Tečaj XVII.
gospodarske, obertniške
List 8.
Izhaj aj o vsako sredo po celi pôlf. Veljajo v tisk aru ici j emane za celo leto 3 fl. 60 kr
*
pol leta 1 fl. 80 kr
?
poeiljane po posti pa
celo leto 4 fl. 20
>
pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. & kr
četert leta 90 kr
dn
Ljubljani v sredo 23. februarja 1850
Kaj storiti, da hiše niso vlažne

(Dalje).
Kako naj se tla napravljajo.
w	Jff	^
Ce so tla spodnje hiše nad kakim obokom (velbom) in so lesene, ne bojo suhe, ako so na sami zemlji. Treba
je tedaj, da
s prav
h
p e s k o m
pljejo
potem
se
le dilje čez polože. Dan današnji so začeli namesto
peska drobno stolčenega
premoga (kamnitnega oglja) jemati
ali pa njegovega pepela. Naj se pa tla napravljajo kakor
koli. pod
naj se tlak poprej ne poklada, dokler ni cela hiša streho.
Pa še druga napaka vlažnih tal je ta, da se cez vlažne
tla položene dilje rade
ejo, in da je s takim tlakom
5
kadar žeblji več ne deržé, velika sitnost. V takih okolj šinah včasi ne pomaga nič druzega kakor vse tla razter
gati in z novo
Stara ši
suho podlago jih nasuti, ta je pa tlam najbolj škodlj
zakaj
zato, ker se njeni ap
deli spodnje straní dilj k
terdo primejo in jih apno malo po malo razjedali zacne. Tudi je stara šuta namešana še z drugo šaro, ktera je diljam škodljiva; tudi je včasih steníc v nji in druzega merčesa, kterega se gospodar znebil ne bo, ako se je vgnjezdil v tla
K a m n i 11
radi
y
e tla vsake sorte imajo v gorkih krajih ker so hladne in se lahko čedijo in se tudi steníce
nikoli ne vgnjezdijo v nje merzle in zdravju škodljive
y
ali za naše kraje so pi
N a v a d
ilo veni
t eri i h
y
v
ce
• v
bi ga mogli prav
terdno napraviti, in pa ga potem se lično pomalali, bi bil najbolji tlak, zato, ker je suh in gorak. Nekdaj so imeli skor po vseh hišah tak tlak, kterega dan današnji le še v nekterih kmečkih hišah ^ po mostovžih itd. vidimo.
Če si pa napravljamo tla iz dilj
y
naj
jih vselej raji
da tla prevlečejo s kako barvo in to namažejo potem z oljem. Vendar take tla tudi niso brez vse sitnosti.
(Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje.
pr i d
(Kdaj se prid
debel kromp
Kdaj p
s e
ko krompirja)? Nek skušen gospodar
pravi: Kdor hoče de be lega krompirja pridelati, naj ga berž ko krompirjevec (kal) iz zemlje pribode, prav
ko osuje. Kdor pa hoče, da bo pod vsakem kupo
v i ik
krompirja, naj počaka, da krompirjevec precej odrast
y
potem naj ga
(Korist
krat, pa vselej le po mal
Pije
kretoveg
to
ja). 7 ljudi napravi
toliko gnoja, če se z zeleznim vitrijolom ali pa gipsom dober ohrani in mu ne izpuhté najtečniši deli, da se ž njim
za 5600 funtov
P
• >
ali pa 6800 funtov ječ m
posetve pognoji. Clovečjeka naredi ena oseba leto in dan okoli 360 funtov, ki je 10 do 16 gold, vreden; scavnice pa 700 funtov.
(Gnjil kromp
J
d r a vj
kodlj i v)
zdravnik na Erdeljskem pravi, da iz bolnega krompirj
Nek
ve-
liko bolezin
haj
i
ki se
dan
današnj
med
ljudstvom
y
ki že več let ne rodí in se ne obnaša
9
y
nahajajo. Krompir
kakor se je nekdaj obnašal, je poglavitni živež revnih ljudi in ga jedó, kakoršen jim v roko pride, brez da bi ga bolnih delov očedili. V več krajih ga celó v spavnicah hranijo,
ujiti sad škodlj
zrak še bolj pokvari, po kterim
ljudstvo več ali manj tudi bolehati jame. Želeti bi bilo
tedaj
y
da bi gosposka in duhovšina ljudstvo na kmetih o
tem svarila in podučevala
Odgovor zastran ričkovega olja

Iz Dvora na Koroškem. Zvediti, kako se ričkovo
napi
tako
y
da tab!je iz terdega lesa (parkete) olje delà, pokličem k sebi staro gospodinjo, ktera se s tem
položimo po izbah namesto
h
hkih dilj
opravilom že več let pečá, in ta mi odgovori: „Ravno tako.
Takih terdih tal ni treba tolikrát z vodo umivati in kakor iz drugih oljnatih semen.44 S tem odgovorom ne za-ribati kakor navadnih dilj, in veliko manj mokrotě se dovoljin, jo natanjčniše izprašujem, in sledeči popis zvem.
spravi v hišo. Nektera gospodinja je pridua in čedna in
Kader je riček do dobrega zrel, se mora dobro po
tla morajo biti bele kot miza. To je prav;
al umivati sušiti
y
to je
y
na skřeli ali pa v renjah, v peči po kruhu
y
y
in ribati jih tako, da se ccl škaf vode polije po tleh in je	potem pa v stopah dobro stleči. Zdaj gré še le v oljarijo
hiša jezeru podobna: to je velika napaka in delà naše	— tukaj se iztrese ričkova moka v posebne niške na sredo,
pohistva mokre, ker mokrota se ne vsede le v dilje in pod	in se přilije na en korošk maselj en maseljc mlačne vode,
nje, ampak vodeni sopar se vsede tudi v zidovje in hiša	pa ne vrelega kropa, ker tedaj olje ne teče. Zdaj stopite
je vlažna.
dve ženski, ena na eno
druga na drugo ožjo stran k
ena za
»
Naj si naše gospodinje dobro zapomnijo to, da tla niškam
ena kepka in druga razganja
y
to je
y
umivati so ne pravi, jezero napraviti v hiši, ampak z grabljuje z obema rokama, pa z vsako m alo m 1 a čn e v o d e in o b i I n i m ža g a n j e m jih d o b r o moko, in jo ob enem
posebej, za ričkovo
stiskuje, in ove
kepe pred drugo
dergníti, da se jim vzame nesnaga
Res
y
da je enmalo
mečlje, in ta jih z obema rokama razganja
vec delà pri tem
y
al hiša je čedniša in škodljiva mo
Kader pred pervo ni več moke, zacne druga kepe
krota se cdverne.
Navada je tudi z olj nato barvo namazati tla
y
potem ni treba tolikrát tal umivati in z malo vode se
ker
V
se
delati in jih pred pervo metati, in zdaj jih ta razganja to delo tako dolgo ponavljate,
y
m
, dokler ni moka dovelj ude-lana. Kadar se pa noče moka v kepah deržati, se malo po
opravi umivanje. V bolnišnicah, kjer se boje prehlajanja malo toliko mlačne vode bolnikov po večkratnem umivanji tal, vidimo pogostoma
priliva, da
v kepah ostane. Da se
y
pa vé, da je moka dosti udelana, se vzame pest moke, in

58
se pred uhom stiskuje, in kader olje v pesti zacerci, je to	cuvaj in oskerbnik. Panjovi so po navadi iz štiri čevlje
znamenje, da je moka že pripravna za prešanje. Zdaj se	dolgih in do dva čevlja sirocih in izdolbljenih klad naprav-
v pripravljenem kotlu toliko moke povadi, kolikor je je	ljeni; kjer se nimajo enacih klad, jih napravljajo kakor pri
treba za en mancot — pri nas se je vzame za en mancot	nas sode, iz posamnih dog in jih z obroči nabijejo, kterih
pol maseljna; već je vzeti ni dobro, ker se ne more olje	pa ne pokladajo kakor naši čbelarji, ampak jih pokonci
V tem ko se moka vadi, se tlačiv-	postavljajo. Pozimi hranjujejo panjove v koci iz slame na-
mraza popolnoma obvarovani.
popolnoma iztlaciti.
nica pripravi, in platno, v ktero se srednje vroča moka iz pravljeni, kjer so
zimskega
kotla zavija, če je suha, z mlačno vodo pomoci in prav dobro izžme. Kader se v platno zavita moka v prešo dene,
Na Rusovskem imajo sem ter tje veliko lipovih goj-, neizrečeno veliko ajde, tù in tam tudi dovelj maka se iz začetka ne smé prenaglo stiskati, da olje na verh sejejo, in na širokih ravninah raste po celi rusovski deželi
zdov
ne stopi.
En

tudi obilo obilo cvetlic, kjer čbele posebno
bogato
paso
mancot dá en maseljc ćistega
in okusnega zdravega dobivajo; ni tedaj čuda, da so Rusi izverstni čbelarji
j
iU
olja; najbolje je, ktero vsred prešanja pritece; pervo je en- da pridelajo sila veliko medu, kteri je prijetniši kakor uni malo motno, zadnje pa grenkljato; nobeno ni za kolesa iz planinskih krajev. mazati, ampak posebno tisto, ki vsred prešanja pritece, za vsako gosposko mizo. Za svečavo ga pri nas ne rabijo,
zato ker je prežlahno. Za tlačanje se plača od mancota
#
1 kr. star. dn., ednajsti mancot, pa tudi olje tega mancota
ostane oljarju za prešo.
Pri nas sejejo riček pogostoma; večidel pri kraji
okoli turšice, pa jo zlo zaderžuje; nobeno steblo, ki blizo
ricka raste, ne zraste cez ped, in tudi stroka ne naredi, bila tudi Nora.
Preiskave na polji slovanské archaiologije,
O groiiiski sekiri imenovani: „Taran balta-sekira.'*
Spisal Davorin Terstenjak. »	(Konec.)
Gori sem že rekel, da je boginja podzemeljskega sveta
Vendar ga radi sejejo, ker jim olje marsikak krajcar do
No rej a
u i
V posebnem članku: „Ueber die Gôttin
nese, slamo ričkovo pa v metlice povežejo in jih za pome- Slovencov obširno
tanje rabijo.
Lesjak.
sem o tem mitologicnem bitji v veri norenskih
in povedal, da No rej a pome-
govoril,
njuje: globoko zemljo — boginjo globoke zemlje
druge
Kako dolgo semena kaljivost obderžé.
Treba je, da gospodar to vé, zakaj potem ne bo strani pa tudi ne bo sejal takega, ktero je kalji-
in
55
No rici"
Norenci: prebivavce
n i ž i n
i
po
nikev, Bewohner der Niederungen, Vertiefungen.
Ko sem oni článek pisal, še nisem našel v božanstvu
semena zameta val. ktero mu bo še dobro kalilo
severnih Slovanov
bo°"

inje
i
ktera bi se z Noro
No
vost ze izgubilo:
Kaljivost obderží:
rej o v imenu in pomenu ujemala. Ker La to va najdemo v severnoslov. Latonu; Jar moga v severnoslov.
y
V
pšenica .......	3 do	4	leta
* V rez........	3 —	4	55
ječmen.......	2 —	3	55
oves........		2	leti
proso .......		2	yy
turšica.......	3 —	4	leta
grah........	4 —	5	rt
detelja.......	3 —	5	55
ogersica.......	2 —	3	55
lan........	5 —	6	let
pesa........	6 —	7	r>
ko re nje.......		4	leta
čebula . . . . . . .	2 —	3	y>
salata...... .		4	55
jabelčne in kruškove peške	2 —	3	w w n
kumare.......	6 —	7	let
>
Jaru, Jarovitu, Mogu, Mogimaru, Charta
severnoslov. Krtu; Lut umara v severnoslov. Lutomaru Lutomiru; Bělina v severnoslov. Belu, Belbogu itd. tedaj tudi No rej a mora imeti svojo družico v severnoslo-venskem basenstvu, in rekel bi, da v mitiškem bitji severnih Slovanov NIRA imenovanem.
Stari
česki letopisec Stránský2) med podzemelj
ski m i božanstvi navaja tudi žensko
boginjo
o
NIERA.
Ker se deblo nor v severnoslov. nareejih
glasi
n i r,
ruski nyr, tedaj se oblika NORA sklada s česk. NIRA.
Glasnik o prestopa že tudi v slovenščini rad v i
domo, pohorski: zgir
y
na primer

horvatskoslov. dimo
zgor.
Glasnik r pa se spet rad zmenjuje z glasnikom v
y
primeri cerkvenoslov. skroz in skvoz, nemško: Rašen
in
Wasen, Spi nnrocken *") in Spinnwocken.
3
Učeni Bopp 4) sam pravi: Die vers^hiedenen Halbvocale und
časa
Da pa seme, dobro shranjeno, kaljivost še delj obderží, vsak kmetovavec iz lastne skušnje vé. Tudi popolnoma zrelo in suho seme delj časa kaljivo ostane memo takega, ki se je poželo in domií spravilo, preden je do do-
Liquidae werden wegen ihrer geschmeidigen fliissigen Nátur leicht unter einander verwechselt. Am
der Wechsel zwischen r und
i
ferner
gewohnlichsten
mit v.
ist
Iz NIRA toraj lahko postane NIVA, nasljano NINVA
y
brega
dozorelo in popolnoma se posusilo; kar se res dostikrat tù in tam, pa ne vselej po nemarnosti, ampak le zavolj straha pred hudo uro stori.
in tako se je velela pri starih Moravcih podzemelj ska boginja, ktero je Stredowskyr>) primerjal z
gerško
Pro
serpino
Res je, kdor se v žetvi prehití Dovelj zernja v kali zadusí!
)
Al tudi r in v se zmenjujeta z glasnikom j, na primer, slovenski zavec in zaječ, bravec in brajec
kleveta in klejeta, jajce in vajce, faj-
y
j
€belarstvo na Rusovskem

v	;	.
Cbela je Rusom kaj ljuba domaća živalica; rusovski kmetovavec ima posebno skerb za njo, in jo s pravim veseljem glešta; znane so mu popolnoma navade in potrebe omenjenih živalic, in on vé vse napake, ki jim utegnejo
Schafbock
mešter = farmešter, staročesk. veste zzjiste itd.;
tako je tudi iz oblik NIRA, NIVA mogoča oblika: NIJA,

„Mittheilungen
Glej 1857. str. 135 1634. 24. cap. 6. str. 248.
138.
des histor. Vereins fur Krain." Jahrg. Stránský „Resp. bohem." Lugdun. Bata v.
Glej Kuhn „Zuř âltesten Geschichte
škodovati, o pravém času odvraćati. Skorej pri vsaki hiši der indogerm. Volker" v Weberovih „Indische Studien" I. Baud
je poseben vert za čbele, kjer čbelnak, poln panjev
stikrat do sto in
v
se
vec
y
, do-
napravljen stojí. Vedno mora kdo
III. Heft str. 357.
Bopp
r>
Vergleich. Gramm." I. Band I. Hálfte
stran 35, 36. 5) Stredovski stran 54.
na čbelnem vertu biti, ki vé s čebelami v caker hoditi in
*
opravlja delà, kakoršnih čbelarstvo potřebuje, ali pa leží v majhni koči, ki je s slamo krita, kakor zvěst čebelen
*
Kuhn na oraenjenem mestu primerja sansk. v adz a s staro-visokonemški rokko.
G. Gluck, kteri si je prizadeval vse keltiske imena, ki se nahajajo pri Caesaru. po gramatićnih pravilih razložiti, za ime-
59
id pod tem imenom so Guagninovem z e m e 1 j s k> 1
pozn? 'i

stari Polaci po sporoeilu
injo Ceres.
sich die Donnerwolken in einen
ft
Regen ergiessen
und beim durchbrechenden Sonnenschein den Regenbogen Pri Litvanih z drugim tv^rivniin suffiksom podzemeljsko bilden, personificirt. Desswegen ist sein Antlitz freund-
boginjo najdemo z imenom NIJOLA, * ) kar spet se ujema
z M JO.
da so MRA, NIVA, NIJA bile ze-
h
h e i t
und fried
( sedate) und die D
teinschleud
uht gesenkt in seiner Hand
Iz tega vidimo,
Sedat bi celó ute
p-
slovenska beseda biti in to
meljske boginje
in takosna je tudi bila norenska NORA
pomeniti, kar latinska. Thema je sed, odkodar lat. sedare
y
NOREIA, kakor sem v gori imenovanem članku do dobrega setzen, machen, beruhigen, besanftigen, sedate, sich ge
razložil. Da boginja Nor ej a ni le samo „Schutzgottin setzt habend zz ruhig, friedlich. Ravno tako v slovenscini des gleichnamigen Municipium, oder auch dieses iz témata sed dobinio s eda ti, setzen machen, vse da ti
selbst als Gottheit personificirt" bila, kakor dr. Hefner misli
poleg kterih je tudi No«
y
s e
y
drugih božanstev
sich setzen.
Kadar nevihta odjenjevati zacne, pravimo: ;,Ze se vsedá nevihta.'4 Ker v staročešćini najdemo: epo-Mesto Norejo so keltiški Boji s celim norejanskim sed a" v pomenu: turbidus, turbulentus, in quietus (Ša-
še vidi iz družbe rej a bila častěna, kakor : M a r s
y
y
Hercules, Victoria itd.
okrožjem vred že leta 58 pred Krist., kakor Caesar fařik in Palacký „Die âltesten Denkmáler der bôhrnischen (Bell. gall. I, 5) pise, pod evojo oblast spravili. Ako bi Sprache" 218), tedaj seda, posedá izrazuje nasprotni
Nor ej a samo kakošno mestno božanstvo bilo, gotovo bi pomen: quietus, rnitis, lenis. Suffiks at najdemo v be
Al
sedi: rogat, hómig, iz temat. rog, karat
felsig,
iz
ga tudi sorodni panonski Brevci ne bili častili, spomeniki poterjujejo, da je Publi Septimi Claudian Decan témata: kar, go rat, bergig, iz temata gora. Kakor pa
cohortis Breucorum, kteri je v Germanii s to kohorto gorat je sostavljeno iz gora
at
y
toraj: gora at
v posadki bil, za se in svoje postavil boginji N orej i gorât, spominek, kterega zlomek je sadaj hranjen v Landshutu gesetzt
tako je
, ruhig,
mogoce friedlich
sedat iz seda -pat lat. s eda tus.
s e d â t.
na Bavarskem. Panonski Brevci, ktere je Tiberi (Sueton
in Tib. c. 9) přemazal

y
V historicni dobi nahajamo imena Sed es lav; utegniie so po Pliniju (JHist. Nat. III, 28) so te imena po častji S eda ta nastati. Vendar tudi Po-
in Strabonu (lib. VII, cap. 5
y
3) stanovali med Kol po goda in God ut to izrazujeta, kar Sedatus, od god
y
in Savo. Stanovnike tega kraja še dan današnji sosedje tempus, goditi, pogoditi, t e m p e r a r e = sedare imenujejo Brajce. Se kot rimski podložniki so osem meri: Zeit in zeitigen.
y
pri
koho rt v rimsko vojsko postavili!
Tudi se je
utegnil
bog
m i r n e g a
rodivnega
deža in
Kohorta Brevcov je tudi bila posajena kraj reke groma veleti: Samo, Samovit, Samota, ker so te Rhena. Tam se je našel napis: SASAIVS LICAI filius, imena zeló priljubljene bile pri Slovanih. Pomen imena sem
miles ex cohorte octava Breucorum annorurn XXXII. ze na drugem mestu razlozil, da ima se iskati v koreniki stip. XII hic situs est, haeredes titulum fecere ( Gruter str. sam, ruski: samitsja, beruhigen, sansk. cam in sam
560 Ni
y
Sasaj iu Li kaj ste imeni
k
po
(glej
v
Novice" leta 1858 Nr. 49 str. 386).
biiki primeri: Rataj, Blagaj itd., in po kore nik
y
Važno je zmirom najti toliko osebnih imen na norenskih
od sas, der Drache
y
in
k
zato L i ka j = L i k
ime po Slovenskem. Tudi S
y
S
v .
y
vijo po Štirskem. Slavna kohorta Brevcov
varskem spomenik druge m u domaćemu božanstvu po- Ime Samovit pričuje
znano spomenicih: Sam, Samuk, Sa muka, Samuda, in pa
pri severnih Slovanih Samo, Samota, Samo-vit itd.
Friedensfest.
v •
zi
S a s a ri
je še na Ba- Rusi imenujejo mladoletni praznik Semik
y
da
so
stari
Slovani božanstvo
stavila namreč: Sedat
Spomenik je sadaj hranj
Ba
gsburžkem starinišču (glej Hefn
str. 99j. Ker napis se gla
w
Das
SEDATO SACRVM
en v Samo častili, ker vit izrazuje to kar bog, staropersiški: ische vitha, deus, sansk. luč (glej Kuhn v Weberovih
índisch. Studien" str. 324). Tako utegne nas Sedatus
v
COH. I. BRE. itd., je tedaj dr. Hefner dvomil: ali bi bral biti staroslov. Samovit, quietus, sedatus Deus.
Bretonům ali pa B
Vendar je berilo B
Ta článek, v kterem sem samo
y
razlagati
resnično, ker galski rod v napisih se Taran balto-sekiro, obsega sedaj tudi
ćoru m edino
zmirom najde v obliki BRITONES, BRITONUM. Pole
druge
namenil pred-

mete,
vendar, ker glavna naloga mojih spisov poleg
tega je bil Sedat panonsko slovensko božanstvo, mitologičnih in starinskih izsledovanj je dokazovati slovens-kterega spominek in sliko še lahko v Leskovcu ne daleč nost Norencov in Panonov, tedaj vse tukaj pretresovano
od in
ega Ne vod
vidimo. Jaz sem že
v „Mittheilun
6
des histor. Vei
fiir Ki
v „Novicah"
gotovo ni zastonj pisano, marveč mi je nov temelj mojih
(Jahrg. terdenj.
1857 str. 112) o tem božanstvu govoril. Ker vsem mojim čitateljem niso menda oni listi znani, še enkrat dotične
bei den Slovenen
verste sem postavim
Y)
Den Pogod
Jezikoslovne stvari

y
auch Godut genannt, finderi wir in der
Uebertragung
Sedatus Augustus, mi8ch-slawischen Denks
kirche zu Haselbach
Sein Bildniss ist auf einem ro
der an der Wand der Pfarr
y
Sedatus S c h I e u d
ngemauert ist, zu sehen
Der
Godut halt in der einen Hand
y
in der andern den Do nil erst teigrunde ist ein Regenbogen angebracht.
gesenkte in. Im Hin-
Es ist somit
Odloček iz slovenske sintakse.
Več je vredno jedro kakor lupina, in če ima tudi revno opravo, dragi kamen ne izgubi cene; toda vrednosti primerjena oprava se mu prilega toliko lepše. Taka je tudi z knjigami.
Poglavitna reč so narodu koriš tne vednosti in
znanosti, in če bi kdo pisal še tako blišečo slovenščino, malo bi izdalo narodu, ako ne bi si pisavec zadobil bogate zaloge vednosti, iz ktere bi mu delil kruh dušne omike. Al pri tem se tudi zunanja oblika ne sme puščati v nemar, in škoda je, če bukvam koristnih naukov polnim gerda pisava delà ekazo. Torej je hvale vredno, da se nekteri pisavci
v v
im Godut der sanfte befruchtende Donner obne gevvalti
Sturm und Hagel,
jeuer Witterungsprocess, in welchem
Noreja
za ime N Gu agn
našel korenike v keltiškem jezika; ravno tako ne
Nij ola je kralia Pokl
Hôhle
kar
„Descript. Sarm. europ." 1581 str. 9.
litevski initologii bila žena podzemeljskeg s (Narbutt l, 66). Ime se ujema s slov. peke
v
Pok
ger Sumpf-4 (Stend
letiškem jeziku tudi pomenjuj
m
L
pa
„Lett Gramm." str. 267) toraj s. Na Slovenskem imamo vec
po sporočilu našega Koseskega prizadevajo „jezik opiliti peg." Po takem rodoljubnem trudu se je zlasti v poslednjih desetih letih prisvetila že marsiktera, popred skrita, slov-niška resnica.
muznatih krajev, kterim se pravi: „pekel, v pekl
u
Vendar tudi v ti reči delajmo s pametno mero, ktere je treba povsod. Pomisliti bo treba na eno stran, da kakor
ga ni naroda čiste, nepomesanc kervi, tudi ni in ne bo kristjanske roke" ,
negrozovitne roke.
ker poslednje pomeni tudi v dobre
r
ohranil ne eden narod tako cistega, samorodnega jezika, v kterem ne bi se znala moč tuje do ti ke, in da iskaje tacega jezika, gonili bi se za nedosežniui vzorom ; pomisliti
jezik
Pa vernimo se k prevzetemu delu. Ker se slovanski
9
kako
je bi!
rečeno. nekako
ogiblj
bo na drugo stran, da smo vsi sinovi enega očeta Adama, nikov, pritaknjenih dru enaeih dušnih zmožnosti, čutenja in mišljenja, da torej ne rodivnikom bodi si prili

or
» 9
3 samih rodiv-11 samostavniku, pristavlja takim bodi zaime, aii kak samostavnik
more
biti drugači,
kakor da se po večern ujemajo vsi jeziki
enacem padežu, včasi tudi po cel stavek, ali jih pa, kakor
med sabo, da ni vse, kakor bi se komu zdelo, germanizem, se godi najcešče, nadomešča s kacim prilogom, izpeljanim ali če bi bil, da je morda prav za prav romanizem ali gre- iz dotičnega samostavnika. Primeri perve verste so: Pregled
eizem itd. gredoc nazaj po stopinjah ljudske omike, in da vse
kajti jezik ni člověku cilj in konec, temuč je le po-
rn Ij
iz ust
nektere lastnosti našega
d

moček, s kterim naznanja svoje misli
vsaka tujka, vsak
m w
U
knj
nj
prerok
podoba D
ÎVf
od Senja I
tuj rek slovenščine ne gerdi enako. „Priti ob kaj mesti „izgubiti", na pr., je pošten in
cc
na
Kar se pa tiče prilo
drujrim boljšim
(serb.).
ki se va-nje spreminja ro
_____7 ___ r--* j- r......... —r»—- — j— diviiik samostavnih imen, nam bo očitno toliko, da za to
Slovanom neznan germanizem, ali nas toliko tišči? Tudi je spremembo je pred vsem potreben kakošen prilog, ki bi ž
za razsojo, kaj je naše, kaj tuje, sploh treba redke njim nadomestili rodivnik
ustah n i
i
prilo
or
» 9
ktei
ni dobil v narodnih
redke učenosti.
Med slovniškimi vprašanji se ravno sedaj pomika bolj
naprej tudi to: Ali in kdaj se sine na ravnost za stran prilo
nikacega posebnega pomena. kajti prepoved išljevati si ali kovati besede, velja popolnoma tudi za-
*
Ce v slovarj
ne
dobimo primérneg
samostavnikom (nom. substant.) rabiti rodivnik ali usesu dovolj ugodnega prilo
treba bo kako
(genit.) drugega samostavnika gol priloga ali druzega pristavka.
9
to je

brez drugace zadostiti temu, kar hoče gramatika
Nekterim so se taki rodivniki silno pristudili, in reči
se
mora, ne po křivičném, kajti vidimo, da govor prostega
Takošni prilogi, namestniki rodivnikov, dvoje so verste: svojivni prilogi (adjectiva possessiva), ki kažejo, čigava je reč, ktero naznanja pridruženi jim samostavnik, ali pa drugi
ljudstva in boljši spisi se jih
nekako ogibljejo;
toda ker je
prilo
cr>
P
°J
prilo

iz samostavnikov, kakor
množina samostavnikov silno velika in število raznih pri merov, v kterih se dajo po rečeni zvezi pritakn ti dru drugemu, čisto nepregledno, bode pisaje slovenski pač mar
je znano, imajo končnico: o v ali ev

i n
nespremen
ar ©
ljivim manj
i
dali
w
J
1
k
k
»
da od druzih Slovencom
nanih ne govorimo
sikdo omahoval dostikrat in želel, da bi se ta predel slovenske sintakse nekoliko bolje pojasni!. Naj povem torej tudi jez, kar sem v ti reči mogel spoznati iz naših in
daj
Vp
aša se sedaj p e lj e va t i p
I
kterih
• t
J
mostavnik
prilogi?
se
Samo iz tacih, ki naznanjajo žive st
*
namrec
druzih slovnie. iz Daničičeve hvale vredne serbske sintakse
i
osebe, pooseblj
(personiťicii
bitj
in po nekaki ana
in po lastni skušnji.
Pred vsem drugim gré tukaj vzeti v misel, da
lo
^ii
»
tudi žívali, to se vé da samo zastran tistih reči
9
ki
9
ker
se jim morejo pripisovati
slovenščina, podobna v tem latinščini, ne čisla nič kaj sa
K večjemu bi se utegnila sčm šteti še kaka rastlina
9
mostavnikov, ze smemo nekako slediti tujscino v tacih slovenskih stavkih, kjer samostavnik po en ali po dva rodiv-nika za sabo vleče. Mislimo po slovensko in mnogo redkeje nam se nameri prilika, da bi skup zadela po dva samostavnika. Pokažimo to v nekterih primerih:
Nadpis kacega sostavka „Eroberung Constantínopeťs ne bo dobro poslovenjen , če rečemo „Os voj enj e Cari
zlasti cvetke, kakor nagelj ružin, prohin.
cvet
9
majeronov duh
9
serb
Samo
živim
stvarem more kaj pripadati kakor nekaka
Cí
svojina in samo tem se prilega vprašanje, čigavo j pri vseh druzih se
e vrat
vprašuje: od česa je, ali kakor
uže
bodi. Nihče
Pr
bovprašal, čigave so t
a.
9
bolje bo: „Kako
so Turki pod se spravili
Carigrad";
namesto: „Naprava
grada
6nega", priporoča se bolj: „Kako se
napravlja sneg"; namesti: „Prihod Uskokov na Kranjsko",
» •
če bi rad zvedil, ali so o d h
(Konec
. *
ali
d k
sledi.)
potne bisage

Kdaj so Uskoki prišli na Kranjsko" ; namesti : „Boji Slo
99
vencov s Turki", more se reči v nadpisu: Boji
Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v
, ki so jih
Slovenci imeli s Turki, ali: Kako so se Slovenci bojevali
s Turki" bilo čisto
Verbovcu. VIU. Pismo.
s Turki; nasproti
pa
bi: „Boji slovenski
Dragi stric!
99
dokler ne odvzamemo pristavka „8 Turki" ; na-Najdenje glave kneza Lazara" recimo: „Glava
napcno, mesti: kneza Lazarja najdena
u
itd.
Pot proti „merzli jami" je mikavna, romantična* Pa tudi z okolico, skozi ktero smo šli, smo bili jako zadovoljni. Meni je posebno dobro djala tiha samota. Kdor
Ali kakor sem 6pomnil že od kraja, treba se je der- že več let med samim žlabudranjein otročjega sveta živi, žati mere; tudi samostavnikov ne gré zametavati preveč. je enak Prometheju, kteremu jastrob v eno mer jetra pika. Naša literatura, če iščemo pravega, ne bodo edine pripo- Najzadnji koračaje proti „merzli jami" sem premišljeval živ
vedke in pesmice po narodnih posnete; razmérja in okoli- ljenje gostega loga. Široke košate bukve z zeleními gla ščine, v kterih živimo današnjega dne sred raznih toliko vami, vmes kakošna vsa zelena jelka, na ktere verhuncu
ornikanih narodov, ž njimi bojevaje boj več tako pervotne ali ffolimi glagoli.
primitivne, da
napredovanja, niso bi se moglo pisariti z
kraljuje berhka veverčica mnogotere^a merčesa
9
nizki
• V
stanovališče
germici
9
©
Deržeč se tacega ostrega pravila bi ne životari ponizna vijolica
9
dalje tihi potočki, kraj kterih tam pa tam kakošen ptiček:
slavi
dobili nikoli ne kupcijskega ne pisarniskega ali pravdar- vse to mi je cute mesalo in misli so se mi križale po skega jezika, bi ne mogli dati Ijudem nikacega zuanstve- kakor se križajo bčelice, kadar rojijo. Iz zamišljenosti moje nega nauka, in še celó svetega pisma ne. Samostavniki in me izbudi sova, ktera je čepela na debeli rasohi stare
padeži (casus), po kterih se
sklanjajo, ne
dajo se, kar se
bukve, in mi krohotala nasproti svoj hu-hu-hu, kakor da
tiče razločnosti in očitnosti rekov, nadomestiti z drugim bi bila hotla reči:

ničimur.
V znanstvenih bukvah pa je treba postavljati kaj za lue!"
„Luc je za vse oci,
al vse oči niso
drobne in tenke razločke
9
na primer:
55
in die Hánde der
Ci
Christen fallen" mnogo je bolje reči po slovensko: „Priti kristjanom v roke", kakor pa po nasprotnem uku: „Priti v
Zdajci smo pred „merzlo jamo svoje žrélo in izpuhuje merzlo sapo merzla jama
9
Kakor pozoj odpira
odtod ime njeno
a
99
61
Mene ni sicer ravno preveč mikalo v globoko votlino,	Zato so tudi planinarji serčniši in bolji; na nje se
al ker so vsi moji tovarši berž pripravljeni bili iti v pekel, more človek bolj zanesti kakor na dolinarje. Njihove serca
sem tudi jez hotel za junaka veljati, in splazil sem se v pod- nimajo toliko gib; one ne poznajo „politike" življenja zemeljski svet. Svečava naša je bila media, zato smo mogli ninarji so „na
, pla-
turlich mit Wahrheit", da z Goetejem
več s tipom, kakor s pogledom naturo te jame izsledovati. govorim/ Sedaj se le sem cutil resnico Potočnikovih Veličanska jama ima več parm (Grotten) in v njih se naha- besed, ki jih poje njegov „Planinar": jaja pogostoma kapline (Tropfsteinbildungen), vendar so
Visoko verh plan
s toj i m
proti postonjskim le kakor vrabec proti postojni. Da pa tudi zoolog na tej jami ima svoje veselje in da v nji našiti svojo radovednost, vejo ljubljanski naravoslovci bolje
kot jez. Ker pa tudi
Vi, dragi
stric, niste izmed te družbe
V veselji rajskim tù živim, Tam dol' ljudje prebivaj o Veselje redko vživajo. Priď verh planin
y
y
Nižave sin!
y
Vam nebodem nobenega kebercka popisaval, pa tudi
eden,
ne razlagal starodavnih medvedov, ki so v tej jami pustili
Al spet sem se zašel v didaktiko.
Kakošen pogled pa je proti zahodu s Križne gore?
svoje rebra. Ker me je zebsti začelo, sem zapustil pervi bodete nevoljno list prebiraje si mislili. Stric! dragi stricÎ ta podzemeljski kraj, in vesel sem bil, da sem srečuo spet Berite, kar je gosp. Križnogorski sam pisal o tem po-
skoračil na beli dan.
Iz „merzle jame" smo se podali na Križno goro
y
gledu. On ze v ljubeznjivo dolino cerknisko vec let gleda kadar je zelena in popisana s pisanimi cvetlicami, kadar
našega
verlega Križnogorskega. Pot je sterma, se valjajo žolti valovi rčži in pšenice, kadar se pasejo pi
v domacijo
al ko smo se približevali najvišjemu verhu gore, smo že
zapazili marljivost in pridnost tukajšnih prebivavcov.
Lep
y
sane cede po zelenih travnikih, kadar berhke dekleta pridno premetavajo dišečo travo po senokoših, kadar romajo po
sadunosnik nam je kričal nasproti : „Tukaj je priden vertnar široki cesti obile romarske trume na sveto Križno goro doma", in ko še smo po obverhu vidili čilo čedico, ktera molé in poje, pa tudi kadar je vsa dolina napolnjena z
nas je prijazno sprejela s svojim glasnim cinklanjem, nam je bilo očitno, da predsednik ložke krnetijske poddružnice svojimi milijoni toplih žarkov o lepi
vodo, in se v vodném zercalu ogleduje rumeno solnčice s
jeseni, kadar
o jasnem
so v vsem priden gospodar.
« !" — zakriči živi Merkurček
y
n
Ze smo gori
y
nocnem nebu v jezerskem zercalu lesketajo nebeske lucice kterega kadar je jezero pokrito s svitlim ledenim pokrivalom in
so mlade noge hitreje nesle kakor nas druge,
kteri smo urni fantje tergajo po njem drage podplate. Gosp. Krizno že po domovini in za domovino dosti potov zastonj opravili, gorski popisuje goro za goro, kako se verstijo proti za Naša perva pot je bila, ker nam je obilen pot polil celi hodu od gladke Slivnice
stanovališča Valvazorjevih coon imenuje vse
život, v stanico gosp. Križnogorskega, ki so nam vsakemu pernic
srajco dali, da smo se preoblekli in polagama odpotili; jazno so nas spehance okrepčali tudi z dobro kapljico,
pri
cerkvice po dolini
do stermega golega Grintovca;
V
y
za nekoliko dni idilični Verbovec, pa poglejte si sami cerk
al najbolje se je: zapustite
y
stric
y
y
kruhom in klobasami. Ko smo se odpočili, smo šli v slo- niško jezero
veliko čudo čudovite krajnske dezele!
vito romarsko cerkev sv. Križa, da darujemo naše križe
Onemu, kteri je svet premagal in nam velel, svoj kriz na se vzeti in za njim hodili.
so ga dobile
Ko sta duša in telo dobila svoi živež
y
tudi oči in serca.
Stric! dajte mi domišlijo prebivavca jutrovih dežel
y
in
pero, s kterim je pisal Hafis ali Džellaladin, da Vam po-pišem lepoto tega pogleda.
Mislite si goro, ktera je proti iztoku obraščena z bu-kevjem tje do svojih ram, na glavi pa ima zeleno livadico,
Solnce je začenjalo plavati za gore, tudi slivniške copernice so začele nas spet z meglo rositi in z dežjem škropiti. Podali smo se tedaj spet v palačo vladika križnogorskega in veseli kremljali o tem in unem. Napili so nam naš častivredni hišni gospodar še enkrat dobrodošlico, in mi smo jo njim povernili z zahvalnico, kakoršna se le med prijateli nahaja, kterih serca ogreva enaka ljubezen
enak cilj in konec. Ëdino plačilo za
y
veže
do domovine
slovenskega domoljuba je najti serca edinega čutja.
Mate
lep sadunosnik, pisane
gredice, žolte
njive
y
na temenu pa
rijalnega dobička mu domoljubje drugač malo donaša;
ako
cerkvico belo, ktera na gori sedi kakor beli labod na je
vpisuje knjige, mora jih s svojimi žulji plačevati; ako se
zeru; poleg cerkvice stanovališče križnogorskega vladika,
• V
e kterega lahko vidiš na vse četiri strani sveta,
slavni obloški kraj
proti kjer
iztoku zelene gore in hribe nekdaj je prevzetni Rimljan skusil mišico silno hrabrih pla-ninskih prebivavcev, dalje lepo ložko dolino s pridnimi ob-delovavci, ter bolje na desno visoke snežniške planine votli Javornik, kteri v svoji utrobi krije množico vreleov
y
y
tudi brez vse prenapetosti poganja za narodne pravice, se mu to v greh šteje in natolcuje se namenov, ktere le zloba in zavidnost vidite. 0 ti sebični svet, kteri nočeš priznavati večnih postav, in čertiš vse, česar ne moreš po-
rabiti v svoji mavhi.
Noč je začela pokrivati svoje krila na černo zemljico in naš namen je bil še tisti večer priti do Cerknice
y y
divjih rac in drugih žival in živalic, proti severju spet vi
V •
zato sem zatrobil
77
Dalje!

soke gore, nasejane z belimi cerkvami in cerkvicami
Nam je sicer tako dobro djalo pod streho moza
y
kteri
y
mislite si, dragi stric, vso to panoramo obsejano od večer-nega solnea; poglejte po dolinah in dolinicah, po gričih in brežuljkih, po globokih jarugah in spet po obdelanih obverhih planin, na kterih stojijo borne bajtice, in rekli bodete: „Tù je lepo, tù je krasno!" Meni pa so pri tem pogledu na um prišle lepe besede Feuchtersleben-ove: „Ebene und Thai geniigen mehr dem sinnlichen Bedurfnisse des Men-
nichts steht ihm ent-
Ijubi svoj rod in kteremu je mar za
njegovo
moralno in ma
terijalno srečo;
al potovanje svoje smo zaceli, da
v
se
več
lepih krajev in dragih dušic naše domovine
obisemo
in tako smo mogli spet na kobno cerkniško ekvipažo
y
y
da
y
schen; er pfluckt und geniesst gegen ; B e r g e entsprechen mehr dem Bediirfnisse seines Geistes; er muss dem kargenBoden seinen Ertrag abringen und mis8t dabei sich selbst an den Hôhen, die unerschutterlich in die Wolken ragen. Die Natur, in dem sie dem Menschen dort, wo sie die Pflanzenwelt stiefmiitterlich behandelt, die
saj še pred polnočjo pozdravimo ljubega gospoda, kteri so
nas pričakovali z vsemi lepimi lastnostmi hišnega gospo
darja. Več o tem pa v drugem pismu.
Da ste mi zdravi ljubi stric! Pozdravite mi vse rojake
y
babické in možake.
Vaš unučič
Vicko.
y
Spominki na Dolensko

(Konec.)
Povedal sem že, da v važnem letu 1813 se je
grôsste Fiille ihrer Kraft verleiht, scheint uns die Lehre vojska zlo okrog Višnje gore sukala. Imela je tù svoj geben zu wollen, dass sie an den Friichten seiner Miihsal slavni stan, ni tedaj čudo, da se je tudi nad nje přivlekla
naša
mehr Wohlárefallen habe. als an denen seines Bodens.a
o
y
nevihta hude vojske. Znani so nam ze
boji poleg Bele
<
cerkve in Šmarije, todi da so se bili naši po hrabri razkropijo in v beg zapodé. Nevarnost za nase je bila
y
bitki poleg Bele cerkve 12. septembra na Medvedjek
velika,
al mahoma prime znani polkovnik Milu tin o vic
umaknili, in Francozi 14. sept. talijoni svoje garde zastavili.
Višnjo goro
s 4 ba- levo krilo sovraznika, in ga
zaderzuje tako dolgo,
dokler
se omenjene 3 kompanije zopet ne zberó. Poskusile so Od naše strani se je bil 15. sept. general Rebrovič zdaj zopet oteti in posesti Belo cerkev, pa zastonj. Sila
na Medvedjeku znidel z onim kardelom , ki mu
j
e od
sovražnikova je bila prevelika. Ker pa je ob enem našim
spodnjih krajev hitil na pomoč. Armada njegova je bila	došlo naznanilo, da se bliža sovražni general Palombini z
tedaj dosti mocna. Da bi Francozom ne pustili časa, terdno	obilno armado proti Cer kn ici, da bi naše pod generalom
v Višnji gori se vgnjezditi in vtaboriti, je bilo v cesarskem	Rebrovičem pri S mar ij i od zadej zajel, je ta za modro
tabru na Medvedjeku sklenjeno, ponoči od 15. do 16.	spoznal se sopet na Medvedjek odtegniti, kar je tudi
Višnjo goro napasti. Rebrovič se tedaj vzdigne proti	20. sept. pod krilom goste megle srecno izpeljal. Polkovnik
Višnji gori in sicer v treh oddelkih. Pervemu je bil	Mil u ti novic je napeljeval zadnje straže (reservo),
povelnik polkovnik Milutinovič, drugemu major Rein-	Kam so se potem verli
Jugoslovani obernili, služit si novih
glavni
vojski pa general Rebrovič
bach, tretjemu ali sam. Od teh treh kerdel se je pomikala glavna vojska
oddelk 0(1-
naravnost po veliki cesti proti Višnji gori;
majori a
Reinbach-a
Je
marširal
proti
levemu
y
lavorovih vencov, nam je znano od boja v Lascah.
Po slavni zmagi naših pri Cerknici v dan sv. Kozma in Damiana je podii potem slavni Milutinovič Francoze proti Gorici in tam prejel za svoje velike zasluge red
delk polkovnika Milutinoviča pa proti desnemu krilu Marije Terezije. Iz Gorice je bil odposlan potem hrabri sovražnika. Milutinoviču je bila najdalja pot odkazana mož v Dalmacijo, se ondi zopet junaško vedel ter zaslužil in tudi povelje dano, naj pervi sovražnika prime in sicer
za herbtom. Določeno je bilo
dalje, da
glavna vojska ima
si žlahni stan in slavivno ime „Višnjogorskega".
Dalje sem se oddaljil v svojem popisu zdaj od kraja
r
m
I
z vso silo Višnjo goro od spred napasti berž ko bo zašli- kamor me je pot peljala od šala strel od kerdela že večkrat omenjenega polkovnika. nimo se toraj še za ene trenutke lesem.
Višnje gore namrec.
Ver
Po storjenem tem sklepu se koj ponoći 15. sept. Milutinovič s svojim kerdelom iz Medvedjeka vzdigne, pri Radohovi vasi veliko cesto zapusti ter jo mahne proti Kerki in Zalni.
Ker je to mestice, kakor smo se iz pričujočega popisa prepričali, imelo nekdaj dosti hudega preterpeti, ni tedaj
čuda
0 pervem svitu 16. septembra Milutinovič že obteče Višnjo mest. goro
y
da se ni moglo
povzdigniti
v enaki lepoti druzih
y
pridši po dolinici od Žalne sèm. Al tukaj je bil iz
Kar Višnjo goro v sedanjem času zadene
y
ne
vém ravno posebnega o nji povedati. Hiše
ki so bile včasih
postavljen sovraznirn topovom onih dveh batalijonov gard, bolj zanemarjene viditi, so poslednje leta nekako poštimali
ki sta stala ravno nad dolino na véliki cesti. Naglo razdeli \n precej očedili. Posebno velicih poslopij vendar tù ni vi-
v dve četi.
toraj svoje akoravno že zlo trudne graničarje S tremi kompanijami se splazi po desnem griču doline ter prime z naskokom stari višnjagorski grad. Kmalo sra
diti.
Cerkvi ste dve. Fama stoji pod mestom v znozji
Ï9
sicer vzame, al huda sila ga sopet přežene. Treba je
bilo
hriba, ki levo stran doline omejuje; podružná pa je v mestu in sicer na najvišjem kraji. Sejmov je tukaj 11, ki se zlo
tedaj drugega naskoka, se je
ki je boj skonča!.
Al vse drugac
obiskujejo; posebno dokaj lepe
živine
se skupaj přižene
godilo
Prebivavci se živijo deloma od poljodelstva, deloma od
unim trem kompanijam, ki so plezale na veliki ceste, kteri zaslužek pa bi jim utegnila železnica skoraj
y
stermejši grič ob levi strani doline fra ti do z kih gard, ki so stale na cesti proti Ljubljani.
da bi napadle oddelek
Po
popolnoma spodjesti.
trebuhu se plazijo hrabri vojaki, neprestano borivši se z rimsko Francozi. In to je terpelo več ur in proti dosti močnejemu sovražniku. Poslednjič priplezajo vendar verh griča, napnejo
Po mnenji ŠOnlebnovem je stalo blizo Višnje gore
mesto Mag na ni a; al novejši pisatelji ne
dajo
tega veljati.
f »
zdaj vse svoje moci in sovraznika srecno v beg zapodé. V tem je bila tudi glavna vojska, zedinjena z oddelkom ma-jorja Reinbach-a, mesto přijela. Skozi 4 ure se ondi ker-
Po ti zamudbi v Višnji gori me spremljaj
zdaj,
dragi bravec, naprej proti Ljubljani. Koj za mestom stoji
ob levi že omenjeni
*
v letu 1787
iz starih razvalili sozi
dani novi grad, naprej tje pa nas pelje pot po silno stermem vavo bijejo; poslednjič jih primejo naši z bajonetom in klancu navkreber. Malo ima dolenska cesta tacih stermin
• kakor je ta, akoravno ona skoz in skoz malo drugač kakor
veržejo iz mesta. Ko Milutinovič s svojim kardelom od
i
zadej po cesti v Višnjo goro primaršira, se združi ondi z
iz samih klancov obstoji.
Kmalo verh klanca tje naprej
glavno vojsko in major Reinbachovim kerdelom. Al Fran-	8e raj je odperla na levo ona dolina, po kteri jo je bil
cozov ni bila volja, Višnjo goro tako naglo zapustiti; sopet	polkovnik Milutinovič s svojimi hrabrimi graničarji 16.
se zberejo in iznova mesto napadejo. Od druzih kerdel	septembra 1813 primahal. Lahko se zapopade, kolika ne-
nekoliko podpiran hrabri polkovnik Milutinovič Francoze	varnost mu je pretila od sovražne strani, ako se okolica na novo prime in v beg zapodí.
Pa
s
lava tega dneva za naše še ni bila skončana. Še
pregleda.
Naprej od te doline me je peljala pot kmalo zopet na
enkrat, in sicer
v Šmarji, se sovražniki
zberejo in v bran drug, ne ravno tako sterm in visok klanec. S tega doli pa
postavijo, al berž ko je polkovnik Milutinovič s 3 kom- je cesta začela odsahevati polagoma navzdol. Okolica je
polkovnik tukaj precej dolgočasna; včasih nek tudi ni nič kaj varna
panijami sentjurskih in brodskih granicarjev, grof Starhemberg pa z drugim eškadronom Radeckovih hu
bila
y
ker cesta derži precej
dolgo
skoz samoten gojzd.
zarjev pred Smarijo primahata, jih mahoma hrabro primeta, Novejša doba je rodila vendar popotnikom bolj varne case.
Zlo stermi klanec vodi cesto zopet v ravnino, in tukaj
v
beg spodita in do
Žegnanega studenca" tirata. In tako
• v V
je posedel Milutinovič še tišti večer ravno one griče. ktere je 12. sept, tako junaško branil.
6
y
12. in 16. September so bili tedaj za našo vojsko na levo pa nekoliko od ravnine odzdignjena
preslavni dnevi
Od 16. do 19. septembra so naši zopet stali od Iga Prapreškega gradu naprej gori ob véliki cesti
• v •«	__ .	.	V	_	- « .	____.	«	v .	t »v /*	» •
na gricih sem memo Bel
se svet zopet na široko razprosti. V sredi prijaznih poljan,
njiv in travnikov stoji grajščina Prapreška, naprej doli
Boštanjska»
i kmalo od
dalje skoz
na ti cesti
Pot pelje naprej skoz Grosupljo, ktera vas stoj
ter
stegnili
se do Ljublj
kve, Smarije, Lesičja Stransko vas je memo poštne hiše (zadnj
in S
in tako v proti Ljubljani) naprej proti Smariji. Smarija je dosti
zvezi bili z generalom Folzeis-om. Proti, noči 19. septembra lepa vas, in stoji v sredi prav prijazne okolice hipoma prihrojejo Francozi, se zaženejo na 3 kompanije njena razodeva visoko starost
Cerkev
polka Franc-KarlnovefeM,
ki so stale pri B
k
y
jih
Unkraj Smarije polagoma pelje cesta na klane sv

63
Križa (ali, kakor navadno
pravijo, treh krizev), ki stoji v
versti taistih homcov, o kterih sem v pričujočem spisu že vad no ceno kupovati.
v	• * "m. T	1 1	i 1	• i V • ' I	n	¥	__ _	.
težki vozatajski konji se smejo tudi za višjo kot na
vec govoril. Na verh tega klanca pridsi obstáném. Prevec
C. k. ministerstvo notranjih oprav je pod razpisom
krat sem se namrec v duhu ze bavil tukaj, kakor da bi bil	od 14. t. m. prepovedalo, da se tudi mule ne smejo iz
zdaj brez pomude hitel naprej. Sveta nam pa tudi more	našega cesarstva v druge dežele prodajati. biti zemlja , na kteri se je prelivala kri za oprostenje do- — Slo vani, kteri na Dunaju prebivajo, bodo na-
movine! Čudne misli so mi naudajale serce, ko sem se	pravili 1. dan sušca slovesen ples v dvorani Zofijnih
sem ter tjè po homcih oziral. Pa tudi cas je bil posebno
toplic.
Odbor za to postavljeni je v svojem povabilu željo
spretin za obujenje zalnih misel. Solnee je ravno posiljalo razodel, naj bi različni narodi slovanski se pokazali pri ti svoje zadnje žarke izzad oblakov in od gorenskih gorá doli veselici v narodnih oblekah. Lepa misel je to in za-
ter poslovljalo se za danes od dolenskih pokrajin.
Luč
nimivo bo viditi zalo narodno nošnjo
mnogoterih
slo
zadnjih rudečkastih žarkov je obsijavala griče, kakor bi vanskih rodov. Zeleti bi bilo, da bi se tudi kak čverst Slo-
bila pomagati hotla fantazii, ki je vidila prelivati tukaj kri venec in kaka zala Slovenka pokazala v svoji berhki obleki jugoslovanskih bratov. Koliko nadepolnih mladenčev

pri
jatlov in sovražnikov življenje svoje;
sem si mislil
slavnim gostom, med kterimi bi utegnili, kakor se v du
daljec od domacije, dalječ od svojih
je skončalo tukaj najskih casnikih bere, cesar sami biti.
Da se prihodnje več ne bo dvomilo, kako je po
ljubih jih krije v ptuji zemlji tamna gomila! Kakor prijatlu 21 konkordata po smerti kakega škofa ravnati z za tako tudi sovražniku ostane kraj njih počitka neznan
puscino, ktere dediči ne morejo prevzéti
ker
so značaji
----*	.	v	* V "	VIV»^	^	JJUOVylUlř ^ rv LUI V> UUUltl 11U III UI UJ U	V lil/ll y IVUI OU #4I1UVMJ
merzel veter brije okoli njih grobov in jim žvižga ža- škofovske časti, in torej škofovemu následníku v last pridejo
lostno mertvasko pesem
?
Dolgo trombe, krič
sem tako stal, v globoke misli zatopljen;
boja, blisk
glas
ognja, žvižg krogel, ropot bobnov,
vse to je vihralo
je ministerstvo z posebnim ukazom vse take zapuščinske
reč i
stok ranjenih, zadnji zdihi umerajočih v duhu memo moje duše. Bodi Vam, ki tù počivate, zem
na tan ko imenovalo.
Iz Ljubljane. Prečastitlj
vikar, prošt Ant
K
vi gospod škofijski.general so izvolili za predsednik

ljica lahka!
so bile moje poslednje misli.
k on s k
dnije častitlj
gospoda dr. J
Spustivsi se cez sila stermi klanec sv. Kriza, na kterem se je že marsikter voz polomil in marsikteri konj nogo
Pogačarja, korarja in stanovskega odbornika.
C. k. ministerstvo je poterdilo volitev ljubljansk
ure
do
spahnil, me je pot moja pripeljala v četertinki Zegnanega studenca", kjer se zopet ljubljanska ravnina
k upčijsk
m
b ertn i i s k
b
m
kot predsednika, in gosp. Ant
gosp. I Sama
Luk
kot
n
pricne. Na levo tam bi bil zdaj lahko zopet vidil S tuđen ec, od kodar sem se pred dvema dnevoma tako željno
njegovega namestnika za leto 1859
sèm oziral, al tamna noč se
je bila razprosterla čez zemljo in branila očem zaželjeno razveseljevanje. V dveh urah dospem srečno v Ljubljano, kjer me je „Slonova" gostiv-nica gostoljubno sprejela. Drugo jutro sem zarano rekel Ljubljani „z Bogom
niku
Iz Lombardo-Beneškega se piše teržaškemu čas-
da je prav, da je avstrijanska vlada
Triest. Zeit

marsikaj storila, kar brani varnost njenih laških dežel sile sardinské. Tako, na priliko, so na postaji Sv. Martina vedno
sardinski opravniki
i
kteri
vsakeg
rekruta, ki je avstri
u
J)
ter napotil se zopet proti ljubljenim
janski vladi ušel, berž prijazno sprejmejo in brez plačila v
gorenskim pokrajinam.
Jos. Levičnik.
T
peljejo. Govori se tudi, da vsi studentj
išjih šol
v P
Novičar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaj
Nap o 1
Znano je našim bravcom , da je cesar
izi in Boloniji se napravljajo v sardinsko armado stopiti. Časnik „Indipendente" razglaša pismo iz S do turinskih študentov, v kterem se med drugim ni še přišel čas za vojsko, al kmali bo ura bila."
pr

da
»
• t
v svojim govor
7
t. m
rekel, da si je z
avstrijanske vlado v dveh rečeh najbolj navskriž: namreč
j s k i h
Iz Benedk. V Benedke je prišlo mnogo ze
k
da bodo obmorj
ter d

da bo
zastran Mold
in Valahije in zasti
Laškeg
Kar so Moldavci in Valah
edinega
kneza si izvolili
i
čeravno bi imeli po sklepu parižkega zbora od 19. avgusta
ega si izvoliti, je homatija ta do verha pri-
mogoče to važno mesto braniti, ako bi se ga lotit.
Iz Serbije. 20. t. m. je prišlo več
utegnil sovraznik
kih g
vsak kipela
v o j e g
Turšk
neralov in oficirj
v Beli grad kneza Mil
v
a vlada se na vso moč zoperstavlja ti vo litvi, ker podkupuje turško oblast toliko bolj , kolikor krep
imenu presvitlega našega cesarja pozdravit
12
febr
je razposlal k
Miloš svoj ogovor, s kterim pozdravlj
kej
bi se
tegnila
di nj
dezela na noge postaviti
svoj preljubi narod, in pravi, da edina njegova skerb bode
Zato je pisala vsem vladam, ki so se lani udeležile pai
• r
kega zbora
naj se nemudoma snide zbor v P
in
da se uterdi sreea in skerbel v svoji mladosti za
i
blagor naroda ravno tako, kakor je
bodenje njegovo; ta sveti
di to reč. Avstrijanska vlada nek izperva ni hotla
novega zbora 19. avg. sklenji
rek si i bila
i
da
ga treba ni,
ker je ta reč že
zaklad bo svojemu sinu, postavnemu následníku serbskega prestola izročil, nadjaje se, da bo zvesti serbski narod
; nagovarjana od drugih strani je vendar dovolila v novi zbor, ki bo nek že 22. ali pa 28. t. m. v Parizu
temu vorilo.

da se o
se snidel; pa dovolila je v ta zbor le proti
njega in njegovega naslednika tudi prihodnje s tisto iskreno Ijubeznijo objemal, ktera jih je doslej vodila na svojih pe-rutah k sreči, slavi in diki naroda in serbskega potomstva.
kih
de va h ne bo v njem nič go
16
febr. je bilo novo starašinst
In tako smo po dolgem omahovanju prišli do tega

doslej je 11 starostnikov izvoljenih
7
ustanov-vih in 4
da bomo saj enmalo več zvedili, pri čim da smo. Parižki
zbor bo odkril, kar je dozdaj še skrito, in bo pokazal, kako
se bo vlada z vlado združila. Pozornost vsega sveta se sedaj sopet v Pariz obrača.
prejšni. Predsednik je St namestnika Jankoviča
Prejš
predsednikove
in starostnika Jerem
so za
perli
natolcujejo ju izdajstva naroda. Prejsni predsednik
ovič mora iz dežele, ker ga natolcu-
ministerstva Mark
Komisije za nakupovanje konj za voj
v •
jejo
?
imajo oblast, razun kanonirskih in vozotajskih konj tudi kanonirskih jezdnih konj, potem dobrih lahkih in težkih to-le: Veliko početje cara Aleksandra II
da s odstavljenim knezom vleče
Iz Rusije.
V „Rusk. Djewniku
a
9
t. m
?
tretj
se piše
del ruskih
konj za konjistvo nakupovati. Cena konj je 231 nov. gold, prebiva
osvobiti
ig hudega robstva, krepko napre
za oklepnike, 152 fl
dragonarje, 137 fl
lahke konjike duje. V ta cilj in konec sostavljeni odbori prid
delaj
in 147 do 189 fl. za težke vozatajske konje. Posebni dobri nekteri so delo svoje že končali. V začetku letosnj dragonarski in lahki konjiški, potem jezdni kanonirski in
) m leta
starem številu ) so bile v 6 poglavarstvih pripravljajoče
64
delà ^^^^I^^HHH^BHHH^I omenjenih 6 poglavarstvenih znaša 1 milijon in
popolnoma doversene; število suznih kmetov v posneti, da otrok sliši ali se ogl
332,856.
Iz Petrograda zvemo, da je skoraj v celi
t. 1. 3 leta star!?)
lz Angležkega. Tudi
(Otrok bo 16. marca
Angležkem se vse pripravlja
Rusii tako juzno vreme, da ni mogoče po slabih cestah kakor če bi bila vojska že pred durmi, zlasti pa predelujejo gaziti. Na velikih sejmih v Kijevu in Karkovu ni bilo in množijo vojno brodništvo. Tako je bilo še le te dni skoraj nič kupca; saj pa tudi ni mogoče, po tacih cestah v raznih fabrikah 16 velicih
mašin
blago tovoriti.
in nek Armstrong
Je
za parobrode naročenih ezal, vladi v krátkém času
„Ruski dnjevnik^ je pisal poslednje tedne zanimiv mnogo kanón odrajtati, kakoršne je on izmislil. Tako sila spis o tem, zakaj da v Rusii nmerje skoraj polovica močne so nek te kanone, da strelijo več ko eno miljo
otrok do 5. leta starosti in sicer več na kmetih, kakor dalj
to
v večjih mestih. Pisavec omenjenega spisa pripisuje umerljivost toliko prepičli omiki naroda kakor ne- darj
Volitev kneza moldovskega K
tudi za gosp
laškeg
glezkemu deržavnemu zboru
ugodni stavbi prebivališč.
Iz Cerne gore. Novega černogorskega škofa gležko ministerstvo to
tudi ni po volji, kar se posname iz tega, da je dalo an
so o njegovem prihodu na Cetinje prav mlacno sprejeli, ali more biti K
82 advokatom v presojevanje,
zavoljo tega, ker se je prevec ruski sinodi
podvergel
gospodar Mold
in Valahij
advokati so izrekli, da se volitev polkovnika K
in s prÍ8ego obljubil, se po moči prizadevati, oblast kneza sklada stem, kar je sklenil parižki zb
Danila v cerkvenih rečeh berzdati. Tudi nad tem se
19. avg
e. Ti a ne 1858.
Iz Turskega. Omer paša piše iz Bagdada, da ne
zmerdujejo Ce rn ogorči, da ostanejo dnarji, ktere je more po nobeni ceni dalje ko do spomladi tam ostati
m T • «	n	f •	1	1	VI	M	m	v « » »	...	•	- .
y
Ni ka nor v Rusii nabral, v Rusii.
ako mu ne pošljejo namestnika, se bo kar
vzd.^i...,
in
vse
Iz Italije. Iz Turin a. Sardinski kralj se bo popustil in v Carigrad nazaj se vernil. Turkom stare vere
vnu
»
oženil s princeznjo Marijo Leuchtenbergovo, kinjo nekdanjega kralja-namestnika Evgenia, pastersko
le 18 let in v žlahti z rusovsko in francozko vlado.
je tem v peti, ker Omer je potur
(poturčen Horvat)
Napoleona I. Stara je
v
se
yy
AS
Z
u
piše
da so o božicu enega kristjana

f
tergovca napadli Turki na pol pota in na iztolkli, ravno ko je šel v Travnik
tvo ime ga
v Bosni). Tamošnji
Starašinstvo je sklenilo, naj se Gen o va močno kajmakam zapre morivce ali Turki se zberejo in jih na silo
utabori. Za vojsko se neprenehoma delajo priprave; pro- osvobodé stovoljcov dosti nabrati, so napravili dve pisarnici za
to zapisovanje
Iz N
• v
Bulgarii} je prišla te dni deputacija
da je
Iz Neapolitansk

N
kristjanov v Carigrad se potožit, tam pa so jih
zgrabili in
po li tan ska vlada več v političnih zadevah ob
so ze povedale, tirali v Bruso v pregnanstvo
to
»jenih potírala v Ameriko. Eden teh je unidan pisal iz ječi zdihuj
Iz Azije. Iz K
Hunansk
kof
V
se
vedno v
in vse vpije
m
ga
t
Kristjane prega
i
Kadiksa na Španjskem, da ni nikomur njih mogoce na kopno priti,
njaj
da so še vedno jetniki, in da bo njih jetništva še le mestu so položil
strašno vkljub terdni obljubi, da jih ne bodo. V nekem
k
v N
Poe
Jorku konee. Še celó nekdanj
ministru
kUiictž.	vetu tjcivuaiijciiiu miiuoiiu, kristjani prebivajo, ces, ua oouo prisiljeni na-
ni dovoljeno bilo, se na kopneni pod kdor bi tega ne hotel storiti, se razodeva pra
V V
ces
pred vrata vsake hiše, v kteri
da bodo prisilj
n a
z imenom
y
V
J
milim nebom okrepcati, dasiravno poterla.
y
ga
to pa ti;
kristjana
je bolezen vsega in po njem je. Al nek učen Kitajec jim je štreno zmešal
Iz Svaj
Iz B
Branil se je namreč, kakor vsi drugi, križ pohodit
v za
k
beraj
Ij « (|j
Car i b
časniki pravijo, da to ni res.
se piše govorica, da se na- tega tožen je tožil mandai
volj
to je

velicega kinezke

in tesinskem kant
to prostovolj
skrivaj urednika, da je čerko, ktera pomeni 10, in je kak
ka
y
kteri ima biti poveljnik druga številka in písmenka Kitaj
presveta rec
y
dal z
znan iz poslednjih italijanskih vojsk
Drug
Iz Nemškega. Iz Nasavskeg
St
ljarj
nogami teptati. Ta zvijaca da so nehali jih preganjati
je otela kristj
y
y
Iz Afrike. Iz Algerije. V nekem italijanskem cas
ki so bili na vojaskem odlogu doma, je moglo dom zapu- niku je brati: Alge rij
štiti
y
da bodo
več
i • • tiri
°J
obuval za vojake izdelali
iz Monakoveg
V
r>
Indep
belg
u
piše nekdo
iz Monakovega,
da je pisal avstrijanski minister grof Buol
Tudi deželi, ktera je doslej, akoravi z udanostjo tujsko gospodarst
národně pravice, rada pa vendar
n e F
ter
oblastnikom manjših nemških deržav pism
y
v kterem ra
pela
rojite zdaj po
besedi
dnost in
m
dostno priznava, da se N
toj n ost, ktere tako pog
• V •
iz vseh krajev sveta
rec
y
in pi
y
da bi bilo dobro
tako poganjajo za cesarsko na svoje ušesa biti
Sl
se
y
ze
y
v
ce
daj za gotovo zvediti
y
da so izsledili v Alge
ob
y
širno
t
kakošnih misel so nemške vlade se mogel cesar s Sardinci ali pa s Sardinci in Francozi mnogo oklicov, v kterih se
ktere namen je bil, tej deželi samostojnost
bi se přiměřilo, da bi ,-n národnost dati. Zajele so francozke ondašnje gosposke
Alg
pozivajo
y
francozk
vojskovat
Iz Belgije. V Antverp
u so
g
tako . ki
gospodarst
otresti in samostoj
živeti. V teh raz
obnemogle, da so dali gospodarji slovo vsem otrokom,
so v njih delali, tako da je blizo 800 otrok ob zaslužek. kakor „kruta silovitost" in
glasih se ne imenuje gospodarjenje barbárov", pravica prema
francozko gospodarstvo drugač kakor
ne
drugač
da se
iz Francozkega. Iz Pariza.
dan t. m. na čast novozakoncoma p
Parizko mesto je 14 rincu Napoleoni
da imajo F
P
kj
ni poterjeno
y
v Alger i i gospodovat
Francozi, kteri so si na cêlo svoje
ça bandera zapisali
in princeznji Kl o tildi napravilo slovesen ples. Povabljeno osvobodenje zatertih narodov" (le škoda, da jim nihče
je bilo 8000 gostov; lišp je bil velik, potrata tudi ne man
y
tega ne verjame, ker v vecji stisk
ne
ZI vi
nekteri gostovi so rekli, da še nikoli niso nic lepsega vidili. narod kakor oni), bojo Alg
to serčno
oben omikan
o gotovo
Iz P
Napol
je brati: Ni
y
daje otrok Ludo vik
gluhonem, kakor je v mnogih časnikih brati
berž spolnili
bilo
y
vsaj ne more doslej nihče tega terditi. Pac pa je res
lz srednje Amerike. Hajtiški cesar Soulouq
y
je po krátkém puntu cesarstvù odpovedal
in Haj ti
da se na otroku, kterega so po njegovem rojstvu Moni- ča ni imajo zdaj republik
teurjevi prilizovavci „rumenolasčkastega Jezusck
še nič ni dalo opaziti,
imenovali
doslej
iz česar bi
dalo
Odgovorni vrednik: Dr* Jauex Bleiweift
Natiskar in založnik: Joief Blainifc.