Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; .Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
SE2
Zveza Slovenije z morjem
Železniški sistem, ki smo ga podedovali od bivše Avstrije in Ogrske, jc bil zgrajen po drugih vidikih, kakor so bili |>otrebni za naše razmiere. Tako predvsem nismo imeli dobrih zvez med Avstrijo in Ogrsko radi samosvoje ogrske politike. Ko smo prišli v novo državo, smo bili Slovenci brez najkrajše poti do morja, ker nam nista pripadla niti Trst niti Reka.
Zato je morala prometna politika po vojni gledati, da dobimo boljše zveze z ostalimi deli države. Dobili smo zvezo Rogatec—Krapina, nadalje zvezo s Slovensko krajino z zgraditvijo železniške proge Ljutomer—Orimož. Vseskozi od leta 19)9 dalje pa je vsak dan vedno oolj aktualno vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem. Sicer imamo že železniško zvezo čeiz Karlovec, vendar ta zveza ne odgovarja našim gospodarskim in prometnim potrebam tako kot je želeti. Zato smo sc ko j |k> vojni podali na delo, da dobimo čimprej to zvezo, pa žalibog doslej nismo uspeli.
V začetku je bilo projektiranih več tras in po strokovnem kakor ostalem časopisju se je vodila dolgotrajna polemika, katera trasa je nnjholjša in katera končno odgovarja vsem potrebam. Že 1. 1922 je bila vzakOlijena železniška zveza Kočevje—Vrbovisko, ko je bilo realizirano večje inozemsko posojilo. Ker pa nismo dobili celega posojila, se proga ni gradila in je ostala saino na papirju. Medtem so se pojavili tudi drugi projekti in cela stvar je zaspala, dokler končno pred par leti nismo prišli do lega, da jc ta proga dobila končnoveljavno traso Osnoval se je tudi že širok odbor s predsednikom, sušaškim županom na čelu, ki je že parkrat zboroval in poskušal predvsem najti potrebna denarna sredstva za zgraditev proge. Sestavil se je tudi že datajlen načrt. Že nekaj časa sem pa ni slišati o nadaljnji akci ji ničesar več, čeprav je zgraditev te proge nujna gospodarska potre lxi.
Vsekakor pa se nam zdi (»trebilo opozoriti merodajne faktorje, kako to vprašanje postaja vedno liolj važno za naše gospodarstvo in promet. Predvsem bi se ves sedanji potniški turi-stovski promet iz severnih držav lahko usmeril skozi Slovenijo k našemu morju, katerega turistični pomen če-daljebolj narašča. Tudi Slovenija vedno bolj prispeva k tujskemu prometu na našem morju, pa bi z boljšimi zvezami lahko v še večji meri. Dalje plačujemo vsako leto nad 80 milijonov dinarjev tujim pristaniščem in železnicam, ker mora naš promet iskati najboljšo pot skozi tujo državo, ki ne zamudi nobene prilike, da nas v vsakem oziru oškoduje, še vedno imata Trst in Reka veliko zaslužka od naše trgovine, ko bi lahko postala naša pristanišča ob severnem Jadranu s Stiskom na čelu središča še večjega prometa kakor so sedaj. Z novo železnico bi dobili ugodne zveze za izvoz na lesu bogati in doslej zapuščeni kraji. Predvsem pa bi gradba v sedanjih težkih časih prišla prav vsemu našemu prebivalstvu posebno v krajih, kjer je že od nekdaj cvetelo izseljevanje, ki nam je vzelo toliko živih sil naroda. Sploh morama poudariti potrebo, da država s svojimi javnimi deli v naših krajih pomaga gospodarstvu, ker se zavedamo, da so naša gospodarska sredstva premajhna, da bi preživljali vedno bolj naraščajoče in gosto prebivalstvo. Stremeti moramo za tem, da se naši ljudje ne bodo izseljevali iz naše pokrajine v druge, še manj pa v inozemstvo, in jim dati možnost zaslužka doma. V ta namen izdana sredstva pa niso neproduktivno breme za državni proračun, ker je treba vedeti, dn je rentabilnost podana in da bo sploh narasla davčna moč krajev, skozi katere bo tekla nova želerznica.
Da nam je nova železnica potrebna, je razvidno tudi iz dejstva, kako zelo se je zavzela za gradbo ravno privatna inicijativa. Sredstva, ki bi se morala zjbrati, so velika, pa vendar bi se dala večinoma dobiti doma in to skoro brez državne pomoči razen garancije za najetje posojila. Naš kapitalni trg ni ravno slab, saj smo pred nedavnim čitali, da je šlo doslej nad 300 milijonov dinarjev za nakup državnih dolarskih papirjev. To ni samo navadna naložba kapitala. pač pa je bil to tudi odtok domačega kapitala, ki ga na kapitalu revna država tako potrebuje. Saj stalno poudarjamo potrebo dotoka inozemskega kapitala, posebno sedaj, ko sino dobili zlato valuto.
Kakor omenjeno, bi lahko domači kapital prispeval v veliki meri za zgradbo nove železniške zveze, za kar imamo že zagotovilo mero-dajnih faktorjev. V slučaju pa, da domača sredstva niso v zadostni količini na razpolago, bi se moral pritegniti inozemski kapital, ki vkljub svetovni gospodarski krizi kaže zanimanje za naše gospodarstvo. Opozarjamo samo nn gradbo železniške zveze Požarevac—Kutje-vo, katero bo finansiral inozemski kapital z zneskom 5 milijonov dolarjev. Za našo železnico bi bila potrebna le malo večja svota in mnenja smo, da bi se z garancijo države dal dobiti |>otrebni inozemski kapital |)o razmeroma ugodnih pogojih za daljšo dobo, kar kože ravno navedeni slučaj.
Nastaja seveda vprašanje, če je oportuno izdujati tako velika dela inozemskemu kapitalu. Če bi itneli dovolj domačega dolgoročnega kapitala na razpolago, bi seveda stvar bila enostavna, ker bi pač inozemskega kapitala ne potrebovali. Tako pa vkljub vsemu zaenkrat na.š trg kapitala ni tako močan, da bi prevzel
emetja ima na izbero:
ali polom ali likvidacijo revanšne politike
Berlin. 13. jul. Položaj v Nemčiji se je jako poostril in je finančna kriza dosegla svoj višek. Na podlagi podatkov, ki jih je prinesel predsednik državne banke tir. Lutlier iz Londona in Pariza, kjer je zaenkrat zastonj iskal kreditov, bo vlada pri-niorana proglasiti generalni notranji moratorij, oziroma proglasiti državni bankerot. Govori se, da bo vlada izdala tozaveden manifest na narod. Pojavil se je beg marke v ogromnih količinah. Inozemske države, oziroma upniki in vložniki jemljejo denar iz nemških bank nazaj tako rekoč v masah. Dozdaj jc bilo dvignjenih že okoli 150 milijonov zlatih mark. kar pomeni naravnost rekord.
0 vzrokih, zakaj Nemčija ne dobi posojila v Franciji, so razširjene različne verzije. Baje francoska vlada ne zahteva samo, da sc Nemčija odpove carinski uniji z Avstrijo in Anschlussu ter nadaljnji gradbi križark. ampak predlaga tudi, da naj se nemške državne finance sploh postavijo pod kontrolo komisije evropskih držav, da ne hi sc denar v Nemčiji razsipal.
Nemški nacionalisti in komunisti porabljajo to priliko, da ščuvajo nemško vlado k neodjenlji-vosti napram Franciji, ki da hoče Nemčijo naravnost podjarmiti. Razume se, da tudi italijansko časopisje hudo napada Francijo, češ, da hoče skrajno stisko in bedo Nemčije izrabiti v to, da doseže one efekte, katerih ni mogla doseči niti po versaillski pogodbi. Francija da zahteva tudi sporazum « Poljsko. da ho Nemčija prenehala s propagando za revizijo vzhodne meje. Te pogoje misli Francija, da bo sigurno dosegla, ker bi sicer morala Nemčija
gospodarsko falirati in je ogrožena po državljanski vojni.
Nasproti temu se v Parizu odločno poudarja, da bi bila Nemčija lahko snma prostovoljno ustvarila položaj, ki hi ji omogočal finančno pomoč inozemstva, ako hi se bila snnia ed sebe brez vsakega pritiska odpovedala uniji z Avstrijo in pa nepotrebni gradbi novih križark. Čisto razumljivo je tudi, da mora Francija vedeti, zakaj bo Nemčiji posodila prihranke svojih državljanov.
Pariz, 13. jul. Alarmantne vesti iz Berlina, češ, da hoče nemška vlada zaradi izredno težkega položaja odstopiti, se tu ne potrjujejo. Briiniug ho vztrajal pogumno na svojem mestu in nosil odgovornost, dokler bo le mogel. Baje liosla dr. Briiniug in dr. Curtius še danes odpotovala v Pariz, da dosežeta sporazum glede kreditov, ki so potrebni Nemčiji in katerih se dr. Luthru ni posrečilo dohiti. Tozadevno jc imel že razgovor r ministrskim predsednikom Lavalom nemški poslanik von Hocsrh. Na podlagi tega je Laval sklical izredno sejo ministrskega sveta. Francoska javnost stoji slejkoproj na stališču, da jc treba Nemčijo spričo grozečega finančnega poloma, ki hi mogel katastrofalno vplivati tudi na ostalo Evropo bodisi gospodarsko bodisi politično, rešiti, vendar pa sc Francija v interesu svetovnega miril nikakor no more odpovedati pravici, ila zahteva strogih garancij. da se ho njeno posojilo uporabilo v resnici za sanacijo nemških financ, ne pa za politične namene nemške rcvanže.
Anglija svetuje: poslušajte Francijo!
London. 13. jul. AA. Tukajšnji politični in gospodarski krogi se živo zanimajo za težko finančno krizo v Nemčiji. Živahno se razpravlja o odredbah nemške vlade za preprečenje bega kapitala iz Nemčije, ki je zavzel zadnje čase naravnost nevaren obseg.
Danes bo razpravljala banka za mednarodna izplačila v Baslu o vprašanju kredita Nemčiji.
Predsednik nemške državne banke Lutlier jc odpotoval davi /, letalom v Bascl. Včeraj je imel telefoničen razgovor z zastopnikom nemške državne banke pri reparacijski banki dr. Vockejem, ki je Luthra obvestil o želji upravnih svetnikov banke, naj Nemčija povzame inicijativo pri prvih odredbah za finančno pomoč v njeno korist.
Listi pozdravljajo nemško prošnjo za pomoč.
»Morning post« piše, da bi Nemčija zelo dobro napravila, če bi ustavila gradnjo druge kri-žarke, ki bo stala veliko denarja in se odpovedala carinski zvezi z Avstrijo.
»Manchester Guardian« pravi, da bi Nemčija prav storila, če hi ustregla francoskim zahtevani, dasi te koncesije ne bodo ravno pogoj za posojilo.
>Times pravijo, da so se odprla narodom, odkar so ustanovili Društvo narodov, nova pota. List nadaljuje, da potrebuje svet zaupanja. Vsako dejanje dobre volje in spravljivosti l>o pomoglo, da se ustvari ozračje medsebojnega razumevanja. V tem duhu so predlagali nekateri, ki žele Nemčiji dobro, naj pokaže v času. ko se pripravljajo drugi narodi, da ji pomagajo, da ceni njihovo pomoč, in se odpove začasno nekaterim koristim. Nemčija tega ni storila. Anglija ni hotela izrabili težkega položaja Nemčije, da jo prisili v koncesije. Ce bi Nemčija prostovoljno storila, kar se je od nje pričakovalo. bi bilo njeno dejanje svobodne volje neprimerno več vredno kot izsiljena koncesija.
Dolgotrajna pogajanja, ki so sledila Hoover-jevemu predlogu, so zelo zmanjšala njegov blagodejni efekt. Davi jc prispela vest, zaključuje list, da je Nemčija storila potrebne korake, da prepreči beg kapitala.
Vendar sedaj ni več časa za niešetarenje. če Nemčija želi. da se obnovi zaupanje v njen« politiko.
Zopet bančen Urah -- Ljudje dvigalo vloge -- Policim straži vladna poslopja in parlament -- Kaj bo?
Berlin, 13. jul. A A. Nemška vlada je danes objavila proglas, kjer pravi, da so odpovedali nemškim bankam na milijarde mark kratkoročnih kreditov, to pa zato, ker so velesile preveč odlašale z izvedbo Hooverjevega predloga, dasi je sama odložitev reparacijskih plačil zelo olajšala nemške državne finance. Odtegnitev kreditov je napravila privatnim podjetjem ogromno škodo. Proglas nadaljuje, da skuša nemška državna banka dobiti dolgoročne kredite v inozemstvu. Vlada v tem proglasu obenem javlja, da je zašla v težkoče znana Danat-banka (Darnistiidter Nationalbank). Vlada pravi: »Darnistadtska narodna banka je danes sporočila, da je priinorana zapreti v ponedeljek svoje lokale. Z zasilnim odlokom državnega predsednika bo državna vlada skrbela za to, da se bo vršilo poslovanje podjetij, ki so odvisna od Danat-banke, v popolnem redu. X ozirom na veliko važnost nastale ukinitve plačil je državna vlada dala
borzam navodilo, ustaviti t ponedeljek in torek promet z efekti in devizami.«
Ta vest, ki je bila objavljena v zgodnjih jutranjih urah, je vzbudila v vseh nemških gospodarskih krogih in javnosti velikansko senzacijo. Sicer so se v zadnjih dnevih širile vedno bolj in bolj govorice o težkočah neke velike nemške banke, vendar je prišla ta vest nekoliko nepričakovano. Že do sobote so opazovali velik naval vlagateljev na vse nemške banke. Danatska banka se je bala, da bo naval vlagateljev v ponedeljek še večji in je zaradi tega v sporazumu z ostalimi velikimi bankami in državno banko zaprosila vlado za pomoč. Državna vlada je, oziraje se na vse nemško gospodarstvo, ukrenila takoj potrebne korake.
Istočasna zatvoritev vseh nemških borz danes in jutri naj prepreči še nadaljnja vznemirjenja.
Vlada upa, da bo s temi ukrepi hitro odpo-mogla sedanjemu kritičnemu položaju.
Nemčija mimo prosi Francijo
za pomoč
Pariz, 13. julija, tg. Ministrski predsednik Laval, ki je nameraval ostati do državnega praznika 14. julija na svojem posestvu na deželi, je bil nujno odpoklican v Pariz, ker ga jc nemški poslanik von Hoescli prosil za avdijenco. Kmalu po 9 je prispel Laval v Pariz in je že ob 10 sprejel v notranjem ministrstvu nemškega poslanika.
Razgovor je trajal tričetrt ure. O njem ni bil izdan nikak uradni komunike, vendar je potekel, kakor poročajo listi, zelo napeto, celo v tragični obliki. V obupnih besedah je opisal nemški
tako velike zneske, sodeloval bo (Ki gotovo \ odlični meri. kar je le pozdraviti.
Te misli so se nam vrinile v pero, ko smo čitali pred nedavnim, knko bo inozemski kapital finansiral zgradbo omenjene proge. Ravno sedaj, ko izgrajujemo naša pristanišča (zgraditve železniške zveze Bakru z morjem) je postalo to vprašanje zelo aktualno in treba je. da Slovenci zopet s poudarkom nastopimo /a čimprejšnjo zgraditev naše zveze z morjem. —O—
poslanik ministrskemu predsedniku katastrofalen položaj Nemčije. Ponovno je apeliral na solidari-teto Francije. Laval je poslušal s sočuvstvovanjem besede nemškega poslanika, toda ni mu mogel zakriti, da francoska vlada trenutno ni v tako dobrem položaju, da bi lahko ugodila prošnji za tako veliko in znatno pomoč. »Nemčija se mora,« je rekel, »sama junaško potruditi, da se reši iz težkoč. To pa ne pomeni, da noče Francija ničesar storiti, da priskoči trpeči Nemčiji na pomoč.«
Današnji pariški jutranji listi pozdravljajo z zadovoljstvom misel, da prideta Briining in Curtius eventualno še danes v Pariz. Tudi ukrepi nemške vlade so napravili v Parizu zelo ugoden vtis.
Nemški nociionalci huishojo
Berlin. 13. jul. AA.V zvezi z zadnjimi sejami nemške vlade so se širile najfiintnstičnejše vesti o finančni krizi in o pogojih, ki jih stavlja Francija. Tako se govori, da Francija zahteva razpust Ntahlhelma. llindcntnirc pa da je zagrozil z ostavko. če vlada ta pogoj sprejme. Z merodajne strani vse te fantastične vesti kategorično demantirajo.
Položaj je obupen
Berlin. 13. jul. tg. Kot posledica težko«" Dn-uutskc banke se je danes pokazal velikanski naval publike na vložile blagajne velikih bank in hranilnic. Posebno velik je na. hranilnice. ' kjer vlagajo muli ljudje svoj denar. Manjše i hranilnice so danes izplačale polno vse zahteve, i ki so bile deloma zelo visoke. Tudi dvigi v ve-i likih bankah so bili danes zelo obširni. Do 12. ure dopoldne jc bilo v malih depozitnih blagajnah dvignjeno več slotisoč mark.
Mnoge banke so zaprosile za policijsko po-! moč. Policijska straža je v vsem Berlinu oja-| čena. Prostor okoli parlamenta je strogo za-] stružen. Tudi javna poslopja je \zela policija v varstvo.
Berlin, 13. jul. tg. Danes se je vršila seja ravnateljev vseh velikih nemških bank. na kateri se je sklenilo, omejili izplačila. Omejitev sc ravna po resnični potrebi vlagatelja ter po višini zahtevane vsote. Kot največja mera se jc določilo 3(1(1 mark. samo v izjemnih slučajih se izplača več. Sicer jo pa lo stanje le provizoruo in bo trajalo le toliko časa. dokler se situacija ne razčisti. Od omejitve izplačil so seveda izključene vse inozemske zahteve ua nemške banke.
Berlin, 13. jul. Ig. Danes opoldne je bila izdana zasilna odredba glede Danatske banke. Ta odredba je povzročila veliko spremembo vodstva Danatske banke, katero ho vodil kolegij. Državna vlada je tudi pooblaščena, po potrebi spremeniti način uradovanja v banki sami. V izjavi državne vlade se poudarja, da ni država prevzela jamstva jato. da reši premoženje banke, temveč zato. da podpira stotine in stotine vlagateljev, ki hi vsi prišli v propast, ako hi jim država ne pomagala.
Amerika hoče pomagati
London, 13. julija tg. »Daily Herald« poroča I iz zanesljivega vira, da je ameriški predsednik Hoovcr obvestil nemško vlado, da je Amerika nri-pravljena k nadaljnji pomoči, ako ji da Nemčija j dovolj garancije. Po trditvi tega lista gre za posojilo v znesku 40 milijonov funtov.
Seja ministrshega sveta
Belgrad, 13. julija. AA. Danes od 11. do 12.30 je bila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve armij-skega generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah
Palrioiična slavnost na Topoli
Topola. 13. julija. AA. Včeraj je semkaj prišlo 100 prebivalcev mesta in okraja Veles. ki so se prišli poklonit na Topmlo blagopokojiiemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, obenem pa si ogledati Šumadijo in prestolnico. Ko no se goslje nekoliko odpočili v hotelu, so krenili proti veliki kraljevi zadužbLni na Oplencu. Nalo je predsednik občine veleške Todor Živkovic položil na grob prekrasen venec z napisom: Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju prebivalci Velesa in okraja. Čez Mladenovac so nato goslje pod večer krenili v Belgrad.
Otvoritev bavarske proge
Sušak, 13. julija, ž. Včeraj je bila otvorjen* ob navzočnosti številnega občinstva iz vseh okol-nih mest bakarska proga. Vršile so sc velike svečanosti, katerih so se udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja in zastopnik prometnega ministra.
Gospodarski kongres
Belgrad, 13. julija. AA. Na konferenci zastopnikov gospodarskih krogov v Belgradu so sklenili, da se pokrajinskemu kongresu gospodarstvenikov, ki se bo vršil od 11. do 13. septembra t. !„ Dredlaga tale dnevni red po predlogu prireditelj-ske ga odbora tega kongresa:
1. Ugotovitev količine naših proizvodov za izvoz v prihodnjem izvoznem letu, ki se začne 1. septembra 1931 in traja do 31. avgusta 1932, ter pretresanje ukrepov, ki jih je treba storiti, da se ta izvoz zagotovi. — 2. Naši poljski pridelki in ukrepi, ki jih je treba storiti in ki so že storjeni za pospešitev tega izvoza. — 3. Pregled stanja našega gospodarstva v obrtništvu, industriji in trgovini. — 4. Avtomobilizem in avtobusni promet v krajih, kjer ni železnic, in 5. finančna obremenitev v zvezi s predpisi o samoupravnih cestah.
Vprašanje obveznega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki bi bilo moralo priti na dnevni red, je odgovorno, ker so nekatere gospodarske zbornice izrazile v tem pogledu neke pomisleke.
Vinsko nadzorstvo zopet v Ljuhliani
Ljubljana, 13. julija. AA. G. minister za poljedelstvo je imenoval z odlokom z dne 19. februarja 1931 št. 10.968-2 g. Žmavca Andreja, vpoko-jenega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v dravski banovini. Na podlagi § 45 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se je odredil vršilcu dolžnosti kletarskega nadzornika sedež pri kmetijskem oddelku kr, banske uprave v L j u b I j a • n i. Spričo dejstva, da je imel prejšnji vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika svoj sedež v Mari. boru, sc gornje razglaša s pripombo, da sc je obra. čati v vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter druijinn oclnc?nimi predpisi, na kmetijski oddelek kr. ban-I ske uprave v Ljubljani.
f*
Francija prva hčerka Cerkve
u
Rim, 13. juliju. Položaj sc nI nič izpremenil. Dočiin Mussolini ]x>potnonia molči, napatla fašistično časopisje Vatikan z nezmanjšano ogorčenostjo, obenem pa dela vtis, da je v defenzivi napram svetemu očetu, ki je podal posebno krepko izjavo proti nasilju fašističnega režima voditeljem češkoslovaške Katoliške akcije.
Pousocf bolje ho v Italiji
Ta izjava sv. očeta, da uživa namreč katoliška akcija v H asovi deželi popolno svobodo, medlem ko jo fašizem v Petrovi prestolici preganja.
je režim posebno razburila. Giornale d'Italia«, ki se smatra za glasilo zunanjega ministrstva, skuša v dolgem članku ovreči trditev sv. očeta in navaja nekaj podatkov, s katerimi bi rad dokazal, i! položaj katoličanov v Češkoslovaški veliko bi ogrožen kakor v Italiji, ker je dala vlada zapreti samo nekaj brezpomembnih katoliških krožkov, Giornale d' Italia* očividno hote pozablja, kakor omenja Osservutore Romano , da je dala fašistična vlada zapreti nič inanj kakor 5COO katoliških krožkov za mladeniče in okoli 10.000 katoliških krožkov za dekleta, v katerih je bilo organiziranih skupno okoli 800.000 mladeiiičev in mladenk.
Vodstvo K. A. se nastani
v Vatikana
Lavoro Fascista poroča, da je csrednji odbor Italijanske katoliške akcije sklenil preme.
uliti svoj sedež iz Rima v Vatikansko mesto. Lisi pristavlja, da je ta .vest resnična in grozi, ila bodo fašisti od*lcj ie bolj pazili na delovanje lega odbora in da bodo razkrinkali vsak njegov protifašistični poizkus, Fašistični listi imenoma napadajo nekatere katoliške duhovnike, ki da .so so pregrešili proti fašizmu. Tako je župnik v Cortina d' Am-pezzo v svoji pridigi že 31. marca dejal, da je fašistična vlada prekršila konkordat.
Interpelacija radi okrožnice
V senatu se obeta javna razprava o položaju med Vatikanom in fašistično Italijo, ker je znani
italijanski publicist sen. Morello vložil na ministrskega predsednika kot notranjega ministra in na ministra zunanjih zadev Grandija interpelacijo, v kateri trdi, da pomeni papeževa okrožnica hudo kršitev laleranskih pogodb.
Veličastna manifestacija v Lillu
Težak položaj cerkve v Italiji se posebno zrcali v poročilih, ki prihajajo iz Francije o zadnjih veličastnih katoliških manifestacijah v tej deželi, ki se je kaj rada slikala kot sedež svobodo-miselstva. Tako s-o poročila o evharističnem kongresu v Lilleu silno razveselila rimske cerkvene kroge in vdanostne brzojavke s tega kongresa so v veliko tolažbo sv. očetu. Zaključna procesija jc bila pravi zmagoslavni pohod vstajajnSoga francoskega katolištva. Udeležilo se je prticesijr okoli
.UKI.OIHI katoličanov, organiziranih v ueštevilnih društvih, ki so prispeli iz vse Francijo. Slavje jo vodil papežev delegat liUki kardinal Lienart v družbi od domači 11 in tujih škofov. Ob zaključku kongresa jo kardinal Ljoiiurl podal naslednjo izjavo: .Sv. oče jo dal priobčiti micikliko, ki jo izredne važnosti za Inidočnost Cerkve. Dolžnost vseh v eraikov je, da »e pridružijo sv. očetu, ne samo s tem, da se pokažejo solidarno, temveč tudi da zanj molijo. Sam sv. oče jo poslal semkaj iz Rima škofa s prošnjo, naj bi vsi udeleženci tega kongresa na dan zaključka molili po njegovem miincnu. V ta namen bom jaz daroval tudi slovesno službo božjo.« Kardinal Lienart jo iz kongresa poslal sv. očetu vdanostno brzojavko, v kateri on in kardinali i. Malines, Besaiifon in iz Pariza, nadalje 50 francoskih in inozemskih škofov in nadškofov izražajo vdanost sv. očetu. Brzojavka sporoča nadalje sv. očetu, da je okoli 80.000 otrok in inladeničev darovalo sv. obhajilo v tolažbo sv. očeta. Na brzojavko jo v imenu sv. očeta odgovoril kardinal Pa-relli, ki je v odgovoril imenoval Francijo prvo hčerko Cerkve.
Vlada ni še ničesar ukrenila
Rim, 13. julija. M in istrski svet, ki se je sestal II. I. m., ni storil nobenih sklepov in ukrepov glede spora s sveto stolico. To se splošno smatra kol znak, da se vlada še vedno ni odločila, kaj bi storila, ker je ]>oložaj izredno težak in kočljiv.
Nasilna smri našega gen. konzula
v Berlinu
Na;brž ie bil umorjen z roparskim namenom
Berlin, 13. julija, tg. Danes ponoči so našli jugoslovanskega generalnega konzula v Berlinu Krnesta II a r k 11 u 11 s n a ustreljenega v njegovem stanovanju v ulici In don Zelten«. Ko je prišla ob po! 12 ponoči njegova služkinja domov in videla vrata njegove spalnice odprla, je slutila nesrečo. šla v sobo in zagledala svojega gospodarja v mlaki krvi na tleh Bil je samo v spalni srajci. Služkinja je takoj poklicala policijo.
Po zdravniški ugotovitvi je bil dr. Barkhau-sen ustreljen od spredaj. Krogla je šla blizu srca v pljuča in je izstopila za širino roke spodaj iz hrbta. Razen tega je imel na lelesu več ran. ki pa izvirajo morda od padca. Leva roka žrtve je bila skrčena, v desni pa je imel novo gumijevko, katere jermen je bil ovit okoli roke, ter kravato, ki je bila po vsem videzu odtrgana s silo. Služkinja , misli, da lo ni njegova kravata. Možno je. da jo hil dr. Barkhausen napaden že potem, ko »o jo vlegel spat, ter pri obrambi odtrgal napadalcu kravato z vratu.
Pri hišni preiskavi se je ugotovilo, d« so bile vse omare v dveh sobah odprte. Policija jo do bila vtis, kakor da jo hotel ubijalec v veliki naglici preiskati omare.
Generalni konzul dr. Barkhausen. ki je bil 45 lel star, je tačas bival sam v stanovanju, ker je njegova žena s hčerkama na letovišču na morju. V sobi, kjer je ležal dr. Barkhausen, so našli pod prevrnjeno mizo revolver, za katerega še niso mogli ijgotoviti, ali je last žrtve ali pa ga je pustil morilec. Še drugi znaki kažejo na to. da se jo vršil med žrtvijo in morilcem srdit dvoboj.
Po izjavah dr. Barkhausnovih znancev je zašel la v zadnjem času v velike finančne ležkoče. Smatra se, da je v zvezi s polomom Severonemške volnene delniške družbe in je pri leni mnogo zgubil. Po vsem tem ne bi bila izključena misel na samomor, vendar pa je po dosedanjih ugotovitvah samomor neverjeten. Na vrtu pred njegovo hišo so našli ludi sledove.
FVancifo - zanesljiv zaveznik
Pariz, I", julija. \A. Jugoslovanski poslanik \ Parizu dr. Miroslav Spalajkovič jc danes opoldne sprejel odposlanstvo jugoslovun • ili gospodu rst veniko\ in jugoslovanskih Sokolov, ki so jja obiskali « priliki svojega bivanja \ Parizu. (i. Djinič. načelnik odposlanstva, se je |>oslaniku zahvalil za njegovo pospeševanje naših gospodarskih stremljenj v inozemstvu. Poslanik dr. Miroslav Spnlu.jkovio jo v odgovoru poudaril, kako živo sc zanima Nj. Vol. kralj za vse naše gospodarstvo in za naše go-spodarske interese \ domovini in tujini. O|xuo-ril jo na očetovsko skrb našega kralja za boljšo gospodarsko bodočnost naše kraljevine iu za krepak razvoj vseli naših moralnih, gospodarskih in naeijonolnih sil. Moja osebna vloga, je dejal dr. Spalajkovič, je \ omogočeni olajšana / veliko pažnjo. ki nam jo izkazujejo naši veliki prijatelji, Francozi. V sedanji težko gospodarski krizi lahko računamo na pomoč Francije. Nato je |m/val prisotne ttii i nikoli ne pozabijo velikih /uslug I'rnncije za človeštvo in za naš narod. Prisotni .so priredili |x> tem govoru dolgotrajne ovoeije Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji in poslaniku dr. Spala.jkoviču. •
Batgrajske vesti
Belgrad. 1:1. jul. 1. Zaradi vesti, da se je apostolski nuncij P e 11 e g r i 11 e t t i že vrnil iz Italije, smo izvedeli na merodajnem mestu, da la vest
Idila na Nettunskem jezeru
Rim. O. juliju. A A. Ameriški minister Stimson. ki je od sobote gost italijanske v lade \ gradu Sangullo v Nettunil, je včeraj sprejel predsedniku italijanske vlade. Mussolini je prispel v Nettun iz Ostio s svojim motornim čolnom. V Nettunu je povabil na svoj čoln ameriškega ministra Stiiiisonn in njegovo soprogo. Vožnja po zalivu je trajala eno uro. Stimson in Mussolini sta so ves čas prisrčno ruzgovur.juln. čoln jc vodil Mussolini sam. Po 011011 nji vožnji sta Stimson in njegova soprogu izstopila \ Nettunu. Mussolini pa se je vrnil v Rim.
Šahovski harnšr v Pragi
Praga, l\ julija, ti;. Na praškem šahovskem turnirju s<> bili v I. kolu doseženi sledeči rezultati: Francija—Avstrija I 'A : -'/i. Češkoslovaška—švedska 2 : 2. Madžarska — Jugoslavija
1	K- : 2'A, Poljska—Norveška 4 : I). Amerika — Danska 4 : O, Litva—Lotv i ju I : "5. Švica—llo-lundskn 4 : 0, Španija—Italija 2 : 2. \11gliju — Romunija > : I. Nemčija jc bila prosta. — V II. mudi: švedska—Francija 2 : 2. Jugoslavija —Češka I A : \A (I): partija Flohr—dr. Vid mu r je prekinjena v boljši poziciji za lloliru; Litva —Madžarska 2 : 2, Lalvijo — Amerika 2A : I 'A. Danska—Norveška "i'A : 'A. \nglija — Poljska 2A : I A. Romunija—Italija "1 : t. lloluudska— špunija 4 : O. Nemčija—švicn 3 : I. Avstrija prosta. — 111. runda: Romunija—I lolandsku
2	: 2. Španija—Nemčija A : VA (I). Madžarska — \ meri k a IA : IA (I), češka—Litva I : I (2).
ne odgovarja resnici, ker se apostolski nuncij še	|	Jugoslavija—Francija 2 A: 'A (I): dr. Vidmar j(
vedno nahaja v Rimu.	i	realiziral s svetovnim mojstrom \ljehinoin:
, „ . , , „ .. , . ...	.	Avstrija—Švedska 3 : (l (I). Poljska—Italija - :
Belgrad, 1.!. jul. I. Poljski minister na nasein	]	() (J) Romuni ja-Dnnsku 2A : U (I) "
lvoru g. Babinski je končno odpotoval iz Belgrada.	I Norveška 0 : 0 (4), Švica prosta.
.ntv i j 11
Glas za spravo
Forli. Iv julija. AA. O priliki svečanosti s\. Antona jc kardinal Nasulli Roea. nadškof v liologni imel pred veliko množico govor, v katerem je dejal, da si srčno želi čim prejšnje pomiritve med državo in cerkvijo.
Čudni katoličani
Rim, 13. juliju. AA. Bivši poslanci katoliške stranke Muttei, Gentili. Curapolle in Vergu so poslali predsedniku italijanske vlade brzojavko, \ kateri i/.ražujo svojo vdanost fašizmu in do idealov, ki dopuščajo, ila so iskrelii katoličani in likrutu fašisti.
Kulturne zadeve
Ženeva, 13. julija. AA. Odbor za intelektualno sodelovanje s posebnim sklepom naglasa veliko važnost kulturnih filmov za pospeševanje mednarodnih čuvstev in dviga kulture. Zato odbor zahteva od komisije Društva narodov za mednarodno intelektualno sodelovanje, naj dela na to, da se v kinematografske programe redno sprejemajo tudi kulturni filmi. Odbor je dalje sprejel obvestilo od mednarodnih organizacij avtorjev, založnikov in bibliotek, da se uvede mednarodna biblio-gralija prevodov. Taka bibliografija bo dobro služila avtorjem, založnikom in knjižnicam.
Odlikovan romar
Zagreb, 13. jul. ž. Oroslav Armano, ki že 53 let hodi na procesijo v Marijino Bistrico, je dobil od sv. očeta red pro ecclesia et pontifice, in sicer radi marljivega romanja v Marijino Bistrico. Za odlikovanje ga je predložil zagrebški nadškof prevzv. g. dr. Ante Bauer. Armano roma že skozi 53 let v Marijino Bistrico in se le trikrat ni udeležil romanja ker je bil pri vojakih. Zato pa jc šel na romanje tri leta po dvakrat.
Telovadne tekme v Parizu
Pariz, 13. jidija. Tu so sc 11. t. m. otvorlle mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi. Tekmujejo posamezniki in ne vrste. Borba jo jako napeta in ostra. Tekme, ki so prirejene ob priliki 50 lelidce Mednarodne telovadne unije, so so začelo s prvim nastopom 'v ogromnem aerodromu. Telovadci so defilirali pred predsednikom republike Doumerjeni. Nalo so se začelo borbe.
Pariz, 13. julija. AA. Na telovadnih tekma h jo dosegel deveto mesto jugoslovanski Sokol Primožič S 175.88 točkami. Deseto mesto jo zasedel jugoslovanski Sokol štukelj s 175.0«) točkami.
Žrtev dela
Ljubljanu, 15. julija.
Danes zvečer ob s sc je prijielilu nu novi t rani vojsk i rcinizi v Šiški težka nesreča, ki jc za h te valu človeško /rtev, 24 letni elektrcumonter Ivan Skopec, iislu/ben pri ing. Tavčarju, stanujoč nu Glincuh, jc imel opravka na strehi remi/o / novim elektrčnim dvigalom in je pri tem prišel v stik z električnim vodom. Sklej>a se, da so je nesreča /godila tako, da je Skopcu spodrsnilo ter se je hotel oprijeti, pri tem jia jc zagrabil z desno roko električni vod. Po vsem telesu namreč nima nikake rane, samo desna roka je ožgana. Reševalna postaja je na licu mestu poskusila z umetnim dihanjem ter je ludi jKinesrečenec kazal znake življenju. Prepeljali so ga nato z vso naglico v bolnišnico, vendar je tik prod bolnišnico izdihnil.
Jelovica gori!
Bled, 15. julij«.
Danes |>o|>olduc je v bližini vasi Ribno izbruhnil gozdni požar, ki ga bo težko pravočasno omejiti. Po/ar je nastal najbrž, ko so delavci spravljali vejevje, ki so ga polomila neurja v zadnjem času, no da bi dovolj pazili na ogenj. Močni popoldanski veter je raznesel najbržo ogorke, ki so v ra/sušenem gozdu kaj lahko zanetili požar. Veter, ki jo pihal vse popoldne, jc / neverjetno naglico razširjal |x>žar proti Bab-jeinu zobu in kmetje, ki s<> skušali / vsrnii silami omejiti |>o/ar, niso bili kos ognju. Zato je okrajno načelstvo danes popoldne telefoničuo zaprosilo /a pomoč pri banski uprav i. Jutri zjutraj se odpelje vojaštvo lia pomoč. Kmetje sumi /ro obupno, kako jim jiožar uničuje edino premoženje, v nevurnsti pa so tudi obse/ni kompleksi državnih gozdov. Od bonske upravo sta /e danes /večer odpotovala dva uradnika v ogrožene kraje.
Žrtev Krke
Novo mesto, 13. julija.
V nedeljo 12. t. m. je utonila v Krki osemletna deklica Micika Lenart, hčerka krojača iz Smolenje vasi. Popoldne je prišla vsa vese4a klicat hčerko nekega soseda, da bi se šla kopat z njo. Obe sta odšli v vas Krko tik ob reki Krki ter se pripravili za kopanje. Mala Micika, ki ni znala dobro plavali, se jc spustila naenkrat s plitvine in izginila pod vodo. To je opazila njena'tyli-jateljica, ki je takoj hitela na pomoč, in bi prstem tudi sama kmalu utonila. Drugi kopalei, ki so videli, kaj se je zgodilo, so takoj prihitefi r:« pomoč, izvlekli pa so malo Miciko že mrtvo tz vode, Upajmo, da je to prva in zadnja žrtev lene Krke.
Dunajska vremenska napoved. Na zapadli Avstrije zelo oblačno. Eventualne nevihte. Na jugu in na vzhodu nagnjenost k nevihtam. Popoldne nekoliko hladneje.
V Nemem ni iaho hudo?
Amerika sodi optimistično - Dvodnevni prisilni moratorij za vse
banke - Vlada stalno zaseda
Najnovejše vesti i/. Nemčije
Ncvvvork, 13. jul. Ig. \inoriski velcbunčiii-!<i izražajo svoje zadovoljstvo nad ukrepi nemško vlurle. Držav ni podtajnik Castlc je prekinil svoj dopust ter se takoj podal v Wushiiigtoii, kjer jc imel sestanek .s Irancoskiin poslanikom. Nato je bil izdan uradni komunike, ki pravi, du so ameriške banke pripravljene, podpirati vsak načrt za pomoč Nemčiji, ki bi se izdelal na današnji soji mednarodne reparaeijske banke. Ameriški vladi so ne zdi trenotni položaj tako brezupen. Vpliv berlinskih denarnih težkoč jo omejen v razmeroma ozkih mejah. Ameriška borza jo mirna. .Samo pri banki »Merkur«, podružnicah Danutskc banko, so bili danes dvigi nekoliko bolj obsežni.
London. 1". julija. AA. Po nocojšnjih brzojavkah iz Berlina ni imel polom Durnistaedter-bnnkc nobenih posledic za drugo veliki- nemške bančne zavode. Nemška vlada jo objavila preglas, k jer poziva nemški narod, naj ne izgubi živcev in /uu|)u vladi.
Berlin. 13. jul. Ig. Nemško velike banke so sklenile 1111 skupnem sestanku, podaljšati omejitev i/plačil na zahtevo vlagateljev šc na jutri.
Berlin. 13. juliju, tg. V držuvili pisarni sije danes vršila soja ministrskega sveta, na ku-tori se jc ru z p ru vi ju lo o kreditnem vprašanju. Seja še traja. Rešiti je treba vprašanje, katera
Ustavodajna
Vlado bodo sestavili repubHčani in socialisti ~~ Sindikalisti bi radi uprizoriti
revolucijo
Madrid, 13. julija. Dočim poraja revolucionarna agitacija sindikalistov vedno slabše posledice po vsej deželi, ki se ne izražalo samo v štrajkih, ampak tudi v nemirih, so vladni krogi slejkoprej zelo optimistični. Jutri se sestanejo poslanci ustavodajne skupščine na prvo zasedanje. Izgleda, da so se stranke, ki so združene v provizorični vladi, to so desni in levi republikanci ter socialisti, sporazumele, da bodo tudi v ustavodajni skupščini ustvarile vladno večino. Za predsednika republike menijo, da bo izvoljen sedanji šel provizorične vlade Alcala Zamora. Novo vlado bi pa sestavil Lerroux s pomočjo socialistov in sedanjega provi-zoričnega vojnega ministra Azana, ki rodi najbolj levo krilo republikancev. Socialni demokrati bi dobili razen treh ali štirih ministrstev ludi pred-
sedstvo ustavodajne skupščine, in sicer bi bil na to mesto izvoljen socialist Besteiro,
Vendar bo pa položaj te nove večine in vlade zelo težaven, ker je kljub optimizmu g. Zamore treba konstatirati, da se člani sedanje vlade, oziroma vladnih strank, tudi šc sedaj niso zedinili glede načrta ustave, ki se ima predložiti skupščini. Ustavni načrt se bo s predlogi in amande-menti, ki so jih sestavili razni ministri, predložil skupščini, ki ga bo izročila v proučitev posebnemu odboru, jc dejal Alcala Zamora. Toda s tem g. ministrski predsednik ni povedal nič novega. Kar se tiče telefonske stavke, ki so jo izzvali sindikalisti z revolucionarnimi nameni, je publiki v toliko simpatična zato, ker je diktatorska vlada telefone dala v zakup neki ameriški veledružbi. Čeprav ta SLrajL ^-'irniaiicni vladi g. Zamore nc
prizadeva prevelikih skrbi, je pa jako resen štrajk melalurgičnih delavcev v Biskaji, kjer počiva £c nekaj plaviev. Štrnjk se lazširja ludi na okraj Bilbao. V Gijonu so sindikalistični delavci vprizo-rili demonstracije, pri katerih so napadli poslopje aristokratskega regatnega kluba in razbili njegovo pohištvo.
Predsednik Alcala Zamora jc izjavil, da bi se bilo lahko zgodilo šc kaj hujšega, če bi bili demonstranti namesto pohištva razbili glave članov regalnega kluba. Zaradi tega misli g. predsednik, da tudi te demonstracije ne predstavljajo nobene resne nevarnosti za špansko republiko.
Madrid, 13. julija, ž. Zakonodajni parlament se bo sestal danes ob 10 zvečer nn svojo prvo sejo, nn kateri bo Izbran predsednik. Prva službena scia sc vrši jutri.
oseba noj zastopa v la<l<> pri vodstvu Dnnntskc banko. Z napetostjo sc pričakuje poročilo predsedniku državne banke dr. I.utlua i/ liusla, kjer bodo odločili, do kcdnj in \ koliki meri bo odprt Nemčiji kredit velikih inozemskih ba nk.
Pri \ soli odločilnih strankah vlada prepričanje, rla bi sklicanje purlunieiita v toni trenutku lo škodovalo. Radi toga sc smatra, du bo eventuelni predlog za sklicanje parlamenta odbit s pomočjo vladnih strank iu socialnih demokratov.
V nekaterih krogih, ki so vladi blizu, so govorili o potrebi spremembe sedanje vlude, in sicer v smeri koncentracije.
Berlin. I", jul. tg. Državni predsednik Hin-denburg jo izdal zasilno naredbo, da vso banko, hranilnice in denarni zavodi sploh z izjemo državno banke ustavijo do srede vsa plačila Borze ostanejo do koncu tednu zaprte.
Nu na pomoč iz Amerike
London. 15. jul. tg. »Sunduv Fxpresst poroča. du je ameriška Federul Rescrvc Bank brzojavno sjxm>čila nemški državni banki pripravljenost /u kredit 200—500 milijonov dolarjev. kredit nuj teče šest mesecev in nuj ga i/.-duja mednarodni bančni konzorcij. Oficielnc obvestilo o tem kreditu se bo izdalo še po današnji seji mednarodne reparaeijske banke v Buslu.
Pariz, 13. julija. AA. V <li|domal škili krogih sodijo, da ui pričakovati, da bi dr. Hriining i p «ir. Curtius v kratkem poselila Pariz.
Luther bo uspel
Busol. 15. jul. Ig. Seja nadzornega odbora bunko /a mednarodna plačila sc jo pričela danes zjutraj /o ob II in je tra jala do <) zvečer, nc du bi bilo prišlo do |xizitivnego rezultata. Itudi topa sc vrši šc nočna soju. ki ob času j)o-ročila še ni končana. Vsekakor se /e kaže. dn je^nadzorni odbor mnenju, du je banka upravičena pomagali Nemčiji. Sicer pa bo banka iulri iskala /veze / vsemi zainteresiranimi vlu-(laini, da so informira o v soli potrebnih stvareh. V skoraj dveurnem referatu o situaciji v Nem-oiji je poudarjal l.uther, da gre pri tej krizi zgolj za tehnični problem vrednosti marke, ki nima s politiko nič opravku in zaradi česar je ponio/nu akcija reparaeijske banko vsekakor opravičeno. Za podporo marke prosi dolgoročno kredite. Zelo 11111 je pomagal pri leni angleški zastopnik Montugue Norman. Nn francosko zahtevo, da na j se enkratno vplačilo kot franco-coskn gariuicija /a moralorijsko loto znmenja z mesečnimi obroki, je nadzorni odbor hu,nko iinstoL,
Velikanski požar v Tržiču
Ogenj je popolnoma uničil Bornovo žago in nad 3000 m lesa — Zgorela sta dva železniška vagona in lokomotiva — Shode je 2 do 3 milijone
Trži 8, 13. julija.
Turobno in strahotno so se v nedeljo ob 1 ponoči oglašale gasilske sirene v tovarni »Peko« in zatem ua cerkvi sv. Andreja in klicale na pomoč. Komaj je bil Tržič potihnil v prvem nočnem spanju, pa klic: >Uori<- je zadostoval da je bilo trenutno zopet vse nn nogah. Vsem je bilo jasno, dn mora biti ogenj velikanski, zakaj sij ognja je bil tako velik, da je bilo svetlo kakor podnevi. Gorela je žaga gosp. barona Borna pri kolodvoru, ki je oddaljena od mesta četrt ure. Velikanske zalog« lesa. obdelanega in neobdelanega, velika suša, ki traja že nekaj časa in Se veter, ki je močno pihal, vse to je požar povzročilo, kakršnega Tržič ne pomni že 120 let. Proti sili ognja so bili gasilci skoro brez moči. dasi so delali vso noč in nekateri še skozi cel dan s požrtvovalnostjo, ki ji ni primere. Od vseli strani so prihiteli na kraj
nesreče, saj je delovalo enajst motornih in enako število ročnih brizgaln. Kljub nečloveškemu naporu je ostal na mestu, kjer jc stala moderna parna žaga in velikanska skladišča lesa, kmalu kup žerjavice in pepela. Rešili so samo skladišča materiala za električno instalacijo, ki pa je velikanske vrednosti. Na bližnjem železniškem tiru je zgorela tudi stara menda že nerabna lokomotiva in dva tovorna voza, česar ni bilo mogoče rešiti. Kolodvor stoji namreč v neposredni bližini žage in se je zahvaliti samo hladni preudarnosti g. postajnega načelnika, ki je pravočasno ukrenil, da so odpeljali ostale voze na varen kraj. Posrečilo sc je, da so obvarovali železniško skladišče, ki je bilo že pravočasno izpraznjeno. Prav lako ni nič trpelo kolodvorsko poslopje, par korakov o<l žage stoječa gostilna Košir in tovarna Peko , na katere so bili obrnjeni curki iz brizgaln in so tako preprečili nesrečo, ki bi bila lahko neizmerna.
Skoda je ludi tako velikanska in se ceni od 2 do 8 milijone dinarjev. Samo lesa je zgorelo okrog 3000 m', koliko pa je uničenih dragocenih strojev za specialne lesne izdelke, od katerih je ostal le kup zvitega železja. Usodno je bilo, da je ogenj nastal najbrž v bližini elektromotorjev. Kmalu je namreč pregorel glavni električni kabel. Tako so postale gasilne naprave, ki so bile nameščene na žagi, nerabne, a pred no so prišli gasilci, je požar zavzel že prevelik ob*eg. Kako je nastal ogenj, je danes še nepojasnjeno. Človeških žrlev na srečo ni bilo nobenih. Veliki železni dimnik, ki je z velikanskim truščem /.grmel na tla, ni napravil druge škode, kakor da je zdrobil streho cvetljičnjaka tovarne »Peko«. Upamo, da katastrofa ne bo prevelika, ker je škoda vsaj približno krita z zavarovalnino. Želimo, da kmalu zraste nov obrat, da bo tako pomagano tudi nad 50 delavcem. ki so ostali vsied nesreče brez dela.
Nov rimski zid stare Emone odkrit
Ljubljana, 11. julija.
Na Rimski cesti gradi gradbeno podjetje Ton-nies tiskarnarju Hrovatinu dvonadstropno stavbo nasproti Ulice rimske legije. Majhno pritlično stavbo, ki je stala na tem mestu, so delavci podrli in začeli včeraj izkopavati temelj. Niso prišli še globoko, ko so zadeli na velik kompleks z malto zalitega kamenja, ki se je pri nadaljnjem odkopava-
Sijajen dekliški tabor pri Sv, Trojici v Slov. Goricah
Maribor, 12. julija.
Ves v zastavah je bil danes trg Sv. Trojica v Slov. gor. ob priliki svečane proslave 15001et-nice efeškega vesoljnega cerkvenega zbora, združene z velikim dekliškim taborom za dekleta iz Slov. goric. Prišla so dekleta celo iz mnogih krajev ljutomerske, ptujske, jareninske in mariborske dekanije. V tolikem številu so prihitela zavedna slovenska in krščanska dekleta na to staroslavno romarsko pot, da je bila ogromna svetotrojiška cerkev premajhna, da bi vse zajela. V cerkvi je govoril prisrčne in ognjevite besede stolni kanonik mariborski Franc Časi, voditelj lavantinskih Marijinih družb; nato je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval svetotrojiški gvardijan p. Ernest Jenko. Cerkvenim slovesnostim je sledil zunaj cerkve veličasten dekliški tabor, ki ga je otvoril neumorni mladinoljub in prosvetni delavec svetobe-nediški župnik Franc Gomilšek. Za predsednico zbora je bila izvoljena Amalija Klobasa od Sv. Benedikta, za podpredsednico pa Marija Poljanec od Sv. Antona. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik mariborske Prosvetne zveze prof. dr. Hohnjec. V svojih izvajanjih je v zvezi s pro-Blavo 1500 letnice efeškega cerkvenega zbora na-glašal visoke ideale našega prosvetnega dela med nladino. V toplih besedah je proslavljal sv. očeta <ot prvega in najhrabrejšega bojevnika za katoliška načela mladinske vzgoje in pravice katoliških mladinskih organizacij. Njegove spodbudne in bo-
Vaše idra^I eme je uspešnejša
ako Vaše srce in živce varuje
KMMM H.
drilne besede so našle gromkega odmeva v velikem zboru slovenskih krščanskih deklet. Sledile so pozdravne besede zastopnic posameznih dekli ških organizacij; nastopile so: Marija Lorbek 'id Sv. Benedikta, Marija Senekovič iz Sv. Lenr-Marija Padovnik od Sv. Trojice, Marija Huidec .< Marije Snežne, Alojzija Mlinarič iz Ncgove, Neža Reš od Sv. Benedikta. Terezija Črnko iz Sv. Jurija v Slov. gor., Mariia Špan s Kapele, Marija Šuc od Sv. Ruperta, Marija Senekovič od Sv. Benedikta, Jera Pignar od Sv, Andraža, Barbara Leopold od Sv. Ane, Marija Poljanec od Sv. Antona, Genovela Ljubeč od Sv. Benedikta, Marija Pihlar od Sv. Lovrenca, Marija Brus iz Zgornje Sv. Kun-gote, Marija Sever od Sv. Urbana pri Ptuju, Anica Čuš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Roza Zorko iz Ptuja, Marija Kocbek iz Gornje Radgone, Alojzija črnčič od Sv. Jurija v Stov. goricah ter Marija Druževič od Sv. Andraža. Današnji veličastni tabor je bila močna manifestacija krščanske ženske mladine za vzvišena gesla katoliške prosvete in poglobljenega verskega življenja.
Avtomobilska nesreča BerKnčanov
Kranj, 13. julija.
V dopoldanskih urah se je včeraj začela širiti vest I>o Kranju o težki nesreči nekih nemških avtomobilistov, ki da so se ponesrečili blizu Nakla. — Pravilno in resnično ozadje teh govoric je bilo Bledeče: VVerner Schutt iz Berlina se je pred par dnevi v avtomobilu odpravil iz Berlina s svojo družino, to je ženo Ano in hčerkama Regino ter Rozuk). Družina je bila namenjena na Bled, kjer bi ostala v letovišču kake 3 tedne. Srečno so prevozili Nemčijo in Avstrijo, ter so v soboto dospeli v Čakovec. Mogoče zaradi hude vročine, mogoče radi tega, da prej prispejo na Bled, so v nedeljo igodaj zjutraj, to je še v nočnih urah, odrinila iz č-aikovca, pasirali Ljubfcano ter nekako ob pol 9 dospeli v Kranj ter odtod naprej proti Bledu. Schutt, ki je bil utrujen od prejšnjih dni vsled dolge vožnje, in ker je poslednjo noč le malo spal, je s poslednjimi močmi so tiral avtomobil ter podlegel vplivom zaspanosti in utrujenosti. Ko je vozil skozi Pivko, je na nekem ovinku zgubil oblast nad volanom, avtomobil je zavozil v jarek in pri tem dobil tak sunek, da se je prebrnil s potniki vred.
Za Schuttom je vozil neki Ljubljančan z avtomobilom in ko je videl pred seboj ravnokar nastalo nesrečo, je obrnil avtomobil in odhitel v Kranj po pomoč. Naložil je na svoj avtomobil zdravnika g. dr. Bežita, obrnem pn se je odpeljal na mesto nesreče avtoizvošček g. A. Ertnan. ki je pripeljal razbiti Schuttov avtomobil v Kranj v delavnico g. Cyranski-ja. Ponesrečeno družino so pripeljali v Kranj, kjer je dr. Rezek ugolovil. da je najhujše poškodovan VVerner Schutt, ki ima dvakrat zlomljeno roko, je na več krajih obrezan od razbite šipe in je dobil več udarcev na glavo in vrat. Žena in obe hčerki so k sreči odnesle poleg velikega strahu in pretresenja le neznatne praske. — Avtomobil je precej razbit. Ponesrečenci so 6e za kratek čas ustavili v hotelu slelenr, da se je Schutt nekoliko odpočil. Okrog 11 nato je s svojim nvto-mobilom odpeljal Schutta v ljubljansko bolnišnico g. Lenardič. Pri tej vožnji je Schutta spremljala njegova žena. Obe hčerki sta ostali opoldan v Kranju v hotelu »Jelen*, kjer sta nekoliko uredili svojo potno garderobo. Ob pol 1 sta se z vlakom odpeljali naprej na Bled, kjer bosta počakali na mater in očeta.
Zahvalni obiski ameriške KSK Jednote
Glavni uradniki KSK Jednote: Rev. John Plevnik, Mr Frank Opeka, Mr. John Germ in Mr. Jos. Zalar so se v soboto, U. t. m. poklonili knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu ter županu ljubljanskega mesta, dr. Div.ku Pucu, da so se zahvalili za sprejemne pozdrave dne 29. junija. Pri knezoškofu dr. Rožmanu jc izpregovoril besedo zahvale duhovni vodja KSK Jednote, Rev. John Plevnik. Prevzvišeni je zadržal deputacijo pri sebi nad pol ure. Zanimal se je za vse prilike naših ljudi v Ameriki, zlasti pa za organizacijo KSK Jednote, za katoliške slovenske župnije in za pouk v župnijskih šolah. Z navdušenjem je tudi govoril o prireditvi, ki bo 26. t. m. na Brezjah in pri kateri bo imel on sam pontifikalno sv. mašo, g. duhovni vodja ameriške KSK Jednote, Rev. Plevnik, pa cerkveni govor. Končno je obiskovavce ljubeznivo povabil, da ga še posetijo. — G. županu dr. Pucu pa se je zahvalil za lep sprejem mesta Ljubljane glavni predsednik KSK Jednote, Mr. Frank Opeka. Gospod župan stolnega mesta je izrazil gospodom v deputaciji svoje veselje, da so ga obiskali ter poudaril upanje, da bodo stiki med ameriškimi Slovenci in med nami zmerom tesnejši in prisrčnejši. On kot župan mesta Ljubljane da bo te stike po svojih močeh vedno rad pospeševal.
Gospodu banu dr. Marušiču, ki ga 11. t. m. niso dobili doma, se predstavijo glavni uradniki KSK Jednote prihodnje dni.
nju izkazal za pravi rimski zid, ki teče skoraj v smeri od juga proti severu od že znanega rimskega zidu na Mirju. Zid je tvoril potemtakem temelj zapadnega obzidja stare Emone in sega skoraj tri metre globoko v zemljo, širok pa je skoraj prav toliko. Rimljani so bili znani dobri zidarji, zato sta delavcem pri razkopavanju zidu odpovedala krainp iu lopata, tako da so začeli razkopavati z dletom na zračni kompresor, ki ga že poznamo iz del ob frančiškanskem mostovju in iz šelenburgove ulice.
Usodno srečanje t>u<.u z avtom
Murska Sobota, 12. julija.
Pri židovskem pokopališču nn cesti, ki vodi iz Sobote proti Kakičanu, se je zgodila precej huda nesreča.
Kmet K. iz Rakičana se je peljal iz Sobote domov. Ko je prispel z vozom do ovinka pri židovskem ]M>kopališču, je pridrvel od druge strani avto. Šofer je dal znak. Konj je začel striči z ušesi in je poslal nemiren. Ko jo šofer lo opazil, je avto ustavil. Žival se tudi sedaj ni pomirila. Poskočila je. Voz je bil v trenutku \ obcestnem jarku in se je prevrnil. To je konja Se bolj preplašilo. Za hip je bil tudi on v jarku. Začel je na vso moč divjati. Ker se je prevrnjeni voz zadrgoval. -o se vajeti strgale. Ko je žival začutila, da je prosta, je zdivjala po njivah. Konj se je potolkel, a ne prehudo.
Otvoritev kopališča v Kamniku
Lepe športne manifestacije — Številna udeležba
Mednarodni šah. turnir nu Bledu
Vo ]e nfc slavnostnem obedu rekel, da je občina dolžna storiti nekaj tudi za mladino. Gradite igrišča in kopališča, da nc boste rabili bolnišnic. Z zdravim športnim gibanjem pa odvrnete mladino od pogubnega gostilniškega življenja.
Nedeljska slavnost v Kamniku je bila pravi triumf športne misli. Številni gledalci so lahko videli, kaj je pravzaprav vodni šport in kaj so pridobili Kamničani z lastnim kopališčem. Novo otvrjeno kopališče ni nič manjše kakor ilirijansko v Ljubljani. Glavni bazem je ravno tako velik, prostor za skakalce je pa celo ločen od plavalnega bazena. Z jezom so pa dosegli, da voda skoro stoji. Imajo torej bazen, ki se neprestano polni in tudi prazni. Voda pa ostane zmeraj čista.
Slavnostne otvoritve sc je udeležilo veliko število Ljubljančanov katere je spremila v mesto godba. Takoi po prihodu vlaka se je vršil po kam-
j vači in skakači Ilirije pokazali, kaj vse lahko delajo v vodi. S plavanjem, posebno pa s skoki so zadivili tisočglavo množico. Marsikateri je prvikrat videl skoke, katere so tes mojstrsko izvajali llirijani. Tudi watcrpolo igra je navdušila gledalce. | V najkrajšem času bo tudi Kamnik s svojimi športniki tako nastopil, kakor so gostje pokazali. V tem kopališču bodo pa Kamničani lahko imeli tudi plavalne tekme, ki bodo privabile številne -tujce. S kopališčem pa program, ki si ga je napravila občina, šc ni izčrpan, Kamničani bodo menda prva občina v Sloveniji, ki bo zgradila vse športne naprave. Tako sedaj hočejo še izgraditi že obstoječe nogometno igrišče. Na novo bodo pa gradili tenis prostore. Po zimi bo pa tujce vabilo drsališče in ! pa krasni smučarski tereni, ki so pa žal, premalo | poznani. Vse hiti daleč na Gorenjsko, zanemarjamo I pa preveč naibližio okolico »lasti Kamnik
Za vse prijatelje šaha, posebno pa za naše šahiste, se pripravlja za letošnje poletje velika senzacija. Od 22. avgusta do 25. septembra se bo vrSil na Bledu mednarodni šahovski turnir prve vrste. To bo za turnirjem v Rogaški Slatini 1.1920. drugi naš mednarodni turnir, ki bo prvega po jakosti udeležencev in po pomenu daleč presegal. Kakor čujenio, bo to eden največjih turnirjev, kar Jih šahovska zgodovina sploh obsega. Največ zaslug za to res velikopotezno delo ima naš velemojster dr. Milan Vidmar, ki je bil inieintor iu te kot strokovnjak glavni pospeševalci j pri predpripravah za ble jski turnir. Za izvedbo priprav za beljski mednarodni šahovski turnir se ie sestal poseben pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo sledeči gospodje: častni predsednik ban dr. Marušič, predsednik blejski župan dr. De Gleria, podpredsedniki dr. E. Stare. A. Praprotnik in K. Lovšin, blagajnik dir. dr. Kliment, tajnika člana Ljubljanskega šahovskega kluba Ciril Vidmar iti L. Oabrt\yšek in odborniki Costaperaria, dr. Oolia, dr. Gorup, dr. Oregorin, prof. Evgen Jarc, Kratner, A. Lebinger, dr. Mam, Pleničar. dr. Schvvab, dr. Slokar, N. Velikonja, dr. Windischer, St. Virant in dr. A. Vovk.
Predvidoma je določenih Sest nagrad v zneskih: 1. 30.(KM) Din, II. 20.000 Din, III. 16.000 Din, IV. 12.000 Din, V. 10.000 Din in VI. 8.000 Din. — Turnir bo najbrže omejen na štirinajst udeležencev in sicer bodo igrali za Jugoslavijo dr. M. Vidmar, dr. Artaloš, Krstič in Pire, izmed velemojstrov se bodo turnirja udeležili še svetovni prvak dr. Aljehin, Njenicovič, Bogoljubov, Spieltnaim, Rubinstein, Ma-roczy in dr. Tartakower, mlado generacijo pn bodo zastopali poleg 1'irra še praški mojster Flohr, švedski mojster Stollz, Indijec Sultan Kltan in če bo prostor mogoče tudi Američan Kashdan, ki je gotovo eden izmed najboljših mlajših mojstrov. Kot vidimo so na listi udeležencev razen bivšega sve-i lovnega prvaka Capabl ance in holandskega velc-I mojstra dr. Kuwea vsi velemojstri, izmed mlajših mojstrov bi pa prišel vuoštev lc še nemški mojster
Riidl, ki je na močno zasedenem turnirju za prvenstvo Nemčije delil prvo in drugo mesto z velemojstrom Bogoljubovim.
S tem, da je število udeležencev omejeno na štirinajst, so seveda združene težave, ker ni mogoče pozvati vseh šahovskih veličin. Kljub temu pa bodo na blejskem turnirju dobro zastonani tako velemojstri kot mlajši mojstri in tudi naša država. ! Prednost tako omejenega števila udeležencev ic. I da bo turnir dvokrožen, to se pravi, da bo vsak igral z vsakim dve partiji, kar bo vsekakor veliko bolj pravilna presoja jakosti posameznih igralcev. Po ideji dr. Vidmarja ima blejski turnir namen, pokazati nam borbo med staro in mlado gardo. ! Veselo dejstvo je za nas pri tem to, da imnmo j Jugoslovani v obeh gardah dva prvovrstna zastopnika. namreč velemojstra dr. Vidmarja in mladega mojstra Pirca. Vsekakor pa bo pomen blejskega ■ turnirja najbolj povzdignila udeležba svetovnega j prvaka dr. Aljehina in njegovega nn (resnejšega l konkurenta Njemcoviča, ki bo'imel na tem turnirju | priliko pokazati, če je res upravičen aspirant za ! prvenstvo v šahu.
Prvovrstna zasedba po velemojstrih in talentiranih mlajših mojstrih, ki bodo s svojim mladostnim ognjeni poživili borbo, nam jamči, da se bo na Bledu vršila res prava šahovska borba. Ker ni vsakomur mogoče, da bi z lastnimi očmi opazoval to borbo, se bo Slovenec potrudil, da bo ■/. vsako dnevnimi izčrpnimi poročili vsem svojim čilateljem kolikor mogoče nazorno opisoval dogodke blejskega turnirja. Kdor se pa za šah še bolj zanima, bo prišel tudi na svoj račun, ker bo s pomočjo glosir.mil: partij, ki jih bo prinašal Slovenec . lahko sani pri šnhovski deski opazoval, kako so se borili na Bledu. — V kratkem bo poslan vsem pomembnejšim j svetovnim listom tiskan turnirski program v fran-! coščini. Kakor čujenio bodo li lisli poslali na Bled j svoje poročevalce, ki bodo poročali svojim čilateljem I in jih obenem seznanjali z našim, res prvovrstnim letoviščem na Bledu, kar ho za Bled siiaina reklama.
Po dolgih letih so v nedeljo končno tudi Kamničani dobili tako potrebno kopališče. Kajti mesto ki želi tujski promet, mora imeti kopališče. Letovišče brez kopališča je skoro nemogoče. To so dobro vedeli tudi v Kamniku, zato se niso ustrašili velikih stroškov in dela. Vendar pa ti stroški niso veliki, ako se vračunajo koristi, ki jih bodo imeli ■vsi občani od kopališča. Prav ie imel dr. Lapajne
niških ulicah štafetni tek, pri katerem je sodelovalo 8 štefet. Zmagala je štafeta Primorja. Po končani štafeti je vse — kar leze ino gre — odšlo na kopališče. Za županom Kratnerjem, kateri |e otvoril kopališče, jc govorilo še več govornikov ki so vsi hvalili in povdarjali važnosi kopališča za | tujski promet ki naj poslane eden glavnih dohodkov Kamnika. Po svečani otvoritvi so pa pla-
Grot Zeppelin« nad Mariborom.
Ljubljana 22.196 tujcev v Ljubljani
Ljubljana, 13. julija.
Na razpolago imamo sedaj številke o tujskem prometu v Ljubljani za prvo polovico letošnjega leta. Seveda so te številke le končna vsota vseh tujcev, ki so prenočevali v ljubljanskih hotelih iti koncesijoniranih prenočiščih, ne obsegajo pa tistih tujcev, ki so prenočevali po zasebnih stanovanjih, raznih penzionih, tudi ne tistih tujcev, ki se v Ljubljani čez noč niso mudili, temveč so le zjutraj prišli, zvečer pa odšli. Znano je, da inozemcem ni treba dati vidirati potnih listov policiji, zato nihče ne more kontrolirati števila onih inozemcev, ki pridejo v Ljubljano, pa ne prenočujejo po hotelih. Med velesejniom je na primer mnogo tujcev stanovalo po zasebnih stanovanjih in vsi ti ne pridejo v poštev pri tej statistiki, čeprav se vele-sejem pozna takoj pri znatno višjih številih za meseca maj in junij. Naša statistika je res bolj statistika obiska po ljubljanskih hotelih, je pa obenem tudi edina tnožna statistika, ki more vsaj približno kontrolirati tujski promet v tako velikem mestu, kakor je Ljubljana.
Hotelov in prenočišč je v Ljubljani 17, večji hoteli, kakor Union, Slon, Miklič, Štrukelj; dalje Lloyd in Soča, prevzemajo dobri dve tretjini tujskega prometa Ostalo odpade na razna prenočišča.
Meseca januarja je Ljubljano obiskalo 34S7 tujcev, meseca februarja 3120, meseca marca 4162, meseca aprila 1458. meseca maja 4508 in meseca
Močna biiha na štepanjskem mostu
Ljubljana, 13. julija.
Fantovska nespamet in objesnost sta bili vzrok razburljivi noči, ki so jo nocoj preživljali Stepanjci in prebivalci Kodeljevcga. Ta objestnost pa je zahtevala tudi smrtno /rtev mladega fanta. Snoči in še prav pozno v noč se je namreč vršila v Stc-panji vasi pri Briclju gasilska veselica. Ze na veselici je prišlo v pozni nočni uri med fanti do nesporazumov, kakršne pač izzove!a pijača in ljubosumnost. Fantje so se razdelili v dve stranki. Točno na Štepanjskem mostu če/ Gruberjev prekop pa sta se obe fantovski stranki spopadli. Na eni strani mosta so bili sovražniki, na drugi strani pa, no, neprijatclji Po prerekanju so po drugi uri ponoči pričeli fantje streljati z revolverji. Padla je cela serija strelov, dokler ni eden fantov obupno zastokal: Ustreljen sem! Fant se je umaknil iz bitke, ki je še nekaj časa trajala, dokler se tanlje niso zavedali, kaj prav za prav počenjajo in se porazgubili v noč. Ranjeni iant se je počasi zavlekel nazaj do Briclja. kjer se je zgrudil. Fant je bil 22-letni Mihael Skraba, hla|*c pri posestniku Antonu Valentinčiču v Stepanji vasi 0. Fant je dobil revolversko kroglo, ki mu je prestrelila živol med rebri in obtičala v telesu. Telelonično je bil poklican ponoči reševalni avto, ki ie Skrabo prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so Skrabo zdrav-liki takoj operirirali. Kljub vsem naporom zdravnikov v splošni bolnišnici, na ie bila rana Mihaela Akrabe tako težke narave, da je ranienec ob 3 popoldne umrl. I ako ie nočni spopad v Stepanii vasi zahteval /al smrtno /rtev. Bilo je lažje ranjenih tudi več drugih fantov, ki pa so se potuhnili Dalje ie bil lažje ranjen tudi Valentinčičcv sin. Stepanjski oro/tiiki so /e nonoči uvedli obširno prrizkavo ter davi aretirali več lantov. Pred sodiščem iim bo predla
Samega sebe zaklal
Obupna borba matere, da ohrani sinoio življenje — V ozadju
so življenjska razočaranja
Na te den s«
aradi uboja in drugih zločinov precej trda. paragrafe naj bi fantje malo pomislili, pre-souščajo v takšne bojevitosti!
prav -ko HO t in !
Vroriun v julij«, -lulij je bil lotos do sedaj uh mesec, če izvzamemo dneva t. in 2. julij, bili močni nalivi. Malenkostno je rosilo le i. I. m., ko je padlo skupaj le 1.3 mm dežja, drugače pa je vladala ves čns *uša. Največja vročina jc biln letos dosežena v nedeljo 12 l ni., ko je ob 2 |»opoldne kazal termometer v senci S2J?C. lo je uuotovila najmodernejša vremenska hi^ca ua vrlu ženske porodnišnice na Stari poti. Včeraj dopoldne je kazal termometer 25" C. /.a kopalce je vreme v juliju ucodno, ne pa seveda zn lastnike
vrlov.	. . ...
• Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani
vabi samaritane in samaritankc od prvega in do zadnjega tečaja na sestanek, ki se bo vršil v sredo. 15. julija t. I. ob 7 zvečer na drž. moškem učiteljišču na Resljevi cesti v II. nadstropju. Na sestanku bo predaval g. dr. Fr. Mis. Izprašanim
Pouršnihe, obleke in vsa druga oblačil a za gospode in deeo nudi v nai večji izbiri tvrdha J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
junija 4213. Skupno torej 23.038. Od tega števila pa moramo odšteti 842; toliko je bilo namreč Ljubljančanov, ki so prenočevali v hotelih; potem dobimo številko 22.1%, kolikor je res tujcev prenočevalo v ljubljanskih hotelih.
Od teh 22.1% tujcev jih je bilo: iz dravske banovine (razen Ljubljane): 9738; iz Zagreba 1039; iz ostale savske banovine 1295, iz Belgrada 502, iz ostalih banovin 2000 (tega števila se nismo izmislili, temveč jih jc točno toliko bilo: meseca januarja 312, februarja 284, marca 416, aprila 412, maja 376, junija 200, torej točno 20001). Inozemcev je dospelo v Ljubljano: Čelioslovakov 902, iz Rusije 63, iz Nemške Avstrije 2773, iz Nemčije 1687, Madjarov 266, iz Italije 1423, iz ostale Evrope 511, iz Amerike 96, iz ostalih delov sveta 41.
Zanimivo je tudi ugotoviti, |io koliko časa so se ti tujci mudili v Ljubljani: j)o en dan se je mudilo v 6081 tujcev, jio dva do osem dni 13.321, po osem do štirinajst dni 2864, |x> štirinajst dni do štirih tednov 1230, nad štiri tednt pa 240. Približno moremo po tem računati, da so tujci plačali v Ljubljani vsaj 70.000 prenočišč. Z obema številkama, s številom prijavljenih tujcev in s približnim številom prenočnin more biti Ljubljana zaenkrat zadovoljna, ker dokazujeta obe števili, da je naše mesto največji tujsko-prometni kraj v Sloveniji. Ta samozavest Ljubljane ne sme iti tako daleč, da ne bi pozabila kako velike in važne naloge jo še čakajo v delu za povečanje tujskega prometa v njej sami in v vsej Sloveniji.
Profesor dr, Zalohar
je odpotoval in prične na novo
ordinirati začetkom avgusta.
udeležencem zadnjega tečaja sc bodo razdelile sa-maritanske diplome. Točno in vsi!
0 Značilna nesreča v tovarni. Včeraj popoldne se je pripetila v tovarni pločevinastih izdelkov Lajovic v Kamniški ulici za današnje razmere v industriji prav značilna nesreča. Nad strojem je naenkrat omedlela 19 letna delavka Vera Novakova. Udarila je med padcem s tako silo z glavo ob stroj, da se jc močno poškodovala. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Ni znano, zakaj je tej delavki postalo slabo. Morda je bila od napornega dela preveč utrujena, morda pa je bila celo lačna, kar pri sedanjih mezdah ui izključeno.
0 Kontrola piva. Tržno nadzorstvo bo izvedlo kontrolo piva. V neki gostilni je zaplenilo 2 steklenici piva, ki ga je dalo preiskati državnemu higienskemu zavodu. Ta je ugotovil, da je pivo izredno motno in da ima v sebi mnogo vsedlin. Gostilničarka bo kaznovana in bo morala plačati 600 Din za preiskavo. Sama se izgovarja, da je .a-ko pivo prejela iz pivovarne. Cujejo se pritožbe, da je več oseb obolelo zaradi preslabega piva. Tržno nadzorstvo je odločeno izvršiti še strožjo
0 Na trgu in drugod zaplenjena živila. Meseca junija je tržno nadzorstvo vzelo 25 vzorcev mleka, ki jih jc nato preiskal državni higienski zavod. Od teh sta bila 2 slaba in sta bili mlckarici kaznovani. Izvršila se je tudi preiskava sladoleda. Vzetih je bilo 7 vzorcev. Sladoled jc glasom preiskave higienskega zavoda vseboval takozvane kol-li-bakterije, ker se je s sladoledom premalo oprezno manipuliralo. Tržno nadzorstvo je zadnji čas zaplenilo 2 jerbasa črvivih in gnjilih črešenj, dalje 6 vencev stihih lig slab« kvalitete. Pri branjevcih in drugod je tržno nadzorstvo pregledalo tehtnice in 4 tchtnice zaplenilo, ker so bile nepravilne. Pri neki prodajalki je dobilo tudi tehtnico, pri kateri je bila goljufivo privezana utež. Prodajalka je bila ovadena sodišču.
O Prol. ilr. Zalokar jc odpotoval in prične na novo ordinirati začetkom avgusta.
O Sadni trg. Za črešnje se bliža koncc sezone. Največji dovoz domačih črešenj je bil pretekli mesec in neki dan se je na trgu prodalo nad 10.000 kilogramov črešenj. Bosanci so S svojo konkurenco povzročili, da so cene črešnjam bile nizke in so se ceneje prodajale kakor v Zagrebu. Sedaj prihaja sezona za hruške Prihodnje dni dospe na trg velika pošiljka lepih bosanskih hrušk-zvončnic, ki se bodo prodajale po 4 Oin kg. Te hruške so pripravne za koinpot. V kratkem bodo Bosanci postavili
na trg tudi prvo grozdje.
tO Razgrajači. O devetih razgrajačih, ki jih je policija aretirala v noči na nedeljo, je poročni Ze -Slovenski list«. V Trnovem pa so |iijančki razsajali v noči na nedeljo. Neki ptjančki so imeli najprej majhen protestni shod na vrtu neke gostilne na Opekarski cesti, ker jiin po policijski uri niso dali pijače, nato so nahrulili nočnega čuvaja, |iotcni pa so iztaknili samokolnico in z njo vpri-zarjali dirke po Opekarski cesti, dokler jih ni zapisal policaj in zapodil domov. Na vsak način so ti pijančki vsaj samo razgrajali in vznemirjali speče, niso pa nariadali ljudi, kakor se je to zgodilo pri onih devetih v noči na soboto. Da pa tudi to, kar so počenjali, ni ne dostojno in ne obzirno, bodo spoznali, ko bodo zvedeli o kazni.
Maribor, 13. julija.
Poslednje dni je bil nekam potrt in depri-miran; tovariši, ki so skupaj z njim delali pri nekem tukajšnjem stavbnem podjetju, so ponovno in zaman poizkusili zvedeti in dognali, kaj je na dnu njegove duše. Globoko jih je pretresla vest, ko so zvedeli, da se je na svojem domu pri Sv. Petru samega sebe zaklal z nožem. 30Ietni tesar Ludovik Rivcc si je s silnim zamahom prerezal z nožem žilo odvodnico ter čez par minut izdihnil v naročju svoje matere Zaman so bila vsa prizadevanja njegove matere, da v mrzlični borbi s sinom reši svoje krvi življenje. Pognala se je proti njemu, ko
Gospodarska kriza in MUD
(Dalje.)
Bombažna industrija nudi naravnost klasičen zgled, kako neredno in brezmiselno ustanavljajo nove produkcije. Pred uvedbo strojev »o proizvajale skoraj vse države, da so mogle kriti potrebe nn obleki. V 19. stol. je prinesel •razvoj te industrije Lancashire prednostni položaj. Iu sedaj stremijo vse države znova, da bi krile potrebe tekstilnih predmetov doma. Novi konkurenti K vrope. Združene države Amerike, Daljni Vzhod. Južna Amerika in kmalu tudi Bližnji V/hod iu Egipt so ustanovili tkalnice, katere izpopolnjujejo vedno bolj z novimi predilnicami. Procent narasta \ Evropi je znašal v letih 1915 tlo 1950 h- 4.8; v Aziji pa 100.55 (na Kitajskem 256.91. na Japonskem 183.91, in v Indiji 45.06); v Ameriki 15.5 (\ Braziliji 129.16, v Kanadi 45.03, v Združenih državah Amerike 10.5); v ostalih delili sveta 415.11. Kur se tiče statev znaša odstotek nurast« za Ivropo 28.88 (Britanija je nazadovala zu 8.15): za \zijo 130.96 (za kitajsko 409.02, za Japonsko 298.76. zn Indijo 76.9); za Ameriko 8.49 (za Brazilijojia 58.5). Brez dvoma pride nazadovanje bombažno industrije v povojni dobi. zlasti j>a v zadnjih treh letih, najočividnejše do izraza v Britaniji. Izvoz angleške bombažne industrije je po navedbah Furnestii Tliompsona nazadoval v letih 1915 d<> 1929 zu 2,500.000 kv. vardov. Po mnenju podod-sek i zu bombažno industrijo, ki obstoju pri Go-spodarskem odl>orii zu Veliko Britanijo kot posvetovalni organ, je povzročil nazadovanje izvoz l Luncushirc napredek tovarn v Indiji, nu Japonskem in v manjši meri uu Kitajskem.
Razumljivo je. da je v zgoraj navedenem razdobju in pri takih razmerah stalno jiudnl stale/, v bomhu/ni industriji zaposlenega delavstva. l eta 1912 je zaposlila ta industrija 621.516, leta 192" pa le 569.950 oseb kljub temu, da je liil leta t«>|9 znižan delovni čas o<l 55 in pol na 4.8 ur tedensko, število brezposelnih v tej industriji se je gibalo od leta 192"* dalje med "9.000 in 144.IKK) l.eta 1950 je pu že poskočilo na 237.879, med temi S5.066 moških in 174.815 /en>kih i>sch. Ne bilo bi težko dokazu t i. kako takorekoč iz dneva v dan vpliva |>ostnnok novih konkurentov na razmeri* na delovnem trgu.
Na kak način in s kakšnimi sredstvi bi tnogli udarce interesov med narodom in narodom zavreti ali pa vsuj omiliti? Na kak način, da povzamemo *c enkrut to vprašanje, bi mogli zopel v poeta v iti duha medsebojnega zaupanja, ki bi dvigal zamenjavo od države tlo države in ki bi bogatejše in srečnejše obrn/oval mednarodno gospodarsko življenje? kako bi mogli mednarodno zamenjavo blagu čimprej oprostiti umetnih meja, katere drže v okovih danes bolj kakor kcdnj od vojne sem svoIkhIiio kretanje trgovine?
Zapreke so: Prepoved uvoza ali izvoza, dovoljenje in kontingentirunje, nadzorovanju deviznega prometa itd. Kako rn/oča rti joče so bile posledice! Kakor hitro se je utrdila vrednost denarja, je morala večina držav nastopiti pot trgovskih jiogodb. da bi odprle .svoji domači industriji izvozna ozemlju. Klasičen trgovski tarif, tako navadno označujejo zaščitno carino, je prišel zopet do veljave.
Gotovo morajo biti razlike. IV* I u tudi naj-priprostejši iirotekcioni/eni je povzročil /la dejanju. Mednarodna gospodarska konferenca je urujala izredno visok zid, katerega predstavljajo vse te uvozne carine, čijih posledice -o popolna'otopelost svetovnega gospodarstva. Žo letu 1927 je jHistajal protekcijoni/cni nevaren. Od takrat |ni ni prav nič prenehalo tekmovanje na jKilju carin.
Samo en značilen zgled: 17. junija 1950 jo stopil v veljavo tarif Smooth-Ha vvlev. Ta taril naj bi omogočeval delodajalcem Združenih držav Amerike enakomerno zaposlitev. Menili so, da se bodo na to način obvarovali pred nadlogo velike krize. Hkrati so pa morali računati že takrat /. nevarnostjo, da bodo s tem kje drugo I povzročili brezposelnost. Resnično. Od vseli struni so prihajale pritožbe. Protest so dvignile Zveza švicarske industrije ur. Zveze
je zagledala nož v njegovih rokah in njegovo odločitev; oprijela se je z vso silo sinovega telesa in ga skušala rešiti pred činom obupa. Vso srajco mu je potrgala v tej Ijuli borbi; toda sin ni poslušal materinih presunljivih krikov in njenih tolažbe polnih besed; iztrgal sc je iz njenega objema ter ::	i Kuh ••»«.« no/em smrtonosni sunek ter
vi '-inlo so prepeliali v mrtvašnico pri Sv. Petru. V ozadju dogodka «o težka življenjska razočaranja pokojnega Rivca, V povojnem Mariboru jc ta dogodek drugi te vrste; na sličen način si je pred leti kakor znano končal življenje sin tukajšnje mesarice A. Ogrinc v Vr-banovi ulici.
Zveze industrije Četudi so pasu-jc bila evropska žo letu 1922 hud
svilene industrije v Lyonu, za čipke v Severni Franciji, mezne točke omilili, vendar industrija, kateri je zadala udarec uzukonitev tarifa Fordney-Mac Cainber in ki se je pričela z napredujočo prilagoditvijo nu ameriškem trgu zopet uveljavljati, znova y svojem poslovanju ogrožena, številni delojemalci so postali radi tega brezposelni.
Pri tej priliki jc označil Mtissolini nove carinske uiejc kot enega izmed glavnih vzrokov krize. Po pravici: Nove ameriške carine so v prvih II mesecih letu 1930 znižale uvoz italijanske umetne svile v Ameriko na 764 ton, dočim je znašal v preteklem letu v isti dobi 1155 ton; uvoz umetne svilene tkanine nn 28.5 ton nasproti 93.5 ton leta 1929; število uvoženih klobukov je znaša lo 562.000, leta 1929 pa nekaj nad 1 milijon komadov.
Toda ni li povzročila ta tarifna politika motenju v Ameriki sumi, dočim naj bi utrdila zaposlitev ameriških delavcev? Neglede na lo. da se je po razglasil tarifa blago nakopičilo in nasitilo trg za dolgo dobo, čigar posledica je bila brezposelnost, je dejansko padel tudi auic-rikanski izvoz in siccr radi ukrcjx>\ drugih držav.
Ne da bi hoteli ameriškemu protekcijo-nizmu naprtiti vso odgovornost /a krizo, moramo vendarle ugotov iti, da je do konca letu 1930 tekom šestih mesecev jx> nastanku novega cu-rinskegn zidu število brezposelnih neprestano naraščalo.
Poleg carinske politike je povzročil motenja liejjosrcdni in deloma prikrit protekcijo-nizem. v podobi carinskih predpisov, v znakih izvora, v obliki notranjih davkov, v obliki razlike tarifov pri transportu |io suhem ali pr. morju, v obliki premije, podpor in drugačnih izjiodbiid za izvoz.
Končno imajo s|j<"ne posledice dumpingi v svojih različnih oblikah. Včasih vporabljani ta izraz krivično. Ž njim ste v zvezi bojazen in m-volja producentov in včasih zmotni ter nevarni predlogi zu protiukrepe.
Hrastnik
V počuščonje usmiljenih kmečkih src. Lansko leto se je tukaj ustanovil na iiobudo dol-skega g. kaplana Janka Vcrbajnška pomožni odbor za revno rudarsko dcco. S pomočjo |>od-jKire kr. banske uprave jc taisti odbor lani j*>-slul okrog 40 revnih, slabo prehranjenih otrok nn kmete. Sprva se je mislilo, da sc cela akcija ne bo posrečila, toda koncem počitnic so »e otroci vrnili takšni, dn bi jih kmalu uiti njihovi lastni stariši več ne poznali. In kaj jc glavno še pri tem: otroci niso iztrgani i/ družine; iz domače družine so prišli sicer v lujo družino in zopet ne v tujo družino, k« pa so bili tako ljubeznivo sprejeti in preskrbljeni od dobrih kmečkih src v lepi Prlekiji. Imeli so pa tudi priliko videti trudapolno kmečko delo, da bodo enkrat dorasli znali tudi kmetu ccuiti. In letos! Kar 120 malčkov je sprejetih pod gostoljubno streho naših dobrih kmetov. Vkljuh težki gos|>odarski krizi se je še vendarle našel košček odviSnega kruha in dobrih prlcških |k>gač v miznici dobrih kmečkih hiš /,i revno delavsko dcco. Veliko truda ji' gotovo imel g. M. Zala r. pred no jih jo porazdelil posn inc/tiint hišam, veliko delo g.i /opet čaka, ko jih bode j>o počitnicah spravljal nazaj v naročje njih stnrišev vse srečne iu telesno čile in krepke. Da se jo |wi ta akcija posrečila, je to zusluga našega vrlega kmeta, ki še v v so j stiski deli vsakdanji kruli z revnejšim.
Celie
& Smrtna kosa. V nedeljo, 12. t. m. je umrl v javni bolnišnici v Celju v starosti 73 let vpoko-jeni drameljski župnik v Vojniku g. Kostanjcvec Josip. Pokojnega župnika bodo prepeljali v sredo, 15. t. m. zjutraj v Vojnik, kjer se bo vršil pogreb! Naj v miru počiva!
Poizvedovanje
Od Ljnbljane do Lavrice se jc julij« obleka. Kdor jo je našel, naj [ proti nagradi k Češnovarju.
zgubila 11. o dostav i
Hlačke
(Memoarl iz mladosti.)
Iz slabe mladosti se jih še spominjam. — Oba sta mi postala že nezvesta, radost in fantazija, ki sta tedaj tako globoko gibala moje življenje. Od tedaj se nič več ne zgodi, vse je samo slabotno ponavljanje in zdi se mi kakor stokrat prenilatena melodija, kot oguljen denar, ki mu nikdo ve.č ne gleda na njegov sijaj in lesk. Tudi ljudje se mi zde kol oguljen denar, ki kroži okrog kot plačilno sredstvo, .1 jaz se ne brigam ne za njegovo vrednost ne za svetli sijaj.
Ni mi mogoče popisati bolečine, ki inc je skrbela, ko sem izgubil prvi krujcar. ki sem ga imel. Točil sem ga ves radosten po skednju, da hi izčrpal vse veselje, ki ga more dati kaka stvar, katere vrednost je obsegla vso mojo domišljijo. Zdaj je radost deljena, obsega le mali del življenja, a tedaj sem pozabil celi svet, tisti okrogli, lepo z.veneči krajcar, je bil zame celi svet. Naenkrat tleti v razpoko, ki je bila med deskami, in ni ga bilo več, ki je pred trenutkom gibal vse moje življenje. O videl sem jo že prej listo razpoko, kako jo zijala, in z grozo sem opazoval, kadar je krajcar tekel mimo njo in se srečno gnil nevarnega mesta, še rajše sem stekel za njim in ga pobral, ko se je ustavil ob steni. Vsakokrat sem ga rajši imel, ko je srečno prestal nevarnost. A zdaj ga ni več in zrl sem brezupno za njim; saj nisem mogel verjeti, da ga več ne bo. Kadar je umrl kak sosed, ki sem ga vsak dan videl, si nisem dal v svojem srcu dopovedati, nisem si mogel predstavljati, da ga ni, vedno sem mislil, da je se zmeraj tukaj. Tako mi je tudi za krajcarjem vera vedno na novo
vstajala in se ni mogln vživeti v brezupno misel izgube. Vsak dan sem hodil k razpoklini z isto živo mislijo, da ga zopet najdem. Sam ne vem, kako sem ga pozabil. In ko sem drugega dobil in tudi tega izgubil, sem bil ravnotako žalosten in nevtolaien. šele čez dolgo jo prišel čas, ko mi jo bilo vseeno, kadar sem izgubil krajcar, ali če sem izgubil prijatelja ali mlado ljubezen. In tedaj si človek zopet nazaj želi onih časov, ko je čutil bolečino za izgubljenim novčičem ali izgubljeno ljubeznijo, da mu ne bi bilo dolgčas. Zdaj je lažje, ali bolj hladno je, kot je bilo prej.
Sedel sem zvečer ob kollu, gledal žareče jila-polanje ognja in |ioslušal zamolklo žuborenje vrele vode. Večerni ntrak se je priplazil skozi vežna vrata in se vgnczdil po vseh kotih, le mene je sijaj žerjavice ovijal v mehko svetlobo, da sem v prijetnem razpoloženju pozabil na bolečino po krajcarju. Tam zunaj nad strehami so se vžigale zvezde, vse po vrsti, dokler niso zažarele nad našim vrtom, skoro nad vrhovi dreves. Kar kvišku sem sc dvignil, dn bi strmel v nočno nebo, a ko se oprem z roko, pritisnem malo belo inačico, ki se jo bila v temi priplazila do mene in zrla v plamen.
vO li, lepa, mehka inačica, ali mi boš delala družbo, nobenega ni doma. In niačica me je razumela in se pritisnila z mehko dlačico k nogi; oči so ji žarele kot dve svetli zvezdi, nato je pa za-mijavkala in mi skušala nekaj povedati.
>Le vesela bodi, niačica, jutri boš dobila mleka, sam ga boni zajel naravnost iz golide, morebiti še danes, ko pride mati domu.
Mačica od veselja švigne od mene v temo, nato pa zopet pride nenadoma in mijavka:
■ Kaj boš tukaj sedel, glej kako je okrog prijeten mrak, zvezdo in luna so že zunaj. Na vrtu
prhutajo netopirji in rogini bretiče po zraku. Idi ven, jaz pa boni tukaj skakala in malo okrog pogledala.
Mačica je inijavkala, da me je spreletela zona. Stari oče mi je včasih pripovedoval, da ima mačka na koncu repa devet hudičev. To mi je trenilo v glavo in zgrabil sem inačico ter jo nesel k plotu, ki je bil blizu hiše. Nato sem se vrnil zopet h kotlu nazaj.
Čez nekaj časa je inačica zopet pri meni.
v Ali si me spet našla?< Vstala mi je peklenska misel, da jo ubijem in devet hudičev, ki jih ima koncu repa. Pograbim jo in ločeni z njo po plašni lunini svetlobi do plota, kjer jo z vso silo zaženem ob zid.
Nobenega glasu, le padec na tla sem še čul in odbežal h kollu, kjer sem vrgel nekoliko drv na ogenj in globoko sopel od razburjenosti, še nisem mogel dobro premisliti, kaj setn storil, že je mačka zopet pri meni. Prav nič se ji ne pozna, da bi sc ji bilo kaj zgodilo. Z isto udanostjo se pritiska k meni in mijavka kot poprej, a v meni zapoljc lju-tost pomešana s strahom, kol bi videl mrtvega, ki se je povrnil iz groba nazaj. Zopel jo pograbim in neseni h plotu, da jo pobijem do konca. Moja sencu je v lunini svetlobi tekala po vrtu, kot bi me hotela podžigati k odločnemu dejanju. Z vso silo jo dvakrat treščim ob plot. Obležala je, jaz pa sem čakal, če se bo še vzdignila, kakor star, izkušen tolovaj, ki ve kako je treba ubijati. Nato jo vrženi čez plot na sosedov vrt. Ne boš več tlačila trave.«
Od silnega napora utrujen nisem čakal večerje. Šel sem v postelj in zaspal. A kmalu sem se zbudil 7, bolečino v pršili, ki je bila podobna bolesli po izgubljenem krajcarju. Z istim sladostrastjem sem točil krajcar mimo nevarnih razpok, kakor sem metal mačico ob plol s strahom pred nečem ne-
znanim. In zdaj zopet žari dvoje svetlih oči iz temine kot dve svetli zvezdi, ki jih vidim skozi okno, kot dve lučki na grobu, tam koncu njiv pri gozdu. Po ušesih pa zveni prijetno, laskavo drniljanje, ko je prvič k meni pritekla, kot bi hotela reči: : Jaz le imam tako rada ... Preteklo je že. mnogo let od takrat, a mnogokrat me še obide žalosten spomin.
Drugi dan sem šel pogledat, če je še tam, a ni je bilo več.
Ko se je delala jesen, se je neki popoldan pritepla k nam lepa bela mačka. Hodila je gosposko kol dekle v nedeljo, ko obleče bel predpasnik in gre pogledal na vrt. in polje. Imel sem vse dopa-da.jonje nad njo. kar ga premore mlada duša. Gledal setn jo neprenehoma, šele čez dolgo sem se jo drznil pobožati. Polahko sem jo vzel v naročje in jo nosil previdno, da se ne bi kam zadela i. glavo. Brkice so ji štrlele široko na obe strani in me pri-jelno ščegetale po obrazu, kremplji se pa niso skoro nič videli.
• Muca, li si lačna, kaj ne?« Nič ni odgovorila, samo podrgnila me je s svojimi brkicami, kot bi bila že zdavnaj znana. Dal sem ji mleka in kruha v malo čepinjico in jo gledal z naslado, kako nežno sreblje z jezikom mleko, se oddahne in pogoltne malo drobtinico kruha.	(Dalje.)
- Vse fotopolrebščine dobite v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani Zahtevajte cenik!
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 14. julija: Bonaventura, cerkveni učenik.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je včeraj umrl g. Julij Pavlo -čič, sin upokojenega g. ravnatelja bivše prisilne delavnice. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= H Mariji Pomagaj na Brezje so prihiteli gg. novoinašniki iz leta 1000-1901 zvečer 13. julija, da drugi dan 14. julija v svetišču Kraljice Apostolov opravijo 30 oz. 31 letno zahvalnico svoje posvetitve v inaziljence Gospodove. Izmed 16 no-vomašnikov je sedaj še deset živih, ki zahvaljujejo Marijo za vse njeno materno varstvo tridesetletnega mašništva: Jožef Cuderman, Janez Erjavec, Jakob Kalan, Janez Lomšek, Anton Mrkun, Andrej Pavlin, Jakob Razboršek, France Vidmar, Alojzij Vole, Ignacij Zaplotnik. Gospodje, ua mnoga blagoslovljena leta! Na svidenje pri Mariji Pomagaj ob 40 letnici!
Avtobusna nesreča pri SkoSljici
Ljubljana, 13. julija.
Avtobus, ki vozi na progi Ljubljana—Ig, je fiuoči okoli 10 odbijal izpred Češnovarja na Dolenjski cesti proti Igu. V avtobusu no bile samo 4 osebe in sicer šofer, njegov spremljevalec in 2 potnika. Ko je avtobus privozil do škofeljce, so naenkrat ugasnile svetiljke lako, da je šoferju bila onemogočena orientacija in je hkratu izgubil gospostvo nad volanom. Avtobus je krenil v stran in se prevrnil v obcestni jarek. Orožniki v ško-feljci so lakoj pričeli s poizvedbami in bodo dognali. kako je prav za prav nastala ta nesreča, ki bi bila lahko prav katastrofalna. Sreča v nesreči je namreč bila, da avtobus ni bil natrpan potnikov. Šofer in njegov spremljevalec sta ostala nepoškodovana, dočim sta dobila oba mlada potnika težje poškodbo. Mimo vozeči avlo banske uprave ju je naložil iu takoj odpeljal v javno bolnišnico.
Ponesrečena sta dva mlada tehnika, ki sta čez počitnice zaposlena pri gradnji velike ceste čez Krim na Rakitno. Stanujeta na Igu, a ob nedeljah prihajata v Ljubljano k svojcem. Najhujše je poškodovan 20 letni tehnik Jurij Bobil, ruski begunec. Dobil je težke notranje poškodbe, močno mu je poškodovana hrbtenica, a tudi po glavi ima težje poškodbe. Drugi poškodovanec je tehnik Davorin Burja, stanujoč na Celovški cesti šl. 88. Težko jc poškodovan po glavi in rokah. Oba sta nameščena na moškem oddelku kirurgičnega oddelka !er spita na tleh. kajti v nedeljo in danes Je bolnišnica sprejela 13 poškodovancev in i»onF>rečeii-cev. Zdravniki so imeli silno mnogo posla z operacijami.
Nesreča v Julijskih planinah
V Julijskih planinah sc je v nedeljo ponesrečil 34-letni Evgen Herrenstein. bančni uradnik iti sin tovarnarja iz Karlovca, Preradovičeva 9. Na planinah se je nepričakovano sprožil nad njim kamen, iu ga zadel v glavo. Herrenstein se je zelo resno poškodoval. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Wolbank v Kranjski gori, ponoči so ponesre-tenca pripeljali v ljubljansko bolnišnico, včeraj zjutraj pa se je Herrenstein preselil v Leonišče.
Smrt
požrtvovalne reševalhe
Strašni požar v sredo na Mlaki pri Kranju je zahteval tudi eno smrtno žrtev. Poročali smo že, da se je pri reševanju iz goreče Setnenove hiše, ki je bila najbolj v plamenih, ponesrečila 42-lettta Marija Kopač, na katero ;-e jc podrlo goreče tra-movje. Dekle sc je tedaj spremenilo v gorečo bakljo in ji je na živem telesu zgorela vsa obleka. Ogenj ji jc obžgal petino vsega telesa Hudo opečeno so revico tedaj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kljub skrbni zdravniški pomoči pa je Kopačeva po štirih dneh strašnih muk in trpljenja v nedeljo umrla. Pogumni in požrtvovalni ženski bodi ohranjen blag spomin!
Ostale vesti
—	Slovesen krst Židinje. V nedeljo, 12. julija je doživela župnija Šmartno pri Litiji redko slovesnost in omembe vreden dogodek, namreč prestop Židinje Regine I.evy iz Zvonimira v Bosni v katoliško cerkev, ki se je slovesno izvršil po prvi sv. maši. Naval ljudstva pri jutranji maši je že naznanjal, da je danes nekaj posebnega. Velika prostorna cerkev je bila polna kot malokdaj. Po sv. maši je prišla Regiua v spremstvu botrov in zaročenca Mirka Jagodica, voj. veterinarja iz Zvonimira. pred cerkev, kjer je g. dekan izvršil predpisane krstne obrede in jo nato krstil. Po sv. krstu sta prejela oba zaročenca sv. obhajilo, nato sta se odpeljala v Ljubljano, kjer je prejela Regina sveto birmo, po sv. birmi pa sta bila poročena. Drugi dan sta se odpeljala nazaj v Zvonimir. Želimo jima obilo sreče na novem življenjskem potu.
_ Vojaki iz svetovne vojne udeležite se običajnega sestanka na Brezjah dne 15. avgusta. Spored bomo pravočasno objavili. Prošnja za polovično vožnjo je vložena in upamo, da bo skoro ugodno rešena. — Odbor zveze bojevnikov v Ljubljani.
—	Opozorilo bolnikom! — Zaradi defekta na Riintgenovem aparatu v splošni bolnišnici v Ljubljani se za 14 dni ukine rflntgenološko obsevanje v bolnišnici ler se zalo bolniki opozarjajo, naj ne
Napredek v zdravljenju revmatizmu
Po strokovnih ocenah, dobljenih od preko 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev zdru\ ni kov. se zdrav i rev mati/eni uspešno s Togul tabletami. Toga I tublete so popolnoma neškodljive zu želodce, srce in ostale organe. Togul tablete odvajajo na priroden način mok rotno kislino, ter delu jejo-tli rek lun na korenu lioloziii. Tudi v zastarelih slučajih, kjer so bila drtigu sredstva brez ušpclia, so Togul-tablete rešile bolniku. Vsuki dan nam pišejo zdravniki in bolniki, da je dosežen v zdravljenju revmatizmu, gihtn in išiasn s Togul tabletami velik napredek. En poizkus Vas bo prepričal. Zahtevajte v Vaši lekarni prave Toga I tablete. Če slučajno niso v zalogi, se lahko takoj dobavijo.
hodijo teh 14 dni v Ljubljano in naj si zaradi tega ne delajo stroškov.
—	Gasilska slavuost v Dolenji vasi pri Cerknici. Gasilsko društvo v Dolenji vasi pri Cerknici je praznovalo v nedeljo dne 12. t. m. 40 letnico svojega obstoja. S to slovesnostjo je bila združena tudi blagoslovitev nove motorne brizgalne in pa župni izlet cerkniške gasilske župe. Jugoslovansko gasilsko zvezo je zastopal g. Zdravko Mikuž, šolski upravitelj na Brezovici. Gasilsko društvo Ljubljana, severni del g. Milko Hojan. kot slavnostni govornik I>a je nastopil bivši zvezni tajnik g. Janko Hojan, načelnik mestnega vojaškega urada v Ljubljani. Službo božjo je daroval cerkniški g. dekan Juvanec, ki je po lepem govoru tudi blagoslovil brizgalno. Po blagoslovitvi se je vršila lepa gasilska slovesnost, popoldne pa lepo uspel občni zbor. Po občnem zboru se je vršila uspela vaja domačega društva. Pri vsej slovesnosti je sodelovalo okoli 200 gasilcev iz cerkniške in loške doline ter z Blok.
—	Ižanska cesta bo med šolo na Barju in potokom Prošco vsled zgradbe novega železobeton-skega mostička čez potok Prošco od 15. julija t. 1 naprej začasno zaprta za promet. — Ta čas naj se vrši promet po Peruzzijevem štradonu od šole na Barju tako proti Ižanski in Dolenjski cesti.
—	Brezposelnim rudarjem! Tehnična direkcija v Tuzli je poslala rudarskemu glavarstvu v Ljubljani tale dopis: Doznali smo, da je Trboveljska družba reducirala večje število rudarjev, ker potrebujemo rudarjev, vas prosimo, da pošljete reducirane delavce k nam. Mogli bi zaposliti do 120 delavcev, in sicer samce, ozir. oniožene brez rodbine, ker za oženjene nimamo stanovanj, tirana je v kantini v samem rudniku. Za delavce, ki bi hoteli k nam, izposlujte potoin borze dela polovične vozne karte.
—	Vsa šolska vodstva, ki so se morda odzvala naši prošnji in po svojih učencih napravila kaka ročna dela za Baragovo misijonsko razstavo, vljudno prosimo, naj pošljejo vse izdelke na naslov: Misijonska pisarna v Ljubljani, Semeniška ulica 2. Prav tako jirosimo vse gdč. odn. ge. učiteljice, ki so prevzele kaka ročna dela za Baragovo razstavo, naj jih pošljejo oziroma izroče ge. Mariji Sadar, šolska uprava, Ljubljana VII. Zadnji termin je do 23. julija, ker 26. julija je razstava že otvorjena.
—	Opozorilo. Obveščeni smo bili in zato opozarjamo javnost na nekega gospoda, ki se izdaja za akademika in sicer za slavista in za umetnika, ki nosi umetniško kravato in ki nastopa z recitacijami nekakih pesmi, ki moleduje za podpore, naj mu ne naseda in naj inu ne naklanja miloščine vse dotlej, dokler ne bo povedal, kaj je iu kako je pravzaprav z njegovimi študijami. Ne gre, da bi se na račun naših akademikov, ki se bore s poštenimi sredstvi za svoj obstanek in ki morajo z resnimi študijami pridobivati naslove, okoriščali razni i umetniki« in »akademiki«, ki se jim je nekako v sredini zamerila gimnazija, včasih pa že takoj spočetka. Sicer naj pa s takimi ljudmi obračuna tudi policija.
—	Kdor rabi orožje. Dne 20. 7. 1031 se vrši od 15. ure dalje na upravi policije v Ljubljani, Bleivveisova cesta, javna dražba raznega dovoljenega orožja. K dražbi bodo pripuščene osebe, ki posedujejo veljavni orožni list oziroma dovoljenje, ter koncesijonirani trgovci z orožjem.
—	Zopet avtomobilska uesreca. Grosupeljska okolica bo menda v številu avtomobilskih nesreč dosegla rekord. Nedavno smo poročali o nesreči pri binarju; nedelja jc bila pa zopet tak nesrečen dan. Dotitn se je kolesarska tekma za državno prvenstvo končala dopoutne brez kakšne večje nesreče, se je pripetila popoldne v vasi Blato pri Gro-suplju zopet avtomobilska nesreča. Okoli 4 popoldne so šli fantje s Police pri Višnji gori domov iz Cirosuplja po državni cesti. Nekaj se jih je peljalo, trije pa so šli peš pred vozom par deset metrov. Ko so prišli ti trije ravno nasproti hiše št. 4 na blatu, pridrvi za njimi neki majhen dvosedežen avto.Eden izmed fantov je menda že nekoliko preje šel na levo stran ccste, dočim sta druga dva ostala na desni in šla drug za drugim. Ko pridrvi avto mimo, sc je eden izmed obeh hitro naslonil na leseno ograjo, ki ravno tam ob cesti, drugega
—	sedemnajstletnega F ranceta Tratnika s Police 17
—	pa je avto zadel, podrl na tla; in sicer je ležal fant tako, da je iinel noge že preko ceste na travi, tako da je segala na cesto samo glava in nekoliko trupla. Dobil je precej poškodb po glavi — najbrž ga je zadel avto — pretresel si je možgane in tudi drugod je bil precej krvav. Ljudje so hitro priskočili na pomoč, avtomobilist pa je šel na zahtevo ljudstva po zdravnika g. dr. J. Kalana v Grosuplje. Ta je takoj prispel in v hiši št. 4 izinil rane ponesrečencu. Nato so poklicali g. Fr. Mehleta s Peči pri Polici, da ga je peljal z avtomobilom v bolnišnico. Kdo je kriv nesreče, se točno nc ve. Gotovo je, da je precej kriva tudi cesta, ki je ravno tam precej oster ovinek in cesta visi na desno stran; seveda bi pa avtoinobilisti morali bolj paziti, kar pa menda vedno manj znajo. Avtomobilist tudi najbrž ni dal nobenega signala, kakor izpovedujejo domačini, kateri so bili v neposredni bližini kraja nesreče. Sicer pa: več pazljivosti od obeh strani.
—	Pravilnik o telefonski službi. Knjiga pod tem naslovom je izšla tc dni in vsebuje vse izpre-membe, dojiolnila in pojasnila o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije od 31. decembra 1021 do konca junija 1931. Telefon se jc v desetih letih jako izprenienil in izpopolnil iu zato bo to brošuro marsikateri telefonski naročnik in (udi poštni uradnik ob telefonskem aparatu pozdravil z odkritim veseljem. V knjigi so regletnenlirana določila, kakor: uporaba telefona, delovni čas, čuvanje telelonskie tajnosti, reklamacije iu pritožbe, telefonske naprave, določila za stranske postaje, instalacijske pristojbine, telefonske naročnine, pristojbine za instalacijo, začasni telefoni, javne govorilnice, državni pogovori, službeni pogovori, omejitev službenih pogovorov, službeni pogovori poštnih uslužbencev, službeni pogovori železniških ustanov, službeni pogovori meteoroloških zavodov, liogovori javnih interesov, privatni pogovori, časovna enota, sprejemanje telegramov po telefonu, dostavljanje telegramov po telefonu, vrstni red pogovorov in dr. V tej knjigi dobiš vse, kar potrebuješ glede telefona. Pravilnik o telefonski službi jc priredil in izdal dr. Jožko Lebar, svetnik pri Dravski direkciji pošte iu telegrafa. Papir je bel in močan, tisk jc čist, jezik lep in domač. Brošura stane samo 30 Din in bo dobro služila trgovcem, obrtnikom, indusfrijcem in sploh vsem telefonskim abonenfom.
—	Nad 20.000 Zagrebčanov se je preteklo nedeljo. ki je bila izredno vroča, hladilo v Savi. Vsa tri obširna kopališča so bila prenapolnjena.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti.
Šmartno pri Litiji
Zidava šole na Libcrgi. Z ozirom na to, du naše prošnje glede zidave nove šole niso našle odmeva, se obračamo uu javnost s sledečimi pojasnil i: Ljudstvo je jiroti temu, du bi se sedaj zidala nova šola, ker v tej krizi, ko ljudje večkrat niti za sol nimajo, stroškov za zidavo nove šole ne prenesejo, V ta namen so bili storjeni že vsi mogoči koraki in prošnje. Deputacija je bila pri sedanjem g. burni in podbunu. Obljubila sta, da bosta želje in prošnje kmetov upoštevalo. Vložena ji' bila pismena pritožba s 50 podpisi. Županstvo in okrajni šolski svet sta storila, kar je bilo mogoče, du bi ljudstvo rešila novih, nc neobhodno potrebnih iu ne neodložljivih bremen. Ko si- je min. predsednik g. Žrvkovič mudil v Ljubljani, jo šla deputacija z županom tudi do njega. Prosila ga jc zu posredovanje, ker se ljudstvu hoče vsiliti zidava nove šole. G. min. predsednik se jc vpričo podbana izrazil takole: »Ako ljudje nc zmorejo zidave nove šole. uikdo jih ne mole k temu siliti. Če so hodili v Šmartno 50 let. naj hodijo šc 10 let ali dokler se ne zboljšajo razmere.« Ko so ljudje za to zvedeli, so bili pomirjeni, toda ne dolgo. Vkljub besedam g. min. predsednika, kljub prošnjam, pritožbam in deputacijam je prišel oil nicrodnjnih oblasti nepričakovan odgovor in z.aliteva. zidavo nove šole čim bolj mogoče pospešiti. Kam naj se ljudstvo v teli težkih častil še obrne iti zateče? Letos nuni je jiobilu št; toča. Ni čudno, du je ljudstvo obupano in izgublja zaupanje, ko vidi, da nimajo sočutju oni, ki bi ga morali imeti in da mu od vseh strani grozi poslabšanje že itak skrajno slabega položaja. Glasom razpisu ministrskega svetu z dne 5. juniju 1931 prihajajo na ministrski svet pritožbe, da sc zlasti na poljedelca pritiska z vedno večjimi davščinami, taksami in javnimi dajatvami, tako, da tisti svojim dolžnostim ne morejo več zadostili ue. kot državljani nc. kot očetje družin. Zato je v ziuislu zgoraj navedenega razpisa kraljevska bonska uprava dravske banovine naročilu vsem občinam, du vpeljejo skrajno štednjo. Vse stvari, zlasti p:i gradnje novih hiš iu drugih objektov, ki niso neobhodno potrebne in ne neodložljive, naj se. prelože ua prihodnji čas. ko se kriza ' ublaži. Brc/ dvorna zadene tu odredba tudi i mišljeno šolo na Libcrgi iu zato ttpruvičeno I pričakujemo, da se bo odložila na poznejši čas. Zadnji čas je pu prišla odredba, du morujo vsi otroci (80—100), tudi oni. ki so letos še hodili v Šmartno, v prihodu jem šolskem letu obiskovati š„l^ki pouk v Vel. Kostrevnici. v neki bivši trgovini s prostorom reci in piši 75 kubičnih metrov. Ali so zdravstveni predpisi samo nu papirju? Očividno nemogoče in proti zdravstvenim predpisom je. fin bi dnevno posečulo tako sobo 80—100 otrok, zato bomo tudi v bodoče rudi in tuje pošiljali otroke v Šmartno, kjer je več in bolj zdravega prostora. Kdor jki hoče imeti novo šolo, naj jo le zida, pu nuj tudi pluča.
— Pri lenivosti črev, lieleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu. kuturu v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesu, obolenju zadnjega črevesa odstranjn nn-ruvnu »Eranz-Josef« grenčica naglo vsako zn-stajanje v organih spodnjega delu telesa in to brez Itolcčin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da robu »Franz-Joscf- vode izborilo urejuje delovanje črev. »Fran/.-Josef: grenčica se dobivu v lekarnah, drogcrijali in i spreccrijskih trgovinah.
Novo mesto
V kundijski bolnišnici je umrl dne 10. t.
in. zvečer Novak Milm, o katerem smo v našem listu obširneje poročali, du jc izpil kozarec ocetne kisline v samomorilnem namenu. \ kljub temu, du so v bolnišnici storili vse, da hi ga rešili, je vendar podlegel, ker mu je occlnu kislina čisto izžgala požiralnik in želodec.
Zvezna strelska družina v Novem mestu vabi vse one. ki se zanimajo za strelski šport, da pristopijo k tej putriotični družini kot člani iu to bodisi kot redni, izredni, ustanovni ali IKidporni člani. Redni člani plačajo mesečni prispevek 2 Din, izredni člani (dijaki) mesečno po 1 Din. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej vsoto 250 Din in podporni člani enkrat za vselej 500 Din. Priglasi- sprejema blagajnik g. Ecrdo Nadrah. poštni upravitelj, ali pu tajnik, sodnik okrož.nega sodišča g. Božidar Hotnih. Prvo streljanje z vojaškimi puškami se bo vršilo v nedeljo, 19. t. ni., nu vojaškem strelišču. Tu dan se zberejo vsi priglašene! ob 10 dopoldne pred rotovžem na Glavnem trgu. od koder odkorakajo ob zvokih novomeškega Godbencgu društva« na strelišče.
Kočevje
Snmomor. V četrtek zjutraj je našel mlad pekovski raznašulcc kruha ne daleč od klinjc vasi moško truplo. Ko je priklical vaščane, so ti v truplu spoznali komaj 25 let starega I strugurju Erieu šerijava i/. Rudnika. Poleg ! ujega je ležal samokres, v katerem so našli še pet pntronov, dočim si jc bil enega izstrelil v prsu. Kaj jc gnalo nesrečnega mladeniču v smrt. nihče nc ve.
Knp ga je zadela. V Muli gori pri Stari cerkvi so našli mrtvega 36 letnega posestnika | Alojzija Tcherneta. Zadela gu je kap. Pokojnik je bil vdovec, pa dober in vzoren gospoda r.
Sliirtlla kosa. V Gradcu je pretekli teden umrl dr. Ilans Sehlcimer, državni bibliotekar. Pokojni dr. Schleimcr je bil domu iz Kopriv-nika in bil na slasti kot učenjak. \ Gradcu je bil že dolgo let knjižničar nu ondotni univerzitetni biblioteki.
Trbovlie
Zadnja pot llolcška Ignacija. Kako jc bil priljubljen |iokojni Nace je pokazal njegov jiogreb. Popolnoma pokrita je bila v vozil z venci njegova rakev. katero je spremljalo devet gasilskih zastav, zu katerimi je korakalo 250 uniformiranih gasilcev trboveljske, žalske in litijske župe. Poleg teh pa jo korakalo in ga spremljalo k počitku tudi nad "00 uradnikov. pod ti rudnikov, delavcev in njih žena. Ob odprtem grobu so se od pokojniku poslovili in opisali njegove zasluge g. domači župnik Gn-šparšič. starosta in predsednik Jugoslovanske gasilske zveze g. Turk. podnueeltiik rud. gasilcev g. Ilauptmaii. načelnik trboveljske gns. župe g. Guček. Poditrudniški oktet pa je zu ! zadnji pozdrav zapel žnlostinko. /e dolgo ni bilo pri nas tako častnega pogreba.
Kranj
Jubilejna slavuost »Obrtne zadruge«. V nedeljo, dne Iti. julija bo kranjsko obrtništvo proslavilo 20 letni jubilej obstoja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju . Spored slavnosti je sledeč: Na pred večer proslave, to je dne 18. julija, bo promenndni koncert kranjske godbe na glavnem trgu ob 21. V nedeljo, dne 10. julija dopoldne sprejem došlih gostov z. vlaki po depula-ciji; pri dop. vlaku z godlKi na čelu iu nato odhod v mesto. Ob 0 bo slovesna sv. maša za umrle člane obrtnike, po sv. maši jki se bodo obrtniki poklonili na pokopališču spominu prvega načelnika zadruge pokojnega Hud. Jegliča. Ob JI se bo vršilo obrtniško zborovanje v veliki dvorani hotela Kranjski dvor (g. Peterlin). O. 13 bo banket na vrtu hotela Stara pošta . Ob Ki se bo pričela velika vrtna veselica v vseh prostorih hotela Kranjski dvor Čisti dobiček je namenjen za -»Obrtni dan . V slu čaju slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo, dne 20. julija.
Preselitev. V soboto se je preselil i/. Kranja v s-vojo domovino v Brno na Češko ugledni kranjski meščan g. Karel Schindler, ki je dolgo rac. bival v Kranju, kjer sta skupno z g. Francom Gor janceni vodila lesno trgovino. Kako je bil znan in jiriljubljen v Kranju, kjer je dobil tudi ženo jo pokazal njegov odhod v soboto zvečer.
Vojnih
Nova sv. maša. Dne 26. julija t. 1. bo opravil v cerkvi sv. Jožefa nu Frankoloveiii pri Vojniku prvo sveto daritev tiovomnšiiik kr-k' škofije g. Jutiko Medved. Novomašniški govor bo imel g. dr. Josip Vole, ravnatelj salezijan-skega zavoda na Ruko-vnikit pri Ljubljani. Zadnjo novo sv. mušo je imel julija I. 1912 šedaj že rajni g. Anton čečko.
Srebrni jubilej. Prostovoljno gasilno društvo v škofjivasi je v nedeljo na jako lep način proslavilo petilidvnjsetletnico svojega obstoju. Zjutraj ob osmih so po sprejemu dotšlih gostov odšli gasilci v kroju z godbo na čelu in z dvema zastavama i/ škofjevasi skozi trg Vojnik. ki je bil ves v zastavah, v cerkev sv. Florijana. kjer je ob devetih opravil najsvetejšo daritev domači /upnik Anton l asbachei. pred sv. mašo pu jo imel g. župnik na gasilce jako lep nagovor. Pred odhodom k sv. muši je I gasilce v trgu Vojnik pričakoval tudi podsta-I rosta gasilske zvezen g. J. Vengušt, ter okrog 20 gasilcev v kroju iz Vojnika. Sv. maše se je udeležilo v kroju oklog slo gasilcev. Popoldne je pa imelo društvo pri gasilnem domu v škol-jivasi bogato tombolo, po kateri sc je razvil.i prosta zabava. Pri celi prireditvi je sodelovala godba prostovoljnega gusilncga društva v I rnovijali.
Iz raznih krajev
Zavrče. 25 let trgov, pomočnik v eni trgovini. Dne 15. julija obhaja gos p. Josef Miklav-/ina. trg. pomočnik. 25 letnico kot tak v veletrgovini gos|>. Miheliča. Prišel je pred 25 leli kot inlad pomočnik v hišo gosp. Miheliča. I ).i jo zu mogel tako dolgo pri istem gospodarju ostati, gre nu račun njegovih lepili lastnosti: poštenost, pridnost iu ponižnost, l astilnmo gospodu Mikluvžinu in Ivrdki Milielič k temu jubileju. Hog daj še 50 letnico!
Polhov gradcc. Licitacija poštne vožnje se je vršila trikrat, a vedno brez uspeha. Nato so -o pričela pogajanja. Podjetnik poštne vožnje Polhov gradeč—Ljubljana jc zahteval za enkratno poštno vožnjo na dan letno 2o.000 Din. Pogodili so se za ta znesek, ampak za dnevno dvakratno fiošino vo>-njo. — Prihodnje dni se odpre na našem poštnem uradu javna telefonska govorilnica. Žice so napeljane in celica je tudi že postavljena, samo nekaj pritiklin za telefonski aparat šc pogrešamo. Od nas so napeljane telefonske žice v Rovte, ki dobiji z nami in Dobrovo vred isti dan imenitno prometno sredstvo. Otvoritev bo za Polhov gradeč zgodovinski dan. — Letina je dobra, ceste pa šc vedno silno slabe.
Ljudska kuhinja v Kočevju
Ze dolgo lel. odkar se je naselila v nu stn Industrija, se je občutila živa polreba po javni, ljudski kuhinji. Tam. kjer je delavno ljudstvo r majhnimi plačicami, jc nujno na mestu taka humanitarna ustanova. Na žalost takratne razmere niso bile za lake korake zrele in lako je moralo naše delavstvo Se dolgo lel čakati na to prepotr. I no ustanovo. Lansko lelo je odprla Živinorejska zadruga-- v Dolenji vasi pod vodstvom našega jav nega delavca, svetnika Karla škulja v Kočevju svojo mlekarno. V istem trenutku je začela misliti tudi na delavsko kuhinjo, katero je čez. nrkaj me-e. cev tudi dejansko ustanovila.
Mi smo že lansko leto v Slovencu sprožili zamisel, da naj bi bila ta kuhinja vobče javna, t" je ljudska kuhinja, kamor bi imeli dostop zlasti še siromašni dijaki. Problem siromašne-li kočevskega dijaštvu je dal mnogo misliti tudi nekaterim odločujočim gospodom v mestu. Sestanek, ki se ji vršil v soboto zvečer v prostorih g. I tel jana in k1 so se ga udeležili zastopniki mestne občine, gim-nazija iu drugih oblasli, je pokazal, da imajo ti j gospodje dovolj dobre volje, du bi ustanovili za j kočevsko dijaštvo jiosebno dijaško kuhinjo.
Iz položaja, kakršen nam je na dlani, moremo 7-i bodočo dijaško kuhinjo najti samo dvoje možnosti: ali se ta kuhinja priključi že obsloje-čemu društvu Dijaški dom tako. da bi bilo |n kot ena celota ali pa, da se delavska kuhinji preuredi v ljudsko kuhinjo, kamor bo imel dostop zlasti siromašen dijak. Prvo možnost je uničil sklep Dijaškega doma . ki jiravi, naj bo že obstoječi »Dijaški dom- popolnoma ločen od bodoče dijaške kuhinje. Obstoja torej še druga možnost, ki se prav hihko realizira: priključitev dijaške kitki nje k delavski.
Zopet obsloji lorej možnost, da se ustanov i v Kočevju javna ljudska kuhinja. <>re pri sivini le še za vprašanje, kdo naj bi prevzel podjetje s' nvo. Dosedanje izkušnje (kažejo, da |»-av slabo uspevajo take kuhinje tam, kjer imajo pri vodstvu lakih ustanov glavno besedo oni, ki nimajo pravega socialnega čuta. Vodstvo takega podjetja imj inta povsod kako močno humanitarno-soclalno društvo, ki bo nesebično pa tudi popolnoma objektivno upravljalo podjetje.
V Kočevju še živi V-incencijeva konferenca, katere glavni namen je. da dela na humanitarnem jiolju in da lajša bedo onim. ki so najbolj tega jiotrebni. Mnenja smo da lahko pričakujemo raz-cvita in |>opolnega usjx-.lia pri ustanovitvi dijašk' ozir. ljudske kuhinje le tedaj, če bo vodstvo Vin-cencijeve konference prevzelo lo socialno ustanovo v svoje roke. Kdor se čuti resnično poklicanega, da bi storil z nesebičnega stališča kaj v dobro našemu dijaštvu pa tudi bednemu delavstvu, naj gre v tej smeri na delo I Ponavl jamo jva. da naj stori sedanja delavska in bodoča dijaška kuhinja eno celoto.
Iz spominov stotnika
Kastetiea
Ko sem dovršil III. razred normalke — bilo je to 1836.1. — oditi smo morali vsi Dolenjci, kateri smo spadali pod novomeško kre-sijo, v Novo mesto. V Ljubljani je bilo namreč toliko gimnazijcev, da so morali napraviti v 1. razredu paralellib s 100 učenci (pod proviz. profesorjem Jakšetom). Meni je bil profesor o. Bonaventura (Stermec), doma blizu Treb njega. Bil mi je naklonjen, morda zato, ker je bil blizu 30 let preje inštruktor mojega strica Antona Kastelica. Izvolil me je za pater 'amilias, ki je imel nekaj zaslužka, dasi ni-
NIOVOSIB.OTOKi f t
RT ČCLJUSKfN SEVERNI® fj
tečai
K,	FR 6 J0Z<
H	m o
P BELI OTOK
VZH.^i
JTflfiKEN
»Zeppelinova« pol na severni teCaj. Zrakoplov odpluje po vsej priliki 24. t. m. iz Friedrichsnatena v Ljeningrad; od lani pojde pot čez Arhangelsk in Novajo zemljo v arktične predele. Tu se bo Zep-pclin v bližini Belega otoka sestal z ruskim ledo-lomilcein »Malyginotn
sem bil ne tako priden, pa tudi ne tako reven, da bi bil potreboval te podpore. Tudi moji součenci niso bili otroci revnih staršev; navezan ni bil nikdo na podporo tujih ljudi, kakor sedaj toliko in toliko dijakov.
V prvem razredu (parva) bila je nemščina učni jezik. Kako me je to mučilo pri učenju. Preglavice mi je delalo zlasti zemljepisje. Treba je bilo cele lekcije memorirati dobesedno. Koliko predragega časa sem izgubil tem! Rajši sem se učil latinščine, ki je bila tudi profesorju najljubši predmet.
Po dovršenem II. razredu me je povabil stric, župnik v Radečah na Dolenjskem, k sebi. Šel sem res, ker so mi prigovarjali tudi starši. Stric me je sprejel dobro. Jedel setn pri njegovi mizi, spal v lepi sobi. Vsak teden so bili v župnišču gostje ali pa smo šli mi k sosedom duhovnikom v Loko, Laški trg, na ?at\ nad Zidanim mostom, v Šoštanj; najraje pa smo zahajali k župniku Polaku, poznejšemu mnogoletnemu in občespoštovanemu dekanu v l^eskovcu. Manj priljubljen je bil zadnji dekan Sterhene. doktor prava. Kasneje je bil prestavljen v Rako.
Navzlic gosposkemu življenju pri stricu sem si želel domov. Stric je bil dober, a strog mož. Ako nisem naredil vsega do pičice po njegovi volji, mi je rekel gumpec«. To me je lx>lelo temlMilj. ker sem se res potrudil ugoditi njegovim željam in poveljem. Razveselil sem se, ko so oče prišli na semenj v Laški trg ter mi obljubili, da me nazaj grede vzemo s seboj domov. Stric temu ni ugovarjal, rekel
je le: Storita, kar hočeta. Dal mi je tolar, I t j. 2 gld, ter mi dal napraviti lepo suknjo.
Leta 1840. sem prišel v Ljubljano ter vsto- ! pil v poezijo« (V. razred gimnazije). Pouče- | vala sta me prof. Martinak in katehet Globoč-nik. Bila sta oba dobra moža, le prvi je bil prevelik vinski bratec. Sleherni večer je v veseli družbi pri Lozarju. (v Rožni ulici), zdaj Stadt Mtinehen , pregloboko pogledal v kozarec.
V	rhetoriki (VI. gimn. razr.) sem začel igrati tarok. Izgubljal sem, zlasti takrat, kadar sent igral z modroslovci (sedmošolci), ki so znali bolje od nas. Spominjam se dobrega igralca Urha iz Tržiča. Dasi sem bil ponosen, da sem smel sedeti v družbi takih gospodov, sem vendar rajši komaril, ker sem imel malo denarja razven prvih dni v mesecu, ko sem j dobil plačane instrukcije, in ob dneh, ko so prišli oče na semenj v Ljubljano. Tedaj so J pripeljali prodajat med, žito, prašiče ali pa so prignali konje ali vole.
Mnogokrat sent prišel ob večerih, kadar smo tarokirali, pozno domov. Gospodinja me je gledala tedaj nič kaj lepo, vendar rekla mi ni nič. Pa kaj naredi ta vražja ženska? Šla me je tožit v šolo b katehetu. Ta me je poklical k sebi in mi očital stvari, ki jih nisem storil nikdar. Vsi ugovori in zagovori so bili zaman.
To leto sem se učil z dvema součencema tudi plesati pri notarjevi rodbini dr. Orla. Učil nas je takrat splošno znani plesni učitelj Scio. To je bilo za gradom, blizu zidanega mostu, na levem bregu Gruberjevega kanala. Tudi ples gospodu katehetu Globočniku ni bil po volji. Prej dobri mož je bil poslej z menoj silno strog pri izpraševanju krščanskega nauka. In ex ntoribus sem dobil I. namesto eminentiam. i
V	poeziji in rhetoriki smo morali dekla-mirati, kar sem storil vselej z velikim veseljem. Izbiral sem si navadno dolge pesmi ter jih pripovedoval dobro, kakor so mi zatrjevali profesorji in součenci. Opomnili so me ie, da imam premočan glas. Prav to se mi je očitalo v poznejšem življenju — privatnem, pa tudi pri vojakih.
*
V	Kastelčeve spomine, ki smo jih priobčili v nedeljski številki, sta se vrinili dve tiskovni napaki: rojstna vas se imenuje Žttbina in ne Zabina, v vasi Grm pa bivajo Polončiči in ne Polenčiči.
1*7 km lin uro n motornem čolnu. Svetovni rekordni vozač Kave Don (na levi spodaj) je nn Gardskem je/eni s svojim motornim čolnom »Miss Rnglnnd II dosegel hitrost 177.39 km nu uro.
Vladna svetnica Joscphina Erkens, voditeljica ženske kriminalne policije v Hamburgu, ki ima baje na vesti skupni samoumor dveh podrejenih kriminalnih uradnic. Nadzornica Dopfert in tajnica Fu-scher, katerih trupli je sedaj morje vrglo na obalo, sta prišli predminolo noč skrajno razburjeni iz urada. Potem živih niso več videli. Pustili sta pismo, v katerem sta naznanili, da gresta skupaj v smrt.
Viljem zopet daje izjave
Pariški dnevnik Pariš Midi«, je poslal k bivšemu nemškemu cesarju Viljemu svojega poročevalca, ki se pa seveda ni izdal, marveč se je predstavil kot ameriški časnikar in dobil tako vstop v Doorn. Poročevalec je imel nalogo, vprašati cesarja po njegovem mnenju o Hooverjevem načrtu. Viljemovi odgovori so za svojega moža nad vse značilni, najsi si jih je že poročevalec izmislil ali pa jih podal po resnici.
Viljem je dejal o Hooverjevem načrtu: -Ah, veste, neglede na kretnjo, ki je vsekakor kolikor toliko trgovska, ne pričakujem veliko od te strani. Vi Nemčije ne poznate in ne morete presoditi današnje zmede. Sicer je pa IlindenliiirK samo tat, ki ga bo kmalu doletela zaslužena kazen. Nemčija je najlepša in največja vseh narodov in sedanja kriza bo deželi gotovo odprla oči.-:
Na vprašanje, kaj naj se sedaj zgodi, je Viljem II. odgovoril: »Jaz sem prestar... toda hohenzollernska kri je Nemčiji vedno na razpolago, da jo ojači in olepša.« Evropa in Amerika nimata po njegovem mnenju nobeno srn pojma o nevarnostih, ki prete: komunizmu in rumeni nevarnosti.
Posebno sovražno se je izrekel exkaiser o Francozih: Mi jim bomo že kmalu dali lekcijo,- je besno izjavil in nadaljeval: »Francozi so krivi krizo, ki zadeva tudi vas Američane. Namesto, da bi zbirali moči, jih pa skušajo razdejati. Kopičijo zlato in ženejo narode v lakoto. Francija in Belgija sta nepokojneža belega plemena; jaz pa prejemam vsak dan -tevilnejša pisma, sprejemam važne delegacije ... Jutri bo Nemčija zopet vredna IToi.nn-zollernov, pruskih kraljev, Friderika Veli-i koga.'
Ta pogovor z Viljemom beležijo s pridrž-; kom glede pristnosti tudi nekateri berlinski I listi. '
Krvavi poboji na Koreji. Nu polotoku Koreji je prišlo do kluuja med Koreanci in Kitajci. V glavnem mestu Sonl je nad 500 Kitajcev zbežalo v kitajski konzulat, katerega so Koreanoi napadli in popolnoma porušili. Velik del Kitajcev so pri tem poklali. Naša slik« kaže glavno
ulico v Soulu.
v
Šahovska olimpiada p Progi
Jugoslavija ima največ šans na zmago?
V	Pragi se je začela znamenita šahovska olimpijada, katere se udeležuje 20 držav. Pokroviteljstvo je prevzel sam državni predsednik T. G. Masaryk. Boj se suče za naslov svetovnega prvenstva narodnih skupin in pa za naslov ženskega svetovnega šahovskega mojstrstva, ki ga poseduje sedaj Cehoslovakinja Vera Menšikova.
Razne države so poslale svoje najboljše šahiste; to sta Rusa dr. Aljehin in Bogoljubov, od katerih zastopa prvi Francijo, drugi pa
123 letna starka padla v prepad
Židovska mamica Rebeka Haim-Nuseu v vasi Adjud na Romunskem je te dni še čila in zdrava dočakala svoj 123. rojstni dan. Predvčerajšnjim se je odpravila v 5 km oddaljeno vas Ruginesti in na tej poti zdrsnila v precej globok prepad. Zlomila si je nogo in ostala vso noč brez pomoči. Ko so jo naslednje jutro našli, je bila starka komaj še živa in je med prevozom na dom umrla.
Koliko zob tireba mornarju
V	ameriški mornarici je mogel doslej postati častnik samo mož, ki je imel osem zdravih in močnih kočnjakov. Tako so zadnjič zavrnili nekega mladega moža iz Virg.inije, ki je izvrstno prestal vse izpite in bil tudi odličnih telesnih sposobnosti — samo zato. ker je imel »nezadostno zobovje«. Ta slučaj je nagnil sen. Cartesa Glassa, da se je z vso vnemo zavzel za izpremembo predpisa glede zob in bodo poslej mogli postati mornariški častniki tudi taki, ki imajo samo štiri zdrave kornink".
Nemčijo; potem Rubinstein, Tartakover, Mar-shall, Spielmann, sir Thomas, Sultan Kan, Stoltz, Mattison, Neteboom, markiz Rosselli del Turco itd. Jugoslovansko skupino sestavljajo Vidmar, Kostie, dr. Astaloš, Pire in Konig; po mnenju praških listov ima Jugoslavija največ nad na zmago.
Olimpijada se vrši v palači »Novak« v središču Prage. Igrajo vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 19. Prireditev vzbuja splošno zanimanje.
Udeleženci Šahovske olimpijailc v Pragi (od zgoraj navzdol — od leve na desno); Ahues — Nemčija, gdč. Menšik — Anglija in Bogoljubov — Nemčija; Helling — Nemčija; Sultan kan — Anglija, Richter — Nemčija; Tartakower — Poljska, Aljehin — Francija, Griinfeld — Avstrija.
Mesto z 200.000 ljudmi v pol uve porušeno
Minole dni so se vršili nad mestom Dun-kerque veliki francoski vojaški zračni manevri, na katerih so ugotovili, da je mogoče z dobro organiziranim zračnim napadom uničiti z bombami mesto, ki šteje do 200.000 prebivalcev, v pičli pol uri, *
Gospod Bukvič je vedel svojega svaka v narodno galerijo. Ko sta si vse ogledala, ga je vprašal: »No, Tone, kako so ti bile slike
všeč?«
»Cisto lepe so. samo temu se čudim, zakaj ni spodaj nikjer napisan dovtip.c
Post in Gatty ob povratku v New York na Roosc-veltoven letališču. Letalcema (naša slika je prva izvirna slika, oddana po radiu) se pozna popolna izčrpanost po velikanskem naporu. — Post in Gatty sta bila v priznanje za njim polet okolu sveta v 8'A dnevu imenovana za polkovnika državne milice v Oklahomi.
Briti se ne smelo
V mestu Centralia v državi VVashington bodo dne 20. t. m. obhajali običajno obletnico pionirjev, ki so polagoma naselili severne pokrajine pacifiške obale v zadnjih 50 letih. Letos bodo dali slavnost,ini zgodovinsko lice in bodo nosili moški križaste srajce kanadskih gozdarjev in pa neobrite brade. Mestna oblast je izdala ukaz, da se moški do 12. avgusta t. 1., ko minejo slavnosti, ne smejo briti.
Prijetne razmere
v ameriških ječoli
Neki newyorški list jo razkrinkal razmere po kaznilnicah v Atlanti in Leawengortu, kjer so se mogli dati politični koznjenci začasa poletne vročine premestiti v zdravejše in hladnejše kraje. Stvar se je dala narediti Droti podkupnini 800 do 1000 dolarjev.
Učinek strele na dimniku neke opekarne v j>chwen-ningenu. Na čuden način se dimnik ni porušiL
Gospodarska kriza v Italiji
»Frankfurter-Zeitungr z dne 11. t m. prinaša zanimive podatke i> sedanjem gospod a rakem j>oložaju v Italiji, iz katerih posnemamo: Se v prvih mesecih leta 1931. je bilo razj»oloženje v Italiji optimistično. Danes pa ugotavlja organ treh velikih zvez bank, industrije in delniških družb, du nikjer ni videti začetka kakšnega zboljšanja, niti v Italiji niti drugje v svetovnem gospodarstvu. Pravkar objavljeni statistični podatki za maj kažejo vsepovsod nazadovanje, edino proizvodnja električnega loka je padla v manjši meri kot druge panoge produkcije. Kriza je ponovno ]>ovzro-č.ila zmanjšanje prometa na železnicah in v pristaniščih. Število popolnoma brezposelnih je na-rastlo od maja 1930 do maja 1931 od 367.000 na 035.000. Posebno v rudarstvu, kovinski industriji, stavbeni obrti ter tekstilni stroki. Že leta 1930. je produkcija zelo nazadovala. To- nazadovanje |>a se je še povečalo v prvih petih mesecih tekočega leta.
Zaradi padca cen je padla vrednost zunanje trgovine. V prvih petih mesecih so je uvoz zmanjšal za 30%, izvoz pa za '23%, kar je povzročilo, da so je pasivnost trgovinske bilance zmanjšala od
2-377 na 1.249 milijonov lir. Zanimivo pa je, da je
količina izvoea padla le nekaj več kakor za 1%, ker se je agrarni izvoz razen nekaterih izjem dobro držal.
Velik i>adec izkazuje potrošnja pijač in tobaka: piva od 364.000 ua 250.000 hI, prodaje 1o-l>ačnih izdelkov za 20%. Posebno drastično se v velemestih odraža splošna omejitev v velikem številu praznili stanovanj in ludi lokalov, za katere je bilo še v prejšnjih letih veliko povpraševanja, pa inalo ponudbe. Insolvence stojo v maju v 1109 slučajih na rekordni višini. V prvih petih mesecih 193i jo sicer narastlo število delniških družb še za 150, delniški kapital pa je kljub vsemu padel od 52.3 na 51 milijard lir. Samo v maju se je zmanjšala delniška glavnica družb za 1.400 milijonov lir.
Tudi italijanske borze čutijo splošno depresijo. Indeks delnic je sicer v prvih mesecih nekoliko narasle), do konca pa je padel na rekordno nižino 8-1. Ilooverjev predlog je sicer povzročil nekaj Svrsloče, l.oda v naslednjih dneh so delnice zopet padle.
\edelfski šport j Finžgar v srbščini
Zadnje upanje je šlo po vodi drugače tud. i , ., ^ neka> dnevi sc je pojavila po belgraj-moglo biti. Naši klubi imajo še vSe premalo ru- sklhL knjigarnah debela knjiga z naslovom: Pod
t	.	.	rvAnAonlm cunrom I r\ ,,-» , rhcLi urnem v n«no d □
tine, da bi si mogli takoj prvo leto priboriti sodelovanje v finalnih tekmah za državno prvenstvo. To se je videlo najbolj jasno ravno v tekmi Primorje-.Hajduk, ki je končala s 5:0 v korist Hajduka. Hajduk je atrl odpor domačega moštva samo z rutino. Gostje se za žogo sploh niso borili.
svobodnim sunccm. To je srbski prevod znanega Finžgnrjevega zgodovinskega romana v dveh delih istega imena, ki jc zadnja leta perijodično izhajal v »Vencu«. Trdim, da »Venac- ni bil niti zdaleč primerna mesečna revija za prvo objavljenje obsežnega in umetniško dozorelega Kinžgarjevega romana. Vedeti pa je treba; da v srbskem revi-
Narodna banka kupila delnice Mednarodne reparacijske banke v Bazlu. Iz poslovnega poročila banke za preteklo polletje posnemamo, da je bajnka baš pred zaključkom knjig za 28. junij 1931 dobila pismo od Banke za mednarodne obračune, s katerim je bila obveščena, da ji je bilo definitivng odstopljenih UXX> komadov delnic in da sprejme plačilo 25% za te delnice v znesku 2.5 milj. švic. frankov. Tako je N. b. postala delničar Banke za mednarodne obračune, kar je le pozdraviti, saj nam je znano kako neugodno se ije svojčas komentiralo dejstvo, da le Portugalska in naša država nisla sodelovali pri vpisu teh delnic radi neurejenih valutnih razmer. Istočasno je banka prejela tudi obvestilo, da je Banka za mednarodne obračune položila kot svojo prvo vlogo odgovarjajočo vrednost v dinarjih in je Narodna banka otvorila. tozadeven račun v znesku 27,420.000 Din. Poročijo pravi nadalje, da se lahko upravičeno nadejamo, da lx> velika finančna in- ; stitucija iz Bazla plasirala del svojih razpoložlji-vih sredstev ludi v naši državi sedaj, ko je naša i država postala član mednarodne zajednice držav j z zlato valulo. Na prvem rednem občnem zboru : banke v Bazlu je sodeloval kot gost guverner ! banke.
Žigosanje delnic Narodne banke. Narodna ■ banka poziva svoje delničarje, da v kolikor jih j niso predložili že za občni zbor 12. !. m., predlože i svoje delnice za označenje povečanja nominalne . vrednosti od 500 na 3000 Din. Že deponirane delnice bodo v kratkem dobile označenje povečanja nominalne vrednosti. Zaclnji rok za predložitev delnic je 1. januar 1932.
Največji vpisnik našega stabilizacijskega posojila je, kakor piše belgrajsko Narodno blagostanje-., Tomaž BaCa, znani češki industrijalec čevljev, ki ima dober jiosel ludi v naši državi. Ta vsota je najmanj 10 milijonov frankov. Nadalje piše list, da mu je bila iz okolice Bat'c potrjena ta vest s j>ripombo, da je Bafa že pred tem kupil velik paket Blerovih obligacij.
_ ^švicarski uvoz vina. Po N. Z. Z. posnemamo, Srie znašal lani uvoz vina v Švico 966.531 hI v ▼ rednosti 43.1 milj. frankov. Od tega je znašal uvoz iz na$e države 5515 hI v vrednosti 167.000 frankov, povprečna vrednost hI jc znašala torej 30 frankov. Jugoslavija je med vsemi uvozniki na 7. mestu in uvaža slabejša 'vina, kajti le povpreč-ca vrednost po hI ruskega in grškega uvoza je manjša. Te številke so samo za naravna rdeča vina pod 13 st. Uvoz belega vina je znašal iz Jugoslavije 6693 hI, ves švicarski uvoz pa je znašal 128.000 hI.
Mednarodni kartel cinka je bil sklenjen v Ostende. Pripadajo mu tele države: Nemčija, Poljska, Belgija, Holandija, Francija, Španija, Italija in Anglija s svojimi inozemskimi podjetji, nadalje pro-iucenti Kanade, Mehike in Avstralije. Kartel bo emanjšal evropsko produkcijo za 25%, ravno toli-Vo se bo zmanjšal uvoz v Evropo iz prekomor-ikih držav.
Sestanek županstev in drugih agrar. gozdnih interesentov v Breiicah in Sevnici. Okrajni kmetijski odbor brežiški priredi sestanke županstev in drugih agrarnih subjektov (interesentov), ki se zanimajo za pridobitev gozdov j>o § 24. novega zakona o likvidaciji agrarne reforme in sicer za sodili okraj Sevnica v občinskih j»rostorili v Sevnici v nedeljo dne 19. julija t. 1. ob 9, za sodni okraj Brežice pa v obč. prostorih v Brežicah v sredo dno 22. oktobra t. 1. ob 8. Na teh sestankih se bo napravilo skupne sporazumne korake za pridobitve gozdov in onih valoposestev, ki imajo nad 1000 ha eroadov in so navedeni v zadevni okrožnici kralj, banske uprave, ki je bila doposlana vsem občinam. Takoj se bo napravilo prijave na pripravljenih jiolah in se jih isti dan z prijKiročeno jkd-£to odposlalo. Sliši se, da se po nekaterih krajih nameravajo snovali zadruge v namenu nekake konkurence občinam za pridobivanje gozdov. Pred takimi škodljivimi koraki se vsakega svari, ker je popolnoma jasno, da bodo imele povsod prednost občine in bi vsaka razdvojenost bila skupni stvari le v škodo. Kdor se za stvar zanima, naj pride na sestanek, ki je dostopen vsakemu interesentu. — Okr. kmet. odbor Brežice.
Untjmtnmi občni zbor živinorejskega selekcij-tlcega druitva. Novo mesto dne 12. julija 1981. V nedojjo dne 5. t. m. se je vršil na kmetijski šoli na Grmu ustanovni občni zbor zgoraj omenjenega društva, ki ima svoj sedež v Novem mestu in se razteza po celem novomeškem sodnem okrožju. Zborovanje je otvoril in vodil okr. kmetijski referent g. Franc Malasek. — Društvo jc razdeljeno v tri odbore in sicer: v glavni odbor, v katerega so izvoljeni: w načelnika Žefvan Ivan, jiospslnik v Golili vasi, Franc Zagorc, |>osestirik v Stnolenji vasi, za njegovega namestnika okr. kmet. referent Malasek Franc za tajnika, šali Alojzij, župan in posestnik v Češci vasi, za blagajnika ing. Male Ab-sec in Janez. Nardin, posestnik v Selih pri Toplicah sla izvoljena za odbornika. Dalje v nadzorstveni in selekeijski odbor. — Društvo ima tudi Bvoje razsodišče, v katerega so izvoljeni trije ugledni posestniki. Zborovalce je pozdravil tudi načelnik kmetijskega oddelka kr. baltsko uprave v Ljubljani ing. g. 1'odgornik Anion, želeč kmetovalcem obilo uspehov, ter jih navduševal zlasti r.a umno živinorejo. K društvu jc pristopilo takoj 80 kmetovalcev. Vse ono, ki še niso člani te za kmete zlasti za živinorejce lako koristne organizacije vabimo, da čimpreje pristopijo k društvu, kajti le v zadružništvu jc moč!
Porai-iiatnj) postopanje je uvedeno o imovini Kneclitel Ivana, krznarskega mojstra v Celju, Slomškov trg 1; roki: 27. julija in 3. avgusta; nadalje o imovini Milller Uiharda, trgovca v Slovenski Bistrici, roka: 12. in 19. avgusta 1931.
1'otrjena poravnava. Pollak Josiu. trgovec v Dolnji I-endavi zn 10%.
Prišla je sama! Z mojstrskim plasiranjem in pre- j ;«——« '»—"	— •	• -•■
igravanjem so z lahkoto zabili pet golov. Sama >al,ne.ra i<vl)enju ne vlada prav n,č manjša med-tehnika, taktika in rutina je slavila zmago nad 1 fb°'na borba in podietnost na smer, in kotenje borbenim moštvom. Nobeno moštvo v zagrebški j ko P", "as. Za o sc ne sme nihče čudili, ce človek, ligi ni v stanu kaj takega napraviti s Primorje,n. | kl se 'c zavzel za Prcvo<{ omenjenega slovenskega S kratkimi pasovi po zemlji so najprej stri, odpor | r°m»na' ™ »odel najh primernega m odgovarja-srednjega krilca in pa obrambe, nato pa z lahkoto i '°čeSa musta' kl«r bl «a oblavJ1. amPak 'c bl> P? delali gole. - Radovedni smo, kako bo opravil i *,h razmer prisiljen da ga objavi ravno tu ali
drugi ljubljanski klub Ilirija, ki goji približno isti sistem igre kakor Hajduk.
Poleg tc ligine tekme je bil pa še važen dogodek prvi finale za prvenstvo Slovenije v Mari-
Vpisi v trgovinski register: Kvarlič Josiy>, trgovec z lesom v Stari vasi pri Velenju; Romanca škof, >Jugoekla-, tovarna pletenin, komandifcna družba.
Vpis v zadružni register. Zadružna elektrarna v Spod. Pobrežah, r. z. z a z.
Borza
Dne 13. julija 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Bruslja in Pariza, dočim so ostali tečaji z izjemo Curilia, ki je ostal neizpremenjen, nazadovali. Promet je bil srednji.
Ljubljana. Amsterdam 2272.58—2279.42, Berlin 1334.07—1338.09, Bruselj 787.85—790.21. Budimpešta 986.45—989.41, London 274.48—275.30, Ne\vyork 5631.56—5648.50, Pariz 221.56—222.22, Praga 107.10—167.00, Trst 295.18—296.08, Curih 1095.75—1099.05, Dunaj 793.09—795.40.
Zagreb. Amsterdam 2272.58—2279.42, Dunaj
793.09—795.49,	Berlin 1334.07—1338.09, Bruselj 787.85—790.21, Budimpešta 986.45—989.41, London 274.48-275.30, Milan 295.18-296.08, Newyork kabel 5642.56-5659.56, ček 5631.56—5648.58, Pariz 221.56—222.22, Curih 1095.75—1099.05, Varšava 632.26—634.12.
Skupni promet brez kompenzacij 7 milij.
Belgrad. Amsterdam 2272.58—2279.42, Berlin 1884.07—1338.21, Bruselj 787.85—790.21, Budim-j>ešta 986.45—989.41, Curih 1095.75—1095.05, Dunaj 793.09—795.49, London 274.48—275.30, New-york 5631.56—5648.50, Pariz 221.56-222, Praga
167.10—167.00,	Trst 295.18—296.08, Varšava 632.26 -634.12.
Curih. Belgrad 9.095, Pariz 20.225, London 25.05, Nevvvork 514.60, Bruselj 71.90, Milan 26.99, Madrid 49, Amsterdam 207.45, Berlin 121.70, Dunaj 72.35, Slockliolin 138, Oslo 137.85, Kopenhagen 137.85, Sofija 3.7275, Praga 15.245, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Atene 6.68, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.065, Ilelsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je danes zoj>et bila slabejša. Tečaji so ponovno popustili. Promet je bil zelo slab iu je v Zagrebu prišlo samo do zaključkov v jiromptni vojni škodi ter 7% Bleru, v Belgradu pa samo v promplni škodi ter v delnicah Narodne banke. Nekaj več prometa je bilo v bančnih papirjih. Do zaključkov ni prišio samo v običajnih delnicah Jugobanke iu Unionbanke, pač pa tudi v delnicah Srbske in Zemaljske banke. Tudi v industrijskih papirjih je bilo nekaj več zaključkov, tako v delnicah Vevč |>o 120, Drave i>o 235, torej po neizprenienjenili tečajih. Nadalje je bila zaključena Trboveljska, ki je oslabela v primeri s pret. tednom, po 250. Med paroplovnimi družbami je bil edini zaključek v delnicah Oceanie po 190.
Ljubljana. 8% Bler. pos. !K).50. 7% Bler. nos. 80.50 bl., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 d en., Prašlediana 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 145 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. j>os. 84—85, agrarji 40.50 den., vojna škoda ar. 386.50—387 (387, 385, 388, 387, 386.50). kasa 386.50—388 (387), 8. 386 -388. 12. 393 bl., 8% Bler. pos. 90—90.50, 7% Bler. pos. 79.75—80 (80), 7% pos. Drž. hip. banke 80—82 (80.50), 6% begi. obv. 61—62. — Bančne, delnice: Ravna gora 60 den., Hrvatska 50— 60, Katolifika 33—35. Poljo 53.50-55, Kreditna 121—126, Unicn 103—166 (163), Jugo 67 —68 (67), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 08 den.. Narodna 6350 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 957.50— 967. Srbska 190-192 (191), Zemaljska 120-121 (120). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110—112.50, Slavonija 200—215, Danica 65 den., Pivara Sar. 210 bl., Drava 235—236 (235), šečerana Osjek 250 bl., Brod. vag. 5-4 bl., Vevče 120—122 (120), Isis 46 bl., Ragnsea 300 den., Oce-ania 190—195 (190), Trboveljska 249—251 (250).
Belgrad. Narodna banka 6600, 7', {> inv. pos. 84.50 bl., vojna škoda 384 50-386 (200 kom.), 6% begi. obv. 62—03.
Ihinaj. Pod on .-savska-j ad ran. 03.20, Wiener Bankverein 14.80. Escompteges. 150. Union 19, Aussiger Chemische 120.50, Mundus 90.50, Alpine 18.99, Trboveljska 29.25, Lejkam 2. Kima Muranv 37.60.
Žifni trg
Novi Sad. Pšenica sr. nova 78/79 kg 170— 172.50. 78'80 kg 172—174, slav. nova 78/79 kg 170 —172.50. ječmen bač.. sr. novi 61 kg 100—102.50, oves bač., sr.. slav. novi 150—155, koruza bač. 97 —100, okol. Som bor 97.50—100, sr. okol. Indjija 07—100, sr. okol. Šid 102.50—104, otrobi bač. pše-nični, stari v juta vrečah 117.50—122.50. Tendenca za koruzo čvrsta, ostalo neizpremenjeno. Promet: 27 vagonov- pienice, 9'A vagonov koruze, 2 vagona moke. Vse ostalo brez izpremembe.
Budimpešta. Tendenca prijazna, Promet omejen. Koruza julij zaklj. 13.72—13.75, avg. 13.79-1383, zaklj. 13.78—13.79, maj 12.50-12.60, zaklj. 12.58-12.60.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kil. Sabo reki & C., Dunaj.) Prignanih je bilo 2999 glav živine, od teh 160 iz .Jugoslavije. Cene so bile: voli najboljši 1.55-1.60, I. 1.20-1.40, lf. 1.10-1.20, III. 0.90—1, krave I. 0.90—1, 11. 0.75—0.85, bj^i 0.80—1.10, klavna živina 0.40-0.70. Tendenca: Cene so se za pet grošev znižale.
Pridobivajte novih naročnikovi
oru. Prvak Maribora »Maribor« je z lahkoto odpravil Svobodo s 7:2, S takim rezultatom ni bila še nikoli zaključena prva bitka za prvenstvo Slovenije. Maribor je žc danes prvak Slovenije. Svoboda ne more tudi v Ljubljani doseči boljšega rezultata. Mariborski Rapid je pa vrnil poset gra-škega Park-kluba v Gradcu. Rapid je sedaj v stari formi in je na tujih tleh dosegel pomembno zmago s 7:3.
S presenetljivimi 'ezultati so končale druge ligine tekme. Največja senzacija ie zopet visoka zmaga Haška, to pot nad Concordio. Naravnost nemogoč rezultat 7:3 je prinesla •ekma mt-d gornjima kluboma. Ravno tako je pa favorit vojvodinske lige Mačva doživeta prvi poraz. Kar s 3:0 so Šabčane odpravili iz Novega Sada Tudi o,?'«:ški derby je končal z 2:0 za Slavijo. Balgrajski 'ugo-slavija je pričela sedaj proti koncu marljivo zbi-rati točke, katere rabi, ako hoče sodeloval v tek- ! sc si oven"ne Tda" mah za državno prvenstvo. Nič manj kakor 6.<! so ' odnesli Saškovci s te tekme. Tako, da je že sedaj slika v vseh treh ligah skoro čista in je že jasno, kdo pride v finalne tekme. V Subotici jc Račka odpravila Sand s 4:1.
Ni pa bil na programu prošle nedelje samo nogomet. Naši najboljši plavači in skakači so odšli na tekme na Sušak, kjer se je posrečilo Viktoriji združiti v medsebojni tekmi elito naših plavačev. Doseženi so bili skoro na vseh progah novi državni rekordi. Tudi naši so se enkrat na morju dobro odrezali. Pred vsem Vilfan in pa Lampreto-va. Letošnje državno prvenstvo bo prineslo krasne rezultate. Kolesarji so pa imeli tekmo za državno prvenstvo. Okoli 100 dirkačev iz cele države je prišlo, da na težki krožni progi Grosuplje —Višnja gora pomerijo svoje moči. Še na nobenem državnem prvenstvu ni bilo toliko tekmovalcev. Zanimivo je, da so prišli celo iz Belgrada in iz Su-botice k tej tekmi. Državni prvak je postal Ivko-vič Dragutin iz Gjurgjevca, drugo mesto si je priboril Faninger iz Maribora. Juniorski prvak jc Šme Franc iz Domžal. Favorit Valant je pa moral radi defektov odstopili. Kajti nekateri tekmovalci so stresali na tekmovalno progo žebljičke. Zveza je sedaj lahko ugotovila, s kakšnimi sredstvi sc nekateri bore, da onemogočijo drugim zmago.
pa nikjer. Je pač tako v naših težkih književnih razmerah in smo lahko od srca zadovoljni, da jc prevod sploh zagledal luč sveta.
Srbski prevod Finžgarjevega romana je oskrbel g. SI. Živojinovič. Ponatis v knjigi je, odkrito povedano, škandal za belgrajsko knjigotrštvo. Delo je izšlo v skrajno nesimpatični broširani opremi na 439 straneh. Oba dela sta strnjena v eno knjigo. Naš čas in naš okus po veliki večini nima smisla za resno in resnično umetnost. Finžgarjev roman bi koncem koncev mogel in moral biti dogodek za srbski književni trg. To iz enostavnih in razumljivih razlogov, ker je to eno prvih obsežnejših in književno veljavnejših del slovenske literature, ki je doslej izšlo v srbskem prevodu. Pogrešam primeren in potreben uvod s karakterizacijo pisatelja in razmer, v katerih je roman napisan. Morda bo temu minusu — ali samo deloma in v daleč premajhni meri — odpomogel pisateljev faksimile v slovenskem jeziku, ki ga je pisatelj lastnoročno napisal dne 8. decembra 1. 1929 in ki glasi:
Dokler jc kaj solnca, dokler je kaj mečev.
To geslo davnih Slovenov me je napotilo, j da sem pisal to povest. Z njo sem želel izpodbiti j nam sovražno učenost, ki je slikala stare Slo-| vene kot suženjski narod in tajila njih junaška \ dela. Naj bi vsak, zlasti mlad i preprost slovenski človek zajel iz nje ponosno zavest, da je Slovar, in živo spoznanje, da je le v pravični bratski slogi moč. Pred bratsko složnimi južnimi Sloveni se je Bizancij tresel, nesložnim je pisal zakone tuji meč.u
V oceno prevoda samega se ob tej priliki ne bom spuščal. To bodo na potrebnih mestih in na svoj način storili drugi in poklicanejši. Rečem pa, da me je zabolelo in me še boli, ko vidim Finž-garja in njegovo, mogel bi reči, življenjsko delo, v tej obliki, tako ležerno in neroprezenlativno, dano v roke srbskim, lepe in umetniške knjige željnim čitatcljem.
Tone Potokar.
(P. S. Knjigi je priložena pisateljeva slika. Naročati pri S. B. Cvijanoviču. Cena 40 Din.
Primorske vesli
Radio
Programi Kadio-Ljubl/ana >
Torek, 14. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved. — 13.30 Borzne vesti. — 18.30 Sa. Ionski kvintet. — 19.30 Prof. F. Pengov: Beljakovine. — 20 Vremenska napoved. — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme. — 22.15 Prenos iz Zagreba.
Sreda 15. julija: Opoldanski spored odpade.
tinspodarska stiska. Zadnje dni junija se je začela občutiti suša. V Istri imajo na Poreščini lepo pšenico, drugod jia slabo. Vino je po Istri in Vipavi že padlo na 50 stotink za liter na debelo. Pri tem pa znaša mestna užitnina v Trstu 85 stotink, torej okroglo^ 150% vrednosti blaga. — Med Cerovljami in Trvižem po Istri je pobila toča. Toča je bila tudi okoli Bistrice. — V Pazin vozijo kmetje seno po 4 lire kvintal in sicer trdo (goveje) seno. Cena go-i vedi je okrog 200 lir za stot žive teže. — Grah je ; letos jirepozno dozorel za izvoz, zato je bil brez j cene. 1'lačevali so ga po 20 stotink za kilogram. — Na Krasu so letos gojili prav malo sviloprejk. Že ] lani so obupali, ko je bilo blngo po 8, letos pa je , po 4.
Fašisti plešejo. Dopolavoro je v Komnu letos — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 P. dr. R. To- j že tri plese priredil, da nabavi kaj denarja. Ti pleai minec: Portreti iz svetovne literature in umetno- , so vse ljudsko-izobraževalno delo fašistovske vlade, sti, Lord Byron. — 20.00 Samospevi gdč. Anite i Biriuovaaje. Tržuški škof je birmoval 6. julija Mezetove. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Ča- v Hrušicl. 7. na Munah, 8. v Slivju, na Golcu in sovna napoved, dnevne ve6ti, šport, vreme. , Vodicah, 9. v Brezovici.
Drugi programi i
Sreda, 15. julija.
Belgrad: 11.45 Radio orkester. 19.C0 Radio orkester. 20.30 Glasbene uganke. 21.00 Klavirski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20,30 Radio orkester. — Budapest: 12.05 Koncert. 17.25 Koncert vojaške godbe. 199.15 Koncert. 20.00 Koncert bu-dimpeštanske Filharmonije, nato ciganska glasba.
—	Dunaj: 12.40 Opoldanski koncert. 19.40 Klavirski koncert. 20.15 Pester in vesel spored. 21.15 Večerni koncert. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 20.45 >Rossini«, opereta. — Oslo: 20.00 Pianinski koncert. 21.00 Radio oktet. 22.35 Plesna glasba.
—	Praga: 19.55 Ljudski večer. 21.00 Pesmi, 21.30 Pianinski koncert. — Langenberg: 20.00 Vojaški koncert. 23.00 Plesna glasba. — Rim: 21.00 »Moč ufode«, opera, Verdi. — Berlin: 20 00 Budapett. 21.35 Ciganska glasba. 22.30 Plesna glasba. — Ka-tovice: 20.15 Koncert orkestra. 22.30 Lahka glasba. — Toulousc; 12.45 Radio orkester. 21.00 Orkestralni koncert. 22.45 Akordeon. — Stuttgart: 19.05 Saxofon, koncert. 20.00 Pihalni koncert.
JVooosfi
Jugoslov. knjigarne v Ljubljani
Baumann Ferd.. So liebt der Herr. llerz-Jesu-Verehrung als dnbegrilf der Religion' und Richtschnur der Vollkomnienheit« — 72 strani, nevezano Din 10,— Bartmann dr. Bcrnhard. Uuser Vorsehuiigsglaubc.
108 strani, karfonirano Din 30.— Bertram Adolf. Cliarismcn priesterlicher Gcsin-nung und Arbeit. Skizzcn u. Winke fiir Tage der Recollectio. 1% strani, vezano Din 67.— Buchbcrger dr. Michael, Gibt es tiocli eine Rettung? Gedanken fiir heutige Zeit und Lage. 147 strani, nevezano Din 45.— hicdler Emil, Hausgenosseu Gottes. Jiinglings-ansprachen bei den inonatlichen Koiiuiiunioncn. 70 strani, nevezano Din 20.— Geisler dr. Johann. 16 Vorlriigc zur Lebensform fiir VMtleute. 104 strani, nevezano Din 25.— Johnson Veruon. Ein Gotl — Ein Glaubc. Eine Rechtfertigung. 220 strani, vezano Din 56.—. Pius XI. Rundschreiben tiber die gesellschaltliche Ordnung. 113 strani, nevezano Din 30.—.
Sclieiwiller Otmar, Ani heiligen Quell des Lebens.
Im Anhang Rundschreiben Pius' XI. iiber die christliche Ehe vom 31. Dez. 1030 in authen-fiseher Obersetzung, 288 str., vezano Din 80. Stiugeder Franz. Homilctischer Fiihrer durcli das Alte Testament. 396 strani, nevezano Din o<).jo.
Naše dijašivo
j Abitnrijenti! V dneh od 14. do 18. julija bodo v Domu duhovnih vaj duhovne v a j c za a b i t u r i j e n t e. Akademska zveza N as vljudno vabi, <la se teh duhovnih vaj v rim častnejsem številu udeležite. To bo lejia in sigurna priprava /a bodoči iioklic. Javiti' se vodstvu Doma duhovnih vaj. Ljubljana, Zrinjskoga cesta 9. — Akademska zveza.
Naznanjam žalostno vest, da je umrla moja ljubljena sestra
Ivanka Ko bal
dne 12. julija t. I. po dolgi bolezni, pre-videna s svetimi zakramenti.
Pogreb pokojnice bo v torek 14. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti Ob zeleni jami 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. jnlija 1931.
ŽALUJOČA SESTRA IN SVAK DOLNIČAR.

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica t'50 Din ali vsaka besedo SO par. Najmanjši ogla« • -1 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Tapetnika
prvovrstnega, za fina dela — sprejme A. Amann, covarna pohištva, Tržič.
Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušaku
dve dekleti kot kuharica in sobarica
ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7933._
Slikarskega učenca
nadarjenega sprejmem takoj. Zeleznik, dekor, slikar, Predovičeva 11, Moste pri Ljubljani.
Tovarna moških in ženskih kap išče za takojšnji nastop dobro uvedenega
zastopnika za Slovenijo.
Samo dobro uvedene moči pridejo v poštev. — Ponudbe Društvu industrij-cev in veletrgovcev, —
Ljubljana, Gregorčičeva št. 27.
Strugarski pomočnik
išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Leso strugar« št. 7938.
V najem
Prodam
dva motorja s prikolicama, oba v dobrem stanju. Interesenti naj se obrnejo na podružnico »Slovenca« Novo mesto.
Vajenca
za mehanično delavnico sprejmem. Najraje iz okolice. Naslov v upravi pod »Vajenec«.
Pridno dekle
pošteno, za vsa kuhinjska dela sprejme takoj Hotel Štrukelj.
Kmečki iant
inteligenten, 27 let, s 5. ■-azr. gimn., zasebno izobrazbo, vešč slov., srbo-hrv., poljskega, madžar. jezika ter poljedejstva in vinogradništva, dober organizator, išče primerne službe kjerkoli v državi. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 7935.
Proda sc
ostrešje, dobro ohranjeno, velikost 8X6, po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7936.
Wanderer limuzino
malo, prodam ali zamenjam z večjim. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7937.
vzamem takoj srednje velik mlin na prometnem kraju z nekaj posestva in stanovanjem. Vpraša se v oglasnem oddelku »Slovenca« v Ljubljani pod št. 7885.
i
Kupimo
Vsakovrstno
zlatu
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wollova ulica it 3.
Srečke, delnice,
obligacije
j kupuje Uprava »Merkur«, 1 Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Dve kolesi
moški, ceno naprodaj v garderobi pri Figovcu.
Starine!
Krasne starine v obliki pohištva ter porcelan, se prodajajo. Vransko pri Celju, Soršak.
>S!X)VENEC«, dne 14. julija 193T.
Izjava.
Stanovanja
Stanovanje
v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki.
Stanovanje
oddam s 1. avgustom t. 1. Trisobno, solnčno, moderno in z vrtom. Cena Din 1200 mesečno. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7964.
Trgovino
z mešanim blagom oddam v najem takoj ali koncem avgusta z vso zalogo in inventarjem, v prometnem trgu blizu Celja, tik farne cerkve in šole. Potreben kapital ob prevzemu 15—20.000 Din, ostalo v obrokih. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7884.
Trgovski lokal
ali že vpeljano špecerijsko trgovino vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št. 7827.
Čamernikova šolerska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosocn, št. 16 zastonj. Pišite ponj I
Učitelj glasbe
sposoben, ki bi bil voljan prebiti počitnice — dva, tri mesece — v morskem kopališču v Trpnju — se išče za poučevanje novih godbenikov proti brezplačni hrani in stanovanju. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Tr-panj, Dalmacija.
Soba
lepo opremljena, zračna, z elektriko in parketom, se takoj odda. Dvorakova ul. 3/III, levo.
Snažno sobico
oddam takoj solidni gospodični. Resljeva c. 26.
Posestva
Dve parceli
po 700 m' prodam po ugodni ceni. vrt popolnoma urejen. Izve se Černe-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
Posestvo
z vsem inventarjem, 5 glav i živine, 7 oralov gozda, več njiv in travnikov, blizu Domžal, ugodno prodam. Štefan Ves, Rodica št. 16, Domžale.
Enonadstropno hišo
v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887.
Za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Ferdo, tu ali v Mokronogu nisem plačnica. Josipina Grabri-jan, Krakovska ul. 10 -Ljubljana.
aido,
koruzo,
rdečo
in
repo dobite pri
FRAN POGAČNIKU Ljubljana. Dunajska c. 3(5
Kupimo glasbila
(Blechinstrumente), 20 kosov, za sestavo godbe. Instrumenti so lahko rabljeni, a dobro ohranjeni. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Trpanj — Dalmacija.
Hišo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« ,Hiša v Ljubljani' št. 7828.
Posestvo
pri Mariboru ali Ptuju se kupi za 100—200.000 Din. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Takojšnjo plačilo« št. 7934.
Pred nakupom žimnic
otoman, spalnih divanov, itd. se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana, Dunajska c. 25, vhod Dvoržakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, in nizkimi cenami, praktičnimi nasveti gotovo za-dovoli.
■■SRIBBBBHBB
<7nserati
v-Slovencu-
imajo največji uspeh: flffiBBaKsstsaaae
»Couch« zofa
je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 25 vhod Dvoržakova 3 dvorišče.
Kamcniiifisfc ccvl
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi
mmm n trg. m i o. z.
LJUBLJANA. Dunajska cesla 36 H.
lelelOn 27 16 Drzolavl HA1ERIAL
Preklic,
Preklicujem kot neresnično vsebino svojega pisma, ki sem ga pisala g. Ivanu Č. o njegovi soprogi. Obžalujem to svoje dejanje. F. T.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1
Pozor gostilničarji!
Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica.
ješprenj, ajdovo moko
i
vedno »vežo oddata na debelo , veletrcovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Rrnljcvo cesta 24.
Kopalne čepice
od 8 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna.
6,000.000
AV/KROAOV MA
BN\ SAMO
tAMf
Muhe raznašajo klice legarja, otročje griže, škrlatice in dru- — gih smrtonosnih bolezni. Qned se razmnožujejo v umazanih' kotih, živijo, od nesnage, družijo se z mikrobi, potem onesnažijo Tvojo hrano in običajno Te okužijo. Čuvaj se teh ogabnih predhodnikov smrti. Škropi Flft.
Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ternjihova jajca. Fli-tova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnini robom.
/Ve kupuj konv, ki niso plombirane.
Inserirajte
v
Slovencu1 i
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in druge preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja fltitta, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. MtftffS, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20.
Naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Pavločič JUi
• m
je danes, previden s svetimi zakramenti, Bogu vdano umrl.
Pogreb bo v torek, dne 14. julija 1931 ob 5 popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. julija 1931.
Žalujoče rodbine:
Pavločič, Dr. Pavločič, Ogrin, Pol janec in Gaberščik.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
.— i J	O
•-cS^om.o
o ti ^
* s? sJo-i N^Co-
N	_
" r
1 KI™ £
-	S
-2, S - •
'"'8 d ^ 1 .§ .S®5B
S« Eco ^r ats > ^
Ji _ • > wQ a 2 n »
I
Otfrid v. Hanstein:
88
3 2: -s ta
e-» e ..S »•»»S« SJO
£iŽNig M« S. N "-1 N • ^ .S® 9 - ® 52 £>
S . s ■ | «
»mD« -O
• I a 1 Q « °n g d • "3
3 C r® .S Ol S
n mN N > m iu
ti S . >
'S V H , 01
S s 5 s .5 S
C3 rH O
Strahotno potovanje no luno
: Žrtvujmo eno kisikovo bombo!
»Ne smemo. Vsega skupaj imamo samo še sedem bomb. Za vsakega potrebujemo dnevno po eno, in tako moremo na luni živeti še dva dni, pa ena rezervna bomba nam ostane!«
Sprva sta se oba ustrašila, pa že spregovori Korus in se sili, tla bi sam sebi verjel: Jutri sneg moramo najti!«
Egon mu pritrdi: Moramo!«
Američan zazeha in se zlekne po tleh. >A11 right, saj ga tudi bomo našli.«
*
Malo kasneje.
Časnikarja sta ležala drug ob drugim in spala spanje srečne mladosti. Egon pa je stal pri oknu, kjer je otlprl kovinske lopute in gledal venkaj. Mesec! Prostrana ploskev, pokrita s srežem in prav lahnimi, po tleh se plazečimi meglicami, kraj ledenih tal, kraj večne tišine, negibnega, neizmernega nebitja, to je torej mesec! Velika uganka človeštva! Otožni prijatelj zemljanov, pa v resnici njihov največji sovražnik. Mesec, ki povzroča plimo in oseko. Mesec, ki se že tisočletja polagoma vedno bolj približuje zemlji, dokler končno ne napoči dan, ko se bo raztreščil v vihro ledu in točo kamenja, se zrušil na ubogo zemljo in napravil nov vesoljni potop in morda uničil vesoljni človeški rod!
On, Egon, pa je človek, ki diha in živi, človek, katerega je podjetnost presmelega duha zanesla semkaj in ki mu je živeti le 5e osem in štirideset ur, ako se ne zgodi čudež.
6. poglavje.
Na drugi strani lune.
Veliko potovanje. Platonova žrela in nasipi. Na nasprotni strani. Pogled v brezmejno vsemirje. Egon odkrije sneg. Nazaj v kabino. Kisik je tu! Kisikova
omotica. Veselje in \netep. Za tri tedne dobri.
Prav mnogo dela so dale priprave za prvo potovanje po mesecu. Namenoma so dolgo poležali, in tako je pretekel skoraj še ves naslednji dan, preden so bili gotovi. Seveda mislimo na zemeljski tlan. Na zemeljski poluti, ki je bila obrnjena proti njim in ki so na njej lahko razločili ameriško celino, se je zno-čilo, dočim je imel petnajstdnevni mesečni dan trajati še tri dni.
Najedli so se, si umili telo s staljenim mesečnim snegom in vse skrbno preudarili. Tudi pri izberi jedi so bili zelo previdni. Najskrbneje so se ogibali vsake nepotrebne tekočine, iz bogate zaloge konserv, ki so ostale čudovito sveže, so pa jedli zdaj skoraj samo nežno meso in žrtvovali celo veliko pušico zmrznjenih ostrig, ki so jih izbrskali iz zaloge.
Morali so namreč poskrbeti, da užijejo čim največ redilnega in tla bo čim najmanj odpadkov. Ker je bilo nemogoče, da bi ametno kožo tudi le za sekundo odprli, so se morali vso tlolgo pot, ki jih je čakala, odpovedati ne le vsakemu obedu, ampak tudi vsem drugim človeškim potrebam. Opremljeni pa so bili prav kakor prvi dan.
Bilo je čisto vseeno, ob korej odrinejo, ker je na mesecu itak bilo svetlo.
Potovanje pa je bilo vse prej ko lahko. Res so na karti ugotovili, da leži visoka gora z žrelom kakih sedemdeset kilometrov proti severu, pa kaj, ko je zemeljski kompas bil neraben. Niti sanjalo se jim ni, kako se sponaša magnetna igla na mesecu. Samo zemlja jim je še ostala, da so se po njej ravnali. Ta pa je nocoj bila temna. Če jo primerjamo z mesecem, bi rekli, da je bil zemeljski mlaj. Vendar pa zemlja, ki je malo večja, ni bila docela nevidna, ampak le zavita v šibko, rdečkasto svetlobo. Taka zemlja torej in pa zvezde, katerih položaj in gibanje jc Egon ves dan opazoval, so jim morale kazati pot.
Ker so bili spočiti, se jim je potovanje spočetka zdelo krasno. Sami sebi so se videli ne kot ljudje, ampak kot orjaki. Hiteli so lahnih korakov kakor po peresih in svojih težkih tovorov še čutili niso. Igraje so ob potnih palicah preskakovali po deset in petnajst metrov široke razpoke. Kvečjemu to jim je po poti nekoliko grenilo veselje, da se niso mogli med seboj pogovarjali. Egon se je večkrat ustavil, da je opazoval, pa je vselej moral hiteti za mladima, lahkomiselnima tovarišema in ju pismeno opominjati, nai ne skačeta tako neumno predrzno. Kajti ako kdo pade v takole globoko poč, ali pa si zlomi nogo, bo za vse nekaj strašnega.
Ko so kakor po operesenih kavčukastih blazinah skakljali dalje, jim je bilo spočetka kakor nevajenim drsalcem, ki se še niso naučili vzdrževati ravnovesje.
Pokrajina je postala bolj divja. Mogočno skalovje je rastlo v odsekane strmine in pobočja, vstala je pred njimi silna gora.
Za Jituoslovauskc tiskarno * Llubliani: Karel Ce«.
IzdaiMteli Ivan Kakuvub.
Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.