J
') "m
mm.


'	j
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PRVI OBLAKI NA OBZORJU ZA SPADOLINIJEV POSKUS OBLIKOVANJA NOVE VLADE
VČERAJ POPOLDNE NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
Piccoli zahteva za KD več ministrov PSI pa se ne mara odpovedati svojim
Poverjeni predsednik je včeraj izročil zaveznikom svoj osnutek vladnega programa
RIM — Spadolini je vodil svoj poskus za sestavo nove vlade, vsaj formalno, po hitrem ritmu. Včeraj je izročil tajnikom treh strank (Piccoliju, Longu in Zanoneju) «osnutek programa«, na katerega osnovi naj bi sestavil vlado, danes pa ga bo oddal socialističnemu tajniku Craxiju. Vsebina osnutka pa je še vedno »zaupna«: ve se le toliko, da je sestavljena iz 4 točk---------------------
(moralizacija javnega življenja, boj
proti terorizmu, gospodarstvo in zu nanja politika), od katerih je glav ni poudarek na ukrepih gospodarskega značaja.
Kljub pozitivnim ocenam, ki so mu jih še včeraj naslovih voditelji 5 strank, ki naj bi sestavljale vladno koalicijo, so se za poverjenega predsednika pojavili tudi prvi oblaki na obzorju. Tak pomen je imel predvsem včerajšnji Piccoli jev nastop pred tujimi novinarji. Ker smo se odpovedali predsedstvu vlade, je v bistvu dejal tajnik KD, zahtevamo obilnejšo prisotnost v njej, »sorazmerno z našo volilno težo.«
Torej nič več »enako dostojanstvo« med KD in laičnimi strankami, ki
Flaminio Piccoli it
jo je bil vsilil PSI v prejšnjih dveh vladah, ampak le.vjj delež za demokristjane. Socialisti so seveda takoj izrazili svoje nasprotovanje in je pričakovati, da bo Spadolini na ^vo ji poti (jutri bo verjetno šel 'poročat Pertiniju) priča še ostrim spopadom v zaključni fazi, ki bo sledila nedeljskim upravnim volitvam.
Splošno prepričanje je namreč, da bo poverjeni predsednik skušal zmanjšati število ministrov od sedanjih 26 na 21, kar bi pomenilo jasno znamenje moralizacije in prenovitve, kateremu se republikanski tajnik ne
more odreči in postaja obvezno tudi za njegove zaveznike. Po Piccolijevih zahtevah bi jih zato moralo 13 pripasti KD, 4 PSI, 2 socialdemokratom ter po eden republikancem in liberalcem. KD se poleg tega ne mara odpovedati nobenemu od važnejših resorov in zahteva ministrstva za notranje in zunanje zadeve, pravosodje in za zaklad, ki naj bi ga po Spadolinijevi zamisli poverili neodvisnemu «tehniku», kot je bivši guverner državne banke Baffi. Socialisti pa dajo razumeti, da se nikakor ne mislijo sprijazniti z manj kot 6 ministri.
Možno je sicer, da gre za običajno «natezanje vrvi« pred sestavo koalicijskih vlad, po drugi strani pa ni mogoče izključiti, da bi znala razdelitev ministrov pomeniti Odločilno oviro za Spadolinija, ki mu pa v političnih krogih pripisujejo še veliko možnosti za uspeh. Govo-
ri se, da namerava predsednik republike Pertini poslati novo vlado na vsak način pred parlamentarni skupščini: v tem primeru bi se KD znašla pred nevarnostjo, da pripravlja predčasne volitve laični predsednik vlade.
V takih razmerah opazovalci domnevajo, da bodo socialisti na koncu prisiljeni sprejeti manjše zastopstvo v vladi, kar bi jih še bolj nagibalo k odločitvi, da bi jeseni sprožili krizo take vlade, pri kateri niso dosegli predsedstva niti večjega števila ministrov, torej skoraj nobene koristi. Take napovedi je zaznati iz skoraj vseh Craxi-jevih izjav in volilnih govorov. Tudi včeraj v Foggii je sicer potrdil lojalno podporo Spadoliniju, a je poudaril, da se položaj slabša po krivdi KD, ki je zavrnila sporazum do konca zakonodajne dobe.
Hkrati je komunistična stranka potrdila, z izjavo Berlinguerja, da bo ostala v opoziciji tudi do vlade, pri kateri sicer ceni, da je ne vodi demokristjan. V uvodniku za strankino glasilo »Rinascita« tajnik KPI ostro polemizira s socialisti.
Glede pomembne zmage Mitterran-dove stranke v Franciji zatrjuje Berlinguer, da PSI nima nobene pravice, da se z njo, pa čeprav posredno, ponaša. Francoski socialisti, naglaša tajnik KPI, so se obnašali prav nasprotno od italijanskih: ostali so dolga leta trdno v opoziciji, zavračali so vsak kompromis z Giscardovim sistemom, ki so se mu upirali. «V Italiji je pa edina stranka, ki je dosledno ostala izven sistema oblasti KD, ravno KPI«, zaključuje polemično Berlinguer.
R. G.
RIM — Izredna odločitev Odbora za nadzorstvo nad bankami in borzami, ki je odredil plačilo v gotovini pri nakupu delnic, je imela takojšnji učinek. Tržišče z delnicami in obveznicami, ki je bil v zadnjih tednih pod močnim pritiskom špekulacije, ki je silila cene navzdol, se je včeraj umiril, število prodaj se je sicer močno zmanjšalo, povprečna vrednost delnic pa se je zvišala za 5,4 odstotka.
...............m.............»imuni«.........................m..........
V BEOGRADU SE JE VČERAJ DELO NADALJEVALO V KOMISIJAH^
Živa problematika jugoslovanskega gospodarstva v ospredju razprave na kongresu samoupravljavcev
Šetinc govoril o vprašanju informiranja - Danes zopet plenarno zasedanje
PODTAJNIK FR A CA NI ANI SL 0 VESNO ODPRI 33. MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM
Na prireditvi sodeluje 1000 razstavljavcev iz 30 držav - Danes «dan Jugoslavije*
Včeraj popoldne so na skoraj v celoti obnovljenem razstavišču pri Montebelu odprli 33. tržaški mednarodni velesejem, na katerem nastopa okrog 1000 razstavljavcev iz kakih 30 držav. Sejem je v imenu osrednje vlade odprl podtajnik na zakladnem ministrstvu Carlo Fra-eanzani. Na slovesnosti so bili prisotni številni predstavniki krajevnih oblasti in gospodarskih krogov iz naše dežele ter gospodarska odposlanstva iz držav, ki nastopajo na sejmu. Med gosti so bili predsednik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine Colli, generalni komisar Marrosu, župani devinsko-nabrežinske občine Škerk, dolinske občine Švab in miljske občine Bordon, predstavniki tukajšnje trgovinske zbornice. Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Kmečke zveze, slovenskih denarnih zavodov. člani konzularnega zbora, med njimi generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj, predsednik tržaške delegacije mešane italijansko-.jugo-slovanske zbornice Petrucco. odbornika Gambassini in Seri za tržaško občino, pokrajinska tajnika CGEL Gialuz in CISL Degrassi, predsednik deželne komisije za izvajanje osimskih sporazumov Pit-toni, predstavniki političnih strank in druge osebnosti Jugoslavijo je zastopalo gospodarsko odposlanstvo, v katerem so bili med drugimi predsednik odbora za mednarodno sodelovanje pri skupščini SRS Lubej, podpredsednik odbora za odnose s tujino Mirošič, podpredsednik komisije za mednarodne odnose SR Hrvatske Pavetič, predsednik Gospodarske zbornice Sloveni :e Verbič, podpredsednik Zidarič in podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvatske Kurelič.
BEOGRAD — Včeraj so se delegati in gostje na 3. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije ločili na tri skupine, kajti začelo se je delo v treh kongresnih komisijah. Čeprav je sicer povsem običajno, da so plenarni deli kongresov bolje «obiskani» kot razprave v komisijah, tokrat ni tako in je razpravljavcev, ki so se prijavili, toliko, da so morali podaljšati delovne ure, predvidene za razpravo.
Povzemamo nekaj najzanimivejših drobcev iz včerajšnje razprave,
ki je trajala tja v večerne ure.
Marjan Rožič- iz Ljubljane je poudaril, da se je treba boriti za prevlado kulta dela nad kultom potrošnje. Dejal je, da je prerazpo-delitev dohodka iluzija, ki vodi v nestabilnost in inflacijo. »Spričo dogodkov na Kosovu mora kongres močneje poudariti našo opredelitev za nacionalno enakopravnost in enotnost, kajti vsa'- nacionalizem je uperjen proti interesom delavskega razreda.«
Milan Rajevič, delavec v «21. maju* v Rakovici je obsodil vsako «sa-moupravno odločitev«, ki onemogoča dogovarjanje OZD o skupnih interesih. So namreč primeri, da zbor delavcev ene organizacije sprejme sklep o ustanovitvi pošiljk proizvodov drugi organizaciji in tako izvaja pritisk, da slednja sprejme ponujene pogoje, na primer glede cen.
Delegatka instituta Jožef Štefan iz Ljubljane Hermina Leskovšek je o-pozorila, da nekatere OZD, namesto da bi razvijale sodelovanje z jugo-
KONČAN PROCES PROTI «DRUGI GENERACIJI« RB
62 OBSODB IN Tl OPROŠiiTEV
TURIN — Z 62 obsodbami in 11 oprostitvami se je včeraj končal proces proti tako imenovani «drugi generaciji« rdečih brigadistov oziroma proti pripadnikom turinskega voda »Mara Cagol« RB. V Turinu so 73 obtožencem sodili zgolj zaradi ustanavljanja oborožene tolpe, medtem ko bodo specifične obtožbe na račun posameznikov obravnavali ločeno. Temu primerne so torej tudi kazni, ki na prvi pogled niso pretirano visoke.
Absolutni protagonist sodne obravnave «skesani» Patrizio Peci je bil na osnovi »zakona Cossiga«, ki izrecno predvideva zmanjšanje kazni za tiste obtožence, ki sodelujejo z oblastmi, obsojen na 4 leta, en mesec in 15 dni zapora, kar je zelo malo, če upoštevamo, da so ga obtoževali približno enakih prekrškov kot ostale brigadiste. Skupino »nepopustljivih« pa je seveda doletela višja kazen. Nadio Pon-ti so obsodili na 17 let in pol, Angelo Vai na 16 in Rocca Micaletta na 15 let in pol zapora. Sodniki so tudi prvič upoštevali člen 309, ki določa nekazni-vost tistih, ki so pred aretacijo in preden je bilo izvršeno kaznivo dejanje zapustili oboroženo tolpo. Na osnovi tega člena so oprostili štiri obtožence.
Na sliki (telefoto AP): odvetnika Sergia Spaz-zalija so oprostili, ker ni storil kaznivega dejanja. O njem je Peci med zasliševanjem trdil, da je bil »kurir« med zaprtimi in ostalimi brigadisti.
slovanskimi znanstvenimi organizacijami, kupujejo tuje licence in tehnologijo. Praksa pa je pokazala, da so to rešitve na kratek rok in velikokrat dražje, kot pa če bi se po vezali na osnovi skupnega rizika ir« financiranja posameznih projektov, ki jih ponujajo domači inštituti.
Franc Šetinc je govoril o samoupravni delavski kontroli, dotaknil pa se je tudi vprašanj informiranja: »Za nas ne sme biti tako imenovani tabu tem. Zdaj o Kosovu pišemo na dolgo in široko, morda v nekaterih podrobnostih celo pretiravajo. Vendar se postavlja vprašanje, ali niso pojavi zapiranja jugoslovanskega tržišča prav tako pojavi, ki jih bomo čez nekaj let ocenili kot nacionalistične in zato krivili vodstva družbenopolitičnih skupnosti. Vtis je, da o posameznih problemih pišemo črno-belo, poti za njihovo reševanje pa pogosto postavljamo tako, kot da jih mora rešiti nekdo drug v imenu delavskega razreda. Mnogo bolje bi bilo, če bi o slabostih govorili tedaj, ko se pojavljajo in ne kot zdaj o Kosovu, ko so posledice pretežke. Torej mora biti tudi boj proti inflaciji, proti nerealni investiciji, nedelu in neodgovornosti naš vsakodnevni boj in to povsod in na vsakem mestu.«
Gojko Sladojevič iz Zenice je navedel uspel primer povezovanja na osnovi dohodka. Zeniški rudarji so namreč skupaj s 105 porabniki iz vse Jugoslavije sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev in skupnem riziku v proizvodnji premoga. Rezultat: proizvodnjo premoga so povečali za 30 odstotkov v primerjavi z letom poprej, za 10 odstotkov pa so presegli plan. Rudarji imajo večje dohodke in ni pomanjkanja kadrov. Na tem primeru se vidijo realne možnosti tudi za urejanje cen po samoupravni poti.
Milica Kunstelj, zaposlena v Murki, Lesce, je poudarila, na osnovi izkušenj njene organizacije, da je reševanje problemov dolgoročne proizvodnje prav v skupnem planiranju dohodka in združevanju dela in sredstev. Njena delovna organizacija je sklenila samoupravni sporazum z 78 OZD iz Jugoslavije in s tem zagotovila uspešno poslovanje in kvaliteto izdelkov.
Delegatka ljubljanske občine Center igralka Jožica Avbelj je dala nekaj konkretnih pripomb k predlogu kongresne resolucije: da v tem dokumentu organizacije s področja kulture niso niti omenjene, da resolucija niti z besedo ne omenja družbenopolitičnih skupnosti, da ni stališč o tem, da primanjkuje moralne pobude na sploh, da je potrebno naloge izvajati, ne pa jih preučevati in da je potrebno v procesu izobraževanja razvijati tudi kulturno izobraževanje mladih.
Delegati, ki niso prišli na vrsto včeraj, bodo oddali svoje razprave pismeno, tako da jih bodo lahko upoštevali pri sestavi poročil komisij, ki jih bodo nato obravnavali na plenarnem zasedanju, (dd)
DELEGACIJO DEŽEL JE VODIL PREDSEDNIK F JK C0MELLI
SESTANEK ZARADI KRČENJA DRŽAVNIH DOTACIJ DEŽELAM
Zakonski predlog KPI za zagotovitev finančnih sredstev za obnovo Furlanije
Posnetka z včerajšnje otvoritvene slovesnosti na tržaškem velesejmu. Zgoraj udeleženci otvoritve med govorom predsednika velesejemske ustanove Toreselle, spodaj pa generalni konzul SFRJ v Trstu, ko sprejema priznanje za 33-letno udeležbo Jugoslavije na tržaškem velesejmu
RIM — Ustavna vprašanja, ki jih postavlja uveljavitev zakona, ki določa finančno avtonomijo, dežel, so bila v ospredju sestanka med predsedstvom senatne komisije za u-stavna vprašanja in delegacijo predsednikov dežel, ki jo je vodil predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli, trenutno predsedujoči na stalni konferenci italijanskih dežel.
Ob koncu včerajšnjega sestanka, ki je bil v palači Madama, je Comelli menil, da je bil pogovor zelo koristen in da sodi v okvir dejavnosti dežel, ki skušajo orisati vladi in parlamentu vprašanja, ki na stajajo ob zakonskem odloku 246. ki določa skrčenje deželnih izdatkov. Dežele so mnenja, da je bil postopek vsaj dvomljiv, kar zadeva ustavnost, je dejal Comelli. Prejšnji teden pa so predstavniki dežel
....................................................................................................................................................................m......“».............*.......................m..."".........""..........................................................m......................
Zakon za odstranitev predsednika Banisadra
TEHERAN — Iranski parlament je na včerajšnji deseturni seji določil postopek za sojenje predsedniku zaradi »politične nesposobnosti«. Islamski integralisti, ki imajo veliko večino v parlamentu in jim je bil zmerni Banisadr že od samega začetka v napoto, mu niso pustili nobenega upanja, da bi lahko ohranil mesto predsednika republike. Novi zakon namreč predvideva odstranitev predsednika republike že v primeru, ko mu dve tretjine prisotnih parlamentarcev izreče ne zaupnico. Banisadr pa v najboljšem primeru lahko računa na 20 glasov °d 217 izvoljenih parlamentarcev, tako da je njegova usoda že za Pečatena.	......
Novi zakon še določa, da mora parlament razpravljati o zaupnici predsedniku že na prvi seji po predstavitvi zahteve za odstranitev predsednika. Ker je parlament že prejel zahtevo za sojenje Banisadra, bo sobotno zasedanje posvetil temu vprašanju. Vsaka stran bo imela pet ur na razpolago, da obrazloži svoje stališče do predsednikovega dela. Pred parlamentom se lahko zagovarja tudi sam predsednik. Vse kaže, da se Banisadr ne namerava poslužiti te pravice Po izjavi nekega nje govega pristaša naj bi se skrival v Teheranu, obkrožen z zvestimi so delavci, ki jih še niso pozaprli.
Neuvrščene države obsojajo agresivno politiko Izraela
NEW YORK - Neuvrščene države so pozvale varnostni svet ZN, naj v zvezi z izraelskim napadom na Irak zaradi grožnje, ki jo izraelska agresivna politika nenehno predstavlja za mednarodni mir in varnost sprejme učinkovite ukrepe proti Izraelu, v skladu s 7. členom listine svetovne organizacije Neuvrščeni so pozvali vse drža ve in še posebej ZDA da se vzdržijo dajanja kakršnekoli vojaške, politične ali gospodarske pomoči Izraelu, kar bi ga lahko samo ohrabrilo in bi nadaljeval agresivno politiko proti arabskim državam in palestinskemu ljudstvu. Te pozive
vsebuje sporočilo, ki so ga objavili po izrednem plenarnem sestanku neuvrščenih držav na sedežu OZN, ki ga je sklical Irak.
Na plenarnem sestanku neuvrščenih so odločno zahtevaii, naj se Izrael odreče takšnjim agresivnim dejanjem, in podčrtali neodtuljivo pravico neuvrščenih držav, da uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene, v skladu s svojimi interesi in potrebami. Neuvrščeni so izrazili prepričanje da mora Izrael povrniti storjeno škodo I-raku.
Podobno obsodbo izraelske agresivne politike in še posebej napada
na iraško .jedrsko centralo je sprejela tudi konferenca arabskih držav, ki se je včeraj sestala v New Yorku.
Sinoči .je spregovoril italijanski veleposlanik pri OZN La Rocca, ki je izjavil, da je Irak podpisal mednarodni sporazum o omejevanju jedrskega orožja in da se je teh na čel tudi držal. Zagovarjal je tudi pravico Italije, da sodeluje z Irakom pri razvoju jedrske tehnologije in je poudaril, da ima Irak pravico do odškodnine. Varnostni svet naj jasno obsodi izraelski letalski napad in s tem prispeva k reševanju bližnje vzhodnega zapleta.
orisali, v znamenju konstruktivne dialektike .svoje stališče zakladnemu ministru Andreatti in ministru za dežele Mazzotti. Posamezne dežele imajo sedaj stike na tehnične ravni, tudi spričo vladne krize, s predstavniki zakladnega ministrstva, katerim so predlagali, da bi sicer znižanje državnih dotacij ostalo nespremenjeno, da pa se ne-, koliko spremeni način izplačevanja.
V imenu drugih dežel s posebnim statutom je predsednik Comelli izrazil nekatere pomisleke ustavnega značaja glede sprejetega ukrepa, ker po njegovem mnenju sedanji začasni finančni režim, ki so ga vpeljali namesto prvotnega sistema, ki ga je predvideval statut avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ni zadosten in ne ustreza. Ob koncu je Comelli v imenu drugih italijanskih dežel še izrazil upanje, da bo nova vlada čimprej predložila deželam v proučitev shemo zakonskega osnutka glede deželnih financ.
Comelli se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki senatne komisije za proračun ki se bo sestala na posvetovalni ravni.
Deželni komite KPI za Furlanijo -Julijsko krajino je medtem sklenil, da bo takoj predložil parlamentu zakonski predlog, da bi zagotovili sredstva za dokončno obnovo področij, ki jih je prizadel potres. V soglasju z načelno ugotovitvijo, da si je treba prizadevati tako za obnovitev potresnega področja, kot za razvoj vse dežele Furlanije - Julijske krajine bodo komunisti predložili posebno poglavje zakonskega osnutka ki bo vsebovalo predlog za financiranje načrtov za gospodarsko poživitev nekaterih področij, med katerimi sta tudi Trst in Gorica.
MILAN — V nadaljevanju pro česa zaradi tihotapstva z valuto, ki ga vodi milansko sodišče proti predsedniku banke »Ambrosiano«
in finančne družbe »Centrale« Robertu Calviju in drugim upraviteljem, je včeraj državni pravdnik zahteval zaplembo nekaterih dokumentov, ki naj bi dokazali tesno
Alfredovo truplo še dalje vklenjeno v arteškem vodnjaku
RIM — Utrditev »vodnjaka smrti«, izkopanje novega jaška približno osem metrov od arteškega vodnjaka in zamrznitev slednjega s tekočim dušikom za čimdaljšo ohranitev o-trokovega trupla: to so sklepi, ki jih je včeraj sprejel odbor pri notranjem ministrstvu, ki je zadolžen za organizacijo del za dvig malega Alfreda. Teden dni po tragični nesreči so torej še vedno na vrsti načrti, medtem ko praktična dela beležijo zastoj. Potrebnih bo torej še najmanj nadaljnjih sedem dni, preden bodo gasilci lahko izvlekli otroka, ki se še vedno nahaja v globini 60 metrov. čeprav obstaja resna grožnja da bo truplo zaradi razpadanja zdrknilo še globlje v vodo in blato, ki sta na dnu arteškega vodnjaka.
povezavo med Calvijem in finančnim cesarstvom družine Bonomi pri poslih, ki so temelj obtožnice, kot izhaja iz nekih aktov, ki so jih našli v hiši pobeglega »častitljivega mojstra« skrivne framason-ske lože «P2» Licia Gellija.
PALERMO — Na osnovi tiralice. ki jo je izdelal palermski sodnik Falcone, so včeraj v Milanu aretirali zeta Miehela Sindone Pier-sandra Magnonija, V' je vpleten v afero o »mafiji in mamilih«.
Predsednik sejemske ustanove dr. Toresella je v uradnem govoru naglasil, da je bil letošnji sejem zamišljen v dobri meri tudi kot odgovor na krizo, ki je zajela de! tukajšnjih gospodarskih in proizvodnih struktur, in sicer z okrepitvi;o vseh komponent, ki se nanašajo na razvoj gospodarskega sodelovanja med severom in jugom ter vzhodom in zahodom in z ovrednotenjem mednarodne vloge Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine.
Po nastopu odbornika Serija, ki je pozdravil prisotne oseonosti m razstavljavce v imenu občinske u-prave. je prevzel besedo deželni odbornik za promet Rinaldi, ki ja v daljšem posegu poudaril prizadevanja Trsta in celotne dežele, da bi pospešila gospodarsko sodelova nje z vsemi, zlasti pa s sosednimi narodi. Nato .je Rinaldi obravnaval vprašanja, ki se pobliže nanašajo na razvoj blagovnega in turističnega prometa čez naše območje in naglasil nujnost dodatnih državnih posegov za razcvet teh dejavnosti.
Zadnji je spregovoril predstavnik vlade podtajnik Fracanzani, ki je prikazal izjemen zemljepisni položaj Trsta na območju, čez katerega nujno vodijo glavne poti gospodarskega sodelovanja med severom in jugom ter med vzhodom in zahodom. V tej zvezi je opozoril na vladni načrt za razvoj blagovne izmenjave s tujino. Načrt, za katerega je na razpolago vsota 9.500 milijard lir, naj bi omogočil, da bi se vrednost blagovne izmenjave med Italijo in tujino v prihodnjih treh letih podvojila ter dosegla
65.000	milijard lir. V okviru tega načrta, kakor tudi v okviru srednjeročnega razvojnega načrta, ki ga bo nuino morala prevzeti tudi nova vlada, bo treba posebej upoštevati dejanske potrebe Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Prav tako bo treba doseči, da bodo mestu in deželi zagotovljeni prispevki iz posebnega sklada za razvoj obrobnih dežel pri Evropski gospodarski skupnosti.
Ob zaključku slovesnosti .je predsednik velesejma dr. Toresella izročil Jugoslaviji in Avstriji posebni diplomi v znak priznanja za njuno neprekinjeno sodelovanje na vseh 33 tržaških sejmih po vojni. Diplomi sta prevzela jugoslovanski generalni konzul v Trstu Stefan Cigoj oziroma podpredsednik koroške gospodarske zbornice Banfield-Momb.
Danes bo na sejmu uradni »dan« Jugoslavije, na katerem bo prisoten tudi ambasador SFRJ v Rimu Marko Kosin. Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo se bo sestalo s predsednikom deželnega odbora Comellijem, z voditelji trgovinske zbornice in pozneje še s tržaškimi gospodarstveniki v okviru tradicionalne konference, ki bo ob 11. uri v sejni dvorani na sejmišču. V tej zvezi naj omenimo včerajšnji prvi stik med slovenskimi gospodarstveniki iz zamejstva in člani jugoslovanskega odposlanstva. Na srečanju, ki ga je organiziralo SDGZ, se .je po pozdravnih nastopih predsednika SDGZ Svetine, predsednika GZ Slovenije Verbiča in podpredsednika GZ Hrvatske Kureliča razvila koristna in plodna razprava o številnih problemih skupnega interesa.
ELIO FORNAZARIČ
PRIL..okSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	-A ,W1 ..
Abb postale I gruppo LiCOfl 4UU lir
Leto XXXVII. Št. 143 (10.965)
TRST, četrtek, 18. junija 1981
PO DVEH MESECIH PREVERJANJ IN PREUČEVANJ
Tehnična komisija se je končno izrekla o vprašanju odlaganja strupenega pepela
Novo odlagališče naj bi uredili na državnem zemljišču ob morju med industrijskim kanalom in Ulico Errera
Tehnična komisija, ki so jo 6. a-prila letos imenovali na prefekturi in ji poverili nalogo, da poišče u-strezno rešitev za odlaganje strupenega pepela iz upepeljevalnika pri Pantalejmunu, je končno izrekla svoje mnenje. Pepel naj bi odlagali na prostoru ob morju med industrijskim kanalom in Ul. Errera.
Vprašanje odlagališča pepela je konec marca močno vzburilo duhove v našem mestu. Pepel so namreč odlagali v morje pri Barkovljah. Ko so po analizj odlaganih snovi ugotovili, da gre za hudo onesnažujoče kovine, je tržaški občinski svet prisilil upravitelje, da so prekinili z odlaganjem v morje. Li-starska uprava je tedaj odredila, naj se v te namene spet usposobi nekdanje smetišče pri Trebčah, čemur pa so se Trebenci odločno uprli.
šele odločen poseg tržaškega prefekta dr. Marrosuja je omogočil, da
Občinski svet Devin-Nabrežina o Domu ostarelih
V zvezi s težavami pri upravljanju Deana ostarelih v Seslja-nu je občinski svet Devina - Nabrežine na predvčerajšnji seji soglasno sprejel sledečo resolucijo:
«Občinski svet zahteva od dežele:
1.	da se s hitrim postopkom zagotovi nadomestitev osebja, ki je trenutno na bolniškem dopustu:
2.	da se v dogovoru z upravo določi način in datum morebitnih premestitev;
3.	da se odobri prošnja uprave za začasno namestitev šestih enot, kar je nujno potrebno za zadovoljivo delovanje storitve:
4.	da se glede dokočne namestitve osebja z zakonskimi določili upošteva neodložljiva potreba po razširitvi sedanjega organika in to ob upoštevanju bodoče preureditve te storitve;
5.	da se s primernim finansiranjem čimprej poskrbi za vzdrževalna dela.
Občinski svet obsoja tudi neustrezno koordinacijo med deželnimi odborništvi in uradi, ki jih običajni konflikti o pristojnosti popolnoma paralizirajo. Končno poziva predsednika deželnega odbora, da poseže v zadevo in da prepreči podobne dogodke, ki samo šibijo tako pomembno službo, kot je oskrba ostarelih.*
so se resneje lotili obravnavanja tega perečega vprašanja. Tedaj je bila, kot rečeno, imenovana tehnična komisija, v kateri so bili predstavniki vseh krajevnih uprav, ki je po daljšem preverjanju najrazličnejših možnosti končno prišla do določenih zaključkov. Predvsem je prišla komisija, ki je natančno proučila analize pokrajinskega lab> ratorija za higieno in profilakso in tržaške univerze, do zaključka da je mogoče pepel, ki prihaja iz u-pepeljevalnika na Pantalejmunu, pomešati z drugimi materiali, ki prihajajo iz raznih gradbišč ter mešanico uporabiti pri gradnji novih nasipov v okviru tržaške luke. Da bi pepel ne prišel v neposreden stik z morjem, tehnična komisija predlaga odlaganje pepela in drugega materiala tako na kopnem s tem, da se potem zasuje s plastjo zemlje kot v morje s tem da se predhodno ustvarijo ustrezni varnostni jezovi, ki bi prav tako onemogočili neposreden stik pepela z morjem.
Od tu torej predlog, da bi uporabili obmorsko državno površino pri industrijskem kanalu. Dolgo let so na tej površini nedovoljeno odlagali najrazličnejše smeti. Tu je možno ustvariti nekakšno jamo za napolnjevanje, ki bi za okrog 18 ali 20 mesecev rešila problem odlaganja pepela. Z zgraditvijo jezu, za katerega naj bi poskrbele tržaška luška ustanova, bi bilo vprašanje rešeno še za dalj časa. Tržaški občini pa je bila poverjena naloga, da poskrbi za ureditev jame za odlaganje ter za podaljšanje grezničnega odtoka iz Ul. Errera. Na ta način bi ne rešili le vprašanja odlaganja strupenega pepela, temveč bi rešili tudi problem zelo slabega zdravstveno higienskega položaja, v katerem se sedaj nahaja industrijski kanal.
računu za leto 1981 in o predlogu za triletni načrt. V triletnem načrtu je tržaški občinski odbor sicer upošteval nekatere predloge rajonskega sveta, vendar jih ni upošteval v proračunu. Rajonski svetovalci nadalje ugotavljajo, da so bili stiki med vzhodnokraškim rajonskim svetom in tržaško občino povsem nezadostni. Tržaški občinski odbor večkrat sploh ni upošteval stališč rajonskega sveta, določene odločitve pa je kar vsilil, a hkrati ni vzel na znanje najpomembnejših predlogov sveta (urbanistična ureditev naselij, revizija načrtov P EEP itd.). Ker tržaška občinska u-prava v bistvu ni upoštevala stališč in predlogov za ukrepe, ki bi bili v korist vsega prebivalstva, je rajonski svet za vzhodni Kras izrazil negativno mnenje o proračunu za letošnje leto. Kot smo že zapisali, so mnenje, ki smo ga obnovili, odobrili vsi svetovalci.
Predsednik pokrajine razdelil naloge izvoljenim odbornikom
Predsednik tržaške pokrajine je dodelil izvoljenim odbornikom naloge, ki so tako porazdeljene: podpredsednik odbora je Gianni Mar-chio, odbornik za osebje je Bruno Cesanelli, odbornik za bilanco in načrtovanje Giorgio Bonat, odbornik za stike z manjšimi občinami, gorsko skupnostjo in slovensko manjšino Bruno Cavicchioli, odbornik za šolstvo Marco Meloni, odbornik za javna dela Silvio Bari, namestnika odbornika pa sta Angela Paludetto in Alberto Dini.
Seja miljskega občinskega sveta
Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta so razpravljali o tekočih zadevah. Tako so sprejeli nekaj ukrepov, ki v prvi vrsti zadevajo najetje novega osebja za urad za varstvo voda pred onesnaženjem, oziroma ureditev področja okrog bivše kinodvorane Evropa. Razprava se je malce bolj razživela ob vprašanju področja, kjer je bivša vojašnica pri Lazaretu.
Vsi prisotni so ugotovili, da je treba vprašanje čimprej rešiti in da mora vojašnica, oziroma prostor okrog nje, preiti v last skupnosti.
PO VČERAJŠNJEM «TAKO TEŽKO PRIČAKOVANEM« KONCU ŠOLSKEGA LETA
Na naših šolah so že objavili učne uspehe
Mlademu človeku šola ne pomeni samo obveznega učenja, dolgih učnih ur in težkih preizkušenj ob šolskih nalogah, šolsko leto namreč traja dobrih devet mesecev, v tem času pa nastaja med učenci in dijaki tesna tovariška vez. Prav zaradi tega je bil včerajšnji zadnji šolski dan še posebno živahen, poln pričakovanja, klepeta, načrtov in junijskega veselja. Nekateri najmlajši so hiteli na šolsko prireditev, drugi pa so iskali pozabljene predmete po razredih, izbirali risbe in izdelke za razstave in se pač poslavljali od učiteljev, profesorjev in nekaterih prijateljev. Zadnji šolski dan je pač iz leta v leto enak, poln občutkov splošnega veselja, pa tudi otožnosti, ki ga porekuje slovo.
Kljub napovedani stavki šolskega osebja, ki je sicer na nekaterih italijanskih šolah naše pokrajine preprečila objavo dokončnih izidov, se je torej včeraj pouk na slovenskih šolah vseh stopenj redno zaključil in večina šolarjev in dijakov je izvedela za končni študijski uspeh. Nekoliko manj prijeten pa je bil včerajšnji dan za učence petih razredov osnovnih šol, ki se bodo danes podali na prvi izpit in pisali pismeno nalogo iz slovenščine, ter
za dijake tretjih razredov nižje srednje šole, za katere se bodo izpiti ravno tako pričeli danes in sicer s pismeno italijansko nalogo. Na osnovnih šolah sp bo ustna in pismena preizkušnja zaključila v soboto, na srednjih šolah pa bodo morali učenci počakati na končne izide do konca meseca, saj bodo nalogo iz slovenščine pisali jutri, v soboto bo na vrsti preizkušnja v matematiki, pismeni del izpitov pa se bo zaključil v ponedeljek z angleško nalogo. Nato bo na vrsti ustno spraševanje.
Predno preidemo na objavo izidov na nekaterih šolah, naj še pripomnimo, da se je vpisovanje v prve razrede osnovnih šol pričelo včeraj, trajalo pa bo do konca meseca.
Danes so razobesili dokončne i-
Sekcija K Pl J. Pegan iz zgoniške občine iskreno čestita Darji in Igorju Miliču ob rojstvu hčerke
NATAŠE
zide na večini slovenskih nižjih in višjih srednjih šol, zaradi prostorske stiske pa nam je nemogoče o-bjaviti vseh rezultatov. Odločili smo se za to, da danes objavimo seznam dijakov na treh višjih srednjih šolah, ki so uspešno zaključili šolsko leto z navajanjem izidov na drugih šolah pa bomo nadaljevali v naslednjih dneh.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD
«ŽIGA ZOIS*
I.	r. za geometre: Massimo Cel-ga, Natalia Gregori, Igor Gustinčiči), Davide Inamo, Marco Leghissa, Andrea Pahor, Gabriella Prodan, E-rika Puric, Mitja Rapotec, Niko Sedmak, Aleksander Sossi, Roberto Tro-bez, Lilijana Filipčič. Sedem dijakov ima popravne izpite, štirje so bili odklonjeni.
I.	A r.: Barbara Ban, Sonia Be-zin, Igor Bogateč, Roberto Condot-ti, Valentina Drnovscek, Daria Gher-lani, Massimiliano Hussu, Alessan-dro Kobal, Anna Maria Milič, Tiziana Natural, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Maura Spanghero, Paola Štolfa, Dimitri Žbogar. Sedem dijakov ima popravne izpite, trije so bili odklonjeni.
I.	B r.: Dario Antoni, Saša Ban, Tatjana Ciacchi, Astrid Cossutta,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmiNiimmiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiniiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Seja rajonskega sveta za vzhodni Kras
V torek se je na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. Razpravljati bi moral o proračunu tržaške občine za leto 1981, o pravilniku občinskih rekreatorijev in -o resoluciji svetovalske skupine KPI o lokaciji sinhrotrona. Zapisali si bi moral, ker se je že Pri f točki vnela dolga razprava, tako da je rajonski svet lahko izra&jr svoje mnenje satno o ! otjčlnšltem proračunu, o ostalih vprašanjih pa bodo razpravljali na naslednji seji, ki bo 24. t.m.
Svetovalci rajonskega sveta so izrazili o proračunu tržaške občine enotno in negativno mnenje, ki najprej ugotavlja, da se je rajonski ________________________ svet seznanil - z dokumenti o pro-
Predsinočnje neurje pustošilo zlasti na Proseku in Kontovelu
»Tako je vse oklestilo, da si še radiča za kosilo nisem mogel nabrati,* je včeraj grenko potožil kontovelski kmetovalec. Morda je nekaj pretiravanja v tej tožbi, čeprav je res. da je kot oreh debela toča pustila predsinočnjim za sabo zlasti v proseških in kontovel-skih vinogradih ter cvetličnih nasadih pravo razdejanje.
«V nekaj minutah je pobralo tedne in mesece truda,* je bila prav tako grenka tožba proseškega vinogradnika, ki je včeraj, kot vsi drugi s tega zahodnokraškega predela hitel škropiti z modro galico hudo zdelane trte, da bi tako vsaj še nekaj lahko rešil.
Kakšen je pravzaprav končni o-bračun predsinočnje ujme? »Težko je sedaj ocenjevati škodo.* je bil skoraj povsod odgovor na naša vprašanja. «To se bo videlo šele čez dva dni, ko bodo začeli poškodovani deli trte črneti.* Na Proseku in Kontovelu sta toča in veter po splošni sodbi vsekakor pokončala več kot 50 odstotkov pridelka. V vrtovih in vinogradih v vasi se po nekaterih cenitvah škoda približuje kar 80 ali 90 odstotkom. Nekoliko pa je toča prizadela v kontovel-skem bregu.
Hudo je torkovo neurje prizadelo tudi kmetovalce repentabrske in zgoniške občine čeprav je tod škoda znatno manjša. V Repnu pravi jo, da je pokončalo 20 - 30 od sto pridelka, v Zgoniku pa 30 - 40 od slo. V devinsko - nabrežinski občini in v Križu je škoda kot vse ka že, še manjša. Prav tako je neurje tokrat prizaneslo vzhodnemu Krasu in Bregu, čeprav sta silovit veter in dež tudi tod pustila svoje sle dove.
Kaj naj sedaj naredijo prizadeti kmetovalci? »Nekateri vinogradi in vrtovi so sicer zavarovani, vendar vsi vemo, kako gre zadeva z zavarovalnicami.* je bil eden od komentarjev. «Treba je čakati in čakati in na koncu človek še ne pride do svojega. Odškodnina v nobenem primeru še zdaleč ne od telita vloženega truda.*
Sve(oivanski kresovi • za utrjevanje sožitja
Ob koncu tedna se bo pričel praznik svetoivanskega kresa, ki ga letos v Trstu prirejajo že tretjič. Praz nik, ki ga organizirajo pokrajinske ustanove za mentalno zdravljenje, se
bo pričel v soboto, 20. junija in bo trajal do torka, 23. junija. Tako kot vsako leto do sedaj, bo praznik tudi tokrat lepa priložnost za srečanja, za kulturna doživetja, ki jih ne bo manjkalo in predvsem bo praznik spet pokazal, kako pomembno je, da se v Trstu srečujejo vsi ljudje, ne glede na tako ali drugačno na rodnostno pripadnost.
Organizatorji poudarjajo, da hočejo tudi letos spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju tržaške preteklosti, da hočejo ljudem pokazati, kako je potrebno, da pridemo do boljšega sožitja.
Praznik, ki se bo odvijal v parku bivše psihiatrične bolnišnice, bo lepa priložnost, da spet obudimo stare navade, navade, ki nam še vedno veliko povejo; pa naj bo to samo spomin na naše korenine, ali pa opomin, da jih ne smemo pozabiti.
• Tržaški prefekt dr, Marrosu je
sprejel na neuradnem obisku predsednika tržaške krajevne zdravstvene enote dr. Panghera ter generalnega tajnika tržaške občine Benjamina Ravo. Prefekt je podčrtal pomembno vlogo nastajajoče zdravstvene strukture
SREČANJE ŽENSK Z ZDRAVSTVENIM KONZORCIJEM
«Volitve v upravne odbore posvetovalnic neveljavne>
Jutri sestanek na deželi za reševanje številnih problemov
Kljub prepovedi deželne nadzorne komisije so bile v ponedeljek v treh družinskih posvetovalnicah tržaške občine volitve v upravne svete posvetovalnic. Uporabnice posvetovalnic so izvolile svoje predstavnice v upravne organe (po 5 članov za vsako posvetovalnico), ki so odšle sinoči na srečanje z glavnim svetom Zdravstvenega konzorcija da bi le-ta potrdil veljavnost volitev.
Srečanje v tem pogledu ni rodilo zaželenih sadov. Predsednik Zdravstvenega konzorcija Maurizio ■Pessato je moral predstavnicam žensk razbliniti vse' dvome o veljavnosti volitev. «Ker je deželna kontrolna komisija zavrnila pravilnik, ki naj bi urejevhl delovanje posvetovalnic so volitve nujno neveljavne.*, je dejal. «šele, ko bo pravilnik povsem regularen, bodo lahko sklicane regularne volitve.*.
Passato je še podčrtal, da je de-' itnplna k«feig$ia že enkrat prej "zavrnila pravilnik. Sedaj je povabila Konzorcij'naj'ji navede še n)8WJije #Cftdloge za pravilnik. Predsednik Pessato je še dodal, da bo vodstvo Konzorcija res posredovalo v najkrajšem času še »nadaljnje* predloge in osvetlitve, če pa bo kontrolna komisija še enkrat zavrnila pravilnik, se bo Konzorcij po vsej verjetnosti obrnil na deželno upravno sodišče.
To pa ni bil edini problem, ki so ga obravnavali na sinočnjem srečanju. V družinskih posvetovalnicah tržaške občine (pri Sv. Soboti, v Rojanu in na Rocolu) že ves teden traja stavka operativnega osebja. Slednje že od septembra ne dobiva plače, ker dežela še ni namenila prispevka predvidenega za družinske posvetovalnice za leto 1980. Prav tako ni še nič znanega o morebitnih prispevkih za letošnje leto.
Tako nevzdržne stanje narekuje čimprejšnjo rešitev. Zato so se »izvoljene* predstavnice v upravne odbore posvetovalnic včeraj potegovale pritegniti tudi vodstvo Konzorcija na srečanje z deželnima odbornikoma za zdravstvo in za krajevne ustanove. Sestanek bo jutri dopoldne, Konzorcij pa bo še naknadno odločil ali se bo srečanja udeležil, ali pa se ga bodo udele-
žili le nekateri člani vodstva.
V zvezi z vprašanjem družinskih posvetovalnic v tržaški občini je izdala pokrajinska federacija KPI protestno • noto, komunistična deželna svetovalca Tonel in Mianije-va pa sta naslovila na deželni odbor interpelacijo, v kateri sprašujeta, zakaj je deželna kontrolna komisija zavrnila pravilnik posvetovalnic.
Naročniki
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
pozor!
Vsem tistim, ki se odpravljajo na dopust bomo tudi letos brezplačno pošiljali Primorski dnevnik. Nujno pa je, da nam novi naslov posredujejo vsaj štiri dni pred odhodom na telefonsko številko 794-672, notranja 28.
Razstava vin nabrežinske občine
Kot že dolgo vrsto let, bo tudi letos v Nabrežini na trgu tradicionalna občinska razstava vin — dvajseta po vrsti. Razstava bo odprta 4. julija in bo trajala še naslednji dan, 5. julija.
Letos so domači vinogradniki prijavili:‘kar štirideset vzorcev Vin. od tega 24 belih in 16 črnih. Pred nekaj dnevi se je seria 'Tirna komisija strokovnjakov - 'enolbgdv, ki je za razstavo odbrala 19 vzorcev, od teh 12 belih in 7 črnih, ki so pridelek šestnajstih vinogradnikov.
SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Lep zborovski večer šole GM z udeležbo Tržaškega okteta
Nastop najmlajših (predšolskih m šolskih) otrok, dekliškega zbora in dveh vokalnih solistk
• Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se prihodnjič sestane jutri, 19. junija.
Šola Glasbene matice je priredila sinoči v mali dvorani Kulturnega doma pravcati pregled svoje zborovske pedagoške dejavnosti, dopolnjen z dvema solističnima vokalnima nastopoma in pa s sodelovanjem Tržaškega okteta.
Najprej so se pod vodstvom prof. Zdenke Križmančič predstavili najmlajši. Kakih dvajset predšolskih otročičev je zapelo 8 skladbic Janeza Bitenca ob klavirski spremljavi Anastazije Purič. Bili so prikupni v svoji naravnosti.
Za njimi je mstopil otroški zbor, ki ga sestavlja spet okrog 20 os-novnošolskih fantkov in deklic. Pri teh je profesorica Križmančičeva lahko že pokazala uspehe svojega pedagoškega dela, saj so nekatere pesmice zapeli otroci kar pogumno jn prikupno, čeprav so nekatere, kot na primer Ježeva Veter, presegale njihove moči. Toda obe Pahorjevi (Pozdravi in Sinko očetu), Ježeva (Pomladni dan) in zlasti Pirnikova (Mladi pionirji) so zapeli že kar ubrano, nekatere ob spremljavi na harmoniko, ostale pa na klavir.
Tretjo vokalno sestavo Glasbene matice je predstavljal dekliški zbor pod vodstvom Stoiana Kureta. Pri njem gre seveda že za petje v pra-
vem pomenu besede, se pravi za interpretiranje tudi zahtevnejših večglashih skladb. Zlasti lepo je 15-članski zbor zapel obe češki in pa makedonsko humeresko, sicer pa je imel na sporedu še dve Kogojevi in eno Liparjevo.
Solistki iz šole prof. Majde Herco-gove sta bili mezzosopranistka Mara Žerjal (3: r.) in sopranistka Nadja Fabtis - Špacapan. Obe je pri ■ klavirju spremljal prof. Janez Lovše. Mara Žerjal je zapela dve Schubertovi in dve črnski duhovni v nemškem in angleškem izvirniku, Nadja Fabris - Špacapanova pa Ipavčevo Božji volek, eno Haydno-vo in pa arijo Susanne iz Mozartove opere Figarova svatba. Obe sta talentirani pevki, sicer na različni stopnji šolanja vendar z enakimi lepimj obeti.
Tržaški oktet, katerega umetniški vodja je Janko Ban. predstavijo po daljšem .premoru končno spet kvalitetno mestno vokalno telo. ki smo ga lahko resnično veseli. Razpolaga z dobrimi glasovi, ki se ubrano zlivajo v intonančno dovolj natančnem petju, kar mu omogoča seganje po zahtevnih delih sodobne zborovske literature. Glede tega zasluži posebno priznanje. saj je poleg treh Gallusovih
imel na sporedu izključno nova dela kar vetih zamejskih avtorjev (Stane Malič, Zorko Harej. Aleksander Vodopivec, Pavle Merku in Nino Špehonja). Vse je zapel ustrezno njihovim značilnostim.
Številno občinstvo (žal, zaradi prisotnosti živahnih otrok precej nemirno) je vse nastopajoče od najmlajših do oktetovcev nagradilo s toplimi aplavzi, (jk)
Poskusna vožnja
z nesrečnim koncem
31-letna gospodinja Elide Percich por. Del Sabato iz Ul. Rossetti 7/1 je včeraj prvič poskusno vozila svoj novi fiat 127. Ker ni bila vajena avtomobila, sta se poskusni vožnji pridružila tudi mehanika Bruno Giangrande (37 let. Ul. Fonde-ria 4) in Roberto Rustia (21 let, Ul. Valmaura 25/1). Na križišču med Ul. Hermet in lil Mnrat pa je ženska zamenjala sklopko s pedalom za zavoro in s precejšnjo silo trčila v zid. V nesreči so se vsi trije ranili, najhujše poškodbe pa je utrpel Giangrande, ki se bo moral zdraviti 30 dni zaradi verjetnega zloma levega kolena. Preostala dva se bosta zdravila zaradi lažjih ran po vsem telesu 10 dni

Lepa zaključna prireditev na openski osnovni šoli
Učenci openske osnovne šole Fran-1 nih razredov in učenci iz četrtega ce Bevk so priredili s pomočjo uč-| razreda so prikazali lepljenko po
•	Pn ugodnem mnenju pokrajinskega zdravnika je tržaški župan sprejel odločitev, da se morja in sonca željni Tržačani lahko kopajo v kopališču «Alla Lanterna*, medtem ko še nadalje velja prepoved kopanja v predelu med bivšim Cedasom in področjem, kjer teče meja med tržaško in miljsko občino.
•	Svetoivanski rajonski svet se sestane danes ob 20. uri. Poleg drugih vprašanj bodo vzeli v pretres občinski proračun za leto 1981, pravilnik o delovanju tržnic na debelo in tarife za uporabo športnorekreacijskih središč.
P0C0V0R S PROF. DENARD0M IZ CENTRA Zfl TEORETSKO FIZIK0 PRI MIRAMflRU
Premalo denarja za znanstveno raziskovanje
nega osebja zares lepo zaključno šolsko prireditev. Prireditev je bila v torek zvečer v dvorani slovenskega kulturnega društva Tabor, ki je bila za to priliko pretesna, da bi sprejela vse starše, sorodnike in prijatelje naše mladine, kajti marsikdo je moral samo stoje poslušati v veži Prosvetnega doma. Pester in bogat spored, ki je vseboval številne točke, sta lepo napovedovala Martina in David, ki sta uvodoma v imenu vseh sošolcev prisrčno pozdravila vse navzoče.
Prvi so se predstavili učenci 5. razreda, ki so prikazali lutkovno i-grico, »Marjetkina zgodba*. Igrico so učenci sami napisali ter izdelali tudi lutke. Nato so se predstavili najmlajši iz prvega in drugega razreda, ki so nas s pesmijo in besedo povedli v svoj svet. Mednarodni kongres »Otrok 81», ki se je vršil na Opčinah, so zelo dobro podali učenci 5.b razreda. Na tem «kongresu» so bili predstavniki vseh celin sveta, oblečeni so bili v značilne narodne noše in pripovedovali najbolj zanimive stvari iz svoje dežele. Nekateri učenci iz posamez-
svečeno Primorski, Krasu in ljudem, ki živijo na tej zemlji. Sledile so še razne deklamacije posameznih u-čencev in zborne recitacije.
Lepo in dobro pripravljeno ter podano prireditev je zaključil šolski zbor, ki je zapel več narodnih in o-troških pesmi. Navzoči so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so nagradili tako vse nastopajoče kot u-čitelje z dolgotrajnim aplavzom.
M. M.
Center za teoretsko fhiko v Mi-ramaru prireja od 30. junija do 3. julija mednarodni kongres o pro
skega rodu, govori zelo lepo slovenščino. Na vprašanje, zakaj se je naučil slovenščine, je odgovoril, blemih diferencialnih geometričnih | da bi bila velika škoda, če se je metod v teoretski fiziki. V Mira j ne bi. ko pa ima v samem Trstu maru se bodo tako spet zbrali vr j izjemno možnost, da spozna bolje hunski svetovni znanstveniki, ki bo- I slovensko kulturo, pa tudi pri delu do razpravljali o najnovejših teo-1 mu vsak jezik lahko samo koristi, rijah posebnih izračunavanj na po- j O centru za teoretsko fiziko v dročju teoretske fizike. Med glav Miramaru je Denardo povedal, da
gredo velike zasluge prof. Budini-
nimi pobudniki kongresa je prof. Denardo, ki se nam j n rade volje odzval na prošnjo, da bi nam po vedal nekaj besed o delovanju inštituta, o katerem se premalo govori, kljub temu, da je eden naj boljših znanstvenih centrov te vrste na svetu.
Profesor Denardo je po rodu Tržačan in je končal študij fizike v Trstu, od tod pa je odšel na spe cializacijo v ZDA, Z R Nemčijo in iv Jugoslavijo, v Ljubljano, na in štitut r Jožef Štefan». Zelo zanimi vo je, da Denardo, ki je italijan-
m, da se inštitut nahaja danes v Trstu, saj si je veliko prizadeval za to. Znanstvena ustanova se je s svojimi dosežki kmalu prebila v svetovni vrh na področju lizike, lansko leto pa je njen član, Abdul Salam, dobil Nobelovo nagrado.
Ko smo ga povprašali, kako iz-gleda delo na inštitutu, je dejal:
•sVelike rezultate na našem razisko valnem področju dosegamo le s skupinskim delom, ki pa zahteva ogromen napor vsakega posamezni ka v skupini. Prav zato smo uve-
dli gibljiv delovni čas. Nikomur ne ukazujemo, kdaj naj pride na delo, ali kdaj naj gre domov. Vsakdo mora trdo delati, če hoče uspeti: za ljudi, ki ne delajo, pa pri nas ni prostora. Takoj me boste vprašali, kje se rezultati našega dela poznajo. Na to vam bom odgovoril s tem. da so tudi Faradagu očita li, da njegova teorija ne da takoj šnjih rezultatov, a se moramo prav njemu danes zahvaliti, če lahko gledamo televizijo in poslušamo ra dio. S tem hočem reči, da bodo naše raziskave prišle prav družbi šele čez 40-50 let. Seveda pa se ukvarjamo tudi z raziskavami, ki dajo takojšnje sadove: recimo s problemi jedrske in sončne energije, ki so danes zelo aktualni. Se veda je jasno, da se zaradi tega družba premalo zanima za naše delo, da premalo denarja vloži v raziskovalna dela. ki so pa edini nosilec napredka v znanosti. Italija
vlaga odločno premalo sredstev za raziskovanje, Jugoslavija dosti več: prednjačita pa seveda velesili: ZDA in SZ. Na žalost se danes v svetu porabi dosti več denarja za tanke, kot pa za znanstveno raziskovanje.»
Ko smo ga vprašali, če mu delo daje kaj osebnega zadoščenja, je profesor Denardo odgovoril: tOgro-mno zadoščenja ti da tako delo, ogromno. Sicer govorim o moralnem zadoščenju, kajti komaj se dotaknem ekondmske plati našega dela, moram reči. da še noben vrhunski fizik ni obogatel na račun dela, ki ga je opravljal na področju golega raziskovanja fizike.»
Z velikim zadovoljstvom nam je povedal, da so na inštitutu odprli šolo visoke stopnje za fizike z vsega sveta, ki bo nrav gotovo veliko pripomogla k vzgajanju mladih znanstvenikov na področju teoretske fizike, še posebno v Evropi, kjer nam primanjkuje takih šol,
Pisma uredništvu
NEDOPUSTNO RAVNANJE S SLOVENSKIMI STARŠI
Prejšnjega dne sem prejel po pošti okrožnico didaktičnega ravnateljstva mestne četrti, v kateri stanujem. V njej mi sporočajo, da sem dolžan, najkasneje do 25. junija, vpisati hčerko v prvi razred italijanske osnovne šole.
Ko sem prejel pismo, sem sprva mislil, da gre za pomoto. Zato sem telefoniral tajništvu omenjene italijanske osnovne šole. Zanimalo me je predvsem to, od kod so prejeli ime moje hčerke in njen naslov. Tajnica šole mi je vljudno pojasnila, da prejmejo sezname otrok na tržaški občini, ki razdeli vse otroke glede na kraj njihovega bivališča. Vse to, mi je rekla tajnica, vodi šolsko skrbništvo.
Iskreno moram povedati, da je to »novačenje* za italijansko šolo dokaj perfidno, saj daje staršem vtis, da so dožni vpisati svoje otroke v italijansko šolo. V okrožnici ni niti z besedico omenjen obstoj slovenske šole. Zakaj skrbništvo nekaj takega dovoljuje? Seveda, odgovorili nam bodo, da ni mogoče na osnovi seznamov anagrafskega urada ugotavljati narodnosti otrok. Končno je vpis v šolo obvezen za vse, vpis v italijansko ali slovensko šolo pa prosta izbira staršev.
In tudi to bo res. Vendar mislim, da bi morali v takem primeru ravnati povsem drugače. Tako, kot ravnajo sedaj (poudarjam, nobene krivde ne pripisujem vljudni tajnici šole), samo služi diskriminaciji slovenske šole, ki je v Slovencem nenaklonjenem vzdušju zadnjih treh let spet izpostavljena novim pritiskom. V o-troškem vrtcu, ki ga obiskujejo moji otroci, sta italijanska in slovenska sekcija. Nekega dne sem pogledal na sezname otrok, ki so vpisani v italijanske sekcije. Po imenih in priimkih sodeč je bilo v italijanskih vrtcih prav toliko slovenskih otrok kot v slovenskem vrtcu. Vem tudi za primer otroka, ki so ga starši brezvestno poslali v italijanski vrtec in sedaj ravnajo z njim kot s handikapirancem samo zato, ker se slabo izraža v italijanščini! To mu bo pustilo sledi še za dolga leta ...
In kljub temu so razmere pritiska, nevednosti, bojazni, ki odvračajo veliko število slovenskih otrok, od njihove naravne šole, to je slovenske. Zaman se bodo starši na stara leta kesali za zgrešeno izbiro. Upati je le. da jim bodo njihovi otroci to zabrusili v obraz.
Vrnimo se k okrožnici didaktičnega ravnateljstva. Očitno je zastavljena tako, da ne informira staršev o resničnih možnostih izbire in u-stvarja videz, da smo starši dolžni pošiljati otroke v italijansko šolo. Kaj pravi k temu gospod šolski skrbnik? Za to pismo sem moral plačati 200 lir takse, ker ga niso opremili z znamko. Upam, da mi bo šolski skrbnik odgovoril kar javno, se pravi brezplačno.
Po mojem bi morali staršem v Trstu pošiljati okrožnice, v katerih jih informirajo, da imajo na razpolago v mestni četrti najbližjo italijansko in najbližjo slovensko šolo. Poudarjati bi morali, da je »dolžnost staršev, da vpišejo otroka v šolo*, za katero pa naj se odločijo sami. Jasno pa je, da slovenski o-trok spada v slovensko šolo. To je najmanj, kar si lahko pričakujemo od šolskih oblasti, ki jih vzdržujemo vsi davkoplačevalci.
V omikani družbi (a to vsekakor ni naš primer) bi šolsko skrbništvo nudilo staršem tudi večje informacije, na primer o prednostih ene ali druge izbire, o programih, šolskih dejavnostih itd. Žal, pa še vedno govorimo samo o suhoparnih birokratskih spisih, ki ne pričajo o nujnem in po zakonu celo določenem odprtem in dinamičnem odnosu med šolo in družbeno ter kulturno stvarnostjo, ki jo obkroža.
Stojan Spetič
P.S.: O odgovornostih tržaške občinske uprave niti besede. Od u-praviteljev »Liste za Trst* si lahko pričakujemo, da gredo na roko vsaki taki pobudi.
Barbara Ferluga, Davide Gregori, Alessandro Gruden, Andrej Gruden, Marco Gruden, Cristina Kalin, Irene Kebar, Vesna Klemse, Erika O-berdank, Vasilij Pečar, Lucia Počkaj, Paolo Počkaj, Katja Regent, Stefano Semen, Alenka Starz, Darjo Bradassi, Alessio Tavčar. Trije dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja je neocenjena, dva dijaka sta izstopila.
II.	A r.: Susanna Briscak, Vilma Canziani, Sonia Guštin, Alenka Križmančič, Veronika Logar, Enrico Mauri, Tatiana Milcovich, Marino Milini, Nadia Pertot, Liliana Petelin, Katja Skerk, Sonia Skerlavai, Franca Slavec, Sabina Slavec, Dor-jan Smotlak, Ester Smotlak, Emanuela Trampuž, Franca Tul, Nadia Zeriali, Damjan Vodopivec. Trije dijaki imajo popravne izpite, dve dijakinji sta bili odklonjeni, en dijak pa je neocenjen.
II.	B r.: Tatiana Andlovič, Anna-maria Apollonio, Daniela Bartaloth, Sonia Bucavelli, Sara Cok, Lucia Ciac, Tamara Danieli, Irena Grgič, Alessandro Gruden, Anastasia Koršič, Katja Kuk, Alida Lorenzi, Igor Meden, Andreina Menegatti, Marjan Pertot, Elena Puric, Sonia Rupelli, Barbara Sedmak, Delia Sivitz, Andrea Stecca, Vera Stopper. šest dijakov ima popravne izpite, eden je neocenjen.
III.	A r.: Susanna Bandi, Sidonia Berdon, Igor Ciacchi, Donatella Cri-sma, Edvino Gustincich, Rosanna Klun, Eleonora Kocijancic, Caterina Leghissa, Elena Maver, Rita Milaz-zi, Gabriela Pecarich, Elvis Peric, Andrea Pregare, Andrea Pupis, Vanda Purich, Nadia Puzzer, David-Vidah, Pietro De Walderstein, Paolo Vidali, Dario Zobez, Susanna Zor-zut. Šest dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
III.	B r.: Daniele Bembi, Anna Čepar, Branko Crovatin, Marco Grahoma, Maruška Gregori, Walter Gruden, Natascia Kalin, Irena Petaros, David Poljšak, Alessandro Rauber. Tatiana Sabadin, Davide Sedmak, Paolo Tognetti, Alessandra Živec. Osem dijakov ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
IV.	A r.: Sadko Briscich, Neva Caris, Igor Corbatti, Leonora Cro-vattini, Elena Gruden, Valentina Guštin, Katja Kjuder, Mitja Kravanja, Kristina Logar, Annamaria Pahor, Boris Pernarčič, Damiana Strajn, Magdalena Sturman, Igor Tuli, Giovanni Vogrich, Vera Volpi-Trije dijaki imajo popravne izpite.
IV.	B r.: Elisabetta Andlovič, Lui-sa Oliva Cher, Livio Collerig, Paolo Curri, Igor Gregori, Paolo Gregorič, Luciana Ianezic, Fulvio Jurin-cich, Andrea Kosovel, Davide Me-telco, Mirko Sardo, Alda Sossi, Ma-risa. Sossi, Tatiana Sossi, Mitja Terčon, Tanja Vecchiet, Sonja Zupančič. Štirje dijaki imajo popravne izpite,	
Vsi dijaki V. A in V. B razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
UČITELJIŠČE «A. M. SLOMŠEK*
I.	r.: Barbara Boneta, Alenka Deklic, Mira Helen Hrovatin, Erika Ko-janeč, Anna Maria Krizmancic, Caha Legiša, Martina Malalan, Aleksandra Milič, Cristina Pacor, Tanja Sedmak, Tatiana Skerlavaj, Mi-rella Švara, Katja Verginella. Deset dijakinj ima popravne izpite, pet pa jih je bilo odklonjenih.
II.	r.: Mara Bertocchi, Gabriella Daneu, Tatiana Deklic, Margherita De Luisa, Marina Gruden, Elena Kocjancic, Majda Legiša, Susanna Pecenik, Giorgina Pisani, Nadja Pi-scanc, Melita Tenze. Šest dijakinj ima popravne izpite, ena je bila odklonjena.
III.	r.: Antonella Bacchi, Gabriella Caharija, Igor Canciani, Cristina Covacio, Sonja Doljak, Lucia Krizmancic, Sonia Levstik, Miriam Maver, Maria Petrincich, Anastasia Puric, Rosanna Raubar, David Rebula, Nataša Scuka, Tania Skerlavai, Daniela Sossi, Maja Sossi, Dunja Švab, Nataša Štoka, Nives Tretjak.
Y*i dijaki IV. razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
I.	r. vzgojiteljske šole: Gabriella Basezzi, Sara Burolo Degrassi, Monica Tomšič, štiri dijakinje imajo popravne izpite, pet je bilo odklonjenih, ena je neocenjena.
II.	r. vzgojiteljske šole: Elisabetta Jazbec, Clarissa Leghissa, Nadja Menegatti, Milojka Ota, Nataša Peric, Anna Wedam, Nadia Zeriali. Sedem dijakinj ima popravne izpite.
Šest dijakinj tretjega razreda vzgojiteljske šole je bilo pripuščenih k usposobljenostnemu izpitu, ena je bila pripuščena k didaktičnemu nastopu, ena je neocenjena.
• Rajonski svet za okoliš Milje -center bo zasedal danes ob 20. uri v prostorih županstva. Med drugim bo govor o nadaljevanju del za uresničitev «vrta Europa*,
Nesreča na delu v tržaškem arzenalu
Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli nekaj pred deveto uro 52-letnega pristani.ščnika Alessandra Pocecaja iz Ul. Ravasini 4. Moški si je malo prej med delom na ladji »Elisa*, ki je zasidrana ob pomolu tržaškega arzenala, hudo zmečkal levi sredinec. Okreval bo v 20 dneh.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage	,	,
VIDE ŠKERLJ
SVOJCI
Trst, 18. junija 1981
KULTURNO DRUŠTVO
ffilance (jjjjieJteleii
V gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 19. junija, ob 20.30
NASTOP BALETNE SKUPINE ŠD MLADINA IZ KRIŽA
Spored:
1.	Sanje lačne in osamljene muce Koči;
2.	Grieg: Peer Gynt
Vabljeni
KULTURNO DRUŠTVO F. PREŠEREN, MLADINA in ZVEZA BORCEV IZ BOLJUNCA VABIJO NA
ŠAGRO «NA GORICI*
20., 21. in 22. JUNIJA 1981
V	nedeljo, 21. junija
ob 9.30 — otroški ex tempore ob 10.00 — tek po boljunskih ulicah ob 18.00 — kulturni program
od 20.30 do 1 ure ples. Igra ansambel »LOJZE FURLAN*
V	soboto, 20. junija, in v ponedeljek, 22. junija
od 20.30 do 1 ure ples. Igra ansambel »POMLAD*
Ob tej priliki bo v šoli razstava ročnih del osnovnošolskih otrok.
V NEDELJO, 21. JUNIJA, BO y ŠKEDNJU NA PROSTEM PRED DOMOM JAKOBA UKMARJA
SEDMA POLETNA PRIREDITEV
NASTOPAJO: godba Breg (začetek ob 18.30) — škedenjski pevski zbor (začetek ob 20. uri) — učenci osnovne šole Ivan Grbec s folkloro in petjem — folklorna skupina Stu ledi in ansambel LOJZETA HLEDETA.
Kiosk bo odprt od 16. ure dalje.
T P P Z
«P. TOMAŽIČ*
OBVESTILO
Jutri ob 19. uri v Bazovici vaja orkestra, ob 20.30 generalka: zbor, recitatorji in orkester. V soboto, 20. 6., ob 20. uri (po sončnem času) koncert v Kopru na Titovem trgu.
Pozor! V Koper se peljemo z lastnimi vozili, parkirni prostor je rezerviran za TPPZ pred gledališčem ob Titovem trgu.
POPRAVEK
V kratko poročilo o zaključni šolski prireditvi v Mačkoljah ki smo ga objavili prejšnjo soboto, se je vrinila netočnost: na Orff "instrumente so namreč zaigrali osnovnošolski otroci, ki so obiskovali tečaj Ljudske univerze za glasbeno vzgojo, ne pa otroci iz otroškega vrtca, kot smo pomotoma zapisali.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK 18. junija
BOGDAN
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 21.37 in zatone ob 5.59.
- Jutri, PETEK, 19. junija
JULIJANA
Vreme včeraj: na j višja temperatura 28,4 stopinje, najnižja 19,6, ob 18. uri 25 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
HODILI SO SE: Lorenzo Zecchi-ni, Ilaria Taiariol, Linda Primossi.
UMRLI SO: 64-letni Claudio Pupis, 4 dni star Davide Toffolo, 60-letni Oino Comparini, 50-letni Giorgio Del Bianco, 81-letna Maria Zennaro vd. Oapuzzo, 44-letni Gino Della Šale, 80-letni Giuseppe Falzone. 89-letna Giuseppina Škerlj vd. Fossi, 57-let-na Maria Guardiancic, 69-letna Jolanda Naperotich vd. Stančič, 80-let-na Beatrice Palutan vd. Panareo, ‘3-letni Francesco Lipanje, 79-letna Oiuseppina Vascotto vd. Marchesan, 88-letna Anna Mese vd. Marcocci, 89Jetna Carla Škrinjar vd. Brezovec, 79-letni Antonio Molinaro, 85-letni Federico Zidarini, 58-letna Lia Susani por. Benetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
„ (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7. Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: 226-165; Opčine: tel: 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel f0Q 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: H 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure (el. 732-627, predpraznična od 11 do 21. ure in praznična od 3.	20
“re. tel. 68 441
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Jutri, 19. junija, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
NASTOP
gojencev srednje glasbene šole »Josip Slavenski* iz Beograda
.MT J >1	H»»
Vabljeni!
m ict
i.I.
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE na OPČINAH
danes, 18. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
sklepni nastop
Vabljeni!
GLAS8ENA MATICA TRST
Danes ob 19. uri bo v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29, produkcija
oddelka
za staro glasbo
Občni zbor NŠK ki bi moral biti danes, 18. junija 1981, je preložen na
četrtek, 25. |unija 1981
ob 18. uri.
Odbor
Razna obvestila
V	okviru šagre, k. bo v Boljuncu od 20. do 22. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tempore in sicer v nedeljo, 21. junija, ob 9. uri na »Gorici*. Vpisovanje uro pred pričetkom.
reraraiff—■
V	počastitev spomina Cvetke Benčič in Eme Tomažič daruje A. Gombač 10.000 lir za šolo P. Tomažič iz Trebč.
Namesto cvetja na grobova Vide in Ivice Škerlj daruje Anica Gombač 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Vide Škerlj darujeta Mariuča in Aljoša Žerjal 40.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Nadala Oto darujeta Sonja in Severino Kozina 10.000 lir za KD Valentin Vodnik.
Namestso cvetja na grob Milke Živec darujejo Marica, Marta in Valerija Brecelj 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkov-ljah po F. S. Finžgarju.
Kino
Ariston 18.00 (v dvorani) — 21.30 (na prostem) «Le strade del sud*.
Eden 18.00 «Un uomo da marciapie-de». Prepovedan mladim pod 18. letom.
Ritz 18.00—22.15 «Dalla Cina con fu-rore*. B. Lee. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30—20.15 «Ben Hur*. W. Wyllerja.
Fenice 17.00, «Comunione con delit-ti». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.45 «11 laureato*.
Capitol Zaprto še danes.
Cristallo 17.30 «Qualcuno volo sul nido del cuculo*. J. Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Pomo proibi-to». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L'uomo ragno sfida il drago*.
Lumiere 16.45 «Gli scatenati cam-pioni di karate*.
Mignon 16.30 »Bruce Lee mano d’ac-ciaio*.
Nazionale 15.30—22.15 »La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Erotic super love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «Super climax». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Una piccola storia d’amore».
Valmaura (poletni kino) 21.15 «Ten-tacoli*
Izleti
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje Trst priredi 28. junija enodnevni izlet Program: odhod z avtobusi iz Trsta do Poreča; v Poreču se bomo vkrcali na ladjico, ki nas bo popeljala do Rovinja ir. nazaj do Poreča s postankom v Limskem zalivu. Za kosilo pečene ribe na ladjici. Cena 32.000 lir.
Vpisovanje še danes, 18. t.m., na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6/IV, tel. 795-136.
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tovel organizira 28. junija izlet v Poreč in Rovinj.
Razstave
PRORAČUNSKA RAZPRAVA V POKRAJINSKEM SVETU
Longo (KD) se je ponovno obvezal da se sprejme zaščitni zakon
Polemične pripombe misovskega svetovalca - Poseg svetovalca Bratine (KPI) - Nadaljevanje razprave odvisno od volitev predsednika KZE
V galeriji «Planetario» v Ul. Diaz 1 je odprta razstava del slikanja Giu-lia Turcata.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM enonadstropno štiriprostor-no hišo, potrebno popravila, z vrtičkom pri Sv. Ivanu. Tel. 568-115.
MLADENIČA prostega vojaščine z znanjem srbohrvaščine ali slovenščine zaposli važr. kmetijsko podjetje za delo v lastnih trgovinah. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/631003.
IŠČEM mini stanovanje ali sobo s kopalnico po možnosti v centru mesta. Tejefpn (040) 62727 — vprašati1 po B$rtu.
KMETIJSKA zadruga v Trstu sprejme v službo prodajalce/ke in va-jence/ke za svoje trgovine. Uprava in skladišče m. traversale Est (Industrijska cona) telefon MO/ 817-325.
PRODAM sadike krizantem (goriške bele). Telefon 225-723.
PRODAM športni motor benelli 125 k. cm letnik 1972. Cena 400.000 lir. Rajko Devetak, telefon M81/391-082.
IŠČEMO delovno moč za prodajo v skladišču gradbenega materiala. Ponudbe nasloviti na »Skladišče* — poštni predal 2043, 34016 Opčine.
NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št. MO/54421.
PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine, 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel. 22-872 od 19. ure dalje.
OBČINA Devin • Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon; 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
BORB .	• '
BANČA Dl CBEDITO til TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. '
TRST - ULICA F. PIL2I.10 .* ' '3? 01-riAR
17. 6. 1981	
Ameriški dolar	1177.—
Funt šterling	2315,—
Irski funt šterling	1800,-
švicarski frank	565.-
Francoski frank	205.-
Belgijski frank	29,75
Nemška marka	496 —
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola'	970.-
Holandski liorin*	446,—
Danska krona	155.50
Švedska krona	228,-
Norveška krona	198 —
Drahma	18,-
Mali dinar	30,80
Veliki dinar	28,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
'Žfr ivČN -e\'
ftv’ #


Nadaljujemo z objavljanjem poročila o proračunski razpravi na seji pokrajinskega sveta. Kot smo poročali v včerajšnji izdaji, je načelnik skupine KPI prof. Ivan Bratina, ki se je v torkovi razpravi prvi prijavil k besedi, obširno govoril o stališčih stranke do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Toda Bratina je spregovoril tudi o vprašanjih, ki zadevajo proračun pokrajine za leto 1981. Skliceval se je na politiko partije v prejšnji mandatni dobi, ko je bila stranka v večini. Takrat je zahtevala, da se pri oblikovanju proračuna upoštevajo srednjeročne potrebe, kar z drugimi besedami pomeni programiranje pokrajinskih posegov in naložb. Očital je poročilu, ki spremlja proračun, da ni v soglasju z deželnimi in občinskimi načrti. Pripombo je imel na račun pokrajinske politike do zdravstvene reforme. Le ta se izvaja počasi ali pa sploh ne, kar zmanjšuje navdušenje, s katerim so se zdravstveni delavci lotili preosnove te pomembne dejavnosti. Bratina je dejal, da niso dokazi za slabo vladanje samo škandali in vse, kar se sedaj v Italiji piše o zakulisnih manevrih prostozidarske lože P2, ampak tudi nevolja, da se nekatere obveznosti izpeljejo do kraja. Zelo se potrudijo, je rekel, da nič ne izpeljejo do kraja. S takšnim delovanjem se jemlje ljudem volja do dela. Dokaz za to je tudi zavlačevanje zdravstvene reforme na področju psihiatrije. Pri nas, v Gorici, kjer je pred 10 leti Basaglia postavil temelje novemu načinu zdravljenja umsko prizadetih, so povsem pozabili na to obletnico in na prelomno politiko, ki se je v psihiatriji začela uvajati ne le pri nas, ampak v državnem merilu. Zato pri nas ne proslavljamo te pomembne desetletnice, ampak v Rimu, kjer so priredili o Basaglii obsežno razstavo.
Svetovalec Bratina je nadalje spregovoril o vlogi' pokrajinske u-prave v odnosu do dežele in do lokalnih ustanov. Očital je odboru, da se ne postavlja kot sogovornik deželne uprave, da se v odnosu do 25 občin, kolikor jih šteje goriška pokrajina, ne pojavlja kot dejanski pobudnik širše zajetega načrtovanja. Ni dovolj, da pokrajina pošilja pisma občinskim upravam, morala bi dejansko poseči s svojimi predlogi in pomagati oblikovati razvojne programe, od dežele pa zahtevati, da jih sprejme in finansira:	'Sa&Z
Kritiziral je predsednika in odbor, ki odigravata v odnosu do dežele podrejeno vlogo in skušata to pomanjkljivost nadoknaditi s tem, da podobno kot v času levega centra zastopniki pokrajine hodijo v Rim k temu ali onemu ministru, da dobijo kakšna sredstva in po: tem to prikazujejo kot politični u-speh.
Kar zadeva javno vzgojo, je na čelnik skupine KPI Bratina omenil nasprotna stališča do države, ki zaradi demografskega padca omejuje gradnjo šolskih poslopij, medtem ko pri nas gradimo strokovne šole za italijanske učence (katerih gradbeni roki se občutno podaljšujejo). V poročilu pa se nič ne govori o edini slovenski tehnični šoli za zunanjo trgovino Žiga Zois v Gorici. Ta šola, ki deluje v neprimernih prostorih (poslopje so prodali in je vprašanje, kam se bodo preselile šole v Ul. V. Veneto), pripravlja mladino takšnega profila, ki je potrebna Gorici, zlasti še po odprtju mednarodnega mejnega prehoda Štandrež, da bo opravljala svojo funkcijo mostu do sosedov v Srednji Evropi.
O kulturni politiki pokrajine je Bratina prav tako imel kritične pripombe. V poročilu ni nobenega namiga na raziskovalno delo. Mednarodni inštitut ISIG je premalo povezan z našo obmejno vsakdanjostjo in je mednarodni samo po imenu. Potrebno bi bilo, da bi se takšne ustanove povezale z univerzami in skupno pripravljale analize o določenih vprašanjih in trendih.
Po njegovih besedah bi morale krajevne ustanove uporabljati tretjo televizijsko mrežo, da bi snemala določene dogodke, konference in podobno in jih potem posredovala šolam. Pokrajina pa bi morala šolam dobaviti televizijske sprejemnike, da bi z registriranimi televizijskimi novicami o naših vprašanjih dopolnjevali šolski pouk in ga približali življenju.
Glede industrijske krize je dejal, da je potrebno ohraniti in utrditi velike obrate, hkrati pa razviti tudi majhne, da bo razvoj tega sektorja kar najbolj uravnovešen. Nasprotoval je izgradnji cest, ki bi zmanjšale že itak skromne obdelovalne površine.
Potem ko je v svojem eno uro trajajočem posegu spregovoril tudi o vprašanjih Slovencev, do katerih se KD in ostale stranke v odboru nočejo odpreti, je Bratina svoj poseg zaključil z napovedjo nasprotnega glasu.
Pokrajinski svetovalec KD Bruno Longo, ki je politični pokrajinski tajnik, je spregovoril o političnih aspektih proračunskega poročila in dejal, da pokrajina postaja nova stvarnost, ker tako hočeta država in dežela. Ne bomo več govorili o pokrajini, ampak o komprenzoriju, o področju (takšna je politična volja), ki bo programiral in vodil de oentralizacijsko politiko je dejal Longo. Zavrnil je protislovje med pokrajino in državo, ki je o njem govoril Bratina, in dejal, da je na Goriškem potrebno zgraditi nekaj šol. Pri tem pa moramo upoštevati
padec števila rojstev, zaradi česar se zmanjšuje število razredov. Kar zadeva sestavo poročila o gospodarskem stanju, je Longo dejal, da pokrajinski odbor ni omejeval komisij pokrajinskega sveta, aa bi dale svoj prispevek k izdelavi poročila. Longo se je zavzel za razvoj ladjedelnice v Tržiču v skladu z razvojnim načrtom za ta sektor, razviti pa je potrebno tudi malo in srednjo industrijo.
Ko je spregovoril o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, je Bruno Longo dejal, da raba slovenščine v javnosti ni najvažnejši problem, ampak je le eden izmed vidikov celotnega vprašanja. »Nismo nikoli rekli, da smo proti rabi slovenščine v javnih ustanovah (medvzklik misovskega svetovalca Cosma: To jemljemo na znanje), hočemo pa državni zakon, ki bo to vprašanje urejeval*, (Cosma; Zato si šel v Tržič na podeljevanje odlikovanj titovcem), je izjavil Longo.
»Smo se obvezali, da se ta zakon sprejme. Komisija v Rimu, ki je bila ustanovljena v času Andreotti-jeve vlade, je zaključila svoje delo in ni krivda KD, če zakon ni bil še sprejet. Vprašam se, zakaj je minilo že eno leto, zakaj sta bili predloženi o delu komisije dve poročili, večinsko in manjšinsko. Očitati
KD, da nočemo glasovati o resoluciji KPI, ki govori o rabi slovenščine v javnih ustanovah, pomeni to vprašanje izkoriščati za lastne strankarske namene. Takšno ravnanje povzroča napetosti in trenja in mi smo pa proti napetostim okoli tega vprašanja, kdorkoli jih že povzroča. Smo za spoštovanje manjšine. smo za sprejetje državnega zakona, ki ga bo predložila vlada. Sicer pa se pogostoma o slovenskih vprašanjih govori tudi v deželnem svetu*, je dejal Bruno Longo, pokrajinski svetovalec krščanske demokracije.
Gallarotti (KD) je dejal, da pokrajinska uprava s svojim proračunom. v katerem so predvideni novi šolski prostori in dobava tehničnih učnih pripomočkov, samo izpolnjuje pred časom sprejeto obveznost. Pri tem je zlasti naglasil odprtje ločenega oddelka kmetijske šole v Čedadu.
Kdaj bo prihodnja seja, o tem v torek zvečer niso sklepali. Vse je odvisno od tega, kako se bodo dogovorile stranke o predsedstvu krajevne zdravstvene enote. Po nekaterih vesteh so socialdemokrati u-maknili svojo zahtevo po predsedniškem mestu in so baje v zameno dobili predsedstva nekaterih drugih ustanov. Tako naj bi predsedstvo KZE pripadalo KD.
ŽARAM SCSTA VE PRORAČUNOV
POGOVORI S ČLANI RAJONSKIH SKUPŠČIN
Po pogovoru predsednikov z mestnimi podjetji in občinskim odborom se bodo 25. Junija z občino sestali vsi člani rajonskih skupščin
Ča:	čunov je iri zato čas
dolgih poglobljenih razprav. Ne samo na pokrajini, kjer so razprave dolge in poglobljene zato, ker se svetovalci nočejo izjasniti zaradi čakanja na izid v KZE. Razprava o proračunu je v teku tudi v mestnem podjetju, da ga vključijo v triletni proračun občinske uprave.
Da bi slišali stališča rajonskih skupščin, je predsednik mestnih podjetij dr. Marino Marin povabil na sestanek predsednike goriških rajonskih skupščin. Poleg podžupana Del Bena in odbornikov za načrtovanje Ciuffarina, ki je bil poročevalec, Jakončiča in Zucalli-ja, so se sestanka udeležili še predsedniki rajonskih skupščin, in sicer Perco, Stambul, Ressi, Riss-doerfer, Lutman, Maligoj, Cabri-ni. Lini, Fiegel in Boegan.
Sestanku s predsedniki rajonskih skupščin na sedežu občinskih podjetij bodo sledili še drugi, da bi občinski odbor izvedel za zahteve, ki se oblikujejo med občani. Tako se bodo predsedniki rajonskih skupščin 22. junija sestali še s člani občinskega odbora in se pogovorili o delovanju decentraliziranih teles, vsi člani rajonskih skupščin pa se bodo z občinskim odborom sestali 25. junija v avditoriju.
Na sestanku o proračunu občinskih podjetij je odbornik Ciuffarin
■iiiiimiiiiiiiinfniiitiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMi
ZAPIS OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
«)•• f •	•	•	f • • f •	v». f • • V V
Dijakinje m dijaki učiteljišča so v dveh dneh obiskali Slovenijo
Tudi dijakinje in dijaki goričkega | učiteljišča tSimon Gregorčič» so v | pravkar minulem šolskem letu šli j na dvodnevni izlet, in sicer v Slovenijo. Tozadevni spis smo sicer v uredništvu dobili z zamudo, potem je še ostal nekaj dni na naši de-1 lovni mizi. Kljub temu se nam zdi! prav, da dopis dijakinje, ene iz- j med udeleženk izleta, objavimo. j
Na razpolago za dvodnevni izlet po Sloveniji smo dijakinje in dijaki učiteljišča »Simon Gregorčič* iz Gorice 'imeli avtobus in prijSiznčga šoferja. Pnjgram je seveda bil zelo
der nas je spremljal Miro Nakrst, načelnik Organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo Nova Gorica. V Ljubljani pa nas je čakala spremljevalka. ki nam je razkazala stari del mesta.
Zanimiva se nam je zdela predvsem stavba Glasbene akademije, ob vhodu katere so doprsni kipi znanih glasbenikov in skladateljev. Obiskali smo tudi vrtec in se seznanili s tamkajšnjimi vzgojnimi meto-dati in prijemi. Nato smo se napotili v ljubljansko pedagoško gimnazijo, kjer smo zamudili precej časa v prijetnem razgovoru in kramljanju; ogledali smo si Levstikovo razstavo, ki so jo pripravili ob 150-letnici pisateljevega rojjstva. V restavraciji Bellevue nas je čakalo še bogato kosilo. Za sabo smo pustili belo Ljubljano ter se napotili proti lepi Dolenjski. Ustavili smo se na Muljavi in si ogledali rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča. Tu nas je pričakal nov vodič, ki nam je obširno govoril o pisatelju in nam povedal mnogo zanimivega. Povedal nam je tudi, da je pred dnevi obiskala ta kraj cela skupina Japoncev; vsi so namreč poznali Jurčiča in njegov roman Deseti brat, saj je preveden tudi v japonščino. Vodič je dejal, da Slovenci mogoče premalo cenimo Jurčiča, če pomislimo, da je ta roman preveden v 43 jezikov.
Naša pot nas je vodila ob lepi in divji Krki do Novega mesta, kamor smo prispeli, ko se je mrak že spuščal nad mesto. Odšli smo v dijaški dom Majde Šilc. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in zanimivo. Goriške dijakinje smo zapele nekaj slovenskih pesmi, po večerji pa smo si ogledali film o Titovem življenju.
V domu smo tudi prenočili. Naslednje jutro smo odšli na znameniti Otočec, kjer smo lahko občudovali njegove naravne lepote. Pot nas je nato vodila še v Kostanjevico. Ogledali smo si razstavo slik slovenskih slikarjev Kralja, Jakca in Gorjupa. Zapustili smo Kostanevico in se podali na Bazo 20.
V stoletnih kočevskih gozdovih je v času najbolj črnega nasilja u-
razstave na učiteljišču »S. Gregorčič*
tripalo srce svobodne Slovenije; tu so namreč nastajala partizanska taborišča, bolnišnice, tiskarne, bunkerji, baze itd. Kot nemi pomniki stojijo še danes lesene barake, ki so razporejene po časovnem zaporedju, kot so nastajale. Kosilo nas je čakalo v Dolenjskih Toplicah. Naš izlet se je nagibal h koncu, vračali smo se po Notranjski. Da smo bili
z izletom res zadovoljni, je pričalo naše nepretrgano petje do povratka na mejnem prehodu v Rožni dolini.
Menim, da so taki izleti zanimivi in koristni, saj smo od blizu še bolj spoznali matično domovino in si izmenjali mnenja in izkustva z vrstniki onstran meje.
Vanja Korošec
spregovoril o tesni povezavi proračunov občinskih podjetij in občinske uprave ter naglasil, da so jim z zakonom zelo omejili izdatke.
Predsednik podjetij Marin je spregovoril o upravi. podjetij in o računovodskem delu vodovoda, plinarne in prevozov. V živahni razpravi je analiziral razloge, zakaj prevozno podjetje, edino izmed vseh posluje z izgubo.
Posegi predstavnikov konzult šo osvetlili potrebe posameznih mestnih četrti in okoliških vasi in so se zlasti zadržali pri širjenju plinskega omrežja in pri prevozih.
GORIŠKI
GOSTINSKI VEČERI 1981
prirejeni s pomočjo in pokroviteljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA 48 TEL. 882-005
Sobota, 20. junija 1981 menu:
pršut - sir - domača salama krompirjevi svaljki srna - divji zajec s polento pražen krompir - špinača radič s fižolom in paradižnikom
jabolčni zavitek sladoled
kava - grenčica briško vino
Kino
Gorivu
VERDI 18.00-21.00 «West side sto-ry». N. \Vood in R. Moreno. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 »I tre dell'ope-razione Drago*. B. Lee. Prepovedan »dadini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00 - 22.00 «People». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Ultra por-no sexy movvie*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Amarsi a New York*.
/Vorvj Gorivo in okolica
SOČA 18.00—20.00 «2a pest dolarjev*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «Srameiljiv sem, toda se zdravim*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Mandingo». Ameri-riški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 244.
•iiiitiiiiiiitttiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiutiiimiiiiiiitmiiuiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiutiiiiiiiift
GORIŠKI GOSTINSKI VEČERI
I
Pri Sirku pravi festival domačih in lovskih jedi
Na Goriškem in v Furlaniji si domačini za aperitiv pred kosilom ali večerjo namesto raznih alkoholnih ali brezalkoholnih rdeče obarvanih aperitivov privoščijo kozarec vina, čisto navadnega belega vina vaših gričev. Nikjer ni zapisano da moramo popiti aperitiv, ki ga nam vsiljuje kričeča televizijska ali časopisna reklama. Vino, kvalitetno vino, je najboljši a-peritiv. S takim domačim in pristnim aperitivom so nas sprejeli v nedeljo zvečer na dvorišču Sirkove gostilne na Subidt, kjer je bil na vrsti eden izmed večerov, ki jih prirejajo slovenski gorički gostinci.
Sirkova gostilna je že dolgo časa znana, gostov imajo v njej vedno polno, mladi Jožko Sirk ji je dal precejšnjega zaleta ne samo z dobro kuhinjo, v kateri ima divjači-
iiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiMmitiiumMiiintiiimiMimiiiiiimitiMifitiiiiiiiHiiiiiiiHmiiiiiiiimmniiiiiiMifiii
VČZRAJ IVEČCR OB 20.30
AVTO RAZKLAN V DVOJE NA CESTI PRI GABRJAH
Do precej hude prometne nesreče, ki pa ni k sreči, kot se v tem trenutku zdi, imela hujših posledic za šoferko in edino potnico je prišlo sinoči ob 20.30 na državni cesti po goriškem Krasu v Gabrjah tik nasproti nekdanje Palirijeve hiše. Proti domu v gostilno pri Tomažu v Gabrje je vozila prihajajoč iz Trsta 21-letna Eda Degengi, hči gostilničarjev že omenjene gostilne. Vračala se je s tržaške univerze. Vozila je najbrž zelo naglo, v ovinku je zašla s ceste na travo in se zaletela v obcestno drevo.
Avto skoro nov lancia delta se je razklal v dvoje, šoferko je vrglo iz vozila v obcestni jarek. Mimoidoči so takoj poklicali karabinjerje iz Gabrij, ti pa rešilca goriške bolnišnice. Degingijevo so takoj prepeljali v goriško bolnišnico.
Zdravniki so ji ugotovili k sreči le več ran ih zlom na levi nogi. Ozdravela bo v 40 dneh. Mladenka jo je zares srečno Izkupila, kar bi s* ne mislili sodeč po popolnoma razbitem vozilu, ki smo ga videli nekaj minut po nesreči.
no svoje pravo mesto, marveč tudi s celo vrsto drugih pobud. Tik ob gostišču je uredil teniško igrišče, na uho nam je v nedeljo povedal da bo že v kratkem uresničil še neko drugo zanimivo turistično zamisel, ki ji ni para v naših krajih, ki bo seveda koristila tudi njegovi gostilni.
Lovsko kuhinjo — gostilna se i-menuje »Prt Lovcu* — smo seveda občutili v menuju, ki so nam ga pripravili v nedeljo zvečer v tej gostilni. Prvo kar smo na mizo dobili so bili kruhki z divjim prašičem. Pečeno meso iste živali smo dobili tudi kasneje na mizo s pečeno polento, še, prej pa smo lahko pokušali krompirjeve svaljke v o-maki iz divjačine. Odveč bi bilo reči, da so bile vse lovske jedi dobro pripravljene. Nekako ob strani tem lovskim jedem je bil domači zajec v kabernetu; nekateri bi si najbrž želeli divjega zajca.
Omenili smo doslej lovske jedi, ne smemo pa pozabiti da nismo na krožniku kot predjed imeli samo kruhkov z divjim prašičem marveč tudi nekaj drugega, zelo dobrega: bresaolo z ribancem in pečen svinjski filč s poprom. Ta uvod je zaključilo nekaj neobičajnega, namreč češnjev zavitek. Ali se spominjate kako smo nekoč na naših domovih — ponekod se k sreči to še dogaja — jedli češpljeve krompirjeve cmoke? Danes je to šlo nekako v pozabo, tudi ker je ta jed precej težka. No, v Sirkovi gostilni so češplje zamenjali s češnjami. Rezultat najbrž ni enak, je pa treba vsekakor čestitati kuharju in kuharicam, da so nam nudili spet nekaj neobičajnega. O krompirjevih svaljkih v omaki iz divjačine je že bil govor, povejmo da smo dobili tudi nekak paštičo z jacevci. Za že omenjenimi mesnimi porcijami
so nam natakarice prinesle na mizo še dobre domače kuhane štruklje. Potem pa so bili na vrsti seveda še dobri likerji, ki so obilno hrano v našem želodčku nekoliko razredčili.
Gostilničarja pa moramo pohvaliti tudi zaradi nečesa drugega, na nekaj kar bi morali imeti vsi gostilničarji stalno pred očmi. Vsaki jedi je treba dati primerno vino. Tako smo v nedeljo lahko pokušali sauvignon, tokajca, beli merlot, kabernet in za konec še zelenca. V glavnem so bila to briška vina. Dobili smo jih v kozarec primerno ohlajena, tako kot se vsakemu vinu spodobi.
Na takih večerih je prav, da niso porcije pretirane, saj moraš neprestano pokušati to in ono. Tako je tudi prav. Končni rezultat: zares prijeten gastronomski večer. (mw)
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško, obvešča, da bo 32. redni letni občni zbor jutri, 19. junija, ob 20. uri (ob prvem sklicu) ter ob 20.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo v predavalnici v Ulici della Croce 3 v Gorici.
Pobiranje davkov v Sovodnjah bo
v ponedeljek, 22. t.m., od 9. do 11. ure.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tr ču dežurna lekarna Al Redentoi Ul. Rosselli, tel. 72-340.
f Čestitke
DAMJANU iz Doberdoba, ki nes praznuje rojstni dan, toplo stitajo starši, sestra Viviana in jatelj Boris.
33. tržaški velesejem
mednarodni vzorčni	od 17. do 29. junija 1981
realizacija:
OGLASNI ODDELEK
Na 33. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki se odvija v času od 17. do 29. junija, bo danes tradicionalni «dan Jugoslavije«. Kakor vsako leto od vsega začetka, so tudi letos jugoslovanske organizacije združenega dela prisotne na tej prireditvi z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov, kjer razstavlja svoje proizvode in najnovejše dosežke nekaj nad 60 podjetij, pretežno iz SR Slovenije in SR Hrvatske.
Jugoslovanski dan se bo odvijal po naslednjem sporedu: že zgodaj dopoldne bo v Trstu odposlanstvo iz SF RJ, v katerem so predstavniki republiških oblasti in gospodarskih krogov. Odposlanstvo se bo sestalo s *
predsednikom deželne vlade Furlanije - Julijske krajine dr. Antoniom Comellijem, pozneje pa bo obiskalo tudi predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Marcella Modiana. Sledila bo tradicionalna tiskovna konferenca v sejni dvorani na velesejmu, na kateri bo podpredsednik GosDodarske zbornice SR Hrvatske ing. Rudolf Kurelič
pregledal najnovejši razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter med obmejnimi občinami s posebnim poudarkom na poslovanju po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško in v okviru posebnega sporazuma Alpe-Adria. Po konferenci bo skupen ogled jugoslovanskega paviljona, dan SFRJ pa se bo zaključil s sprejemom na jugoslovanskem generalnem konzulatu.
Na letošnjem sejmu so s syojimi izdelki in proizvodi prisotne še naslednje države oziroma dežele: Avstrija, ki je prav tako kakor Jugoslavija stalna sodelavka na tržaški gospodarski prireditvi, Češkoslovaška, Bavarska, ki nastopa samostojno, Grčija, ki je že pred leti sodelovala na sejmu, medtem ko se je pozneje umaknila, Ljudska republika Kitajska (ta država je prav pred kratkim postavila stalno zalogo svojega blaga, pretežno obrtniških izdelkov in pohištva, v tržaškem pristanišču), Indija, Indonezija, Tajska, Filipini ter — v sklopu razvojnih progra-
mov Evropske gospodarske skupnosti — afriške države Somalija, Etiopija, Gabon, Gana in Srednjeafriško cesarstvo.
Samo razstavo spremljajo številne strokovne prireditve, med katerimi naj posebej o-menimo Mednarodni dan lesa (19. junija), ki bo namenjen razpravi o svetovni trgovini z mehkim rezanim lesom, posvet o sodelovanju med Furlanijo - Julijsko krajino in Avstrijo na področju turizma (22. junija), okrogla miza o prizadevanjih za zajezitev industrijskega onesnaževanja, pri kateri bosta sodelovali dežela Furlanija -Julijska krajina in Avstrija, dalje ppsvet o kontejnerskem prometu, Mednarodni dan kave (26. junija) in tiskovna konferenca Turistične zveze Slovenije (27. junija). Posebni dnevi bodo posvečeni tudi Bavarski (22. junija), Ljudski republiki Kitajski (23. junija), Indoneziji (24. junija), Avstriji (-25. junija). Češkoslovaški (26. junija), in Grčiji 29. junija).

ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d. d.
EDITORIALE STAMPA TRIESTINA S.p.A.
Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, teleks: 460-270 EST, telefon: (040) 794-672 ZA VZPOSTAVITEV USPEŠNIH POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
VAM JE NA VOLJO CELOTNA ORGANIZACIJA
PRIMORSKI DNEVNIK — KNJI2NE IZDAJE — A-GENCIJA ALPE ADRIA — OGLASNI ODDELEK — IMPORT - EXPORT — GRAFICENTER — TISKARNA — KLISARNA — FOTOGRAFSKI LABORATORIJ — EKSPEDIT — IBM — TRŽAŠKA KNJIGARNA — PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI: ADIT
ZAUPANJE TRADICIJA NAPREDEK	
	to ni le slogan, temveč način našega dela
	BANCAdel FRHJLJ
	banka na katero lahko računaš
	Delniška družba ustanovljena leta 1872 Sedež in glavna direkcija Ul. Vittorio Veneto 20 — Videm - tel. 4921 Telex 450152 I — 450089 Frifor I
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ==j-jES? TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 12a9JIjSiI/
SPA.
TRST Ui. Filzi 10- Tel.: centrala 61446/68881 Menjalni urad 68727
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 - 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI

istributrlce *
a grof orest^j
Mednarodno uvozno - izvozno podjetje 45132 — T R S T Italija
Ulica Valdirivo 19, tel. 62091/2 - 60978/9 telex: 460420 LADIST 461028	„	_
Podjetje specializirano za železne lege, kovinske izdelke vseh vrst, kemijske izdelke, za usnjeno, tekstilno, steklarsko industrijo itd., gnojila in razni aditivi za kmetijstvo, stroji in tehnični izdelki vseh vrst, športna oprema za široko porabo, nadomestni deli za industrijske stroje, avtomobile itd.
FILIALA: MILAN — Italija
Ulica Porlezza 16, tel. 02/6972962 PARIZ — Francija 41 Boulevard de Montparnasse tel. 00331/2225290 MuNCHEN — Nemčija Oscar von Miiller - Ring 25, tel. 004989/283018
T*
TRST
Telet. 631002, 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 agrof
<
(O
a
t
C/5
<t
N
H
DC
O
a
x
Ul
GORICA Ulica Cravos 27
a
O
a.
2
PAOLO
MELINGČ
s. p. A. IMPORT-EXPORT
TRST
Ul. Valdirivo 26
Tel. 64382 - 68654 - 60765
Teleks 460-281
•	RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO
•	APARATI ZA EKSPRES KAVO «GAGGIA»
•	škropilnice «TURBINE»
•	Kosilnice «BEDOGNI»
REŠIM
zastopstva - izvoz - uvoz
34100 Trieste - Trst P. P. 101 Ulica Cicerone 8 Telefon 61-241 - 61-478 telex 460561 • ..
-	\	.	4 1	’ )
OMNIA COMMERCE
di S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21
teleks 460129 OMNIA tel. 631301 - 631880
MEDNARODNI PREVOZI
C A Al
bS?4
Consorzio Autotrasportatori Artigiani Isontini s.r.l.
GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 Poštni predal 60 Telet. 87151/2 - 87230 Teleks: 460219 consotra
COOPERATIVA
GORIZIANA
AUTOTRASPORTATORI
Vali ■ ivimii %#■ n> ■
GORICA, Ul. Alviano 50 (Rdeča hiša) Tel. 81279 - 83394 Teleks 460159
MEDNARODNI PREVOZI
SPLOSNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz Telet. 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559
TRST - Ulica Geppa 9 C.P. 185
34133 TRST
Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819
Ekskluzivna glavna zaloga:
ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda KRAŠKI PRŠUT - KRAŠKI TERAN PIVO PUNTIGAM
in REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA OSVE2UJOCE PIJAČE APPIA MINERALNA VODA in PIJAČE PLOSE
Telegram: TRAD - TRST Telex: 460187 TRADEX
TRST
Ul. Cicerone 8
Tel. 68-812,	630-336
69-489
Naš program vsebuje komplet avtomatizirane linije in posamezne stroje za:
— INDUSTRIJO POHIŠTVA — PROIZVODNJO STAVBENEGA POHIŠTVA — LESNO PREDELAVO IN OBDELAVO NA SPLOŠNO
■ Rezervni deli ■ Dobro organiziran servis
v TRSTU
od 12. |unija do 15. oktobra 1981
zlato iz peruja
nad 300 zlatih mojstrovin iz inkovske in preinkovske dobe na veliki razstavi v
gradu sv. justa
Informacije pri Avtonomni letoviščurskl in turistični ustanovi:
Direkcija: Tel. 795863 - 750002 - 772336 TELEX 460444
Urad za informacije: Tel. 750297
IMPORT-EXPORT- RAPPRESENTANZE
UVOZ - IZVOZ
Sedež UDINE (Videm), Ul Adige 27/7 Filiala TRST — Scala Belvedere 1 Tel. 43-713, 43-714 Telex 460319
PRIMORSKI DNEVNIK 5
18. junija 1981
HRVATSKE IN SLOVENIJE
kot organizatorja jugoslovanske razstave
vabita na
MEDNARODNI TRŽAŠKI VELESEJEM 81
Slikovno in tekstovno bogato dokumentirano delo v treh knjigah nam nazorno predstavlja največji vojaški spopad vseh časov. V II. svetovno vojno je bilo vpletenih 60 držav z več kot milijardo in 700.000 svojimi prebivalci. Zbirka treh knjig DRUGA SVETOVNA VOJNA je prirejena po nizozemski predlogi, pri čemer je sodelovalo prek 40 evropskih in svetovnih avtorjev, ekspertov za posamezna obdobja. Poglavja, ki obravnavajo vojno na Balkanu in v Jugoslaviji, pa so izčrpen prispevek strokovnjakov Vojnega inštituta iz Beograda. Čeprav je tekst napisan poljudno, so vse knjige obogatene,z izredno velikim številom fotografij, ilustracij in zemljevidov. Lahko rečemo,-da je pred nami doslej najpopolnejše in najobsežnejše pričevanje o dogajanjih v letih od 1939 do 1945.
SPOZNAJMO ŠE BOLJE TEH 2194 DNI, KI NAJ SE NIKOLI VEČ NE PONOVIJO!
Jugoslovanska razstava je posvečena lesni industriji, gozdarstvu in lovskemu turizmu.
In še razstava umetniške fotografije na lesno tematiko ter pohištvo «Exportdrva», «Jugodrva» in «Slovenijalesa». Tehnični organizator razstave: «EXPOGROUP» - Zagreb, pod pokroviteljstvom Zagrebškega velesejma.
GOSPODARSKI ZBORNICI SOCIALISTIČNIH REPUBLIK
DRUGA SVETOVNA VOJNA — STAREJŠIM SPOMIN, MLAJŠIM OPOMIN
druga svetovna vojna
spopad, ki je spremenil podobo sveta
DOBRODOŠLI
V JUGOSLOVANSKI PAVILJON

založba mladinska knjiga
Knjige lahko kupite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, ali jih naročite v Gorici na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Drevored XXIV Maggio 1	j:
TRŽAŠKEGA VELESEJMA
r -s*.. ** .•«.	vr~'‘'
t
Tovarna obutve	>
in otroških potrebščin n.	sol.	o.	m
65291 MIREN PRI	GORICI	1
JUGOSLAVIJA	^
' CICIBAN ii Mirna -
MALO ZGODOVINE
Miren pri Gorici je vas, ki leži na skrajnem zahodu Vipavske doline pod kraškim gričevjem tik ob meji z Italijo.
Mirenski čevljarji so postali znani že v prejšnjem stoletju. Težke razmere, v katerih so delali in živeli, so jih prisilile, da so se 1908 združili v čevljarsko zadrugo, v katero je pristopilo 18 čevljarskih mojstrov in skoroi 90 pomočnikov.
Čevljarska zadruga se je lepo razvijala vse do 1915. ko je Italija vstopila v prvo svetovno vojno in se je Miren znašel v frontni črti. Zato so bili prisiljeni preseliti čevljarsko zadrugo in skoraj 1200 ljudi iz Mirna v Vrbovec pri Mozirju v Savinjski dolini.
Po končani prvi svetovni vojni se je čevljarska zadruga spet vrnila v Miren in ponovno zaživela.
S svojim uspešnim delom pa je kmalu postala trn v peti fašistom. S sistematičnimi šikanami in raznimi pritiski so fašisti leta 1930 le dosegli svoj cilj — uničenje Čevljarske zadruge.
Prebivalci Mirna so veliko prispevali med NOB in so že 10. decembra 1942 ustanovili vaški odbor OF, Med NOB so spodnji del Mirna dvakrat požgali, vse prebivalce zgornjega dela vasi pa so maja 1944 izgnali z njihovih domačij. Pri mostu čez Vipavo stoji spomenik 48 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.
Kmalu po priključitvi Mirna k Jugoslaviji septembra 1947 so ponovno ustanovili čevljarsko zadrugo, v kateri je bilo 130 čevljarskih mojstrov in pomočnikov. Razmere so bile zelo težke, saj ni bilo denarja, delovnih prostorov in strojev. Čevljarji so čevlje delali na domu in jih prinašali v zadrugo Tak je bil začetek obnove čevljarske industrije v Mirnu pri Gorici.
Čevljarska zadruga je februarja 1948 prešla v okrajno podjetje, ki si je nekaj kasneje nadelo ime «Jadran«.
Pr( kmetijski zadrugi Miren pa so ustanovili obrat za izdelavo otroške obutve. Ta se je leta 1958 ločil od kmetijske zadruge in se preimenoval v obrtno podjetje «Ciciban». Leta 196? sta se združila «Jadran» in «Ciciban» v tovarno čevljev «Jadran-Ci-ciban« Miren Od leta 1974 dalje po posluje kot «Ciciban» tovarna obutv? in otroških potrebščin Miren pri Gorici
KAKO SO ORGANIZIRANI
Tovarna obutve in otroških potrebščin «Cicibnn» je delovna organizacija s tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb.
Temeljne organizacije so — proizvodnja obutve Miren,
U* ciciban
tradicija in kakovost
—	proizvodnja polimernih materialov Miren,
—	proizvodnja igrač in otroških potrebščin Dolenja
Trebuša.
Proizvodnja obutve Miren ima oddelke v Cerovem, Kalu nad Kanalom in v Jelšanah pri Ilirski Bistrici.
Lastne trgovine imajo v Mirnu, Kopru, Sarajevu in na Reki.
MILIJONI PAROV OBUTVE
V zgodovini tovarne «Ciciban» bo 13. decembra 1978 zapisan kot pomembni mejnik. Takrat so izdelali milijonti par obutve in dosegli zastavljeni cilj. Za enako količino obutve, kot so jo naredili v letu 1978, so prej potrebovali celih trinajst let, saj je šele 1960 skupna proizvodnja do tedaj izdelane obutve presegla milijon parov.
Za obutev, ki jo sedaj izdelajo v desetih dneh, so še 1954 potrebovali kar celo leto! Od ustanovitve tovarne pa do danes so izdelali skoraj 13 milijonov parov obutve. ,
Sicer pa ie «Ciciban» vodilni proizvajalec otroške obutve v Jugoslaviji, saj je vsak peti otroški čeveljc izdelek te tovarne!
NAGLI PRODOR «CICIBANOVIH» IGRAČ
Na osnovi sodobnih spoznanj otroške psihologije in medicine so oblikovalci Oskar Kogej, psiholog Andrej Frančeškin s sodelavci izdelali nove vrste igrač in otroških pripomočkov, za kar so dobili vreto tujih in domačih priznanj, saj so prodrli v sam evropski vrh Spričo velikega izvoza igrač in otroških pripomočkov v ZR Nemčijo, Svedskp, Francijo, Nizozemsko in Italijo ne morejo ustreči velikemu povpraševanju na domačem trgu. Zaradi tega bodo v tovarni v Dolenji Trebuši povečali proizvodne zmogljivosti in uvedli še eno izmeno v želji, da bi čim-prej zadovoljili domačega potrošnika.
STALNA RAST IZVOZA IN SODELOVANJE
Z «BENECO» IZ ČEDADA
Predvidevajo, da bodo letos izvozili na zahtevno zapadno tržišče 400 tisoč parov otroških čeveljčkov, razne obutve, igrač in otroških potrebščin v skupni vrednosti 150 milijonov dinarjev. Izvažajo tudi otroško športno obutev «CMY» (Ciciban - Miren - Jugoslavija.) Načrtujejo, da bodo do leta 1985 povečali izvoz na 400 milijonov dinarjev.
Z znanim podjetjem «Beneco» iz Čedada so podpisali dolgoročno pogodbo o poslovno - tehničnem sodelovanju Po skupnem programu predvidevajo, da bodo že letos dosegli 1,5 milijarde lir skupnega prometa, a leta 1985 pa že kar 3,5 milijarde lir!
J. O.
?hŽB?UUJft6j\£u
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
a. soi. o.
Sedež v Kopru, poslovalnice v vseh večjih mestih, gospodarskih centrih, lukah, letališčih in mejnih prehodih Jugoslavije.
Naša organizacija vam hitro in strokovno opravlja vse storitve mednarodne špedicije, cestnega prevoza z lastnimi kamioni in pomorsko agencijske dejavnosti.
Specializacije: cestni prevozi z' lastnimi kamioni, sejemsko poslovanje, avio promet, zbirni promet, luška agencija, kontejnerski in ferry promet Koper - Tartous Koper.
VOČE
Export ■ Im po rt Zagreb n. sol. o.
ii ■ '	;'.\o !■	' , ". ■
TOZD «Šempeter»
ŠEMPETER PRI GORICI
TRADE MARK
lUGOTEK^TIL
1 IMPEX
LJUBLJANA - YUGOSLAVIA
JUGOTEKSTIL IMPEX LJUBLJANA TITOVA 1 - 3
Telefon: 23-942 do 23-949 Telegram: Slovtex, Ljubljana Telex: 31393 YU JTX Lj POB: 237 A
DEJAVNOST:
I. Izvozno - uvozni posli v tekstilni industriji Ii. Posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu lil. Zastopstvo inozemskih firm IV. Trgovina na veliko z neprehrambenimi proizvodi
PREDSTAVNIŠTVA:
Beograd, Zagreb, Reka, Sarajevo, Skopje, Praga — CSSR, Nairobi — Kenija
BLACSVS« ■ miSNKTIl |j| CEMTER LJULJARA S
n.so! o
TOZD Pretovor Ljubljana, Smartinska 152 TOZD Javna skladišča Ljubljana, Smartinska 152 TOZD Skladišča Novo mesto, Ljubljanska 27 TOZD Restavracija Ljubljana, Smartinska 152 Delovna skupnost Ljubljana, Smartinska 152
BRATUŽEVA 13/a
— izvoz in uvoz prehrambenih
in neprehrambenih proizvodov po obmejnem prometu z Italijo
opravlja
—	posle javnih carinskih skladišč,
—	oddajanje zaprtih in odprtih skladiščnih prostorov v najem,
—	skladiščenje blaga v zaprtih in odprtih skladiščnih prostorih,
—	storitve v moderno opremljenem kontejnerskem terminalu,
—	nakladanje, prekladanje in razkladanje blaga s sodobno skladiščno mehanizacijo,
—	storitve z viličarji in avtodvigali do 100 t obremenitve
—	prevoz blaga s tovornimi avtomobili.
DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJA - VELETRGOVINA
Dan Jugoslavije na tržaškem mednarodnem velesejmu
KOPER
EXPORT - IMPORT n. sol. o.



TOZD TRGOVINA ADRIA KOPER n. sub. o.
TOZD PROIZVODNJA ELEKTROPLAST KOPER z obrati IPI Izola - TEA Divača
UPRAVA: Koper - JLA 8 - tel. 22583 - telex 34111
EXPORT - IMPORT: Koper - JLA 25/a - tel. 22171
POSLOVALNICA: Ljubljana - Celovška 268 - telefon 54041
POSLOVALNICA: Beograd - Stanoje Glavaša 8 -tel. 320716
POSLOVALNICA: Zagreb - Savska cesta 41 - telefon; 511505
TRGOVINA: Zagreb - Prolet. brigada 222 - tel. 513705
TEA: Tovarna električnih aparatov - Divača - telefon 74546
IPI: Industrija preciznih izdelkov - Izola - tel. 71343
lil


*"l
* - j

Na razstavišču pri Montebellu, kjer so včeral slovesno odprli 33. mednarodni tržaški velesejem, |* današnji dan uradno posvečen Jugoslaviji. Letos je iz Jugoslavije na velesejmu prisotnih več kot 60 podjetij, ki bodo prikazala izbor najrazličnejšega blaga za široko porabo in reprodukcijo s posebnim poudarkom na lesu. Da je let protagonist (letošnje jugoslovanske prisotnosti na tržaškem velesejmu, dokazujejo tudi slike, ki jih objavljamo na tej strani in ki jih je naš fotograf posnel v jugoslovanskem paviljonu na razstavišču pri Mpntebellu.
•• ::	i
ZA USPESNO VZPOSTAVLJANJE POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
W 1m
w
W- ■ : ~Jt&
■"■-M
A	l I

MOTORNE MOTIKE In
MOTOKULTIVATORJI vsemi priključki motorjem «LOMBARDINI»
KLEIN — 5
SIMPLEX
Direktna prodaja Iz tovarniškega skladišča po zelo ugodnih cenah.
TRST, Ul. Economo 10/a, tel. 762250 Riva Grumula
Oprema stanovanja je stvar okusa.
Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva.
TDCT Ul Baiamontl 3 — telefon: 820766 ■ Ko l Ul. Dl Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik • ' sedežne garniture
BUSNELLI ■ ‘ '
PRISOTNI SMO NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
G
ZALOŽBA
>	, ... ■	...	*•	• , c	• t
CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2
KATARINA BEDINA
UST
NOVE GLASBE
List' nove glasbe je. naslov ! \ monografije .o slovenskem skladatelju Francu Sturmu, padlem v partizanih jeseni 1943; To je prva kvalitetna' in več kot zaslužna. predsta-vitev:Franca Sturma kot skla-človeka^ Ob
nega dela Bedinova tudi širše
in celoviteje razkriva slovenski glasbeni' utrip in stanje v tridesetih letih pred vojno. Tako z natančnostjo in dokumentarno prepričljivostjo izriše portret skladatelja Franca Sturma, gotovo vodilne glasbene osebnosti iz kroga Ostercevih učencev, hkrati pa seveda tudi čas, razgibani in mnogo bolj in trdneje povezan s sočasnim dogajanjem v evropskem glasbenem snovanju kot kdajkoli prej. Monografija je pisana živo, sočno, kar je ob znanstveni natančnosti zagotovilo, da bodo oris življenjske usode, idejne, estetske in glasbene prvine Franca, Šturma našle odmev pri bralcih in v javnosti.
155 str., Pl., 250. din (1 obr.)
MIRA MIHELIČ
CESTA DVEH CESARJEV
Kraj dogajanja romana [e Ljubljana v začetku leta 1821, za kongresa Svete alianse, ki sta se ga udeležila dva cesarja, avstrijski in ruski, poleg mnogih delegacij iz drugih držav, tako da je bila takrat Ljubljana za nekaj časa središče svetovne politike. Vse niti kongresa je imel v rokah Metternich s svojim trudeč se za tako imenovano evropsko ravnovesje. Miheličevi pa je kongres le okvir za zgodbo kranjske ple^ miške družine grofov L., od sodelovanja zadnjega grofa L. s francosko zasedbeno oblastjo, do zvez njegove žene s knezom Metternichom. Navezanost grofice L. na sina njene slovenske dojilje, okrajnega ranocelnika in rodoljuba, ki ga avstrijske oblasti zaprejo kot francoskega vohuna, je potem vzrok, da se v prizadevanju, da bi ga rešila, zaplete v okoliščine, zaradi katerih se razdre njena ljubezenska zveza z Malachowskym, članom pruske delegacije, ki je bil nekoč Kantov učenec in je kljub svojemu vojaškemu poklicu ostal zvest njegovi filozofiji. Ko se MalachoWsky odvrne od nje, ga zapelje njena pohčerjenka, mlada Amalija, kar pripelje do dramatičnega vrha pripovedi in do dvoboja, in v katgrem Malachowsky pade, Amalija pa se poroči z grofovim bratom, čudakom in zvestim častilcem grofice L. Ona je vsekakor osrednja oseba romana, šepava grofica, kakor ji pravijo, ker ima neznatno telesno hibo, vendar je o njej sam Metternich i2javil, da je najlepša dama kongresa. Samovoljna, muhasta, nesrečna, v stalnem uporu zoper konvencije svojega razreda, peha ne le sebe, temveč tudi vso svojo okolico iz stiske v stisko, čeprav se nenehoma trudi, da bi obvladala svoje strasti z razumom. Tako je tudi naslov romana simboličen Cesta dveh. cesarjev, pot, po kateri omahujemo med vlado pameti in vlado nagonov.
357 str., Pl., 350. din (2 obr.)
ZGODOVINE
Zbirka izbranih esejev Jožeta Pogačnika s pomen-•iivim naslovom Na križiščih zgodovine obsega razprave in eseje s tematiko slovenske kulturne in literarne zgodovine od srednjega veka do začetka XX. stoletja, točneje do Ivana Cankarja. Knjiga je posvečena nekaterim najbolj značilnim in kulturnozgodovinsko prelomnim situacijam v slovenski miselni tradiciji. Vsem razpravam je namreč skupna obravnava boja zoper mračne sile, ki ovirajo človeka kot svobodnega subjekta in afirmacijo njegove pravice, da si sam izbira in kroji svojo usodo. Težišče študij je v razčlembi fenomenov srednjega veka, reformacije, razsvetljenstva, prve polovice XIX. stoletja in moderne. Avtor pa konkretno razčlenjuje probleme, ki jih s stališča omenjenega aspekta odpirajo Trubar, Linhart, Kopitar, Prešeren, Cankar. Knjiga torej vsebinsko ni literarnozgodovinska v običajnem pomenu besede, marveč bi prej sodila v tisto raziskovalno dejavnost, ki jo najtočneje opredeljuje pojem kulturologija. Tako pomeni novost v avtorjevem dosedanjem delu pa tudi v slovenski kulturnozgodovinski dejavnosti sploh.
352 str., Pl., 460. din (2 obr.)
JOŽE POGAČNIK
NA KRIŽIŠČIH
V r/.	’	f-
Med slovenskimi ljudskimi pesmimi je tudi mnogo «okroglih», «nepresnaženih»,
«kvantarskih» ali kakor še pravijo temu delu ljudske u-stvarjalnosti. V tej knjigi so zbrani okrogli verzi iz zapuščin nekaterih zbiralcev narodnih pesmi, posebej še iz gradiva, ki ga v svoje debele štiri knjige «Slovenskih narodnih pesmi* ni uvrstil najznamenitejši med temi zbiralci Karel Strekelj. Prav je, da tudi ti verzi ne gredo v pozabo in da poleg naše otožne spoznamo tudi radoživo in razposajeno slovensko ljudsko pesem.
210 str., Broš., 110. din (1 obr.)
KLINČEK
LESNIKOV

VINKO M6DERNDORFER
MAH
2ar, ki ga razkriva nova pesniška zbirka Vinka Moderndorferja, je ljubka svetloba mladosti. V tej luči je neizmerno dovolj prostora za zanesenost in naivnost, milo zasanjanost ljubezni in vražjo fantovsko ujedljivost, preprosto neposrednost, čustveno razgretost in odkritosrčno žalost; trpki toni življenjskih skušenj se oglašajo še na ozadju dni verujočih, so zmeraj bolj zanesljivi in prisotni sad zorenja; človeškega in pesniškega.
Moderndorfer se ne odreka pesniški skušnji svojih predhodnikov, a ni tako slepo zapisan q|>|iki, da ne bi bil iskren zapisovalec in izpove-dovalec (Sitnega in čustvenega, 'Sakntosrčno navezan na spreminjajočo se srečo življenja, ki ga resni in zofi. Zbirka, ki je obet, ker ni zgledovanje, in je dar mladosti, ki je zapisana ustvarjanju.
str., Pl., 200. din (1 obr.)
JANKO SAMEC
Cankarjeva založba je izdala zbirko sonetov in pesmi Janka Samca. Najpristnejši, najmočnejši in najgloblje doživet element Samčeve poezije je motiv morja, ki prehaja v simboliko, ko enači skrivnosti morja s skrivnostmi človekovega življenja. To intenzivno doživetje morja je seveda povezano s pesnikovo biografijo: Janko Samec je bil rojen 5. 4. 1886 v Trstu, šolal se je v Kopru, opravil leta 1905 zrelostni izpit nb učiteljišču in potem služboval kot učitelj v Barkovljah in Rojanu vse do leta 1926, ko se je pred naraščajočim fašističnim pritiskom proti Slovencem umaknil v Maribor, kjer je ostal do leta 1933, ko se je preselil v Ljubljano. Tu je služboval na osnovni šoli v Mostah in umrl 15. 10. 1945. leta.
Zgoščen povzetek Samčeve biografije pomeni hkrati tematsko ogrodje njegove poezije. Prvinskemu doživetju morja se z enako silo pridružujejo kmečki in socialni motivi s Krasa, predvsem pa pokrajinske in razpoloženjske impresije, ki v Samčevi poeziji s svojo izrazno močjo tudi prevladujejo. Enako sproščene in doživljajsko odprte so pokrajinske impresije iz Prekmurja in Slovenskih goric, bolj temačne in zadušene pa so mestne impresije, pa naj se nanašajo na Maribor in še posebno na ljubljansko meglo. Ob «osrednjih» nacionalnih temah se lirična impresija umakne pred ironijo in satiro; ljubezenska lirika je sprva zanesena, pozneje postane izraz trpke osamljenosti. Razmišljajoča, refleksivna poezija se večinoma ukvarja s človekovo moralno podobo in se zavzema za samosvojnost, neuklonjlivost, pokončnost, kar je treba razumeti prej kot premagovanje osamljenosti, ne pa toliko kot načelno poetično moralistično deklarativnost..
Po takšnem tematskem zaporedju so Samčeve pesmi tudi razporejene v pričujoči zbirki ne glede na njihov čas nastanka. Kajti zbirka, ki vključuje v svoje strani komaj desetino vseh pesmi, kolikor jih je Samec napisal, naj vzpostavi dialog z današnjim bralcem, hkrati pa naj za prihodnje literarnozgodoviriske obravnave Samčeve poezije opozori na svoje specifične posebnosti, ki. jo ločujejo od sicer močnejših vzorov. Te posebnosti izhajajo predvsem iz prvinskega doživljajskega motiva morja in njegove široke in izvirne simbolične motivacije ter iz pesniških pokrajinskih in razpoloženjskih impresij, ki jih pesniška beseda Janka Samca prav nazorno upodablja.
112 str., Broš., 210. din (1 obr.)
i
i
wm$&m
SVETOVI LOUISA ADAMIČA
Razprava o Adamiču kot literarnem kritiku, prevajalcu in publicistu. Knjiga prikazuje zaokroženo podobo tega nemajhnega dela L. Adamiča, pri čemer so zlasti zanimiva poglavja o odnosih med njim in pomembnimi sodobniki v ameriški književnosti, njegova ocena ameriškega kulturnega življenja in mnenje o jugoslovanski književnosti.
LIRIKA
UPORA
Pred leti je, pri Cankarjevi zoložbi izšel izbor pesmi iz slovenskega osvobodilnega boja. Pesmi je s tankim, posluhom zaTvredno-in odmev- :fj no ter z zanesljivim občutkom za tematsko zaokrože- ji vanje v cikle ter za dramsko M kompozicijo knjige uredil po- Silil kojni Mitja Mejak. Izbiral je med enaintridesetimi pesniki IjJ od staroste naše uporniške M pesmi Otona Župančiča in njegove generacije pesnikov do udeležencev boja partizanov Bora, Kajuha, Kocbeka, Klopčiča, Seliškarja, Minattija, Udoviča, Kosmača, Levca, Brejca, Jarca, Šmita, še pesnike ječ ter taborišč, skratka iz obsežne, bogate in hkrati izjemne poezije vojnega časa. Za štirideseto obletnico vstaje ponatiskujemo to knjižico pesmi,, manifestačijo naše- narodne in človeške zdvešti, svobodpljubnosti in upornosti, ki.po desetletjih nastanka ohranja svojo umetniško moč in prepričljivost.
204 str., Umetno usnje., 130. din (1 obr.)
DJURO ŠMICBERGER
LISTKI
Listki so oznaka za feljto-nistične dokumentarne zapise, o sebi, svoji generaciji in narodnoosvobodilnem času Djura Šmicbergerja. Prisrčno, preprosto in pošteno pričevanje o dneh, ki so bili (tu-. di o Jjudeh,; kakršni so bili: in nekaterih ni več), pisano z ljubeznijo do časa in njegovih protagonistov. Večina listkov popisuje mlade, ki jih je (kot. v Zupančičevi Sedmini) zatekla okupacija in vojnairi se iz doraščajočih miaoentcev spremenijo v borce, ilegalce, obveščevalce, ki se kale v ljubljanski ilegali in potem v partizanih ih spet v ilegali v Trstu irt So od njih, redki dočakpli svobodo. Smicberger popisuje svoje prijatelje in svojcr mladost, kakršna je bila v voinL.ku kot pravi, včeraj ali pred sto leti, pa potem čas po vojni v novinarstvu. Stvari ne olepšava in ne čustvuje pretirano, saj nima namena biti po vsej sili literat, raje ostaja kronist, zapisovalec in pričevalec, pri tem pa človeško in spominsko pristen, pravičen. Na pogled majhni drobci, drobna doživetja iz velikega časa. V luči teh osebnih, drobnih zapisov postaja veliki.čas upora, smrti in vstajenja svodobe zares še bolj človeško velik.
133 str, Pl., 280. din (1 obr.)
FRANC ZADRAVEC
UMETNIKOV «ČRN! P!RUH>

(RIU
Znanstvene razprave Franca Zadravca z naslovom po Cankarjevi pripovedi razčlenjujejo tematsko troje poglavij slovenske literarne zgodovine, novo romantiko, ekspresionizem in novejšo književnost, literarnozgodovinska obdobja torej, ki jim je Zadravec s svojim delom izrisal 'doslej najbolj natančno podobo. Tako je zbirka značilen prerez skozi problematiko slovenske književnosti od Cankarja prek ekspresionizma do druge vojne (Kozara in Kranjca), hkrati pa enako zanimiv izbor načelnih, teoretskih problemov: o odnosu med realnostjo in umetniško izpovedjo, o vlogi ideologije v‘književnosti, o umetnostnem in političnem nazoru (pri Trdini, Cankarju, Tavčarju), o pozornosti faktografiji in tekstovni notranji avtonomni logiki itd. Umetnikov «črni piruh* odkriva nova dejstva in nove poglede na razgibano dogajanje v slovenski književnosti prve polovice našega stoletja in predstavlja tako pomembno obogatitev naše literarne zgodovine.
460 str., Pl. 490. din (2 obr.)
JERNEJA PETRIČ
IZBRANA PISMA LOUISA ADAMIČA
Ime Louisa Adamiča, pisatelja ameriškega slovenskega rodu, je znano vsem Slovencem. V knjigi Izbrana pisma najdemo pisma ameriškim politikom, pisateljem, pisma v domovino in svojcem, vsa iz nemirnega, odločujočega časa pred vojno, med njo in po njej, ko je Adamič zavzeto sodeloval na strani naprednih sil.
716 str., Pl., 680. din (3 obr.)
MARIJAN ROŽANC
METULJ
Rožanc obnavlja v svojem novem proznem tekstu zgodbo pisatelja (svojo) v obdobju osebnega in pisateljskega dozorevanja in zorenja naše politične in družbene svobodoljubnosti. To je čas konca petdesetih let in začetka šestdesetih, kraj Ljubljana in v' njej druščine pesnikov, bohemov, zanesenjakov in obupancev, čeprav je sam časovni okvir zgodbe na, moč zanimiv, se ga Rožanc dotika le posredno, ne da bi v ospredje silil z družbeno klimo, s političnimi zarisi. Zanima ga predvsem avtor, literatura, družba pisateljev, Ženske, kavarne, pitje, pa spet delo in verovanje v rešilnp.moč ustvarjanja.. Z zanesljivo dokumentaričnostjo in. ne' manjšo uspešno pisateljsko spretnostjo odslikava čas in razmere in iz drobcev dogajanja svojih ljudi sestavlja zanesljiv in zanimiv mozaik. V njem sicer ne vedno, a pogosto polno zaživi pričevanje o junaku, ki mu je «priti do svoje podobe*, in o času, ki ga ta radoživi junak opisuje nekako po zasluženju brez čustvene nostalgije ali skeptične ironije. Izsek življenja, ujet v literaturo.
193 str., Pl., 290. din (1 obr;)
IVAN SKUŠEK
IZGORELI DAN
Pesmi Ivana Skuška, nastale med vojno v ječah in v partizanih ter v prvih povojnih letih, objavljene le po revijah, se v zbirki Izgoreli dan kažejo kot dopolnilo podobe naše prve povojne pesniške generacije in kot svojski, v življenje zaverovan in hkrati melanholično pa tudi posmehljivo ubran pesniški obraz. V vsem je nastavek intimistične lirike, kakršna se uveljavi pri nas v zgodnjih petdesetih letih — prav Skušek ji pomaga h knjižni predstavitvi — niha med tradicijo Stare in nove pesniške besede in na pragu izostritve svbjega pesniškega sveta, kamor gre med prvimi in razkavimi toni dezilazije, v javnosti umolkne. Izbor v tej knjigi iz revialnih objav in iz zapuščine prinaša najprej Skuškovo vojno, .taboriščno in partizansko liriko, njegovo slo po življenju in ljubezni in zapise njegove stiske uhajajočega življenja pa tudi njegovih disonanc. Knjiga je prispevek k naši podobi slovenske poezije povojnih let, človeško in pesniško pričevanje o nemiru tistih dni in pesnika samega. Hkrati pa je tudi oddolžitev dolgoletnemu uredniku Cankarjeve založbe in ob štiridesetletnici vstaje lep in upravičen spomin nanj.
92 str., Pl., 220. din (1 obr.)
IFIGENIJA ZAGORIČNIK
KROGI
IN VPRAŠANJA
Nova pesniška zbirka Ifigenije Zagoričnik Krogi in vprašanja se v marsičem loči od njene dosedanje poezije: tehtnejša je, polnejša, bolj čustveno in čutno pomenska in ne več zgolj hlastajoča po novem provokativnem, zgolj po poetični igri. Pesmi se zaokrožujejo v poetične celote, v prvinsko govorico gona, čutov, intimne izpovedi.
Temeljna in osrednja tema ji zbirke je eros. Silovita, ne- * prizanesljiva, neprikrita je v teh izpovedih, a prav tako kot je nesentimentalna tudi ni ne banalna ne literatska, je lepa, iskrena, polna. Taka ostaja, čeprav v spremenjeni pesniški pisavi, ki zadobi intonacijo narodne poezije, tudi potem, ko se pesem ljubezni in telesa utrudi, dopolni, ko ekstaza mine in zasveti gola, neprijazna misel o vsem minljivem. Krogi in vprašanja so lepo in zrelo, čutno razgorelo in miselno natančno pesniško delo; pomenljiv vzpon v pesniškem snovanju I. Zagoričnik in zaznavno dejanje v sodobnem slovenskem pesnjenju.
64 str., Pl., 245 din (1 obr.)
Knjige lahko kupite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ulica sv. Frančiška 20, Trst, ali jih naročite v Gorici na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
ODLOMKI IZ NOVE KNJIGE BRANKA BABIČA (4)
Moje prvo tržaško obdobje
Medtem ko sem bil v Istri, me je kurirka pokrajinskega komiteja Mira iskala s pošto za Quin-ta. Ta pošta, ki je prišla po stari vezi, predno sem vzpostavil direktno zvezo preko Istre, je bila že nekoliko v zaostanku. Vseeno sem se, kljub provali na Goriškem, takoj podal na pot v Gorico, da bi poiskal zvezo s pokrajinskem komitejem. Ta pa se je medtem odselil z Vogrskega v Tolminski Lom. Takrat pa nisem vedel kje je. Ko sem prišel v Gorico, sem zopet padel v blokado. Povsod kamor sem prišel, je policija tiste družine že odpeljala. Komaj sem se izmotal iz te težke situacije. Zapustil sem Gorico in poiskal javko za Vogrsko, kamor je prihajala kurirka Mira. Tam je nisem našel, ker je prejšnji dan odpotovala, potem ko me je čakala cel teden, ko sem bil v Istri. Zato sem se zopet vrnil v Trst računajoč, da bo pošta morda prišla po drugi kurirski liniji, kar se je tudi zgodilo. Tako sem moral zopet v Italijo.
Tokrat je bila pot do zveze s Quintom krajša. Ko sem bil zadnjič pri njem, sva se zmenila za novi punkt v Benetkah. Imena tovariša, ki sem ga vedno lahko dobil na javki, se ne spominjam več dobro; mislim, da je bil Roberto (Gnido Lampredi). Tako sem imel mnogo krajšo pot v Italijo, hitreje sem opravil, kar je bilo potrebno. Takoj sem šel na pot in še isti dan dobil zvezo. Z Robertom (?) sva si izmenjala pošto in druge ustne informacije, ki so bile strogo zaupnega značaja in si jih zato nismo pismeno posredovali, da jih ne bi slučajno z našo aretacijo dobil sovražnik v roke. Ko sva opravila formalne stvari, me je tovariš povabil na kosilo v neko restavracijo v bližini Trga sv. Marka. Ker sem imel še čas do odhoda vlaka v Trst, sva se po kosilu povzpela na stolp Sv. Marka, od koder je lep pogled na panoramo Benetk. Prvič sem bil na stolpu in si od zgodaj ogledoval mesto na kolih. Tedaj sem se spomnil neke pripovedi, kako so Benetke grajene na stebrih hrastov. In tako sem mojemu gostitelju za šalo dejal, da jim bomo po vojni poslali račun za vse posekane hraste na našem Krasu.
.Da ne bi rekel; bil je užaljen in nisem ga mogel potolažiti. Nič ni pomagalo moje zatrjevanje, da sem to le v šali rekel. Bil sem res nekoliko v zadregi in bojazni, da ne bi pokvaril naše dobre odnose.
27. aprila 1943 je v boju s policijskimi agenti padel Jaka Platiša - Franc. Bila je belogardistična'izdaja. Policija je po svoji obveščevalni službi s pomočjo izdaje izvohala, kje stanuje Franc in močna skupina agentov z znanim krvnikom Collottijem na čelu je vdrla v stanovanje v Ul. Tigor, kjer se je takrat zadrževal. Ko jih je zagledal in videl, da ni izhoda, je potegnil revolver in si pognal kroglo v glavo, da ne bi padel policiji živ v roke. Bil je na mestu mrtev.
To je bil težak udarec za našo organizacijo v Trstu. Padel je sekretar okrožnega komiteja partije ravno v času, ko se je osvobodilno gibanje v Trstu začelo močneje razvijati. Partijska organizacija se je že močno utrdila; OF, DE in druge množične organizacije so razvile živahno dejavnost v mestu in pridobivale simpatije in privrženost širokih krogov antifašističnega prebivalstva Trsta. Padec Jaka Platiše - Franca in vdor policije še v druge organizacije, čemur so sledile številne aretacije, je močno oslabi) osvobodilno gibanje. Zavladal je tudi določen strah med ljudmi, kar' je vplivalo na zmanjšanje aktivnosti organizacij osvobodilnega gibanja. Le DE je ostala skoraj nedotaknjena. Na vso težko situacijo je pozitivno delovala aktivnost italijanskih^ organizacij, ki so v zadnjem času močneje stopile iz svoje ilegalnosti in se pokazale množicam. Posebno prvomajska akcija (obešanje rdečih zastav, trošenje letakov, manjše prekinitve dela itd.), ki jo je izvršila italijanska partija v Trstu in Tržiču (Monfalcone), je dobro odmevala med ljudmi, zlasti med delavstvom. To nas je deloma tolažilo pred udarci, ki
smo jih doživeli v slovenskih vrstah.
O vsem tem sem že parkrat pisal pokrajinskemu komiteju in ga podrobno o vsem informiral. Pritožil sem se tudi, da nimam od njih nobenega poročila ali vsaj obvestila, da so moja pisma prejeli. Končno sem dobil pismo od Primoža in Matevža (9. 5. 1943), v katerem upravičeno jamrata, ker smo tako dolgo bili brez zveze. Glavno krivdo za to navajata go-riško provalo, ki je bila zelo široka in ki je spravila v zapor o-krog 150 ljudi. Provalo naj bi povzročil Nuškin, krščanski socialist, ki se je oddaljil od nas. Zaradi nje so se morali seliti in so postali partizani, kot pravita. Preselitev globje v notranjost pa je imela tudi pozitivne strani. Praksa je namreč pokazala, da je v novih pogojih lažje delati. Stiki in razgovori z vodilnimi ljudmi s terena, ki prihajajo po karavlah (punktih za zvezo) so plodovitej-ši, ker ostajajo po nekaj dni v gosteh na sedežu pokrajinskega komiteja in se zato vse stvari temeljiteje prediskutirajo. Preselili so tudi tehniko, ki jim je sedaj pri roki. Glede Gorice mi sporočata.
da se ne smem ne jaz ne kdo drugi več oglašati na nobeni stari javki.
V nadaljevanju mi sporočata vsebino obširnega pisma CK KPS o nekaterih mednarodnih previra-njih v zavezniškem taboru. V Angliji in Amerik* se pojavljajo tendence pete kolone, da se namreč sedanja vojna proti Hitlerju preusmeri na področje boja proti Sovjetski zvezi. O tem se govori v krogih begunskih vlad, pa tudi v nastopih nekaterih zapadnih politikov, ki bi radi zavlekli odprtje druge fronte. Na notranji fronti se opaža krepitev aktivnosti reakcije, večjo aktivnost bele garde v poskusih razbiti enotnost OF, napore sredine, da se formira izven OF in bele garde kot neke samostojne stranke (n.pr. krščanski socialisti - Nuškin). Zato je nujno potrebno krepiti OF in razbijati i-luzije, da na Primorskem ne more priti do državljanske vojne (kot v osrednji Sloveniji z nastopom bele garde). Razbijati je treba sredino s tem, da jo diferenciramo, to je da pritegnemo v OF poštene in zdrave elemente, druge pa razkrinkamo kot prikrite pomočnike bele garde. Preprečiti je treba,
da bi primorska sredina nastopila kot rezerva reakcije.
Zaradi oteženih zvez in pomanjkljivega osebnega stika (in celo pisemskega) z okrožji, so se formirali tri okrajni komiteji: za južno, srednjo in severno Primorsko. Ker ni bilo mogoče zaradi hajke sklicati pokrajinskega posvetovanja, bodo tri okrajna. Mene zadolžujeta, da prisostvujem posvetovanju južnega okraja — Istra -Brkini, kar sem tudi storil.
Kot največjo senzacijo mi sporočata, da so pri njih pristali trije padalci iz Egipta, primorski Slovenci, ki so se z navdušenjem priključili nam. Z oddajnim aparatom, ki so ga imeli s seboj, so postavili zvezo s Kairom oziroma z vrhovnim štabom imperialnih sil. Tja zdaj pošiljajo informacije o OF in o moči partizanstva ter o izdaji bele garde. Tudi štab cone je na ta naslov poslal nekaj oficialnih telegramov s predlogom za sodelovanje v boju proti fašizmu in zahtevo po pomoči v orožju, kakor tudi obljubo naših informacij o italijanski oboroženi si-' li. Angleži so odgovorili, da nam
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Patronat KZ - INAC svetuje
Tik pred svojim odstopom vlada zvišala kmečke prispevke
VPR,: «V kmečko zavarovanje sem se vpisala že lani spomladi, vendar pa nisem do danes še nič ‘plačala in to me zaskrbi ja, da bi nc bilo kaj narobe. Kako bi ugotovila, če sem vpisana?»
M. T.
ODG.: Povsem normalno je, da niste še prejeli davčne kartele v zvezi s plačevanjem zavarovalnih prispevkov pri kmečkem samostojnem skladu. Sezname neposrednih obdelovalcev namreč izdajo konec januarja vsakega leta in vas so tako vključili komaj v letošnji seznam, davčno kartelo pa vam bodo dostavili na dom septembra meseca, ko vam bedo zaračunali socialne dajatve za dve leti. Če pa_ hočete že prej preveriti, kako je z vašim vpisom, se lahko neposredno ali preko svojega patronata obrnete na urad za poenotene kmečke prispevke SCAU.
Precej bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je zadnja Forlanijeva vlada tik pred svojim odstopom odobrila vrsto zakonskih dekre tov, med katerimi je tudi štev. 245, ki povečuje socialne prispev-
MiiiiiiiiiiitiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiimHitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHUB
Na obisku v amsterdamski ulici Prinsengracht 263 kjer je Ana Frank pisala svoj pretresljivi dnevnik
Mlado židovsko dekle se je tu skupaj z družino 2 leti skrivala pred nacističnimi krvniki
Ko smo zadnjo nedeljo v maju v neznansko dolgi vrsti čakali, da se na Prinsengrachtu štev. 263 cdpro vrata muzeja Ane Frank, smo se v mislih vračali v mračno leto 1939, v čas, ko so Hitlerjeve zmagoslavne armade neovirano korakale na vzhod, komaj pol leta kasneje pa so zasedle tudi Nizozemsko. Bogato gospodarstvo ene najbolj razvitih zahodnih dežel se je moralo vključiti v tretji rajh, to je pomenilo tudi prisilno delo v tovarnah in na poljih, pa hkrati strah in teror. V deželi se je rodil kolabo-racionizem (hoiandski kvizling Mursert se je imel za Mussolli-nijevega privrženca), na drugi strani pa se je vedno bolj širilo odporniško gibanje. Mnogo nedolžnih ljudi je izgubilo življenja in med njimi je bila tudi majhna židovska deklica Ana Frank.
Na Nizozemskem je bilo zemlje vedno premalo, jemali so jo morju in zato gradili hiše v višino in dolžino, tako da je bilo stanovanj*:! sko poslopje običajno zgrajeno iz dveh hiš: sprednje, ki je obrnjena na ulico, in zadnje proti dvorišču. In v taki dvoriščni stavbi, do katere prideš skozi ulično poslopje, v katerem je Otto Frank leta 1940 zasnoval grosistično trgovino za zelišča in dišave, je družina Frank našla svoje dveletno skrivališče. Ana je bila drugi otrok zakoncev Otta in Edith, nemških Židov, ki sta po protiži-dovskih izgredih marca 1933 sklenila zapustiti Nemčijo in se naseliti v Amsterdamu, kjer je najmlajša hčerka Ana, ki se je rodila leta 1929 v Frankfurtu, obiskovala osnovno šolo Moniessori. Do prihoda Nemcev in skoraj vse do odhoda v skrivališče je bilo Anino življenje precej podobno življenju katere koli druge deklice njenih let; lizala je sladoled, se podila okrog s kolesom, koketirala s tovariši in pridno študirala grško bajeslovje. Toda ese-sovci so vedno bolj začeli stikati za 140.000 holanskimi Židi, od katerih je 25.000 pribeglo iz nacistične Nemčije in dejstvo je, da je le malokateremu uspelo ostali pri življenju. Na vsake štiri holandske Žide so bili trije ubiti ali poslani v nemško koncentracijsko taborišče.
fako so se v nekaj skromnih prostorih dvoriščne zgradbe na Prinsengrachtu štev. 263 znašli poleti 1942 štirje člani družine Otta Franka trije člani družine Van Daana in kasneje še zobozdravnik Diissel. Od prvih besed, ki jih je zapisala Ana v dnevnik.
ki ga je prejela za svoj rojstni dan 12. junija 1942, pa do tistega usodnega avgustovskega jutra 1944, ko se je pred skrivališčem ustavil policijski avto z nemškimi policisti in holandskimi kolaboracionisti, sta minili dve leti. V teh dveh letih je Ana Frank, obdarjena z izredno zgodaj razvitim, prodornim razumom in s kritičnim očesom, ki mu ničesar ne zbeži, opisovala ne le kar se je dogajalo med stenami skrivališča. Njeno pripovedovanje seže globlje v intimna razpoloženja prostovoljnih ujetnikov in nje same. To skrivališče, do katerega smo pri našem obisku morali s številnimi drugimi obiskovalci po strmih stopnicah in lestvah vse do vrha dvoriščne zgradbe, se nam je odkrilo s svojimi majhnimi mračnimi sobami, v katere nista smela ne svetloba in ne zrak; grozljivo, kot kaka velika past. Tu so FrŠfilWM: Van'Dašnovi in zobozdravnik Diissel prebili dobri dve leti, ne da bi stopili kdaj le za tirihititelr^fta" jrf8iWEfcIi se sploh približali odprtim oknom. Le zvesti prijatelji, predvsem nekdanji Frankovi uslužbenci, pa uradnici Miep in Elly (ki sta shranili A-nin dnevnik) so jih obiskovali, prinašali hrano, knjige in novice.
V	teh skromnih sobah, ki so bile opremljene z okornimi kesi u-radniške opreme in drugim skromnim pohištvom smo se zadrževali in se skušali po stenskih slikah in obeskih približati njihovim nekdanjim ujetnikom. V A-nini sobi, ki jo je morala deliti z gospodom Dusslom, so na stenah ostali časopisni izrezki, s katerimi si je hotela židovska deklica olepšati dolge dneve, v katerih je dolgočasje, predvsem pa občutek nenehnega preganjanja in negotovosti in živčnosti. Na stenah male sobice vidimo smejoči se obraz angleške princeze Elizabete, filmske igralke Diane Dur-bin, pa srečno družino holandske kraljice, ki ji je uspelo pravočasno pribegniti v Anglijo.
V	sobi staršev naletimo na majhen zemljevid Normandije, kjer so s svinčnikom zabeležena napredovanja zavezniških armad.
Kaj je pomenil radijski aparat ujetnikom v Prinsengrachtu štev. 263? O tem nam piše Ana kar po-gostoma v svojem dragocenem dnevniku, ob katerega se na srečo nemški policist ni ob pretresu stanovanja niti obregnil. Dnevnik so Frankovi prijatelji izročili očetu ob vrnitvi iz Auschvvitza; od osmih odpeljanih je ostal sam. Potrdili so mu tudi izdajo ki je
prišla tik pred zadnjih židovskim transportom v Nemčijo. Do konca vojne je manjkalo takrat le osem mesecev, toda gespa Frank je kmalu umrla zaradi izčrpanosti v Auschwitzu, gospo Van Daan so upepelili v krematoriju, mladega Petra Van Daana, s katerim je Ano vezalo nedolžno idilično čustvo, so esesovci odpeljali nezna-nokam. Gospod Diissel je umrl v Neuengammu in sestri Margot in Ana sta bili evakuirani iz Au-schwitza v taborišče smrti Bergen-Belsen, kjer ju je kmalu zajel tifus. Umrli sta marca 1945, najprej starejša Margot, nato komaj šestnajstletna Ana, svobode nista mogli dočakati.
Kadar prebiramo knjigo Ane Frank, nam je stalno pred očmi njen žalostni konec, teh zadnjih osem mesecev življenja, v katerih se je Ana prav gotovo spominjala skritega skrivališča ob enem izmed številnih s amsterdamskih kanalov. Spominjala se je ozkih stopnic, teh; temačnih sob, •>. kso terih je preživela toliko tesnobnih; pa tudi toliko lepih trenutkov, posebno z mladim prijateljem Petrom in igrivimi mucki, pa z očetom, ki ga je neizmerno cenila in ljubila. Številni obiskovalci, ki so letošnjo zadnjo nedeljo v maju čakali v vrsti pred muzejem Ane Frank v Amsterdamu, nam niso dovolili, da bi se še dlje zadrževali v bivališču preganjanih ljudi, ki so se dve leti zaman spraševali, ali bodo srečno dočakali konec nemške tiranije in preganjanja Židov. Vsi so se hoteli čimprej povzpeti po strmih stopnicah v podstrešne prostore skrivališča, ki je postalo muzej ne le zato, da bo priča prihodnjim rodovom, njegov namen je tudi zbirati iz vseh koncev sveta prijatelje, ki se zavedajo, da se diskriminacija ljudi in ras še nadaljuje, da antisemitizem še živi, da fašistične ideje še niso umrle.
Dnevnik Ane Frank obtožuje in obvezuje; v njem je nekaj dni preden so Nemci vdrli v skrivališče zapisane besede, zaradi katerih je njen dnevnik več kakor navaden človeški dokument: •Prav čudno je, da se nisem odpovedala vsem svojim upom, ko se zdijo pa tako nesmiselni in nedosegljivi. Vztrajam ob njih, ker še vedno verujem v srčno dobroto človeka. Nemogoče mi je graditi vse na temeljih smrti, tegobe in zmede. Gledam, kako se svet počasi spreminja v puščavo, čedalje močneje čujem bližajoči se grom. ki ugonobi morda tudi nas, sočustvujem z milijoni ljudi.
in vendar, ko vpiram pogled v nebo, začenjam spet upati, da se obrne vse na bolje; da tudi ta kruta groza mine in se povrne spet red, mir in vedrina*.
V spominsko knjigo muzeja Ane Frank je mlada mati Mary Lo-vventhel iz ZDA, ki se ,je pred menoj z dojenčkom vzpenjala v prostore skrivališča zapisala: «S petmesečnim otrokom ne oi mogla ostati skrita. Morali bi umreti!*
Skrivališče v Prinsengrachtu štev. 263 in dnevnik Ane Frank, ki je doslej izšel v več kot 50 deželah in jezikih (v slovenščini letos pri Mladinski knjigi) in v več kot 13 milijonih izvodih, glasno opozarjata svet na idejo tistih; ki so povzročili smrt nedolžne židovske deklice iz Amsterdama in na nove zle duhove v današnjem mračnem svetu.
DORICA MAKUC
ke,’ ki so jih dolžni plačevati kmečki zavarovanci, kakor sledi:
a)	zavarovanje proti nezgodam:
'i prispevek pro-capite se od 1.
januarja 1981 poviša od 750 lir kar na 30.00!) lir in leta 1982 bo znašal 40.000 lir. Že res, da je bil dosedanji prispevek prenizek, vendar pa ta skokovit povišek dejansko penalizi-ra majhne kmetovalce, ki morajo plačati isti prispevek kot lastnik velikega kmečkega podjetja, kjer je možnost nezgod tudi veliko večja. Zato bi moral ta prispevek biti sorazmeren razsežnosti obdelanih kme-; čkih površin;
b)	dodatni pokojninski prispevek: od leta 1981 dalje morajo kmetje plačati še dodatni prispevek za pokojninsko zavarovanje,
M ki znaša 32 odstotkov sedanjega agrarnega dohodka, ki se upošteva pri obdavčitvi. Ta odstotek je polovičen (16 odst.) za kmetovalce iz goratih občin;
c)	prostovoljni- prispevki: v skla-
du-sT* členom 2 bodo morali kmetje plačevati 10.186 lir tedenskih prostovoljnih prispevkov namesto dosedanjih 3.367 lir. Kmetje morajo torej plačevati enake prostovoljne prispevke kot ostale delovne kategorije, čeprav bodo nato v primerjavi z odvisnimi delavci dobili pokojnino pet let pozneje in nižji minimalni pokojninski znesek;	,
č) zdravilski stroški' zakonski, de- . kret štev. 250 uvaja nove participacije zavarovancev pri nakupu nekaterih zdravil, kar vidno oškoduje -predvsem upokojence in bolnike, ki potrebujejo stalno nego in zdravljenje.
Velike pomisleke imamo tudi v zvezi z določitvijo prispevkov za zdravstveno oskrbo in za pokojninski sklad. Ne more namreč veljati enotno merilo in enake socialne dajatve za vse kmetovalce ne glede na razsežnost njihovih posestev. Veliko pravičnejša bi bila različna stopnja plačevanja socialnih dajatev.
Na srečo pa ni še rečena zadnja beseda in upajmo da bo parlament, ki jih bo obravnaval, te zakonske dekrete bistveno spremenil in izboljšal.
‘
Takšna je danes videti stavba, kjer se je skrivala Ana Frank
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici;
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe;
11.30	Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost (ponovitev); 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in. glasba: Deset abonmajskih sezon tržaške Glasbene matice;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
8.15	Najava sporeda; 14 00 Najava sporeda, pregled dogodkov;
14.05	Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Ca-sadei; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Partizansko življenje; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; 19.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Zmaj; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 13.40 Con-troluce; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Nekdanje popevke; 15.33 Glasbeni collage; 16.00 Zmaj (ponovitev);
16.45	Italvox; 17.00 Pogovor s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrani za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjižna polica; 18.00 Glasbeni variete; 18.32 Glasbeni slovar; 19.15 Poje Anna Oxa; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 10.03, 10.55, 12.03, 15.03, 17.03, 21.03 Informacije o cestnih razmerah;
6.00,	7.25, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu;
9.00	in 10.05 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Pulcinellove dogodivščine; 12.30 Ul. Asiago Ten-da; 13.25 Kočija; 13.35 Master;
14.30	Predvčerajšnjim: 15.05 Er-repiuno, popoldanski spored; 16.10 Rally; 16.30. Diabolik in. Eva Kant združeni v dobrem in slabem, radijska priredba: 1,7,05 Star gags;
17.10	Modri Milan; 18.35 Ko protagonist postane inštrument; 19.30 Glasbeni odmor; 19.40 Odmevi iz daljine, tri dejanja; 21.05 Glasbena Evropa 81; 22 00 Evropski objektiv; 22.35 Glasba včeraj in jutri; 23.05 Danes v parlamentu.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!;
8.00	Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sopredov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje;
10.05	Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za .. .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 'Znane melodije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14 00 Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori;
16.00	Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. .;
19.15	Lokalne radijske postaje; 19-.35 Iz jugoslovanske literature;
20.35	Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Atija Sossa;
21.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije: 23.15 Informativna oddaia v nemščini in angleščini: 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Paleta nonevk jugoslovanskih avtorjev 1 50 Nočni program.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska oddaja: Arheologija
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Politična tribuna
14.10	Giuseppe Balsamo, zadnje nadaljevanje
14.40	Danes v parlamentu
14.50	Šolska oddaja: We speak.en-
glish	_	,
15.20	Oliver	Croimvell,	zadnji	del
16.20	Doktor	Bubo - TV film
16.30	Doktor Who - 3. del
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
17.10	Nekoč je bil ... človek, risan film
17.35	Shirab. deček iz Bagdada -20. epizoda
18.00	šolska	oddaja:	Odprta	di-
menzija
18.30	Job - ročno delo
19.00	Italijanske kronike
19	20 Zdravniki ponoči - TV film
- 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash, nagradna oddaja 21.55 Posebna oddaja DNEVNIKA 1
22.45	Mash - TV film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanai
12.30	Kovanec, dva
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	šolska oddaja: Vzporedna dimenzija
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Kingston: Dossier strahu
15.25	Šolska oddaja: Sodobne znanstvene raziskave
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan - 2. del
. Mnenje Vittoria Emilianija
17.25	Srečanje z Aldom Forbicejem Program za mladino
17.30	Kapetan Harlock
18.00	šolska oddaja: Zgradimo most
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50	Ulice San Francisca - TV film - Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Politična tribuna
21.25	Starsky in Hutch: Klinika smrti - TV film
22.15	Posebna oddaja DNEVNIKA 2 - Francoske volitve Tretji kanal
17 35 Vabilo na koncert
18.30	Daljni vzhod na trgu
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni programi
20.10	Problemi energetike
20.40	Spomin na črni nared
21.30	DNEVNIK 3 - Tednik
22.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.30	Poročila
18.35	Čas za pravljice
19.05	Mozaik kratkega filma: Premiera - Onstran
19.35	Obzornik
19.45	Mladi za mlade
20.10	Risanka
20	22 TV nocoj
20.24	Zrno do zma
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Mednarodna obzorja
22.30	Tretji kongres samopravljav-cev
23.10	Poročila
Koper
17.15	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Jazz na ekranu
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Union station, film Igrata: William Holden, Nan-cy Olson
22.00	Dnevnik danes
22.10	Glej me golo, film z Ugom Paghaijem in Dagmar Las-sander
Zaoren
19.05	TV koledar
19.15	Družba rdečelaske Zore
19.45	Ugrabitev
21.00	Poročilo, s kongresa sarno-unravljavcev
21.50	Močnejši spol, zabavna oddaja .
23.05	Resna glasba
ŠVICA
16.50	Poletne počitnice, film
18.35	Poletni program za mladino
19.00	Tiger iz Kahne, dok.
19.30	Tandem
20.40	Linus, švedski film
23.25	Kolesarstvo
MARJAN TOMŠIČ:
m OŠTRIGETA
Obotavljaje so planili naprej in spet obstali, da bi se prepričali. Vampir pa je ležal, ni se dvignil, krotovičile so ga strašne bolečine. Silno je trpel, ker ■ so se ga dotikali sončni žarki. Ti sp prav gotovo tudi odprli krsto s svojo magično in čisto močjo.
•Ubijmo ga!» je zatulil najpogumnejši mož s kolom in se ppgnAl naprej. Ves tresoč in strašansko vznemirjen je človek sunil s kplom proti vampirjevim prsim. Kol je gladko zdrknil noter, zaslišalo se je hrskanje in pokanje kosti. Vampir Tuljak je trznil, nato se je počasi dvignil na komolce, kol pa mu je štrlel iz prsi.
Ko sp drugi videli, da je mrtvak ranjen in da se le z naj večjo muko premika, so tudi oni planili naprej in zabili vanj še štiri kole. Toda zgodilo se je, česar niso pričakovali. Vampir je vstal, s petimi koli v prsih se je skobacal iz krste in se je srečno ujel na noge. Potem je populil kole in se strašansko odurno zakrohotal:
•Hohohoho! prišli ste me ubit? Ubijte me! Kaj čakate? Ne morete! Ho ho ho, ne morete. Edino on me lahko ubije, on!»
Kazal je s koščeno in črno roko na Mariniča. Nehal se je smejati. Njegov koščeni obraz je postal silno žalosten.
Približal se je potepuhu in večnemu popotniku in ga je s skremženim obrazom zaprosil:
•O brat moj, ti večni popotnik, Marino Marinič, usmili se me, ubij me!*
Marinič ni rekel nič. Zajel je z desnico polno prgišče tekoče svetlobe, ki pa ni bila sončna, temveč neka druga svetloba. Videla sta jo le onadva, ljudje pa nič. Potem je zlil Marinič tekočo svetlobo na glavo vampirja Tuljaka. In je rekel:
«Naj gre, kar prej oditi ni moglo, naj se razblini, kar se prej raziti ni smelo!*
Silna bela svetloba se je razlila po vampirju in ta je začel goreti s plamenom, vidnim samo Mariniču. Gorel je, gorel, in izgorel. Kmetje pa, ki so zmedeni stali naokrog, so bili priče čudnemu dogajanju: mrtvak se je začel razblinjati, izginjati in tam, kjer je stal, je za njim ostal le kupček pepela. Enako se je zgodilo tudi s krsto.
•Zdaj pa skrbno poberite ta prah v glineni vrč, zaprite ga in spustite v ta grobi* jim je naročil Marinič. Potem pa je še dodal:
•Od zdaj naprej boste imeli mir pred njim. Nikoli več ga ne bo nazaj. Odplaval je tja, kamor mu je bilo prej zabranjeno. Naj počiva v miru.*
Obrnil jim je hrbet in se napotil proti izhodu. Velika železna vrata niso zaškripala ker so bila odprta.
Preden pa je stopil iz vrta smeti, se je ozrl. Vsi ljudje so gledali za njim.
Ptiček ogorelček ga je pričakal ob izhodu. Zapel mu je, zavriskal sporočilo daljnih planjav. Mariniča je spet močno
zažejalo po samotnih poteh, po vonjavah borovih gozdičev. Na široko je zamahnil z roko in krenil v neznano.
★ * *
Jakominka sedi na trinožniku in se onegavi s kravo Smelo; le-ta se ne pusti pomolsti, kar naprej se umika, zamahuje z repom, zvija vrat in neumno pogleduje svojo gospodinjo. Sonja Jakominka kriči: «Eeee! Smela! Srneeela!* Krava pa ne in ne. Mleko v golidi pluska sem in tja, komaj za četrtino ga je. Takrat se prikaže na vratih Marinič, zvedavo pokuka noter, se na široko zareži in že napravi korak, da bi vstopil. V roki se mu pozibava kanglica, prišel je po liter mleka, ker je lačen in ker si ga je pač zaželel.
•Nazaj! Ne vstopaj!* zakriči Jakominka in ga'jezno gleda ter mu silovito maha s prosto roko. »Nazaj! Počakaj zunaj!*
Ukaz je bil izrečen tako ostro, da se je ubogi Marinič kar zdrznil in je stopil nazaj, čeprav se je nekaj v njem močno upiralo. In ko je stal pred hlevom, se je šele vprašal, zakaj, neki ga je tako surovo napodila. In tudi jezno in besno.
«Ah,» si je rekel, «baba neumna, že ima svoje muhe. No, pa imam, ker sem ji zadnjič pomagal. Ampak ne grem, počakam, kajti danes moram popiti liter mleka, sicer bom jutri bolan. Tako.*
In je sedel na pručko pred hlevska vrata ter vdano čakal na gospodinjo. Ta se je prikazala čez čas, s polno golido, pomolila je glavo iz hleva in se zadrla:
•Kaj si prišel, da bi kravo zaštrigal, da ne bi več dajala mleka, kaj?!*
«Kaaj!» se je začudil Marinič takemu sprejemu in je neumno bolščal v žensko.
•Kaj si rekla? Kako?*
•E, tako, tako. Kaj ne veš, da ne smeš vstopiti, ko ženska molze, najhian j pa s posodo v roki. Kaj ne veš?*,
«Na, ne vem. In kaj potem, če vstopim?*
•Vzameš kravi mleko, štupido! Tako, zdaj več. Alora, kaj bi rad?*
•Če mi daš liter mleka.*
•Ha ha ha...» se je tedaj začela krohotati Jakominka, kar zvijalo jo je in morala je odložiti golido, sicer bi vse polila. Smejala se je in vmes izdavljala:
•Tebi? Mleko? Marinič, od kdaj pa ti piješ mleko? Kaj se ti je zmešalo ali pa si se spreobrnil?*
Marinič je postajal jezen in užaljen. Že je hotel oditi, ko se je Jakominka hipoma zresnila in je rekla tiho, spokorniško, vendar še vedno s solzami smeha v očeh: •Oprosti...»
Šla sta v hišo. Jakominka spredaj, Marinič pa zadal, nerodno mahajoč s kanglico, ki jo je pobral bog vedi kje. Ko sta vstopila, jima je naproti zacingljal otroški glas:
•O, Marinič, o Marinič, kaj pa Marinič - dela - tu?» Bila je Albinca, hčerka Sonjine sestre, drobceno dekletce, ne ravno pri ta pravi. Najbrž zato, ker je njena mati rada pila, pravzaprav je dosti pila, najraje žganje. Kdo je oče Albince, tega nihče ni vedel. Ančka, tako je bilo materi ime, se je nekega lepega dne kar začela širiti in ljudje so o njenem trebuhu spletali pravljice. Spraševali so jo, pa ni hotela povedati, molčala je kot zid.
nogomet
SINOČI V TURINU
Roma osvojila italijanski pokal
Torino klonil šele po streljanju enajstmetrovk
Roma — Torino 5:3 (1:0, 1:1
1:1, 1:1)
TORINO; Terraneo, Cuttone, Vol-Pati, Sala, Danova, Zaccarelli (98. •nin. Davin), Bertoneri, Peeri, Gra-Z1°ni, Sclosa, Pulici (76. min. Sal-vadori).
ROMA: Tancredi, Romano, Mag giora, Turone (v 119. min. Santa £jni), Falcao, Bonetti, Conti, Di Bartolomei, Pruzzo (v 46. min. Bi-rigozzi), Ancellotti, Scarnecchia.
SODNIK: Michelotti.
ZADETKI: v 37. min. Cuttone, J' 61- min. Bartolomei (11-metrov-*a); enajstmetrovke so za Romo realizirali Ancellotti, Conti, Santa-Oni in Falcao, za Torino pa Sclosa ri Bertoneri.
KOTI: 10:7 za Torino.
GLEDALCEV: 40 tisoč.
TURIN — Ponovil se je torej lanski finale: o zmagovalcu italijanskega nogometnega pokala med Torinom in Romo so spet odločale 11-metrovke. Tudi tokrat pa je bila «>ljša Roma, ki se je tako oddolžila svojim zvestim navijačem za ?elni spodrsljaj v prvenstvu, kjer ji J® prvo mesto odvzel, ali kot pra-rijo Rimljani, »ukradel* Juventus.
Torino je bil v sinočnjem srečanju v prednosti glede na dejstvo, ua je igral pred domačim občinstvom, poleg tega pa bi mu za pr-y° mesto zadoščal neodločen izid brez gola. Prva tekma v Rimu se Je namreč končala pri rezultatu *’1> v primeru k.'.čnega neodločenega izida pa bi goli na tujem veljali dvojno. Vsega tega pa ni *nal izkoristiti.
V prvih devetdesetih minutah je rila tekma v glavnem na zadovolji-yi tehnični ravni in v glavnem ^enačena, čeprav si je Roma u-stvarila nekaj zrelejših priložnosti, “rvi pa so prišli v vodstvo Turinča-ri z zadetkom Cuttoneja, gostje, pri katerih je v drugem polčasu Biri-gozzi zamenjal Pruzza, ki ni še Popolnoma okreval po poškodbi, so 'zenačili z enajstmetrovko v 61.
minuti.
Počakati je bilo torej treba na Podaljške, ki pa prav tako niso določili zmagovalca. V tem delu igre J^ Roma zaigrala bolj prodorno, zla-s j z izredno razpoloženim in učinko-''■lim Birigozzijem in požrtvovalnim Ancellottijem. Rezultat pa se še ved-n° ni spremenil. Obeh moštev se je začela lotevati utrujenost, vendar rimpo igre ni pojenjal in tudi Tu-rinčani, pri katerih se je, odlikoval zlasti Graziani, so nekajkrat resno ogrozili Tancredijeva vrata. -
9 zmagovalcu so toiej odločale e-uajstmetrovkc, od katerih pa so Tu-rmčani zastreljali kar tri in s tem Podarili Romi naslov.
TERNI — V finalnem srečanju za italijanski nogometni pokal pol-Poklicnih ekip je Ternana premagala Arezzo z 1:0 (0:0).
MUNDIALITO CLUB
Inter remiziral Po tekmi izgredi
MILAN — V okviru mednarodne ga nogometnega turnirja «Mundia-uto Club* v Milanu je milanski Inter Proti urugvajski enajsterici Pena-r°l izenačil 1:1. Inter je imel zmago praktično že v žepu, kajti Urugvajci so izenačili le tri mi-bute pred koncem tekme.
Po srečanju je prišlo v bližini stadiona do hudih sporov med na-
vijači Interja in Milana. Že med tekmo je bilo vzdušje precej razgreto, po tekmi pa je večja skupina «milanisto»> obkolila nekaj «in-teristov* in jih pretepla z železnimi palicami. Enega od napadenih navijačev so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo (med drugim ima zlomljeno tudi lobanjsko kost), poškodovanih pa je bilo tudi nekaj drugih oseb.
Takoj po izgredih je policija našla na stadionu in v njegovi okolici precej «orožja» (železne palice, kije, kovinske cevi, molotovke), pa tudi naboje za strelno o-rožje in ker so bili nekateri od teh že uporabljeni, sodijo, da je med navijači obeh društev prišlo tudi do streljanja.
TENIS
BENETKE — Na mednarodnem teniškem turnirju za Veliko nagrado Benetk je v 3. kolu Rebollero (Čile) premagal Jugoslovana Osto-jo s 6:3, 2:6, 7:5.
Posnetek z nogometne tekme med Inter jem in Penarolom v Milanu, ki nastopata na turnirju »Mundi ali to club», katerega se udeležujejo moštva, ki so vsaj enkrat osvojila medcelinski pokal	(Telefoto AP)
OB ZAKLJUČKU TURNIRJEV GORIŠKEGA MLADINSKEGA CENTRA
Zelo pozitiven končni obračun
Letošnja izvedba te prireditve je že dala napotke tudi za prihodnje leto
Kot smo v prejšnjih dneh obširno poročali, se je v zadnjih dveh tednih na Goriškem odvijal tradicionalni turnir Mladinskega centra, ki ga sestavljajo štiri organizacije, in sicer: Mladinski krožek, ŠD Dom, taborniki RMV ter skupnost gojencev Dijaškega doma. Zdaj, ko je turnirja konec, lahko podamo kratko oceno o tej, sicer povsem domači, a vendar vseeno pomembni športni prireditvi.
Kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim in nerodnostim, ki se rade pojavljajo ob prirejanju tako dolgih in utrujajočih manifestacij, pa lahko mirne duše rečemo da je turnir žel velik uspeh, saj je bilo število vpisanih ekip rekordno, kar 33 (18 v moški odboki, 7 v ženski, ter 8 v košarki), s skupaj okrog 200 športniki.. Skupno je bilo odigranih 54 tekem, kar brez dvoma predstavlja velik organizacijski napor, saj so bile na sporedu 3 do 4 tekme dnevno. K lepemu uspehu prireditve je pripomoglo tudi izred no lepo vreme, ki je skozi vseh 14 dni spremljalo tekmovanja.
Z razliko od prejšnjih let, ko so se vsa tekmovanja odvijala v Dijaškem domu, je moral letos, zaradi velikega števila ekip in časovne stiske, organizator premestiti del od-
bojkarskih tekem v Sovodnje. Ta poteza se je pokazala kot zelo u-spešna, saj so bili sovodenjski tekmovalni večeri precej bolje obiskani od goriških. Pri tem ne smemo mimo pohvale sovodenjskim športnim delavcem, ki so z veliko mero požrtvovalnosti pripomogli k odličnemu uspehu prireditve. Zahvalili se moramo tudi domačemu prosvetnemu društvu, ki je prirediteljem šlo na roko, s tem da je dovolilo uporabo igrišča ob sovodenjskem kulturnem domu.
Omeniti moramo, da se je tekmovanj udeležilo precejšnje število skupin, ki so letos prvič sodelovale na turnirju, kar je nedvomno dobra odskočna deska za, prihodnja leta. Dobra udeležba jasno dokazuje, da se naša mladina takim vrstam športnih srečanj rada odzove. To so srečanja, ki v nasprotju z izredno obvezujočimi in utrujajočimi ligaškimi tekmovanji, posamezniku in skupini nudijo nekaj več, kot pa zgolj željo po osvojitvi točk. Nudijo mu predvsem možnost športnega udejstvovanja v domačem okolju in v res prijateljskem vzdušju, za kar menimo, da je v današnji dobi hude odtujenosti med ljudmi, nadvse pomemben dejavnik.

KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠVICI
BREU PONOVNO NA PRVEM MESTU
Ta uspeh si je priboril z včerajšnjo etapno zmago v vožnji na kronometer
LUGANO — Švicar Beat Breu je osvojil včerajšnjo deveto etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici in si je s tem uspehom ponovno priboril vodstvo na skupni lestvici.
Pred etapo na kronometer so tekmovalci opravili tudi 8. etapo na 84 km dolgi progi, ki je tudi prinesla zmago Švicarjem. Končala se je namreč tako:
1.	Freuler (Švi.)	1.49’24”
2.	Gavazzi (It.)
3.	Kehl (ZRN)
4.	Fernandez (šp.)
5.	Mutter (Švi.)
6.	Demierre (Švi.)
7.	Zappi (It.)
8.	Zweifel (Švi.)
9.	Belda (Šp.)
10.	Amrheim (Švi.) in nato glavnina v zmagovalčevem času. Tekmovalci so morali prevoziti 9,5 km dolgo progd“ V^Zpohu od Lu-gana do kraja Montre Bre, Breu pa je vozil takonapadalno, da si je na tejKiffdikfpfogi priboril' kar 25” prednosti pred drugouvrščenim Italijanom Natalejem in še več pred ostalimi, tako da mu prvo mesto na skupni lestvici res ni moglo uiti.
Lestvica včerajšnje etape je bila taka:
1.	Breu (Švi.)
2.	Natale (It.)
3.	Fuchs (Švi.)
4	Belda (Šp.)
5	Grezet (Švi.)
6	Knetemann (Niz.)
7.	Schepers (Bel.)
8.	Masi (It.)
9.	Zoetemelk (Niz.)
10.	Sutter (švi.)
Po deveti etapi je skupna lestvica taka:
1.	Breu (Švi.)
2	Schutz (Švi.)
3	Fuchs (Švi.)
4.	Natale (It.)
5.	Lubberding (Niz.)
6.	Sutter (Švi.)
7.	Thurau (ZRN)
8.	Zvveifel (Švi )
9.	Nulens (Bel.)	614”
10.	Gisiger (Švi.)	8T5”
11.	Casiraghi (It.)	8'46”
15.	Gavazzi (It.)	9’55”
itd.
Današnja deseta etapa od Luga-na do Laaxa bo merila 185 km, približno sredi proge pa bodo morali tekmovalci prevoziti tudi 1916 m visoko sedlo Lukmanier.
20’57” po 25” 30” 33” 42” 42" 43" 43" 54" 55”
31.12’25” po 6” 32” F04” 4" 10” 4'57” 527” 556”

OBVESTILA
Jadralni klub Cupa
Priredi v soboto, 20. junija, ob ’®-30 v Sesljanskcm zalivu rega-*° za 2. trofejo sardele. Po regati na društvenem prostoru družabni večer. Vabljeni vsi člani ,n Prijatelji.
• # *
Jadralni klub čupa
°hvešča, da bo v nedeljo, 21. t.m., °" 10. uri na sporedu poletna regata za jadrnice z ratingom OAR n sicer od Scsljana, do Ždobc, Nabrežine in nazaj v ‘'Sesljali.
* * *
Jadralni klub čupa
Priredi brezplačni tečaj na opti-Hjritih za otroke od 7. do 12. leta starosti. Tečaj bo v Sesljanskem **livu od 22. do 27. junija. Vse Potrebne informacije in vpisova-nje pri ZSŠDI.
#	# 4»
Jadralni klub Čupa
po končani šoli organiziral te-v jadranju na deskah za mla-"'no od 12. do 18. leta starosti, jul) bo dal na razpolago tečaj-'kom tudi nekaj lastnih vvindsur-°v. Tečaj bo v zadnjem tednu i 'Ja ali v prvem tednu julija n ga bo vodil Egon Malalan. Intonacije in vpisovanje na ZSŠ Ul. sv. Frančiška 20. Tečaj 1* brezplačen za člane Čupe. Ne-riani se lahko udeležijo tečaja ^'Plačno pod pogojem, da sc Pišejo v klub in poravnajo vpi-nliio in letno članarino na ZSŠDI. e ^!sn*na: 10.CP0 lir za odrasle, •0(10 lir j.a mladino, letna čla-arina 20 tisoč za odrasle In 10 ls°č lir za mladino.
#	• •
tek po boljunskih
ULICAH
V okviru šagre, ki bo v Boljun-do Junija, prirejata no F. Prešeren in vaška mladina
«TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH*, ki bo v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in člane/ice.
Vpisovanje bo uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici.
* # #
Trenerski aktiv Bora obvešča, da bo seja vseh trenerjev (vseh sekcij) v torek, 23. t.m., ob 19.30 v Borovem športnem centru.
Ker bo govor o dokumentih, ki obravnavajo vsebinsko usmeritev trenerskega dela pri društvu, so trenerji naprošeni, naj sc seje udeležijo v čim večjem številu. * » •
TPK Sirena
obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v soboto, 20. t.m., ob
20.30	v prostorih PD Barkovlje — Ul. Ccrreto 12, Aljoša Žerjal predvajal film «Olimpiada • Moskva 80*.
ZARADI SKROMNE UDELEŽBE
Občni zbor ŠD Vesna odložili na prihodnji (eden
Zaradi nezadostnega števila prisotnih članov (od 150 jih je bilo le 31 skupaj z odborniki) so občni zbor ŠD Vesna, ki bi moral biti sinoči, preložili na prihodnji teden. Kot so sinoči poudarili, predstavlja odložitev hudo škodo za društvo, ki mora v kratkem sprejeti pomembne odločitve v zvezi s prihodnjo nogometno sezono. Zato sedanji odbor društva opozarja člane, da se občnega zbora, ki bo v sredo, 24. t.m., gotovo udeležijo. Staremu odboru namreč v kratkem zapade mandat, dokler ne pride do izvolitve novega odbora pa bo vsako delovanje društva praktično zamrlo.
AMATERSKI «GIRO»
Kljub hudi vročini živahna osma etapa
CASTELFRANCO Dl SOPRA (A-rezzo) — Tudi osma etapa kolesarske dirke po Italiji za amaterje je bila, kljub neznosni vročini, zelo živahna. Prvouvrščeni Fedrigo je tokrat tvegal, da izgubi prvenstvo na skupni lestvici. Kmalu po startu je namreč pobeg^ha,.34 kolesarjev, ki so čedalje bolj večali svojo prednost pred Fedrigom in ostalimi najboljšimi. V zaključnem delu pa so le-ti nekoliko nadoknadili, zgmujeno in je. tako piemontski kolesar lahko ohranil svoje prvo mesto. V zaključnem naletu je zmagal Emilijanec Ricco, ki je prehitel 22 drugih tekmovalcev.
Vrstni red - 8. etape Umbertide -Castelfranco di sopra (155 lan)
1.	Ricco (Emilija) 3.50’29”
2.	Lisjak (SZ) po	2"
3.	Angeli (Ligurija)
4.	Cassani (Emilija)
5.	Gobbi (Veneto-. A) itd.
SKUPNA LESTVICA
1.	Fedrigo (Piemont) 26. 56’26”
2.	Verza (Lombardija) po 39”
3.	Kadacki (SZ)	55”
4.	Piva (Lombardija C) 1'09”
5.	Arrojo (Venezuela) 1’13” itd.
DIRKA PO AUDEJU
Dobra uvrstitev Masciarcliija (It.)
Francoz Becaas je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Audeju. 189 km dolgo progo okrog glavnega mesta te francoske pokrajine pod Krene ji. Carcasso-neja, je prevozil v 5.17’52"
2.	Millar (VB)	po 2”
3.	De Carvalho (Fr.)	3”
4.	Willems (Bel.)	ri9”
5.	Rodriguez (Fr.)	isti čas
Med Italijani je bil najboljši Mo-
ser. ki je osvojil 11. mesto.
Na skupni lestvici vodi Avstralec Philanderson z 2” prednosti pred Italijanom Masciarellijem.
Moser je na 9. mestu skupne lestvice.
3.	Fraccaro
4.	Cervato
5.	Corti
6.	Vandi
7.	Lorenzi • 8. Conti
9. Biacca 10. Paganessi itd.

Zmaga Saronnija v Camaioreju
CAMAIORE — Na kolesarski dirki za Veliko nagrado Camaiore-ja je včeraj zmagal Saronni, ki je prevozil 203 km dolgo progo v 5.03’ s p.h. 41,386 km na uro.
V njegovem času so prispeli na cilj še:
2. Mantovani
Za srečanje slovenskih športnikov obmejnih dežel
Sklicana ženska odbojkarska ekipa
Ob priliki srečanja slovenskih športnikov obmejnih dežel ki bo v soboto, 20., in v nedeljo, 21. junija, bo nastopila tudi odbojkarska ženska mladinska reprezentanca. Za tekmo so sklicane naslednje igralke:
BOR: Elena Maver, Rada Cergol in Mirjam Klemše.
BREG: Ksenija Slavec, Marina Stepančič in Sabina Slavec.
KONTOVEL: Marina Danev, Beti Prašelj in Tatjana Cibic.
SLOGA: Lučka Križmančič, Maruška Grgič, Valentina Vi-dali in Damjana Benčina.
Deželna košarkarska reprezentanca F-JK je v soboto in nedeljo gostovala v Firencah, kjer je igrala proti ekipi Toskane. V peterki Furlanije - Julijske krajine (ki je sicer tesno izgubila za tri točke) je nastopil tudi mladi Štefan Gulič (Kontovel), kar je zanj lepo priznanje. Izkazano zaupanje pa je. Štefan docela opravičil, saj se je kar lepo odrezal
NOGOMET
AKTIVNOST NAŠIH MLADINSKIH EKIP
Uspešni poprvenstveni nastopi Krasa
Vse kaže, da ima to naše društvo zelo dober nogometni naraščaj
Turnir Porfirio (cicibani) Greta — Kras 0:4 (0:3)
KRAS: Robert Purič, Žagar, Lu-cjan Škabar, Križman, Šuc. Škrk (Andrej Purič), Alan Škabar.
STRELCI:	Škrk, šuc, Lucjan
Škabar, Andrej Purič.
V	tekmi, ki je odločala o 7. in
8.	mestu, je Kras s precejšnjo lahkoto odpravil ekipo Grete. Že po prvih potezah je bilo razvidno, da Kraševci ne bodo imeli težkega dela. Zmago so si zagotovili že v prvem polčasu, v drugem delu igre pa so igrah nekoliko slabše in so zamudili nekaj ugodnih priložnosti, da bi rezultat povišali. Četrti gol je dosegel Andrej Purič, takoj ko je vstopil v igro. Po tekmi je bilo na Opčinah nagrajevanje, kjer je Kras prejel plaketo in kolajne za osvojeno 7. mesto.
Prijateljska tekma (čtcibani) Tabor — Kras	~	3:3
TABOR: Opara, Lednik, Trebeč, Sila, Compare, Kalc, Placer, Pirc M. Mohorčič, Franko, Trgič, Ka-riš. Igrah so še Pirc, Matjaž, Kovač, Požar, Stanič, D. Mohorčič.
TRENER: Guido Trebeč.
KRAS: R. Purič, M. Žagar, Križman, D. Purič. L. Škabar, Škrk, Tavčar, A. Purič, Šuc, A. Škabar, M. Škabar, (E. Žagar).
TRENER: Hafner.
STRELCI: v 11. min. p.p. Compare (Tabor), v 13. min. Tavčar (Kras), v 16. min. Placer (Tabor), v 3. min. d,p. Trgič (Tabor), v 5. min. Šuc (Kras), v 15. min. A. Škabar (Kras).
SODNIK: Lavrenčič.
V	nedeljo zjutraj so se v prijateljskem srečanju spoprijeli cicibani Krasa in predselekcija Tabora iz Sežane. Po zelo izenačeni in lepi igri se je tekma končala brez zmagovalca. Remi pa je tudi naj-pravičnejše plačilo za obe ekipi.
Kras se je v drugem delu drugega polčasa odločno vrgel v napad in nadoknadil zaostanek dveh golov ter zasluženo izenačil.
NARAŠČAJNIKI Tabor — Kras 1:2 (1:2)
TABOR: Čergan, Volk. Vatovec, Škabar (Svetina), Mijalkovič, Ru-šnjak, Filipčič, Bistričič, Perhovec, Škabar, Bistričič.
TRENER: Janko Sila,
KRAS:	Raubar, Colja, Bertok
(Doljak), I. Miljkovič. D. Purič, Škrk, R. Miljkovič, Terčon, R. Purič, Šuc, Hrvatič.
TRENER: Hafner.
STRELCI: v 8. min. R. Bistričič (Tabor), v 9. min. I. Miljkovič (Kras) in v 16. min. Šuc (Kras).
V Sežani so gostovali tudi Kraso-vi naraščajniki, ki so., se pomerili s tamkajšnjo mladinsko ekipo, ki je zasedla tretje qaesto v komaj
prvenstvu. Oboji so igrali dobro, več uspeha v napadu pa je tokrat imel Kras. Tabor je sicer prvi našel pot do mreže iz protinapada, toda minuto po prejetem golu je Kras izenačil s strelom I. Miljkoviča iz precejšnje razdalje. Po lepi akciji vsega napada je Šuc dosegel zmagoviti gol že v 16. min. p.p. V nadaljevanju so domači skušali izenačiti, toda Krasova obramba, z vratarjem na čelu, je bila vedno na mestu.
»Kraševci so tako končali letošnjo (ne preveč uspešno) sezono z zmago. Vrste «rdeče-belih» sta v nedeljo ojačila primorjana Rado in Igor Miljkovič, ki sta (skupno z Mulejem) nastopila tudi na turnirju za »Pokal Pacco* na katerem je Kras zapustil mnogo boljši vtis kot v prvenstvu.
V soboto zvečer je bila pri Križmanu v Repnu večerja za vse trenerje, naraščajnike in cicibane. Ob tej priliki je načelnik nogomet-
UlMIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllimilllllllllllllllll
Iz planinskega sveta
Srečanje v Bardu
V	nedeljo je bilo v Bardu v Beneški Sloveniji 10. jubilejno srečanje članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, ki ga je organiziralo krajevno Beneško planinsko društvo Čedad. Takoj moramo omeniti, da je srečanje uspelo prav dobro, o čemer priča veliko število prisotnih planincev, pa tudi razpoloženje le-teh. Uvodni in slavnostni govor je imel predsednik BPD - Čedad Jožko Ku-kovac, za SPDT, ki se je udeležilo srečanja z avtobusnim izletom in z več osebnimi avtomobili, pa je pozdravil prisotne predsednik Pino Rudež. Program srečanja je med drugim obsegal nastop pevskih zborov, folklornih skupin, nato pa še zabavo in ples. Ker je bilo vreme res poletno so se nekateri strastni planinci odpravili na bližnji vrh Brinjevec (Gran Monte di Montea-perta).
Bližnje delovanje SPDT
Še je nekaj prostih mest za tridnevni avtobusni izlet konec tega meseca za srednješolce na območje Storžiča. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304).
■« « »
V	nedeljo,-21: junija, bo izlet z o-sebnimi avtomobili na Snežnik in Platak. Kogar, ta izlet zanima, naj se javi odborniku SPDT Mariu Miliču, tel. številka • 229258 (v večernih urah).
Planinske postojanke odpirajo
PD Ljubljana Matica je že odprlo kočo pri Savici, koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih bo od-
prta od 20. junija, Triglavski dom na Kredarici pa od 28. junija. Tudi na Menini planini je planinska postojanka že odprta, Pogačnikov dom na Kriških podih pa bodo odprli 27. junija. Zavetišče pod Špičko (Jalovec) bo odprto od sobote dalje, Prešernova koča pod Stolom pa je odprta že od 6. junija. Oskrbovana je tudi koča pod Ojstrico rKoroši-ca», vendar nimajo stalnega oskrbnika. Redno je oskrbovan dom m Kalušču, prav tako Kranjska koča na Ledinah, kjer smučarska vlečnica obratuje vsak dan.
Od začetka tega meseca je stalno oskrbovana Poštarska koča na Vršiču, Roblekov dom na Begunjščici pa je redno oskrbovan od 30. maja dalje. PD SAP - Viator, ki je pobraten s SPDT, pa obvešča ljubitelje planin, da bo koča na Planini Jezero odprta od 29. t.m. do 29. septembra. V koči je šestdeset ležišč. Stjenkova koča na Trstelju je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, skupine pa se lahko tudi za druge dneve dogovorijo z oskrbnikom Simčičem (Lipa 17, Kostanjevica na Krasu).
Koča dr. Klementa Juga bo redno oskrbovana od te sobote naprej. Žal, pa je Gomiščkovo zavetišče na vrhu Krna še neoskrbovano, ker se pač ne dobi oskrbnika. Od začetka tega meseca redno deluje planinski dom na Uršlji gori, koča pod Ojstrico pa prav tako. Postojanko na Ledinah bodo odprli jutri. Tu obratuje tudi vlečnica. Postojanka planinskega društva iz Kranja na Kolišču je tudi že oskrbovana, prav tako pa tudi planinski dom na Sviščakih. • * «
Pred kratkim je inž. Marko Kmecl predaval za SPDT o evropski pešpoti, ki poteka tudi po Sloveniji. Ta-
krat je bilo mnogo zanimanja za to vezno pot, pred dnevi pa so s Planinske zveze Slovenije poslali vodič po tej pešpoti, ki je v prodaji v Tržaški knjigarni. Tu je v prodaji tudi vodič po zamejski vertikali, slovenski transverzali ter druga planinska literatura.
ne komisije Oskar Vatovec pozdravil prisotne in se jim zahvalil za njihov trud.
R. B.
TURNIR CORENTE
Poraz Brežanov v krstnem nastopu
Domjo — Breg 3:1 (1:1)
BREG: Micor. Albertini, Tritta, Dazzara, Peroša, Samec, Ferfo-glia. Jež, Verbič, Strnad (rezerve: Gregori, Mondo, Tul in Kraljič).
DOMJO: Ravasini, Rajter, Cre-vatin, Binetti, Bianco, Barnaba, Majorano, Cinque, Rojci, Macoratti in Grbec.
STRELCI: v 17. min. Macoratti, v 43. min. Verbič, Rojci v 34. min. d.p. in v 37. min. d.p. Rojci.
zaključenem obalnem mladinskem- ;RUMENI KARTON:’v 28. min.
p.p. Verbič, v 30. min. d.p. Samec, v 30. min. d.p. Grbec.
RDEČI KARTON: v 40. minuti Pinzin.
Breg je edino slovensko društvo, ki nastopa na turnirju «Nazzario Corente», katerega športno društvo Zaule prireja v spomin na svojega umrlega člana. Brežani so opravili svoj krstni nastop na tem turnirju in sicer v tretjem kolu.
Brežani so v tem srečanju nerodno izgubili. Naj omenimo^ da je pihala precej močna burja, tako da so v prvem polčasu Brežani igrali proti burji. Izgleda, da jih to ni preveč motilo, saj so bili enakovredni nasprotniku. Toda v 18. minuti je nepričakovano (po napaki obrambe) Macoratti povedel. Brežani so še naprej napadali in v 43. min. so v kazenskem prostoru zrušili Verbiča, ta je nato streljal enajstmetrovko in je realiziral.
V drugem polčasu so Brežani igrali z burjo v hrbet in so igrali boljše od nasprotnikov. Toda v 34. min. je sodnik dosodil dvomljivo 11-metrovko za nasprotnika. To je nekoliko potrlo Brežane in tri minute kasneje, ko se je vratar Micor v protinapadu Domja poškodoval, tako da je ležal poškodovan na igrišču, sodnik ni ustavil igre L. je Rojci sam na prazna vrata zadal končni udarec Brežanom. Zaman so Brežani protestirali. Sodnik je nadaljeval z igro in smo bili do konca priča grobi igri; večkrat je prišlo do težkih spopadov med igralci.
Brežane čakata še dve srečanji z Rosandro in S. Giovannijem.
F. Korošec
V pogovoru z raznimi udeleženci turnirja je precej jasno prišla do izraza prav .želja po pogostejšem prirejanju podobnih srečanj. Mnogi bi si celo želeli, da bi prihodnje leto uprizorili pravo odbojkarsko prvenstvo med goričkimi vasmi. Po našem mnenju bi bilo tako prvenstvo popolnoma izvedljivo, saj večina goriških krajev razpolaga z igrišči. Tak način tekmovanja bi lahko imel dvojni učinek. Na eni strani pa bi po vsej verjetnosti dosegli, da bi se priljubljenost te športne panoge ponovno dvignila do ravni, ki jo je odbojka pri nas v zamejstvu imela pred desetimi ali več leti.
Mnenja smo torej, da bi to veljalo upoštevali in na tak način razširiti ukvarjanje s športom predvsem v tiste kraje, kjer razmere za prava ligaška tekmovanja tega ne dovoljujejo.
Vili Prinčič
Rekreacijski teden ŠK Kras
Drevi allelski
eelveroboj
Z atletskim četverobojem za moške in ženske (skok v daljino, skok v višino, met krogle in tek na 60 metrov) se drevi ob 20. uri prične v Zgoniku članski rekreacijski teden ŠK Kras ki ga v okviru 20-letnice društva organizira komisija za rekreacijo. Namen tega tekmovanja je še večja popularizacija telesne kulture, ki naj postaja vsakodnevna praksa za slehernega občana, obenem pa naj bi na ta način še okrepili družabnost in prijateljstvo med člani društva.
Spored v prihodnji dneh: jutri ob 20. uri v Samatorci namizni tenis posamezno moški in ženske; v soboto ob 18. uri v telovadnici pri-staniščnikov na Proseku prijateljsko odbojkarsko srečanje v moški in ženski konkurenci med rekreacijskimi skupinami ŠK Kras in TVD Partizan Moste; v ponedeljek ob 20. uri v Zgoniku mah nogomet za tričlanske ekipe: v torek ob 20. uri v Zgoniku počasni tenis za moške posamezno in balinanje za dvojice; sreda ob 20. uri v Zgoniku počasni tenis za ženske; v četrtek ob 20. uri v Zgoniku nadaljevanje nogometa in šah; v petek ob 20. uri v Zgoniku bližanje za dvojice in rusko kegljanje: v soboto ob 20. uri v Zgoniku balinanje in ob 20.30 tek za moške in ženske na progi Zgonik, Salež, Gabrovec, Zgonik.
Vpisovanje se vrši pol ure pred pričetkom vsakega tekmovanja, razen nogometnih ekip. ki se morajo prijaviti do vključno jutrišnjega večera.
B. S.
OD 26. DO 28. T.M. V TRSTU
Turnir za (lijake srednjih šol
Šahovski krožek «Soeieta Scac-chistica Triestina* prireja od 26. do 28. junija šahovski turnir, ki je odprt vsem dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanja sprejemajo na sedežu društva v Ul. Tarabocchia do 25. tega meseca (tel. 764-433). Prvim petim uvrščenim bodo podelili pokale in plakete.
DVIGANJE UTEŽI
Na svetovnem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži v Lighanu je v peresni kategoriji (do 60 kg) zmagal 20-letni sovjetski dvigalec Jurik Sarkišian iz Armenije. Z dvigom 168 kg je postavil nov svetovni rekord.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 18. t.m., ob 19. uri na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije.
'Dnevni red seje:
1.	izvolitev referenta
2.	poletni tečaj pri Banih
3.	nastop na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel, k> bo v Novi Gorici.
V organizaciji združenja staršev osnovne šole Pinko Tomažič in športnega društva Primorec iz Trebč »e je pred kratkim končal prvi rekreacijski telovadni tečaj, ki ga Je obiskovalo kar 40 žensk različne sta rosti. Naš fotoreporter jih jc nasmejane in dobro razpoložene posnel na zaključnem družabnoshiem večeru
•b koncu točaju
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 . 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, ža zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00!
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	StrOfl 10
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljano
18. junija 1981
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIl*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., vlš. 43 mm|
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske|j zveze časopisnih |[ založnikov F1EG 11
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska I
ZTT
Itrst
KPF GROZI ZGUBA PRIBLIŽNO^ POLOVICE POSLANSKIH SEDEŽEV
FRANCOSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA PROUČUJE VZROKE ZADNJIH PEKOČIH VOLILNIH PORAZOV
Prva analiza rezultatov kaže, da so komunisti izgubili del tradicionalnega delavskega volilnega telesa, ki se je baje obrnilo k Mitterrandu - V Parizu komunisti niso dobili niti poslanca
(Dopisnik Dela za Primo ski dnevnik)
PARIZ — Enkratne zmage socialistov, izjemne v vseh ozirih («ba-rometer popularnosti* za Mitter-randa že zdaj kaže 74 odstotkov, torej raven, ki jo je De Gaulle dosegel samo dvakrat), gotovo ne bi bilo brez dveh hudih porazov — poloma bivše večine in sesula KPF. Čeprav je komentator, ki skuša pojasnjevati prehitevajoče se dogodke, še vse preveč podoben »človeku, ki stoji na travniku in gleda, kako mimo vozijo vlaki*, kot je dejal ekologist Lalonde, še eden od velikih poražencev, je nekatere vzroke za zaporedna neuspeha francoskih komunistov vendarle že zdaj mogoče nanizati v logično verigo.
Sredi prihodnjega tedna se bo sestal centralni komite, Charles Fiterman, poraženi poslanec iz vrst generalnega sekretariata, je prvi (in edini) namignil, da bo KPF morala »upoštevati vse nauke volilnega nazadovanja* in govorice o sklicu izrednega kongresa.
Odstotka glasov, ki jih je KPF zbrala na dveh volilnih preizkušnjah zadnjega poldrugega meseca (predsedniški kandidat Marchais 15,3, poslanski kandidati 16,1) sta že sama po sebi slaba za politično formacijo, ki je po vojni redno
presegala mejo 20 odstotkov, toda natančnejša analiza nedeljskih volitev navrže še vznemirljivejše ugotovitve.
Bilanca je izredno dolga: najslab-ši rezultat na skupščinskih volitvah po 1936, izguba približno polovice poslanskih sedežev, osebni neuspeh šestih najvidnejših voditeljev, nazadovanje v večini tistih okrožij, kjer je bil komunistični kandidat že izvoljen, oziroma kjer je pred drugim krogom v ugodnem položaju (Marchais, recimo, bo verjetno ohranil poslanski mandat, toda zbral je približno 4.500 glasov manj kot pred tremi leti) . . . Dalje, KPF je močno oslabela zlasti na delavskih območjih, v Parizu, mestu z več kot 100 poslanci, nima več niti enega predstavnika, izgubila je predvsem podporo žensk, mlajših kategorij od 18. do 34. leta, uslužbencev, srednjega in visokega vodstvenega kadra, intelektualcev, ljudi svobodnih poklicev . ..
Vzdušje v tiskovnem centru KPF je zato v nedeljo zvečer spominja lo na sedmino, čeprav novinarje tokrat niso povabili v hladno betonsko podzemlje supermodernega sedeža na Trgu polkovnik?. Fabie-na kot ob predsedniških volitvah, temveč v četrto nadstropje uredništva «L’Humanite», v prijaznejše okolje talnih oblog in obloženih
imiiiiiiimtmiitifiiiiiniiimafiiiiiMiiiimimMiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiMiiiimiiiiimiiiii
PO USPEŠNIH POGOVORIH Z LORDOM CARRINGTONOM
VRHOVEC JE KONČAL OBISK V LONDONU
Sprejela ga je tudi Margaret Thatcher
LONDON — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj končal uradni obisk v Veliki Britaniji in odpotoval iz Londona, na londonskem letališču Hea-throw so se od njega poslovili odposlanec britanskega zunanjega ministrstva David Muirhead, jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ži-van Berisavljevič in britanski veleposlanik v Beogradu Edwin Bolland.
Med obiskom se je Josip Vrhovec pogovarjal z gostiteljem, zuna-n im ministrom lordom Carringto-nom o razmerah v mednarodnih, političnih in gospodarskih odnosih in o razvoju dvostranskega sodelovanja. Zveznega sekretarja je sprejela tudi predsednica britanske vlade Margareth Thatcher.
Obe strani sta pogovore ocenili kct zelo uspešne, kot prispevek h krepitvi in širitvi sodelovanja med državama. Jugoslovansko - britanski odnosi so stabilni in se vsestransko razvijajo že od časa druge svetovne vojne. Temeljijo na vzajemnem spoštovanju načel suverenosti in neodvisnosti, medsebojnega spoštovanja in vzajemne koristi. O-bisk Vrhovca je temu sodelovanju dal še novo spodbudo. V pogovoru so posebej podčrtali nujnost prizadevanj obeh strani za bolj uravnoteženo blagovno menjavo in da gospodarske odnose obogatijo z novimi oblikami sodelovanja. Vrhovec se je z gostitelji pogovarjal tudi o mednarodnih odnosih, predvsem o krizi na Bližnjem vzhodu in Jugu Afrike, zastoju popuščanja in negativnih gibanjih v mednarodnih gospodarskih odnosih. Namen pogovora je bil poiskati poti za odpravo sedanjega stanja v svetu.
Včeraj, pred odhodom iz Londona, se je Josip Vrhovec sešel s članom ožjega vodstva britanske laburistične stranke Shorom in se pogovarjal o nekaterih perečih mednarodnih vprašanjih. Shore se je posebej zanimal za razvoj Jugoslavije, za razmere na Kosovu in za odnose Jugoslavije z Albanijo, (dd)
Norveški premier danes v Jugoslaviji
OSLO — Prijateljstvo med našima državama temelji na skupnih izkušnjah iz druge svetovne vojne, od takrat Jugoslavija in Norveška razvijata stike na številnih področjih kot sta na primer kultura in trgovina. Upam, da bo moj obisk v Jugoslaviji prispevek k nadaljnji krepitvi prijateljstva in sodelova-njg med državama,* je izjavila predsednica norveške vlade Go Harlem Brundtland v izjavi za agencijo Tanjug pred obiskom v Jugoslaviji, ki se bo začel danes.
govi primerni uporabi: eden je namreč hotel z njim na izlet, drugi pa bi ga raje uporabil kot ležišče. Konec prerekanju sta postavila tako, da sta avtomobil kratke-malo razstrelila z dinamitom. Posledice pa le niso bile tako zadovoljive: razen tega, da sta seveda zapravila vozilo, ju je policija aretirala zaradi posesti orožja.
ENNA — Med številnimi učenci, ki se te dni veselijo šolskega uspeha in bližnjih počitnic je tudi 78-letna Carmela Vetri, ki je uspešno položila izpit za dosego osnovnošolske diplome. Nadebudna »učenka* je morala sesti v šolsko klop. ker ji sicer krajevna trgovinska zbornica ne bi izdala potrebnega dovoljenja za vodenje skromne trgovinice, ki .jo .je do pred kratkim upravljala njena starejša sestra.
kruhkov. Ob 21.40. dobro poldrugo uro po uradni objavi prvih rezultatov, ki pa so bili znani še pol drugo uro poprej ,je generalni sekretar ugotovil «fenomen polarizacije okrog stranke predsednika republike*. Rene Andrieu, glavni u-rednik in uradni komentator glasi-1; «L'Humanite», iz dneva v dan razvija tezo o »novi obliki koristnega glasovanja*, izvirajoči iz »nepravičnega volilnega sistema* (ki ni proporcionalen, kar bi KPF zagotovilo več sedežev, tako da volivci raje glasujejo za kandidata, čigar možnosti so realne, se pravi za socialista). In nazadnje je politbiro v posebni^ izjavi potrdil, uradno razlago neuspeha — »negativne posledice volilnega položaja*.
Stranka predsednika republike je v Franciji sicer že od nekdaj potegnila za sabo večino volivcev, vsaj v začetnem obdobju, ko še ni oslabela zaradi »Obrabe oblasti*, kot se je zgodilo De Gaullovim formacijam in Giscardovi UDF. Toda pripisovati glavni vzrok neuspeha samo Mitteri andovemu »snežnemu plugu* je prav tako pretirano kot pisanje skrajnolevičarskega »Liberationa*, po katerem »Fran-cois Mitterrand brez žaljivk in o-slarij komunističnih voditeljev danes najbrže ne bi bil predsednik*, čeprav je seveda res, da je protikomunistična gonja desnice Mitter-randa in socialiste samo krepila
Toda, kot je namignil Charles Fiterman, francoski komunisti bodo najbrže morali glavne odgovore poiskati pri sebi, kajti zares je »paradoksalno, da v trenutku, ko Francija in svet preživljata eno najglobljih kriz v svoji zgodovini, partija ne zna več vliti najmanjšega smisla — kot sicer tudi ekstremna levica ne — besedi 'revolucija’* (»Le Point*). V luči nedeljskih rezultatov so znova aktualne zlasti analize zgodovinarja Philippa Ro-brieuxa, enega redkih, ki je že aprila do odstotka natančno napovedal, koliko bo požel srp KPF.
Za KPF, trdi Robrieux, so nekdaj glasovali trije sloji prebivalstva: včlanjeni komunisti, se pravi revolucionarji; dalje »jakobinci*, to je Francozi, ki načeloma oddajajo glasovnice za najbolj leve formacije; in nazadnje »tradeunioni-stični volivci*, kot jih je imenoval Lenin, se pravi delavstvo, ki je menilo, da njihove družbene interese najbolje brani prav KPF. A-naliza rezultatov zdaj kaže, da je KPF izgubila tretjo kategorijo volivcev: odvrnila jih je Marchaiso-va brezkompromisna politika, ne verjamejo več njegovemu črno-be-lemu slikanju francoske družbe, obljube socialistov se jim zdijo realnejše . .. Razmišljajo torej nekako takole: »Marchais hoče vse ali nič, toda v teh kriznih časih vsega ne moreš dobiti, zato se oklenimo Mitterranda, ki nam bo
dal vsaj nekaj . . .»
Zgodovinar Robrieux neuspeh KPF danes povzema z »rastočim razhajanjem med partijsko linijo in političnimi, socialnimi in kulturnimi realnostmi, zlasti na ravni delavskega razreda*. Povezave v strukturi francoske partije so — podobno kot v predavgustovski Poljski — izrazito vertikalne, in letošnji volilni neuspehi bodo bazo zato močno pretresli. Naslednje volitve bodo namreč občinske, v tej preizkušnji r na kocki ne bodo le bolj ali manj častni mandati, temveč — rezine vsakdanjega kruha, kajti v komunističnih ob činskih upravah je zaposlenih 10 di 12 tisoč ljudi, ki bodo izgubili službo, če se bo socialistična poplava nadaljevala.
Spuščali bi se na področje politične meteorologije, če bi skušali že zdaj ugibati, kaj bo ukrenilo vodstvo in kako bo'reagirala baza. Marsikaj bo jasneje po drugem krogu skupščinskih volitev in tedaj, ko bo znano, ali bodo v vladi tudi komunistični ministri. Toda tudi slabitev prokomunističnega sindikata CGT nakazuje, da se bo KPF morala prej ali slej lotiti poglobljene analize o prehojeni poti in o prvih novih korakih na povsem spremenjeni francoski politični sceni.	VILKO NOVAK
PRETEKLI TEDEN V BARIJU
Na kongresu sindikata novinarjev odobrili resolucijo o tisku narodnostnih manjšin
0 tem vprašanju bodo pripravili poseben posvet - Prehodni značaj kongresa: iskanje kompromisa za čim enotnejše vodenje sindikata - Družbena in gospodarska kriza pogojevala vso razpravo
BARI _ — Kakšno vlogo naj ima I Huda gospodarska kriza, ki jo sindikat novinarjev v položaju kot | preživlja država, skokovita infla-
je sedanji italijanski? To je bila osrednja tema razprave na kongresu vsedržavne federacije italijanskega tiska FNSI (tako se imenuje sindikat novinarjev), ki ie bil prejšnji teden v Bariju in ki se je končal z zmago levičarske struje »rinnovamento* ter z izvolitvijo dosedanjega sekretarja Piera Agosti-nija za novega predsednika federacije.
Ta uvodna skopa informacija pa naj bralca ne zavede: idejni in besedni spopad med levičarsko strujo sindikata novinarjev ter desničarskima (v eni se spoznava velika večina laci.jskega novinarskega združenja, v drugi, ki je nastala pred kratkim, pa večina lombardij-skega združenja) .je bil ostrejši kot na prejšnjih kongresih in le velikemu ugledu, ki ga uživa Piero Ago stini. gre pripisati dejstvo, da je bil izvoljen za predsednika z absolutno večino gl/sov. Pogoievanje desnice pa .je prišlo do izraza že na prvi seji novoizvoljenega vsedržavnega sveta, ki je v iskanju večje enotnosti in sporazumevanja odložil do konca meseca volitve novega izvršnega odbora in sekretarja. V tem času pa struja «rinno-vamento* ter rimsko združenje išče ta kompromis, ki naj bi omogočil čim bolj enotno vodenje FNSI v sedanjem težavnem položaju.
cija, neurejeni odnosi oblasti do in formacije (senat na primer še ni začel razprave o reformi založniške dejavnosti, ki jo je poslanska zbornica odobrila po skoraj devetih mesecih razprave: sektor zasebnih radijskih in televizijskih postaj je neurejen), izsiljevanje teroristov (primer D’Urso, ko si je vlada dobesedno umila roke in pustila časopise, da sami rešijo vprašanje izsiljevanja), vihar prostozidarske lože P2, ki je zajel največji italijanski časopis «Corriere della sera*, so močno pogojevali razpravo in jo usmerili na konkretna tla vsakdanjih problemov, medtem ko .je povsem izostalo vprašanje, kakšna naj bo informacija, kakšen njen odnos do oblasti, kako doseči, da burni tehnološki razvoj ne spodkoplje temeljev korektnega obveščanja, ki sloni na popolnosti in na objektivnosti informiranja ter na neodvisnosti novinarja. Povsem v pozabo je šlo tudi vprašanje po-družbljan.ja informacije, ki je bilo še pred poldrugim letom osrednja tema posveta, ki ga je priredila struja »rir.novamento*. Vse to so številni diskutanti kratko malo likvidirali s trditvijo, da je potreben nov načrt, ki naj ustreza novemu položaju in na osnovi katerega naj se nato sindikat novinarjev sooča s političnimi silami in z
ostalimi družbenimi komponentami.
Spremenjene razmere v državi so jasno zaustavile idejni polet, ki je označeval gibanje demokratičnih novinarjev v sedemdesetih letih, ko so žrtvovali mezdne izboljšave na oltarju normativnih pridobitev in večje svobode ter neodvisnosti vsakega časnikarja. Tokrat je bilo veliko govora o »kulturi inflacije*, o preosnovi strukture plače, o zaščiti pred uravnilovko in o ovrednotenju strokovnosti. Povsem osvojeno .je bilo tudi spoznanje, za katero se je zlasti zavzemalo združenje Furlanije - Julijske krajine, da uvajanje novih tehnologij v in dustri.jo informacije ni nujno zlo. Tehnologija sicer ni povsem nevtralna, če jo novinarji dodobra spo-
.............................................
SREČANJE KOMISIJE NATO 0 OMEJEVANJU JEDRSKEGA OROŽJA
POČASHE PRIPRAVE HA POGOVORE 0 RAKETAH Z JEDRSKIMI HABOJI
V Moskvi obsodbe, nezaupanje in zadržanost glede ameriške oboroževalne politike - Pričakovanja zahodnoevropskih zaveznikov v Bruslju
MOSKVA, VVASHINGTON, BRUSELJ — Sovjetska tiskovna agencija .je včeraj ostro obsodila izja ve ameriškega predsednika Ronalda Reagana na njegovi prvi tiskovni konferenci po atentatu iz 30. marca. TASS je poudarila, da je ameriški predsednik še enkrat ponovil, da namerava njegova administracija nadaljevati z nevai no politiko zaostrovanja mednarodnih odnosov. Pri tem naj bi se poslu ževala «terorizma z jedrskim orožjem in izsiljevanja drugih držav*. S svojim sklepom, da bo namestila jedrsko orožje v zahodni Evropi je to območje »spremenila v svojega talca*.
Sov.jetska tiskovna agencija je obtožila Reagana, da tudi »z vse-
•iiMimiiiHiMiminiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiNiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiitiiiimiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiimiiuiiiiiMiiiiMiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiHiiiNmiiiiM
ŽRTEV BOMBNEGA NAPADA
m m
^Demokratična* delitev
PARIZ — Po obilnem »zalivanju* lastnih grl z alkoholnimi pijačami sta se prijatelja, lastnika nekega avtomobila, domenila, da bosta na »demokratičen* način razdelila svo .je prevozno sredstvo, ker se pač nista utegnila sporazumeti o nje
Bombni napad etiopskega letala MIG na mesto Galdogob v Somaliji Je terjal devet smrtnih žrtev, 15 oseb pa ranjenih. Galdogob je le 5 km oddaljeno od meje z Etiopijo. Na sliki ranjen otrok v bolnišnici (AP)
mi razpoložljivimi sredstvi blati notranjo in zunanjo politiko Sovjetske zveze*, še posebej ostro pa je reagirala na sklep ameriške administracije, da bo začela dobavljati «agresivno orožje kitajskim hege-monistom*.
V	Moskvi z nezaupanjem in zadržanostjo ocenjujejo trditve, da bodo SZ in ZDA kmalu, mogoče že to jesen, začele pogovore o ome .jčvanju in nadzoru jedrskega orožja. Sam predsednik Leonid Brež-njev je prejšnji teden izjavil, da ameriška administracija ni napravila niti »enega stvarnega koraka* za začetek pogovorov.
V	tem ozračju se je včeraj sestala na političnem sedežu severnoatlantskega pakta »posebna posvetovalna komisija*, ki so jo a-tlantske zaveznice ustanovile januarja lani, da bi pripravila skupno strategijo članic pakta za ame-riško-sovjetska pogajanja o omejevanju oboroževanja s taktičnimi jedrskimi orožji. Z ustanovitvijo tega posvetovalnega telesa so se v Washingtonu hoteli izogniti pritožbam zahodnoevropskih vazevnikov, ki so ZDA obtoževali, da so se pri sporazumu SALT 2 pogajale povsem mimo njih.
Zahodnoevropske članice pakta pričakujejo od srečanja predvsem informacijo pomočnika ameriškega državnega sekretarja za evropske zadeve Lavvrencea Eagleburger.ia o preliminarnih pogovorih, ki jih je o ženevskih pogajanjih imel z A-leksandrom Besmertnjihovom, drugim najvišjim sovjetskim diplomatom v VVashingtonu ter — morda — namig, kdaj naj bi se pričela druga faza dogovarjanja o omejevanju taktičnih jedrskih orožij.
Na majskem sestanku zunanjih ministrov atlantskega zavezništva, ki je bil v začetku maja v Rimu, so Američani sporočiti, da se bo ženevsko dogovarjan.je nadaljevalo še pred koncem leta, točneje pa naj bi se velesili domenili septembra, ko se bosta v New Yorku srečala zunanja ministra Aleksander Haig in Andrej Gromiko. A zahodna Evropa kljub Reaganovi obljubi o obuditvi pogajanj s Sovjetsko zvezo, še vedno ni zadovoljna. Ameriški predsednik med nedavnim o-
biskom zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta kljub jasnemu vztrajanju ni hotel natančneje opredeliti možnih datumov, kar je v zahodni Evropi sprožilo glasno negodovanje.
Ameriško zavlačevanje z odkrivanjem kart je kanclerju Schmidtu nakopalo težave, kajti levo krilo n.jegove socialdemokratske sti anke je nastopilo proti natovskemu «mo-dernizacijskemu* jedrskemu načr tu. pri katerem bo glavno težo prevzela prav ZR Nemčija, ki so ji ameriški strategi odmerili vseh 108 balističnih raket »pershing 2» — te bodo zamenjale sedanje »per-shing 1A» — ter še 96 »manevrir-nih raket*, kar .je precej več, kot bo morala prevzeti katerakoli od štirih ostalih članic zavezništva, ki so vključene v omenjeni načrt.
Druga odkrita pripomba, ki jo zahodna Evropa naslavlja na Ameriko, je neznanka o usodi SALT 2, torej sporazumu o omejevanju strateškega oboroževanja, ki so ga Sovjetska zveza in ZDA že podpisale, a še vedno ni ratificiran. Ob prevzemu predsedniških dolžnosti januarja letos je Ronald Reagan zaveznikom zatrdil, da bo potreboval šest mesecev za definiranje novega stališča do sporazuma SALT 2. čas za premislek se izteka, iz Wa-shingtona pa še vedno ni nobenega odgovora.
Resolucija
Pravica do informiranja v lastnem jeziku je ena temeljnih človekovih pravic. Glede na pomen, ki jo ima informacija v njihovem jeziku za narodnostne skupnosti, kongres FNSI v Bariju obvezuje izvršni odbor, da v najkrajšem možnem času organizira specifični posvet o tej problenja-tiki.
Kongres nadalje obvezuje izvršni odbor naj se v okviru svojih pristojnosti zavzame za odpravo vseh zaprek, ki v Italiji še vedno omejujejo pravico do informiranja v lastnem jeziku.
Potrebno je
1.	Za dnevni in periodični tisk
a)	ustrezno finansiranje iz javnih sredstev, ki naj bo z zakonom priznano vsem listom, ki spoštujejo novinarsko delovno pogodbo in načela popolnega, pluralističnega ter o-bjektivnega informiranja:
b)	strukturo javnih tiskarskih središč, ki naj bodo odprta tudi manjšinskim listom:
c)	jamstvo, da državna m poldržavna podjetja podprejo ta tisk z ustreznim oglašanjem.
2.	Radio in televizija.
Kot je določil reformni zakon mora RAI zajamčiti manjšinam obveščanje v njihovem jeziku v lokalnih oddajah, kar zadeva radijske oddaje, in v okviru tretje mreže, kar zadeva televizijo. Da se jamči pluralistično in objektivno ove-ščanje in zato, da manjšina ne bo objekt pač pa subjekt poročanja, je treba priznati manj-Fnskim uredništvom funkcionalno avtonomijo.
znajo in jo smotrno izkoriščajo, pa lahko pomeni tudi korak naprej za korektno informacijo.
Posebno poglavje v okviru kon gresa je bil problem manjšinskih sredstev javnega obveščanja Tematika .je italijanskim novinarjem sicer sorazmerno tuja, v Bariju pa je vsekakor imela znatno večjo od mevnost kot pred poltretjim letom v Pescari ali pred petimi leti v Taormini. Ob pritisku združenja novinarjev Furlanije - Julijske krajine so se tudi delegacije nekaterih drugih dežel začele soočati s u>m problemom in so izpostavile nujnost enakopravnega vključevanja narodnostnih skupnosti tudi na področju informiranja. Obenem je kongres s soglasno sprejeto reso-
Pisatelji za zaščito kulture manjšin
FRESACH - BREZE - Od 2S. do 31. maja je bil v kraju Fresach - Breze na Koroškem shod pisateljev iz številnih evropskih dežel, katerega so se udeležili od Slovencev Jaro Dolar, Jože Šmit, Bogdan Pogačnik, France Filipič, Pavla Rovan, Anja Vršič (Sloven-nija); Valentin Polanšek (Koroška); Boris Pahor (Trst); Milena Merlak Detela in Lev Detela (Dunaj). Tradicionalno srečanje, ki ga organizira koroško pisateljsko društvo nemškega jezika, kateremu predseduje profesor in pisatelj Walter Novotng, je letos doživelo deseto izdajo. Pisatelji so se tokrat prijateljsko pomenili o bistvu kritike, o vprašanjih prevajalstva in o književnosti v času računalnikov. Nekoliko drugačna je bila
tema referata Gergharda Mulmelterja, ki je prikazal položaj kulture v Južnem Tirolu. Po tem predavanju je posegel v razpravo tudi Boris Pahor, ki je primerjal razmere južnoti-rolske skupnosti z razmerami Slovencev m drugih etnij v italijanski republiki, potem pa predlagal zborovalcem, da bi se zavzeli za vse manjšinske jezike in kulture. Njegov predlog o skupni izjavi je bil soglasno sprejet. Njegovo izjavo je potem podi asa lo nad štirideset pisateljev. Izjava se glasi:
tPodpisani pisatelji, ki smo se v dneh od 2S. do 31. maja zbrali na 10 Mednarodnem pisateljskem srečanju v Frtsachu Brezah, smo prepričani, da kultura (književnost, umetnost, jezik) ne more rasti in uspevati, če ni
trdno zakoreninjena v tleh domače zemlje.
Udeleženci Mednarodnega srečanja v Fre-sachu - Brezah pozivamo vse vlade držav, v katerih poleg večinskega naroda živijo tudi narodne, etnične in jezikovne manjšine, da le tem omogočijo popoln razvoj njihove kulturne identitete.
Podpisani so namreč prepričani, da bi konstruktivno obravnavanje tega vprašanja u-stvarilo položaj, v katerem hi bili odpravljeni jfotujčeralni nameni večinskih narodov. Obenem pa je nujno, da se zaščitijo in podprejo• posebnosti manjšin, ker bo le tako mogoče uresničiti nastanek nope Evrope, ki bo v sebi združevala bogastvo raznovrstnih narodnih osebkov.*
V JULIJU IZ JAJCA V KOČEVSKI ROG
Tudi letos pohod AVNOJ
Vabilo k udeležbi tudi zamejskim mladincem
LJUBLJANA — RK ZSMS tudi letos organizira 11. pohod mladih Po poteh slovenske delegacije na U. zasedanje AVNOJ v Jajce. Prevzemanje obvez pri usposabljanju mladih za ohranjevanje in razvijanje vrednot narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije je stalna naloga organizacij ZSMS ter družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mlade. Vsakoletni pohod mladih po poteh slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ temelji na krapitvi tovarništva, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti SFRJ. Hkrati pomeni idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje nosilcev aktivnosti s področja splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite in razvijanja revolucionarnih tradicij. Letošnji 11. pohod AVNOJ 81 posveča RK ZSMS 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in 40-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob sami trasi bo zatorej pohod vključeval še ostala zgodovinska in kulturna obeležja.
Pohod se bo začel 3. julija 1981 v Ljubljani, končal pa 18. julija s prihodom v Ljubljano, pot pa bo peljala iz Jajca do Baze 20 v Kočevskem rogu.
Pohoda, kot je tradicija, se lahko udeležijo tudi mladi iz zamejstva. V glavnem so se v zadnjih letih stalno mladi s Tržaškega in Goriškega udeleževali tega pohoda od Jajca do Ljubljane, ter odnesli z njega nepozabljive vtise. Zainteresirani mladinci in mladinke iz zamejstva se lahko za udeležbo na letošnjem 11. pohodu AVNOJ, ki se bo pričel v petek, 3. julija, prijavijo na sedežih mla dinskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III • telefon 744 249) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 84-644), kjer bodo dobili tudi v zvezi s pohodom vse potrebne informacije.
luci.jo obvezal novi izvršni odbor, naj pripravi posvet o problematiki manjšinskih sredstev javnega obveščanja ter v tem okviru izoblikuje smernice svojega delovanja na tem področju.
Iz povedanega jasno izhaja, da je bil kongres v Bariju koneres prehodnega značaja, na Katerem so se novinarji predvsem soočili s po^ ložajem v državi in izoblikovali nekatere obrambne smernice. Za bolj organski načrt o vprašanju informiranja. ki naj bi bil usmerjen tudi v prihodnost, pa bo najbrž treba počakati do prihodnjega Kongresa. (vt)
Sodelovanje sindikatov Črne gore in Apulije
BARI — Delegacija enotne sindikalne zveze za deželo Puglia se je vrnila z uradnega obiska v Črni gori, med katerim si je ogledala nekaj na j več jih proizvodnih obratov in l-mela pogovore z voditelji krajevnih sindikatov, partije in gospodarske zbornice. Razgovore o nadaljnjem plodnem sodelovanju bodo nadaljevali septembra, ko bo prišla v Puglio delegacija črnogorskega sindikata.
• Moje prvo tržaško obdobje
(Nadaljevanje z 4. strani)_
čestitajo k našemu boju in obljubljajo pomoč. Drugega jim tudi ni preostalo. Kaj bodo dali, če bodo dah, sem razmišljal, pa je drugo vprašanje. (Nekaj malega so le poslali). Primož in Matevž me pozivata, naj jima pošljem podatke o italijanski oboroženi sili, zlasti pa o objektih za bombardiranje. Pri Quintu naj dobim podatke o milanski in turinski vojni industriji. Te in še druge podatke naj jim nabavim. Malo sem debelo gledal kako sta me obremenjevala z obveščevalnimi podatki. Moral bi se naenkrat spremeniti v obveščevalca. No, nekaj sem jim že poslal, kar sem mimogrede nabral.
Prilagata mi pismo Kardelja za Quir,ta in mi priporočata, naj ga osebno obiščem. Povem naj mu, da so bile naše patrulje v Furlaniji dobro sprejete, da pa so povsod naletele na pomislek glede odhoda Italijanov v partizane. Pre-dočim naj Quintu, da je položaj za rekrutacijo popolnoma zrel, zato naj se čimprej formirajo vojaški štabi in KPI naj da direktivo za odhod v partizane. S Quin-tom naj bi se tudi dogovoril za radioddajno zvezo ter za dolžino va'ov, čas oddajanja in šifro. Tako bi preko nas imela KPI di-rektno zvezo z Dedom (Kominterno). Ko sem bil pri njem in mu vse to povedal, se je obotavljal z odgovorom. Rekel mi je, da bo drugič dal odgovor na naše predloge, predvsem glede odhoda Italijanov v partizane je izražal pomisleke. Do realizacije teh predlogov pa takrat ni prišlo, ker se je situaciia s padcem fašizma in kapitulacijo Italije povsem bistveno spremenila.
Kljub tarnanju Primoža in Matevža. se dolgo nismo videli in pozivu naj se čimprej vrnem, sem vseeno še podaljševal bivanje v Trstu. Predvsem mi je šlo, da poskušam v slovenskih organizacijah vendarle situacijo popraviti po smrti Franca in aretacijah, ki so ta čas bile in močno prizadele naše organizacije. Nujno je bilo potrebno urediti partijske vrste kot predpogoj, da delo v OF in
drugih množičnih organizacijah
ponovno cživi. Zato sem za silo ustanovil novi mestni komite partije in ga povezal z italijanskim. Tako smo obnavljali tudi druge organizacije, zlasti OF. Po vsem tem je delo in aktivnost organizacij nekako steklo. Ponovno jih je bilo čutiti med ljudmi, kar j« zelo pozitivno vplivalo na splošno razpoloženje in moralo Slovencev v mestu.
Hkrati sem urejal direktne zveze s Quintom oziroma med vodstvom KPI in KPJ, da mi ne b* bilo treba tekati sem ter tja in opravljati te »kurirske* posle. In končno me je to delo tako obremenjevalo, da sem zanemarjal druge naloge in dolžnosti kot sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje. Po tolikem času odsotnosti sem zatrdno sklenil, da se čimprej vrnem na sedež pokrajinskega komiteja, kamor me v naslednjem pismu nujno kličeta tudi Primož in Matevž glede na pomembne dogodke, ki se predvidevajo v bližnji prihodnosti. Izkrcanje zahodnih zaveznikov na Siciliji 10. julija, je v vojnem pogledu prineslo pomemben preobrat v korist zaveznikov. Sprožilo je tudi politične posledice v Hitlerjevem taboru. Po informacijah, kj jih imajo direktno iz Rima, m* sporočata, da se predvideva skorajšnji padec fašizma In izločitev Italije iz vojne. To se je tudi potem zgodilo.
(KONEC)