30 konoplan Induplati glasilo delovne organizacije ™ :— induplati jarše LETO XXVIII. ŠT. 4, APRIL 1979 Iskrene čestitke ob 1. maju! Vsak prvi maj pomeni nov uspeh delavskega razreda vsega sveta za pravičnejše odnose v družbi. Iz leta v leto se praznovanju 1. maja pridružujejo nove dežele, ki jim je uspelo otresti se kapitalističnih spon. Veliko jih je med neuvrščenimi. A ne smemo pozabiti, da še na preveč koncih sveta poka orožje ali pa tli tiho sovraštvo in rivalstvo. Naše delovno ljudstvo svobodno praznuje 1. maj že štiriintri-desetič, prvič pa ga je delovni človek praznoval že 1890. leta. Osnovne zahteve, ki so jih na II. internacionali v Parizu postavili zastopniki dvajsetih dežel — tj. osemurni delavnik, pravica po tedenskem počitku, prepoved dela mlajšim od 14. leta itd. — so si delavci izbojevali v glavnem že po vsem svetu. Toda človeški duh stremi vedno za višjimi cilji. Ti so tudi v pravičnejši ureditvi sveta. Lahko smo ponosni, da je prav naše delovno ljudstvo uspelo uresničiti nekaj teh višjih ciljev, saj uživa naša dežela v svetu s svojo politiko neuvrščenosti in svojim samoupravljanjem spoštovanje in priznanje. Vendar nas ti uspehi ne smejo uspavati. Veliko je še stvari, ki so še bolj naše želje kot pa uresničena dejstva. Zato nas čaka še veliko delovnih nalog. Ena najvažnejših je vsekakor uresničevanje določb, ki smo jih zapisali v zakon o združenem delu. Zlasti na področju dohodkovnih odnosov še ni vse tako kot bi moralo biti. Razumljivo je, da sprememb ne moremo pričakovati čez noč. Z več zavzetosti nas vseh pa prav gotovo kmalu. Ivana Vstajenje naroda Misli ob 27. aprilu, dnevu OF Aprilski dnevi leta 1941 so obljubljali bližajočo se nevihto. Prve dni, to je 6. aprila, smo s strahom opazovali jeklene ptiče, ki so prileteli preko Kamniških planin, zaokrožili nad gorenjsko ravnico in se usmerili na radijski oddajnik v Domžalah. Zateglo bobnenje nemških štuk nad našimi glavami je bilo naznanilo bližajoče se vojne. V pomladansko naravo je kanila grenka kaplja spoznanja, da bo narod preizkušan in zrli smo pred seboj temno senco okupacije. Dim in pogorišča so ostajala za njimi, ko so hoteli uničiti vse, kar je bilo zgrajenega in nas je uvrščalo med kulturne narode. Nastopil je čas trpljenja za domovino, ki so jo ohranili predniki in obdelovale pridne roke naših dedov. Slovenski narod se ni strinjal s priključitvijo nemškemu Reichu in je šel v boj za svojo nacionalno svobodo. Trpljenje in vizija prihodnosti sta združevala zavedne državljane v skupni odpor. 27. aprila 1941. leta se je v Ljubljani sestal plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda in določil smernice takojšnjega upora na vseh področjih, tako družbenem kot vojaškem. Temeljne točke O F so dajale širši in globlji pomen, tako za obstoj posameznika kakor tudi celega naroda. Človek se lahko kar čudi, da so bili na tem lepem majhnem koščku domovine take sile, ki so navezale vse svoje življenje na gibanje v OF in podprle partizansko dejavnost. Ljudstvo bi bilo uničeno, če ne bi sledilo temu nagibu upora, saj mu je bila odvzeta svoboda in z njo vse vrednote, ki so potrebne za osebno čast in narodov ponos. Ko se po tolikih letih spominjamo tistih aprilskih dni, se s spoštovanjem in hvaležnostjo obračamo na vse, ki so vodili naš osvobodilni boj. Biti brez domovine pomeni, da nikomur ne pripadaš, da se nihče Nadaljevanje na 2. strani Propaganda v aprilu Nadaljevanje s 1. strani ne zmeni zate. Kako lepo je to povedal pisatelj, ki je dejal: »Domovina, ti si kakor zdravje. Koliko si vredna, se zave šele tisti, ki te je izgubil.« Bolj, ko se ob jubilejih, ki so zgodovinsko pomembni za naš narod, zavedamo naše poti, naših korakov v socialistično družbo, temeljiteje moramo razmisliti, kje so opore, da si zagotovimo svoj kulturni, gospodarski in družbeni razvoj skupaj z drugimi narodi socialistične Jugoslavije. Stopnja današnje blaginje je rezultat dela in znanja naših ljudi. Z močnim gospodarstvom, ki ne zaostaja v znanju, bomo ostali neodvisni in tako nepodrejeni nobenemu vplivu. Ce sloni današnji svet na tekmovanju med bolj sposobrnmi, moramo tudi mi vložiti vse sile, da ohranimo ter izpopolnjujemo vse, kar nam je danega v upravljanje v samoupravni socialistični družbi. Drago L. Tridesetsekundni film Šotori In-duplati bodo začeli predvajati na beograjski televiziji 15. aprila v oddaji Nedelj om popodne. Film bodo vrteli v času približno od 17.—19. ure. V Sloveniji ga lahko vidite na ljubljanskem drugem in zagrebškem prvem programu. Nadaljnja predvajanja bodo 26. aprila, 13. maja, 27. maja, 10. junija, 24. junija in 8. julija. Petminutna propagandna TV reportaža v okviru oddaje Sodobna oprema prostorov in v sodelovanju z Lipo iz Ajdovščine pa bo na sporedu ljubljanske televizije 13. aprila ob 20.55 in 21. aprila ob 21. uri, na zagrebškem in beograjskem programu pa ob 19.55. Radijska reportaža Sodobna oprema prostorov bo 11. in 20. aprila ob 14.55. Petminutna radijska propagandna reportaža o šotorih bo na sporedu 26. aprila ob 14.55. Od 20. do 27. aprila bo v Zagrebu spomladanski zagrebški velesejem, kjer bomo v paviljonu XIV. razstavljali naše izdelke. Med drugim bodo novost trakaste zavese, ki jih iz naše tkanine izeluje Tapetar Sarajevo. Z našim programom šotorov bomo sodelovali na več prireditvah. Te so: — Mednarodni salon avtomobilov v Beogradu, od 30. marca do 8. aprila-, — Alpe-Adria, od 2. do 8. aprila v okviru Slovenijašporta, — Espomego Gorica, od 28. aprila dio 6. maja, — Spomladanski graški velesejem, od 28. aprila do 6. maja. Tudi pri prospektih je veliko -novega: — nov prospekt turističnih šotorov, —■ prospekt šotorov, primernih za tabornike, — propagandni list s povzetkom našega proizvodnega programa, — propagandni list za trgovino v Beogradu. Marinka Hribernik Anketa o šotorih in predprostorih Induplati - uspela V soboto, 31. 3. 1979 smo v kampu Štern na Ježici razstavili kolekcijo šotorov in predprostorov ’79. Lahko rečemo, da je skupna akcija komerciale, razvoja in maloprodaje uspela. Zakaj ? Namen akcije — slišati mnenje neposrednih potrošnikov, »kampi-stov«, je dosežen. Anketo je izpolnilo okoli 800 obiskovalcev! Pa ne samo to, veliko mnenj in predlogov je bilo izrečenih ustno. Ocenjujemo, da je bilo obiskovalcev okoli dva tisoč, skoraj enotno mnenje vseh pa je bilo, da so take razstave potrebne in da jih je premalo, da si jih žele tudi v bodoče. V petek so Stane, Marinka in sodelavci šotore in predprostore po- stavili. Nervoza je biila velika, kajti celodnevni dež v četrtek in črni oblaki v petek niso obetali nič dobrega. Tudi teren v kampu je bil od dežja popolnoma razmočen — prave kotanje vode so onemogočile postavitev direktno v kampu. Postavili smo jih pred kampom. V soboto pa nas je sonce rešilo skrbi. Že ob 10. uri, torej uro pred uradnim začetkom razstave so bili obiskovalci že pri Šternu in prav do 17.30, ko smo šotore podrli, so »kampisti« dobesedno oblegali mize, pri katerih smo dajali informacije. Veliko jih je želelo kar v šotoru ali predprostoru pokazati tisto, kar jim je in kar jiim ni všeč. Kljub temu, da nas je bilo sedem, ki smo dajali odgovore, smo morali večkrat odgovarjati na več vprašanj hkrati. Nauk za v prihodnje! Hkrati z akcijo raziskave trga je bila akcija anketiranja potrošnikov tudi uspešna propagandna akcija: med drugimi so prišli novinarji Dela, Dnevnika, Glasa, revij Sam svoj mojster, Smuk, Tabor ter Vala 202. Vsekakor bodo rezultati ankete, ki je zajemala vprašanja kot: »Ali ste že kampirali? Čigav šotor imate? Ali ste s svojim šotorom zadovoljni? Kateri šotor iz razstavljene -kolekcije vam najbolj ugaja? Ali pogrešate določen tip šotora in kakšen naj bo? Ali ste bili z informacijami na tej razstavi zadovoljni? ...« zelo zanimivi, objavili pa jih bomo v naslednji številki Konoplana. Cirila Črne, dipl. ing. Naše šotore so z zanimanjem ogledovali mlajši in starejši taborniki Pri anketni mizi je bilo ves čas veliko obiskovalcev Presežena sredstva zdravstvenih skupnosti Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela so z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov zdravstvenih skupnosti v obdobju 1976—1980 za leto 1978 opredelili sredstva, ki jih za to leto prispevajo za zdravstveno varstvo. Dogovorjena sredstva se zbirajo po stopnjah na podlagi bruto osebnih dohodkov, kar pomeni, da je realizacija teh sredstev odvisna tudi od gibanja osebnih dohodkov. Vsa sredstva, ki so jih iz tega vira realizirane občinske zdravstvene skupnosti v letu 1978 nad dogovorjeno višino, predstavljajo presežena sredstva zdravstvenih skupnost. Torej se presežena sredstva lahko ugotavljajo le iz teh virov sredstev za zdravstveno varstvo, saj so tudi anekse sprejemali le delavci v združenem delu družbenega sektorja. Le bi delavci lahko odločajo, kaj storiti s temi preseženimi sredstvi. Pri ugotavljanju preseženih sredstev je potrebno izločiti vse prihodke za zdravstveno varstvo zaposlenih v zasebnem sektorju ne glede na to, da se ta sredstva zbirajo po enakih stopnjah kot sredstva, ki jih prispevajo delavci v družbenem sektorju. Prav tako ni mogoče upoštevati sredstev iz prispevkov od kmetijske dejavnosti, od upokojencev, od pavšalnih prispevkov in drugih prihodkov zdravstvenih skupnosti. Metodologija ugotavljanja preseženih sredstev le na podlagi dogovorjenih sredstev iz prispevkov delavcev v družbenem sektorju in realizacije teh sredstev pomeni najbolj natančen način ugotavljanja tako imenovanih presežkov im hkrati tudi enak kriterij ugotavljanja presežnih sredstev za vsako občinsko zdravstveno skupnost. Drug način ugotavljanja presežnih sredstev pa bi popačil dejansko podobo. Presežena sredstva zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, izračunane po tej metodologiji, znašajo za leto 1978 322.678.000 din ali 32 odstotkov več kot v letu 1977. Presežena sredstva izkazuje 54 občinskih zdravstvenih skupnosti, medtem ko 6 občinskih zdravstvenih skupnosti teh presežkov nima oziroma realizacija sredstev iz prispevkov združenega dela v družbenem sektorju ni dosegla iz tega vira planiranih prihodkov. V poprečju pa je realizacija teh sredstev v SR Sloveniji presegla planirano višino za 4,6 %. Ob sprejemanju aneksov za leto 1979 so delavci že odločali o preseženih sredstvih. 34% teh sredstev so namenili za kritje tekočih izdatkov v letu 1978 oz. za uporabo teh sredstev za druge namene v letu 1978. V sredstva, dogovorjena z aneksi za leto 1979, so prenesli 12 odstotkov skupnih preseženih sredstev, kar je bilo tudi že upoštevano v stopnjah za leto 1979. Za pre- ostali del presežnih sredstev (54%) pa so odločali v skladu s stališči zbora združenega dela in izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o presežkih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ta presežna sredstva bodo v pretežnem delu poračunana z ustreznim znižanjem prispevnih stopenj za leto 1979. Uskladitev prispevkov uporabnikov k zdrvastvenim storitvam Predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije je na seji 8. 3. 1979, obravnavalo potek valorizacije (uskladitve) prispevkov uporabnikov k zdravstvenim storitvam (participacije). Pri tem je ugotovilo, da so v vseh samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki so jih v lanskem letu sklenili delovni ljudje in občani v občinskih zdravstvenih skupnostih, določbe, po katerih je vsako leto potrebno uskladiti višino participacije s porastom življenjskih stroškov in stroškov zdravstvenega varstva. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da so občinske zdravstvene skupnosti pravilno ravnale, ko so valorizirale participacijo za 20 % z zaokrožitvijo zneskov na 5 dinarjev, čeprav se cene, osebni dohodki in izdatki za zdravstveno varstvo gibljejo .nekoliko nad tem povečanjem. Iz podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko izhaja, da so bile cene storitev decembra 1978 v primerjavi z decembrom 1977 večje za 22 %, življenjski stroški pa za 18.7%. V lanskem letu so se osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca povečali za 22,2 %, izdatki za neposredno zdravstveno varstvo pa za okoli 24%. Ob takih gibanjih stroškov in osebnih dohodkov je valorizacija participacije nujna, saj bi sicer njen delež v izdatkih za zdravstveno varstvo bistveno upadel. Upoštevati pa je potrebno, da ta delež že sedaj ni visok, saj v letu 1978 v večini občin ni dosegel niti 3,5 % od skupnih sredstev za zdravstveno varstvo. O uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva so razpravljale naše delegacije za občinsko zdravstveno skupnost v prvi polovici aprila, sklepali pa so na 7. seji obeh zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti Domžale 12. aprila letos. O zasedanju naše delegacije za zdravstveno skupnost bomo poročali v naslednji številki Konoplana. Manjši prispevek Od skupno 54 občinskih zdravstvenih skupnosti, ki so imele presežena sredstva v letu 1978, je polovica občinskih zdravstvenih skupnosti poračunala ta sredstva z znižanjem prispevne stopnje v letošnjem letu. Nižje prispevne stopnje bodo veljale od 1. aprila 1979. leta dalje. Presežena sredstva v letu 1978 je imela tudi domžalska zdravstvena skupnost, in sicer v višini 8 milijonov 332 tisoč dinarjev. Znižanje prispevnih stopenj po posameznih občinah se giblje v pretežni meri med 0,5 % (Maribor) do 6 % na dosedanje stopnje. Relativno najbolj pa se je prispevna stopnja znižala v Logatcu (za 24%). Skupna prispevna stopnja za zdravstveno varstvo v letu 1979 v SR Sloveniji je bila pred poračunom preseženih sredstev 9,80, od 1. aprila letos pa znaša 9,52. V občini Domžale se prispevek iz bruto OD za zdravstveno varstvo zniža s dosedanjih 6,74 % na 6,45%, prispevek za otroško varstvo pa od dosedanjih 2,20 % na 2,16%. NESREČE PRI DELU V mesecu marcu je p riso v DO do pet nesreč pri delu. Vseh pet je bilo lažje oblike. Nobena se ni zgodila na poti na delo. Ponesrečeni so iz naslednjih organizacijskih enot: OE kovinske konstrukcije: — Vesel Pavla: Pri raztovarjanju kombija je delavka stopila vanj. Ob tem so se vrata kombija za njo zaprla in jo s spodnjim robom močno udarila v desno podkoleno. OE konfekcija Radomlje: — Gorjup Slavko je pri šivanju na težkem šivalnem stroju tačka stroja zadela v vrh sredinca desne roke in ga poškodovala. OE tkalnica: — Huskič Rezka. Med vstavljanjem čolnička v »skrinjico« je sodelavka vklopila stroj v pogon. Pri tem delu se je močno udarila v prstanec leve roke. OE vzdrževanje: — Lončar Franc: Popravljal je napravo za razelektre vanj e pri Ar-tosu. Pri sestopanju z dvojne lestve mu je na drugem klinu od tal spodrsnilo. Udaril se je ob ploh, ki je stal poleg in si poškodoval osmo rebro. OE uprava: — Hribar Anton: Na obhodu po prostorih in zemljišču v TOZD Proizvodnja je stopil v odprt dimni kanal pri kotlarni, ker so v tem času dimnikarji kanal ravno čistili — odstranjevali saje. Udaril se je na nogo. B. Zupan 15 let strojne obdelave podatkov v Induplati Naša delovna organizacija je med prvimi v Jugoslaviji, ki je pričela obdelovati podaitke strojno. V letu 1964 smo namreč skupno s Stolom in Titanom iz Kamnika ustanovili mehanografski center na Duplici. Stroji, tako imenovana »klasika«, so omogočili, da podatke za obračun osebnih dohodkov, kasneje tudi za materdalno-blagovno poslovanje nekaterih skladišč, obdelamo na več načinov in hitreje. Vse podatke pa smo morali dodatno ošifrirati, zluk-njati na kartice, te kartice presor-tirati za vsako listo posebej, na posebnem stroju množiti in spet na drugem izpisovati z raznimi vmesnim in končnimi seštevki. Ta stroj je lahko pisal okrog 150 vrstic na minuto, vendar je imel pri izpisovanju črk nekaj omejitev, M pa so precej vplivale na kvaliteto in uporabnost izhodnih list. Po šestih letih, ko je center praktično delal že v štirih izmenah, so bile potrebe po podatkih že takšne, stroji pa toliko iztrošeni, da smo se odločili nabaviti lasten elektronski računalnik in ga konec leta 1971 tudi namestili. Elektronski računalnik IBM, sistem 3 nam je omogočal povsem drugo raven obdelave. Klasični stroji praktično niso imeli spomina, elektronski računalnik, čeprav spada med najmanjše, pa za tiste čase dokaj velik magnetni spomin — preko 7 milijonov znakov. To nam je omogočilo, da osnujemo kvalitetno bazo matičnih podatkov in da hitreje obdelujemo poslovne dogodke. Obdelave, ki so bile poprej mesečne, so postale tedenske, kmalu pa kar vsakodnevne. Zahteve uporabnikov so bile iz dneva v dan večje, število podatkov se je zaradi povečanega obsega poslovanja delovne organizacije vsak dan povečevalo, z organiziranjem TOZD pa doseglo obseg, ki je že v mejah končnih zmožnosti našega računalnika. Stroj je praktično stoodstotno zaseden in dela v konicah v treh izmenah, večkrat pa tudi v sicer dela prostih dneh. Preveč zaseden računalnik pa pogosto povzroči pri uporabnikih nezadovoljstvo. Danes se vedno bolj zahteva takojšnja sveža in čimbolj točna informacija o trenutnem stanju. Prav to omogočajo računalniki, ki so se pojavili na svetovnem, pa tudi že na domačem tržišču v zadnjih letih in kakršnega bomo morali v približno dveh letih nabaviti tudi mi. Način dela na takem računalniku se povsem razlikuje od dosedanjega. Na centralni računalnik je priključenih od 10 pa tudi preko 100 tzv. terminalov, ki se nahajajo kar pri uporabnikih. Običajno imajo terminali ekrane (kot pri televizijskem (sprejemniku) in tastaturo (kot jo ima pisalni stroj), nekateri pa še poseben pisalni stroj. S po- močjo takih terminalov se neposredno vnašajo podatki o posameznih poslovnih dogodkih, že sekundo zatem pa so ti podatki na razpolago vsem drugim uporabnikom tudi na več sto metrov oddaljenih terminalih. Tak računalnik nam tio- Društvo tekstilnih tehnikov in inženirjev Jarše bo tudi v prihodnje predvsem izobraževalo, sodelovalo v družbeno političnih akcijah, reševalo strokovna vprašanja v neposredni proizvodnji in skrbelo slednjič za družbeno in rekreacijsko življenje članov izven delovnega časa. Teme predavanj bodo zajele gospodarske, družbeno-politične in aktualne zadeve. Razpravljati želimo tudi o strokovnih novostih oziroma specifičnosti strokovnih vprašanj ter o aktualnih temah s področja varnosti in zdravstvene zaščite pri delu. Tako smo 20. aprila letos že imeli predavanje iz področja računalništva. V mesecu aprilu in maju bosta še dve predavanji, in sicer na temo samoupravljanja — o dohodkovnih odnosih ter s področja medicine dela. Predvidene so tudi strokovne ekskurzije. Pravkar se dogovarjamo o obisku letališča Brnik in komandnega stolpa. V prvi polovici leta bi si ogledali delovno organizacijo IBI rej omogoča res kvalitetno in sprotno obdelavo vseh informacij, ki so spet dostopne vsem takoj in to samo v obsegu kot ga potrebujemo — iskanja po brezkončnih listah, ki so nazadnje vsaj en dan stare, ni več. B. Novak Kranj, v drugi polovici pa Tekstil Zagreb ter Nuklearno centralo Krško. Od 2. do 11. oktobra bo svetovna razstava tekstilnih strojev v Hanovru. Dogovarjamo se o prevzemu organizacije potovanja. Iščemo najboljšo in najprimernejšo ponudbo za celotno organizacijo. Ob koncu marca je bilo organizirano športno srečanje med DITT-Jarše in DITT-Tržič. Povratno srečanje bo naslednje leto. To bi bil prispevek k rekreacijskemu življenju naših članov. Organizirali bomo športno srečanje, kot je bilo že poprej znotraj društva. Pomenili naj bi se med sabo. Vabljeni smo vsi oziroma vsi tisti, ki se s športom še želijo ukvarjati. V kolikor nam bo vreme naklonjeno, bomo organizirali piknik, na katerem naj bi se potrdili novosprejeti člani. Plenum bo v prvi polovici leta. Takrat bo lahko vsak član izrazil mnenje o delu društva in seveda dal tudi napotke oziroma predloge za nadaljnje delo. Podboj Daliborka, dipl. ing. Tako izgleda terminal pri vodenju proizvodnje Delovni načrt DITT Jarše Vzgled V predilnici so se kar težko odločili, kdo naj bo za dober vzgled. Starejše predice (posebno tiste, ki jim manjka okoli 5 let do upokojitve) so namreč vse izredno prizadevne, požrtvovalne, natančne, veliko in dobro naredijo — skratka — pridne so. Nekatere med njimi, poleg drugih obremenitev, najdejo čas tudi za družbenopolitično delo. Ena od pridnih je tudi predica TONČKA NARAT. Tončka Narat dela v naši delovni organizaciji že 30 let. Upravlja pre-dilni stroj C-20. Normo mesečno presega za okrog 20 odstotkov. Skrbi, da je »njen« stroj dobro vzdrževan, da se preja ne poškoduje itd. Tončka Narat je iz Mengša, ima dva otroka, mož pa je že vrsto let zaposlen v sosednjem Leku. O delu in o sebi je Tončka povedala tole: Včasih je bilo lažje, ker nas je bilo več zaposlenih v predilnici. Če je katera zbolela, smo imeli v rezervi nadomestno delavko. Zdaj nas je manj, imamo pa več strojev. Pri nizkih številkah preje (npr. dvajsetici) delo nikamor ne gre ... Tanjše preje (višje številke) hitreje narediš. Lahko bi več naredile, če bi imele pri stroju še kakšno delavko, ki bi pomagala (zdaj tej, zdaj oni predici). Včasih se precej zamudimo, če dobimo iz spodnje predilnice (iz raztezalk) prejo z napako. Ponekod je »dvajsetica« v debelini »štiridesetice«. Seveda, če to opazimo, napako popravimo. Napačno številko preje moramo ročno previti. Morali bi biti bolj pazljivi, da ne bi delali napak. Vsakemu posamezniku bi moralo biti jasno, da če bo delal slabo, blaga z napakami ne bomo mogli prodati in ne bomo zaslužili. Poznalo pa se bo tudi v njegovem žepu. Veliko bolj bi se morali potruditi zlasti novinci. Saj razumem, da pokadi cigareto... Ne razumem pa tega, da se pri tem obira, se ji nikamor ne mudi... a jim je vseeno, koliko zaslužijo? ... Saj je pri osebnem dohodku precej razlike, če normo mesečno presegaš oziroma, če jo sploh ne dosegaš! Večkrat si ne vzamem časa niti za najosnovnejše potrebe in te opravim v času za malico. Hočem čim več narediti in če se pri delu kdaj kaj zatakne, res ne najdem časa niti za petminutni oddih. Komaj čakam konca tedna, da si čez soboto in nedeljo nekoliko odpočijem. Večkrat me boli v komolcu in zapestju desnice tako, da si med tednom vsak popoldan masiram roko z alkoholom. O, k zdravniku pa ne! To pa nazadnje! Raje ne vem kako težko delam, kot pa da grem k naj bo zdravniku... Na bolniški sem bila ile malokdaj. Pred leti sem se doma ranila v prst, pa se mi je kasneje zagnojil. Morali so mi ga operirati in sem bila zato tri tedne na bolniškem dopustu. Mislila sem, da me bo konec od dolgega časa. Tako zelo sem pogrešala tovarno, sodelavce! Rada delam in se rada potrudim, da zaslužim kak dinar več, sedaj pred upokojitvijo in je še nekaj časa za to... Moram misliti na to, da bo pokojnina čim boljša. Ja, še sodelujem v samoupravnih organih. Bila pa sem tudi član delavskega svata, pa v odboru delavske kontrole, pa član v svetu enote, ko je še obstajal v predilnici. Glede sestankov je tako: zelo težko pustim stroj, da »stoji«, kar hudo pa mi je, da bi sam »tekel« ... Sestanki po delovnem času — to je spet težko. Veste moža imam, ki je že eno leto v bolniškem staležu. Sam je doma in komaj čaka, da pridem iz službe. Želim, da hi dobivali v obdelavo čim boljši material, da bi dobili pomoč pri »odvzemu«, da bi delali čim manj z napakami in da bi čim več izdelali in prodali. V predilnici bi morali imeti več mojstrov oz. pomočnikov. Ta, ki ga imamo sedaj na naši izmeni, je zelo Tončka Narat: »Morali bi biti bolj pazljivi ...« priden. Se preveč si prizadeva, na vse konce je razpet, vidi napake, vse hoče popraviti, na vseh koncih pa he more hiti. Zato se je tudi v zadnjem času že nekajkrat poškodoval. Če bi bila še boljša organizacija pri delu, bi lahko še več naredili. Urednica Slovo topolom Zadnje dni marca in prve dni aprila letos so zredčili tovarniški park. Topole bomo verjetno pogrešali, zlasti v vročih dneh, a drugače ni šlo. Življenjska doba sc jim je krajšala in v nekaj letih bi sami presahnili. Treba jih je bilo odstraniti in dati več življenjskega prostora drugemu podrastju, zlasti smrekam in platanam. Dela je opravilo Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast. rezervirano za mlade Tito, podarjamo Ti svojo ljubezen Po osmih letih je Titova štafeta ali štafeta mladosti krenila na pot že tretjič iz Slovenije — letos z Raven na Koroškem. Vsi slovenski mladinci smo želeli pospremiti začetno pot štafetne palice, zato smo v velikem številu odšli na Ravne. Domžalska občinska konferenca ZSMS je organizirala avtobusni prevoz na Ravne. Ni mi žal, da sem šla in upam, da tudi ostalim petim mladincem iz Induplati ne. Četudi bi potoval z zaprtimi očmi, hi vedel, kdaj si prispel na cilj. Pozdravili so nas borbeni zvoki godbe na pihala in pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Povsod je vrelo prispelih mladincev, povsod zastave, napisi im transparenti mladosti in revolucije — zares praznično vzdušje. Tudi naša skupina je bila dobro razpoložena, saj smo imeli harmonkarj a, tako da pesmi in kola že pred začetkom slovesnosti ni manjkalo. Sli smo za množico na proslavni prostor. Prvi vtis — bilo je čudovito. Oder postavljen ,na ravnino, številni pevski zbori v belih in rdečih puloverjih, orkester, ansambel in drugi nastopajoči ter nosilka štafetne palice, dijakinja Alenka Kolmanič pa na hribu zadaj, tako rekoč na naravni sceni, obkroženi z zastavami v zaporedju barv jugoslovanske zastave. Začetek proslave so naznanile fanfare, da so se zbrani, v glavnem mladina, umirili. Potem so sledili odlomki iz Prežihovih Samorastnikov, recitacije revolucionarnih pesmi, nastop plesne-baletne skupine, folkloristov v nošah vseh narodov Jugoslavije, ki so se jim pridružili še brigadirji, pevci solisti in zbori. Celotna slovesnost je imela obeležje enotnosti in povezanosti jugoslovanskih narodov, pretekle revolucije in sedanjega brigadirskega dela. Ideja socializma in komunizma ter samoupravljanja pa je rdeča nit vse do danes in bo še naprej. Govornik — predsednik ZSMS Slovenije — Boris Bavdek je poudaril, da si štejemo v čast, da bomo prav letos, ko mineva 60 let SKOJ in KPJ prvi čestitali tovarišu Titu. Iz pozdravnega pisma tov. Titu naj citiram misli, ki so mi najbolj všeč: »Sprašujemo se, kako naj se Ti zahvalimo in kaj naj Ti podarimo za Tvojo veliko ljubezen, za Tvoje herojsko življenje in nesebični trud. Podarjamo Ti prešerni smeh svojega otroštva in mladosti, svojo svobodno pesem, vsa ustvarjalna leta, ki so pred nami in podarjamo Ti svojo ljubezen.« Ob zaključku slovesnosti so se iz modrega neba, prav tam, kjer se hrib malo zniža, pojavila tri leta- la, leteča nizko nad nami in nam spustila množico papirnatih zastavic, spremljala pa jih je za moja ušesa doslej naj čudovitejša pesem, skrbska narodna — Jugoslavija. Priznati moram, da sem bila ganjena. Se jokati bi skoraj začela, ko ne bi zagledala še pred nekaj trenutki gola in pusta drevesa cvetoča, ker jim je veter na veje nanosil številne zastavice. Pa še besedico o Ravnah. Ne le, da je bilo vse lepo pospravljeno, dobro organizirano, tudi mesto je bilo neverjetno čisto. Na cesiti ni bilo nobenega papirčka, še prahu Pred nedavnim sem sc pogovarjala z mlado tkalko, predsednico osnovne organizacije mladine TOZD Proizvodnja, BERNARDO ŠOŠTARIČ, nadebudnim dekličem, ki poleg tega, da je aktivna pri mladinski organizaciji, sodeluje še pri sindikatu, pri gasilski ženski desetini in v preostalem prostem času napiše tudi kakšno pesmico. O tem zadnjem ne govori prav rada in zardeva. Pravi, da ji slovenščina dela še težave, saj je dekle doma iz Hrvaškega Zagorja. BERNARDA ŠOŠTARIČ je povedala: Naj večji problem je, da so mladinci pasivni. Ne udeležujejo se v zadovoljivem številu sestankov, kjer bi se dogovorili o delu in konkretnih nalogah in problemih nas mladih. Kako pa boš delal, če niti ne prideš, da bi se o delu pogovoril? Nekaj časa so se izgovarjali na neprimeren čas za sestanke. Sedaj smo se že dvakrat sestali ob 13.30, za kar so rekli, da bi bilo bolj ustrezno, pa jih je bilo na sestanku še vedno veliko premalo. Mislim, da je čas ob 13.30 res najbolj primeren za obe izmeni. Na ta način tudi manj trpi proizvodnja. Na zadnjem sestanku srno se pogovarjali o kadrovski problematiki pri nas. Zanima nas, zakaj toliko mladih zapušča DO. Sklenili smo, da na enega od prihodnjih sestankov povabimo nekoga, ki bi nam odgovoril in pojasnil to vprašanje. Mislim, da je ta problem res pereč in bi morali najti način, kako ga rešiti ali vsaj omiliti. Z izvršnim odborom naše osnovne organizacije sindikata bi lahko bolj sodelovali. Sem sicer član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Tkalnice in se setan- ne, na oknih rože in zastavice — tudi to je govorilo o tem, koliko truda so vložili prav vsi Ravenčani, da bi čimbolj častno napotili štafeto mladosti k tovarišu Titu. 2e res, da je bila gneča in mladina ob stojnicah nedisciplinirana, tako, da smo mnogi ostali lačni in da smo poleg tega še eno uro in pol na vetru čakali avtobus — pa kdo bi to opazil, ko pa je bilo vse drugo lepše. Vsem Ravenčanom čestitam in se jim zahvaljujem za prijetno doživetje. Bernarda P. kov tudi udeležujem, vendar koordinacija med obema odboroma ni v redu. Premalo rešujemo probleme skupaj. V prihodnje bomo skušali to sodelovanje izboljšati. Na zadnjem sestanku mladine smo se pogovarjali tudi o delovnih akcijah. Vsi prisotni smo se strinjati, da bi spet organizirati kakšno delovno akcijo. Večkrat smo že urejevali okolico tovarne, očistili smo nekatera mesta v tovarni — npr. dvorišče, včasih pa smo delali kar na svojih delovnih mestih. Mi smo za to še vedno pripravljeni, upam pa, da bodo imeti odgovorni delavci v naši DO posluh za našo dobro voljo. Da, sem tudi gasilka. V ženski desetini (pravzaprav mladinski). Pred kratkim smo imeti gasilci sejo, na kateri smo se pogovarjali, da bi bilo dobro organizirati še kakšno novo mladinsko gasilsko desetino. Predlog je bil, da bi imela vsaka izmena dela po eno gasilsko desetino, ki bi bila v stalni pripravljenosti. Vendar je tu problem izučiti nov kader in pa sama udeležba pri tej aktivnosti. Mladi in tudi ostali so pod takimi pogoji dela, kot sedaj obstajajo, premalo zainteresirani. Če pa kažejo zanimanje, jim je težko uskladiti redno delo s tem prostovoljnim. Me iz ženske desetine bi se vaj rade udeleževale in se izpopolnjevale v znanju, vendar nam je bilo to večkrat onemogočeno zaradi obveznosti pri rednem delu. Težko bo dobiti prostovoljne gasilce, ki bi bili pripravljeni žrtvovati le svoj prosti čas. Nekdo je predlagal, da bi se sodelovanje v prostem času nekako nagradilo. Zaenkrat je to vprašanje še odprto. Tudi nas žuli isti čevelj Letos bomo praznovali 40-letnico gasilstva v naši delovni organizaciji in bilo umestno to proslaviti. Predlog je bal, da bi se organiziral »pokaži kaj znaš« med našimi in sosednjimi gasilskimi desetinami (Slovenijales, Lek itd.). Upam, da nam bo uspelo ta predlog uresničiti. Rada sem Ob 10. obletnici delovanja foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj je bil v Radomljah marec mesec kulture, zato so vsak petek pripravili nastop domače ali tuje amaterske skupine. Poleg moškega pevskega zbora, folklorne skupine in drugih se z amatersko dejavnostjo ukvarja tudi foto kino klub Mavrica, ki ima v svoji sestavi foto sekcijo, dramsko in filmsko sekcijo, sekcijo kino kronike včasih pa je delovala še sekcija animiranega filma. V okviru teh kulturnih prireditev je bil eden od petkovih večerov namenjen tudi premierni predstavi komedije »ODKRITOSRČNA LAŽ-NIVKA«, francoskega pisatelja Marcela Acharda, po prevodu Bruna Hartmana. Dramska sekcija jo je izvedla v režiji Miha Kavčiča. Predstavo sem si ogledala. V celoti mi je bila všeč, najbolj pa je navdušila s svojo igro v naslovni vlogici kolegica — sodelavka Majda Šoštarič, ki jo poznamo tudi iz skečev ter kot napovedovalko na naših proslavah. Odločila sem se, da jo povprašam nekaj stvari o njenem udejstvovanju, prej pa še par besed o komediji, kakršno sem videla in razumela. V vseh treh dejanjih poteka sodna obravnava na sodišču zoper Jo-sefo, obtoženo umora ljubimca — voznika pri družini bankirja, kjer je tudi ona služila kot sobarica. Že takoj na začetku jo spoznamo kot izredno lahkoživo, naivno mlado gospodično, ki vse do konca kljub temu, da dela pri tako »fini« družini, ostaja naravna in pristna, ter s svojimi smešnimi dovtipi »osvaja« in zabava občinstvo. S svojim odkritosrčnim vedenjem tudi ne more skriti nedolžnosti, vendar se resnični krivec in motiv umora zaradi pretkanih laži bankirja in njegove žene (prave morilke), razkrije šele v tretjem dejanju. Vsaka komedija se srečno konča, zato smo na koncu veselo razpoloženi zaploskali vsem igralcem, Majdini sodelavci pa predvsem njej. Vprašanje: Nam lahko poveš nekaj o delu v tem klubu in kako usklajuješ to z drugimi obveznostmi? Odgovor: Naša dramska skupina deluje v okviru FKK Mavrica. Šteje 12 članov, večinoma študentov in dijakov. Težko je včasih uskladiti prosti čas vsakega posameznika, kajti vsak izmed nas ima poleg tega še kup obveznosti drugje. Posebno Res je, v prostem času pišem pesmi. Pišem jih že dolgo, vendar jih nisem objavljala, razen nekajkrat v našem časopisu. Največ imam ljubezenskih, nekaj tudi domovinskih in drugih. Pa o tem raje ne pišite! Ivana pri Mavrici težko se mi je zdelo teden pred premiero, ker smo imeli vajo vsak dan in smo morali vse pomembne in nepomembne reči pustiti vnemar. Toda vsi imamo veselje do gledališke dejavnosti, tako, da smo nekako uskladili čas, seveda pa brez manjših odstopanj in težav tudi ni šlo. Vprašanje: Kdaj si pristopila k tej skupini? Odgovor: Ne vem natanko, toda tako nekako sedem let bi že bilo. Poleg dramske sodelujem še v filmski sekciji. Vprašanje: Kaj ti pomeni tako sodelovanje? Odgovor: Včasih se mi zdi, da smo »mavričarji« nekakšna velika družina, velika složna družina, vsem pa je skupna ljubezen do filma, fotografije in gledališča. Vprašanje: Ti je vloga všeč in si bila z igro zadovoljna? Odgovor: Vloga mi je všeč, lik Josefe je posrečen, gledalec se ji lahko smeje, z njo sočustvuje, vendar nisem prepričana, če mi je uspelo v popolnosti predstaviti njen lik. Marsikaj bi bilo treba še pošteno izpiliti, dodelati iin dodati. Všeč so mi karakterne vloge, bodisi glavne bodisi stranske. Če sem zadovoljna? Rada sem pri Mavrici, rada imam naše »žepno gledališče«, drugo ne vem, kaj naj bd odgovorila. Saj je to zadovoljstvo?! Sicer pa človek ne sme biti nikoli zadovoljen s samim seboj. Vprašanje: Nam spet kaj novega pripravljate? tun Majda in kolega na vaji Odgovor: Trenutno imamo v načrtu nekaj manjših gostovanj, kajti resnično bi bilo škoda vsega časa in truda, ki smo ga vložili v igro, če bi nastopili samo enkrat. Drugega za enkrat, razen morda kakšnega priložnostnega recitala dramska sekcija ne pripravlja. Pač pa ima filmska sekcija v planu nekaj filmskih projektov, amaterskih seveda. Vprašanje: Želiš še kaj povedati? Odgovor: Želela bi povabiti vse mlade, pa tudi starejše, vse, ki imajo radi film, fotografijo in gledališče, da se nam pridružijo, da se vključijo v našo veliko družino. Za odgovore se Maj di naj lepše zahvaljujem. Sama pa si želim še kakšno predstavo, najbolj pa to, da bi predvsem mladina pokazala več zanimanja za kulturne prireditve. Da ne bi bila natlačena le bližnja diskoteka, kjer vrtijo moderno zahodno glasbo ali kinodvorana, ko je na sporedu kak plehek komercialni film z zvenečim naslovom. Ko pa postavi na piano svoje dolgotrajno delo kaka skupina ljubiteljev katerekoli umetnosti, ostaja prizorišče bolj ali manj praz- no' B. Pavlič MLADINCI! OGLASNA DESKA NAM LAHKO MARSIKAJ POVE. ZATO BERIMO! VELESLALOM OB OBLETNICI STOLA Tekmovanje, ki je bilo v počastitev 75-letmice STOLA je organizirala Komisija za šport in rekreacijo pri DO STOL iz Kamnika. Vabilu smo se z veseljem odzvali, saj imamo s STOLOM že dolgoletna športna srečanja. Tudi na naše vabilo ob priliki 50-letmice INDU-PLATI so se njihovi športniki udeležili naših tekmovanj, katera smo organizirali ob jubileju. Tekmovanje je bilo organizirano na Veliki Planini v Tihi dolini z izrednimi snežnimi razmerami, saj so bile proge skrbno pripravljene. Udeležencev v veleslalomu je bilo 140 v ženski ter moški konkurenci z udeležbo 16 DO in TOZD iz Kamnika in tekmovalcev iz DO GLIN Nazarje. Prvo mesto je osvojila ekipa KIK — Kamnika, naša ekipa je zasedla dobro 6. mesto v skupni uvrstitvi. Mislim, da bi morala biti taka tekmovanja večkrat, tako da se spoznamo tudi s športniki iz sosednjih delovnih organizacij iz Kamnika. Majdič F. Novice iz obratov TKALNICA Pomanjkanje preje V marcu nam je primanjkovalo preje predvsem efektnih sukancev in filamentov. Zaradi tega so nam stali predragoceni sitroji Someti in Picanoli. Je že tako. V začetku smo imeli neizkušene mojstre in neute-čene stroje, sedaj, ko se je to popravilo, pa ni materiala. Preje je primanjkovalo tudi za artikel 3266-140, ki ga tkemo na 10 statvah, a v mesecu aprilu bi ga morali 'tkati na 13 statvah. Težko nam je bilo in nam je še, ker je mesec marec mesec gripe in podobnih bolezni. Vsak dan je bilo zaradii tega odsotnih 20 naših sodelavk in sodelavcev. Kljub temu smo na dan izdelali poprečno 21000 m2 tkanin, ki pa zaradi premeščanja tkalk, ma-lerk, vezalk, vdevalk in drugih delavk od stroja do stroja, niso najboljše kvalitete. Dodatne težave je povzročal še nekvaliteten material. Je že tako, da se neaviviran material, predvsem pa leacryl, nočeta nikakor tkati. Pohvaliti moram, da so nam v prvem tromesečju normalno »tekli« le Susomati, pa še tem se je nekaj zataknilo, ko ni bila z litijske Predilnice pravočasno dobavljena 0,7 melanž bo-ucle preja. Pohvaliti moram še vse naše sodelavce v tkalnici, da skušajo z dobro voljo premagati te težave. Upam, da se bo stanje izboljšalo s prihodom novih sodelavk in sodelavcev in z redno dobavo prej. L. Pušlar KONFEKCIJA Morda še ne veste? — da je obrat Konfekcije v Radomljah bogatejši za nov »objekt«. Dotrajano strešno opeko na lopi skladišča cevi smo zamenjali s pla-stificirano streho, podobno konstrukciji koridorja. Prav tako pa je lopa poleg nove strehe dobila še zaščitne stene, prav tako iz plasti-ficirane tkanine. Pa še to, konstruiranje, izdelava ter montaža je bila izvedena a skupnimi močmi obrata kovinskih konstrukcij in težke konfekcije, — da nam pri našem delu pri izdelavi Elanovih blazin večkrat priskočijo na pomoč tudi delavke iz konfekcije Mengeš, —■ da je tudi naša DO sodelovala na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih nedavno tega v Planici. Seveda le posredno z izdelanimi proizvodi iz težke konfekcije. Za potrebe planiške prireditve smo izdelali nekaj specialnih nadstreškov iz plastificiranega platna. Res lep način uveljavitve naših izdelkov na tako pomembnih športnih prireditvah! — da je montažna ekipa za postavljanje koridorjev in zračnih hal, pri kateri so tudi delavci iz obrata težke konfekcije, pričela z montažo koridorjev, — da se že vidijo, po naročenih količinah novih proizvodov, sadovi razvojnega oddelka, kar nam zagotavlja trdno in jasno prihodnost proizvodnega programa izdelkov iz plastificiranega blaga. T. Videmšek Tkanje na brezčolničnih Soinetih PRIČAKUJEMO NOVO POŠILJKO V Mokronogu potekajo zaključna dela na nemških šotorih Monza. Pričakujemo novo pošiljko šotorov, vendar ne vemo, ali bo to spet Monza, ali pa novi tip šotora. V" ostalih oddelkih našega obrata se še naprej izdelujejo civilni šotori, v oddelku za prte in garniture pa ta dva izdelka. Ravno v tem oddelku pa je v zadnjem mesecu bila proizvodnja nekoliko motena zaradi prepočasne dobave materiala. V oddelku v Pečah je dela dovolj in so se delavke že navadile na izdelovanje izdelkov za Tosamo. G. Gardaševič OPLEMENITILNICA Nova tehtnica Konec marca smo v barvno kuhinjo končno dobili že več let težko pričakovano desetkilogramsko tehtnico za tehtanje barv in kemikalij (izdelek »Libele«, Celje). Prejšnja tehtnica je bila zadnja leta pogosto v okvari, julija 1978 pa je popolnoma odpovedala, tako da je niso mogli več popraviti. Točna tehtnica je za naš obrat zelo pomembna, saj od nje v veliki meri zavisi natančnost izbarvanja. Preureditvena dela v razširjenem delu adjustirne še vedno niso končana. Pripeljali so nam sicer okvirje za stekleno steno in nihajna vrata, ker pa so bila le-ta preozka, je moral proizvajalec vse skupaj nekoliko predelati. Nova tehtnica v oplcmctilnici Popravljene raztezalke Intersecting IV že delujejo XXI. TEKSTILIADA KOBLA 79 Zimske športne igre tekstilnih ded lavcev so znane po množični udeležbi in s tem tudi dokazujejo svojo upravičenost in širšo družbeno podporo. Množica Slovencev se rekreativno ukvarja s številnimi športnimi panogami. Smučanje, za katerega lahko trdimo, da je slovenski nacionalni šport, pa je med njimi najbolj množično. Menim, da je prav, da se naš delovni človek, za številne vsakodnevne delovne naloge, s katerimi se srečuje na delovnem mestu, tudi primerno fizično pripravi. Ne nazadnje pa je pomembno tudi medsebojno spoznavanje in razvijanje tovariških odnosov in udeležba na športnih polj anah nas tekstilcev. Enaindvajsetič se srečujemo tekstilni delavci na snegu. Letošnjo organizacijo je prevzela delovna organizacija ALMIRA iz Radovljice. Tekmovanja so bila predvidena na smučarskih terenih Koble, toda na žalost je odjuga pobrala ves sneg. Organizator je zato prestavil tekmovanja na Soriško planino. Ta nas je sprejela z obilico snežne odeje, toda megla je bila žal gosta in je otežkočila tekmovanje. Letošnje leto smo se na Teksti-liadi prvič pomerili tudi v smučarskih tekih. Ti so postali zadnje čase zelo priljubljeni. Udeležba je na raznih spominskih maratonih iz leta v leto večja. V petek 16. 3. 1979, ko so bili na programu smučarski teki, nam vreme ni bilo naklonjeno. Deževalo je kot iz škafa. Tekmovanje so prestavili na sam vrh Koble. Premočeni do kože smo vztrajno čakali Nadaljevanje na 10. strani Proizvodnja plastificiranja je mirovala ves mesec, saj smo šele 21. marca prejeli »plehstole«, s katerimi plastifioiramo. Zato se nam je nabrala velika količina neobdelanega artikla 3266/140. K. Kham PREDILNICA Brez rezervnih delov V preteklem mesecu je obrat imel stalne zastoje zaradi pomanjkanja surovin, in to ma-lon vlakna, lesk in mat. Iz istega vzroka predilni stroj Gill 2 ne obratuje že od 7. marca. Proizvodnjo skoraj dnevno prilagajamo prispelim surovinam. Tudi pomanjkanje nenadomestljivih rezervnih delov je pereč problem. Stojijo vretena na dvojilki, sukalnih strojih, predprediilnih strojih. Delavke na dvojilki delajo na osmih ali celo samo sedmih vretenih. Ob normalnih pogojih delavka dela na devetih vretenih. Duramitre Intersecting IV je iz istega vzroka imel večje zastoje ob koncu meseca marca. Nastale okvare se ponavadi odpravljajo z začasnimi rešitvami. Eno takih smo ponovno odpravili z lastnimi konstrukcijskimi spremembami. Sigurno, da brez potrebnih rezervnih delov obstoječi stroji ne morejo popolno obratovati D. Podboj Delo je potekalo na sosednjih dveh strojili, saj »gilarci« (spredaj) nista imeli vlakna »Nov« skladiščni prostor v Radomljah XXI. TEKSTILIADA KOBLA 79 Nadaljevanje z 9. strani na Start. Tekov, ki so bili prvič, na tej prireditvi, se je udeležilo 120 tekmovalk in tekmovalcev. Tudi iz naše delovne organizacije sva se udeležila tekov Peterka Marija in Majdič Franc. Konkurenca je bila zelo močna, saj so nastopali tudi nekdanji naši najboljši tekači. Tekmovalke so bile razdeljene v tri skupine po starosti, ravno tako tudi tekmovalca. Naša Marija bi z malo več sreče lahko dosegla tudi najvišji naslov, toda tudi njeno 5. mesto je zelo velik uspeh in presenečenje na tekmovanju. REZULTATI TEKI ZENSKE — 2 km Zenske I. kategorija 1. Nahtigal Jelka, Tekstil Ljub. 2. Mežnar Štefka, Universale 3. Kovačič Irena, Vezenina 5. PETERKA MARIJA, INDUPLATI Ženske II. kategorija 1. Premože Marija, Tosama 2. Petrman Jerca, Vezenina 3. Lajevic Sonja, BPT Zenske III. kateoorija 1. Toni Mojca, Pletenina 2. Lavtar Mateja, Triglav KR 3. Finžgar Marjana, Tekst, center I