ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GRADBENA FOTOTEKA V 10. številki letnika 1953 ljubljanske tehnič- ne revije ARHITEKT objavljena razprava o na- tečaju za načrte trgovske hiše »Slovenija-avto« na prostoru bivše trgovine Zalta-Žilič ob Titovi cesti je podprta s tremi slikaniii. Prva slika kaže >redel pred porušenjem starili hiš skupno s ''igwcem, druga v stanju poleti 1953, torej po poruišenju starih hiš in urediitvi novih nasadov, pri tretji pa je v drugo fotografijo vrisana nova stavba po načrtu, ki naj bo izveden. Že bežen pogled na prvo sliko kaže, da je le reprodukcija slike v kakem ča.sopisu ali reviji, saj je raster prvotne slike preveč izdajalsko vi- den. Ostali dve sliki sta izdelani na podlagi iz- virne fotografije in sta zato jasnejši. Zakaj je moral |)isec razprave uporabiti re- produkcijo slike? Ali mu ni bila dosegljiva izvir- na fotografija ali negativ posnetka? Ali Ljublja- na res nima neke osrednje ustanove, ki bi izbirala in hranila take slike? Ker to nikakor ni verjetno, je mogoča samo domneva, da je ta zbirka tako malo znana, da strokovni pisatelj ni vedel za- njo in torej ni mogel upoTabiti njenih slik. To so vprašanja, ki se morajo pojaviti pri ogledu uvodoma omenjenih slik. Nemogoča je predpostavka, da bi posebno v Ljubljani ne bilo mogoče dobiti stare slike gostilne FIGOVEC in njene okolice s po.gledom proti nebotičniku. Pri tem ni treba ravno misliti na razglednice, ki jih prodajajo papirne trgovine in trafike, ker prav gotovo obstoji v našem glavnem mestu ustanova, ki po svoji dolžnosti načrtoma zbira slike starih hiš. Ce ima Muzej narodne osvobo- ditve obsežne zbirke slik iz naše herojske dobe osvobodilnih bojev. Tiskovni urad zbirke slik z druffim pomenom, mora biti tudi tu nekdo, ki skrbi za slike gradbenih sprememb v mestu. Ponovni pojav istih slik v raznih revijah le po- trjuje obstoj podobne ustanove v Ljubljani, le javnosti ni dovolj znana, da bi se zbirka mogla koristno uporabljati. Važnejše je vprašanje, kako je v tem po- gledu preskrbljeno v drugih, manjših mestih! Tu take spremembe niso tako pogoste, a zato vendar nič manj radikalne. Ali pa morda ravno ti manjši kraji ravno zaradi izjemnosti gradbe- nih sprememb oskrbijo spominske sldke starega stanja? Obstoji le nevarnost, da se oskrbe take slike le na pobudo posameznika in se hranijo nenačrtno, da se založijo med spise ali pozneje zgubijo. Zaradi zavarovanja takih gradbenih six)mi- nov bi moral vsak mestni ali kiajevni ljudski odbor imeti poleg drugiih tudi dobro urejeno zbirko slik vseli gradbenih sprememb. Njemu podrejeni oddelek za gradbene zadeve je gotovo najprimernejši za ta namen. Ta ima v evidenci vse gradbene zadeve in znani .so mu načrti spre- memb mnogo časa pred pfličetkom del, tako' da ima dovolj prilike za fotografiranje prizadetega mestnega predela. Nikakor ni zaradi tega potrebno posebno službeno mesto fotografa, čeprav bi ta v večjih mestih imel event. dovolj dela, saj je pri sedaj močno razširjenem fotoamaterst^ verjetno, da bi mogel skrbeti za to fotozbirko kak namešče- nec iljudskega odbora ali najbolje pristojnega gradbenega oddelka. Sicer pa bi to delo' lahko opravili poklicni fotografi, saj je marsikateri med njimi priznano clober krajinar. Tudi ni ravno potrebno, da so te slike mojstrovine fo- tografske umetnosti, vsekakor pa naj ]x)do foto- tehnično zelo dobro izdielane in naj pravilno kažejo predmetni objekt. Slike ne smejo biti premajhne, najmanjša naj bo v velikosti razglednice, preko formata 18/24 ali 20/30 cm pa naj obseg ne meri. To' je potrebno predvsem zaradi morebitnih reprodukcij za ob- javo v 'časopisih in revijah. Prav ta upoiraba slik tudi olajša nadaljno odločitev, ali naj se slike hranijo v albumih aii kartotekah. Vsak način ima svoje prednosti: album onemogoča izgubo posamezne slike, je pa težko vanj vložiti že po dogotovitvi albuma najdeno starejšo sliko, kar pa jo pri kartoteki zelo enostavno. Slike naj bodo vsekakor zložene po letih na- stanka poslopij in gradbenih sprememb, ker le tako bo viden kronološki gradbeni razvoj po- sameznega kraja. Iz tega irazloiga je primernej- ša foto-kartoteka, v katero prav lahko vložimo slučajno dobljeno sliko iz starejše dobe. Da pa ne bo n. pr. zaradi reprodukcije treba uporab- ljati kartotečnega lista, pri čemer je v tiskarni slika izpostavljena vsaj poškodbi, če ne že iz- gubi, mora poleg zbirke slik obstajati še zbirka predmetnih foto-negativov, da je vsak čas mogo- ča izdelava nadaljnjih slik. Ali pa mora biti znan avtor slike, da se pri njem naročijo na- di\ljnje slike. SI. 1. Maribor. Oči.ščene ru.ševinc v letih )944/45 bombardi- ranih hiš v Ulici kneza Koclja št. 23 in 25 SI. 2. Maribor. Na prostoru porušenih hiš novo zgrajeni hiši v Ulici kneza Koclja št. 23 in 23 ter obnovljena hiša št. 2: 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 3. Hiša pa Gosposvetski cesti št. 51 v Mariboru, ki je bila porušena septembra 1953 zaradi predvidenega podaljška Gosposvetske ceste od odcepa Vrbanske ceste proti zaiiodu. Hiša je bila zadnja lesena — ometana stavba iz dobe starega Maribora, ki je iuiela v stropniku vrezano letnico 1695. čez leto dni bo na tem mestu vidna v osi ceste 7-nadstropna stanovanjska hiša in urejena nova cesta Da pri obsežnejši zbii-ki ne bo zamuidnega iska- nja slik, naj bo zbirki slik in negativov priložen tudi alfabetični seznam zgradb z letnico na- stanka in številko negativa ali imenom avtorja. Seveda je treba marsikatero sliko vpisati na več mestih, n. pr.: staro- mesto, šola, bolnica (po- zneje v isti zgradba), rušenje zaradi regulacije uhce in podobno. Le tako se bo mogoče izogniti prepogostemu prelaganju kartoteke in s tem se- veda postopnemu poškodovanju slik. Urejevalec zbirke bo odločil ali vloži sliko nove zgradbe samo pri letu njenega nastania ali morda pri- loži s iko predhodnega stanja poleg nove in morda vmes še kako zanimivo razdobje (N. pr. stare hiše — novo šolo na istem mestu — ruše- vine po bombardiranju — začasen javni nasad na prostoru po odstranitvi ruševin in končno morda še novo zgradbo na istem prostoru). V se- znamu pa mora biti slika vpisana za vsak pri- mer posebej in morda še označena povezava z drugimi slikami, če niso te vse nalepljene na enem kartonu. Na kartonu naj bo pod sliko njen naslov s kratko omembo o vzroku spremembe, event. stroški, leto spremembe ali nastanka nove zgrad- be in še morda drugi, sedaj znani podatki, ki bi mogli biti pozneje zanimivi. Morda v zgornjem desnem vogalu je vpisana letnica, po kateri so vloženi zapovrsti kairtoni v primerne kasete. Ako je zaradi točnosti pregleda potrebno, bo X)leg slike prilepljen še majhen položajni črtež. car bo važno predvsem pri rušenju hiš zaradi novih uličnih regulacij, da se tako ohrani polo- žaj porušenega objekta. Kaj predvsem je treba vložiti v tako grad- beno fototeko? Prav gotovo slike važnejših no- vih zgradb: stanovanjske hiše, tovairne, nadalje regulacije ulic in cest ter drugih gradbenih pri- dobitev, ki jih je postavila naša ljudska ob ast za zboljšanje življenja delovnega človeka. Poleg iv-ga oskrbimo slike starih stavb, ki so bile ¦ morda porušene zaradi teh novih zgradb, bom- bardirana mesta bodo pokazala grozotne ruše- vine in njihovo obnovo, pri čemer bo imel od slovenskih mest mnogo posila zlasti Maribor, za njim pa Jesenice, Idrija, Celje, Ljubljana in drugi kraji. V zbirko spadajo tudi sliike starej- ših važnejših stavb (šole, bolnice), ki še stojijo in jih je torej še mogoče slikati. Težja bo oskrba slik v preteklih dobah porušenih ali bombardi- Si. 4. Leseni železniški most čez Dravo v Mariboru v letih 1845-1862. (V.^e štiri slike so iz gradbene fototeke OLO Maribor ranili hiš. V teh primerih se bo treba marsikdaj : zadovoljiti z razglednico ali reprodukcijo slike ali risbe, ki je last kakega zasebnika, a je še noče izročiti muzeju, ker mu je morda drag i sjKimin. V skrajnem primeru se botlo reprodu- | cirale slike iz knjig, revij ali časopisov pa tudi j slike v muzejskih zbirkah, kajti gradbena foto- i teka naj bo po možnosti sama za sebe povsem j zaokrožena zbirka vseh dosegljivih slik. Marsikatera slika leži pri zasebnikih v starih albumih ali visi zaprašena in pozabljena v so- bah, če ne še celo po podstrešjih. Za take pri- mere je treba dokaj povpraševanja med znanci, pri čemer je treba imeti vsekakor primerno si-ečo. Tako je bila u. pr. slika lesenega železni- škega mosta v Mariboru v letih 1846-62 najdena na mariborski razstavi 100-letnice železnic v Sloveniji v nekem razstavljenem vodiču iz leta 1860. Bila je zasebna last, vendar uvidevno dana na razjK)lago za razstavo in reprodukcijo. Menda je to edini izvod tega vodiča v Sloveniji, ker ga na ljubljanski razstavi ni bilo. Vsekakor spada v bodoči železniški muzej! Nasprotno je bila slika mariborskega kolodvora iz leta 1846 na razstavi v Ljubljani — tudi kot privatna last! Reprodukciji obeh slik sta kot posebnosti vloženi v mariborsko gradbeno fototeko. Podobno si bo pomagalo vsako mesto, da s pomočjo zasebnih slik dopolni svojo slikovno gradbeno kroniko. Razumljivo je, da bo ta zbirka nudila ob- sežen izbor slik tudi za razne druge spominske albume, za turistične prospekte in za najrazlič- nejše razprave. Piscem gradbenega razvoja po- sameznih mest bo zbirka mudila dragoceno pod- lago ne samo v slikovnem materialu, temveč tudi z mnogimi časovnimi podatki, katere je marsikdaj le težko ugotoviti. Ce pogleilamo 3. številko prvega letnika Kro- nike, vidimo bogato zbirko slik šol, ki podpira strokovni članek o šolskih kronikah. Podobno so v ostalih številkah podprte s slikami razpra- ve o tehničnih muzejih ali razni zgodovinski spisi o Ljubljani. Vidi se, da nobena strokovna razprava ne more biti brez slik. Toda lahko je spis opremiti s slikami obstoječih zgradb, saj jih je treba samo fotografirati; v zadrego pa Jiride pisec, kadar bi rad uporabil sliko stavbe, Cii je že bila porušena, morda kot nalašč v ko- maj preteklem času, a je nima na razpolago. Zato naj ima tudi pisec razprave o gradbe- nem razvoju kakega kraja na razpolago dovolj slikovnega materiala in drugih podatkov v opi- sani gradbeni fototeki. , ^ ^. Anton Vončma ^ 184