$t. 65. V Gorici, v sredo dne 16. avgusta 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto Ub 11. uri predpoldno ter stane z izrednimi prilogami ¦r s »Kažipotom« ob novem letal vred po poŠti pre-tmarni ali v Gorici na dom poSiljana: to? loto ........1H K 20 h. ali gld. 60f) pol leta........« » 60 » » » 3-30 četrt lota.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stevv??. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A- Gabršček ,sak -«ian od 8. are zjutraj do'6. zvečer;""bb*n&flerjau" La od 3. do 12. ure. Na naroČila brez doposlaoe na-[roSnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vretab Če •iskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* Ittsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostonv Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrtita:'*** Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. ? v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od '8. do 12. dopoludne ter .od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr, na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plafiati loco Gorica; Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ««• -spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo npravniStvn. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse •leto 3 K 20 h ali gld. 1;60. ¦«¦..¦.- »Soča« in »Primorec« se' prodajata v Gorici v naši knjigarni, v iobakarni Schwarz v Šolski ulici,, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22;' v Trs*i v tobakarni Lavrenčič na trgu della le pdgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kdo dela prati veri in cerkvi? NaSi politikujoči duhovniki imajo [navado, da vsakega človeka, kdor noče Jnisliti le z njihovo glavo, označujejo za (brezverca, za sovražnika vere in cerkve. [Tako velja za brezverca in 3ovražnika cerkve marsikak dober mož, ki zaman Jugiblje, kaj vendar je storil, da mu na-jdevlje gospod nune taka označenja. Ugibati pa pravzaprav ni treba nič, le receniti je treba znati prav klerikalno politiko in njene glavne nositelje, pa hitro uvidi vsakdo, zakaj se zadirajo v ljudi z brezverci in sovražniki cerkve. Rečem ti, da mi ne porečeš, velja tudi tu. Oni sami so sovražniki cerkve, oni sami so brezverci; malopridni duhovnik? so tisti, ki zaslužijo v resnici vse tiste priimke, s katerimi obkladajo svojega bližnjega, ki hoče misliti s svojo glavo. Taki malopridni duhovniki pa gredo vedno dlje, in sedaj so priSli tako daleč, da uganjajo z Mdmi najrazličnejše sitnosti, tudi ka-dir no stoji politika v ospredju njlho-'h dejanj. Prišli so v svoji preSirnosti tako daleč, da delajo baš kar kočejo z ljudmi, da, celo zakramenta svetega : Aix nočejo deliti več, kadar prinesojo v božji hram Šibko dete, katero hočejo izročiti stariši katoliški cerkvi. Naši Čitatttlji se spominjajo, kaj se jo zgodilo v Kanalu in kaj zadnjič v Mavhinjah. Iz Rodeža so hiteli v Kanal s nobožno željo v srcu, da bi bilo šibko !»-•: deležno zakramenta svetega krsta. 'Ali dasi so povedali, zakaj so prišli v Kanal, so vendar naletoli presneto slabo, kajti zapodil je katoliški duhovnik bc-tre rekoč, da mu ni mar ne za dušo ne za tolo, naj gredo v Plavi, kamor spadajo sedaj. In šli so... V Mavhinjah se je očitno norčeval gospod nune z očetom, ki je hotel dati krstiti svojo doto, ker je odšel rajši drugam k nekemu pogrebu, oče pa je šel z botrom v Šem-polaj, kjer so ga tudi zapodili, in Šele v Devinu so ga uslišali, da so mu krstili dete. Tako naravnost odganjajo ljudi iz cerkve, tako jih podijo v — Ricmanje! Kdo pa bi bil kriv, če jo umrl otrok iz Rodeža ali oni iz Mavhinj brez krsta ? Stariši ne, pač pa le malomaren katoliški duhovnik, kateremu ni nič mar za blagor človeške duše. Toliko pridigujejo o nebesih in peklu, toliko trdijo, da brez svetega krsta ne more ni k do v nebesa - tu pa naravnost odganjajo ljudi iz cerkve, kadar prinesejo otroka krstit, če je kateri teh otrok umrl brez krsta, bi imeli interesanten slučaj, da ga je katoliški duhovnik opeharil za nebesa! — Zakaj pa delajo tako? Zato, ker sami nič ne verujejo; drugega si ni mogoče misliti. Saj je rekel v Kanalu, da mu ni mar ne z a dušo ne za telo!— V Pevmi n. pr. hoče imeti gospod nune botra, ki mu pokaže spovedni listek, v Št. Andrežu pa je vzel h krstu, ker ni hotel Čakati napovedanega časa, kar neko punico, ki je stala v cerkvi bosa, kakor je bila, je morala biti botra; poprašal jo ni nič,, Če je bila pri spovedi. Z gospodo seveda duhovščina postopa povsodi drugače. V mestu se vršijo vsi krsti gospode hitro kakor želijo, in za botra je lahko človek, ki ni bil 20 let pri spovedi. V Ročinju so krstili pred kratkim dete nekoga inženirja. Za botra je bil drug inženir, o katerem se trdi, da je žid! Tega seveda tudi niso vprašali, kdaj je bil zadnjič pri spovedi.------ Take neumestnosti, tako sitnosti, tako odganjanje od cerkve — to škoduje cerkvi in veri; duhovniki, ki to delajo, ti delajo proti veri in cerkvi, ti so sovražniki vere in cerkve pa tudi sovražniki ljudstva. Sčasoma ljudstvo sprevidi, da oni sami ne dajo nič na krst, in če jih bodo še dosti odganjali, bodo kmalu letali po naših vaseh okoli nekr-ščeni otroci, kakor v Ricmanjih. Enkrat se ljudstvo vendar spametuje, saj vidi sedaj, kako cenijo farji svete zakramente ! Sovražniki vere in cerkve in sovražniki ljudstva pa so tudi taki posvečene!, ki hrulijo ljudi po cerkvah, jih zmerjajo s faloti, kakor v Ravnici, ki delajo dražbo in prepir, kakor v Bi-ljani ob zadnjih volitvah, ki zapeljujejo ljudi v žganjepitje, odvračajo jih od virov izomike, kakor na Livku, ki vzgajajo take Marijine hčere, kakoršne je vzgojil sloveči pridigar Golob v Pod« gori, itd., itd. Vsi taki delajo proti veri, proti cerkvi. Pa se še dobi kr.k škof, ki stavlja taka bitja nad svetnike, nad Mater božjo, ter pravi, da jim je celo Bog pokoren! V resnici pa so taki duhovniki smrad iz pekla, kakor jO rekel papež, in takim veljajo besede svete Ililde-garde:... ljudstvo se zoper vas, d u h o v n e, v z d i g n e, vas zavrže, oropa in prepodi, ker ste čas m a š n i Š t v a zamudili. Poglavarji in 1 j udstvaporeko: Pojdimo in v r zimo hudobneže iz cerkve — ker ste jo omadeževali. Na Božje pripuščenje bodo narodi v svetovalnicah zoper vas govorili in sklepali, ker vašega mašništvain posvečevanja ne bodo čislali. Ž njimi se združijo kralji zemlje, da bi vas popolnoma zatrli in vaše posvetne zaklade nase potegnili. Svet poglavarjev se vtemzedini, vasčezmeje pregnati, ker ste s svojimi grehi nedolžno jagnje od sebe pregnali----« KoneČno prosimo vse naše somišljenike na deželi, da nam vse take reči, kakoršne so v tem članku in v prejšnjih noticah v listu omenjene, sporočajo spre ti; naj bodo prepričani, da delajo za dobro stvar, ljudstvu v prid! U 0 P i S I. Iz Gorice, iz delavskih krogov.— Pred nedolgim časom se je bavila „SoČa" s tisto »krepko delavsko organizacijo na Goriškem", katero ustanovlja Pavlica s pomočjo odvetniškega pridigarja dr, Dermasthe in drugih matadorjev, kateri so toli naklonjeni ubogemu trpinu delavcu, kakor turški paša. V onem članku svari delavstvo pred pogubno organizaeuo Črnih matadorjev in njihovih pritiklin, in daje neke migljaje, kako naj se delavec na sploh organizira, če hoče biti upoštevan. Motreč tudi jaz kot delavec razvijanje tega vprašanja, sem prišel do žalostnega zaključka,, da v Gorici, kar je delavcev Slovencev, v sedanjem času so ali navezani na lastno samoobrambo ali pa se pridružujejo Lahom. Ti jim iz „prijaz> usti" vsakega pol leta dovoljujejo, da smojo priti na kak javen shod, na katerem se spregovori tudi par slovenskih besed. V odboru nimajo Slovenci seveda nikake besede, pač pa morajo, če že hočejo veljati za organizirane, delati štafažo laškim preobjestnežem. Pred nedolgim časom so imeli neki tak shod težaki vseh vrst iz mesta. Na istem se je zahtevalo od navzočih, da pristopijo k organizaciji, potom katere bode zahtevali zvišanje plač in skrčenje delavskih ur. Vse, kar se je tam govorilo — seveda samo laško — lepo zveni in je vredno pomisleka, ali v onih rokah ne bo uspevalo, ker je na slabi podlagi. To bi bil en slučaj. Pred par dnevi je krožila po mestu neka okrožnica, v kateri je bilo povedano, da se ustanovi v Gorici neki „Circolo di studi sociali V ki bi imel nalogo prirejati predavanja in učiti ter Širiti omiko in izobrazbo med nižje sloje. Tudi ta je dobra ideja, ali zakaj se pri vsem tem nas prezira? Na čelu tega odbora stojč, Grof Monte Cristo. napisa! ft"!exandre Dumas. iDalje.) • In s temi besedami zapusti grofica Franca, ki ostane ne- I B«itov. ali so je grofica iz njega norčevala, ali je strah, ki ga |j in ko sta zapuščala svojo ložo, sem šel na koridor in ju I *" ; tQda ne vem, od kod prihajajo vama misli o drugem ttet'Ui °n ^e Zel° lep m zeJo skrbno °°lefcen mož> da je vi-| *> ^kor da si naroča svojo obleko pri Blinu ali Humanim na Francoskem. Nekoliko bled je, to je res, toda znano ti je, \ da je bleda barva znamenje odličnosti." Franc se nasmehne, kajti Albert je bil ponosen na to, da je bil bled. „Tudi sem prepričan," mu pravi Franc, „da so grofičine misli o tem možu nespametne. Ali je govoril, in ali si razločil katero izmed njegovih besed?" „Govoril je, toda romejsko. Jezik sem spoznal po nekaterih popačenih grških besedah. Povedati ti moram, moj ljubi, da sem se v Soli odlikoval v grščini." „Torej govoril je romejsko?" „Tako se mi zdi." „Gotovo je on," zamrmra Franc. „Kaj praviš?" nNič. A kaj pravzaprav delaš tukaj?" „ Povedati ti imam nekaj posebnega." „Kaj ?" „Da ne moreva dobiti voza, to ti je znano ?" ! „To pač vem, ker sva se zastonj trudila, da bi ga dobila." | »Torej meni je prišlo na misel nekaj izvrstnega." ! Franc pogleda Alberta kakor da njegovi iznajdljivosti ne zaupa posebno mnogo. ! „Moj ljubi," pravi Albert. »gledaš me tako, da bi moral Ipravzaprav zahtevati, da se za to opravičiš." I BIn pripravljen sem se opravičiti, moj ljubi, če je tvoja misel res tako duhovita kakor trdiš." »Torej poslušaj." „ Poslušam." »Midva nimava voza?" „Ne." „In konj?" „Tudi ne." „ Toda lahko bi dobila kareto?" „ Morda." - „In par volov?" »Skoro gotovo." »Torej, moj ljubi, čuj moj predlog. Kareto dam opremiti kot poljski voz ob žetvi, midva se oblečeva kot neapolitauska žanjca in bodeva predstavljala lepo sliko Leopolda Roberta in natura. Oe se bo hotela grofica obleči kot kmetica iz Puzzuoli ali Sorrenta ter naju spremljati, bode maškarada popolna, in grofica je pač dovolj lepa, da jo je lahko smatrati za original ,Žene z otrokom.'" „Za Boga," vsklikne Franc, »sedaj imaš prav, Albert, to je res krasna misel." „In čisto narodna, moj ljubi. Ah, gospodje Rimljani, vi menite, da bodeva tekala po ulicah peš kakor lazzaroni! In to zato, ker nimate dovolj voz in konj. Dobro, nadomestiva jih." „In ali si ta krasni načrt že komu razodel?" „ Najinemu hotelirju. Ko sem prišel domov, sem ga dal poklicati ter mu povedal svojo misel. Zagotovil me je, da ni ničesar na svetu storiti lažje kakor to. Hotel sem dati rogove volov pozlatiti, toda rekel mi je, da bi bili v to potrebni trije dnevi. Ta sicer nepotrebni kras morava torej opustiti." „In kje je?" „Kdo?" „Najin hotelir." „Šel je poizvedovat po vsem, kar bodeva rabila. Jutri bi stvar trajala predolgo." „Torej izveva vse še danes?" „Upam.tt Ta hip vtakne skozi vrata svojo glavo mojster Pastrini. BPermesso?" pravi. „ Gotovo je dovoljeno !u odvrne Franc. „Torej," pravi Albert, »ali ste našli kareto, ki jo želim, in zahtevane vole?" »Našel sem več kakor to," odgovori hotelir z najzado-voljnejšim obrazom na svetu. če se ne'motim, tukajšnji tiskarji. Pa seveda tem ni niti prišlo na um, da Gorica ni samo laško mesto, ter da je treba računati tudi na. drugo narodnost, ki vendar polni vrste proletarijata. To bi bil .drugi slučaj. Sedaj pa preidimo k tretjemu, ki je še najbolj zanimiv. Neki dan minolega tedna dobim v roke neko laško okrožnico, katera pa je bila namenjena v prvi vrsti tiskarjem goriškega mesta. V tej se jih pozivlje, naj pristopijo vsi brez razlike k demokratičnemu društvu, ter naj s tem pokažejo, da so oni pijonirji izobrazbe, ter da bi oni morali korakati v prvi vrsti, ter dajati drugim vzgled. Seveda tudi ta okrožnica je bila pisana samo v laškem jeziku; kdor razume laško, je prav, kdor ne, tudi prav. k teh slučajev se pač jasno razvidi, da je pač malo mari tukajšnjim laškim kolovodjam, ali so dotični, kateri bi imeli biti organizirani, zmožni onega jezika, v katerem se jim govori ali pošilja okrožnice. Zato pa mislim jaz, da mi Slovenci nimamo iskati tam nič, kjer bi se nas hotelo rabiti le za štafažo in statiste. Kako pa priti iz te zagate in pokazati tem prepotentom, kateri nas hočejo samo iz-lorabljati, ter si ustanavljajo društva, h katerim bi seveda morali prispevati tudi mi, ako hočemo biti deležni kake drobtinice, ki pade z njih mize? Jaz bi svetoval to-le; Zbere naj se par delavcev, In sicer iz vsake obrti, če le mogoče eden, ter naj lepo stvar vzamejo v roke in pridno proučijo, kako bi se dalo ustanoviti za goriške razmere dobro delavsko društvo ne glede na stranke. To bi bil prvi korak, in mislim, da bi se našlo tudi med našim razumništvom kakega, ki bi šel delavstvu na roko, vsaj v začetku, dokler se ne spravi vso stvar v pravi tir. To bi bil najboljši odgovor onim, kateri nas prezirajo, ter onim, kateri so dolžni in so si nadeli nalogo, da bodo zastopniki delavstva, ali Žalibog spe" na »pridobljenih lovorikah.tt Če mi slav. uredništvo dovoli, hočem pozneje napisati neke migljaje, po katerih bi se društvo ustanovilo, da bi uspevalo. (Prosimo. Opaž. ur.) Delavec. fe MI]MSke županije. — Našo*trditev, daje posegla v zadnji volilni boj tudi posojilnica, hočejo klerikalci po svoji stari navadi izpod-biti. Laž in obrekovanje je vse, pravijo v »Gorici", kar smo povedali o posojilnici. Koga hoče »Norica" dopričati o neresničnosti naših trditev ? Biijanskih občinarjev najmanj; ti so imeli zopet enkrat priliko spoznati, kdo da pravzaprav laže. Kar smo o posojilnici povedali, lahko tudi dokažemo. Zatrjevanje v »Gorici", da se posojilnica ni umešavala v občinsko volitev, je piškavo, ker je obnašanje predsednika posojilnice (namreč biljanskega župnika) nasproti našim pristašem naravnost tako, da nikogar ne mika, imeti ž njiooL opravili Župnik kaže pri vsaki priliki očitno so- vraštvo do županovih volilcev, kdo bi se po- i tem upal, mu biti dolžan ali hoditi k njemu po denar ter prenašati njegovo rentačenje. j Župnik hUjanski nikakor ne more razumeti, da | so biljanski občinarji postali kar na enkrat taki liberalci. Ne gre mu v glavo, kako je moglo to ljudstvo, vedno tako pobožno in ponižno, tako odločno proti njemu nastopiti; kako ao mogli volilci njega, župnika, tako vzvišeno osebo, pri volitvi prezreti, ne meneč se za njegovo kandidaturo. (V tretjem volilnem razredu je uamreč kandidiral tudi župnik.) Po župnikpvem mnenju je ta čia zavednih volilcev nad vse predrzen, kateri zasluži naj-ostrejšo grajo in kazen, zato kaže župnik pri vsaki priliki proti Županovim voliicem svojo mržnjo. Pravdo, da od žen naših volitev ni uiti hotel prejeti za sv. maše. S svojim obnašanjem inisU^upj^^i^jopIaši pohlevne ljudi, hoče jim nekako dopovedati, da so napravili veliko pregreho, ker niso volili ž njim. Tako obnašanje dušnega pastirja napram svojim ovčkam gotovo sv. vere ne utrdi. Da bi imel župr^v kaj vesti, ne morpl bi tako očitno nasio^ti proti interesu a- blagru cele občine. Zavoljo njegove kuharice in zavoljo moža njegove nekdanje dekle naj bi se ljudje pokorili njegovemu terorizmu in naj bi občina škodo trpelo ? 1 Mar misli župnik, da je ljudstvo še vedno tako nevedno, kakor bi si on želel. Kako hoče župnik, da bi ljudje volili ž njim, ko se je on sedaj združil z osebami, katere je sam nekdaj imenoval suroveže in zabiteže. Na župnikovi strani stoje sedaj možje, kojih pred volilnim bojem ni bilo videti nikoli v cerkvi, ki so bili prvi, ko je bilo treba povedati o duhovnikih in o župniku kako pikantno. Ti suroveži so sedaj župnikovi prijatelji, a pošteni in razumni možje, kateri so se nekdaj župniku preveč uklanjali in mu če le mogoče ustregli, ti so sedaj v njegovih očeh največji hudobneži. Zadnjič smo omenili, da je sploh glavni povzročitelj vsega prepira biljanski učitelj. Da ne poreče kdo, da smo to osebo neopravičeno napadli, hočemo vso zadevo natančneje pojasniti. Biljanskemu učitelju se že na obrazu čita hinavščina. Povedali smo že, da je bil ta človek nekdaj pod sedanjim županom občinski tajnik. Nič ni čudnega, če župan ni mogel izhajati s tajnikom, kateremu je bilo ljubše zahajati v župnišče na sladko rebulo in mastno pečenko, kakor opravljati vestno svojo tajniško dolžnost. Od dneva, ko je moral učitelj pustiti službo tajnika, ni bil več poseben prijatelj županov. Na skrivnem je skušal vedno jemati mu ugled. A «e samo proti županu, ampak tudi proti interesom cele občine je pričel ruvati učitelj. Medanska županija nasprotuje vedno pri vsaki priliki stremljenju naše. občine za napravo cesis Dobrovo-Vi-polže. Učitelj, ki je medanski rojak ter tudi tamošnji organist, je podpiral vedno prizadevanja svoje rodne občine glede omenjene ceste. V naši občini je edino le Zamar tej cesti nasproten. Temu je učitelj sestavil dolgo pri- tožbo o županu in protest proti imenovani cesti na deželni odbor. Vsi biljanski občinarji smo, zavzeti za napravo označene ceste. Kaj naj -rečemo o učitelju, katerega moramo mi plačevati, ki se pa drzne na take načine škodovati našim interesom ?! Učitelj si je bil gotov zmage ter je pred dnevom volitve očitno izjavil: »Jutri uničimo starašinstveni sklep glede ceste Dobrovo-Vipolže". No, ni se mu spolnila vroča želja. A še druge lepe načrte sta imela župnik in učitelj, ki se jima pa nikdar ne uresničijo. Učitelj in njegova fina soproga bi rada na stroške občine komodno živela. Stanovanje v šolskem poslopju jima je postalo pretgsno i\ preveč priprosto. Učitelj si je najel stanovanje v biljanskem kaplanišču, kar je morala biti želja tudi g. župnika, kateri je dobil sedaj v bližino ljubljeno mu tlruži-nico. Najemščina kaplanišča je zelo visoka, razuu tega mora učitelj plačevati tudi najem-ščino šolskega stanovanja, ker ni podal v pravem času odpovedi. Z marijonetatni, katere sta župnik in učitelj hotela spraviti v starešinstvo, bi se dala seveda najemščina odbiti ter stvar po njiju volji urediti. Bazun tega pa bi postal učitelj zopet občinski tajnik. S tajni-kovo plačo bi se dalo kaj opomoči, ker družina učiteljeva se množi in ž njo seveda tudi stroški. To so jasna in vsakemu občinarju lahko razumljiva dejftt.4 ter naj se župnik nikakor ne čudi, če se ljudje postali kar naenkrat liberalci, ker so uvideli, kam pes taco moli. Proti volitvi so klerikalci vložiti rekurz. Župnik in učitelj hočeta nadaljevati umazani boj, imeti hočeta po sili prepir. Mi se pa boja ne ustrašimo, saj vemo, da je pravica na naši strani; veter, ki ga delata, se spremeni v vihar, ki ju popolnoma podere. Spored slavnostnih prireditev poVodom odkritja Prešernovega spomenika dne ID. septembra 1905. v Ljubljani. Ob 10. uri dopoldne se zbero društva in odposlanstva pred „Narodnim domom". . Ob polu 11. uri dopoludne odkorakajo društva in odposlanstva v določenem -redu po Franc Jožefovi. cesti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer ob 11. uri dopoldne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja Hubada Ant. Nedvedovo kantato »Slava Prešernu"* Po kantati govori član odbora dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nakar se odkrije spomenik. Nato se vrste govori slovanskih odposlancev. Končno prevzame, po odboru pozvati, župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem »Strunam". Društva in korporacye odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez jubilejski most, po Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu mimo Vod-nikovego spomenika, čez Mestni, Stari trg in Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah, po Bregu čez Turjaški frg, po Gosposkih ulicah, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šelenburgovih ulicah, po Knaflovih ulicah mimo Valvazorjevega spomenika in po Blei-vveissovi cesti pred „Narodni dom". Ob 7. uri zvečer: komersi v »Narodnem domu", hotelu »Ilirija", hotelu »Llojrd" in v gostilnici »pri Novem svetu". •V Ljubljani, meseca avgusta 1905. Odbor za poslauljenje „Prešernouega spomenika". Domače in razne nouice. I Vojaške V88tl. — Dne 21. i m. dospe v \ Gorico tretja in četrta baterija topničarskega polka št. H, dne 25. t. m. prideta dva eska-orona kava!erye, nastanijo se v Ločniku. Baje pride en batalijon lovcev v Št. Andrež, dve kompaniji 87. pešpolka v Št. Peter. p Ražunskfdl Offcljalom pri tukajšnjem gozdar- , skem uradu je imenovan asistent Viktor B11- I bert. — Računskim praktikantom pri tem I uradu je imenovan Iv. Srebrnič. |j Vojaški novinci v tostranski polovici bodo!: pozvani letos v aktivno službo na dan IG. k oktobra. — Enoletni prostovoljci in novimif vojne mornarice pa na dan 2. oktobra. —: Nadomestni rezervisti bodo pozvani k vojaški L 8teden8ki izobrazbi najbrže šele pomladi! leta 1906; jeseni pridejo le k nekaterim toj)-;: niškim polkom, in pa oni, ki so bili potrjeni; ; v prejšnjih letih. — Onim vojakom, ki bodo j ; pridržani v vojaški službi po končani triletni! . službeni dobi, šteje čas do šestih tednov kot prva, in čas več kot šest tednov kot prva ju tretja orožna vaja. — Moštvi ki služi pri ogrskih polkih, pa je pristojno tukajšnji državni polovici, se ne sme pridržati F v službi, ampak odpustiti. — Moštvo, ki w' bilo predčasno — po dveh letih — odpuščeno, se pozove vnovič v vojake po preteku nekaj mesecev. — Kdor ostane prostovoljno v aktivni službi eno leto, bo prost treh vojaških vaj. — Ni pa izključeno, da še v posameznih določilih z ozirom na ogrsko krizo zgode kak izpremembe. '-— Na Ogrskem bodo odpuščeni po končani službeni dobi razven moštva, kije pristojno v Avstriji -- tudi enoletni prostovoljci — drugi vsi pa se pridrže še nadal;? v aktivni službi. — Sploh pa se do nadaljnfo \ določb ne smejo izvršiti na Ogrsken: pri jaštvu nikake izpremembe. (Dalje o prilogi.) , „0, moj ljubi gospod," vsklikne Albert, »čuvajte se, da j nama ne obljubite preveč." | »Le zaupajta mi, Ekscelenci," pravi mojster Pastrini samozavestno, j »Kaj nama imate torej povedati?" vpraša Franc. | »Znano vam je," odgovori krčmar, »da stanuje v istem nadstropju kakor vidva grof Monte-Cristo ?" »To bi pač mislil," pravi Albert, »kajti zaradi njega mo- j rava prebivati v takem stanovanju kakor dva dijaka v ulici! Samt-Nicolas-du-Caaardoiinet." »Torej ta pozna zadrego, v kateri staEkscelenci, in vama! nudi na razpolago dva prostora v sv.iem vozu in dva prostora pri oknih, katera si je najel v kavarni Rospoli." Albert in Franc se spogledata. »Toda,* vpraša Albert, »ali naj sprejmeva ponudbo tega moža, ki ga niti ne poznava?" »Kakšen človek pa je pravzaprav ta grof Monte-Cristo ?" vpraša Franc krčmarja. »Zelo visok gospod, ne vem gotovo, ali z Malte ali s Sicilije, toda odličen in bogat, da mu ni primere." »Zdi se mi," pravi Franc Albertu, „če bi ba ta mož res tako odličen, kakor trdi mojster Pastrini, da bi naju moral povabiti na drug način, bodisi pismeno ali..." Ta hip potrka nekdo na vrata. »Naprej!" pravi Franc. Na pragu vrat se prikaže sluga v zelo elegantni livreji. »Od grofa Monte-Cristo za gospoda Franca d'Epinay in za gospoda grofa Alberta de Morcerf," pravi ter odda krčmarju dve posetnici, kateri izroči ta mladima gospodoma. »Grof Monte-Cristo," nadaljuje sluga, »prosi gospoda dovoljenja, posetiti ju zjutraj, in želi vedeti, ob kateri uri ga gospoda najlažje sprejmeta." »Pri moji duši," zašepeče Albert Francu, »tu ni ničesar ugovarjati, to je vse v redu." »Povejte grofu," odvrne Franc, »da ga najprej posetiva] midva." Sluga odide. »To imenujem uljudnost," pravi Albert. »Imeli ste čisto prav, mojster Pastrini, to je človek, ki ve, kaj je treba storiti, ta vaš grof Monte-Cristo." »Torej sprejmeta njegovo ponudbo ?" vpraša krčmar. »To se razume," odvrne Albert. »Vendarmorati priznati, da mi je žal po kareti in žanjcih. In če bi naju za to ne od-škodovalo okno v kavarni Rospoli, menim, da bi raje vresničii svojo misel, ki mi je ugajala tako izborno. Kaj praviš k temu ti, Franc?" »Jaz pravim, da so tudi pri meni odločilna okna kavarne Rospoli," odvrne Franc Albertu. Ponudba prostorov na oknih kavarne Rospoli je spomnila Franca na pogovor v razvalinah Kolozeja, kjer je obljubil mož v plašču Transtiberčanu, da izpo^aje pomiloščenje za obsojenca. In ker je bil, Če ga niso varale vse njegove slutnje, mož v plašču ista oseba, katere pojav v gledališču Argentina je napravil nanj tako silen uiis, ni dvomil, da ga spozna, ter sklenil vstreči svoji radovednosti. Franc je prebil jeden del noči zoret brez spanja, kajti pred njegovo dušo so stopali vsi dogodki zadnjega časa ter razburjali njegovo domišljijo. Željno je pričakoval jutra, od katerega je upal pojasnila v tolikih ozirih. Če njegov sosed, grof Monte-Cristo, nima prstana, ki ga je imel Gyges in s katerega pomočjo se napravi nevidnega, mu to pot ne uide. Vstal je še pred osmo uro. Albert, ki ni imel istih vzrokov, da bi vstal zgodaj, je še sladko spal. Franc da poklicati krčmarja, ki pride s svojo navadno točnostjo. »Mojster Pastrini," mu reče,„ ali ne usmrtijo danes nekih hudodelcev?" »Da, Ekscelenca; toda če vprašate zato, da bi dobili okno, s katerega bi gledali ta prizor, ste se zmislili tega prepozno." »Ne," odvrne Franc; »sicer pa, če bi rad gledal ta prizor, bi našel prostor na Monte-Pincio." „0, Ekscelenca, mislim, da se pač ne bodete mešali v gnječo ljudstva, ki ima tam svoj naravni amfiteater.u »Skoro gotovo ne pojdem tja," pravi Franc; »toda vedeti želimo nekatere stvari, tičoče se tega." „Kaj ?" »Rad bi vedel, koliko je zločincev, kako se imenujejo i" kako jih usmrtijo." »To je zelo lahko, Ekscelenca, kajti pravkar smo dobili tavolette." »Kaj so tavolette?" »Tavolette so lesene table, katere ubežijo na večer predno usmrtijo hudodelce, na vse cestne ogle in na katerih je citati obsojenčevo ime, zločin in način njegove smrti. Ta nazus-nila imajo opomniti vernike, naj prosijo Boga, da podeli zlo črncem resnično kesanjfi." »In vam prineso tavolette, da združite svoje molitve z molitvami vernikov?" vpraša, Franc z dvomečhn obličjem. »Ne, Ekscelenca, jaz sem napravil z možem, ki Jih ote*x pogodbo, in donaša mi jih kako* vse druge oklice in gledališč j liste, da obvestim svoje goste, če bi morebiti radi gledali t j vršitev obsodbe." »O, to je zelo velika pazljivost!" vsklikne Franc. „0," pravi mojster Pastrini smehljaje, »to pač lahko rečem, da storim vse, kar je v mojih močeh, da zadovoljim visoke popotnike, ki mi izkažejo čast ter mi zaupajo." »To je res, moj ljubi gospod krčmar, in to povem vsfr kemu, ki bode hotel slišati,, to mi lahko verjamete. A zdajfcs rad Čital dotično tavoletto." »To je zelo lahko," pravi krčmar, »kajti jedno sem da! obesiti na hodnik." S temi besedami stopi iz sobe, sname tavoletto in jo Pri nese Francu. Tukaj dobeseden prevod tega razglasa: Priloga Jfote" it. 65. i to 16. avgusta 1905. Drago RiQR»n}6? — V Št. Vidu pri Brdu na Kranjskem s© je zgodilo nekaj posebnega. Umrl je tamkajšnji beueficijat, Po beneficija-tovi smrti jim je hodil nekaj nedelj proti dobremu plačilu oznanjevat besedo božjo pater iz Kamnika. To pa sčasoma ni bilo všeč domačemu župniku na Brdu, kije zaželel, da naj dajejo njegove ovčiee v Št. Vidu svojo volno njemu, ne pa „tujemu" patru iz Kamnika. Nedelja je bila in možje*Št. Vidčani str bili pobožno zbrani pri sveti maši, ki jo je daroval domači župnik. Pričela se je propoved, verniki so hlastno slušali besedam propovcd-nikovim in v cerkvi je zavladal' sveto razpoloženje, A mahoma se je polastil zbrajuh. yer-„ nikov splošen nemir iu razburjenje, ko je župnik s prižniee s trdim glasom oznanil, da so ure božje službe v Št, Vidu štete in da bodo —v—bodoče- morali- Št;-Vidčanihoditi v cerkev na Brdo, sama enkrat še bo „opravilo" v Št. Vidu in ta dan bo tudi »cerkveno darovanje", ki se ga naj verniki v obilnem številu, žrtvujoč bogate darove, zanesljivo udeleže. Ljudstvo je glasno, mrmralo in po kou-* ,* ii paši dajalo glasno duška svojemu ogorčenju in svoji nevolji. Po dobrem preudarku so sklenili - pasivno r e s i s t e n c o. Bilo je »opravilo" v Št. Vidu, bilo ju darovanje, a klopi so bile prazne, nekaj mladine je bilo pred altarjem in v zapuščenih cerkvenih klopeh je semtertja samevala kakšna stara ženica... Potem pa je zopet prišla nedelja in zopet so ubrano vabili zvonovi, kakor običajno k službi božji. Ko so izzveneli zadnji zvoki zvonov, vabečih vernike k molitvi s stolpovih lin, je pa stopil pred žrtvenik — ne župnik, fie duhovnik -- marveč domači srenjski župan in opravil po svoje božjo službo, ki je po cerkvenem obredu ni več hotel trpeti v šentvidski cerkvi domači župnik. In ko je bila pobožnost končana, je župan izpred oltarja s sonornim glasom oznauil, da-ostanejo Šentvid-čani v domači svoji cerkvi, da bodo odslej opravljali sami božjo službo po s voje, da ne gredo na noben način na Brdo in da se pod n o b e u i m pogojem no pokore župnikov i odredbi. Ti izjavi se je enodušno pridružila vsa občina in jelo se je celo razmotrivati vprašanje, ako fcl ne kazalo cerkvene razmere popolnoma uravnati po ric-manjskera vzoru. Kar uganjajo ti katoliški duhovniki, presega že vse meje. Za cerkev in vero jim je le še toliko mar, koliko pride v poštev nikdar sita bisaga. — Sedaj se pehajo ter pregovarjajo Št. Vidčane, naj nikdar ne gredo za Ric-raanjci, ali nam se zdi, da tako ravnanje z ljudstvom rodi sčasoma brez dvoma več Ric-lnanj, ne le eno! Le tako naprej! LaŠW izzlvači, — Pišejo nam: »Peljali so se v nedeljo zvečer s tramvajem iz Ajševice štirje gospodje, ena gospa in dve gospici Slovenki. Ostali sopotniki v tramvaju so bili Lahi. Ti Lahončki so bili polni navdušenja do Japoncev. To njih navdušenje je kazal posebno jeden s stalnim hreščečim „banzaj" kriča- njem. Slovenci so vedeli, da velja to izzivanje j njim, potrpeli pa so vsejedno malo, kakor je sploh naša slovenska navada, misleč, da že odjenja, posebno ker ga drugi niso podpirali z izzivanjem. Ko pa je bila slednjič izčrpana miroljubnost, mu je je eden izmed Slovencev na njegov „banzaj" odzdravil s krepkim „pe-reat"! — Nadaljni energični nastop Slovencev je zabrauil še nadaljno izzivanje in njih nav-^6«^4^^<^,^enjeni»^^ delati poklone Japocem in navduševati se zanje, naj gredo na Japonsko, po naši slovenski zemlji tega ne bodo delali! Omenjeni „banzajec" pa naj v drugo pazi, in zahvali naj se naši slovenski velikodušni miroljubnosti, da ni klical „banzaj" v cestnem jarku!" Zopet Lah sprejet v deželno službo. — Posle-dlce tega imenovanja?^--Pred kratkim je bil imenovan asistentom pri deželni hipotečni banki neki Furlan. Od slovenske strani se je nekaj gibalo za dobre slovenske kompetente, od laške so je celo nekaj obljubavalo, ali ko je prišel v deželnem odboru čas za glasovanje, se je izvršilo to na ta način, da je imenovan zopet Lah deželnim uradnikom. V njegovi kvalifikaciji sicer stoji, da zna tudi slovensko „iuolto bene", ali tisti „molto bene" poznamo predobro: „molto bene" — malo več kot nič! V tem slučaju je šlo od slovenske strani za to, da pride vendar zopet enkrat kak Slove ee v deželno službo, toda Lahi stoji trdovratno na tem, da morajo biti v deželni službi le Lahi, Slovencev je le toliko, kolikor jih že pač prav mora biti! — O novem imenovanju sn o izvedeli mi takoj, ali smo molčali, ker smo pričakovali, da se pride s posledicami v javnost. Takoj z vestjo o linenc *»nju Laha uradnikom v deželno hipotečno ^ ;ko, smo izvedeli tudi, da sta se odločila slovenska deželna odbornika za odpoved. Ker so šli Lahi tudi v tem slučaju svojo pot, sta podala demisijo Berbuč in Klančič — tako se je glasila vest! Klerikalna stranka pa o vsem tem še molči, dasi bi bila že lahko govorila; menda si dopisujejo z odstotnim dr. Gregorčičem, kije naj-brže vso reč že lepo pomečkal ali pa jo po-incčka. Pričakovali smo primernega naznanila o velevažnem dogodku odstopa slovenskih deželnih odbornikov, toda doslej še nismo culi nič, dasi bi bila javnost že lahko obveščena o tem, kaj sta ukrenila deželna odbornika: aH hočeta še nadalje slepo hlapčevati Lahom ali mislita, da bi bilo prav, če bi včasih obveljala tudi kaka slovenska beseda?! Za danes ne rečemo nič drugega več, govorili pa bomo še, pa še kako! Telovadno društvo Solkanski Sokol priredi dne 20. t. m. v Grg.irju veliko veselico na obširnih prostorih g. Jos. Budina. Zbirališče Sokolov bo v gostilni gosp. Ant. Boltarja v Solkanu. Odhod od tam točno ob 1. uri pdpoldne s prva-ško „Sokolsko godbo" na čelu. Pri dohodu v Grgar pozdrav s sodelujočimi društvi in občinskim predstojništvom. Piičetek veselice točno ob 3. uri popoldne s sledečim vspore-dom: 1, I. Aljaž: „Triglav moj dom", poje pevsko-bralno društvo „Orel'' s Trnovega; 2. P. Hug. Sattner: »Veseli zbor", poje »Sokol-ski pevski zbor" iz Solkana; 3. Vikt Parma: »Čolničku", meš. zbor, poje „Čepovanski pevski zbor"; 4. Kr. Vogrič: „Pomladni cvet", svira tamb. dr. „Vila" iz Čepovana; 5.......: „Na straži", poje društvo „Orel" s Trnovega; 6. Ant. Forster: »Domovini", poje Čepovanski pevski zbor ; 7. V. G. Brož: „U sladkoj sanji", svira tamb. dr. Vila iz ČepovafiaV 8'. Iv. pl. Zaje: Hrvaticam, poje Sokolski pevski zbor iz Solkana ; 9. Telovadba a) proste vaje; b) vaje na orodju. Izvaja Solkanski Sokol. Po veselici ples. Vstopnina k veselici 40 vin. Vstopnico k plesu v venčkih po 6 kom. za 1 krono. V slučaju slabega, vremena se veselica odloži. Nadejamo se obilne udeležbe posebno od bratskih na^dn^tev,-_^je_Jo^rra_Sokolska *vesefica v Grgarju in ob enem tudi prva veselica s teko obširnim vspoledom. Zavod gluhonemih. ~ O.našem deželnem zavodu gluhonemih moramo reči, da se nahaja v dobrih rokah. To pokazuje vsakoletna javna preskušnja, to je pokazala tudi letošnja v soboto dopoldne. Izvršena dela učencev in učenk, priučeno govorjenje ter vse izobraževanje kaže, koliko truda imajo voditelj Lenardig, učitelj Iiudcž ter učiteljice z gojenci. Uspehi na teh pa jim morajo biti v pravo zadoščenje, katero čuti tudi vsakdo, kdor je imel kdaj priliko prisostvovati taki preskušnji. Obisk je bil letos premajhen. Ljubljanski ŠkOf je birmal v Zagorju ob Savi. Med ljudstvom je vzbudilo splošno ogorčenje, ker je zahteval tamkajšnji duhovnik od starišev in botrov spovedne listke. Le težko je bilo ubraniti za časa birme vsklike ogorčenosti proti škofu. Sprejet ga je prišlo le 12 oseb. Ko je odhajal, je ljudstvo žvižgalo za njim s klicem: pereat škof!, proč z Jegličom 1 — Kar je sejal, to zanje. Laški lepaki Iz Postojne. - Za včerajšnjo veselico v postojski jami so bili razobešeni v Gorici po javnih lokalih le — laški lepaki, tiskani v Postojni! To je vzbujalo med Slovenci jako mnogo nevolje. — Kdo je to zakrivil? Ako so je poslalo iz Postojne v Gorico samo laške lepake, je to naroden greh, katerega se ne moro odpustiti. Slovenske krčmarje pa po-zivljemo, naj take vrste lepakov sploh ne ra-zobešajo v svojih lokalih. Nikjeri ne smemo dopustiti, da bi se nas preziralo! —Pripomnja: Lepaki so iz tiskarne Šeber nasledniki. Izpred SOdnIJe. — Josip Vogrič in Josip Božič sta dva mlada fanta iz Št. Ferjana. Pregrešila sta se nad JO letno B. Markočičevo večkrat, Rožič še nad 9 letno M. Vogričevo. Dobila sta prvi G mesecev težke ječe s postom na mesec, drugi 4 s postom na mesec. — Na leto dnij ječe s postom vsak mesec so obsodili 47 letno Terezo Knez, ker je zapeljevala nekje za Solkanom dečke 10—14 let k nenravnim dejanjem. Kolesar ponesrečil. — Včeraj pop. okoli 6. ure se je vračal domov s kolesom neki kovač iz Solkana; piše se Strosar. V bližini Mošeje trčil skupaj z nekim voznikom, in sicer tako nesrečno, da ga je zadelo ojo i$wib v prsi. Po, par minutah je umri. Zapustil je vdovo in 4"nedorasle otroke. .... ' Konj 86 j8 Splašil neki kmetici na Korsu v ponedeljek v jutro ter začel teči z. vozom/da se je bilo "bati kake nesreče. Mestni stražnik Tiberio pa je s pomočjo nekega gospoda ustavil konja ter tako preprečil kako nezgodo. Znižanje voznine pri. Južni železnici. — z dnem *1. sept. 1.1. zniža južna železnica vozninopri vseh takih rečeh, ki se lahko pokvarijo, kakor pri sadju, mleku, mesu itd. TurŠIČIn klas je pekla v Gradišču ob Soči deklica Eda Geat. Pri tem pa se je opekla po obrazu in po prsih, daje radi teh opeklin umrla. Ko še je to zgodilo, je devala mati drugo svoje dete v posteljo. Nesreča. — V soboto popoldne je šel po klancu na grad 22 letni Jos. Nardin. Pihal je močan veter, ki je prevrgel neki tram s hiše, mimo katere je šel. Padel mu je na glavo ter ga močno poškodoval. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Laško VSBUČIlISkO vprašanje. --- Pred kratkim so imeli Lahi v Vdfloriauu v Treutinu političen shod, na katerem so tudi govorili o vse-učiliškem vprašanju. In na tem shodu so vsprejeli resolucijo glede gesla: Trst ali pa nič! — pa tako-le: zbor se izjavlja nasprotnim principu „Trst ali pa niči", marveč je pripravljen privoliti v kak drugi sedež na laški zemlji, kjer bodi kal popolnemu zavodu kulturo laške narodnosti v državi. Torej tisto, kar smo že pred časom povedali v nekem uvodnem članku i Trst je le zastava — v resnici pa se borijo Lahi pri nas v glavnem za to, da bi dobili vseučilišče v kako mesto v primorskih deželah - Tren-tinci pa jim v tem oziru mešajo račune, ker, kakor se vidi vedno jasneje, se ne bodo končno prav nič branili juridično fakulteto v Roveretu! in Mirovni pogoji. Govori se, da smatra Witte za nemogoče, da bi prišlo do sporazuma. Po izjavi tajnika Karastovica, ki je tolmač Rusov, potrjuje ruski odgovor nekatere točke, druge pa odklanja. Govori se, da se ruski odgovor na ja-poske pogoje obrača proti vojni odškodnini in odstopu ozemlja -*. podlagi dejstva, da ni Rusija za vojno vorna; tudi je za na^^ju-vanje vojne pripravljena, torej ne pros* za mir kakor poražena dežela, ampak želi miru pod častnimi pogoji, ako mogoče. M pa mogoče, da plača Rusija vojno odškodnino, in da odstopi kako ozemlje. Frederic Passy je "VVitfceju in Komun brzojavil v imenu odbora, ki je v prilog miru na skrajnem Vztoku pripravil peticijo, v kateri se izraža želja po sklepu premirja in po zvršetku vojne. Peticija ima 100.000 podpisov, ki so bili nabrani v Avstro - Ogrski, v Franciji, Holandski in Švici. /Razglaša se, da se imata v torek 22. februarja, prvi dan karnevala, na trgu del Popolo po razsodbi Rote usmrtiti Andrea Rondolo, ker je umoril velečastitega in velespoštovanega dona Cesarja Torlinija, kanonika cerkve Saint-Jeau-de-Lati an, in Pep-pino, imenovan Rocca Priori, ker se mu je dokazalo, da živi v zve7,i z ostudnimi banditi Luigija Vampe in z ljudmi njegove čete. Prvi bode ,mazzolato' in drugi ,decapitato.' ^Usmiljene katoliške duše se prosijo, da molijo k Bogu za resnično kesanje teh dveh ubogih obsojencev !" To je bilo popolnoma isto, kar je čul Franc prejšnji večer v razvalinah Kolozeja: imeni obsojencev, vzrok in način smrti, vse se je strinjalo. Zdelo se je torej, da Transtiberčan ni bil nihče drugi kakor Luigi Vampa in mož v plašču pomorščak Simbad, ki je izvrševal v Rimu kakor v Porto-Vecehiu in v Tunisu svoja človekoljubna dejanja. Med tem je postala ura devet, in Franc hoče Alberta zbuditi, toda ta mu pride v njegovo valiko začudenje naproti čisto oblečen. Karneval mu je rojil po glavi ter ga zbudil prej kakor je pričakoval njegov prijatelj. »Torej,* pravi Franc krčmarju, »zdaj sva pripravljena oba. „AH menite, moj ljubi mojster Pastrini, da greva zdaj že lahko h grofu Monte-Cristo V" «0, gotovo," odvrne ta; „grof Monte-Cristo je navaduo zelo zgoden, in prepričan sem, da je vstal že pred dvema urama." »In menite, da se mu ne bode zdelo neprimerno, če ga poseliva že zdaj?" „Gotovo ne." »Torej, ARk% če si pripravljen..." »Popolnoma pripravljen," pravi Albert. »Torej se pojdiva zahvalit svojemu sosedu za njegovo prijaznost." »Pojdiva." Frane in Albert sta imela prehoditi samo koridor. Krčmar P'e pred njima ter pozvoni. Sluga odpre vrata. „1 Signori Francesi," pravi krčmar. Sluga se pokloni in jima napravi znamenje, naj vstopita. Pustivši za seboj dve krasni sobi, kakoršnih Franc in Albert v tem hotelu nista pričakovala, pridejo končno v zelo eleganten salon. »Naj Ekscelenci izvolita sesti," pravi sluga, »takoj vaju naznanim gospodu grofu." V trenotku, ko se odpro vrata, se začuje glas guzle, ki pa takoj zopet zamre. Vrata, ki so se odprla za hip, so spustila* v salon takorekoČ le dihljaj teh glasov. Franc in Albert pogledata zdaj drug drugega, zdaj preproge, opravo, slike in orožje, kar je krasilo sobo. »Torej," vpraša Franc svojega prijatelja, „kaj praviš k temu." „Pri moji duši, prijatelj, jaz pravim, da mora biti najin sosed bankir, ki je napravil velik dobiček v španskih fondih, ali pa kak princ, ki potuje ineognito." „Pst!" pravi Franc. „Kmalu izveva, kajti tukaj je." Res čujeta mladeniča, kako se odpro vrata, zavese se razdrle in pred njima obstoji lastnik tako velikega bogastva. Albert mu stopi naproti, Franc pa ostane kakor prtoit na svojem mestu. Mož, ki je vstopil, ni bil nihče drugi kakor mož iz k napoznanec iz razvalin, skrivnostni gostitelj z otoka Monte-Cristo. , XIV. La mazzolata. „Gospoda," pravi vstopivši grof Monte-Cristo, »oprostita, da sem se dal prehiteti, kajti če bi bil prišel jaz prej k vama, bi se bil moral bati, da vaju bom nadlegoval. Sicer pa sta mi dala povedati, da prideta, in na razpolago sem vama." „Midvn, Franc in jaz, se vam imava tisočkrat zahvaliti, gospod grof," pravi Albert. .,Rešili ste naju iz velike zadrege, kajti baš sva bila na tem, da izumeva najoriginalnejši voz, in tedaj nama je došlo vaše prijazno povabilo." „E, moj Bog, gospoda," odvrne grof, namignivši mladima gospodoma, naj sedeta, „da sta ostala tako dolgo v zadregi, tega je kriv neumni Pastrini; niti besedice mi ni zinil o tem, dasi je videl, kako sem samoten in moram želeti prilike, da se seznanim s svojimi sosedi. Gotovo sta opazila, da sem takoj, ko sem izvedel, da vama morem biti na kak način uslužen, z em izrabil priliko in vama izročil svoj poklon." Mlada popotnika se prikloneta. Franc ni mogel izprego-vorite še nobene besedice; odločil se ni še za nič, kajti grof ni pokazal na noben način, da hoče vzbuditi spomin na njuii prvi sestanek, ali želi, da ga vzhudi Franc, in ta je dvomil, ali naj namigne s kako besedico na preteklost, ali naj prepusti ves razvoj bodočnosti. Sicer pa kljub temu, da je bil prepričan, da je ta mož isti, katerega je videl sinoči v loži, vendar ni mogel trditi z jednako gotovostjo, da je to zastrti tujec, katerega je videl predsinočnem v razvalinah in ga nehote poslušal. Sklenil je torej, da pusti, naj se razvajajo stvari svobodno, ne da bi grofa po čem vprašal. Sicer pa je bil na boljšem od iijjga, kajti on je bil mojster njegove skrivnosti, dočim ni mogel doseči grof nobene moči nad Francem, ki ni imel ničesar skrivati. Vendar sklene, da poskusi napeljati pogovor tako, da prežene nekaj svojih dvomov. »Gospod grof," mu pravi, »bili ste tako prijazni ter nama ponudili prostor v svojem vozu iri na svojih oknih, v kavarni Rospoli; ali bi nama pa ne mogli morda povedati, kako bi si dobila prostor na trgu del Popolo?" ',.,.-.', „0 da, to je res," odvrne grof raztreseno ves Čas pazljivo motreč Morcerfa, „ali se nima vršiti na trgu del Popolo nekaj takega kot izvršitev smrtne obsodbe?" „Da," odvrne Franc, vesel, da je prišel sum tja, kjer ga je hotel imeti. ~ Rhs^i In Japcmaki naspraft Mira. Zakaj stoji Rusija ob v?ej želji po miru nevstraSeno nasproti defenzivni vojni? Ker se zamore nadejati, da ugonobi nasprotnika fi-nancijeino in gospedarsko. Rusi so.prepričani, da se Japonska nahaja v slabem finan6nem položaju. Ona ni pripravljena na dolgo vojno. To se vidi že iz tega, da raje stavlja v nevarnost mir nego da bi se odpovedala vojni, odškodnini. — Kmalo potem, ko je počil prvi strel, je car sklical v posvetovanje shod finančnega odseka, da se posvetuje o prvem vnanjem posojilu. TVitte je v krepkih izrazih izrekel svoje obžalovanje, da se je dežela spustila v drago, brezpotrebno in krvavo vojno, da se je podala na tako nespameten način, da ni niti ukrenila potrebnih priprav. Witte je rekel tedaj: Trdno sem prepričan, in niti even-tuelne zmage naše armade in mornarice ne mprejo omajati tega mojega prepričanja, da konečno Japonska ne bo poražena s puškami in topovi, marveč da bo poražena potom procesa finančne onemoglosti. •— Japonska si je mnogo izposodila in rabi še mnogo več. Razloček med obema državama je tak, kakor med veletržcem in človekom brez premoženja. Oni dobifa posojila brez zastave, poslednji mora ponesti v zastavljavnico uro in frak. Japonska ima kakor zadnji zastavni predmet samo še železnice. Res je, da Rasija ni zamogla dobiti posojila pod ugodnimi pogoji, toda to ne radi svoje insolvence, marveč radi notranjih nemirov. Ali, če bi bfla Rusija hoteli imeti na vsak način denarja, bi bila dobila ogromnih svot. Rusija porab\ja na leto 100 do 200 mifijonov funtov šterlinov državnih dohodkov. Japonska je do konca finančnega leta v marcu porabila 185 milijonov, torej na leto 125 milijonov, ko ima le 30 milijonov funtov letnih dohodkov. Dočim porablja torej Rusija le polovico svojih letnih dohodkov, trosi Japonska ne more nadaljevati vojne do skrajne meje. Ker je Witte od svoje strani na kratko izjavil da Rusi prav v teh točkah ne odje-njujo, je jasno, da niso v političnih krogih v Londonu danes zvečer še prav verjeli o miru. Glede sklepa miru se listi izražajo zelo pesimistično. Dopisnik ^Novoje Vremja" br-zojavlja iz Portsmoutha, da skoraj ni pričakovati dobrega konca, in dopisnik »Rusa" poroča: Tukaj prevladuje mnenje, da ne pride do sklepa miru. Petrograjski listi sploh izjavljajo, da ni možno vsprejeti japonskih pogojev, ki so bili brzojavnim potom sporočeni. Parižki »Journal" je izvedel, da bo mir moženna nastopni podlagi: Protektorat Japonske nad Korejo, odstop otoka Sahalina, povrnitev Mandžurije, izvzemši Harbin, odstop Port Arturja, katerega utrdbe se porušijo. Financijelna kombinacija, ki bi imela za predmet, da Rusija odstopi železnico Japonski Vsprejem Japonske v koncert velesil in uvedenje na evropski finančni trg. »Lokal-Anzeiger" pa poroča iz Petro-grada: Tukaj se pozitivno sodi, da bo Rusija nadaljevala vojno. V minolem tednu je odSlo na Bkrajni Vztok mnogo čet in veliko število topov. Japonci ieli miru. Petrograjskemu listu „Rus" so brzojavili z bojišča, . da zapuščajo Japonci svoje utrdbe, ko se približujejo kozaki, mečejo v zrak svoje čepice z vskliki: „Mir, mir". Kozaki odgovajajo s streljanjem: tedaj hite Japonci nazaj v vtrdbe ter streljajo na kozake. Ruski odgovor na Japonske zahteve. Iz Portsmoutha javljajo od i 2. t. m. v London: Ruski odgovor je bil izročen Japoncem danes predpoludne v arzenalu mornarice, kjer so se sešli ruski in japonski pooblaščenci. Odgovor je sestavljen na angležkem in japonskem jeziku. Zborovanje se je na to odgodilo na popoludne ali najkasneje na jutri; na bodoči seji podajo Japonci repliko. Gotovo'"je/ da so Japoci kakor glavno stvar zahtevali otok Sahalin in„ vojno odškodnino, oboje je Rusija odklonila. Je-li že ta odklonitev defini-tivna ali ne, se ne more predvidjati. — Japonski odposlanec Matsumoto je Izjavil, da se Rusi jako motijo, ako mislijo, da ne bodo Japonci vstrajali pri teh dveh točkah. Ako bi baron Komura v teh dveh točkah odjema!, tedaj bo javno mnenje v Japonski tako silno, da ga umore. 0 mirovnih pogajanjih. »Matin" je 13. t. m. priobčil razgovor z \Vittejem, ki je tajil, da bi bil baronu Komun predlagal sklep premirja. Witte je na tem razgovoru pokazal na resnost vprašanj, o katerih se je na konferenci razpravi alo, vprašanja, ki so pripravna, da nastane iz njjh svetovna vojna. Obžaluje, da se Japonci branijo priobčiti razprave. On še ne sluti, kako da bo zvršila konferenca. Vedenje Japoncev mu je nerazumljivo. Oni niso odgovoriii na rusko noto, marveč so predlagali, naj se o njihovih pogojih razpravlja točko za točko. V mirovnih sejah sklepajo o posameznih točkah japonskih pogojev. Sprejeli so: Rusija pripozna protektorat Japonske nad Korejo, Mandžurija se sprazni, Rusi in Japonci so odpovedo posebnim privilegijem do nje, vshodna železnica južno od Harbina se odstopi Kitajski. Razgled po suetu. Državni Zbor bo sklican najbrže začetkom septembra. Deželni zbori pridejo pozneje na vrsto, kakor pač se obrne politični položaj glede na ogrsko krizo. Namestnikom V Dalmaciji bo imenovan, kakor se poroča z Dunaja, dvorni svetnik Nardelli, ki sedaj vodi dalmat. namestništvo. Zaklali SO v Trstu na cesti 26 letnega Ant. Katerja. Ta je miril razgrajače v neki gostilni, to so mu plačali z nožem na cesti. Katerja so prenesli v bolnišnico, kjer je takoj umrl. Napadalce so zaprli. Oporoka zobozdravnika. — Neki. angleški zo- bodravnik je skozi 50 let ruval zobe svojim someščanom in drugim. Poslednja želja nje- gova je bila ta, da naj pokopljejo ž njim vse zobe, katere je v svoji karijeri poruval. 300.000 zob so spustai ž njim v grob. HttdO nevihto S toča so imeli v soboto dop. v Trstu. Toča je podala debela kot jajca. Napravila je po hišah mnoge škode, ker je pobila nebroj šip, pa tudi vrtove je poškodovala. Celje. — Včeraj teden se je zbralo znatno število celjskih Slovencev vsled poziva političnega društva „Naprej" v mali dvorani »Narodnega doma". Predmet posvetovanja je bil, da se store potrebni koraki zoper poulična nasilstva celjskih Nemcev zoper Slovence. Po vsestranskem uvaževanju dogodi ov pretekle noči in pojasnilih o pripravljenih novih nemških izgredih, se je soglasno sklenilo, takoj se obrniti iznova brzojavnim potom zaradi energičnejšega nastopanja zoper nasilnike na c. kr. namestnijo v Gradec, nadalje takoj poslati deputaeijo na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju in se je soglasno sklenila resolucija, da se vlada poživlja odvzeti mestni občini z ozirom na položaj policijsko oblast in da se store s strani poklicanih činiteljeV vsi potrebni koraki, da se doseže podržavljenje policije v Celju. — Čez malo ur se dospele iz Gradca od c. kr. namestnije brzojavke z odgovorom, da se je uvedla zoper povzročitelje izgredov preiskava ter da je preskrbljeno, da se izgredi zadušijo. Celjski župan in občinski svet so dobili zopet dolg nos iz Gradca. Okrajno glavarstvo je prevzelo v torek skrb za javni red, ker se je županstvo izkazalo nezmožnim in pristranskim. Sedaj je pa takoj mir. Spominjamo se zadnjega obiska Čehov. Takrat so tudi pritožili Slovenci v Gradec, in namestništvo je brzojavno ukazalo županstvu, da naj naredi takoj mir, sicer se razpusti občinski svet. To je letal tisti dan ves občinski svet od biše do hiše, zvečer pa so bile vse ulice prazne. To jasno kaže, ck delajo gospodje v občinski hiši in pa druhal na ulici „pod eno kapo". Tujci, ki se mudijo v Celju, se nad izgredi celjske »inteligence" silno zgražajo in so tako ogorčeni, da zapuščajo mesto. V ponedeljek zvečer, ko je pobesuela iruhal tulila in cvilila po ulicah ter rjovela nad Slovenci, sta dva tujca izjavila, da takoj odpotujeta, ker človek med tako cigansko druhaljo ni varen svojega življenja. Med onimi, ki m najhujše divjali so bili zlasti uslužbenci najzagrizenejših nemčur-skih tvrdk, prodajaln iii obrtnij. Še vedno so zoper Slovence najhujše nastopali, jih napadali in hrulili ravno oni ljudje, katere Slovenci živijo. Teh demonstracij so se udeležili skoraj brez izjeme uslužbenci vseh nemških tvrdk v Celju, obrtnij, celo dveh gostiln, katere Slovenci skoro izključno sami podpirajo! — Teh demonstracij so se nadalje udeležili gimnazijci, in celo c. kr. uradniki; nekatera imena teh so znana c. kr. okr. glavarstvu, _D. W." pri-znavp, da so.se teh pobalinskih izgredov ude-ležiL baje ,,visoko inteligentni krogi". Da, bili so v tolpi tudi sivi osli! — V Madridu je pogorela tobačna tovarna* Ker je bil močan veter, je bilo gašenje težko. Makedonija. — Močna četa Grkov je udrla v vas Paleohovo, zažgala cerkveno knjige, napravila razno škodo ter vzela s seboj dva odličnejša moža. Zažugala je vasi s strogo kaznijo, ako se ne izjavi za Grke. Srbija. — Ministerstvo Stojanovič-je potem, ko je izvršilo svojo misijo z novimi volitvami v skupščino, odstopilo. Ali sestavilo se je hitro novo ministerstvo, v katerem je zopet Stojanovič predsednik. Poletna avstrijsa eekadra je dospela 12. t. m. na Reko ter potem odplula v Pulj. Oblak se je utrgal In razdjal mesto. - Nad cvetočim rudarskim mestom G«auajaoto v Mehiki se je utrgal oblak ter popolnoma razdjal mesto. Tudi več ljudi je utonilo. Vihar z nalivom je prišel povsem nepričakovano. Mestcr leži v kotanji med hribi, s katerih je lila voda v takih potokih, da je segala v mestu preko 30 črevljev visoko. V kratkem času je bilo vse uničeno. Mnogo manjših hiš je hudourno valovje kar odneslo, večje hiše pa so se zrušile, tako tudi gledališče, ki je bilo šele pred kratkim zgrajeno za tri milijone mark. Valovi so vdrli skozi okna v hiše ter pokopali v posteljah speče osebe. Baje je utonilo nad 1000 oseb. tlstrefll svojo ženo. — v Posiiipu blizu Neaplja je ustrelil znameniti rimski kipar Filip Cifariello svojo ženo iz ljubosumnosti. Njegova žena je bila prej Šansonetka. Potem se je sam prijavil sodniji. V Išlu sta se sešla včeraj angleški kralj in avstrijski cesar. Norveška. — V Norvoški se vrši sedaj glasovanje za ločitev od Švedske. Iz Kristia-nije poročajo, da je do 14. t. m. glasovalo za ločitev 321.197 volilcev, proti pa 161. Ustava V Črni gori. Uradni list »Glas Črnogorca" je prinesel ravnokar tri knezove na-redbe, ki ostanejo zgodovinskega pomena za Črno goro. -Ustanovila se je narodna banka, izšel je povsem moderni tiskovni zakon, in Črna gora dobi ustavni parlament. Volitve v novo narodno skupščino bodo splošne in brez vsakršnega pritiska. Narodna skupščina s<> sestane že v jeseni ter se ji predložijo vsi računski sklepi in državni proračuni v odo-brenje. Konkurenca laške Industrije z avstrijsko. — Letno poročilo dunajske trgovske in obrtne zbornice poroča o konkurenci Italije «a svetovnem trgu, ki se pojavlja že nekaj let. Laška tekstilna industrija* industrija s klobuki dela občutno konkurenco naši že doma. Posebno občutna pa je konkurenca laška proti avstrijski v izvozu v. Orijent, in sicer v zadnjem času ne le v tekstilni, marveč tudi v drugih strokah. M^f)jiže^f)osh Ne kliči vraga! — Šaloigra v enem dejanju s petjem. Spisal in izdal Jaka Stoka v Trstu, ulica Giorgio Galotti 18/11., kjer se dobiva knjižica po 50 v komad, po pošti 10 v več „ Čakajte, čakajte, mislim, da sem dal včeraj svojemu in-tendantn tudi v tem oziru neko nalogo; morebiti vam izka-žem lahko tudi to malo uslugo." Grof trikrat pozvoni. Takoj se prikaže mož, star petinštirideset do petdeset let, ki je bil tihotapcu, kateri je spremil Franca v jamo na otoku, jednak kakor je jedna vodna kaplja jednaka drugi. A vendar se zdi, da Franca ne pozna. »Gospod Bertuccio," pravi grof, »ali ste poskusili, kakor sem vam naročil včeraj, najeti mi okno na trgu del Popolo?" „Da, Ekscelenca," odvrne iutendant, »toda bilo je že zelo pozno." . »Kako!" pravi grof in namrši svoje obrvi. ,.Ali vam n>-sem rekel, da je hočem imeti?" »In Ekscelenca je tudi ima, in sicer ono, katero si je dal najeti princ Lobanjev; toda jaz sem obljubil, da plačam več sto.. »Prav, prav, gospod Bertuccio, ne mučite teh gospodov s pripovedovanjem podrobnosti^ Dobili ste okno, to je vse, kar je bilo treba. Dajte kočijažu naslov hiše in počakajte na stopnicah, da nas spremite; to zadostuje: pojdite!" Intendant pozdravi in hoče oditi. »Ah/ mu pravi grof, »bodite tako dobri in vprašajte Pastrinija, če je že dobil tavolette iu če mi jih hoče poslati s programom usmrtitve vred.* »Pustite to," ga prekine Franc in potegne iz žepa biljež-nico; Jaz sem imel tavoletto že v rokah in si je prepisal." »Prav; torej, gospod Bertuccio, vi lahko odidete, zdaj vas ne potrebujem. Vendar naročite, naj nam javijo, kdaj bode pripravljen zajutrek. Saj mi izkažeta prijaznost in bodeta za-jutrekovala z menoj, gospoda?" »Gospod grof," pravi Albert, »to bi se m reklo izrabljati! vašo dobrotljivost." »Ne, nasprotno mi napravita največje veselje; v Parisu mi vse to povrneta, bodisi že jeden izmed vajn ali oba. Gospod Bertuccio, dajte pogrniti za tri.* Nato vzame iz Franceve roke bilježnico. »Tu je torej citati," nadaljuje z glasom, s kakorSnim či-tamo navadno javne razglase, „da se imata v torek 22. febru-varja, prvi dan karnevala na trgu del Popolo po razsodbi Rote usmrtiti Andrea T^ndolo, ker je umoril velečastitega in vele-spoštovanega dona Cesarja Toriinija, kanonika cerkve Saint-Jean-de-Lateran, in ± eppino, imenovan Rocca Priori, ker se mu je dokazalo, da živi v zvezi z ostudnimi banditi Luigija Vampe in z ljudmi njegove čete,..' »Hm! ,Prvi bode mazzolato, drugi decapitato.*' Da, res," nadaljuje grof, »tako je bilo določeno prvotno, toda menim, da se je stvar včeraj izpremenila in da se slavnost ne bo vršila po tem vzporedu." ,Bah!" pravi Franc. ,Da, sinočni večer sem prebil pri kardinalu Rospiglijo-siju, in tam se je govorilo, da so smrtjednega izmed zločincev preložili." Andrea Rondola? vpraša Franc. Ne," odvrne grof iialdmafno, »smrt drngega" —pri tem pogleda na bilježnico, kakor da se ne more zmisltti imena Peppina, imenovanega Rocca Priori. To vam škoduje, da ne bodete videli gilotinade, toda ostane vam mazzolata, ki je zelo nenavaden način smrti, zlasti če jo človek vidi prvič, da, še celo drugič, dočim je prvi način, katerega morate pa tudi spoznati, preveč priprost. To ni nič nepričakovanega. Mandate1 se ne moti, ne trepeče, ne zamahne napačno, si ne pouiišija trideset korakov od cilja nalik vojaku, ki je imel obglaviti grofa de Chalais, katerega mu je poleg tega Se* prav posebno priporočil Richelieu. „Ah," pristavi grof prezirljivo, »ne govorimo o usmrtitvah Evropejcev, ti ne razumejo ničesar in so še v povojih ali pa že v starosti krutosti." »Resnično, gospod grof," odvrne Franc, »človek bi mislil, da ste proučili, kar se tiče načina usmrtitve, vse narode." „Res je malo načinov, katerih bi no bil videl" odvrne grof hladno. „Iu ali vam je bilo v zabavo, prisostovati tem strašnim prizorom?" »Prvič sem čutil stud, drugič ravnodušnost, tretjič radovednost." »Radovednost! Ali veste, daje ta beseda strašna?" »Zakaj ? Človek se ničesar na svetu ne boji tako vi^U kakor smrti; ali torej ni naravno, da ga miče vedeti, na kakšen način lahko zapusti duša telo, na kakšen način prestopijo ljudje prag, ki vede od biti do ne biti, z ozirom na različne značaje, različne stopinje omike, različne narode ? Kar se tiče mene, vas zagotavljam, da umre Človek tem lažje, čim več ljudij je videl umreti; po mojih mislih je torej smrt muka, toda ne največja, ki je mogoča." »Ne razumem vas prav," pravi Franc, »in prosim vas, da mi razjasnite to, kajti ne morete si misliti, kako zelo vzbujajo vaše besede mojo radovednost." Poslušajte," pravi grof, in obličje mu zalije žolč kakor drugim ljudem kri. »Če bi vam umoril kdo z nezaslišanimi mukami, z dolgimi, brezkončnimi bolečinami očeta, mater ali zaročenko, kratko rečeno jedno onih bitij, katero zapusti v srcu, če nam je iztrgajo iz njega, globoko, vedno krvavečo rano in nenapolnljivo praznoto, — ali bi se vam zdelo zadoščenje, katero vam morejo dati človeške postave, zadostno? Ali bi vam bile bolečine vaše duše, ki ne ponehajo nikdar, jednake strahu pred smrtjo, ki traja nekaj tednov, recimo celo nekaj mesecev, in nekaj trenotkov trajajoči telesni bolečin^ ko loči sekira gi-lotine glavo vašega sovražnika od njegovega telesa?" „Da," odgovori Franc, »vem da človeška pravica ni zadostna niti kot maščevalka, niti kot tolažnica; ona le prelije kri onega, ki je prelival kri, to je vse; več, uego ji je mogoče storiti, ne smemo od nje zahtevati. * (Dalje pridni Išče se učenca za knjigarno in trgovino z muzikalijami ¦ in umetninami. ' Ponudbe na: Goriška Tiskarna fl.SabršCek. Isampijone, krožnike, prliče iz papirja prodaja po ugodnih cenah .._ knjigarna A. Gabršček. Andrej Fajt pekovski mojster j v Strici Corsi Franc. 6ins. it. 2. filiJAlUA V isti ulici št. 20. r*- Sp^gLer?Anaxg5iIa vsakovrstnega | peciva, tudi najfmejega, zaT nove I maše in godove, kolače za bir-| mance, poroke itd. Vsa naročila [ izvrSuje točno in natančco po želji i naročnikov. I Ima tudi na prodaj različne moke, | fino pecivo, fina vina in likerje > po zmernih cenah. ¦ j Za T.llko nog priporočil goriške t , pince, potice Itd. S Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARNE /\. GABRŠČEK V GORICI 1. La klavir. Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — Izvrstno delo. Slovenci naj :e učč klavirja po tej slovenski Soli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K 180 II. „ ......„1-80 HI. „ ......„ 2-20 IV. „ ......„2-60 Album slovenskih napevov. 50na~^ rodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek ........K 3— , H. „ .........„ 3- Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 320 Album srpskih pesama. (Album National Serbe.) 100 pesmij. Za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar.........K 320 Album čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorskv. Llf 1510. K 2 — Russkija narodnija pjesni. Pycc«in iinpojiiiMii iiisciui. Album National Russe.) K 280 Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K 1'— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K 1 — HOFFMEISTER K. Bledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko.........K 260 Podoknica iz »Teharskih plemičev". — Transkripcija za klavir s podloženim besedilom............K 1*— Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4............K 080 Scherzo, Intermezzo in Valjček. — Op. 6............K 260 J. IPAVIC. „Možiček". Enodejanska pantomina. — Osebe: Pterrot, Pierrette, Colombine, njuna ; hči, Harlekin, mlade deklice, Colombinine pri-! jateljice........... . K 5 — j VIKTOR PARMA. j Beia Ljubljana. Valjček po slovanskih j napevih............ K 240 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Jos. ! Stritarja. (S petjem ad libitum. Besedilo pod- j loženo.)...........K 120 j Pozdrav Oorenjskej. Valjček po slo- j vanskih napevih.........K 2-— j Slovanske cvetke. Potpourri po slo- I vanskih napevih.........K 3-— ¦j Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2'50 P. HUGOLIN SATTNER. » Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 060 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. — Parafraza. Op. 2............K 080 Zvezdica. Polka-mazurka. Op. 9. K 090 FR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o S. . . K 160 , II. . . „ 1-60 Valses pour Piano .... „ 160 Mazurkas „ ...... 2'— Nocturnes „ . . . . „ 2*20 Sonate. (C-mol, B^niol, H-moI.) „ 220 Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. „ 3*20 Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, 64 po............20 vin. Op. 18, 29, 31, 34, 38 . . . . 40 „ ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cčlebres pour Piano. Ltf 1895. — (17 slovečih skladb.) ... K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24......K 2 — MOSZKOWSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. K 2 — Španski plesi. Op. 12. ... K 360 ŠARWENKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2 — % (gosli 11) klcH>!>. FRANJO KREŽMA. Moje sanje. Romanca za gos'? s sprem- ! Ijevanjem klavirja. . .".....K 0'40 MOSZKOWSKl MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi. Op. 55. Prs 2905...........K 260 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2 — JOS. PAUKNER. Češke" Album. 20 transkripcij na češke pesmi. — Llf 1569........K 260 ANT. RUBINSTEIN. Sonata. Op. 13. vG-dur. Prs 1338. K 260 WIENIAWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. — Op. 6. Llf 1928...........K 220 Polonaise de Concert. — Op. 4. Llf 1929. .......... K 260 g. Ž$® cifre Poduk v igranju na citrah. Sestavil F«n Sal. Koželjski. J. zvezek . . . K3--II. „ . . . „ 3- l III. „ . . . „ 2-60 : (Izvrstna šola za citre. Že v I. zvezku so •alike narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že j lepa zbirka narodnih in ume. h pesmij.) j Slovenski ci' •'r. Zbirka kompozicij in I Prevodov za citre. I St. i. Pozdrav slovenskim citrarjem. ! ^'°žil Jos. Mešiček........K 080 St. 2. „Na vasi". Fantazija po motivih "arodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski, K U*9Q ZbJrka Slovenskih narodnih pesmij-bestavil J. Petritz. L zvezek: Po jezčru. — slovensko dekle. — Žalovanje. — Metuljček. - Moč ljubezni. — Beia Ljubljana. — Stafšev ljubezen. — Zibka Save. — Pobič sem star šele 18 let. — Domovini. . . . . K t «20 II. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev. — Kimovec. — Vse mine. — Tiha luna. — Zjutraj. — Ptičica v logu. — Dolenjska. K 1*20 III. zvezek: Hribček. — Škrjanček* poje, žvrgoli. — Mila lunica. — Ljub*ca moja, kaj si sfrila ? — Bleško jezero. — KoPkor kapljic, toPko let! — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veselja dom. —- Pobratimija. K 1*20 Venec slovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . '. K 1*40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitum) priredil C. Enslein...........K 1*— ' Buri pridejo. Koračnica, Zložil Jos. Skurpnik. . . . . . . . . . . KI'- Papir za smotčice ,......_(cjLarete.) Na drobno in na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in lailg) flida - flristo- cratique Club - ha fleur - Dob Rroal ¦****jmi. - Regal. ««*•:¦-**-¦"«*«¦ Zaloga liigij^niških „R0SS!jSkih giljz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotcic. — Medena cevka za izdelovanje smotcic. 04^* f>pel0 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Ha Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. Intrski ljudje, Testament, broš. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 3 K 50 h. VI. sešitek. Jata gospoda, Očetov greh, broš. 2 K 50 h. Vil. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Gvklamen in Agitator. II. zvezek Na Žerinjah, filtrski ljudje in Testament III. zvezek: RoSlin in Vrjanko, J&ra gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Smetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Pran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naiih krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4 K, M urnik Rado: Kavihanoi, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Murni* Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. PreSernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K ^ h, eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovl httzarji in Ilirt, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K f>0 h. - Bajke io povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, fi K, po pošti R K 5*. h. TseuČiliSki zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Gaša opojnosti, brog. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: Cez plan, broš 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanlce. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane SO h. Medvedji lov. Cukova gostija. Poveati. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. Roža lelodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zooloijijski atlant Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 2T)f> koloriranimi slikami in 57 strani besedila, Trdo vez. G K. Dobri otroci. Kolorirane sliko s pesmicami. Za ,:ajne?.nejšo mladino. Cena 24 h. Naše domeče fivali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobil v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani »Drobiž*, na drugi pa BNaSe domače živali"). Cena 1 K nO h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena 1 K oO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji l K 60 h. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hofl-meister K., I K. .-/.-.,. Pesmi za visoki #-1<«s s spremljevanjem klavirja. Hoffmeister ,v., t K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Farma Vikt. 2 K. Bela IjubUana, valčak za klavir. Parma Viktor. 2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbic Fran, 3 X Moliček. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavee. i K. Tri pesni *.s. en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. legUonarji. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem, t K 20 h. II. T petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem - i K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem' t K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, i K 80 h. V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem ! K 20 h. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. Uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran 1 K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V Parma 1 K eO h. Ista za citre I K. ; Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske roie. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. II. natis, 1 K 40 h. Slovenski citrar St 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. , , Slovenski citrar St 2. Koželjski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h. , Pouk v Igranju na citrah. Koželjski Fr.'^. I. zvezek S K, IlTzvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h. ObtrocS ob tem izvrstne uspevalo in ne trpe na motenja prenavljanja. Se o^aša izyrstno ob bljuvariju. črevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih In InOze« fclh zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE Dunaj I, in Bergedorf—Hamburg. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica st. 12 velika žiga »pega olja prvei vrst« rajiiljiib M iz Istri, Dalnacije, Milftn* Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -56, - 64, —72, -80, --88, Z.-96; 112, 120, 136, 'i-44, 160, 1"80, 2/ ------- Na debelo cene ugodne. ____¦_¦ Potflfa poštnine prosto na dom. Posodo bb pn!8a kupcu d«? popolne Tpombs olj«; po Tpor«bi se spet »meni s polno Pravi vinski kis In navaden. 2*loga mila In sveč. Cene zmerne. Odlikouana pekarija in sladčičarna. %wo\ JDFaščiH, i II/AKnfptp.Mppe. kovski moister in sladčičar H JHLIiU IIUoUlU L01 UU pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(Iastni hiši.) ! Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. ____Priporoča se slavnemu občinstvu za mno- gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. g"?W'WP^WiB| ZBORI možki in mešani. kupiti, vedno solidno in lepo blago po primemo nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popoEno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače trruke jrZORNIR sedaj Gosposka - Gorica ulica št v. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil ^nton Nad ved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen in pomlad. — 3. Lahko noč. — 4. Planinsko dekle. — 5. Popotna pesem. — 6. Pri poroki. (G. M. 1889.) K 1*10 OSEM MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedvšd. 1. Zastavenička (kantata). — 2. Ponosni pozdrav. — 3. Ne žabi me. — 4. Podoknica. — 5. Ko gledam ti v oči. — 6. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. {%. M. 1891.) ^ K 110 SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil P. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! — 2. Kakor nekdaj (čveterospev). — 3. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za dom med bojni grom. — 5. Zdravijca. — 6. Veseli zbor. — 7. Na planine (Partitura s štirimi glasovi. IG. M. 1894.) K 250 NA VRELTJ BOSNE. Velik možki zbor. Uglasbil F. S. Vil ha r. (G. M. 1900.) ^ K 1-60 NAPEVI ZA ČVETERO IN PETERO MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sattner. 1, Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. — 3. Studcnčku. — 4. Majniku v pozdrav. — 5. Detetu. — 6. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton Nedvčd. 1. Oblakom. — 2. Na goro. — 3. Nazaj v planinski raj! (G. M. 1887.) K 070 NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton Foerster. 1. Ah, ni H žemljica krasna? — 2. Domovina. — 3. Naše gore. (G. M. 1887.) K 070 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Anton Ned včd. 1. Naša zvezda. — 1. Veseli pastir. — 3. Vijolčin vonj. (G. M. 1891, XXII.) K 110 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Stanko Pirnat. 1. Naša zvezda. — 2. Bog je moj ščit. — 3. Oblaku (6-glasen mešan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.) K 130 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. 1. Občutki, moški zbor s samospevom za bariton, zložil Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki čveterospev, zložil Stanko Pirnat. — 3. Kitica, mešan jiveterospev, zložil Anton Foerster. — 4. Žalost, osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko Pirnat. (G. M. 1895, Partitnra s 6 glasovi.) K 310 DVA MEŠANA ZBORA, uglasbil P. Hugolin Sattner. — 1. Vrbica. — 2. Naša pesem. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1898, XXIX.) K 130 VZPOMLADNA PESEM, velik mešan abor, uglasbil Stanko Pirnat. Partiturain glasovi (G. M. 1898, XXVII.) K2-10 LJUBICA. Mešan zbor, zlu*«l Anton Foerster. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1894, XXV.) K 170 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, — s klavirjem. Druga izdaja. Uglasbil Anton Foerster. (G. M. 1894.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja. (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. — 1. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Cukova ženitev. — f>. Bom šel na planine. — 6. Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori.) (G. M. 1900, XXXI.) K 3-20 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad. — 1. Ko b' sodov ne b'lo. — 3. Zmiraj vesel. — 4. Lovska. — 5. Je pa davi slan'ca padla. — 6. Prišla je miška. — 7. Luna sije. — 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! — 10. Škrjanček poje, žvrgoli. (G.M. 18k) K 2.50 SLOVENSKE NARODNE PESMI, za koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritof. 1. Miličino slovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušeljc. — 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. — 5. Po noč' budin. — 6. Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. - 10. Kukavica. — 11. Glej, glej, kak' mimo gre. — 12. Jaz pa pojdem na Gorenjsko. — Večinoma so mešani zbori. (Sch.) K 240 33 MEŠANIH IN MOŽKIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1903.) K 820 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. — 5. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. - 8. Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva- tožba. (G. M.) K 3-10 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez Lah ar tiar. 1. Mi vstajamo. — 2. Moja domovina. — 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — 5. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram. — 9. Dijaška. —10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mala oblika) 1. Zbirka Malenšek-Gerbic, 17 pesnij (G. M.) K 0-24 2. « Martin Bajuk, 35 pesnij. (G. JU . K 1 - 3. < Janko Žirovnik, a) I. zvezek, 50 pesnij, vezano K 1*2,0 « « b) II. zvezek, 30 pesnij K 1 — — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. —- Trj>o\;5ko-obrtqa reLi5troVaqa zadruga r^ z neomejenim Jamstvom v Gori«!. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. lla« vlog« obrestuje po 4*/»'%, - večje, stalno naložene najmanj na jedrn leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižico drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Cadmiiiihl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petib letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: DcfaSi: a) podpirani........K 1,058.400-- b) vplačani........» 319,084 — Di*»sa pesaMSo . ,........» 1,901.802 — Vlcfl«................» 1,991 340 — F. Podberšife, a\toriz kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št 17. --------- Priporoča --------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. 9 2» — Prva koiisuinnu zalogu olja .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in vse poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. Največja zaloga slik u modernih in antiknih okufrjih, — umetniške urednosii. — Slike pruih slouanskih slikarjev. - nabožne slike slouečih [slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske grauure ueMke umetniške uradnosti u okuirjih po želji odjemnikou. «jg *jp »jp *& ^,<& Razslaua slik u I. nadstropju, u prostorih tiskarne. •40-a Knjigarna in trgovina i umetninami A. Gabršček \l Gorici. Henrik Curiel Tekališče Jos. V rdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42. Specialitefa oljkinega opa 1 Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ r 36 „ B ti 1 iz Istre „ 40 „ x\ ! „ Corfu » 48 „ n 00 j „ Bari » 56 „ CM „ Molfette n 64 „ ° „ Provence » ?2 „ „ Monte S. Angelo » 80 „ n j „ Luke » 96 „ „ Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10,*15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačno poiiljanje na dom. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici *~«r trg Koranj it. 11. ~~~ »Dijaški dom." Učenci in dijaki vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Cene zmerne. 3osip loroš, v Gorici, Via Ponte Isonzo 6 lil ii n ii ii is n s$irn| Gorica # Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj*-pivo. Wonntfrffžl Jedilno olje