SaptepiLd.ctJL\;,
%
Na
svitlobo
dane


krajnske kmetijske družbe.
Tečaj V.
V srédo 17. Sušca 1847.
List
Planinar«
isoko verh planin stojím V veselji rajskim tù živim ;
Tam dol' ljudjé prebivajo Veselje redko vživajo.
?
?
Priď verh planin Nižave sin!
?
Men* pervo solnce zabliši, Ko zajde, meni še světlí;
Mrakovi dol' stanuj ej o In serca omerzujejo.
Prid1 verh planin
?
?
Nižave sin !
?
*	-íA,	®
Men' bistre sape zrak vedre Mí jasnijo glavó, sercé;
Tam dol' meglé se vlačijo Duha more in tlacijo.
?
Priď verh planin Nižave sin !
?
Je poln čverstih cvetic moj stan Stoje viharju , zimi v bran ;
?
Tam dol' mehkužne hirajo Se razcvctó, že umirajo.
?
Priď verh planin Nižave sin
5
I
Studenci bistri mi teko Poje mi čedo in travó;
?
Tam dol' se reke zberajo Jezove, brcg poderajo.
>
Priď verh planin Nižave sin!

Po jasnim meni A1 zvezde miidi
Ice gre světlé;
Tam doli strele švigajo

Med
Priď verh plan Nižave si
hiše užigajo
Potocnik
diti. Če pa krompir na gnoj sadimo, je treba še tole vediti : Krompir na ravno na njivo navoženi gnoj saditi, ni práv. Nar boljši je, v jeseni, ali pa saj nektere tedne pred sajenjem ga na njivo navoziti in ga podorati, de se bo po tem takim ne koliko sperstenel. V8. listu pod nadpisam „Dober svèt kmetovavcam" so gosp. Okra resnicne besede govorili, ki tudi tit veljajo, rekoc
&v,Yvr*a*M IVi	ivaut .	c*
trošeni gnoj, ki se v kepah ne derži, ne more ne
Raz
kipeti ne zgoreti, torej skorej
1 •	V #	»*	1
• V
nic
ne zgubi svoje
redivne moći, razun tega, de ni tako vroć, in de je, kakor pravimo, umor jen, kar nekterim řasťljinam kakor zelju, lanu in ječmenu dobro dene" — in pa tudi krompir ju.	-
Na spomlad naj se njiva dobro preorje,
de se gnoj z zemljo dobro pomeša.
Zató tudi bolj vroći konjski in ovčji gnoj
ne tekne krompirju : nar boljši
goveji gnoj,
posebno pa gnojnica, ktera se z zemljo nar hi
trejši in nar bolj popolnama vzame. Gnojnica se srne pred saj enj em, pa tudi po sajenji na njivo
voziti, tode v suhim vremenu bi polivanje z
5
gnojnico mladimu krompirjevimu zelisu ne teknilo
kér bi ga posmodila.
Posebno dober gnoj za krompir na vsaki zemlji je navadni pepél. Gnojenje s pepélam nam bo clo na m erzi i, ilovnati, vlacni zemlji veliko veći perdelk krompirja dal, će polovico m a h o vi g a pepéla (Torfasche), polovico pa žganiga apna vzame
■■■■■■ttiflil^^HHM. Na
mo
5
? T " rMJ s v ' b ** r " **
in še malo dobriga pepela primešamo
suho in vroćo zemljo pa ne smeš imenovaniga mahoviga pepéla in apna djati, sicer bo krompir škodo terpel. Navadni ognjišni pepél pa se prileže vsaki zemlji. V vsako jamico, kamor se krompir sadi, naj se dene kake dve žlici pepéla ali pa
kako
Popolni potluky
krompir
2.
saditi,
(Dalje.)
de
bo
prav
2
Kakó gré krompirju gnojiti\
imenovane apnene zmesi.
Tudi tako imenovana gnojna m éšanca (Kom
méšanca
post) krompirju dobro tekne. Taka gnojna naj se naredi iz nekoliko dobre zemlje, pepéla
će jih je přilož
5
gipsa, gnojnice,	— j«,	~
nost dobiti — iz tistih ostankov, ki se pri mjilárjih po kuhanji mjila ali žajfe dobijo. Takó že nekoliko
sekretnice in
pervim sostavku smo povedali, po kterih postarana méšanca se trosí v jame, kadar se krom sadežih se krompir zamore z nar većim pridam sa- pir sadi.
Na koncu tega sostavka še pristavimo, de so semtertje nekteri kmetovavci vsak krompirjev kos-čik, ki so ga sadili, v staro volnato cunico zavili, tako zavitiga v zemljo položili in krompirja přidělali, de je bilo kaj! Za celo njivo bi sicer mogli silno veliko volnatih cunj imeti — na kakim kosciku njive se pa ta rec vunder zamore poskusiti.
(Dalje sledi.)
Kratka razlaga nove c. k. postave
zastran odkupovanja od tlák in desetin.
Désiravno je bilo že po dozdajnih postavah pripu-seno , od tlák in desetin se odkupovatiso vender naš presvitliin milostljivi Cesar po sklepu od 14. Grudna 1846. leta ukazali novo postavo vpeljati, po kteri je to od-kupovanje polajšano. . Ta postava je v přetečením mescu že na znanje dana bila od c. k. deželskih pogla-varstev ; mi bomo tedej tukej le ob kratkim poglavitniši reci povédali, ktere so slehernimu kmetovavcu vediti potrebne.
Nar poprej moramo opomniti, de po ti novi postavi ni nikakor tláka in desetina overžena, ampak le od-kupovanje od tlák in desetin je polajšano. Pa tudi odkupovanje ni zapovedano, ampak le na prosto voljo dano gruntnimu ali desetinskimu gospodu in pa podložniku; torej se k temu ne gospod in tudi podložnik ne moreta siliti.
Perpušeno je, de kmet odkupi tláko, ki jo je dol-žán delati svoji gruntni gosposki z rokami ali z vožnjo, — in perpušeno je, de kmet odkupi desetino, ki jo je dolžán odrajtovati svojimu desetniku. To odkupljenje je pa prostovoljno, to je, podložnik se ne more siliti, de bise mogel od tláke in desetin odkupiti, pa tuđi gruntne in desetínske gosposke ne m or ej o biti
persiljene, za to ali uno ceno svoje pravice prodati.
To odkupovanje se zamore storiti takó:
1)	Podložnik plača v denarjih svojimu gruntnimu ali desetinskimu gospodu toliko, za kolikor sta tláko ali desetino med seboj pros to volj no vcenila (šacala). Po odrajtvilu tega denarja je podložnik na vékomej odkupljen od te tláke ali desetine. —
2)	Podložnik, ki ima zadosti rodovitne zemlje, zamore namesto denarja tudi en kos svojiga zemlji-sa — to je svojih njiv, travnikov, gojzdov ([borštov) i. t. d. gruntnimu ali desetinskimu gospodu v last dati. Za méro odio cenili zemljiš se morata pa med seboj za-stopiti. Po izročenji tega zemljiša gruntnimu ali desetinskimu gospodu, je podložnik tláke ali desetine odvezan ali prost ; gosposke pa morajo vse cesarske štibre in davke od tih dobljenih zemljiš prevzéti. Take pogodbe pa zamorejo le storiti kmetovavci, kterim po odločenji imenovanih zemljiš še toliko grunta ostane , de se njih kmetijstvo v dobrim stanu obderži. —
3)	Podložnik se zamore znebiti tláke ali desetine tudi takó, de se kaki pravici odpové, ki jo ima do svoje gruntne ali desetínske gosposke. Nekteri podložniki imajo namreč pravico, na pašnikih svojih gosposk živino pasti, ali pa v gojzdih toliko lesá posekovati, kolikor ga jim je za domačo kurjavo ali pa za pohištva potreba; tode vselej se imajo pri gosposki oglasiti in za odkazovanje lesá v borštu prositi. Takim pravicam se zamorejo podložniki odpovédati, in takó postanejo, če tudi gosposka v to pervoli, prosti tlàk ali desetin, gosposke pa so potem tudi odvezane svojih dolžnost. Tode se imajo med seboj za ceno tih pravic zastopiti.
4)	Podložnik zamore tudi tláko in desetino z dru-gimi deli ali odrajtvili nadomestiti, to je, de gruntni ali desetinski gosposki namést tláke ali desetine kake druge delà ali letne odrajtvila opravlja. Za last-nosti in priméro takih del ali odrajtvil se mora podlož-
nik z gosposko zastopiti. Letne odrajtvila se večidel v denarjih opravljajo in imajo z navadnimi obrésti ali čimži enake lastnosti. Takšno odkupljenje se kaže pripravno podložnikam, ki nimajo zadosti gotovine za pla-čila. V tih zadevkih se naredi kup ali cena tláke in desetine, se stori pisana pogodba, ktera ima veljavo dolžniga pisma, in podložnik se zaveže od tega kupa gosposki odrajtovati oblétno obrést (čimž) v denarjih, takó, kakor se odrajtuje od drugih dolgov. De se pa taka zavéza s posestvam podložnika združi, se to pismo na zemljiše tlačana ali desetinca vpiše ali intabulira in ima pervo pravico pred vsimi drugimi dolgo-vi, ako so bili ravno že pred intabulirani. To pravico perve stopnje v gruntnih bukvah zadobijo pa tudi de-narji (kapital), ki so za splačevanje tláke ali desetin od kot drugod sposojeni in gruntni ali desetinski gosposki odrajtani bili.
: ~	(Konec sledi.)
Zboljšanje kmetijstva v posleđnjili
70 letilt.
De se je kmetijstvo v poslednjih 70 letih veliko poboljšalo , je očitno kot beli dan. To bi se pa ne bilo zgodilo, ko bi se bili kmetovavci le stariga deržali in ko bi bili sinovi le to dělali, kar so njih očetje znali.
Stiri velike in očitne stopnje, ktere so kmetovavci v poslednjih 70 letih v kmetijstvu naprej storili, so tele :
per va, de so začeli okoli 1770. leta pogostama deteljo sejati in živino v hlevih rediti;
druga, de so jeli korún (^krompir) saditi;
tretja, de so jeli setev žit in druzih sadežev umno verstiti in primerno premenovati;
četerta pa, de so jeli za pomnoženje gnoja bolj skerbeti, senožeti močiti in za rejo lepši govedine poganjati se.
Nar veči zasluge za povzdigo nemškiga — po tem pa tudi našiga — kmetijstva ima slavni Tér (^Thaer), ki je bil iz perviga zdravnik, po tem pa se je kmetijstva poprijel in v tem takó visoko stopnjo dosegel, de ga sploh le „očeta nemškiga kmetij st va" imenujejo, in de mu bodo sedaj v Lipnici na Nemškim krasen spominik napravili, h kterimu je tudi veliko slovenskih kmetovavcov pripomoglo.
Pijančevanje — linđa cloveška kuga.
(Dalje.)
Z žalostjo vidimo pràv pogostama, de stariši že svoje male otroke v kerčme jemljejo in jih takó že od malih nog pijance vati vadijo — in v ti hudi raz vadi je tretji vzrok, de se pregreha pijanosti zmirej bolj razširjuje. Komej je začel fant hlače nositi, že sedí s svojim ljubeznjivim očetam v kerčmi pri bokalu; žena pride z mlado hčerko ponoći po možá, in kér pijanca ni nikakor domu spraviti, obsedi tudi mlado deklè v kerčmi, in takó so otroci z očmí in ušesi priče hudobíj, ki se tolikrát po gostivnicah godé. Iz tacih otrók — Bogú naj bo potoženo! —bodo enkrat še hudobniši očetje in matere, kakor so njih malopridni stariši bili. O žlahtna zalega prihodnjiga rodu!
Ceterti vzrok, de je čezdalje več pijancov, je sedanja niska cena žganja. Zares velika velika dobrota nam je krompir — pa je tudi velika nesreća za človeški rod. Vsak berač se že zdaj lahko v kerčmo vsede, in se za 4 krajcarje krompirjevca napije, de ga komej baše !
Peti vzrok je gerda navada, de pri vsaki kupčíi, j)ri vsaki menitvi, pogodbi i. t. d. mora „likof " biti. Če bi ga takrat ne pili, mislijo, de ne bo sreče. Bokal za bokalam pride na mizo, in še le kadar je miza mo-
kra in vse pijano, je
kupčija gotova.
Marsikteri se drugi
dan kesá, ko vidi, de so ga osleparili
pa je
V
ze
pre
pôzno! Včasih je bil moz beseda, zdej pa je veeidel le vino mož! Včasih je peljal kmet žito v mesto na prodaj in kar je skupil, je prinesel trezen domu; zdej jih je dosti taeih, ki polovico tega, kar so skupili, koj
v kerčmah po poti pusté. Ali ni taka?
Se več druzih vzrokov pijančevanja bi zamogli pose ne bomo pri njih delj mudíli, ampak brez
vedati, pa
ovinkov nar poglavitnisi vzrok te gerde pregrehe imenovali, in ta je: preveliko števiio gostivnic ali
? t •
ostarij.
Kerčme ali gostivnice moraj o biti, zató kér so potrebne ne le popotnikam, ampak tudi takim ljudém, ki domá nimajo potrebne postrežbe. Tudi med kerčmarji in
pobožnih, častí vrednih, ki bodo naše besede poterdili in nas hvalili,
kercmaricami jih je veliko poštenih
?
de
i
ko se malopridnim beznícam
zoperstavljamo, se za
poštene gostivnice poganjamo
Zató si tudi za prid domovine skerbne deželske
gosposke prizadevajo, števiio gostivnic pomanjšati, kér
de preveliko števiio srostivnic ie le v škodo
spoznajo
i
»
dezeli. Pa to se ne da z enim mahlejem odpraviti; po časi se bo pa že storilo.
De je pa veliko veliko preveč gostivnic, to sle
herni vé , kterimu so naši kraji le nekoliko znani.
Ce
pride semtertje na 82 ljudi ena gostivnica, ali ni to
veliko preveč
?
ce zraven tega se pomislimo

de mali
otroci, stare babice in tudi marsikteri odrašeni možki in
V
ženske ne hodijo v kereme. Ce ima vas z 9 hisami
Kamor se v tacih vaséh
3 kerčme, ali ni to od sile?
gospodár gane, naj gré na polje ali v cerkev; kamor se hlapec podá, naj pelje konje v kovačnico ali naj jih
povsod jima vinski kazač spod strehe
žéne na vodo
kerčmar, perlizljiva
natá
pred nosam benglja: kufrast karea (kelnerca) ali pa debela kerčmarica z belim per-tam na pragu stojí, de jo laliko vsak že od deleč vidi.
(Dalje sledi.)
Hovica kmetovaveam«
Macko v žaklji kupiti, Je včasi dobro teržiti.
Zató kér je korún přetečeno jesen povsod več ali
menj
cr
po©
njil
j
ga je
neki kmetovavec blizo Postoj ne
celo njivo v nemar pustil, po kteri je le gnoja raztrosil. Pred nekimi te dni je v zemlji pušeni krompir prodal, in sicer za 5 gold, srebra, misleč, de ga je dobro spečal, kér je měnil, de je v zemlji že davnej vès krompir sognjil.
Unidan ukaže kupee
gnoj na njivi skup ej pograbiti
in krompir izkopati, pa čudo prečudo !
3 polně vozé
in zdraviga krompirja nakoplje
>
okoli 45 centov lepiga
ki mu nar manj 130 gold, dobička kaže; kér se zdaj krompir v Terstu cent po
de ni krompir v zemlji od pretečene
3 gold, lahko spečati da.
Iz tega se vidi, jeseni nič več g
njil.
(Illirisches Blatt.)
Viskavnica za zelje in repo
Koristna tiskavnica (preša), ki je bila v 47. listu
1846 od gosp
Zirko viga
priporečena in v podobi po
kazana, je v Gomilskih stranéh začéla teško kamnje iz željnih in répnih kadi odpravljati. Jožef Sram iz Gomilske (Gomilsko) na Stajarskim jih naréja práv
dober kup.
V/ 'f*
Gotovo bo mojstru vsaka keršenca hvalo
védila

ki se je dozdaj pri kadéh pretegovala.
o
Radi bi kup te tiskavnice zvedili, in práv ljubo bi nam bilo ko bi nam mojster Šram majhno podobo (Modeli) pohvaljene tiskavnice poslati hotel.	Vredništvo.
>
Iz ilvéli písem gosp, Andreja Skopea,
misijonarja v Ameriki.
Gosp. Andrej Skôpec so iz svojiga sedanjiga misijonskiga města dvéma svojih tukajšnjih prijatlov pisma od 11. Grudna pretečeniga leta poslali, iz kterih bravcam Novic sledéče damo :
„Znano vam je, de sim 1. Maliga serpana leta 1845 v Terstu na barko šel, in 31. Kimovca v Novim Jorku na suho stopil, po tém ko sim bil 81 dni na morji. Od ondod sim šel 30. Kimovca zjutrej naprej nar pred z parobrodam, potém pa po železnici, in sim
bil ob eni popoldne v Filadelfw, ki je po velikosti drugo, po lepôti pa pervo mesto (séverne) Amerike. Nanienjen sim bil, drugi dan dalje iti v Pitsburg;
i
me
kér sim pa hôtel per P. P. Ligorijanarjih prenoćiti P. Gutenhof, ki je tudi Avstriján, peljá k prečastit. škofu Patriciju Kenriku; in tit so mi pergovarjali, za nekaj časa v Filadelfii ostati, kar sim pervolil. Drugi dan 1. Kozoperska mi je zročena cerkev presv. Trojice, ki je bila tišti čas ravno brez duhovniga, z lepim prostornim stanovanjem vřed. Tukej sim duhovno službo z božjo pomočjo do 12. Véliciga serpana leta 1846 oskerboval. Moji farmani so bili iz vsih nemških
dežél in iz rojenih Amerikanov vkup zneseni; dosti ve
seliga sim per
vžil, de ločitev ni bila lahka
bile tudi mnoge zopernosti zraven.
a
?
pa so
„Mesca Véliciga travna sim bil v Bal ti m or u ob
zbora, kjer
sim vse severno
casu dezélniga cerkvéniga amerikanske škofe vidil. — 1. dan Véliciga serpana mi dajo precast, škof O Konor iz Pitsburga vediti, de naj
do njih
pridem, kér
me za néko nemško sosésko zlo po
trebujejo. Nisim si upal se dalje muditi, kér sim ravno
in tedej sim jim na znanje
zatega voljo v Ameriko přisel; dal

de pridem.
12. Véliciga serpana zvečér sim se
vzdignil po železnici na Baltimore, in od tod nekaj po železnici, nekaj z navadno pošto , na zadnje z parobrodam pridem 14. tistiga zvečér v Pitsburg, kjer so me precast, škof v svojo hišo vzeli. — 19. Véliciga serpana zjutrej s pošto naprej grem
?
drugi
dan zvečer
pridem peš do pervih svojih novih farmanov, 21. dan tistiga mesca pa sim bil na svojim misijonskim mestu.íf
Ta misijon ima tri veči soséske z lesenimi cerkva-
r>
mi, kterih ena je
pa se
le na pol izdélana.
Dva veči
kraja sta Klarijon in Sip en vile, v kterih je le malo katoljčanov. Cerkve imajo clo slabo perpravo za božjo službo, takó de mi prav v dobro pride , kar sim seboj pernesel; marsikaj bi se še potřebovalo, ko bi se dalo lahko napraviti; pa sej še za mašnika nikjerni lastniga
stanovanja. Do zdaj vsako nedeljo per drugi treh večih sosésk duhovno opravilo imam, in otroški nauk po malim začenjam. Pot storim veeidel na konji, ki mi ga ljudjé dajó; kér so soseske od štirih do osmih ur narazin. Ljudjé mi postrežejo, kar vidijo de mi je ljubo; zdrav
sim zmírej
u
??
Konec Kimovca sim bil v Pitsburgu, kjer je bii
skofijski zbor obhaj an, in nova lepa in velika cerkev, gotiško zidana, posvećena.— Pozneje mi je bilo od tod povedano, de so gosp. Mo ze tie iz Gorice konec Kozoperska prišli. — Od gosp. Pir ca imam zadnje pismo od 10. Kozoperska; povedó mi, de se vsi naši rojaki v
Mišisranu dobro
»
počutijo; leP.
IvoLevic so se iz No
bolehnosti v Evropo vernili ; *
viga Jorka zavolj o svoje gosp. Pire mi tudi obljubijo, de me bodo enkrat obiska-li, ako jim spolnim, kar od mene hočejo. — Gosp. Baraga so bili Véliciga travna in Kimovca vDetroitu, kjer dajo svoje indijanske bukve spet natisniti."
Kar sim Pensilvanskiga přehodil, sim vidil le griče in globíne, brez skalnatih hribov; obrašeno je vse z

Gosp. P, Ivo L
so že od Listopada v Ljubljani
hrastmi,smerekami, borovci i. t. d. Seliša (vaši) so še bolj vic na svitlo dala, je vse hvale vredna in po pravici redke proti krajnski deželi komej četerti del velike. zasluži, de bi si jo vsa k hrovaško-slavonski kmet omislil.
_ _	«	V	i	i	• i	i r	•	V • .	t_____•__1 1 _ l? i _ *___i- • x •___ ______1	1_________ n_______i •__
Lepa misel je bila ćastitiga vrednika,
gosp
Dragutina
Zemlja je od začetka prav rodovitna, ker je spocita Kmetiie so velike; njive in travniki semtertje po več Rakovca, de je povesti s podobami, ki jih je lani Go
J	...	__ v.	i -.. .	V	.	, v	.	v.	-	__ • v 1__J_______ „ J ____• Ï__• _ V.___, ,___J.	___;
alov mérijo. Veći perdelki so pšenica
9
rež
?
nekoliko ajde: letas malo koruna, na ne
S
njil : repe nisim vidil, korenj
malo socivja, kterih kraj ih je tudi
malo, zelja malo. Od sadja so bile le jabelka in breskve
Jed in pa kuha je dosti drugaci, ka
turšica; riska družba zoper terpineenje zival tudi Novi
i.	v • i •	1 1	i«	fil»'	• m	• * *	-m <■	^	« V
druziga malo
kor v Evropi; od tega bi bilo več pisati v ti strani
cam priložiti dala, v ti pratiki natisniti dal. Cena licno natisnjene pratike je 6 krajc.
(Nove slovanské kmetijske Novice) so jeli vBelimgradu naSerbskimob novim leti za Serbske
°	A	v	^
Stanovanja poljodelee na svitlo dajati, pod nadpisam: CičaSreč-
?
vse
?
v .
kjer sim jest, so majhne bájte iz hlodov
?
kov
?
?
drugaci narejene
kakor krajnske leséne hiše
list za srbské zemljodelce. Cena tega lista
je razun
ki je ves po izgledu naših Novic sostavljen
9
Praviga vina od terte skorej tukej ni dobiti, ampak le poštovine 4 gold. Vrednik je gosp. A. Nikolič. Vsaki ponareiene sladké vina. Za sveto maso sim vino dvakrat torek se izdaja ena pola v četertini. Na čelu nosi
r	^	______m	«fl
v Pitsburgu kupil
V r
9
in sicer mero , ktera kaka dva bo
podobo
9
Novicni podobi nekoliko enako.
Práv serčno
9
to je za 1 gold. 31 kraj
kala derží, za 75 stotinov tako de bokal pride na 46 krajc. ; in to je bilo neko bélo francosko vino, take dobrote, kakor bi utegnilo na
želimo, de bi imenovani list práv veliko bravcov imel I
v
krajnskim v kerčmi po 16 krajc. biti
Ljudjé so v ti
%aIostna noviea.
Iz Pešta pišejo, de lakota na O g er ski m zmírej
strani zlo zdravi; v bolj zapadnih dezelah néki niso hujši prihaja; v samim Novograškim komitatu je blizo takó u	K/nww*-i.—is-j/	i-*	**	—
Tî n
vas obvaruj vse v svoji ljubezni, in tudi
50,000 ubozih ljudi, ki nimajo kaj jesti. Med kruh me
mene, in nas vse s svojo milostjo podpiraj
u
sajo
zaganje, ali pa namest kruha jedu lanene prese.
P. H
Od&rovor
109 let stat
mož
na

Tudi slavni češki časopis „Kwety" v 27. listu
V
9
Gosp. Maksimiljan Hi m mer, c. k. komisijski zđravnik v Krajnski gori so nam tole za Novice na znanje dali:
3. Grudna lanjskiga leta je na Koroški Beli na Gorenskim umerl Jožef Kenda, 109 let star mož
de so presvitli Cesar vodja nemških sol vCelji, gospoda Matija Vodušeka, opata in
mestniga fajmostra izvo
lili
asa pri ti priliki : „Radi bi zvedili, ali so to tišti Vodušek . ki so nedavno v Novicah krasni sosta-
9
in pi
9
V .
?
ki je pod 6 cesarji in 10 papeži živel. Rojen je bii v Bolcu v letu 1737, in odrašen je v vojaški stan stopil. V tem stanu je avstrijanskim cesarjem veliko let služil in tudi v turski vojski bil. Na Hrovaškim se je bil oženil in več let tam prebival. Pred nekimi leti — že
vek od u ffovorimo
teljsk
to
t
spisali ?" Z veseljem od
9
d
so.
Vredništvo
Yazimiije noTim iiaroeuíkam Xovíc
silo
ogla
9
práv star — se je na Hrušico blizo Jesenic preselil, pozneje pa na Javorníku živel, kjer mu je več let dobrotljiva baron C oj z ova rodovina potrebni živež darovala. Clo do zadnje ure je rad okoli hodil, se ravno
m ne oglusil.
pokonci deržal, pa tudi ni oslepil smertjo ta dan ga je moč zlo zapustila, kar
v •
Pred
ga je ne
Letas se je toliko novih prejemnikov Novic de so nam pervi pet eri listi pošli in de moramo drugi natis napraviti. Berž, ko bo moč, bo nov na tis dokončan, in naročníki bodo kmalo tudi perve petere liste dobili, ktere jim sedaj nismo mogli poslati. Rêklî bi, de je gosp. Vertovcova kemija Novicam posebno veliko novih prejemnikov naklonila, kér je njena hvala zares enoglasna.	Vredništvo.
koliko ostrasilo, kér ni bil svoje zive dni nikdar bolán. 3. dan Grudna zjutrej so ga mertviga našli na klopi
pri peci
njegovi navadni postelji.
V
Cerne bukve«
Neko podrejeno babo, ki se žlahtna gospa imeno
vati da
, in svojo
9
grozovitno roko tudi še poljubiti
po
posebna zelja po fazanih mika. Kér pa ti le po
nuja ,
redko perletijo, zató si razvajeno željo s kopun rim fazanov vkus dati vé, spolnuje. Ona kuha v vini vcrsti beri:
9
kte
Popraviti«
Vsaka tréh većih rék, ki se v poglavítne vode na Slovenskim vtekaj o in v njih zgubijo, ima svoje imć od tište poglavitne vode, v ktero se steka: M urica (Miirz) od Mure, Dravina (Drau) odDrave, in S a vin a (San) od Save, kakor de bi se povedalo, cija (čigava) de je. To mi je dopovédal ne davno neki učen Slovan. Po tem takim ne porecem več S o vina, kakor v 51. listi lanjskiga tečaja, temuč S a vin a, beri: Sávna.
o
V listu 10, v pesmi: V spomin sv. Cirila in Metoda v
neko zacimbo (Gewurz), po tem pa vrelo vino v žive kopune vliva , jih za vrat obesi, in v tej strašni žga-
lini cerkniti da. z ubogo stvari o
0 pač naglo prišla je tje bila do meje Slovenje.
Kdo zamore to nečloveško ravnanje
Današnjimu listu je perdjan peti del kemije.
) brez groze poslusati so za tako divjakinjo še premalo.
Cei
bukve
c.
Jftrobtiniee iz raznili easopisov
olj
(Hvala, k
hvala gré.) Ako kter rokodelec
t
9
pridni
pređovanj
in
ten ost i očitno pohvalo
V •
p
9
m
J°
gotovo
zasluži Ljub
Ijanski tesarski mojster gosp. Juri Pajk. „Ilirski list" je tedej pràv storil, de je tudi v nemškim časopisu lepe vednosti hvale vredniga mojstra razglasil, kteriga bravci
Novic ze davnej častno poznajo.
(Kolendar za puk) to je pratika za ljud stvo, ktero je Zagrebška kmetijska družba letas vper
v
hitili kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajnju
13. Sušca.
8. Sušca.
gold.
sold.
mernik Pšenice domaće
y> banaške« • •
Tursice............
Soršice............
Reži..............
Ječmena...........
Pross
Ajde..............
Ovsa..............
Vrednik Dt\ Janez Bleiiveis
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani