— 78 — Žaba 1. Ob mlakuži. ej, kakšno vcselje je imela otročad s to mlakuzo! Pozimi, > ko sc je led napravil, so se drsali na njej: pomladi so žabe loviii, poleti so ladje vozili, jeseni pa - jeseni so nabirali protje, ki je rastlo ob obrežju, in si vili slamnike in pletenice. Vsa vas se je zbirala okrog mlakuže: zato so ji rekli prav: vaška mlakuža. Pa je bilo res tudi prijetno ob mlakuži! Voda je prite-kala na zgornji strani in na spodnji strani zopet odtckala. Tam, kjcr se je izlivala v lužo, je bil mlin na lopaticc; kjer pa je odhajala, je bila žaga. V vodi in pod vodo pa je bilo polno življenja. Kraljevale so notri žabe in ribe. Dostikrat je poku-kala žaba v beli dan, toda naložena ladja. ki je prihajala od mlina sem, jo je ustrašila, in žaba se je s strahom podurnila nazaj. Samo enkrat se je primerilo, da se je prikazala žaba tik poleg ladjc Orkanovega Tinčeta, in so se valovi zazibali tako močno, da sc je Tinčetu prevrnila ladja z vsem bogastvom. Tedaj je bilo pa tudi vpitja in kričanja ob mla-kuži- In pa ribe — li, \i so se Sele poganjalc iz vode! Vsakih pct minut je katera hlastnila po mušici! In če si vrgel drobtino v vodo —: naenkrat so jo zapazile, in nabralo se jih je na stotinc in vse so se zaletavale v plen in se trgale zanj . • . Tako je bilo življenje ob mlakuži, kadar so bili otroci polcg. Kaj pa šele tedaj, kadar je bilo vse mirno na obrežju! Tcdaj so se žabo izkoba-cale celo na suho. In čc so jih Lahi. ki so ondi dclali opeko, pustili pri miru, so se mirno grele na solncu. Če pa je kdo vrgel kamen, so kakor ene misli druga za drugc poskakale v vodo: hop, hop. hop-------. Pa k mlakuti ni smel vsakdo! Mlakuža je bila globoka. In da je kdo, ki sc ni znal varovati, zabredel v vodo, udrlo se mii je v blato do kolena. In zastonj je nesrečnež izdiral nogo iz ilovice, ker druga se mu je udrla toliko globokeje . .. Zato pa vaški drobiž za nobeno ceno ni smel k mla-kuži, ali vsaj preblizu mlakuže ne. In veliko je bilo tacega drobiža. Metin Štetfc je bil že tak. 2. Metin Štefi-. Kakšert je bil? Bled je bil in krmežljavih oči. Klobuk je imel na vrhu prcdrl. Enkrat. ko se je bil Štete pritihotapil k mlakuži, ga je prijel Orkanov Tinče ravno za tisti čop las, ki mu je štrlcl iz klobuka, in tako ga jc gnal proti domu. Metin Štefi; je bil tudi tisti, ki pri svojih sedmih letih niti brati ni znal; to pa zato, ker je bila mati dninarica in se ni mogla mnogo pečati s Štcf^tom. Slanovala sta z materjo pri Orlanovih odzgoraj. Razen matere se je edino Orlanka kaj pobrigala za ŠtefiSta, drugega ni imel. Zato se je I, pa često primerilo, da Štef6 ni imcl le klobuka raztrganega, ampak tudi j hlaCe in srajco. In tak je bil silno reven na pogled. Ob nedeljah pa, ko je | oblekel pražnjo srajco in hodnične hlače, je bil tudi Štefč, da se je moglo 1 reči: korenjak! V ncdeljo je bil videti ŠtefL nekako večji in starejši! ' In enkrat — bilo je menda prav v nedeljo — je Metin Štefe poprosil Orkanovega Tinčeta, naj bi ga pustil k mlakuži. Orkanov Tinče je imel namreč pri mlakuži glavno besedo med otroci. A Tinčctu je bilo še dobro , v spominu, kako se je hotel Štefe nekoč tihotapsko ukrasti na prepove- I dano mu mesto ; zato ga je zavrnil takoj, da ne ! ln s tem je podrl Stefetu vse upanje in vse tiste lepe nade, ki jih je g-ojil zadnje dni. Sanjalo se mu jc namreč neko noč, da ga je Orkanov Tinče vzprejel med ,mlakužarje" in mii dal v najern žago v spodnjem koncu. in sicer s to pogodbo. da bo žagal hlode in tolkel lubje — zastonj! Štefe je ravno hotel pritrditi pogodbi, pa sc je zhudil. A na sanje je Štefe dal veliko; zato je kar drugi dan pristopil k Tinčetu in ga poprosil . . . Na — sedaj pa nič! 3. ,Bajar." ! 1'otcm jc pa Metinemu Štefetu kar naenkrat padlo na um. da bi si lahko t.iko lužo tudi sam napravil. — Za hišo med hrastovjem je namrcč curela grapa, in voda se je nabirala po globelih. To vodo bi napeljal v slriig;o, in grapa bi bila kar naenkrat velika. Potem bi pa na spodnjem koncu zgradil ., bajer" . . . In potem — ha, to bi bilo nekaj posebnega —: potem bi ujel zabo, tako, ki je zelena po vrhu in ki vreme oznanuje ... Kako bi polem postalo živahno ob ..bajarju"! Žaba bi plavala po površju ' in sc poduknila v globino. kadar bi se kaj premaknilo na obrežju. Kadar bi sc pa bližalo deževno vreme, bi pela — ah, in Štefe bi z gotovostjo vedel veliko dni naprej. da bo dež. In kako bi se prikupil Orkanovemu dcdu. staremu Dobrctu. ako bi mu vselej tri dni naprej povcdal: ..Stric. dcž bo!" Orkanov ded namreč vedtio izprašujejo po vremcnu. In Orkanov ded imajo odvažno besedo v hiši in dobro je tistemu, ki se jim prikupi. . . Kajpak! — Štefi je hotel imeti žabo na vsak način! In kje naj bi jo dobil? — Kje neki?! V vaški mlakuži! Šel bi tako-le zvečer ob luninem svitu, ko so žabe na površju. Tcdaj l.ahi spe v kolibi, in otrdk ni pri mlakuži. In vlovil bi žabo — veliko in lepo . . . Toda ponoči: — strah bi ga bilo in težavc bi imel, predno bi prišel do nje . . . Podnevi bi ga pa Orkanov Tinče zopet prijel za lase in ga vedel domov . . . Kaj pa, ko bi šcl zvečer, ko otrdk ni, a so Lahi š; pokonci. Zvcčer namrcč sedO v kolibi in vcčerjajo. Tedaj bi priSel in poprosil katerega, naj mu vlovi žabo. To zadnje se je zdelo Šlefelu še najbol'e! rln spravil se jc nad grapico za hišo ter začel navajati vodo. In grapiea e postala kar grapa! Bila je kalna in je nosila prst in pesek . . . Spodaj med — 80 — grmovjem je pa ogradil strugo v podobi kolobarja — in lo je bil ,bajar". Žabo pa inu bo vlovil Lah Tonio. Kruha mu ponese! Dobro! 4. To n io. Tonio je bil izmed vseh Lahov najmlajSi, a najporednejši! — Če so otroci vozili čoln in je priletela kcpa glinc tik poleg čolna. da se je rvrnil: bil je lo Tonio! In če so menili zalotiti kopo žab, ki so se solnčile na bregu, je bil zopet Tonio, ki je pripeljal dvokolnico mimo. da so jim žabc tik pred nosom poskakale v vodo. In ko jc neko jutro Orkanov Tinče dobil lopato mlinskega kolesa odlomljeno, je bil malopridnež najbrže zopet Tonio! In vendar ni nihče dobil od olrok toliko kruha kakor Tonio. Čc so hoteli otroci živeti v miru pri žabah, so morali zalagati Tonia kar najprej. In če je hotel imcti kdo od njega kaj posebnega, ga je moral založiti s kruhom že posebno. Tudi Šteie se je zatekel k Toniu. Prihranil si je bil velik kos kruha in ga neki večer, ko mater dolgo ni bilo domov, vtaknil v žep in se oprezno splazil od doma. Lahi so veJerjali, Tonio je sedel vratotn najbližje. Ta-le kruh sem ti prinesel, Tonio." ,Kruh? Daj seml" Par hipov in že se jo polovica kruha mlcla Toniu med zobmi. Kakih pet zagorelih laških obrazov pa jc gledalo Tonia in Štefeta izpod čcla, kakor bi jima zavidalo srečo in tik . .. ,Ali bitni ujel žabo?" nŽabo — ? Bodem!" ,,In bi mi jo prinesel v ,bajar', ki je za hiSo; včeraj sem ga izkopal ?" ,Bodem!" »Pa naj bo velika, da se bodo naredile Se druge!" nVelika seveda. Jutri bo že v ,bajarju'!" In Štefž je odšel vesel in poln upov. Tisto noč se mu je sanjalo le o ,,bajarju" in o žabi. 5. nOruk! Gruk!" To jc bilo nekaj novega —: ..bajar" za Orkanovo hišo ni bil vel prazen; zakaj Tonio je vestno izpolnil svojo obljubo. Razume se, da je bil sedaj Štefč malo drugje kakor pri ,,bajarju". Ormovje ga je skrivalo pred Ijudmi. ln po cele ure je presedel in zrl na površje vode. kjer se je zdajpazdaj, če je bilo tiho, prikazala žaba in se hipoma zopet skrila pod vodo. Rčganja ni bilo slišati. Vsaj zvečer, predno je Šleffe zaspal, je včasih dolgo poslušal, ali se bo čul kak ,,rega, rega", a zaman! Sicer pa tiste dni tudi žabe v vaški mlakuži niso rcgljale. Črez nekaj dni pa so nastopile jasne noči, in od vaške mlakuže je zopet zadonelo kakor preje: ,Rega, rega, rcga — reg, reg, reg-------!" ,,Vrtčeva" priloga k 5. št. 1. 1902. l^l^H In to je vplivalo tudi na Štefetovo žabo! Neki večer. ko je imel Šleffe ravno zaspati, se mu je zdelo. da je čul iz grape glas! Foslušal je nafanko in izpoznal, da se ni motil. ,Orukl Oruk!'- Zvoki so se ponavljali. ,,Oruk! Oruk! — Oruk! Oruk!" Štef&tova žaba je pela drugačc kot iabc v vaški mlakuži. .. Morebiti ce\6 žaba ni — je prišlo Štefetu na misel — morebiti je pa urh ali celč kaj druzega . .. Štete se je ustrašil! In nekega dni, ko je srečal Tonia, ga je vprašal kar naravnost: ,Ti, Tonio, ali je to urh?" ,Kaj bo urh? Beži, beži!" se je branil Tonio, ,,to je žaba!" „Ali res ni urh?" BČe ti pravim! — Toda kruha mi bodeš moral še prinesti!" In Štefč je obljubil vse, in bi bil obljubil še vcč. Saj to je bila žaba in ne urh! 6. Ded Dobri. Ono Cudno ngrukanje" pa le ni hotelo preiti, dasi je minulo več dni, ^t in je Štefi zatrdno mislil, da to ni urh. In nazadnje mu je začelo presedati ^t tisto vedno ^grukanje". ^t Pa tudi nekdo drug je postal pozoren na onc glasove! To je bil ^t Dobre, Orkanov ded! lmel je naduho in ležal je spodaj v čumnati. Bil je napol slep, a sliSal je dobro. In (i glasovi, ki so prihajali vsak večer skori mrežo na oknu, so ga vzncmirjali. ^H ^Hencaj, zdaj bom pa umrl! To je skovir!" ^H Orkanovka ga je izkuSala prepričati, da se moti. Trdila je, da je to k ^^ večjemu žaba ali pa kobilica, ali pa muren — loda ded se ni dal prepričati. ..Skovir je to, skovirl Umrl bom!'' _ In žalosten se je prckladal po postelji in govoril malo o čem drugem H »kakor o smrti. ^t To se vi, da je bila potem vsa hiša pozorna na ono ,grukanje". In ^t prepirali so se lc o tem, ali je lo žaba, ali je kaj druzega . .. *fl 7. Prevara. ^M Naposlcd je začelo presedati tudi Orkanovki in rekla je nekega dni ^t Tineetu: H .Pojdi in preišči grapo! Ali jc kaka žaba zašla noter, ali kaj .. . l'ojdi. H da ho mir!" ^M In Tinče je obljubil, da pojde. ^| To je bilo zvečer. Metin Štefi pa je slišal, kaj je obljubil TinCe. In takoj je sklenil, da mora rešiti žabo, naj stane, kar hoče. Ujel jo bo z grabljami in jo prenesel v bližnji studenec — tako je inislil. 6 1 In res: še tisti večer je hotel izvršiti svoj sklep! Luna je sijala in Štefž- ^J tove matere še ni bilo domov. Kakor nalašč! Splazil se je na vrt oprezno kakor tat. Prišel je do ,bajarja°. Lunini žarki so padali na sredo vode. tja, kjcr jc rastlo nckoliko bičevja. In poleg bičevja, tik nad vocio. je opazil Šteie črno piko. Bila je žaba! Da, čul sc je cel6 tihi in pridušeni ,gTuk. gruk"! Bila je žaba! Bliža! se ji je z grabljamt. Dobro! Ostala je mirna, dasi se je zazibala bilka poleg nje. Še nekaj trenotkov — in lusknilo jc, in žaba je ležala na suhem. Štefe ni pomišljal dolgo. Drugikrat bi bil morda zatrepetal pri misli. da naj prime žabo kar z golo roko — a sedaj ne! Rešiti jo je hotel, moral! Pograbil jo je z roko in hotel steči črez vrt. Toda žaba je bila močna in se je hotela oprostiti na vsak način. Na tak odpor pa Štefe ni bil pripravljen — in prvi hip ga je zmedlo žc to. Potem pa mu je prišlo namar, da bi ga utegnila celo ugrizniti — hu! — in tu ga je zazeblo po vsem telesu in sam ni vedel, kcdaj in kiko —: žaba mu je zdrsnila iz rok in padla na trato. NesreCa ali sreča pa je hotela, da je padla na hrbet. In Štefa je zapazil razločno. kako se je rumenkasto zasvetila v meseCini. To pa je bilo osodepolno; zakaj Štefe je dobro vedel. da se prava žaba ne sveti rumenkasto! To torej ni bila žaba! ln niti urh ni bil I To je bilo še vse kaj grjega . . . In v trpki zavesti, da ga je prevaril Tonio, je nesel roke na oči in v glasnem joku zavekal v mesečno noč. Potem pa je pustil »bajar" in grablje in vse in jo jokaje ubral proti domu. Doma pa je Štefčtu prišlo tako neznansko slabo. Glava ga je bolela in v želodcu se mu je vzdigovalo. Ko je jokal, so ga oči skelele. in neka mokrota, ki pa niso bile solze, mu je zakrivala pogled. Po nosu in po ustih pa ga je žgalo, in slina je imela nek zoprn. osladen okus. 8. .Ubogi otrok!" Druffo jutro je Štefč ostal v postelji. Mati je šla na delo, in Orkanka je bila naprošena, da mu postreže. Kako se je smilil Orkanki! Revcž ! Oči je imel zatekle in krvave, lice napihnjeno in vročina mu je puhtela iz glave . . . Orkanka je povedala sosedam, kak revež je, in druga za drugo so prihajale gledat in svetovat zdravil. Popoldne je prišel tudi Tinče. Proiskal je bil grapo, a dobil ni dru-zega ko grablje, ki jih je bil pozabil Štefč. ln že to se mu je zdelo sumljivo. ,,Ali si kaj boljši? Kaj si pa imel v grapi; trava je vsa razhojena." ,,Sem mislil, da je bila žaba." ,,Kakšna žaba?" ,Tonio mi jo je dal." ,,Tonio —? In kedaj — ?" — 83 — T^^^^^^^^^H Šele po dolgem času se je Tinčetu posrečilo, da je izvlekel iz Štefeta, kaj jc bilo. ^t ln TinCe je 5e tisti dan povedal vsem, kaj je bilo. '^M Ko je Orkanka Cula. je vzdihnila prav od srca: ^M »Ubogi otrok'." ^J Ded Dobre pa je hvaležno pogledal pokonci. sklenil roke in se pre-ložil na postelji: ,Hvala Bojju: sedaj pa še ne bom umrl!" 9. ,,/aba! Žaba! Žaba!" fl Štefetu se je obračalo na bolje in v nekaj dneh je bil zopet na nogah. ^^ Hodil je zunaj, a k ,,bajarju" ni zahaja) vcč. Tudi k vaški mlakuži ga ni ^M mikalo. Neko trpko čustvo se ga je polastilo. kadar se je spomnil žabe in ^M mlakuže. Tonija pa se je skrbno ogibal. ^J Tedaj pa poči vest, da so Lahi dovršili delo in da bodo odšli. To je H bilo Štefelu v vcsclje. Zadihal je prosfeje, ne da bi bil vedel zakaj. In živo H se je zanimal, kdaj odidejo. ^t Zadnja nedelja je bila tu — v ponedcljek so imeli oditi. In Šteič je ^t zvedel, kaj se je primerilo Toniju prav to nedeljo. Bilo je pa to-le: ^M »Orkanov Tinče je bil povedal najstarejšemu izmed Lahov, ki so mu ^M rekli Paolo. kaj je bil Tonio napravil Štcfčtu. Paolo se je hotel jeziti. a sc | je naposlcd premislil in je obljubil Tinčetu, da bo storil Toniu nekaj. kar bo pomnil. Zadnjo nedeljo. ko je Tonio oblekel praznično suknjo in hote] oditi ^K na vas, jc imel Paolo pripravljcn kos sukna, ki si ga jc bil izrezal v podohi ^| velike žabe. To žabo je bil namazal s kredo, in ko je Tonio odhajal, ga ^U je potrkal ž njo po hrblu in mu rekel: ^M nLe idi, Tonio, a vrni se kmalu!" ^M ln Tonio je šel — ter se tudi vrnil kmalu .. . ^M Ko je namrcč prišel na vas z žabo na hrbtu, so ga obsuli olroci in kazali s prstom za njim: ffŽaba! Žaba! Žaba!" ^m Tonio se je oziral in ko je videl, da se je lotila veseiost celo odraslili, ^t je slekel suknjo sredi vasi, pogledal, postal rdeč — in iz^inil — —. ^M Po tistem ga niso videli več. ^J Orkanov Tinče pa je tekel naravnosl k Štefčtu in mu z glasnim smehom ^| pripovedoval dogodbo o Toniu. Samega veselja, da se jc izteklo tako ^M ugodno, je premeril Šieieta od nog do glave in mu zatrdil, da je sedaj ^| zadosti star in zadosti velik, da bo smcl k mlakuži kakor drugfi. ^M In drugi dan — pomislite! - drugi dan je bilo videti ob vaški mla- ^M kuži polcg drugih tudi Šiffčta! ^M # • ^^ 6' — 84 — Ta mlakuža! Kakšno veselje vcndar vlada ob tej mlakuži I Mlin na koncu je v rokah Orkanovega TinCeta: žago ob izlivu pa oskrbuje Metin Štefi. ln ladje vozijo od enega brega na drugi, in vsakih pct minut se pokaže žaba na površju. ali pa hlastne riba po muSici . .. Ta ralakuia, saj pravim, ta mlakuža! Pavel Perko