7
TOMAŽEVA PROSLAVA 2025 / CONVOCATION IN HONOUR OF ST. THOMAS 2025
Izvirni znanstveni članek/Article (1.01)
Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 85 (2025) 1, 7—18
Besedilo prejeto/Received:03/2025; sprejeto/Accepted:04/2025
UDK/UDC: 27-277-243.63
DOI: 10.34291/BV2025/01/Palmisano
© 2025 Palmisano, CC BY 4.0
Maria Carmela Palmisano
»V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10):  
Podobe in simbolika Božje luči v Svetem pismu
“In your light we see light.” (Ps 36:10):  
Images and Symbolism of God’s Light in the Bible
Povzetek: V Ps 36,10b je videnje Božje luči predstavljeno kot videnje in duhovna izku -
šnja skupine, ki vzklikne in Bogu govori v drugi osebi: »V tvoji luči vidimo luč.« Pri -
spevek v v. 10 in v širšem literarnem kontekstu Ps 36 na podlagi hebrejskega izvir -
nika in hebrejske poezije ter ob upoštevanju starih prevodov predstavlja bogato 
simboliko ‚vode‘ in ‚luči‘. Voda in luč v psalmu predstavljata bistvo življenja, ki izvira 
od Boga. Prispevek prikazuje pomen trodelne zgradbe psalma (vv. 2-5.6-10.11-13), 
ki orisuje videnje krivičnika, videnje Boga v središču poetične kompozicije in dvojno 
prošnjo molivca na koncu. Eksegetsko-teološko so analizirane posebnosti posame -
znih delov kompozicije, podana pa je tudi interpretacija celotnega psalma – globo -
ko doumevanje zgodovine v Božji luči, kar presega vsak poskus, da bi psalm pove -
zali zgolj z določenim zgodovinskim kontekstom. To priznava večina komentatorjev. 
Prispevek psalm razlaga v luči judovsko-krščanskega izročila in tradicije. Zadnji del 
teološko sporočilo psalma povezuje z umetniškim delom slikarja judovskega rodu, 
Marca Chagalla, „Križanje v belem“ (1938) in njegovim globokim razmišljanjem o 
skrivnosti zgodovine in trpljenja v luči Kristusovega križanja.
Ključne besede: Luč, voda, izvir, podobe, simbolika, krivičnik, Ps 36, zvestoba, pravič -
nost, sodba, tempelj, hrana, pijača, judovska interpretacija, krščanska interpreta -
cija Ps 36, eshatologija, zgodovina, Marc Chagall, „Križanje v belem“
Abstract:  In Ps 36:10b, the vision of God's light is presented as a vision and spiritual 
experience of a group that exclaims and speaks to God in the second person: “In your 
light we see light.” The article presents the rich symbolism of “water” and “light” in 
v. 10 and in the broader literary context of Ps 36, based on the Hebrew original and 
Hebrew poetry, considering old translations as well. Water and light in the psalm re -
present the essence of life that originates from God. Furthermore, the article demon -
strates the significance of the tripartite structure of the psalm (vv. 2-5.6-10.11-13), 
which outlines the vision of the wicked, the vision of God in the center of the poetic 
composition, and the twofold petition of the worshiper at the end. The article 
analyzes the particular features of each part of the composition from an exegetical -

8 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
-theological point of view and presents an interpretation of the entire psalm as a deep 
understanding of history in the light of God, which goes beyond any attempt to con -
nect the psalm to a specific historical context. This is acknowledged by most com -
mentators. The article interprets the psalm in light of Jewish-Christian tradition. The 
final section connects the theological message of the psalm with the work of the 
Jewish painter, Marc Chagall, “White Crucifixion” (1938) and his profound reflection 
on the mystery of history and suffering in light of the crucifixion of Christ.
Keywords: Light, water, spring, images, symbolism, the wicked, Ps 36, faithfulness, 
righteousness, judgment, temple, food, drink, Jewish interpretation, Christian in-
terpretation of Ps 36, eschatology, history, Marc Chagall, “White Crucifixion” 
1. Uvod
Izbrani naslov je vzet iz Ps 36,10, kjer je predstavljeno veliko in presenetljivo od-
kritje psalmista: njegova duhovna izkušnja, globoko povezana s celoto teološke-
ga sporočila Stare in Nove zaveze ter s človekovim izkustvom vseh časov.
1
 Psalmi 
so poetične kompozicije, ki izvirajo iz globoke in močne vere pisateljev in izražajo 
edinstveno percepcijo – včasih popolnoma novo dojemanje časa, prostora, zgo-
dovine, stvarjenja in tudi usode posameznika.
2
Izbrala sem drugi stih (grafično vrstico) Ps 36,10 iz standardnega prevoda SP , 
kar bom utemeljila v nadaljevanju.
V negotovem zgodovinskem obdobju, v katerem živimo danes, zaznamovanem 
z velikimi spremembami, vojnami in nasiljem ter velikimi izzivi na antropološki, so-
cialni in kulturni ravni, je percepcija psalmista nagovarjajoča in aktualna tudi za nas.
2. Analiza Ps 36,10 v literarnem kontekstu
Izbrani naslov »v tvoji luči vidimo luč (SSP)« je drugi stih vrstice 10, ki se v celoti 
glasi tako:
MT v. 10 LXX v. 10 Vg v. 10 SPJ / SSP v. 10
~ ם י ֑ ִיּ ַח רוֹ ֣ ק ְ מ ךָ ְ מּ ִ֭ ע־י ִֽ כּ ὅτι παρὰ σοὶ πηγὴ ζωῆς 
quoniam tecum est fons 
vitae
Kajti v tebi je izvir življe-
nja,
kî-ʿimmǝḵā mǝqôr 
ḥayyîm
hoti para soi pēgē zōēs
.  ר וֹ ֽא ־ה ֶא ְר ִנ ֗ךָ ְ רוֹא ֜ ְבּ
ἐν τῷ φωτί σου ὀψόμεθα 
φῶς
in lumine tuo videbimus 
lumen
v tvoji luči bomo videli 
svetlobo. (SPJ)
bǝ ʾôrḵā ni rʾe
h
- ʾôr
en tō phōti sou  
opsometha phōs
v tvoji luči vidimo luč. 
(SSP)
1 
Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0262 („Vrednote v judovsko-krščanskih virih in 
tradiciji ter možnosti dialoga“) in raziskovalnega projekta J6-50212 („Moč čustev in status ženskih likov 
v različnih literarnih žanrih Stare aveze“), ki ju sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko 
dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
2 
Za celovit pristop k psalmom kot poetičnim kompozicijam gl. Aletti in Trublet 1983.

9 Maria Carmela Palmisano - »V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10)
Psalmist ob videnju Božje svetlobe, ki je v vrsticah pred tem (v. 6-9) opisana kot 
dobrota / ljubezen in zvestoba, ki izhajata iz višav in preplavljata svet, vzklikne in 
Bogu govori v množini (10b).
V tem besedilu prepoznavamo dve lastnosti Božje besede, ki sta dve temeljni 
postavki Svetega pisma in Božjega razodetja, tj. personalizem in odnosnost. Bog, 
ki se v Svetem pismu razodeva in nas nagovarja kot osebe, je Bog, ki kot presežno 
bitje in oseba stopa v odnos z vsakim človekom, kar teološko opredelimo kot za-
vezo, ki jo je Bog s človeštvom sklenil preko Noeta. Kasneje jo sklene z izvoljenim 
ljudstvom Izraelom preko Abrahama in Mojzesa, v Novi zavezi pa z vsemi ljudmi 
v Jezusu Kristusu. Molivec po poglobljenem premisleku o dogajanju v svetu – po-
gosto nerazumljivem, polnem ugank – za približanje svojega odkritja bralcu upo-
rablja zelo bogate in lepe izraze.
V prvem delu vrstice, ki se povezuje s predhodnim odlomkom psalma, pisatelj 
zatrjuje, da je izvir življenja v Bogu in pri tem kot metaforo življenja uporablja pro-
sojne snovi. Najprej je to voda, ki žubori iz svojega izvira. Odkritje ni predstavljeno 
kot individualno ali razumsko razsvetljenje, temveč kot spoznanje, ki ga psalmist 
deli z bralcem, sam pa ga je prejel v odnosu z Bogom, ki ga nagovarja z drugo ose-
bo »ti«
3
 – kot presenetljivo in lepo, prosojno resnico. 
Beseda ‚izvir‘ iz besedne zveze ‚izvir življenja‘ (v hebrejščini: םייּ ַ ח רוֹק ְ מ mǝqôr 
ḥayyîm) vsebuje besedo luč, ʾôr. Psalmist v naslednjem stihu (grafični vrstici) s 
pomočjo lepe metafore in besedne igre od metafore vode preide k drugi metafo-
ri, ki uporablja še eno prosojno snov, to je ‚luč‘. S poetičnim izrazom psalmist na-
kazuje, da je v Bogu izvir vode, ki predstavlja življenje in luč. Gre za simbolno izra-
žanje bistva življenja.
Drugi stih, zgrajen s pomočjo paralelizma, poglablja in ilustrira posledice tega, 
kar je bilo izrečeno v prvem stihu. V hebrejskem stihu »v tvoji luči vidimo luč« (ali 
»bomo videli luč«, možna sta oba prevoda – sama sem izbrala prvega iz SSP) be-
sedo ‚luč‘ najdemo kar trikrat, saj je hebrejska beseda ‚luč‘ vsebovana tudi v gla-
golu videti (glagolski koren rʾh), in sicer zrcalno – črke so v obratnem vrstnem redu. 
Ne alef in reš, temveč reš in alef. Ta pojav v poeziji imenujemo zvočna prosojnost 
in je posebej zanimiv, ker smo v besedilu »mi« – bralci in poslušalci – vključeni v 
videnje psalmista in sami postajamo prosojni.
4
 Pojav nakazuje, da Božja luč člove-
ka prešinja. Luč, ki prihaja od Boga, od zgoraj, je luč, ki se razodeva in nas prešinja 
tako, da sami postajamo prosojni, svetli in sposobni videti resnico,
5
 ki je v Bogu 
– in je Bog sam.
3 
O percepciji edinosti Božjega bitja v judovski in krščanski hermenevtiki gl. Krašovec 2023.
4 
O poetičnem pojavu zvočne prosojnosti v psalmih gl. Sonnet 2020, ki je v Rimu – v okviru seminarja za 
bibliciste „Il Salterio e il libro di Giobbe“ [20-24 gennaio 2020] – predstavil predavanje z naslovom „La 
poesia dei Salmi: per un’intelligenza dinamica del parallelismo.“ You tube, 21. januarja 2020. Video, 
1:02. https://www.youtube.com/watch?v=QhHGiETJvAQ; o videnju luči, gl. tudi Alonso Schökel in Car-
niti 1992, 621.  
5 
O analizi semantičnih polj za prikaz večpomenskosti besedišča, ki v Svetem pismu izraža različne vidike 
resnice, gl. Avsenik Nabergoj 2023, 339–357. 

10 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
V eni sami vrstici psalmist posreduje bogato duhovno izkušnjo, ko se semantič-
no polje videnja in izvirske vode delno prekrivata. A vse to izvira iz besede Boga, 
ki je svojemu služabniku to resnico razodel (v. 1).
Sosledje med bogatimi podobami in simboliko vode-luči v vrstici je takšno, da 
vse prvotno izvira iz izgovorjene besede Boga Stvarnika, ki z besedo daje življenje. 
Pri stvarjenju je Bog rekel: »bodi luč.« (1 Mz 1,3) Prvenstvo Božje besede je v Sve-
tem pismu zelo poudarjeno že od stvarjenja dalje. Bog je luč. Luč, ki je življenje, 
je luč, ki »se sliši« in ne le vidi – oz. se prej sliši kot vidi, saj ima v Svetem pismu 
poslušanje Božje besede prednost pred tem, kar vidimo. Besedo vidimo, ker jo 
slišimo.
Lepoto vrstice, ki v hebrejščini vsebuje večplastne metafore in »svetla« antro-
pološka sporočila, še globlje dojamemo, če se za trenutek ustavimo pri literarnem 
kontekstu Ps 36 (v grščini oštevilčen kot Ps 35).
6
3. Kontekst psalma (Psalm 36 [35] SSP , SPJ)
PSALM 36 (35) SSP PSALM 36 (35) SPJ
 Grešnikova hudobija in Božja dobrota  Grešnikova zloba in Božja dobrota
1
 Zborovodju. Od Gospodovega služabni-
ka Davida.
1
 Zborovodju. Od Davida, Gospodovega 
služabnika.
2
 Hudodelski govor krivičniku je sredi 
njegovega srca,  
ni strahu Božjega pred njegovimi očmi. 
2
 V krivičnikovem srcu šepeta pregreha, 
pred njegovimi očmi ni strahu Božjega.
3
 Zakaj v svojih očeh si preveč laska, 
da bi odkril svojo krivdo in jo sovražil. 
3
 Kajti v svojih očeh si daje preveč potuhe, 
da bi odkril svojo krivdo in jo sovražil.
4
 Besede njegovih ust so zloba in prevara, 
nehal je ravnati razumno, delati dobro. 
4
 Besede njegovih ust so zloba in prevara, 
nehal je ravnati razumno in delati dobro.
5
 Zlobno misli na svojem ležišču,  
stopa na pot, ki ni dobra,  
hudobije ne zavrača. 
5
 Snuje zločine na svojem ležišču, 
stopa na pot, ki ni dobra, 
hudobije ne zavrača.
6
 Gospod, v nebesih je tvoja dobrota, 
tvoja zvestoba sega do oblakov. 
6
 Gospod, v nebesih je tvoja dobrota, 
tvoja zvestoba sega do oblakov.
7
 Tvoja pravičnost je kakor božanske gore,  
tvoja sodba je kakor neizmerna globoči-
na,  
Gospod, ti rešuješ ljudi in živali. 
7
 Tvoja pravičnost je kakor božanske gore, 
tvoja sodba je kakor neizmerna globoči-
na, 
Gospod, ti rešuješ ljudi in živali.
6 
Kar se tiče opredelitve literarne zvrsti psalma (žalostinka posameznika, žalostnika naroda, modrostni 
psalm itd.), med komentatorji še ni soglasja (gl. Jacquet 1975, 743; Craigie 1983, 290–291; Ravasi 1985, 
651–655).

11 Maria Carmela Palmisano - »V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10)
8
 O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! 
Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih 
peruti. 
8
 O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! 
Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih 
peruti.
9
 Opajajo se z obiljem tvoje hiše,  
v reki svojih radosti jih napajaš. 
9
 Nasičujejo se z obiljem tvoje hiše, 
v reki svojih radosti jih napajaš. 
10
 Zakaj v tebi je izvir življenja, 
v tvoji luči vidimo luč. 
10
 Kajti v tebi je izvir življenja, 
v tvoji luči bomo videli svetlobo. 
11
 Ohrani svojo dobroto njim, ki te poznajo, 
svojo pravičnost iskrenim v srcu. 
11
 Ohrani svojo dobroto njim, ki te poznajo, 
svojo pravičnost iskrenim v srcu.
12
 Naj ne pride do mene noga prevzetnosti, 
roka krivičnih naj me ne prežene. 
12
 Naj ne pride do mene noga prevzetneža, 
roka krivičnih naj me ne prežene.
13
 Tam so padli hudodelci,  
podrti so bili, pa ne morejo vstati. 
13
 Hudodelci so tam padli, 
propadli so in ne morejo več vstati.
Pisatelj v psalmu orisuje antitezo in strašno nasprotje (lahko bi rekli dramo zgo-
dovine) kot velikanski kontrast med situacijo krivičnika (v. 2-5) in Božjo dobroto 
(6-10). Na koncu izreka dve prošnji: da bi bila ohranjena Božja dobrota zvestim in 
da roka in noga krivičnika proti poštenim ne bi imeli uspeha.
7
4. Triptih in koncentrična zgradba
V psalmu torej zasledimo tri dele:
videnje krivičnika (v. 2-5), 
videnje Boga (6-10),  
dve prošnji Bogu (11-13).
Zgradba je torej izrazito trodelna in koncentrična, saj vrstice 6-10 predstavljajo 
središče poetične kompozicije.
8
 
Na začetku psalmist poglobljeno razmišlja o početju zlobnih – in slišimo lahko 
slikovit izraz, da poosebljen greh šepeta v srcu krivičnika.
5. Prvi del (v. 2-5)
Hebrejska beseda nǝʾum, ki stoji za glagolskim izrazom ‚šepetati‘ (SPJ) in ki ga ne-
kateri komentatorji prevajajo z besedo ‚orakelj‘ (v SSP je v v. 2 preveden z besedo 
‚govor‘), se nanaša na besedo, ki jo krivičnik nosi v svojem srcu in mu zakriva no-
tranji pogled, saj ‚pred seboj‘ ne vidi Božjega strahu.
9
7 
Za tekstnokritično analizo in eksegetski študij celotnega Ps 36 je literatura obsežna. Omenimo le nekat-
ere nepogrešljive študije: Le Mat 1957; Lohfink 1990, 327–341; Alonso Schökel in Carniti 1992, 615–626; 
Craigie 2004, 289–293; Ross 2011. 
8 
Za študij zgradbe Ps 36 in drugačen predlog njegove literarne strukture gl. Auffret 1988, 57–73.
9 
Craigie (1983, 291; gl. tudi Monti 2018, 432) prepoznava v Rim 3,18: »Ni strahu Božjega pred njihovimi 

12 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
Zaradi besede ‚orakelj‘ bi pričakovali, da gre za sporočilo preroka (Schökel in 
Carniti 1992, 617) – dejansko pa v tem primeru govori poosebljeni greh (v. 2), ki 
se v človekovem srcu oglaša in preži, da bi ga napadal in uničil. Na drugih mestih 
Svetega pisma je greh podobno predstavljen kot zver ali kača. Greh hoče biti slišan 
in poslušan, da bi mu grešnik odprl srce in sprejel njegove prevare, ko ga zavaja 
in mu predočuje prazne iluzije.
Krivičnik, ki živi v laži,
10
 je zavrnil modrost in poštenost. Nekateri komentatorji 
ta greh opredeljujejo z izrazom ‚egolatria‘ (Monti 2018, 428) – ta označuje mali-
kovanje samega sebe, ko človek ostane zaprt v svojem svetu, išče le svoje ugodje 
in svoj prav in zato Boga zavrača. Prerok Mihej grozi (2,1): 
»Gorje njim, ki snujejo zlo
in počenjajo húdo na svojih ležiščih;
izvršijo ga, še preden sine jutro, 
ker imajo moč v svojih rokah.«
Ps 1,1 podobno opisuje, kako krivičniki vztrajajo v slabem ravnanju.
11
 Vrstici 4-5 
iz psalma 36 opisujeta gibanje, ki izvira iz globine srca hudobneža, se obelodani, 
postane dejanje in se s prevaro širi v srcu, v mislih, v ustih – povsod, doma ali na 
cesti. Vse pa se začenja v srcu, kjer krivičnik zavrne Boga, etične prvine, modrost 
in dobroto. Psalmistovo razmišljanje je blizu tudi občečloveški izkušnji. A tu ne gre 
toliko za ločitev med vernimi in nevernimi kot med poslušnostjo in neposlušnostjo 
Bogu, kar je mnogo globlja ločnica, saj Bog govori vsakemu človeku – in vsakemu 
daje slišati svoj glas (tj. vest) na svoj način.
6. V sredini videnja: Božja luč (v. 6-10)
Psalmistovemu premisleku o delovanju krivičnika v v. 6-10 sledi videnje Boga; so-
očamo se z Božjimi lastnostmi (dobroto [ḥéseḏ], zvestobo [ʾĕmûnā
h
], pravičnostjo 
[ṣǝḏāqā
h
], sodbo [mišpaṭ]) in tudi z Božjim delovanjem (reševanje, dajanje darov 
povezanih s templjem: zavetje, hrana, pijača). Premišljevanje v. 6-10 postaja izje-
mno bogato in globoko.
Vse omenjene Božje lastnosti so predstavljene s svojimi kozmičnimi razsežnost-
mi. Molivec jih opisuje s človeške perspektive, od spodaj. Te Božje lastnosti in 
Božji darovi so visoki kot nebo, oblaki ali gorovje, so prostrani kot oceani. Pisatelj 
globoko in široko duhovno dimenzijo postavlja v prostor, ki postane simbol. Po-
dobno v Ef 3,18 beremo o širokosti, dolgosti, visočini in globočini Kristusove lju-
bezni. 
očmi« ozadje Ps 36,2, čeprav je Pavlovo razmišljanje o Božji pravičnosti v nadaljevanju novo; o tematiki 
Božje pravičnosti pri Pavlu gl. Lülik 2024, 151–184.
10 
O laži in njeni uničujoči moči gl. Wyrostkiewicz in Petro 2023, 281–292.
11 
O prvi kitici Ps 1 (v. 1-3) gl. Tedeško 2023, 52.

13 Maria Carmela Palmisano - »V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10)
V v. 7b pesnik uporablja izraz »ljudje in živali«, da bi z merizmom opisal vsa živa 
bitja, za preživetje katerih Bog sam posebej skrbi.
12
V v. 8-10 se znotraj opisane prostrane (obsežne) kozmične vizije pesnik osre-
dotoča na duhovno izkušnjo templja, namenjenega Adamovim otrokom – vsem 
ljudem. Božja bližina je tu izražena s  prispodobama zavetja (»Človeški sinovi se 
zatekajo v senco tvojih peruti«) in obilja (»Opajajo se z obiljem tvoje hiše«) v na-
sprotju z lakoto. V templju – kakor v raju – so reke radosti, ki potešijo človeško 
žejo.
13
 Tempelj je upodobljen tako, da Božjo bližino predstavlja kot nekakšno vr-
nitev v prvotni izgubljeni raj.   
Vrstica 10 Boga opisuje kot nenehni izvir življenja (kar se povezuje s preroško 
tradicijo, gl. Ezk 47 in Jl 4,18: »Studenec bo izviral iz Gospodove hiše …«).
Bog je predstavljen kot izvir luči, ki razsvetljuje vsakega človeka. Ta luč je name-
njena vsem ljudem.
Pesnik tempeljski prostor v prispodobi opisuje kot zavetje, gostijo in obilje Bož-
je hiše. Kelih je izvir vode, vino je radost in vse je »tvoje« – Gospodovo.
V. 10 vsebuje glagol v množinski obliki – molivec je povezan s skupino, ki vzkli-
kne: »V tvoji luči vidimo luč.« Glagol je v množini: to pomeni, da je subjekt glago-
la skupina ljudi, zvestih Bogu. Luč torej vidijo skupaj.
V v. 6-10 prepoznavamo sledeče gibanje: luč življenja prihaja od Boga in se spu-
šča k vsem bitjem, k človeštvu in k »nam«.
7. Tretji del (v. 11-13)
Zadnje tri vrstice (v. 11-13) vsebujejo dve prošnji in nudijo odgovor na »dramo 
zgodovine«. Prošnji sta:
da bi Božja ljubezen in pravičnost ostali pri zvestih-poštenih;
da molivec, preganjan od roke zlobnega, ki ga stiska, in poteptan od noge, ki ga 
tlači, ne bi bil uničen v pregnanstvu in stiski, ki sta sad ošabnosti in krivičnega po-
četja. Prošnja molivcu daje upanje na zmago nad krivičnikom.
14
Kar v zadnji vrstici (v. 13) zelo preseneča, je časovna razsežnost: pričakovali bi 
glagol v prihodnjiku in tako izraženo upanje, vendar slišimo opis poraženih v pre-
tekliku: 
»Tam so padli hudodelci,
podrti so bili, pa ne morejo vstati.«
12 
O prisotnosti merizma v vrstici gl. tudi Tournay 1993, 161–164; o razliki med merizmom in antitezo gl. 
Krašovec 2023b, 254.
13 
Čeprav glede izvornega konteksta psalma (Sitz im Leben) med komentatorji ni soglasja, vsi omenjajo 
povezavo v. 8-10 z liturgijo in s templjem (gl. npr. Le Mat 1957, 94–107; Ravasi 1985, 651–652; Bruegge-
mann in Bellinger 2014, 179).
14 
O aktualizaciji prošnje (v. 12) v judovskem okolju gl. Ravasi 1985, 662.

14 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
V molitvi psalmist dobi táko gotovost glede prihodnosti, da jo opisuje kot do-
godek, ki se je že zgodil: zlo je že premagano. Krivičnik ni deležen vstajenja (po-
dobno misel najdemo v 2 Mkb 7,9.14). Izjava ne nasprotuje možnosti spreobrnje-
nja krivičnika, ampak hoče poudariti, da zlo in zla dejanja nimajo prihodnosti. 
Zanimivo je, da se psalm zaključi z glagolom, ki označuje vstajenje, a v negativni 
obliki: wǝlōʾ-yāḵǝlû qûm,  krivičniki »niso mogli vstati«.
8. Dve antropološki situaciji in sporočilo o zgodovini
Če beremo vrstico 10, videnje Božje luči, v širšem literarnem in teološkem konte-
kstu psalma, lahko spoznamo, da psalmist opisuje dva tipa človeka – dve antro-
pološki situaciji, ki sta v zgodovini vedno prepoznavni:
- delovanje krivičnika, ki izvira iz njegove notranjosti in se izraža navzven – izva-
ja nasilje, snuje hudobije in je vklenjen v lastni interes;
- ljudje, ki živijo iz Luči.
V osrednjem delu kompozicije psalmist orisuje veličastno videnje Boga; videnje 
ima svoje središče v templju, v katerem vernega nasiti in odžeja obilje Božjih darov.
V tretjem delu – ob zaključku psalma – sledita dve uslišani prošnji molivca (gre 
za dvojno prošnjo). Psalm ne opisuje neposrednega spopada med krivičnim / kri-
vičnimi in zvestimi Luči, ampak daje gotovost, da bo početje prvih premagano, da 
bo propadlo – in pri tem uporablja slovnične oblike glagolov v perfektu, s katerimi 
je posredno rečeno, da ima to Božje delo trajne posledice. Podobno vsebino za-
sledimo npr. pri zavzetju Jerihe (Joz 6,20), ko mestno obzidje pade – ne zato, ker 
se Izraelci proti njegovim prebivalcem bojujejo, temveč samo od sebe: ko Izraelci 
sedemkrat obkrožijo obzidje in trobijo na rog (liturgični inštrument). Sporočilo je 
jasno – sovraštvo je poraženo zaradi Božjega posega. To pa ne pomeni, da se v 
zgodovini za resnico in pravičnost ni treba zavzemati.
Psalm predstavlja sintetični pogled na zgodovino vseh časov, saj presega vse 
poskuse, da bi to videnje omejili na določen čas in prostor (kar priznava tudi ve-
čina komentatorjev, gl. npr. Botha 2004, 519).
9. Krščanska interpretacija psalma in zgodovina 
eksegeze psalma
V krščanski tradiciji je bil ta psalm interpretiran v kristološki luči in v luči dopolni-
tve razodetja. Osrednje videnje Božje zvestobe, dobrote in svetlobe je usmerjeno 
h Kristusu.
Človeško srce je središče Kristusovega delovanja, saj je prišel odrešit grehov vse 
človeštvo – in ga napolnit s svetlobo Očetove ljubezni.
Vsa simbolika Božje luči, ki se v Stari zavezi povezuje s templjem – to je namreč 
kraj, kjer ima verni Jud izkušnjo Božjega zavetja in Božjih dobrot –, se v Novi zave-

15 Maria Carmela Palmisano - »V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10)
zi od judovskega templja nekoliko loči in poveže z osebo Jezusa Kristusa. Staroza-
vezna simbolika templja in daritev se obogati in doseže svojo dopolnitev v osebni 
in edinstveni daritvi Jezusa Kristusa za vse človeštvo. 
Janezov evangelij Jezusa opisuje kot luč sveta (1,4; 8,12; 12,36.46) in živo vodo 
(4; Jn 7,37-39; Jn 19,34). V okviru četrtega evangelija so liturgični judovski prazni-
ki, zlasti šotorski praznik, usmerjeni h Kristusu, ki: »Na dan, véliki dan praznika je 
vstal, zaklical in rekel: »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije, kdor veruje 
vame.« (Jn 7,37-38)
Simbolika vode in luči doseže svoj vrh v eshatološki napovedi Raz 22,1.5 (SSP), 
kjer beremo:
»Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je  
izvirala od prestola Boga in Jagnjeta. 
Noči ne bo več in ne bodo 
potrebovali ne luči svetilke ne sončne luči, kajti razsvetljeval jih bo 
Gospod Bog …«
Cerkveni očetje so psalm brali v kristološki luči. Ciril Aleksandrijski komentira 
(v. 8): »V letih, ki jih je Jezus živel na zemlji, se je v toliki meri kopičilo Božje usmi-
ljenje, da so vsi ljudje zdaj pod njegovimi perutmi.«
Za sv. Hieronima je »senca peruti« križ (v. 8). Gregorij Nacianški pa v. 10 komen-
tira: »V luči Svetega Duha vidimo in oznanjamo Luč, ki je Kristus, ki izhaja iz Luči 
in je Oče.« (Schökel in Carniti 1992, 624–625)
15
Božja Luč je namenjena vsem, se širi in preplavlja svet, stvarstvo, človeštvo – in 
uzreti jo more vsak, ki je Luči odprt.
16
10. Zaključek
Na koncu naj našo kratko razlago in interpretacijo Ps 36 povežem še z zelo zgovorno 
umetniško podobo iz današnjega časa. Predstavlja, podobno kot Ps 36, vizijo Božje 
luči, ki se iz Svetega pisma izteka v zgodovino – to je Križanje v belem, umetniško 
delo judovskega slikarja Marca Chagalla (iz leta 1938, pred slabim stoletjem). V sre -
dini platna je velik in sijoč pas luči, ki se spušča od zgoraj in razširja na zemljo. Na 
bel pas luči je položen velik bel križ, na katerem je Križani oblečen v talit (judovski 
molitveni plašč gl. Ravasi 1985, 662);
17
 sredi nasilja in vseh žalostnih dogodkov, ki 
se okoli njega in okoli križa vrstijo, prinaša globoko sporočilo spokojnosti, miru.
15 
Glede interpretacije Ps 36 pri Cerkvenih očetih in v zgodovini eksegeze gl. Jacquet 1975, 745–756; 
Lamirande. 1983, 211–222.
16 
Tomaž Akvinski v. 10 komentira takole (Stroobant 1996, 442): »V tvoji luči, to pomeni v Kristusu, ki je 
luč od luči: ta luč je ista kakor pravi Bog. Torej Kristus je luč, saj izhaja iz Očeta; on je izvir življenja ker je 
počelo oživljajočega duha.« Prevod iz francoščine je naš. 
17 
Avtor v komentarju Ps 36 dodaja, da danes – po obredu aškenazov –, ko Judje molitveni plašč »tallit« 
nadenejo na mladega Juda, vodja liturgije moli Ps 36,8-11 (gl. tudi Jacquet 1975, 756). 

16 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
Kristus je bil križan med razbojniki, danes pa je Nedolžni križan med nedolžnimi 
(tako Chagall) in povezan z vsemi nedolžnimi zgodovine.
18
 Zlo ne more zasenčiti sve-
tlobe – v luči nima mesta in se pred njo umakne, kar sredi trpljenja in preizkušenj 
človeštva naznanja zmago Življenja. 
Sporočilo psalmista je v sodobnem Chagallovem slikarskem delu nekako aktualizi -
rano: tudi danes, ko osupnemo nad velikim nasiljem, trpljenjem nedolžnih, krivičnimi 
dejanji, zaradi katerih trpimo, nas psalmist vabi, da se zazremo v Očetovo LUČ in pred 
njo vzkliknemo: »V tvoji luči vidimo luč!« Sedanje trpljenje je preobraženo v svetlobo, 
ki sije iz Svetega pisma in iz Učlovečene Božje besede, da bi prešinjala tudi naše življe -
nje – saj je zlo v Kristusu premagano! Tudi danes glejmo Luč in se Ji pustimo voditi!
18 
Gl. panele predstavitve slikarskega dela, ki je bilo razstavljeno v Rimu (Palazzo Cipolla) na začetku svete-
ga leta, od 27. 11. 2024 do 27. 1. 2025, https://www.iubilaeum2025.va/it/giubileo-2025/eventi-cultur-
ali/mostre/roma-giubileo-crocifissione-chagall.html. 
Slika 1: Marc Chagall, Križanje v belem, 1938. The Art Institute of Chicago. © 2018 ArtistsRi-
ghts Society (ARS), New York/ADAGP , Paris.

17 Maria Carmela Palmisano - »V tvoji luči vidimo luč.« (Ps 36,10)
Aletti, Jean-Noël, in Jacques Trublet. 1983. 
Approche Poétique et Théologique des Psau-
mes. Analyses et Méthodes. Pariz: Les Èditions 
du Cerf. 
Auffret, Pierre. 1988. «Jahvé, Qu(’elle nous est 
chère, ta loyauté!»: Ètude structurelle du Ps 
36. Science et Esprit 40, št. 1:57–73.
Avsenik Nabergoj, Irena. 2023. Razvoj metode 
semantičnih polj ob primeru hebrejskega 
pojma resnice. Bogoslovni vestnik 83, št. 
2:339–357. https://doi.org/10.34291/
bv2023/02/Avsenik
Botha, Phil J. 2004. The textual strategy and 
ideology of Psalm 36. Old Testament Essays 17, 
št. 4:506–520. 
Brueggemann, Walter, in Wiliam, H., Bellinger. 
2014. Psalms. New York: Cambridge University 
Press.
Chagall, Marc. 1938. The White Crucifixion. Artic 
https://www.artic.edu/artworks/59426/white-
-crucifixion (pridobljeno 17. 3. 2025).
Craigie, Peter C. 1983. Psalm 1–50. Word Biblical 
Commentary 19. Dallas, TX: Word Books Publi-
sher.
Jacquet, Louis. 1975. Les Psaumes et le coeur de 
l'Homme: Etude textuelle, littéraire et doctrina-
le. Introduction et Premier Livre du Psautier: 
Psaumes 1 à 41. Gembloux: Duculot.
Krašovec, Jože. 2023. Percepcija edinosti Božjega 
bitja v starejši judovski in krščanski hermenev-
tiki. Edinost in dialog 78, št. 2:127–144. https://
doi.org/10.34291/ed2023/02/Krasovec
– – –. 2023. Vsebine in oblike v koncepcijah, prika-
zih in razlagah nasprotij in protislovi. Bogoslov-
ni vestnik 83, št. 2:249–268. https://doi.
org/10.34291/bv2023/02/Krasovec
Lamirande, Émilien. 1983. Âges de l'homme et 
âges spirituels selon Saint Ambroise. Le Com-
mentaire du psaume 36. Science et Esprit 35, 
št. 2:211–222. 
Le Mat, L.A.F. 1957. Textual Criticism and Exegesis 
of the Psalm XXXVI: A Contribution to the Study 
of the Hebrew Book of Psalms. Studia Theologi-
ca Rheno-Traiectina 3. Utrecht: Kemink & 
Zoon.
Lohfink, Von Norbert. 1990. Das Böse im Herzen 
und Gottes Gerechtigkeit in der weiten Welt. 
Gedanken zu Psalm 36. V: Paul Imhof, ur. Got-
tes Nähe: Religiöse Erfahrung in Mystik und 
Offenbarung. FS zum 65. Geburstag von Josef 
Sudbrack. Würzburg: Echter. 
Lülik, Benjamin. 2024. Sinteza Pavlove teologije o 
pravičnosti in opravičenju: sodobni uvidi in 
ekumenske implikacije. Edinost in dialog 79, št. 
1:151–184. https://doi.org/ 10.34291/
ed2024/01/Lulik2
Kratice
 1 Mz – Prva Mojzesova knjiga.
 2 Mkb – Druga knjiga Makabejcev.
 Ezk – Knjiga preroka Ezekiela.  
 Jl – Knjiga preroka Joela.
 Jn – Janezov evangelij.
 Joz – Jozuetova knjiga.
 LXX – grški prevod SZ – Septuaginta.
 MT – Masoretsko besedilo.
 NZ – Nova zaveza.
 Ps – Psalm.
 Raz – Knjiga razodetja.
 SP – Sveto pismo.
 SPJ – slovenski katoliški prevod Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja.
 SSP – Standardni prevod Svetega pisma.
 SZ – Stara zaveza.
 Vg – latinski prevod Svetega pisma – Vulgata.
Reference

18 Bogoslovni vestnik 85 (2025) • 1
Monti, Ludwig. 2018. I Salmi: preghiera e vita. 
Commento al Salterio. Spiritualità Biblica. 
Magnano (BI): Edizioni Qiqajon.
Ravasi, Gianfranco. 1985. Il Libro dei Salmi. Com-
mento e attualizzazione. Zv. 1, (1–50). Lettura 
pastorale della Bibbia. Bologna: Edizioni Deho-
niane.
Ross, Allen P. 2011. A Commentary on the Psalms. 
Vol. 1. Kregel Exegetical Library. Grand Rapids: 
Kregel.
Schökel, Luis Alonso, in Cecilia Carniti. 1992. I 
Salmi: edizione italiana a cura di Antonio Nepi. 
Zv. 1. Rim: Borla. 615–625.
Sonnet, Jean-Pierre.  2020. »La poesia dei Salmi: 
per un’intelligenza dinamica del parallelismo.« 
YouTube video, 1:02. 21. 1.  https://www.
youtube.com/watch?v=QhHGiETJvAQ.
Stroobant de Saint-Éloy, Jean-Éric, ur. 1996. 
Thomas D’Aquin: Commentaire sur les Psau-
mes. Pariz: Les Éditions du Cerf.
Tedeško, Alan. 2023. Psalma 1 in 2 kot uvod v 
psalter. Bogoslovni vestnik 83, št. 1:49–61. 
https://doi.org/10.34291/bv2023/01/Tedesko
Tournay, Raymond Jacques. 1993. Le texte altéré 
du Psaume 36, 6-8. Révue Biblique 100, št. 
2:161–164.
Wyrostkiewicz Michał, in Marek, Petro. 2023. Lie 
as the Anthropological Destruction (Laž kot 
antropološko uničenje). Bogoslovni vestnik 83, 
št. 2:281–292. https://doi.org/10.34291/
bv2023/02/Wyrostkiewicz