• POMANJKANJE SUROVIN IN NIZKE CENE
Gradnja Julona — s te in one plati
V Julonu so že leta 1975, ko so se znašli v težkem gospodarskem po-ložajn, napravili načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s kate-rimi naj bi izbotjjbM svoje poslovanje. »Ukrepi so biN uspešni,« je po-vedal (šrektor delovne organizadje Jugotekstil — Julon Lojze Šarc, »saj smo od takrat iz leta v leto dvigaK produktivnost in nismo imeli izgub, čeprav cene surovin in energije vztrajno rastejo. Naši izdelki postajajo tudi bolj kakovostni, pa tudi odinetkov imamo manj.«
Delavci Julona so torej že na-vajeni gospodamega obnašanja. Kljub temu pa so jih prizadeli ustalitveni ukrepi, kajti že vse le-tošnje leto jih pesti pomanjkanje surovin, pa tudi prodajne cene njihovih končnih izdelkov so tako nizke, da proizvajajo z izgu-bo. Julon mora namreč vse suro-vine za izdelavo sintetičnih vla-ken kupovati na konvertibilnem tigu, ker jih doma pač ni mogoče dobiti. Doslej jim je del deviz za nakup prispevala republika, letos pa si tnorajo le-te priskrbeti sami. Zatosose odločili, da bodo okoB 15 odstotkov svojih izdel-kov prodali na tuji trg preostale devize, potrebne za nakup suro-vin, pa naj bi prispevali domači kupci sintetičnih vlaken. Z njimi so namreč že lani novembra sklenili samoupravni sporazum o združevanju  deviznih sredstev.
Toda narodne banke republik. iz katerih so njihovi domači kupci. ne dovolijo pretoka deviz v Slovenijo. dokler ne bodo sklenjeni ustrezni mcdrepubliški dogovori. V Julonu imajo surovin le za dvajset do tride-set dni rednega dela. morali pa bi jih imeti vsaj za dva meseca. Zgodilo se je.da so 16. marca imeli le še dve toni poliamidnega granulata. kar je zado-stovalo še za osem ur dela. Prekinitev dela pa bi pomenila manjši dohodek od načrtovanega, saj ne bi izpolnili plana, obenem pa bi prišlo do moten j v sami proizvodnji. Po vsakem za-stoju namreč potrebujejo dva do tri
dni, da so izdelana vlakna ponovno dovolj kakovostna.
Novebra letos bo začela poskusno obratovati prva linija za izdelavo sin-tetičnih vlaken v novih proizvodnih halah, mesec kasneje druga in ja-nuarja 1981 še tretja. Sredi drugega
leta bodo predvidoma pričeli z redno proizvodnjo. Leta 1982 pa naj bi v Julonu napravili že 14.000 ton sinte-tičnfli vlaken na leto. kar bo približno petkar več kot doslej. Zato pa' bodo potrebovali še več surovin iz uvoza. Največje težave pričakujejo v za-gonski fazi, to je v obdobju poskusne proizvodnje. Računajo pa, da bodo takrat del deviz dobili iz republiških rezerv. Kasneje, ko bo stekla redna proizvodnja. pa bodo jugoslovan-skemu gospodarstvu prihranili kar precej deviz. saj domačim tekstilcem ne bo treba več kupovati sintetičnih vlaken v tujini za devize in dražje.
Predvidevajo. da bodo prvo četr-tino letošnjega leta končali z izgubo. Temu so vzrok tudi nizke cene njiho-vih izdelkov. saj prodajajo na pri-mer ultralon za 40 odstotkov nižje. kot je njegova cena na svetovnem trgu. Že lani novembra so se z doma-čimi kupci dogovorili o 35-odstot-nem povišanju cene. toda zvezni zavod za cene v Beogradu še do danes ni obravnaval njihovega spo razuma. Jasno pa je, da te raziike ne morejo pokriti niti z gospodarnim obnašanjem niti z dobrim delom.
DARJA JUVAN