'ŠTAJERSKITEDNIK štajmki UIIUK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanja Gostilna PP
Kronika
Ptuj • Izbrisani razočarani nad zakonom
O Stran 5
Sp.Podravje
Ormož • Trofenik: »Je imela občina defekten OPN?«
O Stran 9
Ptuj, torek, 26. novembra 2013
letnik LXVI • št. 92 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
v
Štajerski

www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Zavrč v Stožicah minimalno zgubil O Stran 11
Rokomet • Prva zmaga Ptujčank, peta Ormožanov O Stran 12
Blaž Rola •
Odličen konec japonske turneje O Stran 13
Slovenija • Uvedba energetskih izkaznic
Stale nas bodo od 200 do 3000 evrov
Po evropski direktivi od sredine letošnjega leta tudi pri nas uvajamo energetske izkaznice stavb. Z njimi bodo uporabniki natančno izvedeli, kateri del stavbe povzroča največje izgube energije in kaj je treba čim prej sanirati.
Energetsko izkaznico pri nas uvaja Energetski zakon, ki določa, da bodo v prihodnosti morale imeti vse stanovanjske in poslovne stavbe tovrstni dokument. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je pristojno tudi za energijo, je doslej izdalo že več kot 110 licenc neodvisnim strokovnjakom, ki so pooblaščeni za izdelavo izkaznic. Lastniki stavb, zgrajenih pred letom 1980, morajo te izkaznice pridobiti do konca prihodnjega leta, za vse mlajše objekte pa do leta 2030. To pa ne velja za tiste, ki svoje nepremičnine prodajajo ali oddajajo v najem, tisti bi morali te izkaznice že imeti. Na njih mora biti stavba uvrščena v razred energetske učinkovitosti od A do G, s priporočili za izboljšavo energetske učinkovitosti. Veljavnost izkaznice je 10 let, ko to obdobje preteče, bo treba dati izdelati novo.
Patricija Kovačec -.-
Foto: Črtomir Goznik
Število tatvin iz vozil se povečuje
Podravje • Policisti so v zadnjem času zabeležili porast tatvin iz vozil in tudi v nakupovalnih središčih; tatovi imajo najraje ženske torbice.
O Stran 5
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!
Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA
Ptujski študentje sprti zaradi volitev
Ptuj • Konec oktobra je Klub ptujskih študentov dobil novo vodstvo. A volitve niso potekale brez zapletov; bile naj bi nelegalne, nekaj študentskih funkcionarjev pa naj bi klub izrabljalo za lastne interese.
O Stran 2
040 800 5601
1 brezplačno =30,60 EUR 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
■ vami že 5 let j
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816)
= 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
26 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 19. novembra 2013
Ptuj • Ptujski študentje sprti zaradi volitev
Kdo klub izrablja za lastne interese?
Kot smo že poročali, je konec oktobra Klub ptujskih študentov dobil novo vodstvo. A kot smo izvedeli, volitve niso potekale brez zapletov. Na nas se je obrnila skupina študentov, ki trdi, da so bile volitve nelegalne in da nekaj študentskih funkcionarjev klub izrablja za lastne interese. Preverili smo ozadje zgodbe.
Konec oktobra je potekal redni občni zbor Kluba ptujskih študentov, na katerem so izbrali tudi novo vodstvo, med drugim tudi predsednika Aleša Megliča, ki so mu mandat podaljšali še za eno leto.
„Zaradi prirejanja razpisnih pogojev je prišlo do številnih nepravilnosti. Zaskrbljeni študentje se sprašujemo, kako lahko nekaj lokalnih študentskih funkcionarjev študentski klub izrablja za lastne interese. Zadnjih nekaj let ni bilo večjega interesa za udejstvovanje v klubu, saj so se vodstva izvolila sama, brez resnih protikandidatov. V letošnjem študijskem letu se je po daljšem obdobju tako oblikovala skupina študentov, ki je nameravala na volitvah kandidirati s programom in vizijo, ki se bistveno
razlikuje od obstoječe. Kandidaturo na volitvah nam je zaradi strahu pred izgubo položaja krivično onemogočilo prejšnje in delno tudi sedanje vodstvo kluba," je zapisano v pismu, ki smo ga prejeli od skupine 13 študentov, med katerimi je tudi Alen Hliš, ki je bil predsednik Dijaške organizacije Slovenije.
Omenjena skupina študentov je prepričana, da se jim je zgodila krivica in da niso imeli nobene možnosti, da se predstavijo in poskusijo dobiti podporo članov kluba. Prepričani so, da bi jim s pripravljenim programom to uspelo, česar naj bi se zavedali tudi njihovi protikandidati, ki naj bi se iz strahu pred izgubo stolčkov zatekli k drugačnim načrtom.
Hliš poudarja, da so se na
razpis prijavili pravočasno, s popolnimi kandidaturami, a naj bi jih volilna komisija nepričakovano zavrnila. „Po mnenju volilne komisije kandidature niso vsebovale vseh obrazcev in podatkov, ti pa nikakor niso bili navedeni v razpisu, niti niso bili na voljo na spletni strani ali v pisarni kluba. Da pa bi vodstvo kluba zakrilo domnevno prevaro, so se obrazci po preteku roka za oddajo kandidatur čudežno pojavili na spletu, čeprav sodeč po uradnem razpisu teh obrazcev sploh ni bilo treba priložiti. Tako naj bi vodstvo kluba javno in brez sramu študentom, ki so želeli kandidirati, kršilo z ustanovitvenim aktom kluba pridobljene pravice," trdi skupina študentov pod vodstvom Hliša, ki je prepričana, da so s
tem kršeni pravni akti kluba.
Zaradi vsega naštetega so disciplinsko komisijo KPŠ pozvali, da se volitve razveljavijo in razpišejo nove, a ta pritožbe do danes še ni obravnavala.
Očitek:
netransparentno delovanje KPŠ in delovanje v interesu posameznikov
„Zaradi tovrstnih dejanj, netransparentnega delovanja, delovanja v lastnem interesu in podobno se ugled Kluba ptujskih študentov v zadnjih letih močno zmanjšuje. Zavrnjeni študenti smo z izdelanim programom želeli popraviti podobo kluba in delovati v interesu študentov. Zaskrblje-
ni se sprašujemo, kaj je sploh smisel kluba, če se študentom vztrajno onemogoča udejstvo-vanje v njem," se sprašuje Hliš in njegova ekipa.
Za komentar in odgovor smo prosili tudi predsednika KPŠ z drugim mandatom Aleša Megliča, ki je vse očitke zavrnil in zatrdil, da je volilna komisija pri presoji popolnosti kandidatur dosledno upoštevala veljavne akte Kluba ter na podlagi tega sprejela končne odločitve. „Akti, ki urejajo kandidacijski postopek in volitve, se v taki obliki uporabljajo že dve leti ter so 'zaskrbljenim študentom' tako že dobro znani, saj aktivno sodelujejo v klubu več let. Sodeč po dejanjih 'zaskrbljenih študentov' akti za njih ne veljajo, saj se pri prepričevanju širše javnosti v svoj
prav zatekajo k ponarejanju dokazov o razpoložljivosti aktov in na tak način blatijo svoja imena," pravi Meglič.
Prepričan je, da gre le za poskus zavajanja javnosti, akti in priloge pa naj bi bili razpoložljivi v pisarni Kluba ptujskih študentov. Piscem navedb očita tudi politične in okoriščeval-ske namene.
Dejstva, da disciplinska komisija pritožbe sploh ni obravnavala, pa Meglič ni negiral. Kot razlog za to navaja nekonstitutivnosti, saj da niso bili izvoljeni vsi njeni člani, kar ji odvzema sposobnost za odločanje (sklepčnost). Tretji član disciplinske komisije naj bi bil izvoljen na naslednji seji, 14. decembra, in ko bo ta konstituirana, bodo odločali tudi o pritožbi 13 študentov.
Dženana Kmetec
Ptuj • Svet ČS Spuhlja
„Če je odlagalno polje zaprto, naj se zapre ...!"
Člani sveta najmanjše in najmlajše ČS v MO Ptuj - ČS Spuhlja - so se 18. novembra sestali na 21. redni seji. Dnevni red, ki je vključeval tudi točko „Delovanje odbora CERO Gajke", je obetal zelo vročo razpravo, ki pa je ni bilo. Ker kot je povedal predsednik odbora za izgradnjo in nadzor CERO Gajke Friderik Majcen „voz gre svojo pot". Med najbolj motečimi vplivi so smrad in pogled.
Projekt se ne uresničuje v zastavljeni dinamiki, odlagalno polje je še danes brez končnega pokrova, odprto na celotni površini, tudi presega dovoljeno višino, plin uhaja v zrak, o nevšečnostih (predvsem smradu), ki zaradi tega nastajajo, pa ne gre izgubljati besed. Zato se v odboru (ki je svoje zadnje aktivnosti izvedel v letu 2010, ko so tudi dejali, da gre voz svojo pot, sami pa so pri tem nemočni), vse pogosteje vprašujejo, kaj sploh pri vsem tem lahko naredijo, ker že vnaprej vedo, da ne bodo nič dosegli,
četudi si bodo še kako prizadevali. Veliko so si obetali od projekta odplinjevanja I. faze odlagalnega polja CERO Gajke s plinsko postajo - baklo, ki naj bi jih rešil smradu, vonjav z odlagališča. Z zapiranjem in zazelenitvijo bokov pa naj bi se tudi saniral pogled na samo odlagališče, so jih v začetku leta 2010 seznanili iz kabineta župana MO Ptuj. Nekaj zasaditve je sicer bilo, a vsega skupaj premalo.
Kljub vsemu naj bi se odbor čim prej ponovno sestal, si ogledal stanje na sami deponiji,
opravil pogovor z novim vodjem le-te ter pripravil poročilo, s katerim bi seznanil tudi vse Spuhljane. V svetu ČS ne glede na vse vztrajajo, da če je odlagalno polje polno, naj se zapre, da bo čim prej prišlo do nadzorovanega odplinjevanja.
»Vedeti pa je tudi treba, če širitve ne bo (zanjo so sicer odkupljena vsa potrebna zemljišča), tudi rente več ne bo. Pogodba se izteče leta 2017,« pa je člane sveta opomnil predsednik Franc Bolcar. Kot je znano si MO Ptuj še naprej prizadeva, da bi prišlo do nad-
gradnje projekta in da bi do konca leta 2013 pridobili oko-ljevarstveno dovoljenje, ki bi to omogočilo. Nekaj upanja, da bo to doseženo, dajejo tudi dobljene tožbe proti državi, ki v enem delu trdi, da gre za obstoječe odlagališče, v drugem delu pa, da ne obstaja. V času njegove izgradnje ga je taista država podprla z državnim in evropskim denarjem.
Novembrske seje sveta ČS Spuhlja sta se udeležila tudi direktor KKS Ptuj Branko Bru-men in Janez Smolkovič, direktor podjetja Teleing, ki sta predstavila vizijo razvoja omrežja kabelske televizije na območju ČS Spuhlja. Širokopasovno optično omrežje v četrti je mogoče zgraditi ob zadostnem interesu. Pogoj je, da pogodbe za priklop na optiko podpiše vsaj 60 odstotkov vseh gospodinjstev v ČS. Obstoječim naročnikom na omrežje KTV Spuhlja bodo priključek na optično omrežje zgradili brez plačila (nove) priključnine. Možnosti postavitve širokopasovnega optičnega omrežja bodo zainteresiranim krajanom predstavili 29. novembra. Že v kratkem pa bodo na objektu večnamenske dvorane v Spuhlji postavili vstopno točko za brezžično omrežje, te Teleing postavlja na območju vseh petnajstih občin, kjer je prisoten.
MG
Uvodnik
Izbrisani - ponovno vidni
Ko so delegati slovenske skupščine poleti leta 1991 sprejemali zakon o tujcih, so dobro vedeli, kakšne bodo njegove posledice, da se bo zgodil izbris, da bo tako rekoč nekaj deset tisoč ljudi ostalo brez stalnega bivališča in brez osnovnih eksistenčnih možnosti za preživetje. Še včeraj prijatelji in sosedje, znanci z ulice, nekateri med njimi so opravljali najtežja in umazana dela, ker jih Slovenci niso želeli, so postali naenkrat nezaželeni ljudje v okolju, ki se je želelo narodnostno očistiti. Tudi zato se je zgodil izbris z vsemi pogubnimi posledicami za te ljudi in njihove svojce, največje žrtve izbrisa pa so bili otroci. Žilavi so preživeli, mnogi šibki so se zlomili, od 25.671, kolikor naj bi jih bilo izbrisanih, jih je umrlo že več kot tri tisoč. Niso dočakali popravka krivic, niti opravičila države za izbris in vso škodo, ki jim jo je prinesel izbris. Med izbrisanimi so se znašli tudi nekateri Slovenci, ki so bili vpisani v knjige državljanov drugje. Po 21 letih od izbrisa večina ljudi, pod vplivom in vtisom politike, enostavno še vedno noče razumeti, da pri izbrisu ne gre za nobeno državljanstvo. Vse se je zgodilo namensko in predstavlja največje sistematično kršenje človekovih pravic v samostojni Sloveniji.
Izbrisani so boj za svoje pravice, da postanejo znova vidni ljudje z vsemi pravicami, začeli v Društvu izbrisanih Slovenije. Pozneje se je rodila tudi Civilna iniciativa izbrisanih, kije s pomočjo Mirovnega inštituta in Amnesty international, dosegla, da se je tudi Evropa vključila v reševanje slovenskega izbrisa. Zakon o odškodnini izbrisanim ni nastal, ker bi to bilo po volji slovenske politike, nastal je zaradi pritiska od zunaj, četudi ponovno zbada z nesramno nizkimi odškodninami, pa še te bi nekateri poravnali v naslednjih dvajsetih letih, kot da lahko nekaj tisoč evrov popravi krivice. Še vedno jim niso vrnjene pravice, ki so jim bile odvzete. Kljub temu da je država vendarle pričela popravljati krivice zaradi izbrisa, to počne le delno, spregledala je namreč več kot polovico tistih, ki se vse od izbrisa niso mogli vrniti v Slovenijo. Civilna iniciativa izbrisanih se bori za vse izbrisane, ne samo tistih 12 tisoč, ki naj bi jim po zakonu o odškodnini pripadla odškodnina. Bolj kot vse drugo, tudi denar, pa je v tem trenutku pomembno moralno zadoščenje vseh tistih, ki so zmogli ta boj in dokazali krivico, ki se jim je zgodila.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 19. novembra 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Slovenija • Energetske izkaznice za nepremičnine
Nova ideja za praznjenje naših žepov?
Nova zakonodaja s področja energije za vse nepremičnine predpisuje pridobitev energetske izkaznice. Brez nje v prihodnje ne bo mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja za novogradnjo ali prodati stanovanja oziroma hiše. Tudi oddaja nepremičnine v najem že sedaj načeloma ni več možna brez nje. In to še ni vse: lastnike bo ta novost stala med 200 in 500 evrov za hišo ter okoli 3.000 evrov za večstanovanjsko stavbo.
ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE
Vnta Izkamlc«: ritunun
RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA
se izda za vse novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe
Arhitekturna zasnova stavbe
Učinkovitost sistemov in naprav v stavbi
Vrsta energenta in raba obnovljivih virov
fT&	VEČSTANOVANJSKE STAVBE, grajena pred letorn 1380.
<	mora/o energetsko i,Kazni« pridobit, do M. 2015
energetska .zkazn.ca stav«
Foto: Gradbeni inštitut ZRMK
Na Ptuju bo poleg pooblaščenih posameznikov energetske izkaznice izdelovala LEA Sp. Podravje
V registru podeljenih licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetske izkaznice so trenutno trije Ptujčani, Samo Izlakar, Henrik Glatz in Miran Kojc. Poleg njih pa ima pooblastilo za izdajanje energetskih izkaznic tudi Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje. »Do sedaj smo izdelali kar nekaj energetskih izkaznic, predvsem novozgrajenih nizkoenergijskih vrtcev v Spodnjem Podravju, vendar le kot primere v okviru zahtev sofinancerjev in kot primer dobrih praks. Ker je LEA Spodnje Podravje izdelala energetske preglede skoraj vseh javnih objektov v Spodnjem Podravju, že razpolagamo s potrebnimi podatki in bo izdelovanje energetskih izkaznic za takšne objekte hitrejše, predvsem pa cenejše,« je dejal direktor Janez Petek.
Lastniki stanovanjskih blokov, poslovnih stavb in hiš, ki so zgrajeni pred letom 1980, imajo le še dobro leto dni časa, da pridobijo energetske izkaznice.
Nov energetski zakon, ki naj bi po besedah pripravljavcev prinašal večjo pravno varnost, večjo zaščito potrošnika kot končnega odjemalca ter postavil temelje za razvoj zanesljive, konkurenčne in traj-nostno naravnane nacionalne energetske politike, med drugim predvideva tudi izdelavo energetskih izkaznic. Te bi tisti, ki prodajajo ali oddajajo stanovanje, v tem trenutku že morali imeti, do leta 2015 pa jih bodo morale imeti vse nepremičnine, ki so bile zgrajene do leta 1980, mlajše pa do leta 2030, in to ne glede na to, ali se bodo kdaj prodajale ali ne.
Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Vsebovati mora referenčne vrednosti, kot so veljavni standardi in podatki, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Sestavni del energetske izkaznice so priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti, ti naj bi bili spodbuda
za izvedbo najpomembnejših ukrepov. Izdelajo jo neodvisni strokovnjaki na zahtevo stranke. Listina je namenjena kupcem in bodočim najemnikom stavb, da bi ti lahko pri svojih odločitvah upoštevali tudi njihove energijske lastnosti.
Stroški energetske izkaznice med 200 in 3.000 evrov
Energetske izkaznice kot take niso novost pri nas. Poznamo jih kot nalepke na hladilnikih, pralnih strojih in drugih električnih aparatih, s pomočjo katerih vemo, kako energetsko učinkovita je naprava. Odslej bodo tovrsten dokument morale imeti tudi vse nepremičnine. Zakonodaja namreč predpisuje, da energetsko izkaznico potrebujejo vse stanovanjske in poslovne stavbe, da lahko izveste, kako učinkovita je vaša stavba in kako povečati njeno učinkovitost. Izkaznico je možno naročiti pri neodvisnem stro-
kovnjaku za izdelavo energetskih izkaznic, ki imajo licenco za izdelavo le-teh. Podeljuje jih Ministrstvo za infrastrukturo. Na izkaznici morajo biti stanovanjske in novozgrajene stavbe razvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A do G, ob njih pa tudi priporočila za izboljšavo energetske učinkovitosti. Izkaznica novozgrajene stavbe mora izkazovati izpolnjevanje zahtev Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb.
»Energetske izkaznice bi že morale imeti poslovne in stanovanjske stavbe, ki se prodajajo ali oddajajo v najem za obdobje, daljše od enega leta, a ker je zakon, ki natančneje opredeljuje nadzor in kazenske sankcije, šele v sprejemanju in bo predvidoma sprejet konec letošnjega leta oziroma v pričetku prihodnjega, jih nekateri še nimajo,« nam je pojasnila Tanja Tučič iz nepremičninske agencije Re-max.
Šele v sredini letošnjega leta so bili namreč objavljeni neodvisni strokovnjaki, ki so odslej pooblaščeni za izdelavo teh izkaznic. Zanjo mora lastnik izdelovalcu dati na voljo vse potrebne podatke, projektno in tehnično dokumentacijo ter mu omogočiti vstop in ogled stavbe. Kar izdelovalec mora vedeti, je vrsta in debelina materiala v stavbnem ovoju, dimenzije stavbe, vrsta in način ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode ter razsvetljava. Cena energetske izkaznice je sestavljena iz stroška izdelave energetske izkaznice in prispevka za izdajo energet-
ske izkaznice, ki je odvisen od namembnosti, velikosti stavbe in števila posameznih enot stavbe. Sicer pa cena ni natančno določena, določena so le merila za določitev cene. Predvidoma naj bi se te gibale med 200 in 500 evrov za enostanovanjsko hišo ter od 2.000 do 3.000 evrov za večstanovanjsko zgradbo in sorazmerno več za javni oziroma poslovni objekt. Ob tem bodo morali lastniki pristojnemu ministrstvu plačati še pristojbino za register in nadzor. Stroške izdelave izkaznice krije lastnik sam, pri večstanovanjskih stavbah se stroški izdelave štejejo med stroške upravljanja, ki bremeni vse lastnike po solastniških deležih.
Kazni
za prekrškarje od 250 do 10.000 evrov
Predlog zakona za lastnike stavbe ali njenega posameznega dela, ki pri prodaji ali oddaji v najem najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ne predložijo originala ali
kopije energetske izkaznice, predpisuje globo v višini 500 evrov. V stavbah z uporabno površino nad 250 m2, ki so v lasti ali uporabi javnih organizacij, morajo biti energetske izkaznice nameščene na vidnem mestu, sicer znaša kazen 1.000 evrov. Za pravne osebe znaša globa med 1.000 in 10.000 evrov.
Kaznovani po bodo tudi tisti, ki ne bodo pravočasno poskrbeli za izdelavo energetske izkaznice. Lastniki morajo za objekte, ki so bili zgrajeni do leta 1980, energetske izkaznice imeti najkasneje do leta 2015. Če tega ne bodo storili, se jih kaznuje z globo 250 evrov. Enako kazen pa lahko dobijo tudi tisti, ki pri prodajanju in oddajanju stavbe ali posameznega dela stavbe v najem ne bodo zagotovili, da se pri oglaševanju v medijih navede vsaj razred energetske učinkovitosti stavbe ali posameznega dela stavbe iz energetske izkaznice in v najemni ali kupoprodajni pogodbi navedli številke energetske izkaznice ter razreda energetske učinkovitosti.
Patricija Kovačec
Pomembne informacije o energetskih izkaznicah:
pridobiti jo mora vsaka novo zgrajena stavba pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja;
obvezna je pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela (stanovanja) in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več;
večstanovanjski objekt, ki je bil zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015, mlajši pa najkasneje do leta 2030.
Foto: Črtomir Goznik
Lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi, pozor: ne naročajte energetskih izkaznic za posamezna stanovanja, naročite jih za celo stavbo. Ko prvi lastnik naroči izdelavo izkaznice za namen prodaje ali oddaje v večstanovanjski stavbi, postane le-ta obvezna za stavbo. Strošek za izdelavo izkaznice se šteje kot strošek upravljanja, ki bremeni vse etažne lastnike po solastniških deležih. (vir: slonep)
Koliko časa je potrebnega za izdelavo energetske izkaznice
Koliko časa bo vzela izdelava energetske izkaznice stavbe, je odvisno od več dejavnikov, ključna pa sta velikost in kompleksnost objekta, predvsem pa razpoložljivost dokumentacije in drugih podatkov, ki jih mora po zakonu zagotoviti lastnik objekta. Pri starejših objektih, kjer projektov ni več ali stari projekti ne ustrezajo dejanskemu stanju, bo treba izdelati izmere stavbe in popisati toplotne lastnosti ovoja, oken, vrat, pregledati ogrevalni sistem in druge inštalacije, pridobiti podatke o napravah, ki stavbi zagotavljajo energijo. Če torej projektne dokumentacije ni, je treba upoštevati čas za izvedbo te dodatne aktivnosti. Izdelava izkaznice za individualno hišo zahteva nekaj dni dela, vključuje ogled objekta, modeliranje stavbe, izračune, oblikovanje seznama priporočenih ukrepov ter formalno izdajo izkaznice preko državnega registra.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 26. novembra 2013
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanje
Dogovorni ali transparentni kadrovski vrtiljak?
Ptujski mestni svetniki vedno pogosteje svoje pobude, predloge in vprašanja postavljajo v pisni obliki, le izjemoma ustno. Tako so tudi zapisali v določila poslovnika. Svojevrsten rekorder pri pobudah na 33. seji je bil mestni svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš, ki je na 34. seji 18. novembra, prejel osem odgovorov na osem podanih pobud.
Foto: Črtomir Goznik
V svetniški skupini Zeleni Ptuja so prepričani, da MO Ptuj nima izdelane kadrovske politike. Potrjevanje oz. izbira kandidatov še vedno poteka v prvi vrsti po strankarskih barvah.
Nanašale so se na problematiko kolesarskega prometa in uvedbe javnega mestnega potniškega prometa, vsebinskega dogajanja v kon-gresno-kulturnem centru v dominikanskem samostanu, izgradnje pločnikov, pešpoti, parkirišč za kolesa, urejanja lokalnih cest, da bi se povečala prometna varnost, kadrovske politike v MO Ptuj, obravnave pobud na delovnih telesih mestnega sveta, reševanja problematike ptujskih vodotokov, ustvarjanja ugodnejšega gospodarskega okolja, kjer se MO Ptuj zanaša predvsem na aktivnosti ZRS Bistra (ta bo rezultate le-teh predstavila na skupni seji odborov mestnega sveta, obrtne in gospodarske zbornice, Manager kluba Ptuj, izobraževalnih in drugih institucij ter Zavoda za zaposlovanje,
V Salonu umetnosti na Ptuju so v četrtek svečano odprli razstavo z naslovom Steklo ptujske preteklosti. Avtorici sta kustodinja ptujskega muzeja, arheologinja Aleksandra Nestorovic in Claudia Mar-chesi, študentka doktorskega študija Univerze v Canberri v Avstraliji.
„Steklo je vsestranski material, ki se lahko oblikuje v številne uporabne in okrasne predmete. Poznali so ga že v prazgodovini. Tehnologija izdelave stekla je v rimskem času postala zaradi pihanja
potekajo pa tudi aktivnosti za vzpostavitev podjetniškega inkubatorja), ter lokalnega programa varstva okolja.
Svetnik Čuš je nekatere pobude podal v sodelovanju z listo Mladi in upokojenci za nova delovna mesta. Med drugim ugotavlja, da kljub številnim pobudam v prejšnjih letih MO Ptuj še vedno nima izdelane kadrovske politike. Tako je bila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v minulih dveh mandatih večkrat deležna kritike, ker pri potrjevanju kandidatov „gleda" najprej na strankarske barve. Po mnenju Zelenih Ptuja pa mora pri izbiri največjo težo imeti kompetentnost posameznika, saj za uspešno delov v strokovnih odborih in komisijah brez te komponente ne moremo pričakovati uspe-
učinkovitejša, kar je privedlo do množične proizvodnje in dostopnosti izdelkov. Kljub njegovi krhkosti je z območja Ptuja znanih na stotine antičnih steklenih predmetov. Ob zatonu rimskega cesarstva pa sta za nekaj stoletij zamrli tudi trgovina in proizvodnja stekla," je o tokratni razstavi povedala Nestoroviceva.
Najstarejše steklo iz zbirke ptujsko-ormoškega muzeja sega v čas pred prihodom Rimljanov. Steklena jagoda in amorfna steklena predmeta iz Ormoža so datirani na začetek
snega opravljanja določene funkcije. „Verjamemo, da je pomembno delati s srcem in razumom za Ptuj in ne, ker je to dobro za stranko ali v korist neke interesne skupine. Z vidika uspešnosti mesta ni vseeno, kdo je v odborih mestnega sveta ali v svetih javnih zavodov na področju izobraževanja, kulture, okolja, gospodarstva, financ, sociale in v drugih komisijah!«
Zeleni ne bodo kandidirali nikogar več...
V skupini Zelenih so se odločili, da ne bodo kandidirali nikogar več, dokler se ta dolgoletni kadrovski vrtiljak v ptujski politični nepreglednosti ne razčisti. V komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vodi
zadnjega tisočletja pred našim štetjem. Kot si je možno ogledati tudi na razstavi, je prihod Rimljanov marsikaj spremenil. Pojavile so se nove steklene oblike in luksuzni izdelki izjemne kakovosti. Zanimive najdbe bodo na ogled do marca prihodnje leto. Zanimiva razstava pa ponuja poseben vpogled v preteklost, med drugim si lahko ogledate, iz kakšnega stekla je bilo izdelano najstarejše posodje, s kakšno tehniko in kateri so bili najdragocenejši predmeti.
Dženana Kmetec
jo Rajko Fajt, ki se sicer pod odgovor ni podpisal, so v odgovoru svetniku skopo navedli le, da se je seznanila z zastavljeno svetniško pobudo, da pa ugotavlja, da je doslej delovala transparentno ter upoštevala vse podane predloge. V nadaljnjo obravnavo mestnemu svetu je predlagala „samo" kandidate iz nabora prispelih vlog.
Svetnica SDS Silva Fartek, ki se je z dvema pobudama na
Kljub dežju je bila udeležba na 12. državnem kvizu mladih gasilcev zelo dobra, saj so prišle v Kidričevo vse prvo- in drugouvrščene ekipe predhodnih regijskih in občinskih tekmovanj, skupaj z mentorji in spremljevalci je bilo po oceni organizatorjev okoli 500 udeležencev iz vse Slovenije. Teoretični del državnega kvi-za je pod strogim nadzorom članov strokovnih komisij potekal v učilnicah Osnovne šole Borisa Kidriča, praktični del pa v večnamenski dvorani v Kidričevem. Priznanja in pokale najbolje uvrščenim so izročili najvišji predstavniki GZS s predsednikom Joštom Jakšem na čelu, predsednik uprave Taluma Marko Drob-nič in župan občine Kidričevo Anton Leskovar.
V kategoriji pionirji in pionirke so med 33 ekipami najboljša tri mesta dosegli: 1. mesto PGD Bevke - GZ Vrhnika, 2. mesto PGD Bizovik -GZ Ljubljana in 3. mesto PGD
oktobrski seji zavzela za večjo urejenost novega rogozniške-ga pokopališča oz. manjše grobne parcele, se je morala zadovoljiti z odgovorom, da so listavci na tem pokopališču avtohtone vrste drevja, torej zasajeni skladno z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za območje urejanja pokopališča Rogoznica, problem listja, ki kazi grobove in preprečuje gorenje sveč, pa bodo Javne službe Ptuj po-
Polšnik - GZ Litija. V kategoriji mladinci in mladinke je 1. mesto osvojila ekipa PGD Kapla Pondor - GZ Žalec, 2. mesto PGD Lokovica - GZ Šaleške doline in 3. mesto PGD Cerknica - GZ Cerknica. V kategoriji pripravniki in pripravnice pa je 1. mesto dosegla ekipa PGD Stična - GZ Ivančna Gorica, 2. mesto PGD Zadobro-va-Sneberje-Novo Polje - GZ
skušale omiliti s pogostejšim odstranjevanjem listja. S širitvijo grobnih polj v severnem delu pokopališča (žarni grobovi) pa so predvidena tudi manjša grobna polja, svetnici odgovarjajo v občinskih strokovnih službah.
MO Ptuj pa bo preučila tudi pobudo svetnice SD Mir-jane Nenad o vključitvi MO Ptuj v Konvencijo županov - evropsko gibanje lokalnih in regionalnih oblasti na področju prostovoljne zaveze k povečevanju energetske učinkovitosti. Kot je znano, pa se MO Ptuj že ponaša z nazivom energetsko najučinkovitejše MO oz. občine v Sloveniji. Kljub temu svetnika SDS Marjana Kolariča zanimajo podrobnejši podatki o prizadevanjih na tem področju, še posebej glede na podatke iz članka v Štajerskem tedniku o stroških ogrevanja v javnih objektih oz. zavodih MO Ptuj za preteklo kurilno sezono. Znesek - okrog pol milijona evrov - namreč ni tako majhen, še posebej pa z vidika energetsko učinkovite občine.
MG
Ljubljana, odlično 3. mesto pa PGD Lovrenc na Dravskem Polju - GZ Kidričevo. Več o tem zanimivem in množičnem dogodku, ki so ga odlično organizirali in izvedli Gasilska zveze Kidričevo v sodelovanju z občino Kidričevo in Mladinskim svetom GZ Slovenije, pa v besedi in sliki v petkovem Štajerskem tedniku.
-OM
Foto: M. Ozmec
Večnamensko dvorano v Kidričevem, kjer je potekal praktični del državnega kviza, je napolnilo okoli 500 mladih gasilcev in njihovih mentorjev iz vse Slovenije.
Ptuj • Slovensko-avstralska razstava
Steklo iz ptujske preteklosti
Med dogodki, ki jih ob 120-letnici Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož prireja za svoje zveste obiskovalce, je tudi razstava z naslovom Steklo iz ptujske preteklosti. Nastala je kot plod sodelovanja arheologinj Ptujčanke Aleksandre Nestrovič in Avstralke Claudie Mar-chesi, na ogled pa je od minulega tedna naprej.
Kidričevo • 12. državni kviz gasilske mladine
Med pripravniki tretja ekipa PGD Lovrenc na Dravskem polju
Minulo soboto, 23. novembra, je v Kidričevem potekal 12. državni kviz gasilske mladine Slovenije, na katerem je sodelovalo 95 ekip z več kot 300 mladimi gasilkami in gasilci iz vse Slovenije.
torek • 26. novembra 2013
Kronika
ŠtajerskiTEBHlK 5
Ptuj • O zakonu o povračilu škode izbrisanim
Zakon ne vrača pravic, ki so jim bile odvzete
Prejšnji teden je Državni zbor sprejel zakon o povračilu škode osebam, ki so bile 26. februarja leta 1992 izbrisane iz registra stalnega prebivališča. To se je takrat zgodilo v manj kot letu dni po razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije in v dobrih dveh mesecih, potem ko je bilo sprejeto besedilo slovenske ustave.
Izbrisanih naj bi bilo po evidencah ministrstva za notranje zadeve 25.671 oseb, odškodnino naj bi jih prejelo okrog 12.000. S sprejemom zakona o povračilu škode izbrisanim je država po več kot dvajsetih letih od kršenja človekovih pravic to vendarle začela popravljati, pa še to zaradi zunanjih pritiskov; Evropsko sodišče za človekove pravice ji je naložilo, da krivice popravi.
Z zakonom nezadovoljni - pritožba v Strasbourg
S tem, kar je zapisano v zakonu o odškodnini, izbrisani niso zadovoljni, kot sta povedala Aleksander Todorovic, vodja civilne iniciative izbrisanih aktivistov, in Mirjana Učakar, članica predsedstva civilne iniciative izbrisanih, in se bodo glede tega zakona pritožili tudi v Strasbourg. Aleksandra Todorovica, izbrisan je bil le tri leta, višina odškodnine ne zanima. „Mi bi se osebno strinjali s tem, če bi nam priznali tudi delovno dobo. Kaj je 50 evrov na mesec za čas izbrisa, če pa si izgubil 20 let življenja in pokojninske dobe?! Države
to ne bi stalo skoraj nič, ker počasi odhajamo. Če bi se to zgodilo, bi jaz osebno pozabil na odškodnino. Trenutno je stutus quo, odvisno je, kaj bo o zakonu rekel Strasbourg, kjer je skoraj tisoč novih tožb. Močno upam, da tega, kar je sprejel DZ, ne bodo sprejeli. Praksa Strasbourga je od 40-do 50-odstotna odškodnina po pilotni tožbi, 50 evrov pa je zelo daleč od tega. Na podlagi mnenja iz Strasbourga bo na koncu zeleno ali rdečo luč na predlagano rešitev dal svet
ministrov Evrope, ki bo moral upoštevati mnenje sodne stroke."
Ponujena odškodnina je sramotna
Mirjana Učakar pravi, da je ponujena odškodnina, milo rečeno, sramotna: »Bistvo te ponudbe je le ponižujoča vsota, ta zakon pa nam sploh ne vrača pravic, ki so nam bile odvzete. V zakonu ni razmejena materialna in
Maribor, Ptuj • Tatvine iz vozil
Na Ptuju ni razloga za preplah
Policisti so na območju Maribora in njegove okolice v zadnjih nekaj tednih zabeležili povečano število tatvin in vlomnih tatvin iz osebnih avtomobilov.
Dogodke evidentirajo predvsem v dnevnem času v okolici vrtcev. Storilci vlamlja-
jo v vozila, iz njih pa odtujijo vrednejše predmete, kot so torbice in denarnice, mobilni telefoni ter prenosni računal-
niki. Zanimalo nas je, ali so tovrstna kazniva dejanja v porastu tudi na Ptuju in v okolici.
»Povečanega obsega vlomov v osebna vozila na območju Policijske postaje (PP) Ptuj v tem času nismo zaznali. Prav
tako ne bi mogli izpostaviti določenega mesta ali kraja, kjer bi bila ta kazniva dejanja
posebej zgoščena. Še največ vlomov v vozila, osebna in tovorna, smo beležili v času turistične sezone in takoj po njej
Je bil izbris planiran?
Za slovensko politiko, levo in desno, je mogoče trditi, da ima slab spomin oz. se marsičesa ne želi spominjati. Nekateri izmed političnih akterjev, ki so poleti 1991 sprejemali zakon o tujcih, so vedeli, da bo prišlo do izbrisa. Takratno politiko je vodilo načelo, da morajo tisti, ki ne vzamejo slovenskega državljanstva, oditi. Če bi takrat sprejeli amandma k 81. členu zakona o tujcih, kar so predlagali v dveh strankah (ZSMS-LS in ZKS-SDP), do izbrisa ne bi prišlo. V amandma so namreč zapisali: „Državljanom SFRJ, ki so državljani druge republike in ne vložijo zahteve za državljanstvo Republike Slovenije, imajo pa v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona stalno prebivališče ali so v njej zaposleni, se izda dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji."
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Todorovic, vodja civilne iniciative izbrisanih aktivistov, in Mirjana Učakar, članica predsedstva civilne iniciative izbrisanih: „Izbris je bil ekonomske narave, vodilo ga je sovraštvo do vsega, kar ni slovensko."
nematerialna škoda, to, kar bi moralo biti strogo ločeno, za vse pravice, ki so nam bile odvzete, od političnih naprej, vrsta materialnih stvari, kot so npr. otroški dodatki, socialni transferji, delovna doba, stanovanja in podobno!
Dodaja še: »Osebno me najbolj bode v oči, da je v zakonu zapisano, da za izbris ni osebne odgovornosti, da nihče ni kriv, ampak je izbris zakrivila država. To je absurd. Krivica je priznana, med krivci pa se omenja le pokojnega Slavka
Ženske torbice so pogosto tarča dolgoprstnežev.
na počivališčih Dravsko polje na avtocesti. V mestu Ptuj je bilo letos na različnih ulicah izvršenih 11 vlomov v vozila. Samih kaznivih dejanj tatvin iz vozil statistično ne obdelujemo, jih pa je bilo kar nekaj naznanjenih. Pri tem je treba izpostaviti, da vozila niso bila zaklenjena in so bili predmeti (ženske torbice, nahrbtniki, poslovni kovčki ...) v vozilih postavljeni na vidno mesto. Dodamo lahko, da beležimo večje število tatvin v različnih nakupovalnih središčih, kjer storilci prav tako izkoriščajo nepazljivost oškodovancev in jim iz vozičkov odtujijo predvsem ženske torbice. Storilci pri svojem delu izkoristijo trenutno nepazljivost oškodovancev ter si prilastijo predmete, ki niso dovolj dobro nadzorovani in zavarovani,« je povedal pomočnik komandirja PP Ptuj Janko Fi-stravec in dodal tole opozorilo: »Svetujemo, naj vsak svoje premoženje primerno zavaruje. Vozila naj se zaklepajo. Predmeti, ki bi lahko bili plen storilcev kaznivih dejanj, naj ne bodo izpostavljeni na vidnih mestih.«
Mojca Zemljarič
Debelaka, tedanjega državnega sekretarja. Ob tem se zdaj izpostavlja, da so oni zelo dobri, ker popravljajo krivico. Popravljajo jo, ker so bili v to prisiljeni! Z Mirovnim inštitutom sem se februarja letos udeležila seje komisije, kjer sem tudi povedala, da Slovenija še ni naredila niti enega koraka za popravo krivic izbrisanim, ni izplačala materialne škode prvim šestim pritožnikom itd. Zdajšnje dogajanje je ena sama prisila, nobena dobra volja!«
Učakarjeva, ki je bila izbrisana osem let in tri mesece, se je rodila in si ustvarila družino na Ptuju, med izbrisanimi pa se je znašla, ker je bila vpisana v knjigo državljanov po očetu drugje. Še danes je prepričana, da je bil izbris ekonomske narave, vodilo ga je sovraštvo do vsega, kar ni slovensko, južnjaki naj se vrnejo v svoje matične republike, ostale bodo službe, stanovanja, ki jih bodo lahko kupili le Slovenci.
Ko si izbrisan, ne obstajaš - razen za davke in dolgove
»Vedeti je treba, da ko si enkrat izbrisan, ne obstajaš,« dodatno pojasni Todorovic. „To pomeni, da ne moreš dvigniti prihrankov na banki, če
jih imaš, če ti umre starš, ne moreš na pogreb, če se ti rodi otrok, ne moreš biti oče . Tri leta sem se boril, da sem se lahko vpisal kot oče. Obstajaš samo v davčni evidenci, če si kaj dolžan in se znajdeš na cesti. Vseskozi pa tudi prejemaš račune, čeprav te ni! Ne moreš delati, ne moreš pa niti na Karitas ali RK, ker nimaš potrdila, da si upravičen do te pomoči."
Oba sogovornika tudi pravita, da je odvetnik izbrisanih dr. Andreas Saccuci: »Krivic naj bi bil pravni zastopnik Društva izbrisanih Slovenije, za katerega sploh ni jasno, če sploh ima še kaj članov. Naš odvetnik je dr. Adreas Sacucci. Tudi ni res, da bi bili pripravljeni dvajset let čakati na odškodnino, kot to javno razlaga Krivic. Krivica se nam je zgodila čez noč, čez noč smo ostali brez vsega, zdaj res več nismo pripravljeni čakati pogajanj in nategovanj na naših sodiščih ter dokazovanja naše večje ali manjše izgube pravic. Krivica se je zgodila vsem, enemu manjša, drugemu večja. Nesmisel je, da bom sedaj dokazovala, da je bila moja katastrofa večja od katastrofe drugega izbrisanega. Mi se zavedamo, da je država v krizi, mi smo bili v krizi 22 let, pa se ni nič zgodilo!«
MG
Iz zakona o povračilu škode izbrisanim
Za vsak mesec izbrisa naj bi odškodnina znašala 50 evro, tisti, ki bodo po sodni pravici uveljavljali svoji pravico, naj bi dobili največ trikrat toliko. Ob denarni odškodnini bodo izbrisani upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, državne štipendije, enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja, kar pa v nobenem primeru ni pravica do odkupa stanovanja po Jazbinškovem zakonu oz. podobnem zakonu, dostopa do izobraževalnega sistema ter prednostne obravnave v programih pomoči za vključitev tujcev.
Foto: MZ
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 19. novembra 2013
Markovci • Srečanje kmetic, podeželskih žena in gospodinj UE Ptuj
Za socialno podjetništvo možnosti tudi v kmetijstvu
Članice društva podeželskih žena občine Markovci so skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj pripravile 8. srečanje predsednic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj iz območja uprave enote Ptuj, na katerem so opozorili tudi na možnosti socialnega podjetništva v kmetijstvu.
Foto: M. Ozmec
Strokovnega srečanja v Markovcih se je udeležilo 25 predstavnic društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj iz območja upravne enote Ptuj. Udeleženke so med drugim obiskale tudi kmetijo Cimer-man v Stojncih.
Zbrane udeleženke iz 25 društev kmetic, podeželskih žena in gospodinj so se najprej posvetile socialnemu podjetništvu, kot eni od potencialnih možnosti razvoja kmetijske dejavnosti pri nas. Kot sta poudarili Slavica Strelec in Terezija Bogdan iz Kmetijske svetovalne službe v Ptuju, je socialno podjetništvo glede na nedavno sprejeto zakonodajo za slovensko okolje sicer nekaj novega, v bistvu pa gre le za obuditev nečesa starega, saj smo glede na načela, po katerih deluje, v Sloveniji že leta 1873 sprejeli zakon o zadrugah. Socialno podjetništvo namreč temelji prav na načelih zadružništva, saj rešuje družbene probleme na podjetniški način, dobiček pa vlaga v lastno dejavnost. Pri ustanavljanju socialnega podjetja je treba upoštevati tako podjetniške kriterije, kot so dobra-prava ideja, proizvodi in prodaja, kakor tudi socialne kriterije, kot so zaposlovanje ranljivih skupin, razvoj dejavnosti, ki so pomembne za širši krog ljudi, demokratično odločanje ter vlaganja dobička nazaj v podjetje.
Kot je poudarila Slavica Strelec, vidijo prav zaradi vsega tega v kmetijski svetovalni službi priložnost za razvoj socialnega podjetništva tudi v kmetijstvu, predvsem
v razvoju ekološkega in integriranega kmetijstva, v smislu povečanja samooskrbe, oziroma lokalno pridelane in predelane hrane, vzdrževanja kulturne krajine, ohranjanja naravne in kulturne dediščine, razvoja terapevtskih kmetij in tudi socialnega turizma. Priložnost kmetijstva je tudi v ustanavljanju zelenih delovnih mest, v okviru varovanja naravnih virov, ter hkrati priložnost za razvoj podeželja in izenačevanje pogojev bivanja na podeželju, predvsem za nove storitve na področju izobraževanja, kulture, špor-
ta, socialnega varstva ipd. Evropska unija vidi socialno podjetništvo kot bistveno komponento evropskega gospodarstva; v EU zajema že 10 % podjetij in zaposluje 11 milijonov prebivalcev.
Kot je pojasnila Terezija Bogdan, je v Sloveniji socialno podjetništvo opredeljeno v zakonodaji, ki določa osnovna načela, po katerih mora delovati, ta pa so: prostovoljna pobuda za ustanovitev, nepridobitnost, opravljanje dejavnosti v javnem interesu, neodvisno delovanje, tržna naravnanost, enakopravnost
članstva, neprofitnost ter preglednost poslovanja. V zakonu so opredeljena področja, na katerih lahko socialni podjetnik opravlja svojo dejavnost, pravno organizacijske oblike socialnih podjetij pa so lahko društvo, zavod, zadruga, ustanova ali gospodarska družba. Sicer pa vse, ki jih to področje in možnosti zanimajo tudi v kmetijstvu, vabijo, da se oglasijo na KGZ Ptuj, pri Slavici Strelec (031 376 107) ali Tereziji Bogdan (031 649 005), ki bosta ponudili še vrsto drugih podrobnosti.
Zgled dobre prakse: kmetija Cimerman
Po ogledu župnijske cerkve sv. Marka so udeleženke srečanja obiskale kmetijo Ci-merman v Stojncih, kjer se uspešno ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Kmetija Cimerman zajema 25 hektarjev površin in deluje na dveh lokacijah; kmetija v Markovcih je namenjena primarni kmetijski panogi -prašičereji, v Stojncih pa imajo lastno klavnico s predelovalnim obratom in trgovino, v kateri so na voljo njihovi izdelki. Imajo 20 plemenskih svinj in v enem turnusu spi-tajo 250 prašičev, vso krmo pridelajo sami, tržne viške pa prodajo. Na kmetiji živijo gospodinja Brigita, ki je nosilka dopolnilnih dejavnosti, gospodar Milan, ki opravlja večino dela na njivah, v hlevih ter prodajo na tržnicah, obema pa so v veliko pomoč njuni trije otroci - Rok, Tomaž in Teja. Od lanskega leta imajo odobreno klavnico za prašiče in drobnico, kjer koljejo za lastne potrebe, nudijo pa tudi uslužnostno klanje. Večino mesa predelajo v okusne mesne izdelke, skupaj z bučnim oljem in domačim kruhom pa imajo v ponudbi kar 45 različnih izdelkov. Kar petino
izdelkov prodajo v svoji trgovini na kmetiji, drugo na tržnicah in v trgovskih centrih po Sloveniji. Za svoje izdelke prejemajo najvišja priznanja na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Za prihodnost kmetije je poskrbljeno, saj so prav vsi otroci vpeti v vsa opravila na kmetiji in že razmišljajo o načrtih za prihodnje. Svoj razvoj so gradili postopno in izključno z lastnimi sredstvi, preuredili so stare objekte in jih funkcionalno zaokrožili tako, da obvladujejo celotno verigo, od primarne pridelave do predelave, oziroma od njive do mize. Zaradi vsega tega je kmetija, ki omogoča preživljanje petčlanske družine in dveh delavcev, na letošnjem sejmu AGRA prejela zlato priznanje v akciji S kmetije za Vas, saj se na njej celostno združuje in povezuje proizvodni proces: pridelava, predelava, trženje in prodaja, človeške vire: na kmetiji delata dve generaciji ter zunanji zaposleni, ustvarjeni dohodek pa vračajo v razvoj kmetije.
Sicer pa so si udeleženke srečanja v popoldanskem času ogledale še prostore občine Markovci, kmečki mlin Korošec v Zabovcih in čebelnjak društva čebelarjev, pozdravil pa jih je tudi markovski župan Milan Gabrovec.
M. Ozmec
Slovenija • Iz zakona o dohodnini
Kmetje z doniranjem živil do nižje davčne osnove
Ministrstvo za kmetijstvo zaradi velikih količin zavržene hrane opozarja kmete na možnost, da svoje kmetijske pridelke in proizvode podarijo humanitarnim organizacijam. Tisti, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko namreč uveljavljajo znižanje davčne osnove z olajšavo za donacije.
Znižanje davčne osnove z olajšavo za donacije je mogoče uveljavljati na podlagi 66. člena zakona o dohodnini in velja ne glede na dejavnost, ki jo fizična oseba z dejavnostjo opravlja, torej tudi za kmete,
ki davčno osnovo iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugotavljajo po dejanskih prihodkih in odhodkih v davčnem obračunu.
Zavezanec lahko uveljavlja
Ukrepi PRP se bodo izvajali tudi prihodnje leto
Predpisi EU za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020 še niso sprejeti, zato se bo v letu 2014 nadaljevalo z izvajanjem ukrepov druge osi programa razvoja podeželja (PRP) iz predhodnega obdobja. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja uredbo, ki bo urejala plačila za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost. Upravičenci, ki so zaključeno petletno obveznost izvajanja podukrepov kmetijsko okoljskih plačil (KOP) v letu 2012 podaljšali za dve leti in upravičenci, ki se jim petletna obveznost za izvajanje podukrepov zaključi z letom 2013, lahko prihodnje leto obveznost izvajanja podukrepov podaljšajo še za eno leto. Podaljšati bo mogoče le celotno obveznost, v nasprotnem primeru pa se bo podaljšanje obveznosti zavrnilo. Uredba, ki bo urejala plačila, bo predvidoma sprejeta do konca leta.
olajšavo za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, soci-alnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraže-valne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene. Olajšavo za splošnokoristni namen je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju. »Sem sodijo vse gospodarske družbe na
področju živilstva in trgovci, ki donirajo živila naštetim organizacijam,« navajajo na ministrstvu.
Zavezanec lahko poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.
Olajšavo lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora, ki niso države članice EU. Olajšave pa ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil. (sta)
Foto: arhiv časopisa
Z 61 na 200 milijonov evrov za boljšo promocijo
Evropska komisija je predstavila osnutek reforme politike promocije evropskih kmetijskih proizvodov in živil ter informiranja o njih. S sloganom »Naj vam tekne, je evropsko« in pravo evropsko strategijo naj bi izvajalcem v sektorju pomagala, da prodrejo na tuje trge, potrošnike pa seznanila s prizadevanji za zagotavljanje kakovosti proizvodov.
»Evropski kmetijski in agroživilski sektor je poznan po kakovosti svojih proizvodov ter spoštovanju standardov, ki jim v svetu ni para. Z izvozom v vrednosti že več kot 110 milijard evrov je pomemben adut za oživitev rasti in zaposlovanja v EU,« je dodal komisar.
Komisija za reformo predlaga znatno povečanje pomoči za obveščanje in promocijo, da se poveča konkurenčnost evropskega kmetijstva. Evropska pomoč naj bi se z 61 milijoni evrov v tem letu postopoma povečala na 200 milijonov leta 2020.
Predlog morajo zdaj obravnavati Evropski parlament in pristojni ministri držav članic. (sta)
Pa brez zamere
Zdravljenje preko nabiralnika
torek • 26. novembra 2013	Spodnje Podravje
Dornava • 22. redna seja občinskega sveta
Dva vrtca na en mah
O tem, da je v Dornavi treba zagotoviti nov vrtec, so na sejah občinskega sveta v preteklosti veliko govorili. Vrtec je bil v načrtu že nekaj časa, vendar doslej ni bilo prave priložnosti za zagotovitev sredstev, potrebnih za gradnjo.
Foto: MZ
Del poslopja nekdanje poštne poslovalnice na Polenšaku je zaradi reorganizacije dela Pošte Slovenije in uvajanja pogodbenih pošt prazno. Občina je na tej lokaciji zaznala priložnost za ureditev enote vrtca.
Štajerski1TEDNIK 7
napredek
"DOBA VODNARJA Ponudba spiritualnega napredka 1. Tečaji 1) Meditacije za:
a)	Pamet absolutna (60 €)
b)	Materializirati (delo; ...) (60 €)
c)	Samozdravljenje (60 €)
2)	Animistična teorija (600 €)
3)	Animistična praksa (600 €)
2.	Nadzorovana meditacija (60€)
3.	Kamp: 24 €/dan/1 osebo - 336 €/7 dni/1 osebo.
4.	Storitev na domu (izven mesta: 30 €).
5.	Tel.: xxx xx xx xx''
Moram priznati, da se že dolgo nisem tako zabaval ob branju promocijskih tiskovin, ki vam jih, če ne posedujete nalepke proti tovrstnim »publikacijam«, natlačijo v poštni nabiralnik (sam jo imam, a očitno tega EPP-sporočila ni prinesel poštar, ampak ga je avtor ali kdo drug lastnoročno zadegal vanj). Da, zgoraj posredovani zapis meje na listu z merami približno 10 x 7 cm (očitno je avtor zelo varčen človek) v nabiralniku pričakal ob koncu tedna. In točno - na listku ni bilo zapisano prav nič drugega (razen seveda telefonske številke, ki pa je zaradi varovanja osebnih podatkov ne bom navajal. Če vas katera koli izmed navedenih storitev zanima, vam jo rade volje posredujem - vsak ima namreč pravico biti naiven, ni pa to najbolj priporočljivo). Nobenega promocijskega besedila, ki bi razlagalo, za kaj točno pravzaprav gre, nobenih podatkov o uspešnem številu ozdravljenih in na novo rojenih, nikakršnega podatka o izvajalcu tega »zdravljenja« in drugih navedenih visoko duhovnih praks. Nič.
Po navadi tovrstne »publikacije« hipno vržem v zabojnik za papir, a tale je zaradi same vsebine in humorističnega umanjkanja prej omenjenih elementov prav posebna - čeprav je potrebno kar nekaj truda, da v že sami po sebi posebni skupini »zdravilnih« oglasov izstopaš in pritegneš pozornost. Pač, tako kot moraš biti precej usekan, da izstopaš recimo v norišnici, moraš tudi tukaj med vse večjim številom tovrstnih ponudb biti nekaj zelo »posebnega«. In priznati moram, da si še nisem prišel na jasno, ali je avtor zgornjega odrešenjskega sporočila res usekan ali pa je minimalistično sporočilo plod dobro premišljene strategije. Namreč, prva misel, ki se porodi ob najdbi tovrstnega listka, daje slutiti prvo opcijo, saj si v tistem hipu ni mogoče zamisliti, da bi avtor sporočila dejansko tudi uspel pridobiti par ovčic, ki bi jim razsvetlil pamet, jim posredoval animizem, jih vodil v meditaciji in tako dalje. A potem se človek zave naivnosti, miselne lenobe in težnje po instant rešitvah, ki so zmeraj bolj prisotni v moderni družbi, tako da se mu ne zdi več tako nemogoče, da bi bil tale guru deležen nekega števila apostolov. Še več - prav tako se mu ne zdi več tako nemogoče, da je bil listič namenoma oblikovan tako »minimalistično«, da bi na potencialne sledilce deloval bolj misteriozno, zagonetno in spiritualno.
Časi so občutljivi, dragi moji. In v takih časih zna biti biti naiven precej nezdravo. Ali pa - v najboljšem primeru - obremenjujoče za denarnico. Dandanes je priporočljivo malce več misliti.
Gregor Alič
Ker bo gradnja večnamenskega centra - vaško-kultur-ne dvorane stala nekoliko manj, kot je bilo sprva predvideno, bo občini Dornava iz naslova RRP ostalo neporabljenih 300.000 evrov. Odločili so se, da ta sredstva vložijo v gradnjo vrtca. Zato so na četrtkovi 22. redni seji občinskega sveta potrdili no-velacijo investicijskega programa za gradnjo dvorane, s katero so vrednost projekta z dobrih dveh zmanjšali na 1,7 milijona evrov. Razliko 300.000 evrov bodo v skladu z dogovorom s predstavniki ministrstva prerazporedili za gradnjo vrtca. »Pričeli bomo gradnjo vrtca, s projektom pa se bomo prijavili na zadnji javni razpis za sredstva RRP,« je nepričakovano na zadnji seji občinskega sveta oznanil dornavski župan Rajko Janžekovič in udaril še z eno pozitivno novico - da se ureditev vrtca načrtuje tudi na Polenšaku. O tem, da bi dislocirano enoto vrtca z enim oddelkom uvedli na Polenšaku, se je v občini Dornava govorilo že hitro po tem, ko je Janžekovič postal župan, torej nekje pred sedmimi leti. Govorilo se je o možnostih postavitve montažnega vrtca, razmišljali so o kontejnerski izvedbi, pa tudi o tem, da bi vrtec umestili v prostore polenške podružnične osnovne šole. Ker je objekt, v katerem je v preteklosti poslovala Pošta Slovenije, prazen, so se na občini odločili, da bi v njem
uredili oddelek vrtca. Za ta namen bo s Kmetijsko zadrugo Ptuj potrebna zamenjava zemljišč. S predlogom je občinski svet soglašal in tako prižgal zeleno luč za nadaljevanje aktivnosti. »Ob objektu so tudi zelene površine, kar pomeni, da je prostor primeren za tovrstno dejavnost,« meni župan Janžekovič.
Cen oskrbe s pitno vodo niso potrdili
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda četrtkove seje je bila razprava o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo. Elaborat, ki vključuje izračun novih cen, je predstavila Tanja Hočurščak Sternad iz Komunalnega podjetja Ptuj. V elaboratu je od občine do občine na Ptujskem predvidena različna cena vodooskrbe. To pa zaradi različnega izračuna omrežnine glede na starost in vrednost vodovodne infrastrukture. Župan Rajko Janžekovič je pojasnil, da so župani mnenja, da bi cene oskrbe s pitno vodo morale biti na območju regije enake. »Ptuj je pač naredil po svoje in sprejel neko svojo ceno, s katero se nam je sistem porušil. Če gledam z očmi pesimista, potem niti ne verjamem, da bi bile vse druge občine sposobne doseči enako ceno. Pri nas je izračunana cena omrežnine dobre štiri evre, v haloških občinah pa tudi po 14 in 24 evrov. Ne vem, če bi se naši
občani strinjali s tem, da bi imeli na položnici za tri ali štiri evre višji znesek samo zato, da bi bili z nekom solidarni in bi tisti plačal manj. Bistveno lažje bi bilo, če bi občine podatke predhodno uskladile. Zdaj so podatki javni in je vprašanje, kaj se bo še dalo dogovoriti. Razmišljamo sicer o ustanovitvi interesne zveze med občinami. Vprašanje je, ali bo interesna zveza ena ali jih bo več. Lahko bi morda formirali eno zvezo za območje Haloz, drugo za območje spodnjega Ptujskega polja (občine Dornava, Markov-ci, Gorišnica) ... Danes smo imeli v Vidmu sestanek na to temo in o njej temeljito razpravljali . Vendar žal nekega dobrega rezultata zaenkrat ne vidim. Je pa dejstvo, da je ena občina že potrdila ceno (op. a. to je MO Ptuj) in se odločila tudi za subvencioniranje omrežni-ne. Ob tem se sprašujem, iz katerega vira bodo potem tam financirali obnovo vodovodnega sistema. Kajti omrežnina bo prihodek občin. To bodo namensko zbrana sredstva, ki se bodo vlagala nazaj v omrežje. V prihodnji finančni perspektivi možnosti za sofinanciranje tovrstnih »grobih« infrastrukturnih projektov (vodovod, kanalizacija . ) več ne bo. Zato se je upravičeno vprašati, kako bodo občine, če bodo dopustile nizko ceno omrežnine in ob tem dajatev še subvencioni-
rale, v prihodnje zagotavljale sredstva za vzdrževanje ali morebitno obnovo sistemov. Verjamem, da mogoče nekomu gre za to, da bo prihodnje leto izvoljen. Pri zadevah, o katerih zdaj odločamo, bi morali v prvi vrsti gledati na to, da bo vodovodni sistem zdržal naslednjih 30 let. Nujno bo, da občine stopimo skupaj in skupno nastopimo v pogovorih z velikimi igralci,« je povedal župan Rajko Janžekovič. Cene za storitev oskrbe s pitno vodo, ki jih je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj, dornavski občinski svet še ni potrdil.
Letošnji proračun nižji za dober milijon evrov
So pa dornavski svetniki na 22. redni seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, v skladu s katerim se znižujejo tako prihodki kot tudi odhodki. Prihodki se bodo s 3,7 milijona evrov zmanjšali na 2,5 milijona, odhodki pa s 3,4 na 2,2 milijona evrov. Proračun se znižuje zaradi doseženih nižjih cen pri izvedbi projektov in pri zamiku gradnje večnamenskega centra - vaško-kultur-ne dvorane Dornava. Janez Petek iz Lokalne energetske agenture je na seji predstavil poročilo o izvedbi lokalnega energetskega koncepta za leto 2012. Med drugim pa so razpravljali še o poteku gradnje večnamenskega
Spiritualni
centra - vaško-kulturne dvorane v Dornavi, soglašali so s sestavo Razvojnega sveta regije in Območnega razvojnega sveta Spodnje Podrav-je, potrdili so tudi Pravilnik o načinu vpisa in sprejema otrok v Vrtec Dornava ter ceno storitve za pomoč družini na domu. Urna postavka za storitev znaša 14,66 evra. Občina ceno subvencionira v višini 50 odstotkov, v primeru odločbe CSD pa tudi sto odstotkov. Dornavski svetniki so govorili še o urejanju lastnine na območju
kategoriziranih občinskih cest, rednem vzdrževanju cestne infrastrukture, ureditvi kanalizacije na območjih razpršene gradnje in zagotovitvi poplavne varnosti za naselje Mezgovci. V zvezi s tem so naročili študijo o zamenjavi žabjega poklopca z dvakrat večjim premerom, kar bi omogočilo večji pretok in s tem hitrejše praznjenje melioracijskega jarka za vasjo, ki naj bi bil tudi krivec za posledično večji pritisk na podtalnico.
Mojca Zemljarič
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 19. novembra 2013
Ptuj • Najpodjetniška ideja 2013
Ormož • Srečanje gasilcev
Prijave bodo sprejemali še do konca leta
V Manager klubu Ptuj bodo še do konca leta zbirali predloge za najpodjetniško idejo 2013.
Letošnji razpis je odprt tudi za dijake in študente, zaradi njih so rok za oddajo predlogov podaljšali, ker so le-ti s pogoji razpisa seznanjeni šele na začetku šolskega ali študijskega leta. V klubu pa tudi ocenjujejo, da podaljšanje roka koristi tudi podjetnikom. Najpodjetniško idejo Manager klub Ptuj izbira že tretje leto, izbrali jo bodo v treh kategorijah. V kategoriji podjetij bodo najpodjetniško idejo izbirali med malimi in mikro podjetji ter velikimi in srednjimi podjetji, v kategoriji študentov in dijakov bo komisija pod vodstvom Vlaste Sto-jak ocenjevala ideje v obliki poslovnega načrta. Na razpisu lahko sodelujejo gospodarske družbe ali samostojni podjetniki s sedežem na območju UE Ptuj, ki so uspeli izvirno podjetniško idejo realizirati v zadnjih petih letih. Najboljše oz. izbrane predloge bodo na-
Foto: Črtomir Goznik
Z najpodjetniško idejo do novih poslovnih in drugih priložnosti.
gradili, Talum Kidričevo pa bo zmagovalcem v kategoriji dijaki in študenti podelil kadrovski štipendiji. Nagrade bodo podelili na zaključni prireditvi, ki bo 24. januarja v Domu kulture - Muzikafe na Ptuju. „Z razpisom za najpodjetniško idejo Manager klub Ptuj sledi svoji viziji spodbujanja podjetništva in razvijanja novih podjetniških idej. V razmerah,
v katerih je gospodarstvo in posledično tudi javni sektor, so takšni projekti več kot dobrodošli. Učinkov je več, od promocije podjetnikov in njihovih idej do ustvarjanja pozitivne klime, spoznavanja idej in možnosti povezovanja," je povedala Darja Potočnik Ben-čič, vodja stebra komunikacije pri Manager klubu Ptuj.
MG
Jursinci • Bogata dediščina in 20 lepotic
20 let ohranjanja kulturne dediščine
Polnih 20 let je Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci po vaseh v občini zbiralo zanimive podatke o preteklosti. Ljudsko izročilo so raziskovali in vsako leto priredili prireditev z naslovom Zahvala jeseni. Na tej so predstavili zanimivosti in značilnosti občine Juršinci, vsako leto pa je bila izbrana tudi kraljica posamezne dejavnosti: od vode do kruha in jeseni. Kot poja-
snjuje Marta Toplak, ustanoviteljica in predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine v Juršincih, je bila ta prireditev doslej krona celoletnega zbiranja ljudskega izročila, po novem pa se je koncept prireditve spremenil in bodo namesto povorke ter izbiranja kraljic pred muzejem poslej organizirali jesenske igre. Te so izpeljali že letos, ko so si ogledali tudi zbirko Muzeja dediščine,
Vodilna moža Gasilske zveze prvič neposredno z gasilci
»Gre za prvo tovrstno srečanje, kjer smo lahko neposredno komunicirali z gasilskimi društvi,« je o dogodku, kjer so se srečali predsedniki in poveljniki gasilskih društev Podra-vske regije ter člani Sveta Podravske regije, dejal poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek in dodal, da so na srečanju dobili veliko koristnih informacij za delo.
Srečanje je potekalo minuli petek v prostorih Kulturnega doma v Ormožu. Poleg poveljnika GZS so se dogodka udeležil tudi predsednik Sveta Podravske regije Janez Mere, poveljnik Podravske regije Dušan Vižintin in predsednik GZS Jošt Jakša. Zbrane je nagovoril župan občine Ormož Alojz Sok, ki je poleg Gasilske zveze Ormož omogočal financiranje omenjenega srečanja. Opozoril je na pomembno vlogo gasilcev ob vse pogostejših naravnih nesrečah. »Rabili vas bomo in prav je, da z vami sodelujemo,« je še dodal.
Osrednja tema srečanja je bil novi nepremičninski davek, iz katerega bodo gasilska društva izvzeta. »Na zadnji seji je vlada na osnovi 50. člena Zakona o gasilstvu umaknila predlog obdavčitve tistih gasilskih domov, ki so v lasti gasilskih društev,« je dejal Jakša. V nasprotnem primeru bi šlo za obdavčitev, težko približno milijon evrov in pol. Tudi vse druge humanitarne organizacije bodo tako oproščene davka na nepremič-
Srečanje gasilcev; z leve: poveljnik Podravske regije Dušan Vižintin, poveljnik GZS Franci Petek, predsednik GZS Jošt Jakša in predsednik Sveta Podravske regije Janez Merc.
nine. Predsednik GZS je poudaril, da so bili gasilci tisti, ki so prebili led. Ključno vlogo pa je odigrala Uprava Republike Slovenije (RS) za zaščito in reševanje.
Drugi velik uspeh gasilcev predstavljajo dodatna sredstva iz proračuna za leto 2014. »Na predlog opozicije je bil sprejet amandma, ki gasilcem in drugim reševalnim službam zagotavlja dodatne tri milijone evrov,« je pojasnil Jakša.
V prvem delu srečanja so tako razpravljali o aktualnih
zadevah Gasilske zveze Slovenije. V drugem delu pa je sledila razprava, kjer so se dotaknili številnih internih tem. Med drugim so razpravljali o statusu gasilcev, delovni obleki, praktičnem usposabljanju operativnih gasilcev, zdravniških pregledih in izgradnji izobraževalnega centra v Fiesi. Program sta popestrila kratek skeč Tončka Žumbarja in Danice Cvetko ter Ženski pevski zbor Gorišnica. Po uradnem delu je sledila pogostitev.
Monika Levanič
Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci je letos obeležilo 20-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili pester program, a kraljice letos prvič niso izbirali. Tudi povork ne bo več, bodo pa dogajanje odslej popestrili z jesenskimi igrami.
ki so jo dopolnili in obogatili. Zbrane podatke zadnjih 20 let si tako lahko obiskovalci ogledajo v muzeju vsako soboto in nedeljo med 9. in 12. uro ali po dogovoru, na voljo pa je tudi film, ki prikazuje življenje v tej slovenskogoriški občini nekoč in danes. Celotno raziskovanje društva je zajeto tudi v zloženki, sestavljeni iz štirih biltenov, ki so jih izdajali vsakih pet let.
Dzenana Kmetec
Ormož • Srečanje starejših občanov
Sok: »Gesta, da na vas ne pozabljamo«
Krajevna skupnost (KS) Ormož je tudi letos organizirala že tradicionalno srečanje starejših občanov, ki je potekalo minulo soboto v prostorih Osnovne šole Ormož.
Zbrane je poleg ravnateljice šole Majde Podplatnik Kurpes in predsednice KS Ormož Jelke Zidarič Trstenjak nagovoril še župan Alojz Sok: »Gre za gesto, s katero vsi tisti, ki smo odgovorni za javne zadeve, pokažemo, da na vas ne pozabljamo in da želimo prisluhniti vašim predlogom.« Učenci
osnovne šole so skupaj z mentorji pripravili pester kulturni program, v katerem so plesali ter peli, igrali in recitirali ljudske pesmi. Prireditev se po besedah Trstenjakove financira iz proračuna Občine Ormož. Da je srečanje priljubljeno med starejšimi občani, priča število udeleženih. Na petnajstem sre-
čanju je namreč bilo okrog 150 občanov, starejših od 70. let. »Tukaj se dobro počutijo, lepo jim je in prav je, da to tradicijo nadaljujemo,« je še povedala predsednica KS Ormož. Po kulturnem programu je sledila pogostitev in kramljanje ob zvokih harmonike.
Monika Levanič
Muzej v Juršincih je poslej še zanimivejši.
Foto: Stoja n Kerbler
Letošnje srečanje je obiskalo okrog 160 starejših občanov.
Foto: ML
torek • 19. novembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 9
Ormož • Prostorsko načrtovanje
Trofenik: »Je imela občina defekten OPN?«
Občinski svet v Ormožu je minuli ponedeljek na 26. redni seji med drugim potrdil spremembe Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) in Odlokov o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za farmi Irgolič v Sodincih in Marčec v Loperšicah.
Foto: Mojca Zemljane
V občini Ormož se bosta v bodoče gradili dve farmi: ena v Sodincih za rejo piščančjih in druga v Loperšicah za rejo prašičjih pitancev.
Procedura potrjevanja OPPN je bila izpeljana dvofazno, skozi prvo in drugo obravnavo, OPN je bil po sklepu občinskega sveta potrjen po hitrem postopku. Pri OPN so se trije opozicijski svetniki, Vili Trofenik, Boštjan Štefančič in Stanislav Podgorelec, spraševali, zakaj so potrebne spremembe akta, če pa je le-ta bil po dolgotrajni proceduri potrjen spomladi letos. Boštjan Najžar iz Medobčinske uprave občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi je na to vprašanje odgovoril: » Za spremembo OPN občine Ormož smo se odločili iz štirih razlogov. Prvi je uskladitev dokumenta z Uredbo o razvrščanju objektov ne glede na zahtevnost gradnje. Šlo je za uskladitev določil glede gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov. V povezavi s tem je prišlo tudi do spremembe pri posegih na kmetijska zemljišča. Drugi razlog za spremembo Odloka je odprava nejasnosti in neskladij pri legi objektov, odmikih, gradnji kleti in izkoriščenosti podstrešij. Akt smo spreminjali tudi zaradi dopolnitev in popravkov (skladno z vloženimi amandmaji v času obravnave predloga OPN) ter zaradi upoštevanja opozoril v postopku izvajanja nadzora zakonitosti s področja varovanja
kmetijskih zemljišč, ki se nanašajo na tekstualni del odloka. Pri tem sta bili upoštevani dve pripombi.« Spremembe odloka o OPN je ormoški občinski svet s 15 glasovi za in tremi proti potrdil, Vili Trofenik pa je potrditev akta pospremil z besedami: »Skrajno neodgovorno je takšno mešetarjenje s prostorskimi akti in pisanje odlokov na kožo interesnim skupinam posameznih podjetij, to se pravi kapitala, ne pa v interesu ormoškega razvoja. S spremembami, ki jih zdaj dodajate, je opozicija po šestih mesecih uspela dokazati, da smo imeli spomladi prav. Ampak ista aroganca kot zdaj se je zgodila takrat in se vam bo še enkrat maščevala. Dobrodošlo bi bilo, da si veljavno zakonodajo preberejo tako občinska uprava kot tudi občinski svetniki.«
Ujeti med farmo in čistilno napravo
S potrditvijo OPPN bo dvema investitorjema omogočena gradnja farm na kmetijskih zemljiščih. Za oba primera je bila na občinskem svetu pri prvem in drugem branju odloka glasna razprava. Opozicija je bila
še posebej glasna v primeru gradnje farme Irgolič v Sodin-cih, kjer namerava investitor (kot je razvidno iz idejne zasnove) zgraditi nov objekt za rejo piščancev v izmeri okrog 1116 kvadratnih metrov, tlorisne dimenzije 18-krat 62 metrov, s kapaciteto 15.000 piščancev v turnusu. Objekt bi bil zgrajen vzporedno z obstoječo perutninsko farmo, od nje bi bil oddaljen okoli 15 metrov.
O vplivih, ki jih bo objekt imel na okolje, se je že na julij-
ski, kasneje pa tudi na novembrski seji glasno spraševal svetnik Trofenik. Pomisleke, da bi farma lahko imela na okolje in kakovost bivanja v soseščini tudi negativen vpliv, je na seji minuli ponedeljek izrekel tudi svetnik Dušan Cvetko in v zvezi s to problematiko na predlog krajanov vložil pisno svetniško vprašanje. Krajani so predvsem zaskrbljeni zaradi smradu, emisij in vplivov na okolje, ki jim jih bo povzročil tovrsten objekt. Skrbi jih, da
bo stanovanjskim poslopjem v bližini farm padla tržna vrednost. Sprašujejo se, ali so drugorazredni občani, saj tudi sami plačujejo dajatev NUSZ. Ko bo nova farma zgrajena, bodo ujeti med farme na eni in čistilno napravo na drugi strani. V odgovoru na Cvetkovo svetniško vprašanje je v imenu občine Ormož Boštjan Najžar med drugim zapisal: »Občina Ormož je 6. avgusta letos od Ministrstva za kmetijstvo in okolje prejela odločbo, v kateri
piše, da v postopku priprave in sprejemanja OPPN za farmo Irgolič celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti. V času javne razgrnitve OPPN in javne razprave pa na predlagani akt ni bila podana niti ena pripomba.«
Občinski svet je OPPN za farmo Irgolič sprejel s 13 glasovi za in tremi proti.
Farma se bo
gradila tudi
v Loperšicah
Za gradnjo farme Marčec v Loperšicah so krajani nezadovoljstvo izrazili že v času javne razgrnitve in javne razprave (maja in junija letos). Investitor Anton Marčec naj bi gradil objekt, v katerem bo redil med 600 in 700 prašičjih pitancev, teže od 25 do 110 kilogramov. Od stanovanjskih objektov naj bi bila farma oddaljena dobrega pol kilometra. Z umestitvijo objekta v prostor so najbolj nezadovoljni bližnji krajani oziroma mejaši, ki se bojijo vplivov na okolje, zlasti smradu in možnosti iztekanja gnojnice v podtalnico. »Območje je bilo nedavno poplavljeno, v bližini so vodni viri. Bodo greznice ustrezno tesnjene in kam bodo odvažali gnojevko? Zakaj se farma ne bi gradila v bližini bi-oplinarne?« so bila vprašanja, ki so jih v času javne obravnave akta zastavljali krajani Lo-peršic. Tudi za gradnjo farme Marčec je ormoški občinski svet prižgal zeleno luč. Za potrditev Odloka je glasovalo 14 svetnikov, en je bil proti.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Četrtna skupnost Rogoznica
Tudi v letu 2014 okleščen cestni program
Štirinajstega novembra se je svet ČS Rogoznica sestal na 27. seji zdajšnjega mandata. Govorili so o prednostni obnovi cest v letu 2014, proračunu MO Ptuj v letu 2014, ki se nanaša na ČS Rogoznica, in o prodaji oz. nakupu dveh parcel ob ribiškem domu v Rogoznici.
Za obnovo cest bo tudi v letu 2014 na voljo 90 tisoč evrov, četudi so pričakovali višjo postavko, na znižanje cestne postavke za deset odstotkov so pristali le za leto 2013, dvajset oz. deset tisoč evrov
na postavki za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Podvinci in Slovenjegoriške ceste pa je veliko premalo, da bi se lahko dela sploh nadaljevala. V svetu ČS zahtevajo, da se postavki povišata. Ob tem pa je član sve-
ta Dušan Fric predlagal, da se v proračun za leto 2014 umesti izgradnja javne razsvetljave v Spodnjem Velovleku, Marija Šalamun pa je predlagala, da se v mestni proračun umesti še obnova regionalne ceste Pacinje-
Foto: Črtomir Goznik
V Podvincih (na fotografiji) in Žabjaku se je pričela izgradnja kanalizacije.
Ptuj. Med cestnimi odseki, ki jih želijo v prihodnjem letu obnoviti, je tudi asfaltiranje ceste v Gerence v dolžini okrog 600 metrov. Na novembrski seji so člani sveta ČS Rogoznica podali tudi mnenje k prodaji parcel ob Domu Ribiške družine Ptuj, MO Ptuj naj ju odkupi za potrebe športno-rekreacijskega parka. RD Ptuj ju prodaja v paketu, ker je prva parcela, ki jo prodajajo, vezana na drugo parcelo, ki pa zajema del nogometnega igrišča ŠD Rogoznica.
Na območju ČS Rogoznica je v tem času prišlo tudi do izgradnje kanalizacije v sklopu II. faze projekta podtalnice na štirih odsekih, dveh v Žabjaku in dveh v Podvincih. V teku so dela na ureditvi problematičnega križišča v Sp. Velovleku, kot kaže pa ne bodo končana do 15. decembra, kot so načrtovali. Do srede marca leta 2014 pa naj bi bila končana rekonstrukcija Doma krajanov Rogoznica, je povedal predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh.
MG
Ptuj • Razpis za novega direktorja ptujske bolnišnice
V	igri trije kandidati
V	petek, 22. novembra, se je sestala razpisna komisija, imenoval jo je svet zavoda ptujske bolnišnice, za imenovanje novega direktorja ptujske bolnišnice.
Komisija, katere predsednica je Metka Rašl, predstavnica bolnišnice v svetu zavoda, ki bo tudi v novem mandatu zastopala interese zaposlenih v bolnišnici, je skupaj s članoma Majo Starčevič in Metodom Grahom pregledala v zakonitem roku prejete vloge kandidatov. Ugotovila je, da vsi prijavljeni kandidati izpolnjujejo zahtevane razpisne pogoje. To pa so zdajšnja v. d. direktorice ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta, ki se ji decembra izteče že drugi enoletni mandat, zdravnica Alenka Skaza Trop in ekonomist Mihael Ličen, ki je s kandidaturo marsikoga presenetil glede na neuradne govorice, v katerih so se pojavljala številna imena, med njimi tudi nekaterih politikov. Kot je povedala Rašlova, bodo zapisnik komisije takoj predali predsedniku sveta zavoda Dušanu Jošarju, ki naj bi že v kratkem sklical sejo sveta zavoda, na kateri se bodo prijavljeni kandidati tudi predstavili. Postopek izbire direktorja morajo končati do 21. decembra. Izbranega kandidata mora potrditi tudi vlada RS.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Metka Rašl, predsednica komisije za razpis za novega direktorja ptujske bolnišnice (v sredini).
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 26. novembra 2013
Kidričevo • Predstavili knjigo Sandre Jazbec o Stojanu Kerblerju
Ptujski fotograf svetovnega slovesa
Minulo sredo so v Talumovem multimedijskem centru predstavili knjigo Sandre Jazbec, Stojan Kerbler: ptujski fotograf svetovnega slovesa, nato pa so v avli upravne stavbe odprli še razstavo umetniških fotografij Stojana Kerblerja.
Kot je ob predstavitvi pojasnila Aleksandra Jelušič, je avtorica knjige Sandra Jazbec svoje delo posvetila 75-letni-ci mojstra fotografije Stojana Kerblerja, sicer pa pomeni Talumu tudi primerno priložnost za poslovno darilo. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je bil vesel, da je lahko Talum del te zgodbe, saj je Stojan Kerbler kot dolgoletni talumovec upodobil tudi pomemben del zgodovine tovarn. Avtorica knjige Sandra Jazbec je ob predstavitvi vsebine svojega dela, ki je razdeljeno na pet sklopov, poudarila: „Kerblerjeva fotografija v mojem življenju pomeni prelomnico, z njo sem sprva v diplomskem delu, nato v disertaciji in nenazadnje tudi v pričujoči monografiji odstirala tančice nekega meni bolj neznanega kot znanega sveta. S Kerblerjem in njegovimi fotografijami začneš gledati in vidiš stvari povsem drugače, v tebi zapustijo vse prej kot ravnodušno sled."
Nove, sicer že četrte monografije o svojem umetniškem delu je bil vesel tudi mojster
Foto: M. Ozmec
V avli Talumove uprave zgradbe so po predstavitvi knjige Sandre Jazbec z naslovom Stojan Kerbler: ptujski fotograf svetovnega slovesa odprli razstavo fotografij, ki jih je mojster Kerbler (levo) med vodenjem po razstavi tudi komentiral.
Stojan Kerbler, zato se je avtorici in soustvarjalcem zanjo zahvalil. Avtorica uvodne besede Meta Krese pa je poudarila, da je tudi sama doživela socialistične čase, zato tudi bolj doživeto gleda na Ker-blerjeve fotografije. „V Ker-blerju vidim neverjetno dragocenost, saj je slikal povsod,
kjer je bil in je v več kot pol stoletja sistematično dokumentiral pomemben del Slovenije. A njegove fotografije so mnogo več kot dokument nekega časa, so tudi osebna izpoved izjemnega človeka in umetnika. Še posebej so mi pri srcu fotografije, ki jih je posnel v Barceloni, saj je v
Stojan Kerbler, ki je bil rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je mednarodni mojster fotografije in že več let velja za fotografa svetovnega slovesa. Sodeloval je na 1411 skupinskih razstavah v 55 državah sveta, imel je 156 samostojnih fotografskih razstav in bil dvanajst let najuspešnejši jugoslovanski razstavljavec. Za svoje delo je ta mednarodni mojster fotografije prejel 543 slovenskih in mednarodnih nagrad, med najpomembnejšimi pa so nagrada Prešernovega sklada in Valvasorjevo priznanje, leta 2010 je prejel državno odlikovanje Red zaslug za vrhunske umetniške in fotografske dosežke in velik prispevek pri uveljavljanju slovenske fotografije v svetu. Med njegove najbolj znane cikluse fotografij sodijo Portreti s ptujskih ulic, Haložani, Koline, Tovarniška fotografija in Dvorišča.
pičlih sedmih dneh v njih zajel vse radosti in zadovoljstva tega mesta ter pri tem ostal zvest svojemu slogu."
Takoj po predstavitvi monografije so v avli uprave zgradbe Taluma odprli še zanimivo razstavo umetniških fotografij Stojana Kerblerja, ki je obiskovalce sam popeljal na vodeni ogled.
-OM
Komentar tedna
Ludvik Kotar, Radio Ptuj


Podjetniki in novi obrazi, politika ni za vas
To se mi je utrnilo, ko zadnje čase berem, gledam in poslušam o hajki na gospodarskega ministra Stanka Stepišnika ter ustanavljanju novih strank alternative ali protestnikov. Sprašujem se, kaj v tej državi in v takšnem njenem stanju sploh hočemo.
Greh gospodarskega ministra Stanka Stepišnika je, da se je podjetje Emo Orodjarna, katerega solastnik je, prijavilo na razpis državne agencije Spirit in prejelo denar. Ob tem naj bi minister vplival, da je podjetje denar dobilo. Za mene je ključno vprašanje, ali je podjetje v solasti ministra izpolnjevalo kriterije razpisa. Če ni, potem mora denar vrniti, minister pa odstopiti. Če pa je do denarja upravičeno, potem ne vidim nič spornega, ker me politične igrice in igre pri tem ne zanimajo. In ravno tega je pri tem veliko, pa ne prvič! Če je minister Stepišnik sposoben za gospodarskega ministra, ni moje, da sodim, ker se na to ne spoznam dovolj in tudi nimam dovolj argumentov za ali proti. Tako kot velika večina državljanov ne. V vlado ga je povabila ali dobila predsednica vlade in ona naj odloči, kako in kaj. In za to tudi prevzema odgovornost, odgovornost za dobro oziroma uspešno delo. Razen možnosti interpelacije v parlamentu, seveda. To je drugo področje. Bolj me skrbi sporočilo ob tem. Torej, če si poslovnež, strokovnjak, solastnik ali lastnik podjetja, preden vstopiš v politiko, prodaj podjetje, ker za takšne ni mesta v politiki, očitno rezervirani za tiste, ki so plačani iz proračunov, torej iz državnih jasli. Zato pa naj bodo v politiki le profesionalni politiki, profesorji in državni uslužbenci. Krasno! Ob tem pa tako radi ponavljamo, naj pridejo v politiko in v vodenje države in družbe ljudje iz prakse, ki poznajo gospodarstvo, posle, skrb za zaposlene in njihove plače, za razvoj in prodajo ... Deklarativno se s tem vsi strinjamo, v praksi pa se nam dogajajo Stepišniki in blokade pri vstopu v politiko. In minister Stepišnik je odstopil. Smo zadovoljni, da nam je uspelo zgodbo pripeljati do želenega konca?
Pa saj je podobno tudi pri ustanavljanju novih strank. Takoj politiki in mediji ugotavljajo, od kod novi ljudje in ali niso med njimi tudi tako imenovani stari kadri. V vsakem primeru se favorizirajo in priznavajo le sedanje stranke in garniture v teh strankah. Kakšen pa je rezultat njihovega dela, lahko vidimo in čutimo na vsakem koraku. Mediji in prek njih javnost pa bi jim še kar naprej dajali zaupanje in možnost za vodenje države. Samo da se ja ne bi kaj spremenilo! Spet sem pri tistih desetih odstotkih državljanov, članov sedanjih strank, ki so pametni in sposobni za vse, ostali pa smo očitno v njihovi službi! Kako dolgo bo še tako?
Prlekija • 200 let od rojstva Franca Miklošiča
Odkrili Miklošičev kip
Minulo sredo je minilo natanko 200 let od rojstva enega največjih svetovnih jezikoslovcev, filologov in slavistov 19. stoletja Franca Miklošiča, rojenega v Radomerščaku pri Ljutomeru.
Ptuj • Drugi koncert v tej sezoni
Arsanine jesenske zgodbe
Uspešni prvi jesenski glasbeni predstavi društva Arsana je v petek sledil še en zanimiv koncert, ki je bil argentinsko-brazilsko-slovensko obarvan. Nastopil je bas-baritonist Juan Vasle, na klavirju pa ga je spremljal Ivan Vombergar.
Po nastopu dua Jureta Go-dlerja in violončelista Tilna Artača je drugi Arsanin dogodek v tej sezoni s povsem drugačnim dogodkom napovedal raznoliko jesensko-zimsko dogajanje. Petkov koncert je bil v duhu argentinske, brazilske in slovenske glasbe, ki jo je v slavnostni dvorani ptujskega gradu izvajal Juan Vasle, na klavirju pa ga je spremljal Ivan Vombergar.
Vasle, rojen v Argentini, se je leta 1990 z družino preselil v Slovenijo. Od tedaj je član ansambla ljubljanske Opere. Odpel je vrsto vodilnih basovskih vlog, veliko pa izvaja tudi južnoameriške in slovenske pesmi. Leta 2010 je prejel Betettovo nagrado za izjemne umetniške dosežke. Izdal je
pet zgoščenk: dve posvečeni slovenski narodni pesmi in po eno slovenskih samospevov dvajsetega stoletja, južnoameriških pesmi in božičnih pesmi. Napisal je tudi knjigo z naslovom Pevci so tudi ljudje,
Foto: arhiv Arsane
Juan Vasle
v kateri je predstavil 24 intervjujev z znamenitimi opernimi pevci. Tokratni koncert na ptujskem gradu je bil posvečen ljubiteljem glasbe, ki imajo radi ljudsko izročilo Slovenije in držav onstran velike luže.
Omenjenemu dogodku bo sledil zimski Arsanin koncert, ko bo na sporedu Večer opernih arij, muzikalov in popevke. Ta bo 13. decembra ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Predstavili se bodo študentje Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, z oddelka za solo petje v razredu Alenke Dernač Bunta: Dunja Tinauer, Eva Černe, Andreja Nika Fabi-jan, Tina Bohak, Rok Koritnik in Ana Dežman. Program bo sestavljen iz opernih arij, operet, samospevov ter muzikalov.
Dženana Kmetec
V spomin na rojaka je bil v prleški prestolnici dvodnevni mednarodni znanstveni simpozij, ki so ga dopolnili še 10. Miklošičevi dnevi. Javnosti so prvič predstavili del Miklošičeve zapuščine; pred dvema letoma je namreč mariborski pokrajinski arhiv postal lastnik Miklošičeve zapuščine, ki jo
je imel v družinskem arhivu Richard Perger, vnuk Miklošičevega sina Moriza. Sicer pa je letošnje leto ljutomerski občinski svet razglasil za Miklošičevo, v katerem je gimnazija v Ljutomeru, ki nosi ime po Francu Miklošiču, tudi praznovala 50-letnico obstoja. Profesorji in dijaki ljutomerske gimnazije
so letos veliko pozornosti namenili Miklošiču in njegovemu delu. Ob koncu simpozija so na Glavnem trgu v Ljutomeru odkrili Miklošičev doprsni kip, za tem pa pripravili še slavnostno akademijo z osrednjim govornikom, kulturnim ministrom Urošem Grilcem.
NŠ
Ob 200-letnici rojstva so na Glavnem trgu v Ljutomeru odkrili njegov kip.
Foto: NS
Rokomet
Prva zmaga Ptujčank, peta Ormožanov
Stran 12
Rokomet
Črn konec tedna za Spodnjepodravce
Stran 12
Tenis
Odličen konec japonske turneje
Stran 13
Namizni tenis
Cirkovčani na Obali skozi šivankino uho
Stran 13
Strelstvo
Kovinar Ormož do prve zmage in vodstva
Stran 15
Kegljanje
Zmagovit konec jesenskega dela
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 18. krog
Povratnik Djermanovic zadeval za tri točke
Olimpija - Zavrč 3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Djermanovic (13.), 2:0 Djermanovic (17.), 2:1 Fink (35./avtogol), 3:1 Omladič (70.), 3:2 Benko (83.).
OLIMPIJA: Šeliga, Eteme, Jovic, Andelkovic, Vukcevic, Radosavljevic, Fink, Ivelja (od 69. Zorc), Omladič (od 90. Za-rifovic), Mitrovic, Djermanovic (od 77. Delamea Mlinar). Trener: Milorad Kosanovic.
ZAVRČ: Fink, Kokol (od 79. Benko), Roškar, Sambolec, Kurbus, Šafaric, Kelenc, Golu-bar, Matjašič (od 79. Roj), Br-lečic (od 67. Mihelič), Kresin-ger. Trener: Viktor Trenevski.
Obilno deževje, ki je zajelo Slovenijo, ni odplaknilo srečanja med Olimpijo in Zavrčem. Tekmeca sta se letos enkrat že pomerila, z 2:1 pa so v Za-vrču slavili domačini. Tokrat so bili uspešni Ljubljančani, gostom pa ostaja uteha, da so bili boljši večino srečanja. A realizacija in sreča nista bili njihovi zaveznici, kar so zmaji izkoristili. Premora pa ni, saj se morajo beli kar najbolje pripraviti na predzadnje srečanje jeseni, ko bodo konec tedna gostovali v Mariboru.
Na mokrem, toda glede na vremenske razmere, ki so v zadnjem obdobju doletele
in zmaji so se veselili povišanja vodstva. V sploh prvem resnejšem poskusu v drugem delu igre je Omladič iz prostega strela s pomočjo gostujočega živega zidu dosegel zadetek - 3:1. Vendar tudi ta gol ni zmedel gostov, ki so bili še naprej boljši, toda zatajila je realizacija. Poskušala sta Mihelič in Golubar. Znižanje izida je prišlo v 82. minuti, ko je po podaji Kelenca zadel Benko -3:2. Končnica je bila povsem v domeni gostov, ki so iskali izenačenje, toda žal jim kljub lepi
Jure Matjašič, nogometaš Zavrča: »Cilj pred srečanjem z Olimpijo je bil, da prekinemo negativno tradicijo na gostujočih tekmah, vendar nam to na žalost ni uspelo. Poraz v Ljubljani ni realen odraz stanja na igrišču, saj smo bili boljši praktično celo srečanje, toda domačini so trikrat srečno zadeli. Mi smo imeli več žogo v svoji posesti in več priložnosti, toda žal nam ni uspelo vsaj izenačiti, kar je najmanj, kar bi si zaslužili. Sedaj nas čaka Maribor, kjer nimamo kaj izgubiti.«
priložnosti Kelenca ni uspelo domov odnesti vsaj točke, ki bi si jo - glede na prikazano v Ljubljani - tudi zaslužili.
Tadej Podvršek
Nogometaši Olimpije so se Zavrčanom oddolžili za poraz na prvem Na fotografiji je Jože Benko (Zavrč, beli dres), ki je nekaj minut po srečanja.
Foto: Črtomir Goznik
medsebojnem srečanju v Zavrču. vstopu v igro postavil končni izid
državo, solidnem igrišču, je maloštevilno občinstvo videlo solidno predstavo. Pred le kakšnimi 300 gledalci, med katerimi je bila vsaj polovica na strani gostov, so beli pričeli odlično in že v 3. minuti je prvi strelec Zavrča Kresinger iz bližine zapravil zrelo prilo-
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 18. KROGA:
OLIMPIJA - ZAVRČ 3:2 (2:1); strelci: Bermanovič 13., 17., Omladič 70.; Fink 36. - avtogol, Benko 83.;
MARIBOR - DOMŽALE 5:3 (3:2); strelci: Arghus 4., Fajič 38., Mezga 41., Bohar 77., Črnic 85.; Majer 12., Parker 22., Janža 50.; LUKA KOPER - RUDAR VELENJE 1:0 (1:0); strelec: Galešič 42. z 11 m. Srečanji Krka - Triglav in Celje - Gorica sta bili zaradi preveč razmočenih igrišč prestavljeni na torek; prva se bo odigrala ob 13.00, druga ob 16.00.
1. MARIBOR	17	11	2	4	39:15	35
2. LUKA KOPER	18	10	3	5	22:18	33
3. ZAVRČ	18	9	3	6	27:28	30
4. RUDAR VELENJE	18	8	5	5	21:15	29
5. GORICA	17	7	5	5	30:18	26
6. OLIMPIJA	17	7	2	8	25:27	23
7. DOMŽALE	18	5	6	7	27:23	21
8. CELJE	17	6	3	8	16:25	21
9. KRKA	17	4	2	11	12:33	14
10. TRIGLAV	17	3	3	11	13:30	12
Lestvica najboljših strelcev: 9 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 8 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Marcos Morales Tavares (Maribor), Massimo Coda (Gorica); 7 zadetkov: Goran Galešič (Koper), Nik Omladič (Olimpija), Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale); 6 zadetkov: Damjan Bohar (Maribor), Gianluca Lapadula (Gorica), Slobodan Vuk (Domžale); 5 zadetkov: Benjamin Verbič (Celje), Dino Kresinger (Zavrč), Gianvito Misura-ca (Gorica), Andraž Šporar (Olimpija), Josip Maroševič (Krka), Nusmir Fajič (Maribor) ...
žnost, saj je mrežo stresel le iz zunanje strani. Ljubljančani so na drugi strani svojo prvo priložnost na tekmi realizirali: Ivelja je podal iz kota, povratnik Djermanovic, ki je okreval po dolgi poškodbi, pa je z glavo zadel za 1:0. Haložani so iskali izenačenje, toda kmalu je bilo že 2:0. Ponovno je zadel Djermanovic, ki je izkoristil podajo Finka - 2:0. Pritisk belih se je stopnjeval in v 35. minuti smo videli zasluženo znižanje izida. Brlečic je oviral domačega branilca Finka, ki je vrnil žogo svojemu vratarju, toda ta jo je nespretno izbil, zadel Finka, od njegove noge pa se je odbila v domačo mrežo - 2:1. Do konca prvega dela igre se nato na zelenici ni dogajalo nič pretresljivega,
ostalo je pri izidu 2:1 za Ljubljančane.
V drugem delu so gledalci v vedno težjih razmerah videli še močnejši pritisk Zavrča, ki si je želel izenačenja. Beli so poskušali predvsem s streli do daleč, toda najprej Šafa-ric, nato pa še Kelenc pri tem nista bila uspešna. Idealna priložnost se je štajerskemu moštvu ponudila v 64. minuti, ko je iz kakšnih 18 metrov poskušal Golubar, toda Šeliga je z velikimi težavami žogo odbil. V 70. minuti je spet obveljalo nepisano nogometno pravilo - »kdor ne da, dobi«
Nogomet • 1. SNL
Toča zadetkov v Mariboru in Ljubljani
Močan dež po celotni Sloveniji je minuli konec tedna tako ali drugače krojil tudi nogometni razpored. Tako sta bili zaradi preveč razmočenih igrišč prestavljeni tekmi Krka - Triglav in Celje - Gorica (odigrani bosta v torek).
Tudi na preostalih treh odigranih srečanjih je dež močno vplival na igro, zelo pozitivno predvsem na strelce. Ti so na treh srečanjih dosegli kar 14 zadetkov. V Ljudskem vrtu sta ekipi Maribora in Domžal prikazali pravo poslastico kroga, v kateri ni manjkalo lepih zadetkov, preobratov in zanimivega zaključka. Varovanci Luka Elsnerja so imeli še v 75. minuti aktiven rezultat (3:3), a so vijoličasti v zaključku srečanja unovčili svojo kakovost in vknjižili tri točke. Mož določitve je bil Damjan Bohar, ki je sam dosegel četrti zadetek, pri petem pa je asistiral Maticu Črnicu (nekdanji član Aluminija je s tem dosegel že tretji zadetek v sezoni).
Zavrčani so si v Stožicah močno želeli pozitivnega rezultata, a so bili v gosteh še petič poraženi. Na devetih tekmah so doslej po dvakrat zmagali in remizirali, kar jih uvršča v spodnji del uspešnosti na gostovanjih. Povsem drugače je na domačem igrišču, kjer so Zavrčani najuspešnejši med vsemi ekipami 1. SNL. V naslednjem krogu bodo v nedeljo znova gostovali, tokrat odhajajo v mariborski Ljudski vrt. Nedvomno bo obračun zanimiv, kot sta bila že oba dosedanja v tem prvenstvu.
Najbližji zasledovalec Mariborčanov ostajajo Koprčani. Ti so na svojem stadionu premagali Velenjčane, edini zadetek pa je z 11-metrovke zabil Goran Galešic. Koper v letošnji sezoni na Bonifiki še ni izgubil tekme (6 zmag, 3 remiji), pri tem pa je prejel le 6 zadetkov.
jm
Ljubljančani so svojo prvo priložnost na tekmi realizirali: Ivelja je podal iz kota, povratnik Djermanovic, ki je okreval po dolgi poškodbi, pa je z glavo zadel za 1:0. Haložani so iskali izenačenje, toda kmalu je bilo že 2:0. Za Olimpijo je ponovno zadel Djer-manovic.
12 Štajerski
Šport
torek • 26. novembra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Prva zmaga Ptujčank, peta Ormožanov
Tenzor DP-Logik Ptuj - Naklo Peko Tržič 26:23 (16:15)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac, Majcen, Žiher 2, Ivan-čič 1, Gavez 3, Požgan, Šrajner, Frangež 3, Grabrovec, Zorec 1, Bo-rovčak 8, Ambrož, Selinšek 8, Lah, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Tekma leta, kot so jo poimenovali v taborih obeh ekip petkove tekme na Ptuju, se je srečno iztekla za domačo ekipo. Ptujske mladenke lahko spet sanjajo o obstanku, čeprav se še ne ve, kakšen bo sistem igranja v 1. ženski ligi po koncu rednega dela. To je absurdno in kaže na klavrno podobo ženskega rokometa v Sloveniji. Varovanke Marjana Valenka so zmago vknjižile zasluženo, s srčno igro, poklanjajo pa jo publiki. Ta je bila v Ljudskem vrtu tokrat številčnejša kot v preteklih krogih, obenem pa precej glasna, tako da gre del zaslug za uspeh tudi njej.
Za razliko od prejšnjih tekem se je mladim domačinkam iskrica želje po zmagovanju v očeh prižgala že na začetku, ki je potekal povsem po
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 9. KROGA: Tenzor DP			
Logik Ptuj - Naklo Peko Tržič 26:23			
(16:15), Veplas Velenje	-	Celjske	
mesnine 19:23 (9:14), Zelene doli-			
ne - Žalec - Zagorje GEN I 30:38			
(12:18), ZURD FIKON Koper -			Mli-
notest Ajdovščina 25:26 (12:15),			
Krka - Piran 22:18 (9:8)			
1. ZAGORJE GEN -I 8 8	0	0	16
2. CELJSKE MESNINE 9 7	1	1	15
3. VEPLAS VELENJE 8 6	1	1	13
4. KRKA 9 5	2	2	12
5. ZELENE DOL. ŽALEC 9 5	0	4	10
6. MLIN. AJDOVŠČINA 9 4	1	4	9
7. PIRAN 9 3	1	5	7
8. ŽURD FIKON KOPER 9 2	0	7	4
9. TENZOR - DP PTUJ 9 1	0	8	2
10. NAKLO P. TRŽOČ 9 0	0	9	0
Foto: Črtomir Goznik
Mlade ptujske rokometašice (na fotografiji je Nika Gavez) so si v petek priigrale prve letošnje točke.
notah rokometašic v rdečem. Po izidu 2:0 so Ptujčanke nadaljevale odlično igro in vodile vse do minute odmora, ki so jo zahtevali gostje. V 10. minuti so Gorenjke prvič na srečanju izenačile (5:5), toda poletna igra mladenk iz Štajerske ni pojenjala in v 15. minuti so domačinke vodile z veliko razliko +4 (10:6). V napadu je blestela predvsem Borovčako-va, granitna in neprepustna obramba pa prav tako mladim Gorenjkam ni puščala veliko možnosti v napadu. Toda idila ni trajala dolgo, mladost je spet premagala razum, kar so roko-metašice v modrem izkoristile za izenačenje na 13:13 v 26. minuti. V tem obdobju je ble-
stela najnevarnejša gostujoča rokometašica Kodeletova z 8 doseženimi zadetki. Ob polčasu so bile vseeno v prednosti »tenzorke«, izid je bil 16:15.
V nadaljevanju se je nekaj časa igralo »gol za gol«, ves čas so minimalno vodile Ptujčanke, ki so v tem delu prvič za dva zadetka povedle šele v 40. minuti (19:17). Obramba domačink se je v petek res izkazala: v trenutkih, ko se je tekma »lomila«, je omogočila dva hitra zadetka za vodstvo 21:17, toda srečanje še zdaleč ni bilo odločeno. Mladost in naivnost sta gostje spet vrnili med žive in po seriji 0:3 je bilo le še 21:20. Nato je serija 4:0 za domačinke dokončno predramila navijače, ki so bili
Neška Pušnik, vratarka ŽRL Tenzor DP-Logik Ptuj: »Verjamem, da bo poslej lažje. Mlade smo in na začetku smo imele veliko treme, predvsem zaradi dejstev, ker smo vse tekme izgubljale. Težko je igrati, ko za trud nisi nagrajen, toda danes se nam je izšlo. Obramba je bila proti Naklemu odlična, sodelovanje je potekalo tudi v napadu, obenem pa smo imele tudi podporo s tribun, kar nam je veliko pomenilo. Z nami so bile tudi soigralke, ki tokrat niso nastopile. Tudi sama sem z obrambami v drugem delu zadovoljna, je pa tako, da ko obramba igra dobro, je veliko lažje tudi vratarkam. Tudi vnaprej menim, da bo lažje, saj nas marsikdo podcenjuje, me pa se bomo potrudile presenetiti.«
z bučnim navijanjem v 54. minuti pri izidu 25:20 na pragu raja. Omeniti velja predvsem domačo čuvajko mreže Pušni-kovo, ki ji v prvem delu ni šlo, v nadaljevanju pa je zbrala kar 11 obramb in bila ključni člen pri velikem uspehu. Namesto da bi po relativno visokem vodstvu Ptujčanke srečanje mirno pripeljale do konca, so se gostje dve minut pred koncem pri izidu 25:23 spet vrnile v igro, toda Selinškova je z golom iz protinapada (skupaj 8 zadetkov) pokopala vse upe Gorenjk in zmaga je ostala na domačem terenu.
Vsekakor je domača četa dokazala, da je lahko ob pravem pristopu konkurenčna v 1. ligi ter da se za prihodnost rokometa na Ptuju ni bati. Sedaj so na vrsti drugi, da pomagajo, obenem pa je vse skupaj velika črna pika za vodstvo tekmovanja, ki še po 9 odigranih krogih ne ve, kakšen bo sistem tekmovanja glede obstanka in prvaka. A tudi te »akrobacije« ob podobnih predstavah, kot je bila v petek, mladim Ptujčan-kam ne morejo škoditi.
Tadej Podvršek
Jeruzalem - Sviš 33:26 (16:13)
JERUZALEM: Žuran (5 obramb), Belec (9 obramb - 3x7m), T. Cvetko; Poznič, Putarek 1, Bogadi 2, Raduj-kovic 7, Čudič 8 (3), Gregorc 5 (l), Mavrič 1, Šišmanovič 3, Mesarič 5, Peček 1, Štumberger, Kirič. Trener: Saša Prapotnik
SVIŠ: Marjanovič (4 obrambe), Medved (5 obramb), Slapničar (2 obrambi); Polak 1, Zidar, Potokar, Zavodnik 1, Muhovec 6, S. Sto-par 4, Pekolj 2, Bučar, Kalabič 2, Marinčič 4, Sašek 2, G. Stopar 3 (1), Sendelbah 1.Trener: Roman Zarabec
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Sviš 4/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Sviš 10 minut. IGRALEC
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož) je prispeval pomemben delež k peti zmagi svoje ekipe.
TEKME: Siniša Radujkovic (Jeruzalem Ormož)
Na Hardeku si je tekmo neposrednih tekmecev za obstanek v ligi ogledalo okrog 250 gledalcev, ki so po visoki zmagi Jeruzalema zadovoljni zapuščali dvorano. Kljub težavam s poškodbami je kar nekaj fantov stisnilo zobe in zaigralo proti Svišu, saj so na tem srečanju točke štele »dvojno«. Gostje so uvodoma povedli z 0:1 in 1:2, kar pa je bilo praktično vse od njih. V prvih petnajstih minutah (8:5) je na igrišču blestel kapetan Ormožanov Bojan Čudič, ki je dosegel kar šest točk. Poleg Čudiča je v domači ekipi blestel še vratar Boštjan Belec, ki je do odmora zbral kar 9 obramb, od tega kar tri sedemmetrovke. V 21. minuti se je prednost domačih povišala na +5 (12:7), ob tem so varovanci trenerja Saša Prapo-tnika zapravili priložnost za še višje vodstvo. V 27. minuti je Jeruzalem še zadnjič v 1. polčasu vodil za pet (15:10), nato pa je goste v igro vrnil vratar Vladimir Marjanovič. Ta je v kratkem času zbral tri obrambe in gostje so na odmor odšli le s tremi zadetki zaostanka (16:13).
Gostje so se na začetku 2. polčasa štirikrat približali na dva gola zaostanka, nazadnje v 41. minuti na 22:20. Obrambi
Jeruzalema je največje težave povzročal levičar Aleš Muho-vec, sicer Celjan, ki pa že vrsto let nastopa za Sviš. Od 41. minute naprej so Ormožani na krilih izkušenega Siniše Raduj-kovica in Čudiča prevzeli vse niti igre v svoje roke in v 53. minuti povedli za visokih sedem točk (30:23). Zmagovalec je bil odločen in slavje ob peti prvenstveni zmagi Ormožanov se je lahko pričelo.
V sredo, 27. 11., Jeruzalem ob 20.00 gostuje pri tretjeuvr-ščenem Mariboru.
uk
1. NLB leasing liga
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sviš 33:26 (16:13), Celje Pivovarna Laško-Krka 26:21 (13:12), Gorenje Velenje - Slovan 45:30 (25:12), Trimo Trebnje - Maribor Branik 30:30 (14:16), Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola 28:22 (14:13), Sevnica - Krško 22:23 (11:11)
1.	GORENJE VELENJE 12 11 1 0 23
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 12 11 0 1 22
3.	MARIBOR BRANIK 12 8 3 1 19
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 12 7 2 3 16
5.	SEVNICA 12 5 1 6 11
6.	KRKA	12 4 2 6 10
7.	TRIMO TREBNJE 12 4 2 6 10
8.	JERUZ. ORMOŽ 12 5 0 7 10
9.	ISTRABENZ IZOLA 12 4 1 7 9
10.	SLOVAN 12 3 0 9 6
11.	KRŠKO 12 1 3 8 5 11. SVIŠ	12 1 1 10 3
Rokomet • 1. B SRL (m)
Črn konec tedna za Spodnjepodravce
Moškanjci Gorišni-ca - Dobova 28:33 (13:13)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek, Zorli, Preac, Kovač, M. Bedrač, Balas, Valenko, Kramar, Marušič, Tement, Škorc, Firbas, M. Bedrač, Horvat. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so dobro startali v letošnje prvenstvo v 1. B SRL. Po zmagi na gostovanju v Grosuplju so optimistično pričakovali tudi zadnje domače srečanje letos, presenetljivo uspešno Dobovo. Vedeli so, da bo tekma zahtevna, vendar je bila želja po zmagi prav tako velika. Z dobrimi predstavami pa - razumljivo -rastejo tudi ambicije.
Toda sobotna preizkušnja se tokrat ni uspešno končala za domače rokometaše, ki so se s tem v porazih v tem krogu priključili Veliki Nedelji Carrera Optyl in ptujski Dravi. Začetek srečanja je nakazoval na izenačeno srečanje: ekipi sta igrali dobro, rezultatsko pa so se oboji menjavali v vodstvo, tako da si nobena ni priigrala večje
prednosti. In z neodločenim izidom se je odšlo tudi na odmor.
Tudi v drugem polčasu je bilo podobno, saj je bilo še v 41. minuti 21:21. Tako je srečanje potekalo vse do zadnjih petih minut, ko so gostje vodili za zadetek (26:27). Tu pa se je domačinom enostavno zalomilo, zmanjkalo je tudi nekaj športne sreče. Gostje, ki so se predstavili kot zelo močna in izkušena ekipa, so izkoristili svoje priložnosti in prišli do pomembnih dveh točk. Ti jih sedaj uvrščata na 2. mesto na prvenstveni lestvici, Gorišniča-ni kljub rahlemu razočaranju ostajajo visoko.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Loka 2012 18:25 (6:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-
TYL: Zorec 1, Kaučič, Bombek 4, Hanželič 1, Horvat 1, Bezjak 2, Ve-selko 2, Štefičar 3, Preac, Špindler, Dokša. Lorenčič, Cimerman, Hojžar 4. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so goste iz Škofje Loke pričakali v dodatno oslabljeni
sestavi, saj je zaradi službenih obveznosti manjkal Bračič, na ogrevanju pred tekmo pa sta se poškodovala vratar Preac in mladi Šerod.
Gostje so bili tudi brez teh težav domačih popolni favoriti za zmago, s svojo igro in pristopom na igrišču so to tudi potrdili. Domačim rokometašem v prvem polčasu ni šlo praktično nič od rok in nog, gol je bil zanje enostavno začaran. Prvi zadetek so dosegli komaj v 11. minuti, ko so gostje že vodili 0:5. Prvi polčas bi domači igralci in navijači najraje pozabili, saj so v tem delu igre dosegli le šest zadetkov. Rokometaši Loke so si na ta način priigrali 9 zadetkov prednosti in zmagovalec je bil več ali manj odločen. V drugem polčasu so Nedeljčani vendarle odigrali boljše in na koncu uspeli zaostanek celo nekoliko znižati. Gostje so seveda odigrali le toliko, kolikor je bilo potrebno za zanesljivo zmago, zato so tudi varovanci Bojana Munda lažje dosegali zadetke. Najučinkovitejša v domači vrsti sta bila Hojžar in Bombek s štirimi doseženimi zadetki.
Konec tedna Nedeljčani gostujejo v Grosupljem pri neposrednem tekmecu za obstanek, kjer si lahko obetajo kakšno točko. A bo treba zaigrati veliko bolje kot proti Loki, predvsem z manj napakami.
Danilo Klajnšek
Herz Šmartno -Drava Ptuj 26:22 (15:12)
RK DRAVA PTUJ: Gerčar, Toš 1, Korošec, Janžekovič 3, Jerenec, Čeh, Bezjak 1, Žuran 3, Fridrih 3, Bedenik, Sabo 2, Pukšič 3, Grm, Si-lovšek 3, Lesjak 1, Požar 1. Trener: Uroš Šerbec.
Po nekaj nadvse spodbudnih predstavah so morali ro-kometaši Drave tokrat priznati premoč ekipi Šmartnega, ki je še pred dvema sezonama nastopala med 1. A-ligaši. Ptuj-čani bi lahko ob hrabrejši igri in ob kančku sreče več s tega težkega gostovanja izvlekli tudi kaj več. Sledi teden priprav na novo zahtevno preizkušnjo, saj konec tedna na Ptuj prihaja še neporažena ekipa Slovenj Gradca.
Drava je tokrat pričela odločno in domačine z agresivnim pristopom kar nekoliko zmedla. Odraz tega je bilo vodstvo 2:5 v 8. minuti, nekaj minut kasneje pa je bilo 3:7. Vse to je obetalo zanimiv obračun, ki bi lahko gostom prinesel zmago, toda srečanje se je obrnilo v povsem drugo smer. Šmarčani so prevzeli pobudo, najprej izenačili, v končnici prvega dela pa povsem dominirali. Štajerci so predvsem v napadu napravili preveč napak, obenem pa so mladi in hitri igralci domače vrste povzročali modrim ogromno težav v obrambi. To se je odrazilo tudi na rezultatu, saj je bilo ob polčasu 15:12 za domačine.
»Dravaši« so želeli v nadaljevanju čim prej izničiti vodstvo Šmartnega, toda v ekipi Uroša Šerbca je bilo tokrat premalo razpoloženih igralcev. Obenem Drava že nekaj tekem zaradi poškodb ne igra v najboljši zasedbi: tokrat sta manjkala Verdenik in Maroh, težave pa pestijo še Bezjaka in Pukšiča. Prav tako je »načetih« še kar nekaj mladcev, ki čutijo naporen ritem tekmovanja na dveh frontah, saj igrajo še v močni mladinski ligi. Tako se Ptujčanom v drugem delu na manj kot dva zadetka ni uspelo približati in zmaga je ostala doma.
Kljub vsemu je iz tabora Drave prišla tudi spodbudna novica, saj se je po daljšem času odsotnosti na parket vrnil vratar Grm, ki je tokrat dobil nekaj priložnosti v drugem delu igre, kar je spodbuden obet pred nadaljevanjem prvenstva. To se nadaljuje že konec tedna, ko bodo modri gostili neporaženo ekipo Slovenj Gradca 2011. Z borbenostjo in fanatičnim pristopom vsakega posameznika v modrem dresu je možno tudi presenečenje, dravaši pa si želijo močne podpore s tribun.
tp
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Dobova 28:33, Velika Nedelja Carrera Optyl - Loka 2012 18:25, Šmartno - Drava Ptuj 26:22, Damahaus Cerklje - Grosuplje 45:29, Slovenj Gradec - Radeče 36:26, Dol TKI Hrastnik - Mo-kerc Ig 40:25.
1.	SLOVENJ GRADEC 8 8 0 0 16
2.	DOBOVA	8 6 0 2 12
3.	ŠMARTNO 8 5 1 2 11
4.	LOKA 2012 8 5 0 3 10
5.	DAMAH. CERKLJE 8 4 1 3 9
6.	MOŠKANJCI - GOR. 8 4 13 9
7.	DOL TKI HRASTNIK 8 4 0 4 8
8.	DRAVA PTUJ 8 3 1 4 7
9.	RADEČE MIK CELJE 8 3 0 5 6
10.	MOKERC IG 8 2 0 6 4
11.	V. NEDELJA C. O. 8 1 0 7 2
12.	GROSUPLJE 8 1 0 7 2
torek • 26. novembra 2013
Šport
Štajerski	13
Tenis • Blaž Rola
Odličen konec japonske turneje
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola (201. na lestvici ATP) je pretekli teden nastopal na drugem turnirju mini japonske turneje. Medtem ko v prvem poskusu v Yokohami ni bil pretirano uspešen, pa je bilo na drugem v Toyoti povsem drugače.
V 1. krogu je bil njegov tekmec izkušeni, 30-letni Ti Chen (305.). Blaž je bil pod pritiskom, saj si japonske turneje ni želel končati brez zmage med posamezniki. Tajvanski igralec je bil izjemno zahteven tekmec, a je Blaž v 1. setu le uspel izkoristi edino priložnost za break (Chen je zapravil vse tri) in je slavil 7:5. Drugi set je bil še bolj izenačen, tudi tokrat pa si je veliko več priložnosti za break pripravil Chen (2:11). Ker sta oba igralca izkoristila po eno, se je set končal v tie-breaku, kjer pa je bil prepričljivo boljši Tajvanec (1:7). Odločitev je tako padla v 3. setu, kjer sta tekmeca kljub težavam zadržala svoje servise. Po slabih treh urah napornega dvoboja je bil v tie-breaku tokrat bolj zbran ptujski igralec, ki je slavil 7:4. Da je bila tekma zares dramatična, pove podatek, da je bil Chen na koncu celo boljši v skupnem številu osvojenih točk (135:140). Blaž je serviral 16 asov, za zmago pa je bilo odločilno dejstvo, da je ubranil kar 18 od 19 žogic za break.
S to prigarano zmago se je Blažu odvalil velik kamen od srca in je v nadaljevanju turnirja zaigral precej bolj sproščeno. V 2. krogu je tako brez posebnih težav - v manj kot uri igre -premagal domačina, 21-letnega Uchiyama (332.). Blaž tekmecu ni dovolil nobenega breaka, sam je na drugi strani izvedel tri. Nekoliko težjo nalogo je imel v četrtfinalu, kjer je meril moči z mladim, 20-letnim Benjaminom Mitchellom (272.). Avstralec je zapretil predvsem
f'tnt ' ¿
"■'s?': 11 Jt
C
®r *
ŠTOR®
v 2. setu, ki se končal v tie-brea-ku. Tudi tokrat je Blaž ostal dovolj zbran in je slavil 8:6. Po uri in pol igre je bil zbir točk 79:62 v korist Ptujčana.
Polfinale mu je prinesel na pot 1. nosilca turnirja, Avstralca Matthewa Ebdna, ki na ATP-lestvici zaseda 79. mesto. Tekmeca sta bila v 1. setu v vseh statističnih kazalcih izjemno izenačena, odločal je edini break, ki ga je izvedel Avstralec - Blaž je bil po osvojenih točkah celo boljši 31:30. V enakem tempu je potekal tudi drugi set, čeprav sta imela igralca tokrat več priložnost za break. Ebden je vseh pet ubranil, Rola je izgubil eno od štirih in to je bilo dovolj, da se je po dobri uri igre zmage veselil 1. nosilec. Ebden si je na koncu priboril tudi turnirsko zmago, s katero danes, 26. novembra,
praznuje 26. rojstni dan. Z izkupičkom je lahko zadovoljen tudi Rola, saj bo z novimi 29 točkami znova znotraj 200. mesta na lestvici ATP.
Rola odličen v paru s sošolcem
Tudi v Toyoti je Blaž med dvojicami nastopil skupaj s Chasom Buchananom (oba sta uvrščena okoli 500. mesta na ATP. lestvici dvojic), s katerim sta skupaj izjemno uspešno nastopila tudi na univerzi v Ohiu. Tudi tukaj ni šlo brez dramatičnosti, saj sta v uvodnem dvoboju proti dvojici Matsui/Udom-choke (okoli 200.) slavila zmago šele po igri v skrajšanem tretjem setu. Tekmecema sicer nista ponudila niti ene same priložnosti za break, končni zbor točk pa je bil 76:72. V dru-
Z doseženima uspehoma na Japonskem je Blaž Rola pridobil precej mest na lestvici ATP: med posamezniki je sedaj na 185. mestu (prej 201.), med dvojicami pa je sedaj 335. (prej 501.).
Namizni tenis • 1. In 2. SNTL (m)
Cirkovčani na Obali skozi šivankino uho
■ V|
1. SNTL (m):
Drčič in Masten Toplak do prvih nizov
S tekmami 9. kroga se je končal prvi del sezone v 1. moški ligi. Na vrhu sta pričakovano Maribor in Kema I, z zmago manj jima sledi Krka. Ptujča-ni so v tem krogu nastopili v spremenjeni postavi, saj sta se ekipi pridružila Darko Drčič in Jan Janžekovič. Prvi je v prvem sobotnem dvoboju v Mladiki osvojil sploh prvi niz za ptujsko ekipo v tej sezoni. Nekoliko pozneje je proti Mirzi Tvrdkoviču enak dosežek uspel Jerneju Mastenu Toplaku. Prvenstvo se bo nadaljevalo 18. januarja s tekmami 10. kroga.
REZULTATI 9. KROGA: Zavarovalnica Maribor - Mengeš 5:0, Ptuj - Ilirija 0:5, Lektrika - Kema I. 2:5, Kema II. - Tempo Velenje 5:3, Olimpija - Krka 0:5.
1.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 9 8 1 16
2.	KEMA I.	9 8 1 16
3.	KRKA	9 7 2 14
4.	I LIRIJA	9 5 4 10
5.	LEKTRIKA	9 5 4 10
6.	TEMPO VELENJE 9 4 5 8
7.	MENGEŠ
8.	KEMA II.
9.	OLIMPIJA
10.	PTUJ
9	4 5	8
9	3 6	6
9	18	2
9	0 9	0
PTUJ - ILIRIJA 0:5
Drčič - Tvrdkovič 1:3, Masten Toplak - Pintar 0:3, Janžekovič -Roudi 0:3, Masten Toplak - Tvrd-kovič 1:3, Drčič - Roudi 0:3.
2. SNTL (m)
memben dvoboj. Domači so v nadaljevanju povedli 4:2 in bili tik pred zmago: gostje so morali za zmago dobiti vse tri zadnje posamične dvoboje. Najprej je svoj del naloge opravil Piljak v dvoboju z mladim Erikom Pau-linom. V predzadnjem dvoboju se je Luka Krušič znašel v zaostanku 1:2 proti Simonu Franku. Četrti niz je osvojil 11:8 in odločitev je padla v petem nizu. Tega je Luka po pravi dra-
Igralci Šternmatika Cirkov-ce so imeli v 5. krogu težavno nalogo na Obali. Izolčani so v tem dvoboju morali zmagati, če so želeli ostati v borbi za sam vrh prvenstvene lestvice, Cirkovčani pa so seveda želeli nadaljevati niz neporaženosti. Za ovratnik jim namreč diha lanskoletni prvoligaš Sobota s samo enim porazom (prav proti Šternmatiku). Cirkovčani niso najbolje pričeli srečanja, saj sta Luka Krušič in Primož Koban gladko izgubila, težave pa je v tretjem dvoboju imel tudi Danilo Piljak. Čeprav je Simon Frank že vodil 2:0 v nizih, je Danilo naslednje tri nize odigral silovito in dobil ta po-
Challenger turnir Toyota (35 tisoč dolarjev):
rezultati, posamezno:
1.	krog: Rola (8.) - Ti Chen (Tajvan) 7:5, 6:7/1), 7:6(4);
2.	krog: Rola (8.) - Yasu-taka Uchiyama (Japonska) 6:4, 6:2;
četrtfinale: Rola (8.) - Benjamin Mitchell (Avstralija) 6:3, 7:6(6);
polfinale: Rola (8.) - Matthew Ebden (Avstralija, 1.) 4:6, 4:6;
finale: Ebden (1.) - Yuichi Sugita (Japonska, 4.) 6:3, 6:2.
dvojice:
1. krog: Rola/Buchanan
-	Matsui/Udomchoke (Japonska/Tajska) 6:4, 6:7(6), 10:8;
četrtfinale: Rola/Bucha-nan - Katayama/Sato (Japonska) 7:5, 6:2;
polfinale: Rola/Buchanan
-	Draganja/Pavic (Hrvaška, 1) 7:6(1), 6:4;
finale: Rola/Buchanan -Daniell/Sitak (Nova Zelandija) 4:6, 6:3, 10:4.
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je z odličnimi nastopi v Toyoti osvojil precejšnje število ATP-točk med posamezniki in dvojicami.
gem krogu sta japonsko dvojico preskočila bistveno lažje, po uri igre. Polfinalni obračun je slovensko-ameriški dvojici na pot prinesel najvišjo možno oviro, 1. postavljeno hrvaško dvojico, ki jo sestavljata Marin Draganja in Mate Pavic (okoli 70.). Hrvata sta se v tej sezoni prebila med najboljšo stote-rico in sta tudi na Japonskem veljala za prva favorita. Rola in Buchanan pa se s tem nista sprijaznila in sta z zelo dobro igro slavila v dveh nizih. Edini
mi dobil z rezultatom 14:12 in svoji ekipi priboril priložnost za zmago. Odločilno peto točko je za Cirkovce dosegel Primož Koban, ki je 3:1 premagal Gregorja Vukoviča. To je bil za Cirkovčane najtežji preizkus doslej, v njem pa so poleg dobre igre prikazali tudi dobro psihološko pripravo.
V drugem sobotnem srečanju so Cirkovčani po pričakovanju visoko premagali zadnje-
break na srečanju jima je uspel v drugem nizu, Hrvatoma ni uspel noben. Končni zbir točk je bil 66:62.
V soboto zjutraj po slovenskem času (Japonci dan začnejo 9 ur pred nami) sta se Chase in Blaž merila za prvo skupno ATP turnirsko zmago. Čeprav je Blaž nekaj ur pred tem igral naporni polfinalni obračun z Ebdnom, je bilo pred finalom vse to pozabljeno. Tekmeca iz Nove Zelandije, 27-letni Artem Sitak (152.) in 24-letni Marcus Daniell (369.), sta bolje začela dvoboj in pri izidu 3:3 izvedla break, ki je bil dovolj za osvojitev 1. seta. V drugem se je zgodba ponovila, a tokrat v korist slovensko-ameriške dvojice, ki je rezultat izenačila. O končnem zmagoslavju med dvojicami je tako odločal skrajšani tretji niz. Rola in Buchanan sta ga odigrala odlično, hitro sta povedla 8:2 in se na koncu zasluženo veselila tur-nirske lovorike. Končni zbir točk je bil 61:55. Oba zmago-
uvrščeno ekipo Gorice. Prvenstvo v 2. ligi se bo nadaljevalo 1. februarja. REZULTATI 5. KROGA: Arrigoni
-	Šternmatik Cirkovce 4:5, Gorica
-	Šternmatik Cirkovce 1:5, Mela-min - Krka II. 1:5, Gorica - Kajuh Slovan 3:5, PPK Rakek - Muta 4:5, Arrigoni - Kajuh Slovan 5:1, Križe - Muta 2:5, PPK Rakek -Sobota 2:5, Križe - Sobota 3:5
1. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 9 9 0 18
2.	SOBOTA
3.	ARRIGONI
4.	KAJUH SLOVAN
5.	MUTA
6.	PPK RAKEK
7.	KRIŽE
8.	KRKA II.
9.	MELAMIN
10.	GORICA
7 1 16 7 2 14 5 4 10
8	4	4	8
9	4	5	8 7	3	4	6 9	2	7	4 9	2	7	4 9	0	9	0
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (Sternamtik Cirkovce) je v Izoli v odločilnem dvoboju slavil z rezultatom 3:2, 14:12 v petem nizu!
ARRIGONI - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4:5
Vukovič - Krušič 3:0, Paulin - Koban 3:0, Frank - Piljak 2:3, Paulin - Krušič 3:0, Vukovič -Piljak 0:3, Frank - Koban 3:1, Paulin - Piljak 1:3, Frank - Krušič 2:3, Vukovič - Koban 1:3
GORICA - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 1:5
Mihelj - Krušič 3:1, Sušič -Koban 0:3, Pajtnar - Piljak 1:3, Sušič - Krušič 0:3, Mihelj - Piljak 0:3, Pajntar - Koban 2:3
jm, dk
valca sta si zagotovila 80 točk za ATP-lestvico dvojic, s katerimi bosta bistveno izboljšala svojo uvrstitev.
Mladinski ITF-turnir v Izraelu: Tamara znova do finala
V Izraelu so potekali trije zaporedni ITF-mladinski turnirji, na dveh je nastopila tudi Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj, 392. mesto na lestvici ITF).
Zadnji je bil 3. kategorije in je potekal v Kiryat Shimonu. 15-letna dijakinja ptujske gimnazije ni imela sreče pri žrebu, saj je že v 1. krogu naletela na 2. nosilko Julio Grabher (138.). 17-letna Avstrijka je bila premočna tekmica in je slavila v dveh nizih - 4:6, 4:6.
Veliko uspešnejša je bila Tamara v igri dvojic, kjer je nastopila skupaj z vrstnico iz Rusije, 15-letno Anno Pribylovo. Omenjeni igralki sta odlično nastopili že na turnirju Mesika junior open v Bat Yamu, kjer sta se uvrstili v finale. Enak dosežek sta ponovili tudi tokrat: začeli sta z zmago proti domači dvojici, nadaljevali pa v izjemnem slogu - proti 3. in 2. postavljeni dvojici! V polfinalu se je Tamara tako delno oddolžila tudi Grabherjevi za poraz med posameznicami. V finalu sta bili za slovensko-rusko dvojico premočni 1. nosilki, 17-letna Anastasia Pribylova in 16-letna Emily Smith.
Jože Mohorič
Rezultati, dvojice:
1. krog: Zidanšek/Pribylo-va - Lodzki/Vulf (Izrael) 6:1, 6:0;
četrtfinale: Zidanšek/Pri-bylova - Galfi/Slavica (Madžarska/Hrvaška, 3) 7:5, 6:0;
polfinale: Zidanšek/Pri-bylova - Grabher/Kurz (Avstrija, 2) 7:6(3), 6:4;
finale: Zidanšek/Anna Pribylova - Anastasia Pri-bylova/Smith (Rusija/VB, 1) 4:6, 2:6.
Judo
Srebrna medalja za Niko Šlamberger
V Slovenj Gradcu je bil izveden izredno množičen turnir Koroška Open 2013 v judu. Za borbe pri kadetih/kadetinjah, mlajših kadetih/kadetinjah, starejših dečkih/deklicah in mlajših dečkih/deklicah je bilo prijavljenih kar 851 tekmovalcev iz 112 klubov. V tej močni mednarodni konkurenci je bil najuspešnejši Judo klub Tajfun Odessa.
Med nastopajočimi so bili tudi tekmovalci JK Gorišnica in JK Drava. Izstopajoči dosežek je uspel Niki Šlamberger, članici ptujskega kluba, ki je pri starejših deklicah v kategoriji +63 kg med šestimi judo-istkami osvojila 2. mesto. Na poti do srebrne medalje je bila Šlambergerjeva v četrtfinalu prosta, v polfinalu je premagala Italijanko Betty Vuk, medtem ko je v finalu v tesnem obračunu klonila proti Hrvatici Andeli Predan (JK Pujanke Split).
DB
14 Štajerski
Šport
torek m 26. novembra 2013
Nogomet m 3. SNL - vzhod
Upanje na prvo mesto še obstaja
Nogometaši v 3. SNL - vzhod so končali prvi del prvenstva. Na vrhu bo prezimila Dravinja iz Slovenskih Konjic, ki je bila po izpadu iz 2. lige kandidat za vrh. Očitno je trener Simon Šešlar skupaj z Boštjanom Rat-kovičem sestavil dobro ekipo, ki bi se rada čim prej vrnila v 2. SNL. Konjičani so ta del sezone končali brez poraza.
Ptujska Drava je bila edina ekipa, ki jim je vsaj sledila, vendar je bila neuspešna v medsebojnem srečanju. Ob tem so bili Ptujčani še enkrat poraženi na svojem igrišču, zato za Dravinjo zaostajajo 6 točk. Ptujčani imajo kljub temu visoke ambicije, vendar bodo imeli v spomladanskem delu težko delo, če bodo želeli dohiteti vodilno ekipo lige. Toda v nogometu ni nič nemogoče. Ptuj bi si vsekakor zaslužil ligaša, ki bi nastopal v 2. ligi.
Na 3. mestu prezimujejo Od-ranci, ki pa za Dravo zaostajajo velikih 8 točk. To pomeni, da imata Dravinja Kostroj in Drava v borbi za naslov prvaka v 3. SNL-vzhod veliko prednost in jo bosta težko izpustili iz rok. Druge ekipe se bodo bo-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj (v modrih dresih) so jesenski del tekmovanja končali na 2. mestu.
rile za preostala mesta, čeprav smo pričakovali, da se bo Nafta borila za vrh. Vendar zaenkrat ne kaže na to, saj Lendavčani za Dravo zaostajajo 9 točk, za Dravinjo pa že 12. Škoda je, da
Košarka m 4. SKL vzhod
Tekmo odločil met za tri točke
• I^IW-
J	_I
Foto: Črtomir Goznik
Marko Ferme (KK Ptuj)
Ptuj - Vrani Vransko 66:83
17:21, 11:18, 15:21, 23:23 PTUJ: Zupanič, Damiš, Brkič 7, Žnidarič 9, Kramberger, Marin 4, Mesarič 2, S. Holc 21, Rojs 3, Ferme 18, D. Holc 2, Markež 2. Trener: Matjaž Damiš
Košarkarji Ptuja so v 4. krogu naleteli na zelo razpoloženo ekipo Vrani Vranskega. Gostje so bili neverjetno uspešni v metu za tri točke - veliko trojk so zadeli dobesedno preko rok domačih obrambnih igralcev. Ptujčani so kot po navadi v tej sezoni solidno pričeli tekmo in v prvi četrtini rezultatsko
4. SKL - vzhod 1
REZULTATI 4. KROGA: Ptuj - Vrani Vransko 66:83, Posavje Sevnica - Vojnik 69:73, Bistrica -Nazarje 76:78.
1.	NAZARJE	4 4 0 8
2.	VOJNIK	4 3 17
3.	BISTRICA	4 2 2 6
4.	POSAVJE SEVNICA 4 2 2 6
5.	VRANI VRANSKO 4 13 5
6.	PTUJ	4 0 4 4
držali stik z Vrančani (17:21). Takrat so bili na parketu vsi nosilci igre, ki jih je v drugem delu igre trener Damiš počasi rotiral in to se je zelo poznalo v igri. Izkušenejši in fizično močnejši gostje so prevladovali v skokih ter so dosegali v napadu točke tudi iz drugih, tretjih ali celo četrtih poskusov. Tako so si do polčasa priigrali 11 točk naskoka. V drugi četrtini je ekipi iz Vranskega zelo uspeval met za tri točke. Dobro igro so nadaljevali tudi v začetku tretje četrtine, saj so v dveh minutah dosegli kar 10 točk. Po minuti odmora so Ptujča-ni nekoliko stisnili v obrambi in so bili uspešnejši tudi v napadu. Do konca tekme so se najbolj približali na zaostanek 15 točk, bliže ni šlo. Vrani so bili sila razpoloženi, kar se je kazalo predvsem v odličnem metu. Zadnja četrtina tekme se je sicer končala z neodločenim rezultatom 23:23, saj so ob visokem vodstvu gostje popustili v obrambi. V domači vrsti sta bila najučinkovitejša Sebastjan Holc (21 točk) in Ferme (18).
David Breznik
Prekmurci ne uspejo sestaviti ekipe, ki bi bila konkurenčna za sam vrh tako kot lani npr. Veržej. To ni v sozvočju s tem, da se v Prekmurju povprečno zbira ob igriščih približno 300
gledalcev, na derbijih pa tudi do 1000. Časa za analize in pripravo na spomladanski del prvenstva bo med odmorom več kot dovolj.
Danilo Klajnšek
Karting
Brez finala za naše voznike
Na obali Mehiškega zaliva, v ameriškem New Orleansu, je potekalo letošnji svetovni finale Rotax Max izziva, na katerem so nastopili številni vozniki iz različnih držav, med njimi tudi štirje predstavniki iz Slovenije. V razredu junior je nastopil Jan Šlosar, v razredu Max Vid Pšajd (AMD Haj-dina), v razredu DD2 Klemen Prešern in v razredu DD2 Masters Robert Kastelic. Šlosar, Pšajd in Prešern so letos osvo-
jili naslov državnega prvaka v svojem razredu, medtem ko je Kastelic zmagal v pokalnem tekmovanju.
Na dirki v ZDA se nobenemu ni uspelo uvrstiti v finalne nastope, kjer se pomeri po 24 najhitrejših voznikov iz kvalifikacij. Še najvišje, na 50. mesto, se je v kvalifikacijah uvrstil Vid Pšajd, Prešern je bil v svojem razredu 56. Šlosar 62. in Kaste-lic 56.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Vid Pšajd (AMD Hajdina)
Mali nogomet
ZLMN Ormož:
Prvak Alinea pričel s porazom
Člani:
rezultati 1. kroga: Frankovci Črni ribič - Brlek Transport 4:0, Vičanci - Inox ograje Majcen 0:3, Bar Gaja Ivanjkovci - Strjanci 10:2, Trust - Avtoprevozništvo Jerebič 1:4, Akord Izkoščevanje mesa - Alinea 3:2, Mladost Miklavž - Tomaž 4:2. Veterani:
rezultati 1. kroga: Bar As -
Mladost Miklavž 2:2, Vičanci -Tomaž 1:5, Modelarstvo montaža
Daniel Rakuša - Smoki 2:7, Ru-cica Bresnica - Fiposor Aries IT 2:8, Frankovci prosti.
uk
ONL Videm
Člani
Rezultati 1. kroga: EHM Team - KMN Majolka 3:3, Joe Fernan-des - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 0:5, Konstrukterstvo Osenjak Franci - Strmec 3:2, NK Videm -Klub R21 1:7, ŠD Pobrežje - ŠD Majski Vrh Bar Dolence 1:2, ŠD Zg. Pristava II - ŠD Zg. Pristava I 5:7. Prosta je bila ekipa ŠD AS.
Darko Lah
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj V nedeljo pričetek, naslov brani ŠD Rim
V petek je v prostorih Medobčinske nogometne zveze Ptuj potekal žreb Zimske lige malega nogometa. Ta bo tudi letos potekala ob koncih tedna v dvorani Center na Ptuju, pričela pa se bo v nedeljo, 1. decembra. Letos se je za tekmovanje prijavilo 11 moštev, ki bodo med seboj igrala po sistemu vsak z vsakim, nato pa sledi razigravanje za prvaka. Lanski naslov brani ekipa Rima, ki je tudi letos med glavnimi favoriti. Vodstvo tekmovanja je želelo izvesti tudi veteransko ligo, toda zaradi premajhnega interesa bodo v januarju oz. februarju organizirali veteranski turnir.
Pari 1. kroga: KMN Majolka - KMN Draženci, Club 13 - ŠD Skorba Bar Boško, Poetovio Plindom 080 73 00 - ŠD Ptujska Gora, KPŠ - ŠD Rim, FC Ptuj - ŠD Draženci. Prosta bo ekipa Ba-gerkom Pragersko.
tp
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Malečnik 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Bingo (15. avto-gol), 1:1 Horvat (25.), 2:1 Osma-naj (54.), 3:1 Drevenšek (67.)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Re-šek, Bingo, Kovačevič, D. Rešek, Adi, Horvat, Vindiš, Vaš, Petek, Kurež. Igrali so še: Topolovec, Lonzarič, Drevenšek, Osmanaj, Medved, Letonja. Trener: Robert Pevnik.
Po končanem jesenskem delu tekmovanja v 2. SNL nogometaši Aluminija ne mirujejo, ampak bodo vadili vse do sredine decembra. V petek so izkoristili priložnost za igranje prijateljske tekme z nogometaši Malečnika, ki nastopajo v 3. SNL - vzhod. S klubom iz mariborske MNZ Kidričani dobro sodelujejo, saj
tam igra kar nekaj mladih nogometašev Aluminija.
Tekma je bila precej razgibana. Gostje so povedli v 15. minuti, ko je domači obrambni igralec Klemen Bingo nesrečno zadel v lastno mrežo. Na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati, saj je slabih deset minut pozneje zadel Horvat. Do konca prvega polčasa so bili boljši domači nogometaši, ki so imeli nekaj priložnosti, vendar jim ni uspelo preiti v vodstvo. Odločitev o zmagovalcu je padla v prvi polovici drugega polčasa, ko so domači nogometaši dvakrat zadeli v polno, zamudili pa še nekaj priložnosti za povišanje vodstva. To za Aluminij ni bilo zadnje srečanje, saj Kidričani v četrtek igrajo z Olimpijo v Radomljah, 10. decembra pa naj bi igrali še s celjskim prvoligašem.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 2. DOL vzhod
Kakšna napaka preveč za presenečenje
ŽOK AC Prstec Ptuj - Kajuh Šoštanj 1:3
-10, -26, 19, -21
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Puklavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Miličevic M., Seničar, Zajšek, Miličevic T, Stanet, Radivoj, Vodo-pivec. Trenerka: Cristea Voichita Loredana.
V športni dvorani Gimnazije Ptuj je bil v soboto odigran pravi derbi 2. lige vzhod, na Ptuju je gostovala neporažena ekipa iz Šoštanja. Gostje so odlično pričele tekmo, medtem ko se je v domači vrsti močno čutila začetna nervoza. Ob prvem tehničnem premoru je bil izid že 1:8 za gostje, ki so nato samo še povečevale prednost. Vodilna ekipa lige je odlično servi-rala, zbrano zaključevala akcije in dobro igrala v polju, medtem ko je pri Ptujčankah šepal predvsem sprejem, iz katerega se nato tudi razvija celotna igra. Po izgubljenem nizu so se Ptujčanke dobro pobrale in približno 50 gledalcev je spremljajo sila izenačen drugi niz. Odbojkarice Šoštanja so sicer povedle, a je daleč najbolj razpoložena ptujska igralka Anja Cvirn potegnila svoje soigralke naprej, tako da so prišle prvič na tekmi do vodstva 9:8. Sledilo je obdobje, ko se je igralo točko za točko, Ptujčanke pa so pokazale veliko borbenosti in povečano željo po uspehu. V končnici je bil izid predvsem po zaslugi Cvirnove izenačen na 24:24, 25;25 in 26:26, nato pa so imele mlade Šoštanjčan-ke v zaključku več sreče in so zmagale 28:26. Tretji niz je bil s
2. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 6. KROGA: AC Pr-
stec Ptuj - Kajuh Šoštanj 1:3, Mi-slinja - Celje 1:3, Murska Sobota - Mozirje 1:3, Prevalje - Benedikt 3:0, Kostman Slovenj Gradec -Swatycomet Zreče 3:0
1.	KAJUH ŠOŠTANJ	6	6	0	17
2.	KOSTMAN SLOV.J GRADEC 6	5	1	16
3.	PREVALJE	6	5	1	15
4.	AC PRSTEC PTUJ	6	4	2	11
5.	MOZIRJE	6	4	2	11
6.	MURSKA SOBOTA	6	2	4	6
7.	CELJE	6	2	4	6
8.	BENEDIKT	6	1	5	5
9.	SWATY COMET ZREČE	6	15	3
10.	MISLINJA	6 0 6 0
strani ptujskih odbojkaric najbolj prepričljiv, saj so bistveno zmanjšale število osnovnih tehničnih napak. Z dobro igro vseh igralk so zmanjšale zaostanek na 1:2.
Da je odbojka sila nepredvidljiv šport, so lahko gledalci videli v četrtem setu. Odbojka-rice AC Prstec so najprej odlično nadaljevale tekmo in bolje servirale, zaključevale napade in tudi blokirale nekaj žog, kar se je zrcalilo skozi visoko prednost 14:8. A sledilo je ponovno obdobje slabega sprejema domačink in nepopustljive Šo-štanjčanke so izenačile izid na 17:17. V končnici smo spremljali lepo igro obeh strani, boljše pa so bile gostje, ki so tekmo končale s 25:21.
Tako so odbojkarice Kajuha zasluženo vpisale še šesto zaporedno prvenstveno zmago, medtem ko so Ptujčanke tokrat naredile preveč napak, da bi lahko računale na uspeh. V tej sezoni so vknjižile drugi poraz.
David Breznik
torek • 26. novembra 2013
Šport
Štajerski	15
Kegljanje
Zmagovit konec jesenskega dela
Kegljači in kegljavke ptujske Drave so jesenski del prvenstva končali z zmagama. Ti sta pred nadaljevanjem prvenstva, ki se prične 11. januarja, vsekakor zelo pomembni.
Dekleta so v borbi za obstanek glede na rezultat slavila prepričljivo, vendar ni bilo tako. Uvodni dve partiji sta Nada Fridl in Melita Krušič dobili in povedli 2:0, nato pa so gostje v naslednjih dvobojih rezultat izenačile na 2:2. O zmagovalkah sta odločali zadnji dve igri, ki pa sta jih Marina Kramberger in Selena Bombek dobili ter svoji ekipi priigrali tretjo zmago v tem prvenstvu. Goričanke sicer zasedajo visoko 4. mesto na lestvici, zato je zmaga še toliko slajša. Je tudi dokaz, da se lahko Ptujčanke enakovredno kosajo z vsemi ekipami v ligi.
Tudi moški del ekipe je slavil prepričljivo zmago, ki pa ni pomenila kakšnega pomika navzgor na prvenstveni lestvici. Ptujčani so še naprej predzadnji, a so sedaj v skupini treh ekip s po sedmimi točkami. Proti Korotanu so bili prepričljivi, saj so dosegli štiri posamične zmage. Tudi v skupnem seštevku podrtih kegljev so bili boljši, saj je njihova prednost na koncu znašala skoraj 100 podrtih kegljev.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Drava -Gorica 6:2, Miklavž - Trebnje 7:1,
Impol - Mas Tech	7:1, Šoštanj -Radenska 4:4.
1.	MIKLAVŽ	9	7	0 2	14
2.	IMPOL	9	5	3 1	13
3.	CELJE II.	8	5	0 3	10
4.	GORICA	9	5	0 4	10
5.	IZOLA	8	4	13	9
6.	RADENSKA	9	4	14	9
7.	MAS TECH	9	4	0 5	8
8.	DRAVA	9	3	0 6	6
9.	TREBNJE	9	3	0 6	6
10.	ŠOŠTANJ	9	2	16	5
DRAVA - GORICA 6:2 (3036 - 2862)
DRAVA: Fridl 554, Krušič 546, Kolar 490, Kozoderc 200 - Planine 205, Kramberger 522, Bom-bek 519
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 9. KROGA: Drava - Korotan 6:2, Konjice - Ceršak 7:1, Prepolje - Slovenj Gradec 5:3, Ruše - Radenska 5:3, Pivovarna Laško - De Vesta 7:1.
1.	CERŠAK	9
2.	KONKICE	9
3.	DE VESTA	9
6.	RUŠE
7.	KOROTAN
8.	RADENSKA
9.	DRAVA
10.	PREPOLJE
DRAVA - KOROTAN 6:2 (3150 - 3058)
DRAVA: Golob 508, Murko 538, Kozoderc 531, Čeh 527, Premzl 537, Čuš 509.
Danilo Klajnšek
0	2	14
0	3	12
1	3	11
0	4	10
2	4	8
0	5	8
1	5	7
1	5	7
1	5	7
0	6	6
Strelstvo • 2. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Kovinar Ormož do prve zmage in vodstva v skupnem seštevku 1. A DL
Minuli konec tedna je na centralnem strelišču v Ljubljani SD 1956 Trbovlje organiziralo 2. turnir prvoligaškega tekmovanja za Pokal SZS. V soboto smo spremljali nastope najboljših 48 članskih ekip s 144 posamezniki v 1. A in 1. B DL, v nedeljo pa so v državnih mladinskih ligah nastopali še strelski naraščajniki.
Tadej Horvat do srebrne medalje
V 1. A DL s puško ni bilo treba dolgo čakati na napovedano rezultatsko eksplozijo ormoške ekipe Kovinarja. V odsotnosti dveh najboljših posameznikov v ligi, reprezentantov Žive Dvoršak (398) in Željka Moičevica (394), ki sta v soboto uspešno nastopala v nemški Bundesligi, je svojo premier-no zmago v najmočnejši konkurenci dosegla mlada ekipa Kovinarja, ki je slavila s 1165 krogi! Ormožani so odlično izkoristili nekoliko slabše rezultate svojih konkurentov in s stopnjevanjem lastne forme iz predhodnega turnirja za 6 krogov dosegli veliki met. Za njimi sta za krog zaostali ekipi iz Hotinje vasi in Ruš.
Med posamezniki še naprej odlično formo kaže Kovinarjev strelec in novopečeni očka (čestitke!) Tadej Horvat, ki se je z drugim najboljšim kvalifikacijskim rezultatom (393 krogov) znova uvrstil v finale. Na koncu je moral s ponesre-
Atletika • Veteranski šport
Atleti veterani so se zbrali na Brdu
Prejšnjo soboto je bila na Brdu pri Kranju volilna skupščina Zveze atletskih veteranov Slovenije, na kateri je sodelovalo približno 80 predstavnikov. Predsednik ostaja Jure Novak, v štiričlanski upravni odbor pa je bil izvoljen tudi Marko Sluga, član AK Ptuj. Sluga bo zadolžen za komunikacijo in koordinacijo pri prijavah na vsa velika tekmovanja.
V sezoni 2013 so veterani nastopili na 53 mednarodnih in domačih tekmovanjih, pregled uspehov pa je zbran v posebnem Biltenu. Ta zajema celovit statistični pregled vseh doseženih rezultatov, osvojene medalje, super rezultate, virtualni troboj, tablice deseterice po
disciplinah, rekorde Slovenije in različne točkovnike. V večini teh statistik najdemo tudi najboljše ptujske atlete veterane, za katerimi je zelo uspešna sezona. Za najboljšega veterana ali veteranko v letu 2013 je bil za svoje dosežke nagrajen Božo Himelrajh, na drugem mestu mu sledi Marko Sluga (AK Ptuj) in na 6. mestu je Miki Prstec (AK Ptuj). Ta je bil izbran za najbolj vsestranskega atleta veterana (izbran je na osnovi rezultatov skokov, tekov in metov, op. a.), tik za njim je Marko Sluga. V posebnih razvrstitvah je bil v trobo-ju sprinta Miki Prstec četrti, troboju dolgih prog Branimir Komel tretji in v troboju sko-
kov Marko Sluga prvi. Največ atletov veteranov je bilo zajetih v troboj metalcev, kjer je bil Sluga tretji, Prstec deveti, tretji član ptujskega kluba Dušan Koren pa enajsti.
Vsi ti kazalci kažejo, da so bili ptujski veterani na različnih tekmovanjih zelo uspešni. Marko Sluga se je na večni tabeli po osvojenih medaljah na evropskih in svetovnih prvenstvih z osvojenimi 19 medaljami povzpel na 5. mesto. Pred atleti bo v prihodnjem letu veliko tekmovalnih izzivov, največja sta nedvomno svetovno prvenstvo v dvorani v Budimpešti in evropsko prvenstvo v Izmirju.
David Breznik
Foto: Simeon Gonc
V elitni 1. A DL s puško je prvo zmago slavila ormoška ekipa Kovinarja, ki je v Ljubljani dosegla svoj ekipni rekord s 1165 krogi. Za Ormožane so nastopali izkušeni Tadej Horvat (drugi med posamezniki!) ter mladinca Petra Vernik in Jan Šumak. Drugo mesto je šlo ekipi FLV iz Hotinje vasi, tretji so bili Rušani.
čenim zadnjim, 10. strelom (8,9 kroga), priznati premoč le Rušanu Benjaminu Jodlu
z razliko 1,6 kroga. Prav nasprotno pa sta, v primerjavi z uvodnim turnirjem, nastopala ormoška strelca Petra Vernik in Jan Šumak. Vernikova je z odlično predstavo s 390 krogi le za las zgrešila finalno osme-rico in osvojila 9. mesto šele na račun slabše zadnje serije proti štirim strelcem (odločile so serije 98:97:97:97:96), ki so dosegli enak rezultat. Na drugi strani pa je Šumak, ki se je na prvem turnirju uvrstil v finale, streljal slabo in se s 382 krogi moral zadovoljiti le z 32. mestom. Šumaka pa je razočaranje zaradi slabega rezultata hitro minilo, ko je videl, da je ekipa Kovinarja slavila in prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku.
Miklavž in Ptuj v 1. A DL s pištolo znova pri vrhu
V 1. A DL s pištolo sta se novih stopničk veselili ekipi Jožeta Kerenčiča iz Miklavža (1124) na 2. in SK Ptuj (1121) na 3. mestu. Prvo zmago v sezoni je slavila ekipa Dušana
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1.	DUŠANA POŽENELA REČICA	1125	24
2.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ	1124	24
3.	PTUJ	1121	20
4.	KAMNIK	1118	13
5.	GROSUPLJE	1118	11
6.	ŽELEZNIKI	1115	22
7.	BREŽICE	1113	8
8.	JURŠINCI	1101	13
9.	MAROK SEVNICA	1098	11
10.	OLIMPIJA	1086	8
11.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1083	8
12.	SLOVENSKE KONJICE	1058	2 Posamični rezultati strelcev:
1.	A. Ciglarič, J. Kerenčiča M.	(382)	49 (3.)
2.	Klemen Tomaševič, Železniki	(379)	50 (2.)
3.	Peter Tkalec, D. Poženela R.	(381)	45 (5.)
4.	Boštjan Simonič, J. K. M.	(377)	48 (4.)
5.	Rožle Repič, Kamnik	(377)	34 (9.)
6.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica,	(377)	50 (1.)
7.	Sašo Stojak, Ptuj	(376)	37 (6.)
8.	Klemen Juvan, Marok Sevnica (377)	35 (8.) 11. Matija Potočnik, Ptuj	(376)	15 (18.) 18. Ludvik Pšajd, Juršinci	(370)	18 (16.) 20. Majda Raušl, Ptuj	(369)	18 (15.)
Poženela iz Rečice s 1125 krogi. Trikratni prvaki lige iz Jur-šincev so po dobrem startu v sezono tokrat osvojili le 8. mesto. Po prvi tretjini prvenstva je tako med najboljšimi štirimi ekipami v ligi (DPR, JKM, ŽEL in PTU) in preostalo konkurenco že prišlo do večje točkovne razlike. Med posamezniki je zelo dobro streljanje pokazal miklavški strelec Aleksander Ciglarič in zmagal s 382 krogi. Slednji je v zaključnem obračunu s Klemnom Toma-ševičem iz Železnikov ohranil mirno roko in kvalifikacijsko prednost treh krogov obdržal vse do konca. Nov uspeh strelcev iz Spodnjega Podravja sta dopolnila Boštjan Simonič (377) in Sašo Stojak (376), ki sta se uvrstila v finale (Sto-jak že tretjič zapored na svoji tretji tekmi v 1. A DL!) in na koncu osvojila 4. in 7. mesto. Drugi najboljši Ptujčan Matija Potočnik je dosegel enak rezultat kot Stojak s 376 krogi, a ostal na račun slabše zadnje serije izven finala, šele na 11. mestu. Ptujski in miklavški strelci bi lahko vknjižili tudi ekipni zmagi, če bi se Majda Raušl (369) in Simon Simo-nič (365) bolj približala dosežkom svojih ekipnih kolegov. Za
juršinsko ekipo se je najbolje odrezal Ludvik Pšajd in s 370 krogi osvojil 18. mesto.
Slaba predstava ormoških strelcev s pištolo
V 1. B DL s pištolo je že na drugem turnirju favorizirana ekipa Kovinarja iz Ormoža doživela hladno prho in s 1088 krogi pristala na 4. mestu. Prav vsi ormoški strelci s pištolo pa so v soboto v Ljubljani pokazali bistveno slabše streljanje od svojega letošnjega povprečja. Zmagovalec uvodnega turnirja in aktualni prvak, Kevin Venta je s 374 krogi osvojil 4. mesto, še slabše pa sta jo odnesla Emerik Hodžic in Mateja Le-vanič, ki sta s 362 in 352 krogi pristala na 15. in 27. mestu. Ekipno in posamično zmago je slavila škofjeloška ekipa Ko-pačevine s 1110 krogi oziroma njen najboljši posameznik Peter Jenko. Kidričani pa so s 1065 krogi pokvarili dober vtis iz uvodnega turnirja in pristali na 10. mestu. Zelo solidno, s 367 krogi, se je odrezal najboljši kidričevski posameznik Uroš Mohorko.
Simeon Gonc
25. Rok Pučko, Juršinci	(366)	2 (30.)	1.B-liga pištola		
28. Mirko Moleh, Juršinci	(365)	8 (25.)			
29. Simon Simonič, J. K. M.	(365)	5 (26.)	Ekipni rezultati:	krogi	točke
			1. KOPAČEVINA Š.LOKA	1110	25
1. A-liga puška			2. MROŽ VELENJE	1092	24
Ekipni rezultati:	krogi	točke	3 .ŠKOFJA LOKA	1090	19
1. KOVINAR ORMOŽ	1165	21	4. KOVINAR ORMOŽ	1088	24
2. F. LEŠNIKA VUKA H. VAS	1164	19	5. GORENJA VAS	1082	12
3. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1164		18	6. DOMŽALE	1078	10
4. TRIGLAV JAVORNIK KB	1162	10	7. TRZIN	1077	12
5. KAMNIK	1159	13	8. VREMŠČICA	1073	10
6. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1159		17	9. ELEKTRO MARIBOR	1065	12
7. GROSUPLJE	1158	18	10. KIDRIČEVO	1065	10
8. OLIMPIJA	1158	20	11. TRIGLAV JAVORNIK	1052	3
9. ČRENŠOVCI	1156	6	12. LIBOJE	963	3
10. DUŠANA POŽENELA REČICA 1150		12			
11. 1956 TRBOVLJE	1150	5	Posamični rezultati strelcev:		
12. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA 1146		5	1. Peter Jenko, Kopačevina	(380)	51 (2.)
Posamični rezultati strelcev:			2. A. Hadžidaov, Škofja Loka	(379)	35 (6.)
1. Benjamin Jodl, I. PB Ruše	(391)	52 (1.)	3. Simon Bučan, Kopačevina	(377)	24 (11.)
2. Tadej Horvat, Kovinar Ormož	(393)	46 (3.)	4. Kevin Venta, Kovinar Ormož	(374)	52 (1.)
3. Grega Potočnik, D. Poženela R. (391)		50 (2.)	7. Uroš Mohorko, Kidričevo	(367)	30 (9.)
6. Žan Kelenc, Črenšovci	(390)	31 (9.)	15. Emerik Hodžic, Kov. Ormož	(362)	31 (7.)
9. Petra Vernik, Kovinar Ormož	(390)	17 (18.)	22. Matevž Mohorko, Kidričevo	(354)	18 (17.)
10. Robert Markoja, Š. Kovača	(389)	35 (4.)	27. Mateja Levanič, Kov. Ormož	(352) 16 (19.)	
32. Jan Šumak, Kovinar Ormož	(382)	18 (17.)	32. Tadej Toplak, Kidričevo	(344)	0 (33.)
16 Štajerski TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 26. novembra 2013
Kidričevo • Proslavili 59. tovarniški praznik
Najbolj izstopajočim izročili štiri zlate metulje
V kidričevskem Talumu so se od četrtka, 21., do vključno sobote, 23. novembra, vrstile prireditve ob 59. tovarniškem prazniku; na petkovi osrednji svečanosti so najvišja delovna priznanja - zlate metulje - prejeli Dragica Leskovar, Zdenko Zelenik, Jožef Pišek in Marjan Rebernišek.
V počastitev 59. tovarniškega praznika so na sam prazničen dan, v četrtek, 21. novembra, v veliki dvorani restavracije Pan pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi sodelavkami in sodelavci, ki jih je nagovoril tudi predsednik uprave Marko Drobnič. V petek, 22. novembra, so se nekaj po 13. uri zbrali v sejni sobi multimedijskega centra Taluma na skupni slavnostni seji Uprave Taluma, direktorjev odvisnih družb, vodij služb ter članov Sveta zaposlenih in izvršnega odbora Konference sindikata Kidričevo. Nato pa so se pričeli zbirati v veliki dvorani restavracije Pan na tradicionalnem srečanju vseh zaposlenih v Skupini Talum. Zbrane sodelavke in sodelavce je ob prazniku nagovoril predsednika uprave Marko Drobnič, ki se je najprej vsem po vrsti zahvalil za uspehe in prizadevanja na delovnem mestu, saj so kljub nekonkurenč-nim pogojem poslovanja Ta-lumovi rezultati boljši, kot so bili lani. Poudaril je: »Dejstvo
je, da smo v panogi soočeni z neko novo situacijo, ki jo je prinesla gospodarska kriza in na katero se bo treba navaditi in se ji prilagoditi. Računati na to, da bodo razmere na področju aluminijske industrije spet kdaj take, kot so bile pred leti, in računati na to, da bodo tisti, ki nam v Sloveniji kalijo poslovno okolje, spregledali in nam zagotovili konkurenčno okolje, enostavno ne moremo. Preživeli bomo samo tisti, ki se bomo znali razmeram prilagoditi, ki bomo dovolj uspešni, konkurenčni, dovolj kakovostni in tudi drzni. In jaz sem prepričan, da vse to v Talumu imamo, zato zaupam v vse vas. Če bomo tudi v tem novem stanju znali stopiti skupaj in če bomo znali hoditi po jasno zastavljeni poti, ki smo si jo zadali s prestrukturiranjem proizvodnje, sem prepričan, da nam bo uspelo.«
Svojo trditev je Drobnič podkrepil z ugotovitvijo, da tri leta po tem, ko so si zastavili novo strategijo razvoja Talu-ma, beležijo pozitivne rezulta-
Foto: M. Ozmec
Z letošnje podelitve Talumovih zlatih metuljev: (z desne) predsednik uprave Marko Drobnič, Dragica Leskovar, Zdenko Zelenik, Jožef Pišek, Marjan Rebernišek ter člana uprave Zlato Čuš in Daniel Lačen.
te, zato upravičeno verjamejo vase. Izpostavil je tudi nekaj dobrih rezultatov, na katere so lahko ponosni, saj so najboljši po izkoristku toka v elektrolizi, drugič zapored so prejeli nagrado odličnosti velikega kupca livarskih zlitin, korpo-
racije Nemak, v zadnjem letu so dodatno zaposlili 70 novih sodelavcev, kar jih uvršča v sam vrh v državi. Uspešni so tudi pri proizvodnih rezultatih in prodajnih dosežkih. Svoje znanje in tehnologijo uspešno plasirajo tudi v dru-
gih državah. V Skupini Talum pa je nastala tudi nova družba Kreativni aluminij. Vse to je dokaz, da lahko kljub nekon-kurenčnim pogojem pri ceni električne energije dosežejo skoraj vse, zato je Drobnič končal z ugotovitvijo, da po-
gum spremlja hrabre, nekaj pa bodo morali imeti tudi sreče.
Najzaslužnejšim sodelavcem, tistim, ki so s svojim delom najbolj izstopali iz povprečja, so letos izročili štiri najvišja tovarniška priznanja. Zlati metulj za življenjsko delo je prejela Dragica Leskovar iz računovodstva, zlate metulje za uspešno delo v zadnjih nekaj letih pa so prejeli Zdenko Zelenik iz podjetja Revital, Jožef Pišek iz podjetja Talum Servisi in inženiring ter Marjan Rebernišek iz podjetja Talum Livarna. Praznovanje so začinili s tradicionalno večerno zabavo vseh zaposlenih. Zadnji dan, v soboto, 23. novembra, pa so v Talumu pripravili tradicionalni dan odprtih vrat, ki se ga je kljub deževnemu vremenu udeležilo blizu 300 obiskovalcev; med njimi so bili tudi dijaki srednje strojne šole iz Ptuja in nogometni klub Aluminij, ki so si z zanimanjem ogledali proizvodne prostore kidriče-vske tovarne.
M. Ozmec
Na Rogli smo pripravljeni na novo smučarsko sezono ...
Na Rogli se že mesece pripravljamo na prihajajočo zimsko sezono.
V času priprav na zimsko sezono smo posebno pozornost namenili vsebini in kakovosti naše ponudbe. Gostom in obiskovalcem bomo ponudili številne dogodke in animacijske dejavnosti, s katerimi bomo popestrili zimske športne aktivnosti in omogočili nova, drugačna doživetja.
Z razvojem blagovne znamke Okusi Rogle in vedno večjim pomenom, ki ga pridobiva kulinarika znotraj naše ponudbe in širše, bomo v prihajajočih tednih prenovili tudi gostinsko kulinarično ponudbo v restavracijah na smučišču. Pri prenovi gostinsko kulinarične ponudbe smo se oprli na trende v zdravem načinu prehranjevanja, pohorsko tradicijo ter ponudbo lokalno pridelanih živil in izdelkov. Ne nazadnje smo pri prenovi prisluhnili tudi željam in potrebam naših gostov in obiskovalcev. Seveda bo tudi v prihodnje posebno mesto, znotraj kulinarične ponudbe, pripadalo edinemu pravemu Pohorskemu loncu.
Poleg zimskih športnih užitkov, na skrbno pripravljenih smučarskih in tekaških progah, goste in obiskovalce pričakuje tudi veliko različnih dogodkov in zabave za vse generacije.
Otroci se bodo učili prvih smučarskih korakov ali pa izpopolnjevali svoje znanje v eni najboljših šol snežnih športov v Sloveniji ter se kasneje zabavali v Zlodejevih ustvarjalnicah na snegu, na Zlodejevi mini olimpijadi, se popeljali s sanmi s pasjo vprego ...
Sobotne zabave na snegu bodo gostile nekatere znane glasbene izvajalce, kot so Alfi Nipič, Boštjan Konečnik, Alya, ansambel Gadi in še marsikateri.
Odprtje sezone bo 14. 12. 2013 s svojim nastopom začinila Rebeka Dremelj.
Od četrtka do sobote bodo v času nočne smuke pri Uniorčku, ob zgornji postaji smučišča Košuta, potekale Apre ski zabave z dobro glasbo in zabavnimi igrami z nagradami.
Ponovno bo zaživel »najvišji koncertni oder v Sloveniji«, saj bo cerkev na Rogli gostila številne glasbene umetnike, ki se bodo predstavili vsak mesec na koncertu v sklopu glasbenih večerov »Glasba z Rogle«. Prvi bodo 29. 12. 2013 nastopili člani pevskega zbora Strune.
Rogla - prizorišče štirih velikih mednarodnih športnih tekmovanj in številnih drugih dogodkov
Intenzivno se pripravljamo na FIS Svetovni pokal v de-skanju na snegu (paralelni veleslalom), ki bo na Rogli 18. 1. 2014, ter na tri evropske pokale: Evropski pokal v deskanju na snegu v paralelnih disciplinah (19.-20. 1. 2014), Evropski pokal v teku na smučeh (7.-9. 3. 2014) in Evropski pokal v deskanja na snegu v prostem slogu (15.-16. 3. 2014).
Med večjimi dogodki naj izpostavimo še Svetovni dan snega (19. 1. 2014), Olimpijski tek na smučeh (19.1. 2013) in Freestyle week (19.-23. 3. 2014).
Sezona, ki je pred nami, je tudi olimpijska sezona. V Unior turizmu se kot sponzor slovenske olimpijske reprezentance še posebej pripravljamo na njo. V času od 7. do 22. 2. 2014 bo Rogla postala OLIMPIJSKA ROGLA. V tem času bomo spodbujali »olimpijski duh« s t. i. olimpijsko animacijo z nagradami, rekreativnimi tekmovanji v olimpijskih disciplinah in spremljanjem nastopov naših reprezentantov. Hkrati se bomo pomerili na Mini olimpijadi ter se družili s slovenskimi olimpijci.
(www.rogla.eu)
SMUČARSKA KARTA
VEDA
149 €* PON - PET
w ^
O
*Veljavnost od ponedeljka do petka, vključno s šolskimi počitnicami (97x dnevna smuka in 37x nočna smuka).
INFORMACIJE IN POGOJI: WWW.R0GLA.EU
torek • 26. novembra 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (6)
Faial - naravne lepote vulkanske dediščine
Otok Faial, sicer moj drugi postanek na potovanju po Azor-skih otokih, naj bi po prvotnih načrtih služil le kot vmesna točka za vzpon na Pico, najvišji vrh Portugalske. Nazadnje sem na otoku preživel dober teden. Pogosto na svojih potovanjih nejevoljno godrnjam nad slabim vremenom, a tokrat je ravno deževna romanca vplivala na novo pohodniško ljubezen. Iz prestolnice in domala edinega mesta na Faialu, Horte, je namreč prekrasen pogled na Pico. Pravzaprav se je vulkanski lepotec bahal na mojem »hotelskem« oknu. Sedaj že četrto dopoldne čakam in gledam. Bombažni oblaki navidezno prijazno jezdijo po vrhu gore, s čimer je potrjena precejšnja prisotnost hitro premikajočih se zračnih mas in posledično onemogočen dostop na vrh Portugalske in Atlantika. Prvi dan me pogled jezi. Razočaranje. A po nekaj dneh se jeza spremeni v veselje. Po obilnem zajtrku odprem okno. Prižgem cigareto in se zazrem. Ponovno oblaki. Zasačim se ob nezavednem veselju zaradi dodatnega dne, namenjenega odkrivanju otoka. Sedaj že nekaj dni tavam po Faialu. In sem navdušen!
Otok Faial je seveda vulkanskega nastanka in posledično v osrednjem delu kraljuje mogočen vulkanski krater Cabo-co Gordo z dvema majhnima jezercema na svojem dnu. Do kraterja se vije prekrasna podeželska cesta. Avtobusa seveda ni. Spet vožnja s taksijem in drago plačilo. Zasanjano zrem v številne hortenzije ob cesti in nepregledno množico konjev, krav in ovac ter otoških draguljev - koz. Ura je še precej zgodna in mesto Horta se šele prebuja. Taksist dohiti majhen kamion. Z nasmeškom usmeri prst proti zadnji gredi tovor-
Foto: Uroš Zajdela
Prekrasen Ponta dos Capelinhos, ki je nastal v večmesečnem izbruhu med letoma 1957/58
njaka, kjer negibno leži kepica dlak. Kmalu se ta kepica dlak prevrne in zleti na cesto. Bil je seveda majhen mucek. Padec ga je več kot očitno zbudil. Pobere se in začne strmeti v naju, kot bi nama želel povedati: »Pa kaj me zbujata!« Njegov izraz na obrazku je bil nepozaben. Malo se še pretegne. In potem udari realnost. Poskoči v vsem strahu zavedanja. Kot blisk pobegne v bližnji obcestni jarek. »Zanimivi so tovrstni padci muck s tovornjakov,« se šali taksist. Očitno je že vajen tovrstnih vragolij.
Končno prispem do kraterja. Impozantno! Nahajamo se nekaj nad 1000 metri nad morjem. Premer kraterja znaša dva kilometra, globina 400 metrov. To je za otok s »170 km2« seveda nadvse impozantno. Le nekaj turistov na razgledni točki. Nežni oblaki se dvigajo nad kraterjem. Zelo elegantna in za širšo javnost namenjena potka vodi
Konji v prekrasni naravi otoškega podeželja
Foto: Uroš Zajdela
okrog vulkanskega »kralja« Fai-ala. Zelo me mika spust na dno kraterja, a žal zaradi strmih sten ne gre. Vsaj jaz nisem našel primerne poti. Bolj kot krater me navduši pogled na vse strani otoka. Skorajda vsak korak odpre nov, drugačen pogled. V daljavi v sončnih žarkih uživa Horta, »mestece« Flamengos, pa vasica Cedros. Faial se sicer lahko pohvali s številnimi sončnimi dnevi, saj dobršen del za popotnika zlobnih dežnih oblakov privabi najvišji hrib v okolici, Pico. V ta namen so na nekaterih delih otoka celo zgradili »levade« ali vodne kanale, po katerih voda odteka v smeri manj deževnega dela otoka. Le dobra ura hoje in spet sem pri taksistu. Nikakor se ne mislim odreči prekrasnemu vremenu. Obrazložim, bolj s kretnjami in zemljevidom kot z besedami, mojo veliko željo po hoji do Horte. Precej nejevoljen odrine, dasiravno mu prispevam še nekaj EUR za čakanje. Vzamem kompas in zemljevid otoka. Že se prebijam med številnimi pašniki ovac in konjev, koz je relativno malo. Le jaz in vse te prekrasne živali. Evkalip-tusov gozd se počasi prebuja in v daljavi zazrem borov gozdiček. Nekaj zapuščenih hiš, saj se ljudje praviloma selijo bližje morju. Prekrasne in raznobarvne rožice rastejo ob poti. Nekoliko me preseneti pogled na božično zvezdo, ki je pravzaprav večje grmovje. Meja med posameznimi pašniki je zgrajena iz leske, hortenzije in bodeče žice. Opa! V vsej zasanjani lepoti se nepri-
Pogled na mogočen krater Cabeco Gordo
Foto: Uroš Zajdela
čakovano zbodem na bodeči žici! Zanimivo. Moja napaka, saj domačini z zelo velikim in jasno opredeljenim znakom opozarjajo na prisotnost žice. Kako je že s tem pri nas v Sloveniji? Po nekaj urah hoje prispem do prvih hišk, kmetij. Mogočne obdelovalne njive, traktorji in predvsem drobnica. Vonj po kozjem siru vabi. Žal odbija mojo željo po spoznavanju domačinov vonj po živalskih iztrebkih, vijočih se izpod mojih podplatov. Nadaljujem pot do Horte in skok v morje. Morje vsak dan topleje.
Azorski otoki se lahko pohvalijo z različno paleto sirov, na katere se sicer bolj malo spoznam. Ko sem se sprehajal po severni strani otoka nad vasico Cedros, sem naletel na domačijo s ponudbo pokušine sira. Starejša, zadovoljivo nasmejana gospa me pričaka na vratih. Joj, zelo malo se razumeva, a je prijazna. V zavedanju o mojem zelo slabem poznavanju portugalščine mi vendarle obrazloži vsak sir posebej. Seveda v portugalščini. Vsaj mislim in upam, da je beseda tekla o sirih. Na mizo položi pet raznolikih sirov. Prevladuje kozji sir, seveda pa ne manjka »kravica« kakor tudi ovčka. S prekrasnim okusom v ustih in nekaj kolači domačega sira v nahrbtniku se poslovim.
Faial me je navdušil predvsem s svojo preprostostjo, odprtostjo in prekrasno naravo. Za razliko od Terceire je nekoliko bolj gosto naseljen ter liberalno usmerjen. Hkrati pa Faial nagajivo in bohotno skriva še »Ponta do Capelinhos«. Med letoma 1957 in 1958 je vulkan Cabeco Verde bruhal več mesecev in končno »rodil« nov polotok na Faialu, Ponta do Capelinhos. Vegetacija še tega dela otoka ni prekrila in še ga nekaj časa ne bo, zato seveda prevladuje mogočna vulkanska kamnina raznolikih barv. Prekrasna kombinacija lunarne pokrajine, sinje modrine Atlantika in številnih barv v klifasti obali. Predvsem me presenetijo in navdušijo številne omejitve pri pohajkovanju po polotoku, s čimer vsekakor veliko pripomorejo k ohranitvi prekrasne naravne stvaritve, ki bi jo erozija pohodnih čevljev lahko precej uničila.
Ležim v postelji in prikrito upam na jutrišnjo »nebesno kapo« na Picu, vendar pa me čas spet preganja. Žal se moram posloviti od Faiala. Gremo na najvišji vrh Portugalske!
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 26. november
Danes godu je Konrad.
1868 se je japonski cesar Mucuhito odločil, da se bo preselil v mesto Edo in ga preimenoval v Tokio.
1894	se je rodil ameriški matematik Norbert Wiener, ki je leta 1948 utemeljil novo znanstveno vejo - kibernetiko.
1901 se je rodil hrvaški slikar Krsto Hegedušic. 1912 se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene lonesco, eden glavnih predstavnikov gledališča absurda. Umrl 28. 3. 1994. 1918 je v navzočnosti srbske vojske in paravojaških čet črnogorska narodna skupščina v Podgorici odstavila dinastijo Petrovič-Njegoš in Črno goro priključila kraljevini Srbiji.
1943 so se sestali v Kairu ameriški predsednik Roosevelt, britanski premier Chuchill in kitajski maršal Čankajšek. Sklenili so, da se bodo bojevali do popolnega zloma Japonske. Sreda, 27. november Danes goduje Virgil.
511 je umrl je frankovski kralj Klodvik, ustanovitelj frankovske države. 1095 je papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. 1701 se je rodil švedski astronom Anders Celsius. 1848 se je rodil ameriški fizik Henry Augustus Rowland. Razvil je Rowlan-dov krog, vrsto spektroskopa brez steklenih leč, ki mogoča raziskovanje elektromagnetnih valovanj tudi zunaj vidnega območja. 1874 se je rodil prvi predsednik Izraela Chaim Weitzmann, borec za osamosvojitev judovske države.
1895	je umrl je francoski pisatelj in dramatik Alexander Dumas sin. Po njegovem romanu Dama s kamelijami je narejen tudi libreto za Verdijevo opero Traviata.
1942	se je rodil ameriški bluzovski in rokovski kitarist ter simbol mladinske kontrakulture 60. let Jimi Hendrix. Umrl je leta 1970.
Četrtek, 28. november
Danes goduje Jakob.
Danes je svetovni dan pravice vedeti.
1821 se je Panama ločila od Španije in postala provinca velike Kolumbije. 1829 se je rodil ruski pianist, skladatelj in dirigent Anton Grigorjevič Rubinstein. Bil je ustanovitelj in vodja peterburškega konservatorija. 1881 se je rodil avstrijski pisatelj biografskih romanov Stefan Zweig.
1943	se je začela v Teheranu konferenca Churchilla, Roosevelta in Stalina. Zahodni zavezniki so obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji v Evropi, sporazumeli pa so se tudi o delitvi Nemčije.
1971	je anglikanska cerkev posvetila v duhovnici prvi ženski. Petek, 29. november
Danes goduje Radivoj.
Danes je svetovni dan urbanizma.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. Napisal je 85 oper in predelav.
1813 je umrl italijanski oblikovalec črk, stavec in tiskar Giambattista Bodo-ni, ki je zaslovel predvsem z razvijanjem klasicističnih pisav vrste antikva. 1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla finsko območje Pet-samo. Naslednji dan se je začela sovjetsko-finska zimska vojna. 1947 je Generalna skupščina ZN sklenila, da se britansko mandatno ozemlje Palestina razdeli v arabsko in judovsko državo. Nato so izbruhnili državljanski vojni podobni nemiri.
1952 je papež imenoval za kardinala zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je bil leta 1946 obsojen na montiranem sodnem političnem procesu na 11 let zapora.
1990 je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti Iraku, če se
do 15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta.
Na valovih časa
Sobota, 30. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem. Sklenila sta jo mesto Tournay in parmski princ Aleksander Far-neze.
1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift.
Njegovo glavno delo je roman Guliverjeva potovanja.
1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester.
1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih pripovedi z
naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn.
1874 se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne. Umrl je leta 1965. 1939 se je začela z letalskim napadom na finsko prestolnico Helsinki in s prodorom 30 divizij Rdeče armade v Karelijo finsko-sovjetska zimska vojna.
1974 so v depresiji Afar v Etiopiji naleteli na najstarejšo najdbo o izvoru človeka.
Nedelja, 1. december
Danes goduje Marija.
Danes je dan boja proti aidsu.
1640 je Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet dobila neodvisnost.
1825 je umrl ruski car Aleksander Pavlovič, ki je vladal v času Napoleonovih poskusov osvajanja Rusije.
1918 se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država. 1959 je dvanajst držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave. 1988 je Pakistanka Benazir Buto postala prva ženska, ki so jo imenovali za ministrsko predsednico v kakšni muslimanski državi. 1990 so prebili pod Rokavskim prelivom predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije. Ponedeljek, 2. december Danes goduje Blanka. Danes je svetovni dan boja proti sužnosti. 1804 se je francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte okrona za cesarja Francozov.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški moral odpovedati prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I., ki je uradno zavladal. 1850 so obesili enega najbolj znanih borcev proti suženjstvu v ZDA Johna Browna.
1901 so prišle v ZDA na trg prve britvice Gillette za brivske aparate. 1942 je italijanski fizik Enrico Fermi opravil prvo verižno jedrsko reakcijo. 1956 se je Fidel Castro z manjšo skupino revolucionarjev izkrcal na Kubi.
1972	so ustanovili federacijo Združeni arabski emirati.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 26. novembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja čas pričakovanja - adventni čas
Prihaja veseli december in pred nami je že prva adventna nedelja. V decembru bodo moje in tudi vaše misli bolj usmerjene v kuhanje, pečenje, okraše-vanje, darila, kakor pa na vrt. Takrat je v resnici tudi na vrtu najmanj dela. Lahko bi rekli, da je edini mesec, v katerem nam na vrtu, če smo seveda vse postorili do takrat, resnično ni treba početi nič.
Prav gotovo ne smemo pozabiti na tiste ptice pevke, ki ostanejo z nami tudi pozimi. Tem v decembru pričnimo dodajati hrano. Če smo nanje mislili pri zasajanju vrta, potem imamo sicer na vrtu še nekaj rastlin, ki imajo za njih užitne plodove. Rade imajo šipek, božje drevce je prava poslastica za kose, ti se ne branijo tudi neškropljenih jabolk, pa tudi drugi plodovi so za ptice užitni. Upam, da ste zanje nabrali tudi sončnice, polne semen. Tudi druge suhe enoletnice, ki so proti koncu jeseni naredile seme, so lahko primerna hrana za ptice. Skoraj vse seme enoletnic je užitno zanje, res pa je, da so pogosto kar izbirčne. Naj povem, da ptice pozimi potrebujejo več energije, zato bodo zelo hvaležne za kakšno maščobo - loj, mast po kolinah. Poleti vam bodo vračale s petjem in predvsem odstranjevanjem škodljivcev s sadnega in okrasnega drevja.
Ze v novembru, posebej pa v decembru, lahko pričnemo s siljenjem radiča. Nanj smo sicer morali misliti že v juniju, ko smo ga posejali. Vendar prav gotovo ni narobe, če vam kaj več
o tem povem zdaj, vsako leto v juniju vas opomnim na setev, v tem času pa na siljenje. In kako silimo radič? Za siljenje radi-ča lahko uporabimo: kupljen substrat za balkonske rastline, domač kompost, še bolje pa je, da uporabimo žagovino ali pesek. Siljenje ni tako zapleteno, kot mnogi menijo. Seveda v improvizirani izvedbi pridelki ne bodo ekstremno visoki, a veselje ob sveži solati pozimi bo prav gotovo veliko. In kako se lotimo tega dela?
Za setev pravih sort radiča je žal že veliko prepozno, zato bodo letošnjo zimo lahko preizkušali tehnologijo siljenja radiča samo tisti, ki ste na vrtu posejali sorte verona, treviški, castel franco in še nekatere druge. Najbolje je, da jih sejemo v juniju. Takrat bodo koreni do konca jeseni, v oktobru, ravno prav debeli, 3-5 cm je najprimernejša debelina. Da jo dosežemo, moramo tudi razdaljo med rastlinami v vrsti prilagoditi tej debelini. V oktobru, lahko pa še vedno tudi v novembru ali celo decembru, če ni zemlja zamrznjena, te korene izkopljemo. Lahko pa ostanejo kar na vrtu in jih sproti izkoplje-
Zdravstveni nasveti
Prehranska dopolnila pri bolečinah v mišicah in sklepih (5. del)
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano, ne sme se jim pripisovati zdravilnih učinkov ali se jih predstavljati kot zdravilo. Tako pravita slovenska in evropska zakonodaja. Na tržišču pa je stanje velikokrat drugačno, proizvajalci prehranskim dopolnilom pripisujejo takšne in drugačne zdravilne učinke, seveda z namenom večje prodaje, s tem pa pri ljudeh, zlasti bolnih, vzbujajo lažno upanje. Nekaj več reda glede promocije prehranskih dopolnil je sicer prinesla uredba o zdravstvenih trditvah na živilih, po kateri mora odslej vsako zdravstveno trditev znanstveno presoditi Evropska agencija za varnost hrane. To pomeni, da če želi proizvajalec na ovojnini navesti, da proizvod npr. zmanjša bolečino v sklepih, mora to trditev potrditi navedena agencija. Čemu potem pre-hranska dopolnila sploh jemati, če tako nimajo zdravilnih učinkov? V to, da se nek pripravek lahko trži kot zdravilo, so vložena leta raziskav in testiranj (ki morajo dati ustrezne rezultate) in s tem ogromno denarja. Verjetno je to največji razlog, da so prehranska dopolnila samo pre-hranska dopolnila. Na zdravje in naše počutje pa kljub temu lahko vplivajo, podobno kot da bi se vprašali, če ima hrana, za katero vemo, da lahko določene bolezni poslabša (povzroči) ali lajša, zdravilni učinek. Z napisanim nisem želela vzbuditi vtisa, da so vsa prehranska dopolnila slaba in nekakovostna, želela
sem samo poudariti večjo previdnost pri njihovi izbiri.
Od prehranskih dopolnil za »zdravje sklepov in mišic« bi omenila pripravke iz rastlin (plodovi šipka, izvlečki iz rastlin vražji krempelj, bosvelije, kurkume ter pripravke iz skorje vrbe), pripravke s kolagenom, hialuronsko kislino, hondroi-tin sulfatom in metil-sulfonil-metanom (MSM) ter tiste, ki vsebujejo lipide ali omega-3 nenasičene maščobne kisline. Vsa našteta prehranska dopolnila so počasi delujoča, to pomeni, da jih moramo jemati vsaj mesec dni, da zaznamo učinke, lahko se kombinirajo s protibolečinskimi zdravili ali z glukozaminom. Od naštetih prehranskih dopolnil z rastlinskimi izvlečki je glede na smernice Mednarodnega združenja za raziskovanje osteoartritisa največ pozitivnih študij za lajšanje težav z osteoartrozo kolena ali kolka objavljenih za upraše-ni šipek in vražji krempelj, ki pa jih je vseeno treba interpretirati s previdnostjo, ker običajno vključujejo malo ljudi in so slabe metodološke zasnove.
1.	Hondroitin sulfat, kolagen in hialuronska kislina. Vse tri spojine so sestavine našega hrustanca. Glavna težava je predvsem njihova prehodnost iz prebavil ali skozi kožo v sklep, zato mora biti npr. kolagen ustrezno razgrajen (hidro-liziran), hialuronska kislina pa se lahko injicira v sklep.
2.	Metil-sulfonil-metan (MSM) je organska oblika
Foto: Miša Pušenjak
Doma narejen adventni venček: mah, vejica s storži in cvet bodeče neže, nabran na poletnih potepanjih.
mo, če so tla seveda odmrznje-na. V tem primeru odstranimo vse pomrznjene, poškodovane liste, prigrnemo nekaj zemlje, če pa imamo možnost, na rastišče naložimo seno ali slamo, da ne bo zmrznilo in bomo korene lahko izkopali kadarkoli.
Ob izkopu korene očistimo najbolj poškodovanih, gnilih
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
naravnega žvepla, ki sodeluje pri nastanku kolagena, elastina, hrustanca in keratina, tudi v koži, zato mu pravijo tudi »mineral lepote«. V naravi ga najdemo predvsem v žitih, sadju, zelenjavi in kravjem mleku. Kakovostnih študij o učinkovitosti in varnosti pri dolgotrajnem uživanju MSM pri osteoartrozi je malo.
3. Vražji krempelj. V Sloveniji je registriran kot zdravilo rastlinskega izvora, ki ima potrjeno učinkovitost izključno na podlagi dolgoletne uporabe, najdemo pa ga tudi v prehranskih dopolnilih. Deluje protivnetno in protibolečinsko. Zdravilo je namenjeno tudi lajšanju blažjih prebavnih težav, kot so napihnjenost, napenjanje in pomanjkanje apetita. V zdravilu je izvleček iz korenine vražjega kremplja, ki raste le v puščavi južne Afrike. Rastlina za razvoj potrebuje štiri leta in šele tedaj lahko izkopljejo korenine.
Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
listov, lahko jih naložimo na kup in prekrijemo s koruznico, slamo. Lahko pa jih zakopljemo v rastlinjaku v plitvo zasipnico. Pred siljenjem korene očistimo, porežemo ali odtrgamo liste, da ostane srček cel: 2 cm nad vrhom korenin. Nato jih posadimo v rahlo vlažen pesek, zemljo, kompost ... tako gosto skupaj, da se med sabo ne dotikajo. Vsakih 14 dni lahko te korene posadimo kar v črne PVC-vreče za smeti. Vložimo vrsto korenov, mednje nasujemo plast navlaženega peska, spet plast korenov . tako dolgo, da je vreča polna. Vrečo postavimo v topel in temen prostor: odlične so kurilnice ali hlevi. Pustimo nekaj zraka, vreče ne zavežemo popolnoma. Lahko pa seveda uporabimo dovolj globoke posode, zabojčke ., odvisno od temperature prostora traja od 3 do 8 tednov, pa boste lahko uživali doma pridelan radič. Če ga želite imeti za novo leto, je torej sedaj skrajni čas. Seveda je veliko bolje, če radič posadite v dovolj globoke zaboje ali kori-
ta. Idealni prostori za siljenje so hlevi, ki so dovolj topli, a ne prevroči. Najboljša temperatura je okoli 18 oC. Pomembno je tudi, da zaboje povsem zatemnimo.
Zdaj se spomnite tudi na amarilise oz. vitezove zvezde. Poglejte jih v kleteh in posadite v zemljo, rahlo zalijte in še vedno pustite v temi, lahko pa so na nekoliko bolj toplem Ko poženejo cvetne popke, jih prestavite v svetle prostore.
Za konec pa še k adventnem času. To je poseben čas pričakovanja, ko pričakujemo vesel božič in prihod malega svetega deteca. Ze sama beseda advent pomeni pričakovanje.
To pričakovanje na zunaj izrazimo na več načinov. Poleg adventnega koledarja za otroke, ki ga mimogrede ravno tako lahko izdelamo sami, je poglavitni zunanji okras tega pričakovanja adventni venec. Čeprav dobite v cvetličarnah prave male umetnine, pa je vendarle poseben čar, če ga skupaj z otroci izdelate tudi sami. In ravno tukaj vam lahko
veliko pomaga tudi vrt. Na vrtu imate sedaj veliko lepih plodov: nekatere vrtnice so naredile lepe šipke, letos nas je narava z njimi še posebej obdarila, tudi mnogo semenskih zasnov: na primer od vrtnih hibiskusov, mogoče še kaj lešnikov ali orehov, tudi v naravi, v gozdu in na travniku najdete suhe ostanke poletnega cvetja. Mogoče ste posejali tudi kaj takih cvetic, ki ste jih lahko posušili. Meni osebno je za adventne venčke najuporab-nejša mala krilata suha roža z latinskim imenom Amobium, ki po načinu rasti nekoliko spominja na statico, cvetovi pa so zelo majhni, beli, a jih je izredno veliko, bele barve z rumeno sredino in so podobni cvetovom suhe rože. Drugače pa lahko od drugih enoletnic posušimo marsikaj: makove semenske zasnove, semenske zasnove rudbekij, lepe košate petelinove grebene, modre glavince, posebej moderen v zadnjih letih je tudi lan. Vse to vam zdaj lahko pride prav pri izdelavi vašega adventnega venč-ka, skratka en popoldan v naravi in en za mizo, pa boste imeli svoj adventni venček. Čeprav so aranžmaji tudi zelo lepi, so najlepši in najpravilnejši ravno venci: saj zaključen krog venca, ki se nikjer ne začne in ne konča, predstavlja tudi neskončnost in neumrljivost življenja, ki se tudi s smrtjo ne konča: tudi v naravi ne, predstavlja tudi boga in njegovo večnost samo.
Tudi zimzeleno zelenje v vencu ima svojo simboliko. Vsaka zelena rastlina, ki so jo nekoč uporabljali za vence, pomeni nekaj. Lovor ali listje lovorikov-ca predstavlja zmago nad mučenjem in smrtjo, bor, smreka predstavljata nesmrtnost, zelo lep je tudi ilex oz. bodika v venčku, ki s svojimi bodečimi listi predstavlja kristusovo krono, lepi rdeči plodovi pa okrasje in veselje v pričakovanju.
Vsaka nedelja ima tudi svoj pomen: prvo nedeljo prižgemo prvo svečo: to je sveča upanja in pričakovanja. V temačnem, zimskem času upanje potrebujemo prav vsi, zato prižgimo to svečko v družinskem krogu v nedeljo.
Miša Pušenjak
tsak
: '	————»m>
Foto: Miša Pušenjak
Venček pridne gospodinje iz Juršincev: poleti nabrane in posušene vrtne cvetlice, »šlajer« ali kopren-ka, vrtnice in vratič.
torek • 26. novembra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
Leto se bliža koncu in kot po navadi v tem času je tudi tokrat ameriška revija Forbes objavila lestvico največjih glasbenih zaslužkarjev v preteklem letu. Na prvem mestu je znova prepričljivo ameriška pop pevka Madonna, ki je v tem obdobju zaslužila neverjetnih 125 milijonov ameriških dolarjev. Večji del te vsote ji je navrgla koncertna turneja MDNA, prav tako pa se lahko pohvali z odlično prodajo svoje kolekcije oblačil Material Girl in dišave Truth or Dare. Na drugo mesto se je kljub zdravstvenim težavam (operacija kolka) z 80 milijoni uvrstila Lady Gaga. Žensko prevlado so na tretjem mestu razbili člani zasedbe Bon Jovi, ki so v tem obdobju postali bogatejši za 79 milijonov dolarjev. Večji del te pogače je tudi njim prinesla njihova zadnja turneja Because We Can. Med najboljšimi desetimi na lestvici največjih zaslužkarjev so še Toby Keith (65 mio), skupina Coldplay (64 mio), Justin Bieber (58 mio), Taylor Swift (55 mio) ter Elton John (54 mio). Lestvico 10 najboljših sta z delitvijo devetega mesta s prisluženimi 53 milijoni zaključila Beyonce in Kenny Chesney.
®®®
Basist legendarne irske zasedbe U2 Adam Clayton je
Foto: cartoondollemporium.com
Madonna
potrdil, dabo skupina p rihodn-je leto izdala svoj novi studijski album. Producent nove plošče, ki je nastajala v newyorškem studiju Electric Lady, je slavni Danger Mouse. Že nekaj časa se govori, da bo na novi plošči sodeloval tudi Chris Martin iz popularne zasedbe Coldplay. Novi menedžer skupine Guy Oseary se trudi, da bi album doživel premiero že v februarju, ko naj bi ga predstavili med odmorom najbolj gledanega športnega spektakla ameriškega Superbowla. U2 so pred kratkim izdali skladbo
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROYALS - LORDE
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
3.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ANIMALS - MARTIN GARRIX
2.	SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILY ALLEN
3.	HOW LONG WILL I LOVE YOU - ELLIE GOULDING
NEMČIJA
1.	JUBEL - KLINGANDE
2.	HEY BROTHER - AVICII
3.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
Ordinary Love, ki so jo prispevali za film o Nelsonu Man-deli. Bono Vox in druščina so svoj zadnji studijski album No Line On The Horizon, ki je bil po celem svetu zelo uspešen, izdali leta 2009.
Katy Perry, Jennifer Lopez in TLC so nova imena na seznamu izvajalcev, ki jih bomo lahko videli na podelitvi ameriških glasbenih nagrad. Prireditev American Music Awards 2013 bo potekala 24. novembra v dvorani Nokia Theater v Los Angelesu. Katty Perry je pripadla posebna čast, saj bo s skladbo Unconditionally, ki jo najdemo na njenem aktualnem albumu Prism odprla svečano podelitev. Jenifer Lopez bo prepevala v čast latino glasbene legende Celie Cruz, ki je umrla leta 2003. Ze pred tem so svoj nastop na letošnji podelitvi potrdila nekatera velika glasbena imena, kot so Lady Gaga, Justin Timberlake, One Direction, Florida Georgia Line, Miley Cyrus, Imagine Dragons in Macklemore & Ryan Lewis. Gostitelj večera bo Pitbull, ki bo skupaj s Ke$ho predstavil tudi svoj novi singel Timber.
®®®
Po podatkih podjetja Nielsen SoundScan je popularna ameriška pevka Rihanna doslej samo v ZDA uspela prodati že več kot 10 milijonov izvodov svojih albumov. Njen peti studijski izdelek Unapologetic, ki je bil objavljen leta 2012, se je do danes prodal v 1,1-mili-jonski nakladi. Z omenjenim albumom se je pevka povzpela tudi na prvo mesto Billboardo-ve lestvice najboljših albumov. Rihannin najbolje prodajani album še naprej ostaja album z naslovom Good Girl Gone Bad iz leta 2007, ki se je prodal
v 2,8-milijonski nakladi.
®@®
Roger Waters je v intervjuju za časopis Rolling Stone potrdil, da lahko kmalu pričakujemo njegov novi studijski izdelek. Waters je svetovno slavo požel kot član legendarne zasedbe Pink Floyd. Novi album bo že njegov peti samostojni album in prvi po dveh desetletjih. Njegova zadnja rock plošča Amused to Death je bila izdana leta 1992. Nazadnje je bil aktiven v letu 2005, ko je objavil opero v treh dejanjih Ca Ira.
®®®
Z grammyjem nagrajen avstralski glasbenik Gotye se skupaj s svojo zasedbo The Basics pripravlja na izid live albuma. Ob albumu nameravajo objaviti še film o zasedbi The Basics. Film z naslovom My Brain's Off (And I Like It) je bil posnet v Melbournu, kjer se je zasedba nahajala v okviru svoje vrnitvene turneje Leftover Ingredients. The Basic je skupina, s katero je Wally DeBacker (Gotye) sodeloval, preden je v duetu s Kimbro posnel veliko uspešnico Somebody That I Used To Know. Po tem uspehu člani zasedbe tri leta niso nastopali skupaj, sedaj pa pravijo, da lahko v prihodnjem letu pričakujemo njihov novi studijski album.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Vroča linija Radia Ptuj.
V četrtek, 28. novembra, med 16.00 in 17.00.
O usodi ormoške gimnazije.
Voditeljica: Karolina Putarek.
V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji
To je to
Prostitucija
Prostitucija naj bi bila najstarejša obrt na planetu; to smo že vsi slišali. Obstaja, odkar obstaja človeštvo in mnenja ljudi o tej dejavnosti so se spreminjala z leti in s kulturami. Trenutno prostitucijo večinoma dojemamo kot nekaj negativnega, povezujemo jo z izkoriščanjem, zaničevanjem, nasiljem in socialnim dnom. Tako je prostitucija v večini držav, tudi naši, nelegalna in možje postave jo po dolžnosti preganjajo. Nekdo je sprejel plemenit moralni kodeks in ga vsilil vsem drugim. S tem je posegel v svobodo drugega, kar v moji glavi običajno, vključno s tem primerom, sproži alarm za razmislek.
Kakšna je namreč lahko razumska utemeljitev prepovedi prostitucije? Ali mar ne gre za "kupčijo", ki jo svobodno skleneta dva odrasla posameznika, ki se zavedata morebitnih posledic ter odgovornosti? Gre za uslugo, ki jo ena oseba po določeni ceni nudi drugi. Podobno kakor ena oseba lahko drugi nudi na primer čiščenje stanovanja, pa temu nihče ne ugovarja, dokler seveda pri tem ni prisile. Osebno za takšno prepoved ne najdem nobenega argumenta, ki bi vzdržal logično presojo. Edini razlog, ki ga lahko izbrskam, je puritansko moralno ogorčenje nekaterih, ki menijo, da je njihovo prepričanje pomembnejše od svobode posameznika. To "ogorčenje" po mojem mnenju izvira iz povezovanja spolnosti z nečistostjo na eni ter svetostjo na drugi strani, zaradi česar so tisti, ki bi s spolnostjo prosto trgovali, označeni za moralno deviantne.
S tem osebnim prepričanjem sicer ni nič narobe, dokler ostane zgolj mnenje nekoga. Problem je, kadar takšna prepričanja preprečujejo drugim, da bi ti uživali v svojih. Slednje marsikdo upravičuje s tem, da moramo posameznike pred prostitucijo zaščititi, saj so žrtve. Ta ideja je že nekoliko bolj plemenita, vendar kako se obnese v realnosti? Mar naj bi zgolj prepoved prostitucije sama po sebi ljudi obvarovala?
Jasno je, da to ni tako ... Prostitucija zmeraj je in zmeraj bo obstajala, ne glede na to, kolikokrat jo prepovemo. Prepoved ima namreč ravno obratni učinek, saj potisne ljudi, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, v kategorijo kriminala, to pa zmeraj lahko pomeni zgolj manjšo varnost, ne večjo. Kakšno zaščito na primer lahko pričakuje prostitut/ka? Mar ne bi bilo bolje za vse, ko bi se lahko ljudje s prostitucijo ukvarjali legalno, ko bi se o tem vodila evidenca in bi se plačevale davščine ter prispevki za zdravstvene storitve? Kaj neki bi bilo v tem slabega? Ali ne bi bil to boljši način preprečevanja izkoriščanja in nasilja zvodnikov nad prostitutkami? Po mojem mnenju prav gotovo, poleg tega pa ne bi posegali v svobodo posameznika.
Konec koncev se nikomur ne zdi sporno, da se nekdo svobodno odloča, s kom ali s kolikimi bo spal. Prav tako nikogar ne moti njegova svobodna odločitev, koliko nakita, dragih večerij, obiskov gledališča ali dopustov bo za spolno aktivnost izmenjal. Problem nastane zgolj, kadar dva skleneta, da želita zadevo opraviti hitro ter učinkovito in v ta namen raje izmenjata gotovino. Mar se vse to po vsaj kratkem premisleku ne sliši prav absurdno?
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROYALS - LORDE
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHAN
3.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
4.	WINGS - BIRDY
5.	SOMETHING I NEED - ONE REPUBLICK
6.	BONFIRE HEART - JAMES BLUNT
7.	HOLES - PASSENGER
8.	JUBEL - KLINGANDE
9.	ROAR - KATY PERRY
10.	HEY BROTHER - AVICII
11.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 26. novembra 2013
Smeh ni greh
TOREK
po/pet/ s čebulno omako*, motovileč, krompirjevi
kroketi
SREDA
kisla repa, fižol z ocvirki, jabolčna pita ČETRTEK
pečen piščanec, bučke v omaki, dušen riž, mehka solata PETEK
zelenjavna juha z zdrobovimi cmoki, orehove palačinke SOBOTA
telečja obara, skutina pita** NEDELJA
goveja juha, govedina v korenčkovi omaki, široki
rezanci, solata kristalka
PONEDELJEK
dušeno sladko zelje, pečen krompir, pečene hrenovke
*Polpeti iz ostankov pečenke
Sestavine: 300 g kuhane/pečene svinjine (recimo ostankov svinjske pečenke), 3 jajca, 1 zajemalka jušne osnove, 2 zravnani žlici kisle smetane, ščep peteršilja, 2 stroka česna,
2 kosa kruha, 3 pesti drobtin, dober ščep soli, popra (odvisno od začinjenosti mesa).
Vse sestavine stresemo v električni mešalnik in jih dobro zmiksamo, da nastane zelo gosta zmes. To za 10-15 minut položimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Pekač obložimo s peki papirjem in ga naoljimo, saj bo tako skorjica na polpetih bolj hrustljava. Polpete polagamo na pomaščen papir in položimo v segreto pečico za dobrih 20 minut. Zraven lahko postrežemo razne omake (gobova, čebulna ...), solate ali krompirjeve jedi.
**Skutina pita
Sestavine: osnovna plast: 250 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 70 g masla, 2 žlici sladkorja, 1 jajce; nadev: 500 g skute, 250 g sladkorja, 3 rumenjaki, 1 žlica zdroba, 150 g kisle smetane, vanilijin sladkor; zgornja plast: 3 beljaki, 4 žlice sladkorja v prahu.
Moko premešamo s pecilnim praškom, maslom, jajcem in sladkorjem. Zamesimo testo, ga prekrijemo s folijo in pustimo 60 minut v hladilniku. Med tem zmešamo vse sestavine za nadev. Testo razvaljamo na pekaču, nanj položimo nadev. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah 30 minut. Pecivo vzamemo iz pečice, nanj položimo sneg iz beljakov in sladkorja ter pečemo še 15 minut do zlate barve. Pito pustimo, da se dobro ohladi, ter postrežemo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
©©© Z DRUGO ROKO
V srednji šoli učitelj napoveduje zadnji preizkus znanja v šolskem letu: "Nihče ne sme manjkati! Ni opravičila, razen za težje bolezni ali smrt v ožji družini."
Seveda se vedno najde kakšen pameten v zadnji klopi: "Kaj pa v primeru seksualne izčrpanosti?"
Smeh v razredu.
Sledi mirni učiteljev odgovor:
"Boš pa z drugo roko pisal." ©©©
SRAM
Ko se je žena pozno zvečer vrnila s sestanka ob kavici, jo je mož vprašal: "O čem pa se pogovarjate med seboj same ženske?"
"O istih stvareh kot vi moški ob točilnem pultu!"
"Pa vas ni nič sram?" ©©©
BREZ PSA
Po izgubljeni nogometni tekmi je igralec stopil do sodnika:"Povejte mi, kako je ime vašemu psu?" "Mojemu psu? Saj sploh nimam psa!"
"Neverjetno! Slep, pa brez psa!" ©©©
SPECIALITETA
V Ljubljani so odprli francosko restavracijo. Uroš je peljal svoje dekle na večerjo in natakar je paru priporočil: "Želite morda našo specialiteto: "Poulet a la peugeot"?" "Kaj pa je to?"
"Kokoš, ki jo je povozil avto." ©©©
MATEMATIKA
Učiteljica je vprašala Janezka: "Koliko otrok je v vaši družini?" "Šest fantov in vsak ima eno sestro!"
"Torej vas je dvanajst!"
"Ne, samo sedem!"
©©©
NASVET
"Zakaj vedno zamižiš, ko piješ vino?"
"Doktor mi je tako svetoval." "Ali si nor? Doktor? Tega ti pa ne verjamem!"
"Ja, doktor mi je rekel, da vina
niti pogledati ne smem." ©©©
TAJNICA
Direktor vpraša mlado tajnico, ki jo je pred kratkim sprejel v službo: "Pa zakaj ne dvignete slušalke, kadar zvoni telefon?" "V devetih primerih od desetih
je telefon tako ali tako za vas!" ©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
POLDRAG KAMEN
ZMEŠNJAVA, GNEČA, ZMEDA
NARKOZA
GOVEDO Z ROGOVI
NASA REVIJA ZA VRTCE
LJUDSKO IME ZA NAVADNO KUMARO
VEČJA UPRAVNA ENOTA V ST. EGIPTU
ODRASLA SPOLNO ZRELA ŽUŽELKA
KOS, PRIMEREK
OLGA KOROŠEC
SADRENEC, ALABASTER
VRSTA VODE
BESTIALNOST
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA FARROW
100 m2
NAPOLNJENOST
MANJŠI VOZ
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
SKLADATELJ (ALOJZIJ)
GOSTINSKI STREŽNIK
PLAMEN
PREMAZ ZA LES
KOZJI GLAS
VIDNI ORGAN
RJAVI MANGANOVEC
DRAGO DIKLIČ
GODALO
OTON ŽUPANČIČ
MODEL SEATA
NAŠA ZNAMKA AVTOMOBILSKIH GUM
IZOBRAŽEV. USTANOVA
OCETNA MATICA
VEČERNA ZABAVA
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
PISANA TROPSKA PAPIGA
GRŠKA ČRKA
SPRANJA, FUGA
MALA FLAVTA
POGON NA DIVJAD
ČAR, PRELEST
BOGASTVO GOZDOV
RIBJA KOŠČICA
TUREK, OSMAN
RASTLINA ŠKRBINKA
VINARSTVO
ANTON RAVNIK
GALIJ
PTICA, KI SE SELI
PESNIK ELEGIJ
ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (CAROL)
KMETIJSKO MOTORNO VOZILO
TESARSKA SEKIRA
SPODNJI DEL PASJE NOGE
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJA = slovenska revija za vrtce, ALTEA = model seata, GOMOT = zmešnjava, gneča, zmeda, MAV = slovenski skladatelj (Alojzij), NOMOS = večja upravna enota v starem Egiptu, OGORKA = ljudsko ime za navadno kumaro, PIROLUZIT = rjavi manganovec, RAVT = večerna zabava, TAKSODIJ = parkovno drevo.
'V0V1 'V0VM3S 'dODIVdl '033d '>119313 'VMH3S 'OA1SNIA '331IAI
'NVIAIOIO 'A01 'OlOVild 'VZ3d IS>1 'VdV 'SIWZ VlOS 'VAVS 'Od 'llZniOdld 'OViO '3IAI 'dVViVIVN 'AVIAI 'VIAIV9V1V 'ISOliaVN 'VfllAlOaOS TiaOSVIVl 'dVDOd 'VIAIVIAIO '10IAI09 'SV1INO :ouAejopoA "3>1NVZia>131 A3llS3d
torek • 26. novembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da je 99,99 odstotka poročenih Slovencev ugotovilo, da jih njihova žena nima tako rada, kot so mislili. Katera soproga pa bo plačala milijon evrov, da bi ji moža izpustili iz pripora?!
... da bomo nekateri končno spet dobili izgovor, zakaj raje pijemo vino kot vodo. Včasih so se izgovarjali na to, da pri njih ni vode, pa zato uporabljajo vino, sedaj se bodo lahko izgovorili, da je voda predraga in si je ne morejo privoščiti.
... da najmlajšemu opozicijskemu poslancu s poetovion-skega konca, ki je v radijskem pogovoru neprevidno izjavil, da so ves čas pridno ropali le rdeči monopoli, nekateri sploh niso zamerili, saj je splošno znano, da je bil tudi prvak opozicije JJ še (pre)dolgo zelo rdeč.
... da je potemtakem sedaj jasno, zakaj je ravno v času, ko je bil omenjeni prvak sedanje opozicije na čelu vlade, nastal največji dolg.
... da občine z nepremičninskim davkom niti ne bodo izgubile kaj dosti denarja. Res pa je, da župani ne bodo mogli več po svoji izbiri (svojim podpornikom) oproščati plačila davščine kot doslej pri NUSZ...
. da se je v naši državi, če hočeš uspeti, politike treba učiti že od mladih nog. Kako to izgleda, so najbolje pokazali v ptujskem klubu študentov .
. da ima, kot je slišati zadnje čase, prodaja največjega regijskega tednika tudi pov-
sem nepričakovane sinergij-ske učinke; bojda se je ob petkih in torkih v lekarnah precej povečala prodaja pomirjeval in protibolečinskih sredstev .
Vidi se ...
. da je kljub težkim razmeram v slovenski policiji zanimanje mladih za ta težak in slabo plačan poklic še vedno precej veliko; zlobni jeziki pa že opletajo, da se morda na ta način šolajo bodoči udeleženci nove vseslovenske ljudske vstaje.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Sabina Kocjan, Majšperk.
Iskrice
Foto: Stanko Rižnar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Takole naša dva mačkona pričakujeta sončni vzhod,« je pod današnjo fotografijo tedna pripisal njen avtor Stanko Rižnar iz Moškanjcev, ki je očitno skupaj z njima vstal zelo zgodaj ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	O
Bk	vvv	©©	€	OO
Dvojčka	VV	©©©	€€	OOO
Rai	VV	©	€€€	O
Lev	V	©©	€€	OOO
Devica	VVV	©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©©©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©	€€	OO
Strelec	V	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€	OO
Vodnar	V	©©	€€€	O
Rbi	VVV	©	€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)

»Uspeh ni nasprotje poraza. Tekač je morda prišel na cilj kot zadnji, toda če je potolkel osebni rekord je uspel.« Robert Shuller
•k**
»Uspeh ni ključ do sreče. Sreča je ključ do uspeha. Če imate radi svoje delo, boste uspešni.« Albert Schweitzer •kifk
»Vsak poraz naj bo za človeka spodbuda za vztrajno pot naprej do končnega uspeha.« Božidar Eržen
»Ne poskušaj postati uspešen človek, ampak človek vrednot.« Albert Einstein
•k**
»Meje? Nikoli jih nisem videl od blizu. Slišal pa sem, da obstajajo - v glavah nekaterih ljudi... Thor Heyerdhal
»Človek uspe, če je ob pravem času na pravem kraju in če zna izkoristiti priložnost tega trenutka.« Božidar Eržen •k**
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: EKOLOŠKOST
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 26 novembra. do 2. decembra. 2013. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 3. decembra 2013
Prejeli smo
Gimnazija Ormož po 15 letih ugaša(2)
Ogroženost obstoja ormoške gimnazije je posledica tako objektivnih kot subjektivnih razlogov izpred nekaj let, ki jim odgovorni za delovanje gimnazije niso posvetili zadostne pozornosti. Namesto tega, da bi odločno in hitro odpravili razloge, ki so rezultirali v upadu vpisa in posledično ogrozili obstoj šole, so kljub opozorilom nekaj let iskali izhod iz zagate v napačni smeri, v smeri iskanja nadomestnega programa strokovne šole.
Vsekakor predstavljata pozitivni premik spoznanje vodstva šole, da nima več smi-
sla vztrajati na napačni poti iskanja rešitve in doseženi primerljivi uspehi na maturi v zadnjih letih, ki dajejo realno upanje na ugoden razplet. Obstoj gimnazije je nujno potreben in je odvisen od ormoškega okolja, ki se mora dokončno odločiti brez fige v žepu ali si iskreno želi lastno samostojno gimnazijo in kaj je za njen obstoj pripravljeno žrtvovati?
V preteklosti pa tudi v sedanjosti ni bilo vedno tako. Neodgovorno je početje občinskega vodstva, kije bilo že 8. avgusta seznanjeno z resnostjo situacije na razgovoru na pristojnem ministrstvu pa ni smatralo za potrebno, da bi seznanilo javnost, pripravilo ustrezno
Slovenija • Presenetljiva poteza
Minister za zdravje Gantar odstopil
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v ponedeljek dopoldne predsednici vlade Alenki Bratušek posredoval odstopno izjavo, so sporočili z ministrstva. Kot razlog za svojo
Foto: DESUS.SI
odločitev navaja nezmožnost izpeljati nujne spremembe zdravstvenega sistema, saj da ni rešitve, ki bi bila učinkovita in bi zadovoljila vse.
Kot izpostavlja Gantar v odstopni izjavi, »obstaja veliko pogledov različnih 'poznavalcev zdravstva', ki v imenu javnega zdravja zavirajo kakršno koli učinkovito spremembo«. »Prepričan sem, da je v interesu teh 'poznavalcev zdravstva', verjetno že vedo zakaj, da se v zdravstvenem sistemu nič ne spremeni. Tudi znotraj sedanje vladne koalicije so pogledi na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva preveč različni, da bi takšno zakonodajo lahko sprejeli,« meni Gantar.
Izpostavlja, da je svoj odstop - v kolikor ne bo uspel izpeljati nujnih sprememb, ki bi tudi v bodoče zagotovile uspešen, še vedno dostopen, kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem - napovedal že pred nekaj manj kot pol leta.
Prvi odzivi iz koalicije sicer kažejo, da so koalicijske partnerice presenečene. (sta)
gradivo s predlogom rešitev in ga posredovalo v odločanje občinskemu svetu, ampak je tri dni pred novembersko sejo predlagalo razširitev dnevnega reda že sklicane seje občinskega sveta in to izključno z gradivom, ki ga je pripravila gimnazija, brez vsake vizije občine kot soustanoviteljice o rešitvi problema oziroma brez predloženih sklepov.
Po prekinitvi tri urne razprave v kateri so nekateri še vedno kalimerovsko iskali ključ rešitve v Ljubljani namesto v Ormožu in predlogu opozicije, da se razprava prekine, gradivo dopolni in pripravijo potrebni sklepi in ukrepi za ohranitev samostojne gimnazije, je vodstvo občine ponovno neodgovorno sklicalo le nadaljevanje seje za sredo 27. novembra brez kakršnega koli gradiva in brez običajne ter predpisane predhodne obravnave na pristojnem delovnem telesu.
Zaradi navedenega Občinskemu svetu Ormož v nadaljevanju seje ne preostane drugo kot:
da jasno in odločno sporoči dijakom, staršem, profesorjem
in zainteresirani javnosti, da Občina Ormož kot soustanoviteljica vztraja pri samostojni ormoški gimnaziji;
da bo zaradi tega kot soustanoviteljica iz lastnega proračuna zagotovila manjkajoča sredstva za njeno delovanje v prehodnem obdobju nekaj let vključno s sredstvi za zagotavljanje ustreznih izbirnih vsebin za bodoče maturante;
da bo podprla ustanovitev kompetentnega posvetovalnega delovnega telesa pri ormoški gimnaziji katerega naloga bo pomoč vodstvu gimnazije v sodelovanju s pristojnimi organi pri iskanju novega sodobnega gimnazijskega programa kot dopolnila k programu splošne gimnazije, ki ne bo konkurenčen sosednjim gimnazijam, vendar bo zagotavljal zadosten priliv dijakov in stabilizacijo šole v obsegu osmih oddelkov.
V kolikor Občinski svet Ormož ni sposoben sprejeti zgoraj navedenih odločitev pa naj nemudoma razpiše posvetovalni referendum in prepusti odločitev občanom in občankam.
Vili Trofenik
r
- pon.
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 26.11.
9:00 Dnevnik IV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 0:00 Info kanal 0:25 Po zdravje - pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.)-11. oddaja-pon. 1:30 Modro - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:2jj Zejerro- 4. odijaja - pon.
Pomurski tednik-pon. Info kanal
& Ples s kurentom-pon.
Film L_____
____ Kuhinjica
7:00 SportOio) - pon. 7:30 Motoscena - 25.oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj- pon. 8:40 Uspehi Mine Markovič v sezoni 2013
________ija v očeh evropejca - pon.
9:25 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja- pon.
20:00 Ptujska kronika - oon.
20:20 Povabilo na kavo (Urška Polanec) - pon.
20:40ll.Poli maraton-pon.
21:00 Ptujske odrske deske 13. oddaja - pon.
21:30 Film o gradu Turnišče- pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Info kanal
Sreda 27.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (tuja) -10. oddaja - pon. 11:35 Modro - pon. 12:05 Info kanal
14:00 Gostilna >Pr Francet« 54. oddaja - pon. 15:00 Info kanal 16:30 Jtuhinjica
17:00 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 17:25 Film Campus: Revolucija - pon. 17:30 Jo bo moj poklic
Častnik krova, stroja in varilec - pon. 18:00 Zvabilo na kavo - (Urška Polanec) pon 18:30 Široko oko - 8. oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:45 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj - pon. 19:00 Zemlja in mi - 21. oddaja - pon. 19:25 Glasnena 8 - (slo.) 11. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Po zdravje - 3. oddaja 20:50 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:15 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:35 Regi TV Gorišnica 22:45 Glasbeni predah 23:00 Info kanal Četrtek 28.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Info kanal - pon.
0:35 Motoscena - 25. oddaje - pon.
0:55 Glasbena 8 (slo.) 11. oddaja - pon.
1:30 Modro - pon.
2:00 Ptujska kronika
2:20 Info kanal
3:20 Povabilo na kavo (Urška Polanec) pon. 3:40 Uspehi Mine Markovič
v sezoni 2013-pon. 3:55 Info kanal - pon. 6:00 Ptujska kronika-pon. 6:20 Film Campus: Moderno dekle -pon.
7:00 Široko oko-8. oddaja-r 7:20 Zeleno - 4. oddaja - pon. 7:50 Glasbeni predah 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:25 Film Campus: Raj-pon. 8:30 Sport(no)-21. oddaja-pon. 9:00 Po zdravje - 3.oddaja - pon. 9:30 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj - pon. 19:45 Uspehi Mine Markovič v sezoni 2013 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja)-11. oddaja
21:30 Cista umetnost - 25. oddaja -pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Zemlja in mi - 21. oddaja - pon.
22:45 lnfoiiw.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SI0LTV
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35-13 - sklep ustavnega sodišča) in 28. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) Občina Zavrč objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Zavrč
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Zavrč, ki ga je izdelalo podjetje TMD invest, d. o. o., pod številko projekta 17047/10-OPN/GK, z datumom marec 2013, dopolnitve november 2013. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Zavrč izdelalo podjetje Matrika ZVO, d. o. o., pod številko projekta OP_04.12, z datumom november 2012, dopolnitve: september 2013 in oktober 2013.
2.
Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v sejni sobi Občine Zavrč, Goričak 6.
Javna razgrnitev bo od četrtka, 5. 12. 2013, do vključno ponedeljka, 6. 1. 2014.
Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve dostopno v elektronski obliki na svetovnem spletu na naslovu:
PISO - http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp2obcina =ZAVRC& catprj = piso.ZAVRC_opn_raba; kartografski del gradiva s prikazom namenske rabe prostora,
in na spletni strani Občine Zavrč - http://www.zavrc.si; tekstualni del: odlok o OPN Občine Zavrč in okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja.
3.
V	času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, in sicer v sredo, 18. 12. 2013, s pričet-kom ob 17.00, v sejni sobi Občine Zavrč, Goričak 6.
4.
V	času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za OPN Občine Zavrč. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Zavrč (http://www.zavrc.si).
Številka: 350-4/2008-043 Datum: 25. 11. 2013
Miran Vuk, župan občine Zavrč
SiP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 M a rti nova nje na Oestrniku 08:30 Utrip iz Ormoža 09:30 T V prodaja 18:00 Destrnik-iz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Martinova nje na Grajeni 21:30 Oddaja iz občine Destmik 22:30 Gostilna pri FranceLu
08:00 Iz mošta vino, pridi na H ajdi no 1 10:00 Jože Ekart-Zadnje glasbeno
rajžanje 11:30 TV prodaja
18:00 Kimavcev i dnevi v Kidričevem 20:00 Mesečna Kronika H ajdi na 21:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 Martinovanje na Čušekovi domačiji 08:30 TV prodaja
10:30 Ujemi sanje	program v živo tudi
18:00 škl	preko spleta:
19:40 Ptujska kronika	luulu. tw -
20:00 Munda Sommerfest5. del	WWW.SipiV.SI
21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o.o,; 02 749 34 27: 031 627 340
[j ŠTAJERSKI TEDN1KPRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje DNEVNO KOS1LOZADVE OSEB1 V GOSTILNI PP V CENTRU MESTA.
Stajersi

Fp] Cate ring
I lAH	PP Gostinstvo d.o.o. ^
1.	OlgaVoglar, Formin 12/a, 2272 Gorišnica
2.	Alojz Murks, Ob železnici 10,2325 Kidričevo
3.	Šte^a Šmigoc, Trdobojci 20,2285 Zg. Leskovec
4.	Franc Feguš, Podleknik 2,2286 Podleknik
5.	Srečko Kokol, Lasigovci 17/a, 2257 Polenšak
6.	Feliks Krušič, Nadole 38,2287 Žetale
7.	Vlado Meško, Pot vtoplice 3,2251 Ptuj
8.	CecilyaHorvat, Preclava 8,2273 Podg 9-Jože Šibila, Gromova ul. 4,2251 Ptuj 10. MelitaBrezner, Bokovaii/a, 2311 Hoče
ora
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.
torek • 26. novembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 26. november
10:00 Pragersko, Vodni stolp: razstava adventnih venčkov, vsak dan do 1. 12., od 10.00
do 12.00 in od 16.00 do 19.00 13:00 Ormož, Ljudska univerza: teden medgeneracijskega učenja, pletenje iz šibja, pogovor o odvisnostih
13:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: tradicionalno srečanje šolskih knjižničarjev 18:00 Lenart, Knjižnica: literarni večer, književnik Ivo Stropnik
Sreda, 27. november
14:40 Ptuj, Mestni kino: 29. festival gejevskega in lezbičnega filma, 20 laži, 4 starši in jajčece
16:00 Ptuj, poročna dvorana Mestne hiše: urbanistična delavnica Izdelava predlogov za
revitalizacijo podstrešnih površin v starem mestnem jedru Ptuja 17:00 Vitomarci, turistična kmetija Pri kapeli: pokušnja in kemična analiza mladega
vina, Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večeri v družbi izbranih knjig
in vin, gosta pisatelj Goran Vojnovič in vinarka Martina Kraner Puntar 19:00 Ptuj, Narodni dom: koncert Potujmo z glasbo ŽePZ Vrtec Ptuj, gostje: Komorna skupina citer Zasebne gl. šole sv. Petra in Pavla in pevka Lana Rešek
Četrtek, 28. november
13:00 Ormož, Ljudska univerza: teden medgeneracijskega učenja, delavnica Drobni
okraski za nasmejan dan, izdelava smrečic iz plute 14:40 Ptuj, Mestni kino: 29. festival gejevskega in lezbičnega filma, Valentine Road, ob 19:00 Bling Ring
18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Nove pridobitve zadnjih 10 let PM Ptuj-Ormož
Petek, 29. november
16:00 Vitomarci, Bar Rola: 15. praznik občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, občinski turnir v pikadu, DU
16:30 Vitomarci, večnamenska dvorana: 15. praznik občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, kreativne delavnice, KUD Vitomarci, župnijska Karitas, ob 18:00 večer skečev
19:00 Ptuj, minoritska cerkev sv. Petra in Pavla: 19. dobrodelni koncert Karitasa ptujske in završke dekanije
19:00 Ptuj, Terme, hotel Primus: Iz smrti v življenje, Andreas Berglesow iz Rusije, sporočilo o življenju po smrti
19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: komedija Po mojem Slovenci, glavni igralec Boris Kobal
MESTNI KINO PTUJ
Sreda, 27. november: 29. festival gejevskega in lezbičnega filma; 14:40 20 laži, 4 starši in jajčece. Četrtek, 28. november: 29. festival gejevskega in lezbičnega filma; 14:40 Valentine Road; 19:00 Bling Ring. Petek, 29., sobota, 30. november, in nedelja, 1. december: 16:00 Smrkci, 18:00 Zakon Molka; 20:00 Bling Ring.
i / i n
J JU
& Tomistav Bralič
1 M| «jI :■ *------=
MMiMJ ^^
v	^
* ? ï PP'.m Sufit
-t y ïï,
f§	Športna dvorana Ljudski vrt Ptuj
----30.11.2013 OB 20D0
t KOMPAS hlWlIlH amiiAiioviNiji
Maslina
3 Intrade
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za vetje objave predhodno pokličite.
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
KLIC DOBROTE
KARITAS ptujske
in završke dekanije
prireja
Karitas V TEDNU KARITAS, ki poteka pod geslom
Verjamem wit&
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Mali oglasi
STORITVE
m
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
PRODAM prašiče težke 40 kg. Tel.
041 848 359._
KUPIM traktor Zetor 25-11 od 1. lastnika, tračni obračalnik Sip 220 in kiper prikolico Ljutomer, enoosno od 3 do 4 tone. Tel. 041 261 676.
NEPREMIČNINE
NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Zamušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902.
i v petek 29. novembra 2013 ob 19. uri v Minoritski cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju
—Nastopajoči na 19. dobrodelnem koncertu:> MILI
>	MATIJA PUŽ
>	ANTONIO TKALEC
>- MEŠANI MLADINSKI ZBOR SV. VIDA
>	ZASEBNA GLASBENA ŠOLA
V SAMOSTANU SV. PETRA IN PAVLA
>	LJUDSKI PEVCI TRTA IZ ZAVRČA
>	'DOROTEJINI OTROCI"
>	TAMBURAŠKI ORKESTER KUD - MAJŠPERK
>	CERKVENI MEŠANI PEVSKI ZBOR CIRKULANE
>	LJUDSKE PEVKE KUD DR. A. SLODNJAK - JURŠINCI
>	KVARTET BAKUS KUD DR. A. SLODNJAK - JURŠINCI Vstopnino 8 EUR in prostovoljne prispevke bomo namenili za pomoč
sočloveku v stiski. Z vašim prispevkom boste osrečili sočloveka.
-Vabljeni! —
Predprodaja vstopnic:
Slomškova knjigarna v mestnem stolpu in župnjiske Karitas
ORGANIZACIJA in izvedba tečajev orientalnega plesa. Lahko tudi na domu za manjše skupine individualne ure. Maj, Majda Fridl, s. p., Kaju-hova 3, Ptuj. Tel. 031 838 069.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesni tip, cena 1,80 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM 170-kg svinjo in pet odoj-kov od 25 do 30 kg. Tel. 041 789 914._
PRODAM ladijski pod, brune in deske. Telefon 051 890 761._
PRODAM traktor IMT 542, letnik 1 987, dvobrazdni obračalni plug ter enoosno kiper prikolico 3 tone. Telefon 031 416 412._
KUPIM traktor, lahko je Deutz, Zetor, Ursus, Ferguson, Univerzal ali podobno. Po možnosti s priključki in kupim enoosno kiper prikolico Teh-nostroj. Tel. 041 235 349.
RAZNO
Doza, SWAT army shop, prodaja air-soft replik in opreme, nožev in mačet, vojaških oblačil, ribiške opreme, LED-svetilk, pirotehnike in streliva. Več na 02 787 0999 ali na www.swat.si.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10
ENERGIJA PLUS
PODARJA VSTOPNICE
TOTI
BIG BAND
15. 12. 2013 SNG Maribor
Prazni sedeži čakajo na vas!

Ime in priimek
Naslov
Poštna številka in kraj
Telefonska številka
Podpis
Izpolnite kupon in ga do 3. 12. 2013 pošljite na naslov Energija plus, d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Med vsemi poslanimi kuponi bomo izžrebali 7 nagrajencev, ki prejmejo 2 brezplačni vstopnici za koncert. Z izpolnitvijo kupona podpisnik soglaša s pogoji nagradne igre, objavljenimi na www.energijaplus.si. Nagrajenci bodo 4. 12. 2013 objavljeni na www.energijaplus.si.
ENERGIJA PLUS
Podravje • Prejemniki medalj za hrabrost in požrtvovalnost
Ko gre za reševanje človeških življenj
Generalni direktor policije Stanislav Veniger in državni sekretar za notranje zadeve Boštjan Šefic sta pred dnevi podelila sedem medalj policije za hrabrost in trinajst medalj za požrtvovalnost. Šest prejemnikov medalj (pet jih je policistov, en pa občan) prihaja iz območja, ki ga pokriva Policijska uprava (PU) Maribor.
Med prejemniki medalje za požrtvovalnost sta policista Policijske postaje Ormož Tamara Janžekovič in Albin Majcen, ki sta iz gorečega vozila izvlekla moškega, saj se ta na njune klice ni odzival. »Delovni dan se je bližal h koncu. Pa-truljirala sva v mestu Ormož in na parkirišču hotela v dimu opazila parkiran osebni avtomobil, ki je povzročal močan hrup. Izpod podvozja je bilo videti, da vozilo gori. Nemudoma sva ustavila patruljni avtomobil, stekla do gorečega in v dim zavitega vozila. Vrata v vozilo so bila zaklenjena. Zaradi dima sprva nisva opazila, da je nekdo v avtomobilu. Vendar sva po hrupu, ki je nastajal zaradi pritiskanja na plin, sklepala, da je v vozilu oseba. Razbila sva okno, odklenila vrata in možakarja, ki je v gorečem vozilu zaspal, spravila na varno. Ta se je sicer sprva upiral, saj je očitno v vozilu močno zaspal in sploh ni vedel, da njegov avtomobil gori. Pri reševanju naju je vodil cilj, da je treba osebi, ki je bila v gorečem vozilu, čim prej pomagati in jo spraviti na varno,« sta o reševanju povedala policista Majcen in Janžekovičeva ter dodala, da jima medalja pomeni predvsem zahvalo za dobro opravljeno delo. Tamara Jan-žekovič je v policiji zaposlena šest let in pol, Albin Majcen pa 12 let.
Iz gorečega stanovanja rešil žensko
Z medaljo za požrtvovalnost je bil odlikovan tudi policist Policijske postaje Lenart Robert Žmavc, ki je julija letos iz gorečega stanovanja rešil žensko. Žmavc je v policiji zaposlen 13 let, julijskega dogodka se spominja takole: »Tisti dan sem bil dela prost in sem odšel na obisk k svaku Blažu v Maribor. Ko sem prišel do stanovanjskega bloka, sem opazil, da se iz pritličnega stanovanja močno kadi. V tem času je pred blok prišel tudi svak. Ker sem vedel, da v stanovanju, iz katerega se je valil gosti dim, živi starejša gospa, sem nemudoma skočil na ograjo kolesarnice in skozi odprto okno pogledal v notranjost. Svak je medtem v stanovanje poskušal vstopiti skozi vhodna vrata, a so bila zaklenjena. V gostem dimu sem opazil zmedeno in prestrašeno gospo, ki je klicala na pomoč. Z okna sem odstranil komarnik, se čez polico nagnil v notranjost stanovanja, gospo prijel za roko in jo pričel vleči k oknu. Gospa me je v tistem trenutku z roko pričela vleči v notranjost stanovanja in me prosila, naj rešim še njeno mačko. Kljub močnemu dimu
Prejemniki medalj policije za požrtvovalnost in hrabrost; letos jih je bilo 21.
Foto: arhiv policije
in ognju mi je uspelo gospo potegniti do okna, kjer sem jo čez okensko polico izvlekel na lestev, nato pa sem jo s svakovo pomočjo varno spustil do tal. Iz stanovanja sem poskušal rešiti še mačko, kar pa mi zaradi dima in ognja ni uspelo. Mačko so nato iz stanovanja rešili gasilci.« Kaj je policista Žmavca gnalo pri reševanju in kaj mu pomeni medalja? »V takšnih primerih sploh ne razmišljaš, ampak se tako odzoveš. Priznanje je bilo zame presenečenje, zelo sem ga vesel. Pomeni mi pohvalo za trud in motivacijo za nadaljnji poklicni razvoj. V takšnih trenutkih ljudje spoznamo, kako in koliko so pomembni medčloveško odnosi.«
Rešili dve življenji
Prejemnika medalje za požrtvovalnost sta tudi policist kriminalist iz Sektorja kriminalistične policije na PU Maribor Matjaž Gril, ki je v Policiji zaposlen 14 let, in občan Janez Sev-šek iz Laporij. Gril in Sevšek sta iz potoka rešila moškega, ki je bil hudo poškodovan. » Bilo je v nedeljo, 19. maja. Z družinskimi prijatelji smo se vračali s pohoda in v strugi Šturmovega potoka, v kanjonu, na težko dostopnem terenu zagledali moškega, ki je bil obrnjen na trebuh. Glavo je imel do polovice potopljeno v tolmun. Po strmem terenu sva stekla v kanjon. Najini ženi sta medtem poklicali reševalce. Ponesrečenega, ki se je že utapljal, sva izvlekla na skalnato brežino. Bil je popolnoma podhlajen, bled v obraz, komunikacija z njim je bila skoraj nemogoča, saj je bil vinjen in ni vedel niti, kje in kdaj je padel. Ponesrečenca so nato oskrbeli gorski reševalci,« sta pojasnila policist kriminalist Matjaž Gril in njegov prijatelj Janez Sevšek. O tem, kaj jima pomeni medalja, ki sta jo nedavno prejela, pa sta v en glas zatrdila: »Gre za priznanje, ki potrjuje, da sva v dani situaciji pravilno ravnala ter s tem poškodovanemu rešila življenje.«
Z medaljo za hrabrost pa je bil odlikovan policist Postaje prometne policije Maribor Andrej Kovač, ki je iz hladne in deroče reke izvlekel utapljajočo se žensko. »Tistega mrzlega zimskega jutra smo se s starejšim sinom in ženo odpravili na zdravniški pregled. Ker smo imeli še dovolj časa, sem avto parkiral ob Dravi. Peš smo se napotili proti zdravstvenem domu. V bližini studenške brvi sva z ženo opazila, da v Dravi plava človek. Najprej sem po-
mislil, da gre za utopljenca. Ker se je telo v vodi premaknilo, sva oba z ženo ugotovila, da oseba potrebuje pomoč. Stekla sva do obrežja Drave, slekel sem bundo, se ob pomoči žene spustil v mrzlo reko in zaplaval proti ženski, ki jo je nosil tok. Dosegel sem jo nekje 15 metrov od obale, jo prijel in pričel vleči proti obali. Iz vode mi je žensko pomagal izvleči neznani moški. Da pomagam neznanki, ki se je utapljala v mrzli in deroči reki, sem se odločil
hipoma. O posledicah takrat nisem pretirano razmišljal. Zavedal sem se, da so ženski štete minute in da ne bo več dolgo vzdržala,« je povedal Kovač, ki policijsko uniformo nosi že 17 let. Na vprašanje, kaj mu priznanje pomeni, pa je odgovoril: »Odlikovanje pomeni, da lahko javnosti tudi s takšnimi dejanji dokažemo, da smo policisti tisti, ki ljudem pomagamo. Pa čeprav imajo ljudje o nas pogosto napačno mnenje.«
Mojca Zemljane
Foto: arhiv policije
Med letošnjimi prejemniki medalj policije za požrtvovalnost sta tudi dva ormoška policista. To sta Tamara Janžekovič in Albin Majcen.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen Konrada (26.) dan, ~3/3 takšen bo malone ves svečan.
Osebna kronika
Rojstva: Janja Golob, Mala vas 2, Gorišnica - deček Ažbe; Sandra Roršek, Tlake 35 a, Rogatec - deček Anej; Tanja Droždan, Ul. talcev 3, Rogaška Slatina - deklica Neja; Nataša Janžekovič, Ti-bolci 59, Gorišnica - deklica Ana; Andreja Mesarič, Čar-manova ul. 8, Ptuj - deček Luka; Mojca Stegne, Turiška vas na Pohorju 10, Zgornja Ložnica - deklica Maja; Iris Furjan, Čučkova ul. 9, Kidričevo - deček Adrian Sebasti-jan; Mojca Krajnčič, Juršinci 15 a, Juršinci - deklica Iva; Natalija Mesarič Maračič, Ciril-Metodov drevored 11, Ptuj - deklici Ariela in Nikita; Renata Rajh, Šalovci 21, Središče od Dravi - deček Matic; Andreja Rino Uroševic, Kidričeva ul. 25, Maribor - deček Liam; Klavdija Vindiš, Gozdna ulica 16, Rače - deček Filip; Suzana Božičko, Lancova vas 47 a, Videm pri Ptuju - deklica Sara; Zlatka Prevolšek, Nadole 40, Žetale - deklica Naja; Martina Čeligo, Gabrnik 4, Juršinci - deček Taj; Lidija Sušek, Mariborska c. 9, Orehova vas - deček Timotej. Umrli so: Franc Zajc, Lackova ul. 3, Kidričevo, roj. 1933
-	umrl 12. novembra 2013; Pavla Selišek, roj. Lorber, Mladinska ulica 7, Kidričevo, roj. 1927 - umrla 16. novembra 2013; Ivanka Peršuh, roj. Gorjup, Koritno 2, roj. 1939
-	umrla 20. novembra 2013; Stanko Zamuda, Gorišnica 116, roj. 1951 - umrl 20. novembra 2013; Angela Bru-men, roj. Krajnc, Gornji Ključa rovci 7, roj. 1924 - umrla 22. novembra 2013. Poroke - Ptuj: Anton Men-daš, Pohorje 30, in Suzana Ferencek, Tešanovci 94; Nikola Jaroš, Zrinskih i Franko-pana 6, Varaždin, Hrvaška, in Urška Horvat, Ulica 5. preko-morske 6, Ptuj.
badilkit
89,8 98,2 104,3 Mh
f~oiÍu£ajte naá tudi na ópietu,: www. radio-ptuj. ó i
RADIOPTUJ
69,8'98,2" 104,3
Danes čez dan se bo oblačnost od vzhoda širila nad osrednjo in proti večeru nad zahodno Slovenijo. Pihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem pa zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, v alpskih dolinah do -11, najvišje dnevne od 0 do 4, v alpskih dolinah okoli -2, na Primorskem do 7 stopinj C.
V sredo dopoldne se bo od severa jasnilo. Hladno bo, veter bo postopno oslabel. V četrtek bo pretežno jasno, popoldne se bo od severa postopno pooblačilo.
Opozorilo
Do srede dopoldne bo pihal okrepljen severni veter, ki bo najmočnejši v severni Sloveniji. Jutri bo na Primorskem burja močna. Veter bo v sunkih lahko dosegal hitrost okoli 100 km/h.