PRIMORSKI DNEVNIK pMtnlna macana v gotovini _ QC 1 • ***>• postale I gruppo “ IjCDS OD UT Leto XVIH. - St. 161 (5245) TRST, petek 20. julija 1962 Poslanci bodo jutri izglasovali zakon o Furlaniji - Julijski krajini Konec prihodnjega tedna bo poslanska zbornica začela razpravo o nacionalizaciji električne industrije - Pred razgovori med Italijo in Avstrijo glede Južne Tirolske - Zahteve javnega tožilca na sodni razpravi proti delavcem v Turinu 19. — Predsednik poslanske zbornice Leone je imel razgovor s Tognijem, predsednikom «komisije 45», ki RJM, : . ‘“guvor s i.oguljeni, preuseuinnum «Komisije tar, ki J' sinoči zaključila proučitev zakonskega osnutka o nacionali-električne industrije, nato pa je sprejel predsednika *uPine demokr. ijanskih poslancev Zaccagninija in se z njim J«govarjal o tem, kdaj naj bi začeli razpravo v poslanski “ornici o tem zakonskem osnutku. Znano je, da je večina v* to, da se ta razprava začne mJ^etku prihodnjega tedna, eutem ko desnica zahteva, da . razprava odloži do konca j~“§ega tedna, da bi mogla pri-ri“viti svoja opozicijska poro-5 0 lem osnutku, rio tem v zvez* ie prišlo sinoči onn°-st.re polemike med večino in «]»« Jo: Reale, socialistični po- rn,?e Anderlini in demokristjan S('Sl?a. hkrati z drugimi pred-. Parlamentarne večine Br-?Ujei0’ da je moč začeti raz-- “Y0 o nacionalizaciji električ-IMustrije, ne da bi čakali na Oreai vT'slliJe, ne ua ui canali na 8(i “jozitev poročil manjšine, zla-2. *° je očitno, da gre pri tem tem “bshukcijo opozicije. Kljub ne U’ ,?a je stališče parlamentar-pa yeeine formalno neoporečno, Jte )e Leone baje naklonjen upo-se zahtevo opozicije, tako da elt>w «ra2prava o nacionalizaciji Vsei n*ne industrije začela po 1 verjetnosti šele konec pri- hodnjega tedna ali pa v ponedeljek 30. t. m. Liberalci, monarhisti in misovci so že napovedali svoje namene: predložili so kakih dvajset resolucij , 150 popravkov, že na začetku razprave pa bodo celo postavili vprašanje o protiustanov-sti tega ukrepa. Poleg tega pa se bodo — kakor je pokazala razprava o zakonskem osnutku, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo-Ju-lijsko krajino — zatekli tudi k drugim prijemom, da bi čimbolj zavlekli odobritev tega zakona, po možnosti šele v septembru, po počitnicah. Spričo tega se v vladnih krogih domneva, da bo vlada postavila vprašanje zaupnice pri glasovanju o vsakem posameznem členu zakona (skupno jih je 18), da bi tako premostili oviro popravkov. Toda tudi glede te možnosti ima desnica pripravljen """■mn,,,,,,,,,,,,,,,,,.iiiiimiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiusiiilliiniiiii Včeraj razgovor Grom iko-Thorn pson V Ženevi se bo Gromiko sestal z Deanom Ruskom V ponedeljek v ZDA nova jedrska eksplozija v veliki višini - «Nike Zeus» prestregel raketo «Atlas» «.^PSKVA, 19. — Sovjetski zu-minister Gromiko je prireja “anes kosilo na čast ameriške-toft, Poslaniku v Moskvi Thomp- poučeniha ?e P°*lovi od 'ta r' P krogih pa menijo, da rji Lromiko m Thompson govo-haja odi 0 Berl'nu. zlasti ker od-Wv Gromilto v Ženevo, kjer se žav^. Petek sestal z ameriškim dr- tajnikom Deanom Ru- °riha- r Poročajo iz Washingtona, shinif Rbsk danes ponoči iz Wa-ra v Zenevo. kjer bo v ,^«k podpisal sporazum o v0l> lnosti Laosa. Svoje razgo-ì'hV.*. Gromikom o Berlinu, ki Hora° lmel °R ‘oj priložnosti, bo a raztegnil tudi na vpraša- DANES poslanska zbornica razpravo o posamez. statuta avtonomne «fig.* 4eiilenih -- Jutr« RurlanijaJuIiJska krajina. Se bo razprava zaključila, čenor.te bilo sporazumno dolo-Pr*d’ ln nato b0 “kon prišel le4n Senat' Konec prihodnjega o D* se bo začela razprava lljo '0nalizaciji električne ener. v> „2enevi se nadaljuje razpra. B°st ^brožitvi. ZDA še vedno htey*V t*to v ospredje svoje za-kat»ri 0 nadzorstvenih postajah, k»if0 ® se Sovjetska zveza — y p « znano — odločno upira. W?'uju Je vojaški odbor raz. ®ov» nadnje volitve in določil ta iJJolitve za junij prihodnje. Medtem ko stranka *** n. Pripravlja protestno stav- ,Proti vojaškemu udaru, je l»ttni''° ‘‘ranke, ki jo vodi Be. «dobrt T*rry, sporočilo, da udar Ken»/?*- Ameriški predsednik kate.~°y Pa je objavil izjavo, s »Ost* lr*ža «veliko zaskrblje. Hr*Vj nad dogodki v Peruju in •huM ’ tìa Pomenijo ti dogodki Lati«,t,0raz za demokracijo» v ittijij *l Ameriki. Govori se, da Hot periska vlada ukiniti po-*HefiS|fruJu- Nekatere latinsko, »klinj t* vlade so zahtevale ^rt»ni **1* zunanjih ministrov Gl en lje ameriških držav, hič Položaja v Alžiriji ni še ■‘ibitvi ***• ker se po kratki pre-daj * Usedanja sveta vilaj se-Tlem^^etnjejo v Alžiru in *» tu 'nu. Pri čemer posredujete 1 IunanJa ministra Gvine->in» liJa- Nadaljuje pa se *VIJ»in* Intervjuji», ki Jih obet* v raznih listih pristaši lntervi, .*e »‘rani. Zanimiv je s*Ha j n,Jnistrov Krima Belka. J* Posebej pa ministra * fi*n »J I11 le bil zaprt skupno »o vini1* 0 v Franclji. Na splošne toa med opazovalci še ved-s#®ra»n mi*em «lede možnosti Nov« “• «Maje gleda možnosti Htd • ™a o Zahodnem Irianu i® v»buTi0l>ea>o In Nizozemsko JeilJsljT.1! današnji prihod indo. ®“banH.i zunanjega ministra zntgi a v Washington, kjer Pn«lantuf.razPravo z nizozemskim ^egK . ® o izvajanju Bunker. ’aztoy0"*trta- Dejstvo, da Je na J*a.ie unati^1**1 sam Subandrio, ^ Piod4abot,°pogaJanJa nja prepovedi jedrskih poizkusov. V Zenevo bo odpotoval tudi ziahodnonemški zunanji minister Schroeder in se bo sestal v soboto s tremi zahodnimi zunanjimi ministri. V Washingtonu so danes uradno javili, da bodo ZDA povzročile v ponedeljek novo jedrsko eksplozijo v veliki višini, in sicer v bližini otoka Johnston. V krogih ameriške vojske pravijo, da ima ameriška vojskia v načrtu preizkušanje raketnih izstrelkov brez eksplozivnega naboja nad Obljudenimi področji ameriškega ozemlja, ker je puščava v Novi Mehiki premajhna za take poizkuse. Poizkusi se bodo začeli sredi prihodnjega leta. Podtajnik za obrambo v ameriški vojski pa je danes sporočil, da je ameriški protiraketni izstrelek «Nike Zeus», ki ima tri stopnje in je dolg petnajst metrov, prestregel nad Pacifikom glavo medcelinske balistične rakete. Balistično raketo «Atlas» so izstrelili iz opprišča Vandenberg v Kaliforniji, ki je oddaljeno osem tisoč kilometrov od kraja Kwaja-lein, od koder so iz-strelili izstrelek «Nike Zeus». Medcelinska raketa je letela tisoč kilometrov visoko s hitrostjo nad 25 tisoč kilometrov na uro, ko jo je izstrelek «Nike Zeus» prestregel. Kriza v Iranu TEHERAN, 19. — Iranski šah je dal nalogo Asadolahu Alamu, naj sestavi novo vlado. Asadolah Alam je začel takoj posvetovanja, da sestavi vlado, še preden bo šah 26. julija dopotoval v Afganistan na uraden obisk. Alam je izjavil, da bo nadaljeval zunanjo politiko prejšnje vlade ter spoštoval pogodbe z Zahodom, zlasti pa vojaške pogodbe z ZDA in pakt CENTO. Glede notranje politike je izjar vil, da bo nadaljeval kampanjo prejšnje vlade proti korupciji. Zaključni govor Vladimira Popoviča na konferenci v Kairu KAIRO, 19. — N« včerajšnji zaključni seji gospodarske konference v Kairu je jugoslovanski delegat Vladimir Popovič izrekel prepričanje, da boido sklepi konference pozitivno vplivali na razvoj enakopravnih gospodarskih odnosov, To je nujno potrebno za napredovanje svetovnega gospodarstva, za izboljšanje splošnih odnosov in za napredovanje miru v svetu. «Enotnost smotrov je prišla v prvi vrsti do izraza v naših sklepih o napredovanju in razširitvi vzajemnega sodelovanja med razvijajočimi se državami,» je poudaril Vladimir Popovič. Kairska izjava je dragocen prispevek k uspešnemu delu gospodarske konference, ki bo v začetku prihodnjega leta. WASHINGTON, 19. — Urad za državni proračun ameriškega zakladnega ministrstva javlja, da letošnji deficit znaša 6 milijard 300 milijonov dolarjev, ker so bili dohodki manjši kot je bilo predvideno. Gre za največji deficit v mirnem času, če izvzamemo deficit leta 1959, ki je dosegel 12 milijard 400 milijonov dolarjev. V preteklem finančnem letu so izdatki znašali 87 milijard 700 milijonov dolarjev, dohodki pa 81 milijard 400 milijonov dolarjev. Manjše dohodke v preteklem letu pripisujejo zmanjšani gospodarski dejavnosti v letu 1960-61. eksplozija ni povzročila škode; le v pultu je nastala pol metra široka luknja. Policija domneva, da gre tudi v tem primeru (kakor pri nedavnem primeru eksplozije v baziliki sv. Petra) za dejanje duševno bolnega človeka. Tehniki preiskujejo spomenik in iščejo neki drugi naboj, ki so ga baje položili neznanci atentatorji. Po še nepotrjenih vesteh so nekateri policijski agenti, ko so bili v službi pri spomeniku, videli --takoj po eksploziji — bežati pet mladeničev, od katerih so baje dva priprli in ju prepeljali na centralno kvesturo. Zbiranje knjig za knjižnico v Alžiru ZAGREB. 19. - V Hrvaški se je na pobudo prirodoslovnega društva v Zagrebu začela akcija za zbiranje znanstvenih knjig in časopisov za knjižnico v Alžiru, •8i(uj( ?osil osa ijajqz os poup tesjau a 'na§ZBZ Ioaoseo of os uj Izjave Budiafa in Krima Belkasema o delovanju odstavljenih častnikov Oba sta mnenja, da začasno rešitev lahko najdejo v okviru predlogov sveta vilaj Nadaljujejo se posvetovanja o prvih predlogih vojaških voditeljev ALŽIR, 19. — Alžirska začasna oblast je objavila načrt zakona, o katerem se bodo morali 12. avgusta izreči alžirski volivci na referendumu. Načrt vsebuje naslednje tri člene: člen 1. Narodna skupščina, ki bo izšla iz volitev 12. avgu- sta 1962, bo imela predvsem naslednjo nalogo: 1. Imenovati začasno vlado. 2. Izdajati zakone v imenu alžirskega ljudstva. 3. Pripraviti in izglasovati alžirsko ustavo. člen 2. Mandat ustavodajne skupščine bo potekel 12. avgusta 1963. če ne bo do tega datuma ustava izglasovana, bo alžirska začasna vlada organizirala v enem mesecu izvolitev nove ustavodajne skupščine v enakih pogojih z enakimi nalogami in z mandatom, ki do trajal eno leto. člen 3. Ta zakon bo objavljen v alžirskem uradnem listu. Kar se tiče posvetovanja vojaških voditeljev, ki je bilo začasno prekinjeno, poroča dopisnik beograjske «Borbe», da se sedanje razmere najbolje lahko označijo z besedami negotovost, pa tudi okrepljeni optimizem. Sedaj se posvetujejo v Alžiru in Tlem-cenu, nakar se bodo vojaški voditelji ponovno sestali. Podpredsednik začasne alžirske vlade Mohamed Budiaf, ki je bil zaprt v Franciji skupno z Ben Belo in ki se sedaj ne strinja v Kennedy izraža «veliko zaskrbljenost» zaradi vojaškega udara v Peruju Vojaški odbor je določil nove volitve na junij prihodnjega leta - Belaunde Terry odobrava vojaški udar - Posvetovanje med latinskoameriškimi vladami LIMA, 19. — Vojaški odbor, ki je prevzel oblast v Peruju, je odredil razveljavljenje volitev od 10. junija, razpustil je vse volilne komisije in razpisal nove volitve na drugo nedeljo junija 1963. Predsednik vojaškega odbora general Perez Godoy je objavil izjavo, v kateri obtožuje bivšega predsednika prada, da je hotel vsiliti svojega naslednika. General dodaja, da «moralni in pravni razlogi» opravičujejo ravnanje vojske. Zatem pravi, da je potrebno izvajati program «zavezništvo za napredek». zato da se «prepreči širjenje komunizma». Zvedelo se je medtem, da je dekan diplomatskega zbora papeški nuncij sklical člane diplomatskega zbora na posvetovanje, da bi dosegli izpustitev predsednika Prada, ki je na vojaški ladji, ki je usidrana pred pristaniščem Callao. Zaprti so tudi notranji minister Aparicio, prefekt iz Lime Jose Crovetto, ravnatelj v notranjem miniatrstvu in šef policije Herman Guerinoni in član volilne komisije Alberto Ferrey- protiukrep: za vsako glasovanje o zaupnici bo toliko glasovalnih izjav, kolikor je desničarskih poslancev, to je več kot 50. Pa tudi proti temu ima večina zdravilo: neprekinjeno zasedanje poslanske zbornice. Skratka: parlamentarna bitka okrog nacionalizacije električne industrije bo zelo ostra in dolgotrajna, toda rezultat je znan že vnaprej, ker vlada razpolaga z ogromno večino. O nacionalizaciji električne industrije so danes razpravljali tudi socialistični poslanci in sprejeli sklep, da mora biti parlamentarna razprava o tem ukrepu «obširna, ne pa zadušena». Poslanci šo hkrati' izrazili mnenje, da za tako razpravo zadoščajo tri. je tedni (eden za splošno razpravo, dva pa za proučitev posameznih členov zakona. Pertini-ju so naložili, naj sporoči to stališče predsedniku poslanske zbornice Leoneju hkrati pa naj se poveže s predstavniki drugih skupin poslancev parlamentarne večine, da bi zavzeli podobno stališče. Na koncu so še poudarili potrebo, da se razprave o tem ukrepu udeleži čimvečje število poslancev vladne večine, da bi se izjalovili obstrukcionistični manevri opozicije. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo-Julijsko krajino in odobrili 56., 57., 58., 62. in 63. člen ; prvi trije členi govore o državni imovi-ni, ki bo prešla v last dežele, ostala dva pa o vladnem komisarju in njegovih funkcijah. Jutri bodo nadaljevali razpravo o tem zakonu na dopoldanskem in popoldanskem zasedanju. V senatu so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za prosveto. Senat bo jutri dopoldne razpravljal o zakonu v korist obrtnikov, na popoldanskem zasedanju pa bo nadaljeval razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. Zdi se, da bo v kratkem prišla do razgovorov med italijansko in avstrijsko vlado glede vprašanja Južne Tirolske. Avstrijski zunanji minister Kreisky je namreč napovedal danes, da se bo verjetno sestal z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem še pred svojim odhodom v Bruselj, kjer se bo 28. t. m. sestal ministrski svet evropske gospodarske skupnosti. Italijanski veleposlanik na Dunaju je danes sporočil Kreiskemu, da je italijanska vlada naklonjena takemu sestanku. Kraja in datuma tega sestanka še niso določili. Na sodni razpravi proti 36 delavcem, ki jih je policija aretirala ob priliki nedavne stavke kovinarjev v Turinu, je javni tožilec zahteval zelo ostre kazni, za tri, 20 mesecev; za dva 19 mesecev; za dva 16 mesecev; za dva 13 mesecev; za šestnajst, eno leto; za enega, 11 mesecev; za dva 10 mesecev ; za dva je predlagal, da ju sodišče ne kaznuje, ker sta mladoletna, za pet obtožencev pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Atentat na spomenik neznanemu junaku v Rimu RIM, 19. — Sinoči okrog 21.45 je eksplodirala bomba znotraj spomenika neznanemu junaku. Domnevgjo, da gre za tempiran naboj, ker je prišlo do eksplozije nekaj ur potem, ko se zaprejo dohodna vrata v železni ograji. Bombo so položili pred 18. uro v neko prodajalnico razglednic, ki je pod stebriščem. Smatrajo, da gre za bombo iz papirja, ker RAZOROŽITVENA KONFERENCA V ŽENEVI ZDA še vedno postavljajo v ospredje zahtevo o nadzorstvenih postajah SZ zahteva kot prvi delen ukrep prepoved širjenja jedrskega orožja 2ENEVA, 19, — Na današnji konferenci v Ženevi so v okviru posebnega odbora razpravljali o dveh delnih ukrepih, ki sta ju predlagala sovjetski in ameriški delegat. Sovjetska delegacija je vztrajala na zahtevi, naj se takoj prepove širjenje jedrskega orožja. Zorin je ostro napadel NATO in Zahodno Nemčijo. Izjavil je, da banska vlada sledi nacistični Nemčiji, kar se tiče napadalnosti. Sovjetska zveza zahteva omenjeni ukrep, ker nastaja nevarnost, da se Zahodni Nemčiji izroči a-tomsko orožje. Jedrske sile bi se morale obvezati, da ne bodo dobavljale jedrskega orožja, informacij ali jedrskih snovi posameznim državam ali pa vojaškim in pohtičnm blokom. To obveznost bi morale sprejeti tudi nejedrske države, tako da bi se ustvaril nekakšen klub, v katerem bi bile tudi države, ki imajo jedrsko orožje. Odgovoril je ameriški delegat Dean, ki je dejal, da je sedaj neumestno napadati Zahodno Nem- celoti z njim, je dopisniku pariškega lista «France-Observateur» izjavil, da je bila vlada prisiljena degradirati tri častnike iz glavnega štaba, ker ti ustvarjajo razcepljenost v armadi. Budiaf je opozoril na razliko med tistimi enotami in oficirji, ki so bili med vojno doma, m tisami, ki so bili izven meja Alžirije. «Prvi so živeli v stiku z narodom in realnostjo z razliko od drugih, ki so živeli vzdolž meje.» Budiaf je dejal, da je treba pri enotah, ki so bile med vojno izven alžirskih meja, delati razliko med vojaki in oficirskim kadrom. Dejal je, da so vojaki dobro izvežbani in disciplinirani; postali pa so manevrska masa za različne politične ambicije. Oficirji pa so v veliki meri prišli iz francoske vojske. «Za oficirje, ki so prišli iz francoske vojske, je treba reči, da so ustvarili veliko zmedo glede tolmačenja vloge ljudske armade in vloge armade tradicionalnega tipa. Zunanji del alžirske armade je organiziran po načelih klasične armade. Teh ljudi niso dovolj pripravili, da bi bili sposobni odigrati vlogo ljud-slke armade v neodvisni Alžiriji. Ta del armade ne more razumeti, da mora biti graditev sociali- zma zasnovana predvsem na narodu.» Drugi podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasem pa je v intervjuju kairskemu dnevniku «Al Ahbar» obtožil polkovnika Bumedjana in dva druga degradirana častnika, da so se oddvojili od poveljstva v Alžiriji in od vilaj. Ti oficirji so se že prej uprli proti vladi in poslali svoje ljudi v vilaje, da bi organizirali upor proti vladi. Belkasem je dalje dejal, da je poveljnik vilaj že prej zahteval, naj vlada stori potrebne ukrepe, toda vlada je čakala, da bodo Ben Bela in tovariši osvobojeni iz zapora. Belkasem je tudi rekel, da so Bumed-jan in ostala dva degradirana častnika dali ostavko že leta 1961; najprej so odšli v Libijo, nato v Nemčijo in na koncu v Maroko. Nenadoma so se vrnili brez vednosti alžirske vlade v svoj štab in so znova poslali svoje ljudi v vilaje, da bi začeli propagandno akcijo proti vladi. Vlada ni storila nobenih ukrepov, ker je bila popolnoma zaposlena z evianskimi razgovori, «Čeprav je narodni svet alžir- ske revolucije potrdil evianski sporazum, so omenjeni častniki temu nasprotovali,» je dodal Belkasem. Tedaj so poveljniki druge, tretje in četrte vilaje zahtevali, naj se ti oficirji zamenjajo. Belkasem je rekel, da je zadeva zdaj v rokah predstavnikov vilaj čijo, ker da so napadi neupravi-1 v torek. Medtem se bosta pred-čeni, tendenciozni, da .potvarjajo I sednika konference posvetoval« resnico in so naperjeni proti od šotni državi, «k,i vodi miroljubno politiko». Govoril je zatem o ameriškem predlogu, ki se tiče ukrepov proti nevarnosti izbruha vojne «po pomoti». Ameriška vlada predlaga: 1. Vse države pogodbenice bodo obveščale ostale države o vojaških premikih in manevrih. 2. Ustanovijo naj se opazovalne postaje na točkah, ki so Strateške važnosti, zato da bi ugotavljali resničnost poročil o premikih in manevrih. 3. Izmenjava vojaških misij. 4, Uvedba neposrednih zvez med predsedniki vlad in s tajnikom OZN. Kar se tiče opazovalnih postaj, je Dean izjavil, da so ZDA pripravljene dati največja jamstva. Omenil je skrčeno število takih postaj (od pet do deset v vsaki državi), ki naj bi jih postavili začasno, da vidijo, če in kako bodo delovale. Kakor je bilo že včeraj sporočeno, bo prihodnja plenarna seja glede postopka. V nedeljo plenum CK ZKJ BEOGRAD, 19. — Na seji izvršnega odbora CK ZKJ, ki je bila danes pod predsedstvom maršala Tita, so sklenili, da bo četrti plenum 22. julija v Beogradu 2 naslednjim dnevnim redom: Sporočilo sklepov izvršnega odbora CK in nadaljnje naloge Zveze komunistov (referent Aleksander Rankovič). Poročilo o tekočih vprašanjih gospodarske politike, ki ga bo podal Boris Kraigher. Poročilo o osnovnih vprašanjih družbenega načrta za leto 1963, k: ga bo podal Miloš Minič. Proizvodno - gospodarske naloge za nadaljnji razvoj kmetijstva (referent Slavko Komar). ros, ki je zastopal predsedstvo republike v tej komisiji. Zatrjuje se, da je dekan diplomatskega zbora predložil vojaškemu odboru predlog ameriškega poslanika, naj bi Prada pripeljali z ameriškim letalom iz Peruja. Toda vojaški odbor je predlog zavrnil. Na splošno se je pokazalo, da vojaški odbor ne uživa tolikšne podpore, kakor so vojaki upali. Govori se, da tudi na jugu dežele ni pravega soglasja med vojaki in je baje prišlo do razkola. Tudi v Limi je baje skupina vojakov izrekla solidarnost s predsednikom Pradom. Govori se o gibanjih proti vojaškemu odboru na severu dežele. Baje je devet departmajev pod vplivom stranke APRA in tudi v prestolnici se baje organizirajo skupine proti vojaškemu odboru. APRA je odredila, da ne sme nobeden od njenih voditeljev zaprositi političnega zatočišča; v nasprotnem primeru bo izključen iz stranke. Študentje štirih univerz bodo začeli splošno stavko kot protest proti vojaškemu udaru. V notranjosti univerze v Limi je baje veliko število oboroženih študentov. Krožijo tudi govorice, da se je letalsko oporišče v Lambayeque uprlo proti vojaškemu odboru in da upor vodi general Polidiro Garcia, ki je bil kandidat na neki listi stranke APRA. Dalje trdijo, da je voditelj stranke APRA De la Torre na tem področju in da vodi «akcijski odbor» svoje stranke proti vojaškemu odboru. Zupan iz Lime Garcia Ribeyro se je odpovedal svoji funkciji iz protesta proti vojašae-mu udaru. Sledili so mu župani mnogih drugih mest. Stranka »Accion Popular», ki jo vodi Belaunde Terry, pa je objavila izjavo, s katero odobrava vojaški udar. y izjavi je rečeno, da je akcija vojakov v glavnem v skladu s stališčem te stranke «v borbi proti sleparijam za obrambo ljudske suverenosti». Dalje pravi izjava, da stranka odobrava razpis novih volitev čez eno leto, in pripominja, da «narod u-pa, da bodo pristojne oblasti čim-prej ugotovile odgovornost tistih, ki »o krivi hudih zločinov med volitvami, in da bodo uvedle proti njim stroge ukrepe». V zvezi z govoricami, da bo stranka APRA organizirala splošno «tavko, pravi izjava stranke «Aceton Popular», da njeni člani ne bodo sodelovali v tej stavki. Zveza univerzitetnih študentov je sklenila 72-umo protestno stavko proti vojaškemu udaru. Zadevno sporočilo pravi, da vojaški državni udar ni prekršil «zatrjevanega ustavnega režima, ker so ustavni režim prekršili tisti, ki so potvorili volitve». «Vojaški državni udar ni dejansko nič drugega nego udar proti državnemu udaru, in zveza nasprotuje tako sedanji vladi kakor prejšnji.» Kakor že včeraj javljeno, so ZDA, Venezuela in Kolumbija sporočile, da ne priznavajo novega režima v Peruju. Danes so tudi Kostarika, Honduras in Dominikanska republika prekinile diplomatske odnose s Perujem. Kostarika, Dominikanska republi-ka in Panama so sporočile, da podpirajo venezuelski predlog naj »e skliče nujna seja ameriških zunanjih ministrov, da proučijo ukrepe proti vladam, «ki pridejo na oblast na podlagi držav-nih udarov in ki odklanjajo priznanje rezultatov svobodnih volitev». V Washingtonu je Bela hiša objavila izjavo, ki pravi, da predsednik Kennedy gleda «z veliko zaskrbljenostjo» na dogodke v Peruju. Izjava pravi, da je vojaški udar v Peruju «velik poraz za demokracijo» v Latinski Ameriki. «Predsednik Kennedy meni, na- daljuje izjava, da akcija perujskih vojaških elementov, ki so zrušili demokratično in ustavno vlado, nasprotuje smotrom, ki so skupni medameriškemu sistemu in ki so bili nedavno potrjeni v listini iz Punte del Este, in glede katerih so se perujska vlada in druge ameriške republike obvezale, da jih bodo spoštovale.» Ameriški državni departma je nocoj sporočil, da so ZDA ukinile od danes dalje gospodarsko in finančno pomoč Peruju «z nekaterimi relativno manjšimi izjemami v primerih, ki predstavljajo važne človečanske činitelje». Ameriška pomoč Peruju v okviru programa «zavezništvo za napredek» je znašala za dobo od marca 1961 do junija 1962 devetdeset milijonov dolarjev, od katerih je bilo do sedaj izplačanih samo devet milijonov. Se noben sklep ni bil sprejet glede uvoza sladkorja iz Peruja. Kontingent perujskega sladkorja za ZDA zna ša 180 tisoč ton letno. in da bo vlada spoštovala vsak sklep, ki ga bodo sprejeli, tudi če ne bo v korist vlade. Na koncu je izjavil, da bo odstopil in se umaknil v rojstno vas, če predstavniki vilaj ne bodo dosegli sporazuma. Budiaf je dal intervju tudi pariškemu «Le Monde». Izjavil je, da je sedanja kriza nastala zaradi težav glede spremembe FLN po dokončani vojni. Po njegovem mnenju niti sklicanje narodnega sveta alžirske revolucije niti skli. canje kongresa ne moreta rešiti krize, medtem ko bi lahko našli začasno rešitev v predlogih vilaj. Budiaf je zanikal kakršen koli osebni spor z Ben Belo, poudaril pa je, da obsoja kult osebnosti. «Primer Mesalija Hadža, je dodal Budiaf, je še živ in dokazuje, ka-ko se neki voditelj lahko polagoma, če to hoče, spremeni v nepotrebnega in škodljivega megaio-mana, ki se ne umakne niti za ped, če se kdo dotakne njegove ajhne osebe.» Zatem je Budiaf izjavil, da se revolucija ne dela z besedami in destruktivnimi gesli, temveč je nredvsem stvar-nost, ki se premika, sila ki izhaja iz notranjosti ljudstva, ki skrbno čuva svojo zmago in mu je do tega, da mu te zmage nihče ne odvzame. Pripomnil je, da razvoj Alžirije iz kolonialnih struktur, v katerih je do sedaj živela, do socializma predpostavlja jasne ideje in jasen program, avtentično ljudsko oblast ter moralno in materialno pripravljeno ljudstvo, da se posveti tej nalogi. «Ne morem reči, je nadaljeval Budiaf, kaj bo naš socializem, ker moja iideja o tem predstavlja samo o-sebno mnenje, medtem ko bo najbolj veljaven tisti program, ki bo užival podporo vseh plasti prebivalstva.» Zatem je Budiaf izrekel mne-njp, da je program, ki ga je iz-delal narodni svet alžirske revolucije v Tripolisu, veljaven «kot prvo zbližanje in v socialistični perspektivi lahko koristi kot šolnina orientacija, toda prav gotovo ne zadostuje kot inštrument revolucije.» Kar se tiče sodelovanja s Francijo, je Budiaf izjavil, da bo to koristno v dveh pogojih: da Francija sprejme, da se to sodelovanje usmerja v revolucionarnem smislu, in da sl bo Alžirija znala dati «revolucionarno oblast z enotno res ljudsko stranko, ki bo sposobna usmerjati množice in nadzorovati oblast». Francoska manjšina v Alžiriji bo lahko koristila, kolikor bo razumela in sprejela revolucijo. Razgovor Subandria z Deanom Ruskom WASHINGTON, 19. — Indonezijski zunanji minister Subandrio je prišel danes v Washington kjer se je razgovarjal pol ure 2 državnim tajnikom Deanom Ruskom. Te dni se bo sestal z nizozemskim poslanikom in se z njim razgovarjal o sredstvih za izvajanje Bunkerjevega načrta v zvezi z Zahodnim Irianom. Kakor je znano določa ta načrt postopen prenos uprave nad Zahodnim Irianom na Indonezijo. Subandrio je izjavil, da se je z Ruskom razgovarjal o temeljnih načelih Bunkerjevega načrta, katerega sta Indonezija in Nizozemska sprejeli kot podlago za razgovore. Do sedaj se je z nizozemskim poslanikom razgovarjal v nekem kiaju blizu Washingtona indonezijski poslanik v Moskvi Malik. Novih razgovorov se bo udeležil tudi ameriški diplomat Bunker, ki posreduje pe nalogu tajnika OZN U Tanta. V Cedi Jagan obtožuje Anglijo NEW YORK. 19. — Vlada britanske Ovijane je povabila posebno komisijo OZN o kolonializmu, v kateri so predstavniki sedemnajstih držav, naj pride v Gvija-no v zvezi s preiskavo o naporih Anglije, da ohrani svoj kolonialni dominij v tej deželi. Predsednik gvijanske vlade Cedi Jagan je poslal komisiji spomenico, v kateri obtožuje Anglijo, da je prekršila obljubo, ki jo je dala januarja, da se bo maja sklicala v Londonu konferenc«, da bi določili datum in vse, kar je potrebno za razglasitev neodvisnosti britanske Gvijane. Anglija je to konferenco dvakrat < d-ložila .najprej na julij, nato pa na september, zaradi neredov, ki so nastali v Gvijani, Spomenica dodaja, da to odlaganje ne mnre imeti drugega namena nego povzročiti nove nerede in nova nasilja. GROTON, 19. — Okoli 9000 delavcev v glavni ameriški ladjedelnici za zgraditev podmornic na atomski pogon je začelo sinoči stavko. To so sklenili, ker ne o-dobravajo nove pogodbe, ki jo predlagajo delodajalci, Od ponedeljka dalje bo začelo stavkati 30.000 delavcev v sekciji za letalstvo v isti tovarni. LONDON, 19. — Spodnja zbornica je odobrila načrt zakona, ki določa neodvisnost protektorata Ugande letošnjega oktobra. Zakon mora odobriti še lordska zbornica. Pogrešajo letalo s 24 potniki BANGKOK, 19. — Na letališču v Bangkoku so sporočili, da nimajo nobene vesti o letalu družbe «United Arab Airiine», ki je odletelo iz Hong Konga in je imelo prispeti v Bangkok. Gre za reakcijsko letalo «Comet IV», v katerem je bilo osemnajst potnikov in štirje člani posadke. Ob deseti uri je letalo sporočilo po radiu, da je oddaljeno 70 kilometrov od letališča. Od tedaj ni o njem nobene vesti. Huda vročina v Mehiki MONTERREY, 19. — V Monter-reyu v Severni Mehiki so dane» umrli štirje otroci zaradi velike vročine. V tem mesecu je zaradi vročine v severnem delu Mehike umrlo 25 otrok. Vsak dan zdravijo v bolnišnicah v Monterreyu 400 otrok zaradi posledic vročine. V zadnjih dneh so v Severni Me- hiki zabeležili temperaturo od 41 do 47 stopinj v senci. Telstar BRUSELJ, 19. — Računaj«, da bo okrog 200 milijonov oseb sledilo prekomorski televizijski oddaji s «Telstarom» prihodnji ponedeljek med 20. in 20,30 ter od 22,50 do 23,17, ko bodo oddajali posnetke iz evropskega življenja, od Švedske do Sicilije, od Beograda do Pariza. V nočni oddaji nam bodo pokazali tudi sejne dvorane in urade OZN, nekatere komisije, konference in pododbore pri njihovem delu in morda tudi pozdrav generalnega tajnika U Tanta. 24 novinarjev je danes govoril« po telefonu preko «Telstara» iz Londona v New York in obratno; uporabili so šest ločenih telefonskih zvez. Govorili go pet minut, ko je bil «Telstar» med radiiaki-mia postajama Andover v ZDA in Goonhilly Downs v Angliji. Temu prekomorskemu telefonskemu eksperimentu je prisostvovala tildi javnost. Vreme včeraj: najviija temperatura 25.6, najnižja 18.7, ob 19. uri 23.8; zračni tlak 1016.8 rathlo raste, vlage 65 odst., veter 5 kim severovzhodnik, nebo 5 desetin pooblače-no, morje lahno razgibano, temperatura morja 21.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 2#. julija Marjeta Sonce vzide ob 4.34 in zatone ob 19 48. Dolžina dneva 15.14 hun» vzide ob 21.55 in zatone ob 7.54 Jutri, SOBOTA, 21. julija Zorka m S PARALIZIRANO PRISTANIŠČE ZAKADI STAVKE VJAVNIH SKLADIŠČIH Sindikalisti so na prefekturi obrazložili zahteve delavcev Podpre/ekt dr. Capoti je zagotovil, da bo zahteve delavcev posredoval komisarju dr. Mazzi Delavci Javnih skladišč razpravljajo s sindikalnim predstavnikom po njegovem razgovoru na prefekturi Včerajšnja 2441108 stavka v Javnih Skladiščih je ustavila vse delovanje v tržaškem pristanišču. Delavci in uradniki Javnih skladišč nadaljujejo s stavko izven običajnega dnevnega delovnega urnika, ni pa rečeno, da ne bodo danes ponovili stavke tudi med rednim urnikom, kot se je to že večkrat zgodilo, čeprav stavka ni bila napovedana dan prej. Včeraj ob 9.30 so se delavci in uradniki zbrali na Trgu Unità pred sedežem generalnega vladnega komisariata, kamor je odšla delegacija sindikalnih predstavnikov, ki jo je sprejel pod-dr. Čapom. Sindikalni prefekt predstavniki so podprefektu ponovno predočili zahteve delavcev in uradnikov Javnih skladišč, ki se nanašajo predvsem na obnovo delovne pogodbe, ki je sestavljena na osnovi delovne pogodbe kovinarskih delavcev. Delavci in u-radniki ne zahtevajo samo vsa tista povišanja, ki bodo priznana kovinarskim delavcem z novo kolektivno delovno pogodbo, ampak zahtevajo še sledeče: 1. združitev obeh podjetnih pogodb in torej sklenitev ene same delovne pogodbe v podjetju za delavce in uradnike; 2. priznanje posebne nagrade na vsako tono blaga tako za delavce kot za u-radnike; 3. novo razvrstitev osebja; 4, ustanovitev "menze v podjetju; 5. nov pravilnik, ki naj u-rejuje delo izven delovnega urnika. Po daljšem razgovoru, ki je trajal poldrugo uro, je dr. Capon dejal, da bo vse, kar so mu sindikalni predstavniki povedali, sporočil vladnemu komisarju, ki se je že vrnil iz Rima, ter mu bo hkrati sporočil tudi željo delegacije, da bi se sestala z vladnim komisarjem. Med časom, ko je bila delegacija na komisariatu, so delavci in uradniki čakali na trgu svoje predstavnike. Ob vrnitvi so jim sindikalni predstavniki povedali, o čem so razpravljali z dr. Caponom in ponovno izrazili željo, da bi jih vladni komisar dr. Mazza čimprej sprejel. Zborovanje upokojencev na trgu pri sv. Jakobu Včeraj dopoldne je bilo na Trgu sv. Jakoba zborovanje upokojencev, ki ga je priredila tržaška pokrajinska federacija upokojencev. Na zborovanju je govoril predsednik federacije Ernesto Radich, ki je upokojencem obrazložil vse podrobnosti zakona, ki določa zvišanje minimalnih pokojnin Zavoda za socialno zavarovanje — INPS ter 30-odstotno zvišanje vseh tistih pokojnin IN PS, ki presegajo minimalno pokojnino. Radich je v svojem govoru poudaril tako pozitivne, kot tudi negativne strani novega zakona. Tako je omenil, da parlament ni sprejel zahteve poslancev in senatorjev levičarskih strank, da se tudi za pokojnine INPS uvede tako imenovana gibljiva- lestvica, ki bi omogočila, da se pokojnine avtomatično zvišajo sorazmerno z zvišanjem življenjskih stroškov. Poleg tega pa se je vsedržavna organizacija upokojencev borila, da bi priznali zvišanje pokojnin vsaj s 1. januarjem letos in ne s 1. julijem, kot to določa zakon. Kljub vsemu temu pa je Radich poudaril, da je nov zakon o zvišanju pokojnin pozitiven korak naprej za izboljšanje pokojnin Zavoda za socialno zavarovanje ter da predstavlja sadove trde štiriletne borbe vsedržavne in pokrajinskih organizacij upokojencev. Nato je govoril o položaju tržaške federacije in pozval še druge upokojence naj se včlanijo v federacijo, ker samo tako bodo najbolj ščitili lastne koristi in koristi vseh italijanskih upokojencev INK. Nove olajšave za potovanja v FLRJ Včeraj so jugoslovanski obmejni organi začeli izvajati nove predpise, ki v mnogočem olajšujejo in poenostavljajo mednarodni promet potnikov, ki potujejo v Jugoslavijo s potnimi listi. V tej zvezi bo danes dopoldne tiskovna konferenca na jugoslovanskem generalnem konzulatu, kjer bodo novinarji seznanjeni s podrobnosl- NA OBISKU V OBMORSKI KOLONIJI SDD V DEVINU 77 slovenskih otrok na počitnicah med kopanjem, petjem in igranjem Deški 'so zdravi in zadovoljni, tako da jim čas hitro mineva - Prve dni avgusta bodo v Devin prišle deklice IU4.il VSC puuuiuuuou oaauii«, zv* »umij» a ga je nedavno sprejel senat in ki mi novih predpisov. V Devin smo prišli zgodaj popoldne. Na dvorišču pred šolskim poslopjem ni bilo žive duše in če ne bi bilo dveh tabel, ki pojasnjujeta, da je tu obmorska kolonija Slovenskega dobrodelnega društva, bi človek le težko verjel, da je v šoli - 77 dečkov, ki tu preživljajo del svojih počitnic. Nenavadna tišina je bila potem —._. Obvezna fotografija, da bo ostal lep spomin na letovanje v Devinu ke še pet vzgojiteljic, bolničar- kmalu pojasnjena, saj so nam vzgojitelji povedali, da smo pri- šli prav v času popoldanskega počitka, ko so bili dečki v svojih spalnicah, kjer počivajo po dopoldanskem kopanju. Kolonijo, ki se je začela 3. julija in bo trajala do konca meseca, vodi učiteljica Marta Zupan, poleg nje pa skrbi za otro- ka, ekonom, kopališčni čuvaj in kuharica, ki ji pomagajo še šti- ri postrežnice. V razgovoru z vzgojitlejicami smo predvsem zvedeli, da so z dečki zelo zadovoljne, saj jim ne povzročajo prehudih preglavic, čeprav so v letih, ko so jim glave polne norčij, Radi se igrajo — igre z žogo so seveda na prvem mestu — zvečer radi zapojejo, a najraje so na obali in v morju, kjer preživljajo večino dopoldne-vov. Tudi sprehodi jim ugajajo, zlasti v bližnji gozdič proti Stivami, kjer se dečki spremenijo v Indijance in kavboje, tako da gozd odmeva od huronskega vpitja in «streljanja». HiimiiiliiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiillllilillillllllilllilliniiiiliiiiiiiiiiMiiiiiimiililliiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiillilllliili......iHimmimiiiiiiiiHiiiiiimiiliHiiiiiiiillHlilHliuiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiimmilmmiilililliiMiiiMiin POMEMBEN OBISK RAVNATELJA AGENCIJE ZNANSTVENIKA EKLUNDA Mednarodna atomska agendi a sodeluje pri raziskovanju naših voda i XT'S ,i)! .iuS 'j , *}>-'» >■ J m to U.. •- ’ * V, ; ' ’ ‘ ^ o» K, ',V. Jugoslovanski in tržaški strokovnjaki ugotavljajo z radioaktivnimi izotopi izvor Timava Generalni ravnatelj mednarod- odlično opravili v rekordnem cane agencije za atomsko energijo su. Vse to daje upati, da bo med- švedski znanstvenik Si-gvard Ek-lund je včeraj obiskal tržaškega župana in predsednika pokrajine. V razgovorih se je zahvalil za odlično ureditev vseh vprašanj za seminar o teoretski fiziki, ki se sedaj vrši v Miramaru. To je še toliko pomembnejše, ker je imel Trst od maja le malo časa, da so preuredili bivše konjušnice miramarskega dvorca, kar so ........................lunini unni .........................................................II PO RAZBITJU POGAJANJ S PREDSTAVNIKI DELODAJALCEV Uslužbenci javnih lokalov stavkajo v soboto in nedeljo Na našem področju zanima ta stavka okrog 3000 uslužbencev Sindikalni organizaciji uslužbencev javnih lokalov sta sporočili, da so se dokončno razbila pogajanja s predstavniki delodajalcev FIPE-Conf commercio in da so zato stopili v veljavo že sprejeti sklepi o stavki. Uslužbenci bodo stavkali 48 ur in to v soboto in v nedeljo. Stavka zanima okoli 3000 uslužbencev javnih lokalov: barov, gostiln, slaščičarn, bifejev, restavracij itd., skratka vse lokale, ki obratujejo z licenco or-garov javne varnosti. V uradnem sporočilu ugotavljata sindikalni organizaciji, da so uslužbenci pokazali dobro voljo in da so že prekinili stavko, k> je bila napovedana 14. julija. Vendar pa se je izkazalo na pogajanjih, ki so bila 16., 18. in 19. iu-lija, aa so gospodarji vztrajali na svojem stališču v vseh bistvenih vprašaniih. Zmaga FIOM-CGIL v podjetju SALDA V podjetju SALDA so bile včeraj volitve za obnovitev notranje sindikalne komisije. Volitev sta se udeležili sindikalni organizaciji FIOM-CGIL in Delavska zbornica (GISL). Uradniki se letos niso predstavili s svojo listo. Sindikalna organizacija FIOM je tudi v tem podjetju povečala svoje glasove in je dosegla 50.70 odstotka glasov (lani 46.36 odst.). Ta uspeh je tem večji, če pomislimo, da so v tem podjetju pred poldrugim letom odpustili 10 delavcev članov FIOM, ki so bili zaposleni v podjetju povprečno vsak po 18 let. Iz včerajšnjih volilnih izidov sledi, da se namera delodajalcev, ko so odpustili o-menjene delavce, ni uresničila, ampak je tisto dejanje delavce i• bolj prepričalo, da je treba v podjetju podpreti napredno ln najbolj borbeno sindikalno organizacijo FIOM. Nova pogodba za uradnike hotelov Na sedežu Federacij« združenj Malli anskih hotelov in turizma v Rimu je bila včeraj podpisana nova delovna pogodba za uradnike hotelov in penzionov. Nova de- lovna pogodba določa nekateri izboljšanja, ki se nanašajo predvsem na delovni urnik, zvišanje starostne doklade, ustanovitev serijske nagrade, zagotovitev minimalne plače, enake plače ne ele-de na spol in na starost, seveda po strokovni izobrazbi, zvišanje roka plačevanja bolovanja, zvišanje odpustnine, starostno nagrado. Poleg tega je bila ustanovljeni tudi nadzorna paritetn^ komisija. Nova delovna pogodba bo stopile v veljavo 1. avgusta in bo velja la dve 'eti. ' Godba na pihala občinskega o-krevališča na Carboli nU. Saba» bo priredila 24. t.m. ob 20.45 koncert na Trgu sv. Jakoba. Pod vodstvom dirigenta Pasqua la DToria Oo Izvajala program ljudskih in deželnih pesmi. narodna agencija izbrala Trst za sedež novega inštituta za teoretično fiziko. Dr. Eklund bo danes dopoldne obiskal tržaško geofizikalno opazovalnico, s katero sedaj mednarodna agencija sodeluje pri proučevanju vode na našem področju. Gre za obsežno raziskovalno akcijo, v kateri sodelujejo jugoslovanski in tržaški strokovnjaki in strokovnjaki mednarodne atom. ske agencije. Jugoslovanski strokovnjaki so namreč že 3. julija spustili v Škocjanski jami določene količine triti ja, radioaktivnega izotopa in sedaj jugoslovanski in tržaški speleologi stalno zbirajo vzorce vode na najrazličnejših področjih. To je najnovejši in najbolj učinkovit način ugotavljanja podzemskih tokov, rek ponikalnic in drugih kraških vod. Do sedaj so take poskuse delali z barvanjem vod, kar pa je bilo malo učinkovito, saj barva zelo kmalu izgine. Drugače pa je' z radioaktivnimi izotopi, ki na noben način več ne izginejo iz vode, odnosno jih bodo v konkretnem primeru lahko zasledovali še okoli deset let z gaigerjevimi števci in kemijskimi analizami. Po neuradnih vesteh so že ugotovili določeni odstotek radioaktivnosti v vseh tržaških vodah in to menda tudi v vodi tržaškega vodovoda. Seveda te vesti ne sme. jo nobenega preplašiti, saj gre za vrsto izotopov, ki so za zdravje povsem neškodljivi in povrh v še tako majhnih količinah, da jih odkrije samo natančna kemijska analiza S temi poskusi skušajo odgovoriti na pravno in gospodarsko važno vprašanje: od kod izvira llllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIHIIIHIII IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Kradla je pri Upimu pa tudi že kdaj prej Obsojen zumili kraje vespe in vožnje brez dovoljenja Prodajalka veleblagovnice UPJM Zapor bo morala odsedeti, ker so 1 . i : 1 .. 1 n A C.O A im m /I i' /i /Inilr.i ili nl»npn in f o iTnil- je zalotila 13. t. m. 52-letno Anno Crevatini vd. Ferlani, ko je kradla otroške hlačke, ruž za ustnice in sintetično gobo, kar je vse skupaj veljalo 900 lir. Podjetje je poklicalo karabinjerje, vendar pa je ženska skušala zbežati in je s pestjo udarila prodajalko. Zenska je na sodišču skušala vse zanikati in je izjavila, da jo je prodajalka obdolžila po krivici in da je nameravala omenjene predmete plačati. Istočasno je tudi zanikala izjavo, ki jo je podpisala na policiji in to z izgovorom, da je bila takrat tako zmedena, da ni vedela, kaj podpisuje. Med akti ni bilo kazenskega lista in zato so sodniki obtoženko vprašali, če je bila že prej kaznovana. Odgovorila je, da samo enkrat in to pred dvajsetimi leti zaradi tatvine. Vendar so sodniki hoteli videti, kaj pravijo dokumenti in so proces odložili. Sedaj pa se je izkazalo, da je bila ženska že štirikrat obsojena in to: zaradi tatvi-prešuštva, žalitev in nakupo- vanja ukradenega blaga. Sodišče jo je obsodilo na 8 mesecev zapora in 30 tisoč lir globe. sodniki zavrnili prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. # ## Včeraj je kazensko sodišče po naglem postopku sodilo 21-letne-mu trgovskemu pomočniku Giordanu Casagrandeju, ki so ga obdolžili, da je 15. t. m. ukradel vespo in jo vozil brez šoferske izkaznice. Sodišče ga je obsodilo na 7 me- secev in 7 dni zapora, 25 dni pripora, 27 tisoč lir globe in 8 tisoč lir denarne kazni. Istočasno so narne tudi preklicali olajševalne okoliščine v zvezi s sodbo 21. decembra lanskega leta, ko je prav tako ukradel motor in vozil brez vozniškega dovoljenja v vinjenem stanju. Skupno bo torej moral sedeti 10 mesecev in plačati 58 tisoč lir. Casagrande je vozil ob 3.20 ponoči po Trgu Libertà in je padel na tla. Policist turističnega oddelka mu je priskočil na pomoč, kasneje pa je seveda zahteval dokumente Fant se je najprej izgovarjal, da mu je vespo posodil neki prijatelj, kasneje pa je priznal, da jo je ukradel. večina vode reke Timav? Obstajata dve teoriji. Nekateri jugoslovanski strokovnjaki pravijo, da prihaja velika večina vode iz Soče, italijanski strokovnjaki pa so mnenja, da je Timav ponikalnica in da izvira pretežna večina njegove vode prav iz Škocjanske jame. Odgovor na ta vprašanja ni samo teoretično zanimiv, temveč je od njega odvisen nadaljnji način preskrbe Trsta z vodo, kot tudi izkoriščanja voda na obsežnejšem zaledju. Točen odgovor bo možen šele čez nekaj mesecev, ko bodo zbrali vse rezultate in jih uredili. Mednarodna atomska agencija je za poskus poskrbela potrebni radioaktivni material, ki ga proizvajajo v Veliki Britaniji in sedaj tudi analizira nekatere vzorce voda, medtem ko nekatere analize izvajajo v Trstu. Celotno proučevanje ima širši pomen, saj je prvo take vrste in torej predstavlja poskus mednarodnega značaja, ki ga bodo lahko uporabili povsod, kjer obstaja kraški teren. Motorist v žensko Na ortopedski oddelek so včeraj sprejeli 62-letno Valerio Ma-milovič por. Kozlovič iz Ul. S. Cilino 14, ki jo je v Ul. Giulia z motorjem povozil 20-letni Alfredo Buiatti iz Drevoreda XX. septembra 41. Ženska se je pobila in opraskala po čelu ter si je zlomila desno nogo. Pravijo, da bo okrevala v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. Na obisku v Trstu Vprašanje posl. Vidalija Preferenčna cena žita za Trst Poslanec Vidali je naslovil na predsednika vlade in na ministra za kmetijstvo in gozdarstvo vprašanje, v katerem ju sprašuje, ali ne menita, da bi bilo dobro zagotoviti tržaškemu področju še naprej dobavo pšenice za krušno moko po nižjih cenah, kot je to veljalo doslej. Poslanec Vidali ugotavlja, da je letos baje nastala ovira pri dodelitvi žita Trstu po posebni ceni v zvezi z vstopom v veljavo predpisov, ki jih je določila Evropska gospodarska skupnost o ceni žita od 1, julija dalje. Nadalje poslanec ugotavlja, da kljub tem določilom Italija še vedno razpolaga z okrog 360.000 stoti žita iz prejšnjega leta, ki bi ga lahko nakazala Trstu za dobo od 1. avgusta 1962 do 31. julija 1963. Po mnenju poslanca Vidalija bi se morala ta preferenčna cerna žita za Trst obdržati še naprej, dokler se ne bo gospodarsko stanje na Tržaškem izboljšalo. Ministroma za trgovinsko mornarico in za zdravstvo pa je poslanec Vidali poslal vprašanje, s katerim hoče vedeti, kdaj bosta sprejela ustrezne ukrepe v zvezi s spuščanjem umazane nafte iz ladij v Tržaškem zalivu, kar povzroča neprijetno umazanijo ob obali. Zaradi avto dirk Zaprla cesta Trst-Opči.ie Avstrijski tehniki za naftovod Trst-Dunaj Pred dnevi so bili v Trstu trije avstrijski tehniki, ki se ukvarjajo z načrtovanjem naftovoda Trst-Dunaj. Avstrijski strokovnjaki so se razgovarjali s podprefektom dr. Caponom, z županom dr. Fran-zilom, s predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem in drugimi predstavniki, da bi ugotovili možnosti, ki jih nudi tržaško področje za zgraditev zaključne postaje naftovoda. Se vedno niso dokončno odločili, kje bo ta za- ključna postaja, saj je odvisno od rešitve številnih problemov. Upo- števati je treba dolžino naftovoda, možnost gradnje cistern za surovo nafto in pristajanje velikih petrolejskih ladij. Dečki pa so nam s svoje strani povedali da se v koloniji prav dobro počutijo, saj jim nič ne manjka. Hrana je obilna in tečna, k čemur pa tudi pripomorejo mamice, ki jim ob obiskih prinesejo še razne dobrote, take, ki doma sicer ne pridejo zlepa na mizo. Casa za kopanje in igranje je na pretek, zdravi so (bolniška soba je skoraj vedno prazna), tako da dnevi hitro, morda prehitro minevajo. Pozanimali smo se, kakšen je dnevni red v koloniji. Zjutraj ob 7.30 dečki vstanejo, se umijejo in pospravijo sobe. Izjema velja le za I. četo, v kateri so dečki I. in II. razreda, torej še premajhni, da bi lahko sami pospravili postelje. Potem je zajtrk in ob 9.15 se pred šolo ustavi avtobus, ki dečke in vzgojiteljice odpelje v Sesljan. Tu je kos občinske plaže rezerviran zanje m ko se nekoliko ogrejejo na soncu, gredo lahko v vodo. Nad njimi bedi kopališčni čuvaj, ki pa v glavnem pazi na to, da se najbolj drzni plavalci ne bi preveč oddaljili od obale. Otroci so v morju deset do petnajst minut in ko pridejp, jz yode, jih že čaka malica, ki gre seveda zelo v slast. Spet malo igranja na plaži in potem drugič v vodo. V dopoldnevu gredo tako trikrat v morje in ob 12.45 se z avtobusom spet odpeljejo v Devin, kjer jih že čaka kosilo. Po kosilu je počitek, ki traja do 16. ure. Takrat ojroci vstanejo in se odpravijo na sprehod v gozdič proti Stivanu ali pa v prinčev gozd, ki se razprostira od Devina proti Sesljanu. V gozdu se igrajo in okoli 19. ure se spet vrnejo domov, kjer je ob 19.15 večerja. Še kratek sprehod ali petje, potem umivanje in nato v spalnice. Včasih jim vzgojiteljice povedo še kako lepo pravljico, a ob 21. uri mora biti vse tiho. Tak je običajni dnevni red, ki se morda zdi nekoliko enoličen, a je v resnici le osnova za dobro organizacijo kolonije, po drugi strani pa tudi vzgojni prijem, ki navaja otroke k redu in disciplini. Dečki so se hitro vživeli v novo okolje, čeprav je bilo — kar je sicer razumljivo — spočetka nekaj domotožja. Toda v družbi starih in novih prijateljev so se hitro znašli in sedaj tudi ob obiskih staršev ni več niti skritih solzic. V koloniji letujejo otroci domala iz vsega tržaškega področja, razen iz devinsko-nabrežinske občine, ki ima svojo kolonijo v Rigolettu. Dečki bodo ostali ob morju do 31. julija, nekaj dni kasneje pa jih bodo zamenjale deklice, ki bodo letovale do 31. avgusta. Prireditve in objave NOV — OBČINSKA ODBORA ZDRUŽENJA BORCEV NOVA GORICA in SEŽANA prirejata dne 22. Julija ob 10. uri na TRSTELJU PROSLAVO 20. OBLETNICE PRVE KRAŠKE ČETE ene izmed prvih partizanskih enot na Primorskem ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA in VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH PARTIZANOV — ANPI — se pridružujeta pobudi za proslavo *n UDELEŽBI VABITA PROGRAM Ob 10. uri se zberejo pred tribuno preživeli borci 1 Kraške čete, člani takratnega komiteja KPS, aktivisti, starši in vdove padlih, predstavniki republike, okrajev Gorica in Koper ter občin. Ob 10.15 Otvoritev proslave. Godba zaigra državno himno-Ob 10.30 poda raport o preživelih borcih Kraške čete njen takratni komisar Jože Cerin-Peter. Ob 11. uri slavnostni govor — dr. Jože Vilfan, podpredsednic Izvršnega sveta LRS. Izročitev spominske knjige padlih borcev Kraške čete v varstvo občinskemu združenju borcev NOV N. Gorica — Enominutni molk — Godba zaigra «Žrtvam». Pevski zbor zapoje nekaj partizanskih pesmi. Recitacije. Godba na pihala zaigra za zaključek partizanske koračnice. Ob 13. uri skupna zakuska — partizanski golaž — za vse povabljene. Popoldne ljudsko rajanje. Glai ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Vozil bo posebni avtobus Nazionale 16.00 «Teror v Sangui (Terrore a Sangai). Prepovedan mladini. Fenice 16.00 «Dirkalni avtomobili* (I bolidi). Ed Bagley Excelsior 16.00 «Rop... z oborožen0 ladjo» (Rapina... a nave arma Grattacielo 16.00 «Ti si moja uj£ da» (Tu sei li mio destino)-ris Day, Frank Sinatra. Arcobaleno 16.00 «Čudoviti detelj* (Il magnifico detective). Constantine Supercinema 15.30 «Prodana ilv. P repov. edad0 Šolske vesti Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVANJA V I. RAZRED srednje šole do 25. t. m. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Tečaj za popravne izpite Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni polekei rok za prijavo v tečaj. Prosimo pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani Izidi malih matur. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu Ul. Ginnastica 72, tel. štev. 93-167. nja» tand, Vera Glouzot mladini. »v* Alabarda 16.00 «Mogambo». — "|( Gardner, Grace Kelly, Clark Ga» Technicolor. Aurora 16.30 «Krvnik morij» Ul * stiziere dei mari). „ Cristallo 16.30 «Svet Suzy Wong» mondo di Suzy Wong). Techjaflo lor. Nancy Kwan. Prepoved* mladini. ^ Garibaldi 16.30 «Prehod ponoči» (Passaggio di notte). Teobnico James Stewart. Capitoi 16.30 «Totò Diabolious». “ tò, Raimondo Vianello. Impero 16.30 «Prekrasno poletje» (Un’estate meravigliosa). Massimo 16.30 «Tajnost Montecrjsj*, (ili segreto di Montecristo). 1, la nicolor. Rory Calhoum, Pat Bredin. M- Moderno 16.00 «Pustolovščina v ^ lagi» (Avventura a Malaga)-mund Purdom, Dorothy Dandr* Astoria 17.30 «Pošast iz Ulice M ,, gue» (Il mostro di via Mor* Technicolor. Astra 16.30 «Streljajte na prvl ^ gled» (Sparate a vista). iin|. Vittorio Veneto 16.30 Revija Rr ,y nalnih filmov: «Veliki rop» j(1o grande razzia). Jean Gabin. Ventura, prepovedano mladini- ^ Udeležencem izleta pol. preganjancev Udeležence izleta bivših političnih preganjancev, ki bo v nedeljo 22. t. m., obveščamo, da bo odhod z avto. busom: iz Milj ob 5.30 od Dacija ob 5.45 s Trga Garibaldi ob 6. uri iz Barkovelj (izpred tramvajske postaje) ob 6.15. Kdor želi kositi, kar stane 500 lir, naj telefonira na št. 93-848 med uradnimi urami. PRETRESLJIVA NESREČA NA DELU V UL TESA Pri nakladanju na tovornik kabina žerjava zmečkala delavca Nesrečnež je kljub takojšnji pomoči tovarišev in zdravnikov podlegel poškodbam V Ul. Tesa se je včeraj popol-lmoč, zdraviti pa se bo moral ne-dne zgodili strašna nesreča na I kaj dni. Županstvo sporoča, da bo v zvezi z avtomobilsko dirko Trst-Opčine, ki bo v nedeljo 22. t. m., zaprta za promet cesta od Trsta do Opčin, in sicer od 13.30 do 18.30 v soboto 21. t. m., ko bodo poskusne vožnje, ter od 8.45 do 13. ure v nedeljo 22. t. m. Zaradi tega bo v omenjenem času ves promet usmerjen po sledečih ulicah: Giustiniano, Romagna, Pa-pin-iano, Carpison, Catullo, Koro-neo, Vicolo Ospedale militare, sv. Frančiška, Marconi, Vicolo Castagneto, Lucio Vero, Sottoripa, Ko-lonja, Cantò, Vicolo delle Primule, del Prato, dello Scoglio, Ba-zovska cesta, Konkonelskt klanec. Ul. Commerciale, Scala santa. delu pri kateri se je smrtno ponesrečil 57-letni Giovanni Perini, ki je stanoval v begunskem taborišču pri Sv. Andreju in je bil po rodu iz Kopra, Perini je s svojimi delovnimi tovariši nato-varjal na tovornik kabino žerjava gradbenega podjetja Bàtterà, pri katerem je bil zaposlen. Težka kabina se je nenadoma nagnila in je zdrsela s tovornika. Drugi delavci so pravočasno odskočili, nesrečni Perini pa ni u-tegnil. Kabina ga je potisnila k drugemu delu žerjava, ki je bil še ne tleh, da bi ga naložili na tovornik. Perinijevi delovni tovariši so kar osupli, ko so bili priča groznemu prizoru. Vse se je zgodilo tako naglo da niso mogli preprečiti nesreče, Periniju je zmečkalo prsni koš in je dobil notranje poškodbe ter se je pobil in ranil v dimlje. Nemudoma so poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo ob 15.20 sprejeli na I. kirurški oddelek, toda kljub zdravniški pomoči je fez nekaj ur podlegel hudim poškodbam. *** Pri podjetju Orion se je včeraj okrog poldne ponesreči! na delu 38-letni Anton Dubac iz Ul. Ita-lo Svevo 15. Na nogo mu je padla velika varovalka in mu poškodovala prste. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško po- Predsinočnjim pa se je ponesrečil na delu 30-letni Claudio Bo-nazza iz Farnejev št. 856, ki je bil zaposlen pri gradnji ladje v ladjedelnici Felszegy. Spodrsnilo se mu je in se je pobil ter ranil po desni nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna. Potapljač v nevarnosti Na II. kirurški oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 341etnega Ferdinandu Codana iz Ul. Economo 12, ki bi se kmalu zadušil in utonil blizu pomola št. 5 v novem pristanišču. Codan, ki je sicer potapljač, je včeraj popoldne blizu omenjenega pomola v globini od 12 do 15 m nabiral morske sadeže. Obiečen je bil v potapljaško obleko, toda nenadoma se je pokvarila naprava za dotok zraka. Njegovi prijatelji, ki so bili tam blizu, so to pravočasno zapazili in so ga hitro potegnili iz vode, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Goreči katran pod Skednjem Na železniški postaji pri livarni pod Skednjem je včeraj okrog 19. ure nastal požar, ki bi lahko po- silci s svojim požrtvovalnim delom. Na postaji je namreč bila cisterna polna katrana, iz neznanih vzrokov pa je cisterna iačela ne nadoma puščati in se je vse naokrog razlilo precej vrelega katrana, ki se je vnel. Delavci in uslužbenci, ki so to zapazili, so nemudoma poklicali gasilce, ki so prihiteli z dvema brizgalnama, meli so dve uri trdega dela, da so pogasili požar in preprečili še večjo škodo. Blizu te cisterne so bile namreč še druge cisterne ben. cina, namenjene za Avstrijo, in je bila velika nevarnost, da se vnamejo. Pristojni organi so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili točne vzroke požara in škodo. Skoda je precejšnja, človeških žrtev pa na srečo ni bilo. Tatovi v stanovanju in v avtomobilu Neznanci so obiskali stanovanje, ki ga ima Andrej Skerlavaj na Opčinah v Ul. Biancospino 4. Vse so prebrskali, nato pa odnesli tranzistor, petrolejko, termos in druge malenkosti. Nekdo je ukradel iz avta, ki Edči' Sk razlo stvu, Pote: spor; času Pgot že r bodi svoji zapo in i Užd« roki šil vodi 80VC Bela evia Pa f še t volu Št 4oz( novi spre ho sedi to , Pise )afa so še obri K Pos- tud Bui Bet tarr P šli aiži stal n b v 1 la K-i sim čas K Pri (Vite vendute). Yves Mol1' veš ske Pas niir via sai no ga Od] žir od] se N le to, tet ne gr ta ži- sr lo til g! izgubljen» (Oh-i si ustavi, ferma è P6 to). Totò, Peppino De FllipP^-p. Marconi 16.30 «Podit n tee v Artf*- . , ‘Seen- ni» (Vacanze in Argentina). nicolor. Isabelle Corey, Folco li. Ideale 16.30 «Salomon». Technič°wr Narodna In študijska knji««* * Trstu bc zaprta o,j 16. julija d® 1 avgusta. 1ÌP ie n< Si ni ž< ie š tl k r, )' u « , dnevni izlet v Ravascletto VPJT p» nje vsak večer od 21. do 22--> „ prose sedežu prosvetnega društva * * * .» Prosvetno društvo »L,onjer-K>^rlj, ra» priredi izlet 5 avgusta v V k spomeniku padlim na Gonjac^ji klet vinske zadruge in nato na na Soči. t-*0' Vpisovanje na sedežu do sv- od 20. do 21. ure O«»®' i*!«1 * »K * SPDT priredi sredi avgusta na Jezersko. * * * M*»1 Prosvetno društvo Prosek-K®®. pj obvešča vse izletnike na Oto*® ■ o» bo odhod s Kontovela v nedri-P(0(. 4.15, s Proseka ob 4.30. Prosim« nostl Prosvetno društvo Andrej c epč- Opčin organizira 19. avgust» gj-dnevni Izlet v Bohinj ln k slaP vice. Vpisovanje pri DraščkoV1« Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN PO«U Dne 29. Julija t.l. se Je v rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 7 UMRLI SO: 90-letna Elisa ga je Laura Vatta por. Dobrila iz Ul. Ciamician 20 parkirala v Ul. Tigor, naočnike in električno žarnico. Neznanci pa so sinoči ukradli plastični čoln, ki ga je Pietro Rovere s Trga Giariz- «•C “" '‘-Ul Fu<,u> I *»1 * t- .1 — • vzročil ogromno škodo, vendar pa I zole 15 pustil na travniku blizu so to pravočasno preprečili ga-1 svojega doma. mante vd. Farolfi, 64-letnt lAJtf* jj-rossi, 55-letM Attillo Gregor'»-^, letna Margherita Mazzallni P0^- , P' 86-letna Giovanna Ussal por. ‘glicine, 75-letnl Giovanni Dudlm*. na Maria Margon Por. MosetM' NOČNA SLUŽBA LEKA»** P* All’Alabarda, Ul. delflstrla 7.:. A1 _ : a o n.n.innri : <111 Leitenburg, Trg S. Giovanni ^gil> Due Mori, Trg Uniti 4; Pfe Ul. Tiziano Vecellio 24. OZADJE DOGODKOV V ALŽIRIJI Sestava političnega vodstva osnovni razlog spora Glavna zahteva v načrtu programa: radikalna spremenitev alžirske vasi Skušajoč objektivno razčleniti razloge spora v alžirskem vod-stvu> bi nepristranski opazovalec, P°tem ko je ugotovil, da so nesporazumi delno obstajali že v oasu borbe, moral poleg tega Ugotoviti še naslednja dejstva: f13 tretji dan po svoji osvo-oaitvi je Ben Bela skupno s svojimi ministrskimi tovariši iz ?aP°ra stopil v Rabatu v letalo i?„ odletel v 600 km oddaljene zde, središče enot ALN v Ma-!.|U. Tu se je ob tej priliki vr-Sa mimohod vojaških enot in voditelji vstaje so imeli nekaj Sovorov. Med drugim je Ben fe.a izjavil, da se strinja z mnskimi sporazumi, obenem P® Poudaril, da prenehanje ognja e Be pomeni miru in da se regija nadaljuje. Številni novinarji, -ki se jim je ozdevalo, da je v zraku nekaj ovega, so opazili, da se je v Pfemstvu Ben Bele povsem ti-0 znašel tudi nekdanji pred-j^nik Ferhat Abas. Zanje je o Pomenilo značilno novost. Do-tsnilc «Monda» pa je slišal Budi-a a’ ko je dejal: «Takšni govori “ Prezgodnji, potrebno je bilo ? Počakati in se šele kasneje Kr'11 na množice*- K*jub temu pa ni nihče temu večje pozornosti, kakor »> “l P® dejstvu, da je polkovnik j^madijen, načelnik štaba ALN, p Belo svečano predstavil če-fe osvobodilne vojske, jj, rvi znaki nesporazuma so pri-nekod drugod, s tuniško-, Urške meje. Radio glavnega je nekega dne kritiziral štaba ^rop začasne vlade, s katerim je , komisijo za premirje imenova-j. 'Oficirje, ki se niso borili», sin 36 bila Potemtakem u* . erJena protj «oportunizmu za-aane vlade». asneje je ALN v Tunisu od-'astni tiskovni urad, da bi Ve.?° uradni izjavi — mogel ob-javnost o dejavnosti voj-ter vzdrževati v zvezi s prodnim delom stike z ustrez-y, 1 Ustanovami začasne alžirske e- Tuniška policija pa je na „0 evo alžirske vlade enostav-ga Potožila roke na ta urad in 0^, 2?Prla. To je vsekakor bil že ž>r u sP°r v vrhovih vodstva al-°dk ' rev°tucije. Ni pa še bilo Ss ritih frontalnih spopadov, pa fe zaradi tega to moglo tol- ‘""ii« „ ltl|Mi«ia:sss3>;s,,,i,i,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiisii Nesreče raketnega ^etala «Boing 707» t0^ t. marca do 9. julija le-te, ,s® je na nekaterih civilnih Beh SlC^* pro6al1- na raznih strage sveta, ponesrečilo šest o-tjl raketnih potniških le- tuje 480 oseb lo 'P*01' letali jih je pet bi-tjp ameriške proizvodnje: štiri eh. '®°tng 707», peto pa Dou-«fesov ,DC 8, ’ *• fe 7®7, 3e doslej največ- BemPOtniško tetalo v mednarod-Za n PBumetu. Veljalo je tudi Oj n a.tk°tj varno. Prvi poizku >-j°tet je bil z njim opravljen je i , v redni promet pa stopilo šele leta 1958. tfSn 2aPoredne nesreče so zdaj L 0 Postavile v dvom njegove r®di ?te' družba «Boing» je za- živ',. v teh nesrečah je izgubilo si^Pje 480 oseb. Med pone- SČf -.................. je n..5ga mobilizirala vse svo-Ug0t0Jb°tjše strokovnjake, da bi »li nj'1}1'’ fej® je vzrok nesreč, Ptjski ta morda v kaki konstruk-tovitj napak‘. To je nujno ugo-vila t’ Bi se napaka popra-»ref« .Preprečile nadaljnje ne-Sloboj, ** so v ljudeh zbudile *račrnv uezaupanje v varnost mh Potovanj. mačiti tudi kot prehoden prepir, kakršni običajno spremljajo vse revolucije, ko se te naglo vključujejo v tok zgodovinskega razvoja. Prišlo pa je do spopada na volitvah vodstva nove stranke, kar ima svojo predzgodovino. Na pragu osvobojenja je bilo nujno potrebno ljudstvu reči, kakšna je naslednja etapa revolucije. Potrebno je bilo izdelati mirnodobski program in FLN spremeniti v politično stranko, ki bi v novi državi imela dominantno vlogo. Sestavljen je bil odbor z Ben Belo na čelu in nalogo, da vprašanje prouči ter izdela predlog za takšen program. Ko je to bilo storjeno, je imel o tem spregovoriti svojo besedo Nacionalni svet alžirske revolucije. Baje sta Ben Heda in Bel-kacem nasprotovala seji Nacionalnega sveta, ker sta predvidevala, da bi na njej utegnilo priti do kritike dosedanjega dela začasne vlade, kar bi neposredno pred samim referendumom ne bilo primerno. Toda, čim bolj se je referendum bližal, tembolj je Ben Beli uspevalo prepričati večino članov Nacionalnega sveta, kako potrebno je, da se načrt programa prouči, dokler je čas, in tudi izvoli vodstvo nove stranke. V dolini Sumam je avgusta leta 1956, ko je revolucija imela za sabo dve leti izkušenj, neki posvetovalni kongres takole začrtal današnjo fazo vstaje: «Alžirska revolucija želi doseči nacionalno neodvisnost, da bi mogla postaviti demokratično in socialno upravo, zagotovljajoč obenem pravico enakosti vsem državljanom iste domovine.» Sestanek v Tripolisu dne 27. maja letos, se je vršil šest let po onem v dolini Sumam. Vtem si je revolucija zagotovila nacionalno neodvisnost, omejeno z e-viansko stvarnostjo. To je bilo treba upoštevati, ko so se pisale strani novega programa. «Alžirska revolucija je demokratična in ljudska,» je rečeno v njem. «Njena osnovna sila so kmetje, delavci, mladina in revolucionarni intelektualci». O-snovne zahteve programa so a-grarna reforma, ekspropriacija veleposestev. omejitev obsega zemljiške lastnine, ustanavljanje proizvajalnih zadrug, mehanizacija poljedelstva, ureditev zemljiških odnosov, skratka — radikalna spremenitev alžirske vasi. Prav tako je v programu našla svoje mesto nacionalizacija bank in ključnih proizvodnih sredstev. Takšen program zahteva enotno politično silo in vodstvo, kakor tudi enotno vlado. Brez tega lahko predstavlja samo prazne obljube. Ni potrebno posebej poudarjati, da pa tudi v vrstah revolucije niso vsi za takšen program, ker mislijo drugače. Na sestanku v Tripolisu pa so vsi prisotni soglasno sprejeli program nove stranke. Imelo se je izvoliti še politično vodstvo, nakar bi se, ko bi to prilike dopustile, vse skupaj predložilo v odobritev strankinemu kongresu, se pravi FLN, ki bi ne obstajal več kot široka vseljudska organizacija, marveč kot vladajoča politična stranka z jasnim političnim programom. Do krize je prišlo pri volitvah vodstva. Postavljena komisija je po posvetovanju s člani Nacionalnega sveta predložila naslednjo listo: Ben Bela, Budijaf, Ait, Ahmet, Bitat, Kider, Mohamedi in Benala. Kot razvidno, v njej ni bilo niti enega Benhedovega Človeka. Ker potemtakem ta skupina ni bila z listo zadovoljna, je prišlo do novega predloga in no- vih volitev, nakar je vsa stvar obvisela na mrtvi točki. Zatem je nekdo iz Benhedove skupine 'predložil, da se podaljša mandat začasni vladi, ki naj bi do volitev v ustavodajno skupščino o-pravljala tudi posle partijskega biroja. O predlogu se je glasovalo, a je bil zavrnjen z 51. glasovi proti 20. V diskusiji, oziroma bolje rečeno prepiru, ki je s tem v zvezi nastal, je Ben Heda z večino članov svoje vlade iznenada odšel, kar pomeni, da se vprašanje vodstva sploh ni rešilo. Zaradi tega je Ahmed Bu-mendžel, predstavnik'Ben Belove skupine v Tlemcenu, novinarjem rekel: «Zahtevamo, da se Ben Heda povrne na pot zakonitosti, to je, da prizna Nacionalni svet alžirske revolucije za njen vrhovni organ, kar pomeni z drugimi besedami, da je treba nadaljevati z zasedanjem v Tripolisu, ki je bilo 7. junija letos prekinjeno.» Razumljivo je potemtakem zakaj je tako važna sestava vodstva nove stranke. Kandidate za bodoče volitve bo določil FLN. Ti bodo tudi izvoljeni. Torej, kdor bo imel v rokah FLN, bo v rokah imel tudi skupščino, ki imenuje vlado itd. S svojo divjo, nedotaknjeno lepoto Škocjanska jama ne zaostaja za Postojnsko. Ima pa za Tržačane, katerih ni malo, ki je še ne poznajo, to prednost, da jim je skoraj pred nosom. Kdor jo obišče, se bo vanjo še povrnil RAZMIŠLJANJA PRED ODHODOM Od 27. VII. do 2. VIII. IX. filmski festival v Pulju Na IX. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju, ki bo letos od 27. julija do 2. avgusta, bodo v konkurenčni sekciji predvajali 12 dolgih filmov in 10 kratkometražnikov, nagrajencev letošnjega festivala. V informativno sekcijo pa se je uvrstilo šest igranih filmov. Selekcijska komisija je za uradni festivalski program izbrala filme «Saša», «Nadšte-Vilna», «čudno dekle», «Sibirska Lady Macbeth», «Sreča v torbi» (Avala-film), «Abeceda strahu» (Jadran-film), «Poklicali so V. c.», «Medaljon s tremi srci» (UFUS). «Družinski dnevnik» (Viba-film), «Ko-zara» (Bosna-film) in delo a-materskih režiserjev «Kaplje, vode, bojevniki». Med filmi, ki jih bodo predvajali v informativni sekciji, je tudi drugi slovenski film letošnje proizvodnje «Minuta za umor» (Viba-film). V okviru letošnjega puljskega festivala bo posvetovanje filmskih delavcev s temo «Družbena angažiranost jugoslovanske kinematografije». Moja pot na jug NOVE OBLIKE RAZVEDRILA ZA POČITNICE V službi turizma lov na kite i pionirski vozovi in jahte V «Butlin campii» šport in zabava od jutra do večera - V hotelu na kolesih mimo fjordov in jezer do Laponske Počitnice so zdaj na dnevnem redu; nekdo si je izbral za oddih hribe, drugi morje. Marsikdo se vrača vsako leto v isti kraj in srečuje vedno iste obraze. Pod polno paro je zdaj tudi turistična propaganda. Raznobarvni prospekti in brošure vabijo turiste in gostinci obljubljajo gostom vsakovrstne ugodnosti. Razen turističnih krajev ob morju in hribih, campingov, hotelov in zasebnih stanovanj, ki spadajo v običajen način preživljanja počitnic, pa imamo zdaj tudi druge načine, ki niso vsakdanji in so bolj primerni za tiste, ki hočejo med počitnicami doživeti nekaj posebnega. Tako je neko turistično društvo v Irski prišlo na idejo, da bi turistom nudilo starinske vo- Rodio Trst A Jutranja glasba; 11.30: So- Petek, 30. Inlija 1903 Nacionalni program be; 9.25: Josef Haydn: Koncert za _ flavto in orkester v D-duru; 9.45: -«K ,1 ——ja h.jv. ou- 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Trio Bardorfer; 10.15: Od tod In Alale. Venskih pesmi; 12.45: Vrti- Omnibus ,prvi del; 10.30: Ljubezen- od ondod; 11.00: Stare slovenske l3,sj. *J15: Za vsakogar nekaj; ska dopisovanja; 11.00: Omnibus, skladbe; 11.20: Rolf In Aleksandra -- ’ G,K"*“ - ............ - n. ael; 12.00; Pojejo Nuccia Bon- Becker; 11.50: Zabavni zvoki; 12.05: giovannl, Luciano Lualdi In drugi; Igra Kmečka godba; 12.15: Kmetij- 13.30: Pahljača, glasbeni program; skl nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.25: Zabavna glasba; 13.30: Dva monologa iz Konjovičeve «Ko-najmlajše; Stane»; 14.05: Glasbeni omnibus; 15.25: Peter iljič Čajkovski; Suita ‘J.30. oa vsa Kogar nekaj; asba •*> željah; 17.00: Za C*rg0iH ,uvod ikra orkester Guido ^etno«17,201 Pesem An ples; 18.15: ----- . ......-- --------- ---....... v«; .-"*(• književnost ln priredit- 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.45: atoleti'. : Iz simfonične glasbe 19. Italijanske narodne pesmi In ple-^Bžaške’ Koncertna sezona Italijanske Si; 16.00: Program 16.30: Melodije In za plesi iz oper; GluSe ljudske univerze 1960-1961 '®.40: p v,erdi: Kvartet v e-molu; ®Dorl. Vershwinove skladbe; 20.00: ____ _____ _____ . 20.45.’ ,30: Gospodarstvo In delo; glasba; 20.25: «Razbojnik» — radij- tedna; Violinist Igor Ozim; 17.40: 'p^aaambla Eddie Habat in ska lgra; 21.05: Simfonični koncert; Dvajset plesnih minut; 18.10: Mi- 17.25: Slavni koncerti; 18.00: Kon- za orkester St. 1 v D-duru; 16.00: cert lahke glasbe; 19.00: Komorna Vsak dan za vas; 17.05: Solist tega CSham Pa; 21.00: Koncert oper- 22.35; Plesna glasba. c 21ae« * rsoncen. opei- Aklrr,. 3™'; 22.00; Srečanja s trža-c«rt književniki; 22.20: Jazz kon- haii Glinka, ruski operni sklada-.. telj; 19.05: Glasbene razglednice; fi» program 20.00: Antonio Vivaldi: Concerto O-.2®0: —„1. Pristian Luciano Gon- r* italijanske renesanse; 22.15: Ro- fe Gjrnl,m Jzai°es^draugi; 2. ^ G“za vas, mantičnim plesalcem; 2X05. Kon- »ki j? Za najmlajše; 23.50: ’ Klavir! ki delate; 13 00 Gospa od «. pred- kvwsteTSSfc ^ X.att £cert; 14.00: Radijska igra; «avlja; liA5: Nekaj za prijatelje goslovanske glasbe. Koncertn, programJ ploSČ; 15.00: Slavni izvajalci: poje Elisabeth Sohwarzkopf; 16.35: Revi- _____ ja plošč; 16.50; Pesmi Jule De Pal- « 1. urer ma. 17 35; Mala ljudska ervciklope- 18.25: Program za najmlajše; DH,. Jutranja glasba- 7.00: Prenos dija; 17 45: Radijska igra; 18.35: Va- 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05; 6 - * I Iv c. . 1 * ' ...... nA ne . «Mnt.lIKn» «r 1 rjkb rinil- Ital. televizija •h,; 7 auJa giasoa; v.uv: prenos aija; !*.**;>. ivdui.pn.ci um; j)'00: p 5; Glasba z» dobro jutro; Sl najljubši pevci; 20.35: Španski f*ljah r 05 KL; 12.00- Glasba po •Jafi, 'h «el; 12.45: Glasba po že- •»«**» »j i«.«. VJiaaud l>o 4c- Jbcr «el; 13.40: Tri pesmi za klavir ln orkester Ubalda koncert; 22.00: Večerna glasba. Ili. program 16.30: Gospodarska rubrika; 18.40: «Matura», komedija v treh dejanjih; 23.05: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Borba proti gangsterjem; wmm «Si «šp •*.0o- p.17,10: Melodije spominov; •e tn „.en<« RL; 19.00: David Ro-?°s Rt. £0v orkester; 19.30: Pre-J«egran«’ J2-15: Orkester Miohela kttneer,.’,,22-3®: Večerni komorni • 23.00- Dr««o.r DT vij; 20.40: Koncert Petra HJiča Čajkovskega; 21.20: Radijska Igra. Jug. televizija rt. ■ JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb jlOVBIII/O 20.20: Dokumentarni film. Beograd 5.00: Dobro jutrol; 8.05: Arije za 20 35: Spored Jugoslovanske kino-sopran; 8.40; Koncert lahke glas- teke. zove na konjsko vprego, ki so v prejšnjem stoletju služili pionirjem v teh krajih. Te vozove, ki so sicer opremljeni z vsemi udobnostmi, dajo v najem gostom skupno s konjem, ki se takoj sprijazni z začasnim gospodarjem. Voz je pokrit in razdeljen v dva dela, tako da imate spalnico in dnevni prostor, kjer je tudi potrebna kuhinjska oprema. Turista spremlja nekaj časa kočijaž, nato pa ga prepusti samemu sebi. V enem dnevu lahko prevozite od 25 do 30 km in se lahko ustavite, kjer si pač želite, skrbeti pa morate seVeda tudi za konja. Najemnina voza za 15 dni stane približno 48.000 lir. Kdor se hoče voziti z jahto in preživljati svoj dopust na jezerih področja Norfolk v Angliji, si lahko najame večjo ali manjšo jahto za 15.000 lir na teden. Za nafto bo potrošil malo, če pa zna že šofirati, se bo v nekaj urah privadil tudi krmarjenju. Tudi na teh jahtah je na razpolago ustrezni pribor, da si gostje lahko sami pripravijo hrano. Na Švedskem imajo vlake-hotele, ki imajo prostora za 60 do 120 potnikov. Vsak ima svojo restavracijo, potnik pa svoje ležišče. Običajno se vozijo ponoči. Vlak se ustavi zgodaj zjutraj na najlepših točkah, ob jezerih in fjordih, tako da se tam turisti lahko odpočijejo in si ogledajo lepote te severne dežele. Turistu ni treba prenašati prtljage in se mu zdi, da biva v hotelu na kolesih. Izlet s takim vlakom traja približno dober teden in turisti pridejo do najbolj severnih krajev, do Laponcev, ki jih prijazno sprejmejo v svoje kolibe. Oskrba in vožnja za dober teden stane 40.000 lir, temu pa je treba dodati stroške za potovanje na Švedsko in nazaj. Za tiste, ki ljubijo dogodivščine in napete doživljaje, je vsekakor mikaven lov na kite, toda tega si ne more vsakdo privoščiti, ker je povezano z velikimi stroški. No, pa so na Azorskih otokih pomislilili tudi na takšne, ki nimajo dovolj denarja, a si želijo razgibanih počitnic z lovom na kite. Kdor se hoče lova udeležiti, pa mora biti kolikor toliko pogumen m dober plavač, sicer bo lov na kite opazoval le od daleč. Najlepši otok je Savo Miguel, katerega je narava obdarila z vsemi lepotami. Tu je eden najlepših parkov na svetu. Turisti lahko bivajo v čednih ribiških hišicah in plačajo od 1250 do 1500 lir na dan za hrano in stanovanje. Ko ribiči opazijo kita, je treba pustiti vs» in se odpraviti na morje. Pogumni turisti — lovci na kite — preživijo ure in ure na morju in aktivno sodelujejo z ribiči pri lovu. Bivanje na otokih sicer ni drago, največji stroški so za potovanje z letalom. Svojevrsten način preživljanja počitnic nudijo v Izraelu, in sicer v tako imenovanih «kibucih», ali zadrugah, v katerih je popolnoma odpravljena privatna lastnina. Počitnice v teh zadrugah niso prav primerne za oddih, toda nudijo priložnost, da človek spozna nov način življenja v Izraelu. Dnevna oskrbnina v «kibucih» znaša od 3.000 do 4.000 lir, vožnja z letalom iz Italije in nazaj pa skoraj 200 tisoč lir. Zanimiva so tudi križarjenja s trgovskimi ladjami, ki nudijo možnost, da si ogledamo razne tuje kraje, stanejo pa manj kot potovanja s potniškimi ladjami. Kdor pa se hoče med svojim dopustom le zabavati, ima možnost za to v tako imenovanih «Butlin campih» ki so raztreseni po vsej Angliji. Gostje se od 8. ure do polnoči le zabavajo, plešejo, imajo razne športne prireditve in tekmovanja, od boksa in plavanja do nogometa in ping-ponga. Gostje prebi- vajo v malih bungalovih, ki so opremljeni z vsemi udobnostmi, vse naogrog pa so bazeni, telovadnice, plesne dvorane, restavracije, kinodvorane itd. Za o-troke skrbijo otroške negovalke, tako da so matere proste in brez skrbi. Kdor si želi na iz-| let, lahko vzame avto ali motor, da se z njim vozi, plača pa le bencin. Vse je všteto v oskrbnini, ki znaša od 25.000 do 30.000 lir na teden. Kakor vidite, je izbira precejšnja: lahko bi se tudi pri nas nekaj od tega naučili. — Kaj zdiiii>iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiimi«f|i,M,iiiliii,iliiiat,ii,ii,iiiii«iilliiliiltiiiii»liiiii»i,iii,ti,iiiaiiiitiatii«iiiiiii«BMiiitiiilliMii milili« NEKAJ 0 ZANIMIVIH KRAJIH IN LJUDEH Pleme pnlliluwcev Turen Delo v kibucu Daleč gori na severu Burme živi pleme pritlikavcev. Tako so majhni, da normalnemu človeku komaj sežejo do pazduhe. O njih se malone nič ne ve, a tudi sami vedo o sebi zelo malo. Pozabili so, kdo so in od kod so prišli. Niti ime se jim ni ohranilo in danes se imenujejo po reki, ob kateri prebivajo. Lastnega jezika se ne spominjajo in se sporazumevajo z izposojenim tujim narečjem. Burmanska vlada je o svojih pigmejcih zelo malo obveščena. iZnana so ji samo nekatera dejstva, ki dajejo povoda za resno zaskrbljenost glede nadaljnje u-sode ljudstva Taron. Njegovi pripadniki polagoma izumirajo, smrtnost je zelo velika, saj od desetih novorojencev običajno samo trije ostanejo pri življenju. Se bolj tragično je to, da so živi pripadniki tega plemena v večini primerov dedno obremenjeni in duševno zaostali. Zdaj se sk-uša nekaj napraviti, da bi se to ljudstvo proučilo, kakor tudi, da bi se preprečilo njegovo izumiranje. Skupina ragun-skih zdravnikov se je napotila mednje in se po dveh mesecih potovanja ter proučevanja vrnila nazaj v burmansko glavno mesto. S seboj so člani odprave prinesli izredno zanimive in doslej sploh nepoznane podatke o življenju teh najmanjših državljanov Burme. Moški merijo v višino komaj 120 cm in oblečeni so samo v kos tkanine, ki jo nosijo ovito okrog bokov. Ramena si prekrivajo z grobim ogri-njačem. Žene se v tem pogledu ■ne razlikujejo od njih, samo da nosijo čez prsi še nekakšno ruto. Žive skupno v kočah iz bambusa, ki so pregrajene za potrebe vsake družine. Navzlic temu so odnosi med mladeniči in dekleti urejeni s strogimi pravili. Za poroko je potrebna soglasnost vse družine. ki izumim Pripadniki plemena Taron, med njimi rangunski zdravnik Življenje tega ljudstva je tegobno in borno, polno zahtev glede žrtev in samoodpovedi, pa so tudi njihove zahteve skromne. Hranijo se dvakrat dnevno, enkrat zjutraj, drugič ob zatonu sonca. Po sili okoliščin je 'njihova hrana pretežno vegetarijanska in v glavnem sestoji od PRKJKLI SMO RIBARSTVO JUGOSLAVIJE. List pošlovnog udruženja priv rednih organizacija slatkovodnog ribarstva. God. XVII. Broj 3. Zagreb 1962. LIBRI E RIVISTE D’ITALIA. Rassegna bibliografica mensile. N. 147. Anno XIV Maggio 1962. Presidenza del Consiglio del Ministri. Roma. ................................................................................................................................1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Glejte v bodočnost z zaupanjem. Nikakor ne smete podleči pesimizmu. Zdravje dobro. B-1K (od 2.1.4. do 20.5.) Morali bo- , ste sprejeti važno odločitev, od ka-1 >«usih. Počutili se boste srečni v tere bi utegnila biti odvisna vsa vaša [družbi v ljubljeno osebo. Zdravje bodočnost Zdravje ugodno. trdno. • J DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Nudi- DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neka novost vam bo omogočila sklenitev ugodne kupčije. Sklenili boste pomembno novo prijateljstvo. Počivajte. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Da bi si zagotovili boljše uspehe, izpopolnite svoje strokovno znanje. Ne vplivajte v družini pesimistično. Nervoz-nos'. LEV (od 23 7. do 22.8.) Ne zapravljajte časa v brezplodnih poiz- la se vam bo lepa priložnost za dosego lahkega uspeha. -Zadoščenje z najmlajšimi. Zdravje dobro. TEHTNICA (oa 23.9. do 23.10.) Ni še čas, da se spoprimete z močnejšimi tekmeci. Bodite previdni in ne odločajte tjavdan. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Ce si v svojem delu želite spremembe, se spomnite ponudbe, ki ste jo prejeli že pred časom Skušajte bolj varčevati. Zdravje zadovoljivo. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) U-godne možnosti za trgovce in svobodne poklice. Izredno prijetno doživetje pod večer. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Za uresničitev svojega načrta vam je potrebna pomoč vplivne osebe. Bodite dosledni v svojih čustvih, čeprav morate za to prenašati kritike Nervoznost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobri izgledi uspeha za one ki bodo potovali. Z užaljenostjo se nič ne reši zahtevajte raje pojasnitev. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Zelo uspešen napredek v delu, vendar ne sprejemajte novih nalog. Mir in zadovoljstvo v družini. Zdravje izvrstno. koruze in prosa. Zraven tega u-živajo še razne koreninice m gomolje, gozdne sadeže in užitne liste. Samo od časa do časa, ko se kateremu od plemenskih članov posreči na lovu ubiti žival. si privoščijo spremembo. Vsak dobi svoj kos mesa, razen lovčeve žene, kateri strogi plemenski tabu prepoveduje jesti meso živali, ’*j jo je ubil njen mož. Pijejo pa čaj, ki ga oslade s — soljo. Sol je izredno cenjena. Poteklo tega ljudstva ni jasno, predpostavlja pa se, da gre za potomce nekega mongoloidnega plemena s Tibeta. Njihovo prvot-no narečje pozna samo še nekaj ljudi, ostali govore narečje «hta-iu». Njihova majhna rast pa ni samo posledica pomanjkanja, marveč tudi ženitev med ožjimi sorodniki. Takisto njihova duševna zaostalost. Delno je zanjo krivo tudi pomanjkanje joda v vodi, kar pri večini plemena povzroča golšavust Ves material 1 se zdaj v Rangunu proučuje. Goriško-benešbi dnevnik GORICA IN DEŽELNA AVTONOMIJA Desničarje plaši «nevarnost», da se londonski sporazum razširi na Goriško Njihovi «argumenti» so tudi komunistična in slovanska nevarnost ter prosta cona • Zastopnik fašistov je predčasno zapusti! dvorano Medtem ko se v poslanski zbornici v Rimu zaključuje debata o deželnem statutu za Furlanijo-Jul. krajino, ki bi se morala jutri končati z odobritvijo končnega besedila, se je ta teden razvila v Gorici polemika med «regionalisti» in «antiregionalisti». Goriški unverzitetni klub je na »vojem sedežu na Korzu Italia v Gorici organiziral dve debati o temi «Goriška pokrajina v sklopu deželnega statuta». Prva debata je bila v torek zvečer in so nanjo povabili najbolj zagrizene nasprotnike deželne avtonomije ter enega zastopnika regionalistov v osebi sekretarja goriške KPI Vincenza Marinija. Proti deželi je govoril najprej predstavnik goričkih fašistov odv. Pascoli, ki je med drugim trdil, da je deželna avtonomija «izdajstvo nad Gorico in domovino», da bo povečala «komunistično nevarnost», omenil. je socialiste kot vnete zagovornike posebnega statuta, ruski imperializem, Titovo «petekolonaštvo» in druge podobne cvetke iz fašistovskega vrta. Omenil je nadalje nevarnost, da bodo razširjene določbe londonskega sporazuma tudi na Goriško, ker bi bilo po njegovem nekaj nezaslišanega ter trdil, da bomo z izvedbo deželne avtonomije izgubili prosto cono v Gorici. Za njim sta govoila dva predstavnika fantomatičnega «odbora za obrambo goriške pokrajine», ki sta med drugim hotela prikazati nekakšno «slovansko nevarnost» ter trdila, da za prehodno normo v republiški ustavi ni določen datum zapadlosti in bi lahko še nadalje trajala (po možnosti v nedogled kot pravica rimske vlade, da zavrne določeno število prošenj optantov za državljanstvo). Zagovornik dežele Vincenzo Marini je med drugim poudaril, da bo treba deželi priznati več kot 13 milijard dohodkov (medtem se govori, da bodo te dohodke postopoma dvignili na 20 milijard), navedel je dalje, da bodo z državnim skladom solidarnosti omogočili ustvariti v okviru dežele nadaljnjih 3500 delovnih mest ter zaključil, da Gorica lahko pričakuje od prispevka delavcev naj večjo korist v sklopu z drugimi pokrajinami.' Odv. Pedroni je govoril za monarhiste in trdil, da je bila deželna avtonomija namenjena za vso Jul. krajino vključno Zadar ter da v sedanjih mejah nima smisla. Po njegovem mnenju deželni statut ne obeta ničesar konkretnega Gorici in da bomo poleg občin, pokrajine in države ■ III llllllll III III i| lllll llllll 1111111111111II llllllltlllKIIIIIM VERDI. 17.00: «Kavalkada dvamaj. stih» (La cavalcata dei dodici). Slikanica v barvah. CORSO. 17.00: «Rimska pomlad gospe Stone» (La primavera romana della signora Stone), V. Leigh in W. Beatty. Ameriški panoramski film v barvah. VITTORIA. 17.15: «Bliskovita voj. na (Blitž Krieg). CENTRALE. 17.00: «To noč boš moja» (Questa notte sarai mia), B. Rutting in P. Van Eyck. Nemški črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10, tel. 25-76. imeli &• četrtega pobiralca dav-kov, to je deželo. Po teh referatih se je razvila debata, pri kateri se je med drugimi oglasil prof. Ezio Volli iz Trsta, ki je zanikal fašistom in monarhistom pravico govoriti o deželi, ker so izročili med vojno tržaško področje Nemcem, ter poudaril, da so potrebne take gospodarske enote za razvoj industrije. Odv. Ginaldi iz Tržiča pa 11 odst. prebivalstva in tudi «odbor za obrambo» je šel iz tira. Proti koncu je skušal odv. Pascoli zavrniti očitek prof. Vol-lija glede Nemcev. Ker pa je občinstvo dalo prav Volliju, je Pascoli smatral za bolj primerno, da takoj zapusti dvorano, kar je tudi storil. Debata se je zaključila okrog polnoči. Danes zvečer bo v istem prostoru drugi del razprave, pri je poudaril, da antiregionalisti . kateri bodo nastopili štirje žago predstavljajo na Goriškem komaj | vorniki dežele in en nasprotnik. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Občina pripravlja program za obširne šolske gradnje Odobrili so številne upravne ukrepe Preteklo sredo zvečer je imel občinski odbor v Gorici sejo, ki je trajala tri ure in na kateri so odobrili vrsto upravnih ukrepov. Podžupan dr. Gallarotti je predlagal razne izdatke za 13,3 milijona lir. Odbornik Candussi je obravnaval razne zadeve občinskih uslužbencev. Sprejet je bil sklep, da bo občinski odbor zahteval vpis občine v krajevno «Pro loco» kot častnega člana. Odobrili so tudi asfaltiranje košarkarskih igrišč v šolah, nakup zemljišča za ureditev cest in odstop zemljišča za ureditev trga pred županstvom. Prav tako so sprejeli sklep, da bodo predložili občinskemu svetu «iiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiH AFERA I MASLOM PRED S0DISCEM Predstavnik podjetja Cremerie Isontine obsojen na plačilo 480.000 lir globe Nadaljevanje razprave proti drugim obtožencem - Lastnica iganjarne Candolini bo tudi plačala globo TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27 stopinj ob 15. uri, najnižjo 15 stopinj ob 4. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odst., .dežja je padlo 8,4 mm. Kot se naši čitatelji gotovo še spominjajo, je prišlo v jeseni 1960 do več afer z maslom, pri katerih je bilo govora o škodljivem potvarjanju tega za človeško prehrano tako važnega artikla. V tej zadevi je prišlo do protestnih resolucij v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu ter se je zahtevalo tudi, naj se krivcem odvzame pravica do kontingentov proste cone. Včeraj je prišlo pred okrajnim sodnikom v Gorici do razprave proti nekaterim obtožencem, ki so zapleteni v te afere. Kot prvi je prišel že okrog poldne na zatožno klop 58-letni Giuseppe Bu-glian iz Tržiča, Ul. Vecellio 12/b. V obtožnici je rečeno, da je Bu-glian kot odgovorni in pravni zastopnik podjetja Cremerie Isontine, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Capuccini 13, prodajal potvorjena živila kot prava. Tako na-' vaja obtožnica, da je dne 21. septembra 1960 pripravil za prodajo 100 kg masla, v katerem je bila precejšnja količina škodljivih sno. vi (lovorjeve kisline in stearina). Istega dne je pripravil še drugih 200 kg masla, ki ni odgovarjalo obstoječim zakonskim predpisom. Po prečitanju obtožnice je obtoženec zanikal krivdo v tej zadevi, češ da je bil takrat hudo bolan in v bolnišnici. Državni tožilec odv. Blassi pa je predlagal, naj ga sodišče spozna za krivega in predlagal zanj 400 tisoč lir globe in 300 tisoč lir denarne kazni. Med razpravo 30 zaslišali tudi inž. Nerija, ki je na pokrajinskem higienskem uradu imel nalogo analizirati zaplenjeno maslo. Ta je potrdil navedbe obtožnice. Obtoženca je branil odv. Pascoli, ki je skušal izpodbiti obtožnico, češ da ni konkretnih dokazov za kakšno potvorbo masla ter pri tem navajal analizo profi-laktičnega zavoda iz Bergama, katera naj bi bila v nasprotju z ono iz Gorice. Poudaril je tudi, da inkriminirano maslo še ni bilo pripravljeno za prodajo. Zato je predlagal sodniku, naj bi obtoženca oprostil s tisto formulo, ki bi se mu zdela najbolj primerna. Sodnik dr. Rinaldi pa je obtoženca spoznal za krivega in ga obsodil na plačilo globe v znesku 480.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Poleg tega bo moral plačati za objavo razsodbe med go-riško kroniko v «II Piccolu». Popoldne pa je bila na vrsti tudi razprava proti drugemu predelovalcu masla Benitu Gandolfi-ju, ki ima svoj obrat v Gorici v Ul. A. Volta 20, in se je moral zagovarjati zaradi podobnih obtožb. Obramba je proti razsodbi vložila priziv. V odsotnosti obtožencev pa je bila včeraj dopoldne razprava proti 64-letni Vilmi Job, ki je bila rojena v Budimpešti, sedaj pa živi v Vidmu, Ul. ITAzeglio 4, ter je lastnica žganjarne Candolini v Gorici, Drugi obtoženec pa je barist 44-letni Guido Ferretti iz Pontedere. Obtožnica pravi, da so v žga-njarni Candolini pripravili in prodali Ferrettiju 16 steklenic žganja, ki so imele etikete brez navedbe proizvajalca. To se je zgodijo v.; začetku avgusta lani. Sodišče je spoznalo oba obtoženca za kriva ter je obsodilo Vilmo Job na plačilo 150.000 lir globe, Guido Ferretti pa bo moral plačati 40.000 lir globe. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške, omenjene steklenice žganja pa so zaplenili. Tudi to razsodbo bodo objavili v časopisju na stroške obsojencev. Obtoženca je branil odv. Candolini iz Vidma, ki je predlagal oprostitev s polno formulo, pa njegov predlog ni bil sprejet. Državni tožilec odv. Blessi, sodnik dr. Rinaldi. Proslava bivših borcev na Trstelju Občinski odbor Združenja borcev NOV iz Nove Gorice priredi v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri na Trstelju proslavo 20. obletnice prve kraške čete z naslednjim programom : Ob 10. uri zbor pred tribuno in raport o preživelih borcih te čete. Ob 11. uri slavnostni govor. Izročitev spominske knjige padlih v varstvo Združenja borcev NOV Nova Gorica. Nastop pevskega zbora, recitatorja in godbe na pihala. Popoldne sledi ljudska zabava s plesom. Zveza partizanov in ANPI za Goriško vabita svoje člane, naj se udeležijo te proslave. večano delovno zmogljivost strojev v predilnici, so zastopniki delavk opozorili ravnateljstvo, da so delavke prisiljene na večji fizični napor. Ze pred letom dni so delavke oškodovali s tem, da so povečali v oddelku število strojev ne da bi pri tem dodelili delavkam pomoč ali plačilno nagrado. Zaradi tega so sindikalni zastopniki izjavili, da delavke ne morejo več »prejeti novih obvez in zahtevali, da ravnateljstvo vzpostavi prejšnje stanje v predilni-škem oddelku. Predstavniki ravnateljstva so nato obljubili, da delavke ne bodo več podvržene novim naporom. Ce se ravnateljstvo ne bo držalo tega sklepa, bodo delavke stopile v novo stavkovno akcijo. predlog za občinsko nagrado v znesku 50.000 lir za slikarsko manifestacijo v Steverjanu. Odobrili so tudi nakup opreme za šole in otroške vrtce. Odbornik za šolstvo De Simone je obrazložil tudi program šolskih gradenj, ki ga bodo začeli izvajati potem, ko ga bo potrdil tudi občinski svet. da bi z njim zadostili potrebe mesta. Odbornik dr. Milocco je predlagal plačilo zdravil in bolniške oskrbe revežem za maj in junij ter plačilo stroškov v bolnišnici za marec in april v skupnem znesku 5,6 milijona lir. Na seji so odobrili tudi plačilo bolniških stroškov za zunanje prebivalstvo, ki ima domicil za pomoč v Gorici. Odobrili so tudi stroške na račun občine za vzdrževanje sirotišča «Conta Valle» ter obravnavali problem mestne avtobusne službe. Na županstvu so imeli tudi spominsko svečanost bataljona karabinjerjev, ki se je julija 1915 boril na Kalvariji. V dopoldanskih urah pa je župan položil vence na Kalvariji in v nekaterih drugih krajih. Stavka gradbenih delavcev Otrok je jedel vžigalice Včeraj okrog 18. ure je prinesla mati v goriško bolnišnico 21 mesecev starega Alfreda Pia-centinija iz Lovrenca. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je otrok verjetno zastrupil s fosforjem ter so ga zato pridržali za kakšen dan na zdravljenju. Mati je povedala; da je otrok prišel po naključju do škatlice vžigalic in jim začel odgrizovati glavice ter jih jesti. V PODGORSKI PREDILNICI Ravnateljstvo sprejelo delavske zahteve Tri dni zaporedoma so delavke predilniškega oddelka tovarne v Podgori izvedle po enourno in polurno stavko v protest zaradi delovne preobremenitve, ne da bi pri tem bile deležne kakršnih koli poviškov. Včeraj ob 10 dopoldne so se na sedežu Zveze industrijcev v Gorici sestali sindikalni predstavniki z zastopniki ravnateljstva. Medtem ko so slednji potrdili po- Mladenič iz Sovodenj se je ponesrečil Včeraj okrog 17. ure je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 17-letni Jurij Černigoj iz Sovodenj Ul. ex Impero 22. Pri delu v železarni na Tržaški cesti, ko je imel opravka z nekim železnim kolesom, si je zmečkal sredinec na levi roki. Zdravniki so mu obvezali rano in ga poslali domov. Okreval bo v desetih dneh. Pod avto pri Rdeči hiši Včeraj okrog poldne je prišlo blizu bloka pri Rdeči hiši do manjše prometne nezgode. 52-let-ni Ivan Terpin iz Tolmina se je odpravljal domov, ko ga je povozil avto, ki je privozil tam mimo. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je mož dobil udarec na levem stegnu in poškodbe na komolcu leve roke. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v tednu dni. POPRAVEK V članku iz Beneške Slovenije, ki je bil objavljen na goriški strani našega lista dne 18. t. m. se je vrinila neljuba pomota v zvezi z avdienco beneških županov pri videmskem prefektu. Tja jih je vodil senator Pellizzo, ki je tudi župan v Čedadu, ne pa senator Pellegrini, kot je bilo pomotoma navedeno. Danes so ponovno stopili v stavko gradbeni delavci naše pokrajine. Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije, ki zahtevajo od delodajalcev izboljšanje delovnih pogojev v gradbeni industriji. Prvi dan stavke 17. julija so delavci stavkali 100-od-stotno. Danes ob 9.30 bodo imeli stavkajoči zborovanje, ki ga bo priredila na svojem sedežu v Tržiču tamkajšnja delavska zbornica. Ce delodajalci ne bodo tudi po tej stavkovni akciji spremenili svojega stališča, bodo tri sindi- V NEDELJO NA ŠOLSKEM STADIONU V VIDMU Deželno atletsko zadnja zanimiva prvenstvo prireditev Nastopili bodo tudi atleti športnega združenja Dor Na šolskem stadionu Pademo v Vidmu bo v soboto in nedeljo deželno absolutno atletsko prvenstvo za moške. Tekmovanje je pravzaprav letošnja Z3dnja zanimivejša prireditev, ker so se vsa druga prvenstva že končala in bodo sledila videmskemu mitingu le manj vredna tekmovanja. Kot že lansko leto, je tudi letos deželni odbor FIDAL postavil za večino panog minimalne norme, brez katerih atlet nima pravice sodelovati na prvenstvu. Norme so izredno zahtevne in prvenstvo bo dalo brez dvoma izredne rezultate. V tekih do 800 m so norme 11”6, 24"3, 56”1, 2’08”. Favoriti v teh panogah so za sprint Tassi-ni, Bensi, Degano, Comini, To-maello, Mattioni m morda Savino, na 400 m pa bo botba za naslov prvaka verjetno potekala med Lorujem, Dentesanom, Zanc-nom in Tomaellom. Predvsem je zanimivo, če bo Dentesanu, ki je z rezultatom 48”6 iz lanskega leta, med mladinci drugi v drža- . ___ 1 « rT t-Tnenn »s T t\ uspelo prehiteti Tržačana Lo- ruja iz CRDA, ki je na mladinskem prvenstvu v Gorici zabeležil s 50”4 najboljši rezultat sezone. V teku na 800 m so letos najvidnejše čase dosegli Furlan, Loru, Bertolin, Gemmellesi, D’Amico in Fontanini. Favorit je Loru, če pa bodo nastopili Dentesano, Corradin in Passaglia, utegnejo tudi slednji biti nevarni. Naslov prvaka na 1500 m si bo verjetno osvojil reprezentant Da-nellutti, ki ima vse možnosti, da teče pod 4 minutami, videmskemu dolgoprogašu pa niti zmaga na 5000 gotovo ne bo ušla. Med kandidate za častna mesta v teh disciplinah štejemo Marcolina, D’Amica, Caenazza in Ricattija. Na visokih ovirah bo borba brez Svare izredno ostra in glavna kandidata za zmago sta But-tignon in Mecchia, na 400 m pa bo Zanon brez vsake resnejše konkurence,, saj je že pretekel progo v 54”3. Skoki v višino, daljino in s palico so letos na izredno visoki ravni in posebno od Rossettija si lahko pričakujemo za nas fantastičen rezultat v skjiku s pa- lanskega leta Medesanija, Mersi-nija, Blasona in Ongara. Med temi je daleč najzanimivejša krogla: v naši deželi imamo kar dva atleta, ki mečeta čez 15 m, Buffon (15.15) in France-schini (15.08). Disk in kladivo nista v zadnjih časih napravila bistvenega napredka, v kopju pa gantejem zelo izenačena. ., Od dveh štafet je v letosnj» sezoni posebno napredovala 4XW m Do sedaj ima najboljši c« Libertas iz Trsta z 43”8, četvork -• - - — st» ci AS Udinese in Fiamme pa •ji potencialno enakovredni J" lahko tudi upata na zmago. “ končno zmago na eni milj*_ ** je borba za naslov prvaka med Schiro, Saitzom, Bassom in Bri- bodo verjetno potegovali P°!j' sportiva, CRDA, Libertas in nese. V Vidmu bodo nastopili tekmovalci športnega združenj Bor. Vojko Cesar bo tekmoval skoku v daljino, Križman v JJj ku 400 m z ovirami, za hitro »j» feto pa so na razpolago y°J* in Sergij Cesar, Križman, Kute zin in Giacomini. BRUNO KRIŽMAN lcalne organizacije napovedale no- j lic0, medtem ko se Zamparo v vo stavkovno akcijo za prihodnji ! višini in Donati v daljini nevar-teden. 1 no bližata rekordnim skokom iz uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiinn»niiimiiiumiiiiiiiimii«»i*ii»uimii»iiiiiiiiim»iiiiiiiiiiuiiii»««iiuiiiiiiii TUINTAM DIRKALISCNO PRVENSTVO Svetovni rekord Antonia Màspesa v hitrostni vožnji MILAN, 19. — Že včeraj pozno ponoči so v Milanu podelili na dirkališču Vigorelli tretjo majico italijanskega prvaka. V okviru državnega prvenstva v dir. kalnih panogah je namreč Piz. zali ohranil v vožnji za motorji za profesionalne kolesarje naslov prvaka. Pizzali je v enourni vožnji prevozil 82,689 km. Drugi je prišel na cilj De Lellio, ki je zaostal 80 m, Domenicali en cel krog, medtem ko je Musone zaostal skupno s Sivilottijem celo devet krogov. Ostale naslove so si osvojili Bruno Gonzato iz Padove v hitrostni vožnji mladincev, Giovanni Pettenella iz Milana v hitrostni dirki amaterjev (v finalu je premagal svetovnega prvaka Biancheria), Franco Testa iz Padove zasledovalni vožnji amaterjev, medtem ko je Faggin zmagal v zasledovalni vožnji profesionalcev. Antonio Maspes je v polfinalu prvenstva dosegel v hitrostni vožnji (zadnjih 200 m) s časom 10”6 nov svetovni rek. Prejšnji je pripadal istemu kolesarju. Leandro Faggin je v finalu za naslov prvaka v zasledovalni vožnji profesionalcev dosegel s časom 5’57”4 in s povprečno hitrostjo 50,307 km na uro nov svetovni rekord. TENIS BAASTAD, 19. — Argentinec Soriano je v četrtfinalu medna- rodnega teniškega turnirja Švedske premagal Avstralca Emersona 5:7, 6:0, 6:3, 9:7. *** CHICAGO, 19. — Ze med drugim kolom ameriškega prvenstva na peščenih igriščih je komaj 19-letna Carole Cardwell izločila nosilko prve skupine Darlene Hard. Med moškimi je izpadel nosilec četrte skupine Froehling, ki je moral podleči v treh setih Thomasu Edlefsenu MODERNI PETEROBOJ MEXICO CITY, 19. - Petnajst držav, med katerimi je tudi Italija, se je prijavilo za svetovno prvenstvo v modernem peteroboju, ki bo v glavnem mestu Mehike od 21. do 25. oktobra letos. NOGOMET RIM, 19. — Predsednik turškega kluba Galatasai je danes prispel iz Istanbula v Italijo, da bi se dogovoril o povratku srednjega napadalca Palerma Turka Metina Ohtaja v domovino. Čeprav je bil Metin vezan za dve leti k Palermu, kaže da mu ne bodo delali težkoč pri povratku do- * * * LONDON, 19. — Prihodnji teden se bodo dokončno domenili za povratek nogometaša Juventu-sa Johna Charlesa domov. Vodstvo angleškega kluba Leeds U-nited je javilo, da ' je turinski klub povabil angleškega predstavnika v Italijo, kjer bi dokončno podpisali pogodbo o premestitvi Charlesa v Anglijo. PLAVALNI DVOBOJ V SANREMI! Nemci favoriti za končno zmago Nastop z Italijo preizkušnja za turnejo po Ameriki SANREMO, 19. — Plavalni moški in ženski dvoboj ter v vaterpolu med Italijo in Zahodno Nemčijo, ki bo v soboto in nedeljo v olimpijskem bazenu hotela Lido Mediterraneo v Sanre- mu bodo oddajali v Evroviziji. V tekmi vaterpola, ki bo v soboto (uradna, ker bo v nedeljo neuradno srečanje), bo Italija poslala v vodo mladinsko reprezentanco, ker je znano, da je plavalna zveza diskvalificirala igralce prvega moštva zaradi nešportnega vedenja med turnirjem v Beogradu. Za Nemce bodo pomenile vse tekme preizkušnjo za sestavo moštva, ki bo odpotovalo na dolgo turnejo po Ameriki. Znano je namreč, da se nemška reprezentanca ne bo udeležila evropskega prvenstva, ki bo v Vzhodni Nemčiji in sicer v Leipzigu od 18. do 28. avgusta. Za plavalce je to velika škoda, še posebno, ker so imeli nekateri izredno priložnost, da si osvojijo kak naslov. V nemških vrstah je namreč svetovni prvak na 400 m v štirih slogih, evropski prvak na 200 in 800 m prosto ter izredno talentirani Gerhard Hetz. Tudi v ženski konkurenci so prognoze na strani Nemčije, ki je prejšnjo nedeljo premagala močno holandsko reprezentanco. Za Nemčijo nastopa tudi bivša evropska rekorderka na 100 in 200 m prosto Wiltrud Urselmann. Italijanke bodo skušale priti do čimboljših mest, zaradi česar smemo pričakovati kako «performance» velike vrednosti. Danes so objavili razpored tekmovanja. Dvoboj se bo začel s plavanjem na 100 in 200 m za moške in ženske, medtem ko bo tekma v vaterpolu zaključila prvi dan tekmovanja. V nedeljo bodo začeli moški na 400 m, medtem ko bo zopet vaterpolo, tokrat prijateljsko srečanje, zadnja točka sporeda. lija bo imela v tem delu _Pf venstva dve predstavnici in Colombettijevo in Ragnovo. največjega presenečenja Pa prišlo v ekipnem tekmovanju moškem floretu. Italija je v inuonciu iivtvku. J _ T a« gi skupini podlegla gibčnim -1 pončem. BOKS Svetovno prvenstvo v sabljanju Rus Svešnikov prvak v floretu BUENOS AIRES, 19. — Sovjetski sabljač Svešnikov je s šestimi zmagami osvojil naslov svetovnega prvaka v moškem floretu. Za njim so se uvrstili Poljak Woyda s petimi zmagami, Nemec Brecht s štirimi, Poljak Pa-rulski s tremi itd. V ženskem floretu je prišlo do presenečenja, ker je bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja o-limpijska in svetovna prvakinja Nemka Heidi Schmid. Največji uspeh so dosegle sovjetske tekmovalke, ker jih bo nič manj kot pet nastopilo v polfinalu. Ita- RIM, 19. — Z zmago nad N* riom d’Agato po točkah v 12 r g dah je Federico Scarponi t* Benedetta del Tronto osvojil .. slov italijanskega prvaka Pel nje teže. TENIS BEOGRAD, 19. — Po izbirn»^ a ~ tekmovanju je teniška zveza - , bran1. ločila igralce, ki bodo --- (. barve Jugoslavije v tekmovanj, za pokal Galea. Ti igralci Miklos Spea, Pavle Baloh in kola Natalin. Jugoslavija nastopa v skupini s Svico in g lijo. Turnir bo v Bielli od do 29. t. m. ATLETIKA ZAGREB, 19. — Danes so odP" tovali v Zagreb atleti nemške ^ mokratične republike, ki bodo ^ soboto in nedeljo nastopili na ^ tletskem dvoboju z Jugoslaviji’^ bo v Celju. V vrstah nerns ^ atletov so nekateri posestnik* limpijskih kolajn in evropski korderji. KOLESARSTVO BEOGRAD, 19. — Kolesa«1 zvezi Jugoslavije so prišle Pr,„ ve z imeni udeležencev dirke v Jugoslaviji iz devetih držav, j|9 ja jugoslovanske ekipe Ves Petrovič je izbral pet članov ^ prezentance in sicer Levačič®’ benika, Valentiča, Škerla in briča. Sesti član bo v pri01* j# da bo okreval od poškodbe, je dobil med amaterskim ToUr Nevio Valčič. NOGOMET TURIN, 19. njimi dogodki deve» Amarildo je Juventusa dr. Umberto Asn danes podal ostavko. OOOOOOOOOOOOOOCCXC500 UMBERTO URBANI CETINJE Obiskal sem tudi etnografski muzej, ki mu načeljuje dr. Jovan Vukmanovid in muzej borbe za osvoboditev, čigar ravnatelj je Janko Lopičid. V državnem muzeju, ki je v bivši kraljevi palači, so razstavljene stvari, ki so pripadale prvemu in zadnjemu črnogorskemu kralju Nikiti in njegovi rodbini. V salonu, ki so ga. imele hčere bivšega kralja, je pritegnil mojo pozornost klavir z veliko sliko Giuseppa Verdija na steni. Posebno hvaležno se spominjam predsednika občine Mila Vrbico, prof. Sava Vukamnovi-ča, direktorja državnega muzeja dr. Rista Dragičeviča, navdušenega proučevalca največjega črnogorskega pesnika, kar dokazujejo njegovi Cianci o Njegošu, ki jih je objavila Narodna knjiga na Cetinju. Dr Dragičevih mi je pokazal najvaž- nejše knjige o črni gori : 22 jih je v nemščini, 16 v srbščini, 9 v francoščini, 6 v ruščini in 5 v angleščini. Posebej sem si ogledal devet italijanskih knjig, začenši z zgodovino Cme gore, ki jo je napisal Chiudina in izdal 1882. Vse druge so iz leta 1896 in so bile pisane ob priliki poroke Jelene Petrovič Njegoš z Viktorjem Savojskim. Marini Antonio je objavil II Montenegro in isti naslov imata zvezka Gaetana Frisolija in Cappellettija, medtem ko je A. Baldacci objavil knjigo Crna-gora, V. Montegazza Al Monte-negro in Piccinini Montenegro e Montenegrini. Knjiga A. Ar-nerja ima naslov Savoia e Montenegro, delo C. A. Levija pa Venezia e il Montenegro, Nisem imel sreče, da bi bil spoznal direktorja državnega arhiva dr. Gojka Pejoviča in ne ravnatelja centralne knjiž- nice dr. Nika Martinovida, ki ju ni bilo na Cetinju. Po varietejskem večeru, ki so ga priredili vrli diletantje v Zetskem domu, smo se razgo-varjali z gledališkim ravnateljem Vasom Perišičem in s Pan-tom Bašunovičem in ta nam je pripovedoval, da je bil interniran na otoku Ponzi z Zani-bonijem in Pietrom Nennijem in da so Črnogorci, ki niso imeli Gorskega venca v originalu, brali II Serto della montagna, se pravi italijanski prevod, ki ga je izdal Garzanti. S prof. Plamencem sem si šel ogledat tudi Srednjo medicinsko šolo, šolo za zdravstvene pomočnice, ki nosi ime po narodnem junaku z Bajič dr. Stanku Martinovidu. Ta šola, ki je blizu Grand hotela, kjer sem bil nastanjen, je bila svojčas ženska gimnazija, ustanovljena, mislim, 1876 pod pokroviteljstvom ruske carice Marije Feo-dorovne in je prenehala ob balkanskih vojnah. V to gimnazijo, kjer se je pod vodstvom Sofije Petrovne Mertvago poučevala tudi francoščina razen ruščine, ki je bil učni jezik, so hodile gospodične bogatih rodbin balkanskih dežel in celo iz Trsta. Ker se ne morem pomuditi pri vsem, kar sem videl v bivši prestolnici, bom samo omenil Umjetniško galerijo, ki je bila ustanovljena na Cetinju 1950 in je v desetih letih življenja dosegla velikanski napredek ter zbrala v svojih dvoranah dela črnogorskih slikarjev in kiparjev od najstarejših pa do najmlajših, dela skoraj vseh slavnejših jugoslovanskih umetnikov pa ikone in posnetke fresk, ki jih lahko občudujemo po raznih samostanih v Cml gori. Razen mojstra slovenskega impresionizma Riharda Jakopiča so zastopani Slovenci Sternen, Jama, Jakac, Maleš, Kregar, Mihelič, Sedej, Debenjak, Boris in Zdenko Kalin od hrvaških slikarjev in kiparjev, recimo Meštrovld in Augustin-čič. V proslavo desetletnice ustanovitve in v počastitev dvajsete obletnice vstaje je cetinjska galerija uredila razstavo jugoslovanskega slikarstva devetnajstega in dvajsetega stoletja v umetniškem paviljonu v Titogradu in tu so pritegnila mojo pozornost dela : Črnogorec Gjure Jakšida (1832—1878), av- toportret in še dve sliki Steva-na Aleksiča (1867—1923) Križanke, Riharda Jakopiča (1869 do 1943), Carmen Mateja Sternena (1870—1949), Blejsko jezero Matije Jame (1872—1947), Splitsko pristanišče Emanuela Vidoviča (1872—1953), Dubrovniško predmestje Petra Dobro-viča (1890—1942). Od živečih se spominjam Istrskega motiva Mihe Ma lesa in sliki obeh največjih današnjih črnogorskih slikarjev Mila Milunovida (1897) in Petra Lubarde (1905) prvega po Jutru na morju, dni-gega po Noči v črni gori. S 35 deli zadnjega desetletja, med katerimi lahko občudujemo veliki platni, ki predstavljata Bitko na Sutjeski in Prometeja novega stoletja, simbol industrializacije, je Lubarda dosegel velik uspeh v novi galeriji palače za stampo v Beogradu. Veliki črnogorski slikar se je čutil počaščen, da je razstavljal v času konference nevezanih držav, ker je prepričan, kakor vsi drugi umetniki, da u-metnost lahko cvete samo v miru. Z bivanja na očarljivem črnogorskem primorju, ki gre od romantične Budve do Ulcinja, ki je bil nekaj časa mesto mor skih roparjev in še hrani sledove vzhodnjaškega pečata, se zlasti spominjam Miločera, nekdanje kraljeve prestolnice, in svetega Stefana, nekdanjega prebivališča ribičev, ki pa je zdaj spremenjeno v letoviško mesto z modernimi stanovanji, restavracijami in kavarnami v starem zidovju ter s terasami na morju in ki ga povezuje s kopnim tenek peščen jezik. V Miločeru sem bil veselo presenečen ob obisku prijateljev iz Titograda in preživljal sem prijetne ure z izobraženim prof. Svetozarom Radojčidem, docentom umetnostne zgodovine v Beogradu, ki je preživljal z družino počitnice na črnogorski obali. Spoznal sem se tudi s slovenskim profesorjem Antonom Pogačarjem, s profesorico Zdenko, njegovo ženo, z njuno hčerko Nevenko. Pogačarjeva sta že petnajst let v Titogradu, on je ravnatelj Muzičke ško-le, kjer poučuje tudi njegova soproga. Nekega večera sta prišla pome na obalo sv. Štefana gospoda Rajko Gjukid in Branko Brajak od Lovčen filma in naslednjega dne sta me odvedla v njihov studio pri Budvi, da bi si ogledal umetniško izdelani dokumentar o pesniku Petroviču Njegošu in njegovi drami «Šdepan Mali», ki je vladal v Cml gori, proglašujoč se za izgnanega ruskega carja, a je bil v resnici le genialen pustolovec. Spominjam se tudi pravoslavnega popa Borisa Casanegra (Cmakuča). Ta mi je nalnrej razkazal svojo cerkev sv. Nikole in zakladnico s prelepim naprsnim križem, ki ga je darovala Katarina II. arhimandrltu Savu Ljubišu, predniku gospodične Seks Ljubiševe, vrle ravnateljice vile Topliš, potem me je sprejel v skromnem stanovanju, kjer mi je stari Uija Mitrovič pripovedoval o svoji internaciji v Cerchiari na Gran Sassu, o proboju fronte in o nemškem umiku proti Anconi leta 1944. Tako Boris Casanegra kakor Uija Mitrovič in mnogo drugih Črnogorcev se spominjajo s hvaležnostjo dobrih italijanskih družin, ki so jih skrivale pred Nemci in so z njimi delile še zadnji krajec kruha. Kakor me je kakšnih petnajst ur potem, ko me je letalo JAT spustilo na titograjsko lčtali- sk k« Pi ra te Pi kc n< sr Pc ve Pi ds ni ji ce ni ni '6 n« dc ži »a ci, ti Pi C, ni ni m ie st: «ti m ta Pc S Jt s m to V< COOOOC«>XyOOOOOCCKOOOCO<0<>0<< COOC^XCXOOOOOOOOOOOOOC>C<>)OOG^O<0^ čftff šče, kamor me je prišla cjrjj profesorica Stojanka DUI®'j, črna gora pozdravila s P01),? nim sunkom, kakor bi na« tela spomniti prizora iz G?., j» ga venca, ko poglavarji, m vstali na Cetinju, da bi s® govorili glede zadnjih uk o čiščenju dežele poturic, VG» šujejo slepega igumana na: ^,4 «Mož’ li znati, oče tSu zašta ove gore uzdrhtas® ej tako me je tistega nedelJs*,tf jutra 9. julija, ko sem ***-• ščal Miločer, črna gora P$ lovč«1^ vila z grmenjem glasbo : Gromovina ito on Love® j mu A neurje je trajalo le m#*" n UCU1JC ju «»J»’” .v — .0 »• sa, po nalivu se je pokaza* 9f jasnejše nebo kot jaoiicjac ucuu »u* * kakor pravi črnogorski Pe ^ Poslije kiše vodrije je 11 -- Pisatelj Marko Kažič JP t do Vukovič sta me odpe1^. tj avtom preko Budve v Ko^pt sta me izročila pod dobro stvo prof. Ignata Zloko j* ravnatelja pomorskega m** in ta me je pozno P°P odpeljal v Prčanj. (NadaUevanie s*® , 4* , iiRFDNia I vn- TRST — UL MONTECCH1 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predat 559 — PODRUŽNICA GOHICA: Ulica S. Pellico Ul, Tel. 33-82 UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 Tel. št. 37-338 NAROČNINA: mesečna 650 lir. Vnaprej’ j9ttJ nr p™tna 350,M,r “Ttna Zu"' - FLRJ v te.nu 20 dm, mesečne 420 d” - Nedeljska: posamezna 40 din, le.no .920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 di„ - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške*» tiska Trs 11-5374 - Za FLRJ: AU.T DZS Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodn, banki v Ljubljani 600-14/5-376 - OGLASI: Cene ofiasjuv^ Za k jnm^širini enega stolp«: osmrtnlc* 120 Ur* - Ma l og,aM Ur b a' V“ °*la*1 *° e )° pr' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat