1 fcS"plS“. Umo™ Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 237 (9239) TRST, nedelja, 12. oktobra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOGLASNOST O ZAŠČITI ^ tednu neposredno po objavi uradnih vesti o italijansko - jugoslovanskem sporazumu o meji in o ureditvi drugih vprašanj je bila Pozornost osredotočena na obe glavni mesti prizadetih držav, saj so se dogodki odvijali predvsem v rimskem in beograjskem parlamentu. V minulem tednu pa se je pozornost preusmerila na Trst in Ljubljano, na deželne politične dejavnike, saj gre za oceno sporazuma tn novih odnosov, ki so z njim u-stvarjeni, s strani neposredno pri-zadetih. Tudi ta ocena je v bistvu Pozitivna, kot je že bil izid glaso-vanj v rimskem parlamentu in ponovno se je pokazalo, da so tudi na krajevni ravni fašisti izolirani m se je prvič tudi v naši deželi ustvaril trden blok demokratičnih sil. S lem v bistvu ponavljamo oceno- katero je Primorski dnevnik terekel že pred tednom dni, čeprav Je bilo stanje na krajevni ravni ntnogo bolj zapleteno in tudi rezul-at d jerenciran v primerjavi z glasovanjem v poslanski zbornici in v senatu. Prj nas je namreč prišlo o odkr.tega in grobega napada oseh fašističnih, desničarskih in nacionalističnih sil, ki jih je zbral jajevni desničarski italijanski nevnik in ki so si zastavile nalogo vreči občinsko in pokrajinsko Upravo ter tako ustvariti nov od-nos sil. Niso štedili s sredstvi, po-s užili so se vseh možnih metod, v Zadevo so se vmešale razne frama-Zonske in druge lože, celo misov-® epa kolovodjo Aimiranteja so pri-rijali, toda rezultat je ostal skraj-boren. V deželnem svetu so gla-oume za skupno stališče o spora-uriu vse stranke ustavnega loka, izjemo enega vzdržanega demo-stjanskega disidenta, načelna resolucija. -je.' v tržaškem občinskem svetu zbrala '41 glasov, proti so glasovali samo faš sti, 2 liberalca ln indipendentisti, v pokrajinskem svetu pa je za resolucijo glasova-o 23 svetovalcev od 30. Ustvarjena Je bila plebiscitarna večina in k omu skoro ni kaj dodati. Upošte-,a Pa ie treba dejstvo, da je tu-s tem glasovanjem bil ustvar-on nav odnos sil, ki istočasno o-,L^Za novo stanje, ustvarjeno po Uvah 15 junija in ki zahteva zw na^n vladanja in upravljanja, ' ■o Pa se rušijo obstoječe koalici-i-ovsod po Italiji in tudi pri nas. ,te?n novem demokratičnem ra SjU’ ^ Je bilo ustvarjeno med ris^ravo v deželnem svetu, v go-~em občinskem in pokrajinskem u tržaškem občinskem in poso bila močno ter krajinskem svetu, veTlna tUd^ * * * * vPTašanja zaščite slo-rom 6 nai[0dnostne skupnosti, ozi-liian^.^trsčite obeh skupnosti: ita-v if5, 6- V Jagoriaviji in slovenske Predaleč bi prišli, če bi Portmu oi jjiizu, ee ui jave ■ n° na^eH vse odgovorne iz-zato m res°luclie različnih strank, se ornejU]emo samo na osnov- SlovencTteV:uVSi’ ki 80 gov°m 0 nnčm ltl’ 80 brez izjeme podčrtali celot ° za8Ptte, globalne zaščite na živimo111 podr°čju- kjer Slovenci nit- àuhu je govoril predsed- je hnfnega odb°ra Comelli, ki obrm- S Varen lu ki je — prvič — žive nava\ Slovence povsod, kjer je r’n,PTlnoma enako. To načelo naldi h- pokrajinski tajnik KD Ri-simnL ]elzrecno govoril o mak-skem \ TJ10*™ zaščiti in o zakon-ukiniu-r UJnU' ki se je ustvaril z Rom v -0. londonskega sporazuma. Sl?lSta.Cuffaro in Rossetti v svetu i™ *n. Iraškem občinskem jeto v” soctaltsti s soglasno spre-deželniSrnUCij0 m P°krajinski in govoril- aVni’ P® 80 8ti dlje in so na °- g,°balni zakonski zaščiti ttakonskm aU tudi novih Paril t p!edl°3°v, katere mo ont čimprej obravnavati. ton\Slal!Sea 80 uglašena na isti ha 'sm a enm ie bila izrečena oce- r°v skli™0V f skupni ^ 2b°-blike Pscme Socialistične repu- PreLd Tnije’ m kateri j® P°d- 6ačinnl'k lzv.ršne9a sveta Rudi seben lC Padčrtal- da imajo «po-žavZ Pt?nen za jugoslovansko dr-slove»2UP.nOS*Jn še Posebej za mora venil0 rePubjljko in za ves slo-rialLniar0d Predvidene določbe RredU110 mozne zaščite manjšin, ze nh .80 mednarodne obve-ukrerr dezel- 'da' se z notranjimi dosle/ zagot°vi zaščita manjšin, tutu » predvldena v posebnem sta- Cačinovič je bil v telo svojem ekspo-stvaren in je še posebej podčrtal globoko prepričanje, da «bodo demokratične in progresivne sile današnje Italije pospeševale vse možnosti demokratičnega in humanističnega razvoja na narodnostno mešanem ozemlju. Prav tako bo naša samoupravna socialistična družba zagotavljala dosledno uveljavljanje pravic in krepila položaj italijanske narodnosti», V tem ■’ okviru je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije podčrtal tudi veliko in važno vlogo pripadnikov slovenske manjšine, ki so že «dosedaj kot politični dejavnik aktivno delovali za zmago in uveljavljanje demokratičnih sil. Novi sporazum jih po svoj h določilih in po svojem duhu še bolj obvezuje in jim daje novih možnosti za zagotavljanje njihovih narodnostnih pravic». Zaključki iz vsega navedenega so jasni: , 1. Sporazum je bistveno pripomogel k ustvarjanju ali točneje, k utrjevanju novega demokratič-nejšega odnosa sil ne samo v državi, temveč še zlasti na področju dežele Furlanije - Julijske krajine in na področju pokrajin, kjer je slovenska narodnostna skupnost neposredno prisotna, 2. Pri vseh razpravah je bilo v ospredju priznanje obstoja Slovencev v vseh treh pokrajinah, zanikanje krivičnih različnih tretmanov in načelo «maksimalno možne zaščite» za vse pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Na ravni načel in programov je torej vse jasno in v bistvu razčiščeno. Drugače .pa stoje stvari na ravni konkretne taktične bitke. Zato je v ponedeljek predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race na seji glavnega odbora povsem upravičeno dejal: «Slovenci ne bomo pristali na to, da bo italijanska država z uresničevanjem obveznosti v zvezi z našimi pravicami zavlačevala, kot se je zgodilo s posebnim statutom. Zato ne bomo odnehali od zahtev, da mora sedanji sporazum pomeniti prelomnico dosedanje prakse in ponavljamo, da bo v svojem bistvenem delu zaživel le v primeru, če se bodo pozitivno premikale stvari v zvezi z nami.» Sporazum, ali bolje rečeno sporazumi o meji, o manjšini, o gospodarskem sodelovanju itd. so celota. Manjšinska zaščita pa je v tej celoti bistveni sestavni del in ravnanje z njo ni samo preizkus za izvajanje tudi drugih določil. Njeno neizvajanje bi pomenilo zavračanje odlične priložnosti, da bosta lahko manjšini na tej in na oni strani meje, ki bo vedno manj ločevala, odigrali za vse koristno in važno vlogo posrednika ter povezovalca. BOGO SAMSA TAJNIŠTVO FEDERACIJE CGIL, CfSl IN UIL 0 PETKOVEM SREČANJU Z VLADO Zaskrbljenost sindikalne federacije zaradi vladne gospodarske politike Kljub nekaterim novostim sindikati negativno ocenjujejo srednjeročne načrte vlade V torek bo na vrsti novo srečanje, posvečeno vprašanjem javnih uslužbencev RiM, 11. — Tajništvo federacije CGIL, CI5L in UIL se je sestalo danes zjutraj, da bi ocenilo včerajšnje dolgo srečanje z vlado. V isti namen se bo v ponedeljek sestal vodstveni odbor federacije, medtem ko je za torek napovedano novo srečanje med vlado in sindikati, ki bo tokrat posvečeno izključno vprašanjem javnih uslužbencev. O tem vprašanju je bil sicer govor že včeraj, v popcidanskem delu srečanja, vendar je tu prišla do izraza velika različnost pogledov med vlado in sindikati, tako da so sklenili posvetiti temu kočljivemu vprašanju posebno srečanje. Pa tudi glede ostalih obravnavanih vprašanj ni včerajšnji sestanek prinesel bistvenih rezultatov, kot priča polemičen ton sporočila, ki so ga objavili ob zaključku seje tajništva federacije CGIL, CISL in UIL. Dokument namreč uvodoma izraža «zaskrbljenost sindikalnega gibanja zaradi stališč vlade glede gospodarske politike in glede problemov javnih uslužbencev». Federacija — se nadaljuje dokument — zahteva tak srednjeročni načrt, ki bi bil sposoben se dosledno lotiti krize z razširitvijo industrijske baze države ter z globokimi spremembami modela potrošnje in gospodarskih struktur, kar pa terja resno akcijo proti davčnim utajam ter strogo nadzorstvo nad javnimi tarifami in nad upravnimi cenami. Nota tajništva federacije ugotavlja. da vsebujejo predlogi, ki jih je včeraj dala vlada, nekatere nove aspekte, predvsem kar zadeva energetski načrt, investicije za gradbeništvo in važna, pa čeprav še vedno presplošna financiranja za Jug. Žal pa gre še vedno, zgolj za finančne obveznosti izrednega značaja, ne pa za začetek prèokreta v gospodarski politiki, za katerega se zavzemajo sindikath-»"- Federacija tudi obžaluje, da so vladni predlogi glede nekaterih bistveno važnih sektorjev, kot so državne udeležbe, industrijska re-strukturacija, kmetijstvo, prevozi, zdravstvo in kreditiranje, še vedno preveč megleni in brez konkretne vsebine. Glede javnih uslužbencev pa sindikati očitajo vladi, da je predlagala samo določene izboljšave za delavce z najnižjimi dohodki, ne da bi pojasnila ob-obseg teh izboljšav in število delavcev, ki naj bi jim bile namenjene. Tajništvo federacije poudarja, da je v takih pogojih nujno potrebna priprava srednjeročnega programa za zaposlitev in za nov tip razvoja, ki naj sloni na programih po sektorjih in na jasnih investicijah, predvsem v najvažnejših sfektorjih. Glede javnih u-službencev pa nota dodaja, da bo stališče o tem zavzeto po prihodnjem srečanju z vlado, ki bo — kot smo dejali — prihodnji torek. Dokument tajništva federacije CGIL, CISL ih UIL se zaključuje s poudarjanjem potrebe po množični mobilizaciji delavcev: vlada mora vedeti rečeno v noti — da se enotno sindikalno gi- banje ne bo odreklo ciljem, ki si jih je zastavilo. Bistveno drugača je ocena vče- rajšnjega srečanja med vlado in sindikati, ki jo daje republikanska stranka v članku v strankinem glasilu, ki ga je baje napisal podpredsednik vlade La Malfa. V tem članku je namreč rečeno, da je srečanje dalo «zadovoljiv rezultat», vsaj kar se tiče vladnih srednjeročnih programov. Po drugi strani pa elasilo PRI poudarja, da še ni bilo mogoče najti sporazuma o odnosu, ki naj obstaja med delavskimi zahtevami v javnem in zasebnem sektorju in med naporom, ki je potreben za prehod iz faze boja proti negativni konjunkturi k drugi fazi, to je fazi srednjeročnih načrtov. Od ostalih strank je včerajšnje srečanje komentirala samo še PDUP z izjavo «vsedržavnega koordinatorja» Lucia Magrija. Ta je dejal, da so karte sedaj odkrite in da je postalo jasno, da vlada nima kaj ponujati na terenu zaposlovanja in reform. Vztrajati' pri pogajanjih in pozivati k umi-rjetnosti bi zato za sindikat pomenilo odpreti razkrajajočo krizo v njegovih odnosih z delavci. Potreben je radikalen preokret v vladi in v programih, kajti samo na ta način se bo mogoče lotiti krize tako, da njene cene ne bodo plačevali samo delavci. V . RIMU NA POBUDO KD Manifestacija solidarnosti z Bernardom Leightonom RIM, 11. — Krščanska demokracija je danes priredila v sredi-šiču Rima protestno manifestacijo proti zločinskemu atentatu na čilskega voditelja Bernarda Leigh-tona in ne njegovo ženo. Na manifestaciji, ki se je je udeležilo več tisoč oseb, so govorili rimski župan Darida, ki je prebral Zacca- gninijevo poslanico, sen. Bartolomei, pomočnik tajnika CISL Macario in drugi. Manifestaciji so se z brzojavkami in poslanicami pridružili tudi predstavniki drugih strank in demokratičnih organizacij, med njimi tajnik KPI Berlinguer ter predsednika poslanske zbornice in senata Pertini in Spa-gnolli. Napetost na zasedanju vsedržavnega sveta PLI RIM, 11. — Na zasedanju vsedržavnega sveta liberalne stranke še niso našli sporazuma za porazdelitev vodstvenih mest med večinsko strujo Malagodija in Bignar-dija in «kartelom» opozicijskih struj. Medtem ko se na govorniškem odru vrstijo samo nepomembni delegati, se ob robu zasedanja množijo mrzlična posvetovanja, ki pa so bila doslej neuspešna. Zasedanje se bo vsekakor moralo zaključiti jutri: če ne bo sporazuma, bodo šli na glasovanje ter bodo izvoljeni na vodilna mesta tisti, ki bodo prejeli največ glasov. lllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllll■ll■■■lllmlllMllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllillllll| PO SRDITIH SPOPADIH V OPORTU NA PORTUGALSKEM Socialisti in socialdemokrati skušajo omejiti vpliv komunistov Revolucionarni svet podprl vlado admirala De Azeveda OPORTO, 11. — število ranjencev pri sinočnjih spopadih v Opor-tu, ki je drugo mesto po pomembnosti na Portugalskem, se je povzpelo na 46. Sedem od njih je bilo ranjenih s strelnim orožjem. Neki 15-letni mladenič je v življenjski . nevarnosti. Najbolj zagrizeni spopadi so se odvijali pred krajevnim sedežem Ljudske demokratske unije (UDP), ki je edina levičarska stranka, ki ima svojega predstavnika v u.stavodajni skupščini. Sedež so napadli pristaši gibanja MRPP (Reorgariizacijsko gibanje stranke proetariata), ki so s tem svojim nastopom hoteli maščevati svojega tovariša Alexandra De Sousa, ki se je utopil v reki Tago, kamor so ga baje vrgli pristaši UDP. Istočasno je bila v Oportu tudi množična manifestacija Portugalske socialistične stranke. Na zborovanju je govoril tajnik stranke Oportu: Na sliki napad na sedež UDP (Demokratična ljudska (Telefoto ANSA) Spopadi med levičarskimi strankami v unija) nem življenju. Sekretar KPP od- Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, ki se je včeraj sestalo, da bi ocenilo zadnji razgovor z vlado, je izrazilo zaskrbljenost, delavskega gibanja zaradi stališč vlade do gospodarske politike in do problemov javnih uslužbencev. Sindikati očitajo vladnim srednjeročnim načrtom meglenost in neučinkovitost, pa čeprav po drugi strani priznavajo, da vsebujejo nekatere nove aspekte. Vsekakor se bodo predstavniki vlade in sindikalne federacije ponovno sestali v torek, ko bodo razpravljali izključno o vprašanjih javnih uslužbencev. Na Portugalskem je v teku poskus socialistov in socialdemokratov, da bi prevrednotili, oziroma skrčili vpliv Komunistične partije v portugalskem politič- govarja, da se bo položaj pomiril pod pogojem, da se bodo levičarjem priznale večje pristojnosti v javnem življenju. Včeraj so na kraju, kjer je pod streli fašistične policije padel, v Ul. Boveto v Barkovljah, odkrili na oobudo barkovljanske-ga antifašističnega odbora spominsko ploščo M?#iu Matjašiču —- Milanu. Pred ploščo so govorili Jelka Gerbec, Stanko Per-tot, Arturo Calabria. Mario Soares, ki pa je prišel tja, skupaj s svojim spremstvom z o-sebnimi avtomobili, ker so železničarji drugačnega političnega mnenja odklopili v Lizboni vagone, ki naj bi ga popeljali v Opor-to. Pravijo, da gre za komunistične železničarje. Pri neredih v Oportu so intervenirale sile Copcon. Glede političnega razvoja na Portugalskem je treba omeniti najprej sestanek revolucionarnega sveta, ki je zasedal do zgodnjih današnjih jutranjih ur. Po zasedanju je bilo objavljeno sporočilo v katerem je rečeno, da revolucionarni svet še nadalje podpira vlado admirala De Azeveda. Glede konkretnih problemov revolucionarni svet ni sprejel sklepov, čeprav obžaluje, da se za namišljenimi revolucionarnimi akcijami večkrat skrivajo težnje portugalske desnice, da bi se spet dokopala do oblasti. V ospredju sedanjega političnega boja na Portugalskem je pa prav gotovo poskus socialistov in portugalskih socialdemokratov (PPD), da bi prevrednotili pomen in vpliv portugalske komunistične partije. Tako Soares kot tudi predstavniki PPD so ostro napadli Cunhala in vodstvo njegove stranke, češ, da sicer pripadajo vladni koaliciji, toda na zunaj rovarijo proti vladi. Cunhal je odgovoril, da bo prišlo do miru na Portugalskem samo pod pogojem, da preneha gonja proti levičarskim predstavnikom. Iz vsega tega se lahko izlušči precej prozorna resnica, da je res v teku, na pobudo zmernejših krogov, da se iz državnega ali poldržavnega aparata izključijo predstavniki, ki so povezani s KPP, ali drugimi levičarskimi gibanji. Istočasno pa je opaziti tudi oster odpor posebno vojaških e-not, kjer imajo komunisti precejšen vpliv. Prihaja tudi do sporov v samih vrstah oboroženih sil. V tej zvezi je značilen spor med poveljnikom severne vojaške oblasti gen. Velosom, ki je baje na strani PPD in načelnikom generalnega štaba portugalske vojske gen. Fabiaom. Če k temu dodamo še pobudo zunanjega ministra Mela Antune-sa, ki se je pogovarjal v Washing-tonu s Fordom in drugimi predstavniki ameriške administracije, potem je ta tok politične usmeritve skoraj otipljiv. Na kraju naj omenimo še, da je minister Melo Antunes podal po svoji vrnitvi iz ZDA izjavo v zvezi z Angolo. Portugalski državnik je izjavil, da je 11. november zadnji rok za predajo oblasti v Angoli trem osvobodilnim gibanjem, čs se ta ne bodo sporazumela, bo morala Portugalska prepustiti odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov Organizaciji združenih narodov. Pripravlja s« srečanje med Fordom in Asadom NEW YORK, 11. — Iz več virov se je zvedelo, da so v teku poskusi, da bi prišlo do srečanja med predsednikom Fordom in sirskim predsednikom Asadom. To možnost so omenili ameriški krogi, kakor tudi egiptovski zunanji mimster Fahmi. Sirski predsednik se je že vrnil v Damask po svojem bliskovitem o-bisku v Sovjetski zvezi. Po srečanju s sovjetskimi državniki je bilo izdano sporočilo o skupnem zavzemanju obeh strank za pravično rešitev vprašanj na Bližnjem vzhodu. V nekaterih krogih domnevajo, da bi Sovjetska zveza utegnila odigrati na Golanu podobno vlogo kot Amerikanci na Sinaju. Medtem so se odnosi med Sirijo, Egiptom in Libijo nekoliko izboljšali. Predstavniki vseh treh držav se u-deležujejo v Kairu redne skupščine konfederacije. Povratek jugoslovanske delegacije iz Berlina BEOGRAD, 11. - Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije Aleksander Gr-ličkov se je vrnil danes iz Berlina, kjer je vodil delegacijo ZKJ na sestanku delovne skupine redakcijske komisije v okviru priprav na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope. Sestanek delegacij 27 komunističnih in delavskih partij v Berlinu je potekal «v duhu bratskega komunističnega sodelovanja in konstruktivne demokratične izmenjave mišljenj». To je sporočilo delovne skupine, ki je pripravila osnutek dokumenta, ki ga bo predložila konferenci. Sporočili so tudi, da bo novembra sestanek redakcijske komisije, ki bo obravnavala osnutek dokumenta ter nekatere zaključke in pripombe. RIM, 11. — Na rimsko letališče so prispeli iz Argentine južnoameriški begunci v Argentini, ki so te dni pridržali več talcev na sedežu OZN v Buenos Airesu. Na tiskovni konferenci so begunci obtožili Argentino in tudi OZN za nemogoče življenjske razmere beguncev v Argentini. Letalo z begunci je odpotovalo potem v Alžirijo SANTIAGO DE CHILE, 11. — Višje čilsko sodišče je odbilo zahtevo zagovornikov čilskega komunističnega voditelja Luisa Corvalana, da bi njihovemu varovancu priznali pravico do začasne svobode. INTERVJU DR. JOŽE VILFANA V LJUBLJANSKEM «DELU» Predvsem začetek novega poglavja Glede na preambulo k sporazumu in na deklaracijo, ki jo bosta dali obe vladi, je razvidno - pravi dr. Vilfan ~ da bodo Slovenci na Goriškem in v Beneški Sloveniji deležni enakega ravnanja kot na Tržaškem V Primorskem dnevniku smo v četrtek, 2. oktobra na prvi strani objavili v celoti govor dr. Jože Vilfana na skupščinski razpravi v Beogradu po govoru sekretarja za zunanje zadeve Minica o sklenjenem dogovoru o mejni pogodbi in sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Ljubljansko «Delo» pa objavlja v včerajšnji številki intervju z dr. Vilfanom, našim tržaškim rojakom in uglednim borcem in političnim delavcem na Primorskem med narodnoosvobodilno vojno. Iz tega intervjuja povzemamo glavne misli. Na vprašanje kako na splošno ocenjuje dogovor med državama. je dr. Vilfan dejal med drugim, da gleda nanj predvsem kot na začetek novega poglavja in ne toliko na konec starega in nadaljeval: «Toda že v skupščini sem rekel in bi zdaj ponovil, da tega prejšnjega poglavja ni mogoče kar na hitro pozabiti. Veste, kaj me neposredno veže na kraje, ki so neposredno zajeti s tem sporazumom. In zato lahko razumete, da se v človeku vzbujajo spomini ne samo na tisto, kar smo med zadnjo vojno doživeli, ampak tudi na čase pred tem. Doživel sem, kako so 4. novembra 1918 Italijani prišli v Trst. Potem sem doživljal, kako so v letih, v mesecih in potem že v tednih podirati vso nadgradnjo slovenskega življenja na Primorskem. In spominjam se, kako sem s svojimi vrstniki takrat sodeloval pri poskusih, da ohranimo, kar se da, in kako smo, kolikor smo si predstavljali, pripravljali prihodnost. In v te spomine, ki se nadaljujejo z vsem, kar sem doživljal med vojno na Primorskem, se vriva tudi spomin na moje bivanje v Beneški Sloveniji med vojno. Na zborovanje na Stari Gori oktobra 1944. Kako smo optimistično pričakovali, da nam bo svet, rojen iz druge svetovne vojne, priznal pravice, ki nam gredo. In gredo potem spomini naprej na mirovno konferenco, pri kateri sem imel priložnost sodelovati. Gredo spomini na to, kako zagrizeno in nepopustljivo se je tovariš Kardelj boril za te naše pravice. No, in gredo spomini na to, kako smo potem leta 1947 sprejeli odločitve mirovne konference. Sprejeli smo jih pač kot rezultat takratnega razmerja sil. In kot v zametku že neuvrščena Jugoslavija, smo jih takrat sprejeli tudi kot obveznost do Evrope in vsega sveta. Kako smo v določene žrtve privolili v pričakovanju boljšega sveta. Končujem pa z mislijo, da je to zdaj konec poglavja in da smo s to pogodbo in sporazumom tisto stanje, ki je nastalo po letu 1947 in po memorandumu o soglasju leta 1954, pravno uredili in mu dali pravno podlago. Navzlic temu, da vse to vzbuja boleče spomine, naj podčrtam pozitivno stran te nove ureditve, ki nam omogoča, da začenjamo novo poglavje in da gledamo predvsem v prihodnost. Torej ocenjujem dogovor predvsem kot nekaj, kar odpira možnost za veliko in pozitivno sodelovanje med državama v prihodnosti.» V nadaljevanju intervjuja je dr. Vilfan vsebino dogovora med Italijo in Jugoslavijo razdelil na tri dele. Prvi se nanaša na likvidacijo Svobodnega tržaškega ozemlja in na priznanje Italije jugoslovanske suverenosti nad cono B; drugi na mejne popravke, ki vsi skupaj «menda ne presegajo 80 hektarov», pri čemer ti popravki «niso prizadeli niti ene same osebe bodisi v Italiji ali Jugoslaviji»; in tretji, ki zajema vprašanje državljanstva, možnosti opcije, odškodnine za nacionalizirano imovino, vodnogospodarske zadeve, cestni promet, ustanovitev posebne industrijske cone, vrnitev dokumentacije, ki se nanaša na bivšo cono B, na zemljiškoknjižne listine in tudi na kulturne dobrine. «Če vzamemo vse te tri komplekse — je nadaljeval dr. Vilfan — bi dejal, da ima izreden pomen to, da ti sporazumi spoštujejo izjavo tovariša Tita v Sarajevu lani, da je meja bivše cone B definitivno začrtana in da tukaj ni mogoče nobeno premikanje.» Dr. Vilfan je nato govoril o industrijski coni in dejal: «Zanjo vemo, da je še potrebno soglasje članic EGS. Kaže, da ne bo težav. In če bo ta industrijska cona u-stanovljena, bo to nov primer ekonomskega sodelovanja med državama. To bo koristilo tržaškemu pristanišču, ki bo s tem dobilo večjo možnost za krepitev svojega industrijskega potencicda, predvsem glede na ozemeljsko zoženost Trsta. Z druge strani pa bo to ustvarilo lepe možnosti za nas, ker nam bo cona dajala prednosti v ekonomskih stikih z zahodno Evropo.» Ko je odgovarjal na vprašanje kako so s tem novim dogovorom zavarovani interesi manjšin, ie dr. Vilfan dejal: «Natančna določila o manjšinah bomo lahko brali, ko bomo imeti pred seboj dokumente. Razumeli pa smo izjavo tovariša Minica tako, da bosta obe državi ob ratifikaciji objavili deklaracijo, s kale-. ro se bosta zavezali, da bosta o največjem možnem obsegu spoštovali pravice manjšin. Predvsem je pomembno, da je v dokumentih rečeno tole: Nič takega kar je bilo pri izvajanju statuta, priključenega k memorandumu o soglasju, doslej narejenega, ne more biti zdaj odpravljeno. Ne samo to. Izrecno je rečeno, da merila, ki jih je vseboval ta statut, veljajo kot merila tudi v prihodnje. Razloček med prejšnjim in novim stanjem je v tem, da bo vsaka država to svojo obveznost izpolnjevala v skladu s svojo ustavo in zakoni, ne pa kot dvostransko obveznost glede na posamezna določila. Toda obe državi sta se zavedali, da bosta skrbeli za to, da bodo pravice manjšine v največji možni meri uresničene. To velja predvsem za tržaško pokrajino, ker je zanjo veljal manjšinski statut. Vendar glede na preambulo k sporazumu in na deklaracijo, ki jo bosta dali obe vladi, je razvidno, da bodo enako ravnali tudi z našo manjšino m goriški in videmski pokrajini. S pravne strani je potemtakem morda dana širša možnost, obljuba, kot je bila doslej. Pri tem mislim, da nismo Jugoslovani samovšečni, če rečemo, da italijansko manjšino pri nas obravnavamo tako, kakor si želimo, da bi bila o-bravnavana slovenska manjšina v Italiji. Navsezadnje je niti ne imenujemo več italijanska manjšina, ampak italijanska narodnost pri nas in ji tako dajemo ustavni rang, dajemo ji položaj bistvenega sestavnega dela naše ustavne ureditve. Moram pa takoj pripomn ti, da prav pri manjšinah ne gre samo za izrecna določila v teh sno-razumih. ampak tudi za ozračje, za politično voljo, s katero se bodo ta določila uresničevala.» Nazadnje je dr. Vilfan v odgovoru na vprašanje, kakšen je m?d-narodni pomen dogovora in katere spremembe v Evropi in v Italiji so po njegovem mnenju ta dogovor omogočile, dejal, da so «odprta vprašanja med Jugoslavijo in Italijo gotovo bila hipoteka za politični položaj v Evropi nasploh, kar se je nazorno pokazalo takrat, ko je prišlo do kriz, do medsebojnih očitanj in včasih do groženj. Ta hipoteka je danes odpravljena in že to ima samo ob sebi pomen za vso Evropo». Razen tega — je dejal dr. Vilfan — je srečna okoliščina, da je bil ta dogovor sklenjen neposredno po helsinški konferenci. Helsinška konferenca je nujno sprejela splošna, abstraktna določila o obnašanju držav v mea-sebojnih odnosih. Italija in Jugoslavija pa zdaj s temi sporazumi ta splošna in zato tudi abstraktna določila prevajata v specifična in zato konkretna določila, v konkretne obveznosti, kako bosta ravnali v medsebojnih razmerjih. To je že izvajanje helsinške listine in gotovo je, da bosta obe državi na konferenci v Beogradu leta 1977 že prišli s pozitivno bilanco. Na koncu je dr. Vilfan dejal, da «lahko sedanji dogovor označujemo kot posledico splošne klime v Evropi, splošne pripravljenosti, da bi vprašanja reševali sporazumno in dogovorno. Hkrati pa je ta dogovor sad dozorevan ja demokratične volje v Italiji. Kar pa zadeva nas, je ta dogovor samo potrdilo naše zunanje politične orientacije, ki traja že desetletja». Delegacija KPI končala obisk v Jugoslaviji BEOGRAD, 11. — Danes je iz Jugoslavije odpotovala delegacija komunistične partije Italije, ki jo je vodil član CK KPI Guido Capellone. V predsedstvu Zveze ko-munistov Jugoslavije co je delegacija italijanskih komunistov pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju med ZKJ in KPI. Na beograjskem letališču se je od Capello'?« in drugih članov delegacij0 KPI poslovil član Uf ZKJ Boško U-Ijegovič. TRŽAŠKI DNEVNIK u-fc&.ri PO ZMSEMNJIH TRŽAŠKIH POKRAJINSKIH VODSTEV PSI in KD izražata zadovoljstvo nad ustvarjeno široko enotnostjo Disciplinski postopek proti Eiuricinu, katerega so pozvali, da odstopi kot podžupan in kot občinski odbornik glede gospodarskih ukrepov v korist podeljuje že več let v našem me-Trsta, glede skupnih dvostranskih | stu in so jo letos prisodili dekora- pobud in glede drugih ukrepov za razvoj mesta v korist prebivalstva. Tržaška federacija PSI je poleg tega posredovala tudi uradno stališče sindikalistov UIL, ki se v celoti strinjajo s stališči PSI glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in ki izražajo nezadovoljstvo s stališčem, ki ga je sprejela sindikalna organizacija UIL do sporazuma. Danes podelitev nagrade «Padovan» Pokrajinski odbor PSI je zasedal v petek pozno v noč in soglasno odobril resolucijo o razpravi glede sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Vzdržali so se samo člani Mancinijeve struje. V resoluciji izražajo zadovoljstvo, ker se je v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu u-stvarila široka enotnost, ki je odražala načelna stališča PSI. Pokrajinski odbor je podčrtal tudi soglasnost. stranke na vsedržavni, deželni in pokrajinski ravni in je pozitivno ocenil zadržanje svetovalskih skupin. Pokrajinski odbor je sprejel na znanje zadržanje Giuricina, ki ni spoštoval strankinih smernic in je ugotovil, da' je to zadržanje o-mogočilo protisocialistične špekulacije. Pokrajinski odbor je sprejel na znanje tudi pismo Giuricina, s katerim je predal mandat za mesto podžupana in na mesto občinskega odbornika. Odbor je Giuricina pozval, da poda ostavko in sklenil predati celotno vprašanje, na osnovi statuta, deželnemu odboru za disciplinski postopek. Tudi pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije je v petek zasedalo pozno v noč in je nato izdalo obsežno tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja široko večino ustvarjeno v izvoljenih organizmih o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Neuspešni so bili poskusi povzročitve krize občinske in pokrajinske uprave še pred glasovanjem, zato da bi zaustavili demokratični i a-predek, ki se utrjuje glede vprašanj miru, omikanega sožitja in evropske vloge Trsta. Pokrajinsko vodstvo KD zavrača vse špekulacije MSI, Unione degli Istriani in drugih podobnih organizacij, ki skušajo zaostrovati ozračje. Stari in novi fašisti skušajo izkoriščati resnične težave, pa čeprav so moralno zanje krivi. Tudi Almirante je v Trst prišel obkoljen s svojimi škvadrami ter obdolžil vlado veleizdaje, v poslanski zbornici pa ni niti spregovoril. Pokrajinsko vodstvo KD tudi opozarja ne samo na nevarnost obnavljanja fašizma, temveč tudi absurdne indipendentistične in anahronistične zahteve o STO. KD izraža polno podporo županu Spacciniju in predsedniku pokrajine Zanetti ju in obžalovanje predstavnikom stranke, ki niso spoštovali demokratično določene uradne linije na Vsedržavni, deželni in krajevni ravni. Uradno sporočilo zaključuje z obvezo, da bodo predstavniki KD na raznih ravneh delovali za to, da bo vlada in stranka naredila vse, kar je potrebno za čim hitrejše in čim boljše izvajanje določil sporazuma PRIHODNJO NEDELJO OB 11. URI Prenos ostankov žrtev Rižarne Osrednji govor bo imel predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini V nedeljo, 19. t.m., ob 11. uri bo cene s strani izvedencev, ki ta ma- terici A. Faggian iz Milana. «Zlate lopatice» pa je to pot dalo prvič na razpolago združenje pleskarjev, dekoraterjev in tapetnikov iz tržaške pokrajine, in sicer ob 30. obletnici nastanka organizacije. Poleg nekaterih tržaških dekoraterjev bodo priznanja prejeli tudi posamezni dekoraterji iz drugih italijanskih pokrajin. Na današnji slovesnosti bodo nadalje podelili «zlato helebardo» in ustrezno diplomo štirim najboljšim slušateljem deželnih tečajev za dekoraterje in pleskarje. Prisotni bodo deželni odbornik za obrtništvo F. Mauro, predsednik Deželne ustanove za razvoj obrtništva Di Natale in predstavniki krajevnih oblasti. Ob koncu bo sprejem, ki ga prireja podjetje Stock. : > ... Stanko Pertot govori ob spominski plošči ODKRITJE VČERAJ V RARKOVLJAH Danes dopoldne ob 10.30 bodo na trgovinski zbornici podelili letno «vsedržavno priznanje za dekoraterje izložb E. Padovan» in priznanja «zlate lopatice». Prva nagrada se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiuniHimiii Vittorio Cossutta v občinski galeriji V občinski galeriji se figurativci vrstijo. Komaj je Giovanni Duiz snel spoja olja s sten, je nanje razobe sil svoje slike Vittorio Cossutta. Kot doslej, je tudi tokrat Cossutta dal na ogled še največ pokrajin, lepih, v glavnem poletnih podob, svežih zelenih barvah in v raznih odtenkih, pa tudi manjših mestnih podobic, ulic in uličic, nadalje šopkov cvetja in tihožitij, vsega skupaj 45 del, ki odražajo različne vplive. Vittorio Cossutta bo razstavljal do 20. t.m. po običajnem urniku občinske galerije. Spominska plošča na Mat jasice ve junaške mestu smrti Covori Jelke Gerbce ve, Stanka Periata in Artur a Calabrie Na mestu, kjer je nedaleč od bar-kovljanskega pokopališča padel pod svinčenkami fašističnih rabljev Marij Matjašič — Milan, je sedaj vzidana marmornata plošča. S tem se je zvestemu sinu Barkovelj oddolžil krajevni antifašistični odbor, pobudnik svečanosti, ki je včeraj pod večer ni motilo niti bičanje dežja, niti mrzla burja. Po pozdravih Jelke Gerbčeve, naslovljenih predstavniku tržaškega župana Dušanu Hreščaku, vicekonzulu S.FR Jugoslavije Lojzetu Kan-tetu, zgoniškemu županu in milj-skim upraviteljem, so prisotni z enominutnim molkom počastili Milanov spomin. Njegova soborca sta odkrila ploščo, pred katero so položili vence in šope cvetja predstavniki krajevnega antifašističnega odbora, KPI, SKGZ, Mladinski krožek in miljska občina. Odkritju plošče je ginjena prisostvovala Olga Matjašič, vdova po padlem junaku. O Matjašiče vem liku je spregovoril Stanko Pertot, ki je omenil tudi aktualnost protifašistične zavesti, v trenutku, ko so reakcionarne sile zaman skušale kaliti vzdušje pri- jateljstva med sosednjimi narodi ob napovedanem mejnem sporazumu. Antifašizem pomeni danes uresničevanje načel demokracije, v katero je vgrajena kri naših in italijanskih borcev. Med temi prvenstveno pravice dela slovenskega naroda, ki živi v Italiji. Predsednik pokrajinske zveze partizanov Arturo Calabria pa je prav tako bil mnenja, da ne more biti mržnja do fašizma zgolj neko moralno vzdušje, temveč aktivno politično poseganje v stvarnost, ki se spreminja in jo prav protifašistična enotnost prekvasuje. Calabria se je spomnil, podobno kot Pertot, žrtev frankističnega besa v Španiji in mednarodnega pomena boja proti reakcionarnim klicam preteklosti. Barkovljani, drugi demokrati iz vseh mestnih četrti, ki so se zbrali na kraju Matjašičevega mučeništva, so se ob izrečenih besedah zavedali, da ni plošča ljudskemu junaku samo pomnik preteklosti, temveč predvsem opomin mlajšim pokole-njem, ki „tam živijo, naj nadaljujejo boj za človeka vredne svobodne odnose med ljudmi in narodi za napredek demokracije in pravičnosti. To je naloga, ki nam jo nemo nalagajo padli in prenašajo, iz roda v rod, do končne zmage. kih cest so imeli včeraj mestni redarji mnogo dela, pa tudi prometnih nesreč je bilo veliko: karabinjerji, cestna policija in mestni redarji so jih skupno zabeležili več kot 20. Na srečo pa je bilo le malo ranjencev, še ti pa bodo okrevali v nekaj dneh. če smo se včeraj spraševali, če je zima že prišla, je danes tako vprašanje odveč: nanj odgovarjajo tople obleke ,ki smo jih nadeli. Sedaj nam ne preostane drugega, kot da čakamo na sneg, ki pa so ga v naši deželi že marsikje dočakali. Včeraj je namreč snežilo na Trbiškem, pa tudi višji vrhovi v Beneški Sloveniji so pokriti s tanko snežno odejo. v Rižarni velika svečanost ob navzočnosti predsednika poslanske zbornice Sandra Pertinija in najvišjih predstavnikov civilne in vojaške oblasti, zastopnikov krajevnih ustanov, pokrajine in dežele, odlikovanih mest z zlato kolajno, strank u-stavnega loka, partizanskih in drugih organizacij odporništva. S pokopališča pri Sv. Ani bodo namreč prenesli v Rižarno pepel in ožgane kosti — posmrtne ostanke žrtev Rižarne —- ter jih položili v posebno nišo na notranjem dvorišču, v neposredni bližini kraja, kjer je stala krematorijska peč. Po pozdravnem nagovoru župana in nagovoru v slovenščini bo govoril predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, eden najbolj uglednih in zaslužnih antifašističnih borcev, s katerim se je spoznal pod fašističnim režimom tudi marsikateri slovenski antifašist v zaporih in kon-finaciji na otokih. Svečanost prireja tržaška občina, ki pa ne bo razpošiljala posebnih vabil. Zato toplo priporočamo vsem bivšim zapornikom v Rižarni, svojcem žrtev in padlim, bivšim borcem in internirancem, zastopstvom društev in organizacij, vsem antifašistom, še posebej pa mladini, da se polnoštevilno udeležijo svečanosti, na kateri ne bomo samo počastili spomin padlih in žrtev nacifa-šizma, ampak bomo tudi izpričali svojo zvestobo idealom svobode, miru, bratskega sodelovanja in enakopravnosti med narodi. terial uporabljajo in .izoblikujejo, da bi doseglo še boljšo kakovost. Danes se zaključi razstava gob Danes se zaključi razstava gob v palači Costanzi. Razstavo si je ogledalo rekordno število nad 30 tisoč obiskovalcev, med katerimi mnogo skupin šolarjev in dijakov. Žal, razstave ne morejo podaljšati, ker zaradi dolge suše in nenadnega mraza v zadnjih dneh, gob na Krasu skorajda ni mogoče najti. Vsekakor bodo razstavo ponovili prihodnje leto. Danes bo tudi zadnje predavanje o gobah, ki ga prireja v prostorih liceja Dante društvo Bresadola. Ob 17. uri bo inž. Bruno Getto govoril o temi «Človek in narava», seveda s posebnim poudarkom o gobah. OD JUTRI DALJE leden solidarnosti s španskim ljudstvom Jutri se začne teden solidarnosti s španskim ljudstvom. Ob 18. uri bodo v krožku «U. Barbaro» v Ul. Madonnina 19 predvajali filma «Morire a Madrid» in «Granada», ob 20.30 pa bodo v dijaškem domu tržaške univerze predvajali film «La guerra è finita». Ob tej priložnosti bodo na razpolago knjige in drugo gradivo o protifašističnem boju “ Španiji. Vstop je prost. ZARADI BURJE IN DEŽJA Kaotičen promet v mestnem središču Po mrzlem petku smo imeli včeraj pravi zimski dan, z izredno moč' nimi sunki burje in dežjem, ki je še bolj otežkočil že tako izredno gost promet v mestnem središču. Včeraj je namreč prišlo v Trst veliko Jugoslovanov, ki so se zadržali v našem mestu od jutra pa do pozne večerne ure. Zaradi gostega prometa in spolz- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI JUTRI OB 19. URI Javno zborovanje svetoivanske konzulte o šolskih gradnjah Svetoivanskà ‘rajonska konzulta' sklicuje za jutri, 13. oktobra, ob 19. uri, v župnijski dvorani v Ulici San Cilino 101, javno zborovanje na temo: šolske gradnje na območju konzulte. Zborovanja se bodo udeležili župan in pristojna občinska ter pokrajinska odbornika. C V petek, 17. t.m. bo v krožku za politične in socialne vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 Romano Ledda govoril o stanju na Portugalskem. Začetek ob 20. uri. Deželni prispevek za družbeno zdravstvo Deželni odbor je na zadnji seji nakazal prispevek 300 milijonov lir za letošnje leto po zakonu št. 30 iz leta 1966, in sicer vrsti ustanov iz Furlanije - Julijske krajine, ki se u-kvarjajo z vprašanji družbenega zdravstva. Iz omenjenega nakazila bodo prejele po nekaj sredstev tudi bolnišnica v Tržiču, občinska zdravstvena izpostava in bolnišnica v Gorici, Zavod za mladino in Združene bolnišnice v Trstu. Iz istega naslova bo deželna uprava krila tudi del režijskih stroškov tržaškega središča za rakasta obolenja in goriške-ga konzorcija za boj proti jetiki. Kmet iz Slivnega padel pod traktor Včeraj popoldne se je ponesrečil 60-letni Josip Kralj iz Slivnega štev. 3. Ko je v svoji garaži vžgal motor malega traktorja, ga je ta iz nepojasnjenih vzrokov podrl. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve noge 60 dni. # Tržaška občina obvešča, da bo od jutri dalje zelenjavni trg odprt za trgovce od 6. ure dalje, za zasebnike pa od 9.30 do 11. ure. Našemu delovnemu tovarišu Ljubotu Jančarju je žena Eva povila krepko TANJO Očku in mamici čestitamo Tanji pa želimo mnogo sreče in zadovoljstva v življenju. Evi in Ljubotu se je rodila hčerka TANJA PD «Ivan Cankar» čestita. GLASBENA MATICA .— TRST Otroški pevski zbor bo imel redne vaje ob ponedeljkih, ob 18. uri v Kulturnem domu. Mladinski zbor nima še dokončnega umika. Zato pozivamo one, ki so se prijavili in še ostale, ki bi radi sodelovali, naj se javijo jutri, 13. t.m., od 18. do 19. ure v Kulturnem domu ali v tajništvu Glasbene matice, da bi ga skupno določili. Danes se zaročita ELIZABETA ZANE in ALEKS GUSTINČIČ Čestitajo in želijo srečo in medsebojno razumevanje, starši, sorodniki in prijatelji. POTOVALNI URAD AURORA priredi od 1. do 4. novembra IZLET v Zadar, Šibenik, Split in na Plitvička jezera. Cena izleta je 49.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Cicerone 4, telefon 60261. GLACSENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1975-76 Kulturni dom v Trstu 25. 10. 1S75: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solistka Nora Jankovič - mezzosopran — 8. 11. 1975: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda, dirigent Bogdan Babic - 26. 11. 1975: TRIO LORENZ 12. 12. 1975: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Anton Kolar, solistka Dubravka Tomšič -klavir - 10. 1. 1976: ZAGREBŠKI SOLISTI — 13. 2. 1976: VALTER BEŠPALJ - violončelo, Ivo Maček - klavir — 12. 3. 1976: ORKEJTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Miba Pogačnik - vi olina — 26. 3. 1976: ACI BERTONCELJ, klavirski recital - 25. 4. 1976: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER, MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA, SLOVENSKI OKTET, OKTET GALLUS, dirigent Anton Nanut Cene abonmajev: Parter redni 10.000 lir Balkon redni 8.000 lir Parter znižani 8.000 lir Balkon znižani 6.000 lir Mladinski in invalidski 3.000 lir Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605; od 16. oktobra dalje v Tržaški knjigarni od 15.30 do 19.30. Stari abonenti lahko potrdijo svoj sedež do 18. oktobra. Razna obvestila btoi obvešča svoje ciaae, ua je vodič vertikale v prodaji na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9 po znižani ceni. Izleti STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom ) let neprekinjenega delovanja Otvoritvena predstava ANTON LESKOVEC DVA BREGOVA Drama — iz življenja beračev — v dveh delih Po dramaturški redakciji M. Be- line priredil J. Babič Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Besedilo pesmi: Miroslav Košuta Glasba: Aleksander Vodopivec Lektor: Majda Križajeva Režija: JOŽE BABIČ V sredo, 15. oktobra ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 18. oktobra ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri V nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom RIŽARNA dokumentarna drama Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: Albin Bubnič Fiiibert Benedetto in Miroslav Košuta Jože Babič in Mario Uršič Klavdij Palčič Aleksander Vodopivec Marija Vidau v petek, 17. t.m., ob 15. uri Bivši borci in aktivisti ter PD Slovenec iz Boršta organizirajo izlet v Gonars. 26. t.m., ob 30-letnici osvo» boditve in v počastitev žrtev. Odhod ob 12. uri s križišča. Vpisovanje še danes, 12. t.m., pri družini Petaros. Boršt št. 89, in v večernih urah pri Milki Žerjal. Cena izleta 2.500 lir. PD Ivan Grbec iz Skednja priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Buzet, Mo-tovun, Pazin m Novigrad. Odhod bo ob 7. uri izpred škedenjske cerkve. Prijave sprejemamo v društvenih prostorih ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih do 17. t.m. od 17. do 19. ure. Društvena gostilna na Opčinah priredi v nedeljo, 26. oktobra izlet v Novo mesto, Kostanjevico in Pleterje. Potovanje do Novega mesta in povratek z vlakom, ostali potek z avtobusi. Zajtrk v vlaku, kosilo na Otočcu. Vpisovanje v društveni gostilni na Opčinah vsak dan razen nedelj od 16. do 13. ure. SPDT priredi 2., 3. in 4. novembra avtobusni izlet v Pomurje in Zagreb s polpenzionom v Radencih. Vpisovanje do 20. oktobra na ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31119. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta Karla Križmančiča Posebna zahvala č.g. župniku Rozmanu za njegove ganljive besede. Družina Križmančič Trebče, 12. oktobra 1975 KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «Pinko Tomažič» v Trstu V sredo, 15. oktobra 1975, ob 20. uri bo na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice 11 večer z naslovom: BASKI V BOJU ZA SVOBODO Govoril bo profesor SAMO PAHOR Razstavljeni bodo primerki baskovskega legalnega in ilegalnega tiska. Vljudno vabimo k udeležbi Zapustila nas je naša draga sestra, svakinja in teta MARIJA ŽVAB Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo brata Jožef in Viktor, sestra Gizela, svakinji, svak in nečaki šepulje, Maribor, Nabrežina, 12. oktobra 1975 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28 Kino LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Stomatologi iz Slovenije včeraj v našem mestu Včeraj je obiskala naše mesto večja skupina stomatologov iz Slovenije in raznih jugoslovanskih mest, ki so se te dni zbrali v Portorožu na prvem študijskem srečanju stomatologov Slovenije Med drugim so obiskali tudi podjetje Darwil, pri katerem mnogi Jugoslovani kupujejo zlato in zlitine za zobe. Sprejel jih je lastnik podjetja Marinšek, s katerim so se v nevezanem razgovoru pogovorili o kakovosti zlata in žlahtnih zlitin za zobno protetiko. Vodstvo podjetja je namreč izrazilo željo, da sliši pripombe, kritike in o- verzitetna študentka Roberta Fabbro, železničar Walter Zugna in u- Danes, NEDELJA, 12. oktobra MAKS Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 13.36. — Dolžina dneva 11.19. — Luna vzide ob 13.36 in zatone ob 23.35. Jutri, PONEDELJEK, 13. oktobra EDVARD Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 9,2, ob 19., uri 9,2 stopinje, zračni pritisk 1012,8 mb rahlo narašča, veter 43 km s sunki 85 km na uro, severovzhodni, nebo oblačno, vlaga 73-odstotna, padavine 1 mm dežja, morje močno razburkano, temperatura morja 19,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 89-letna Giovanna Puhek, 57-létna Elda Marzi vd. Zivo-li, 75-letna Maria Žvab, 78-letna Maria Kobau vd. Urzi, 66 letna Susanna Tonil por. Fortuna, 71-letni Antonio Gianni, 11-letna Elisabetta Urbinati in 70-letna Vittoria Clun vd. Romano. OKLICI: univerzitetni študent Ervine Tartara in učiteljica Eleonora Sferch, skladiščnik Giorgio Bader in strežnica Silvia Potocco, mehanik Franco Ramani in gospodinja A- Včeraj - danes radnica Maria Miani. driana Vici, Silvio Spalloni in Nirvana Segulin, tiskar Ferruccio Pacco in uradnica Vojka Legisa, uradnik Roberto Ballaben in frizerka Tiziana Pippan, elektromehanik Gianfranco Ban in uradnica Antonella Paulina, uradnik Michele Licciar-dello in univerzitetna študentka Maria Luisa Paoletti, fotograf Enrico kino-foto iem&iz&ŠZn ^ ur. hat8m-iìI-T& ’ UL MAÙJW-5I-T& 0^755-36/ Franco in uradnica Giovanna Bonanno, bolničar Luciano Savron in bolničarka Silvana Burolo, mehanik Claudio De Gioia in uradnica Nirvana Fano, geometer Lucio Paolo Sicuro in uradnica Ornella Sklem-ba, uradnik Luciano Reggente in kemijski analist Bruna Vignetti, podčastnik finančne straže Giuseppe Fruncillo in frizerka Antonia Can-dian, častnik trg. mornarice Furio Schiavon in učiteljica Patricia Scudo, čuvaj Alfonso Santoro in gospodinja Francesca De Cristofaro, zidar Guerrino Stepancich in prodajalka Milena Ražman, študent Sergio Irredento in študentka Paola Morozzi, pek Antonio Marzi in bolničarka Anna Zobec, karabinjer Vincenzo Coni in uradnica Delia Cec-con, mornariški podčastnik Giuseppe Salandra in gospodinja Maria Napoletano, delavec Luigi Adelmo Barnaba in gospodinja Rosa Messina, v pričakovanju prve zaposlitve Giovanni Finotto in frizerka Claudia Antonini, mehanik Fausto Settimi in uradnica Maria Zaini, ladijski konstruktor Giorgio Favretto in um- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11. Ariston 16.00 «Il fantasma del palco-scenico». Grattacielo 14.00 «Il braccio violento della legge N. 2», barrai film, igra Gene Hackman, prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 10.00—11.30 «UFO i misteriani». Fenice 15.00 «Rollerball», barrai film, prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 10.00—11.30 «I viaggi di Gulliver». Excelsior 15.30 «Shampoo», barrai film, igrajo Warren Beatty, Julie Christie in Goldie Hawn, prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «Il padrino». II. del. Barrai film, igra Al Pacino. Pre povedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «La Supplente», barrai film, igra Carmen Vilani, prepo' vedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Due cuori una cappella» barvni film, igrajo Renato Pozzetto Agostina Belli. Aldo Maccione. Aurora 14.45 «Ultimo tango a Parigi» barvni film, igra M. Brando, prepo vedan mladini pod 18. letom. Capitol 14.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. Cristallo 15.00 «Funi Lady», barvni film za vse. Moderno 15.00 «Piedone a Hong Kong», barrai film, igra B. Spencer. Filodrammatico 15.00 «Come fan bene quei giocchini le erotiche ragazze di villini», prepovedan mladini Ideale 15.00 «Pat Garrot e Billi Kid», barvni film, igrata James Coonen in Kris Kristofferson. Impero 15.00 «Prima pagina», barrai film, igra J. Lemonn. Vittorio Veneto 15.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere», barrai film, M. Vitti, C. Cardinale, V. Gassman Astra 15.00 «Agente 007 Thunderball, operazione tuono», barvni film, igrata S. Connery in C. Auger. Abbazia 14.30 «La gang dei Doberman colpisce ancora», barrai film, igrata C. Knoow in J. Ranfield. Radio 13.30 «Quo Vadiš», barvni film. Volta - Milje 15.00 «Profumo di donna», barrai film, igrajo V. Gasmann, A. Belli in A- Momo. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega ljubega in predobrega ANDR0TA ČOKA Posebna zahvala č.g. Rozmanu za ganljivo poslovilo, ravnateljici, kolegom, pomožnemu osebju, dijakom in bivšim dijakom srednje šole Srečko Kosovel, ravnateljem, profesorjem, sorodnikom, in prijateljem, darovalcem cvetja, darovalcem v dobre namene in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin pokojnika. Žalujoče družine čok, Sedmak, Vesel Trst, 12. oktobra 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku pokojnega ANDREJA POLJŠAKA (FRANKA) Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja, ŠD Zarja Za sožalje in vsem, ki so počastili njegov spomin. Družina Franko Bazovica, Trst, 12. oktobra 1975 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti na kriško pokopališče našega dragega LJUDMILA (EMILA) PURIČA Posebna zahvala zdravnikom in osebju I. oddelka geriatrije, ki so mu lajšali zadnje dni življenja. žena Vilma in sorodniki Križ. 12. oktobra 1975 ZAHVALA Ob izgubi naše drage J0SIPINE NOVAK vd. IPAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokoj' nico spremili na zadnji poti. Svojci Trst, 12. oktobra 1975 LOTERIJA BARI 29 49 6 67 40 CAGLIARI 29 68 88 32 78 FIRENCE 80 36 65 41 14 GENOVA 6 59 27 57 33 MILAN 11 57 64 60 66 NEAPELJ 5 80 48 43 61 PALERMO 33 50 67 45 89 RIM 17 48 15 81 23 TURIN 11 37 75 51 72 BENETKE 76 87 22 49 61 ENALOTTO 112 111 X 1 1 2 2 X KVOTE: 12 točk - 24.866.000; 11 točk - 414.400; 10 točk — 35.100 Ur. Ob prvi obletnici smrti nepozabnega VINKA KALCA se ga z ljubeznijo spominjajo mama, oče, žena, otroci, brata in vsi sorodniki. Družina Kalc - Šajsnikovi Bazovica, 12. oktobra 1975 ZA PREMOSTITEV NEUGODNE KONJUNKTURE Bazoviške šestdesetletnice Stvarna prizadevanja SGZ‘(in seveda tudi sovrstniki) za razvoj zunanje trgovine Odposlanstvo zunanjetrgovinske sekcije obiskalo vrsto obmejnih podjetij v Sloveniji Slovensko gospodarsko združenje se deli na več sekcij, od katerih ima zunanjetrgovinska zadnje čase precejšnje težave. Gospodarska kriza v svetu je prizadela močno to stroko, ker skušajo vse države o-mejiti uvoz, da bi uravnovesile svoje trgovinske bilance. Slovenski operaterji na tem področju seveda niso 'zjema in ker je SGZ vedno pripravljeno svojim članom priskočiti na pomoč, je vodstvo zunanjetrgovinske sekcije pripravilo nekaj pobud, ki bi lahko pomagale iz krize. V prejšnjih dneh je odposlanstvo zunanjetrgovinske sekcije SGZ, ki so jo sestavljali S. Bole, J. štavar, V. Vižintin, V. Kralj, A. Semen in V. Kocjančič, obiskalo nekatera obmejna trgovska podjetja v sosednji republiki Sloveniji in sicer na Področju od Nove Gorice do Ko-Pra. S tamkajšnji operaterji je delegacija najprej razčlenila splošne Probleme, nato pa prešla na izmenjavo misli in želja, ter na načrtovanje bodočega dela v obojestransko korist, zlasti v vidiku novih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo Po dokončni ureditvi meja. Operaterji iz matične domovine so pokazali izredno zanimanje za probleme gospodarskih ustanov in slovenskih tvrdk v zamejstvu, predlagali so veliko novosti, ki ' i jih lahko u-yedli na tem področju v trgovinski izmenjavi med obema državama. Člani delegacije SGZ so objasnili avoja stališča in nanizali celo vrsto konkretnih pobud, ki bi jih mogli s skupnimi prizadevanji realizirati, plasti pa je bil gevor o večjem iz-koriščenju avtonomnih računov, ki jih naši operaterji premalo poslužujejo in ki predstavljajo zelo Privlačno možnost delovanja v času vsestranskih restrikcij. Nakaca-ne so bile možnosti za kooperacijo n'ed podjetji z obeh strani meje na določenih sektorjih, kot gostinstvo, turizem ter živinoreja, za večje uveljavljanje jugoslovanskih končam prehrambnih izdelkov na tržaškem trgu itd. ^ Obenem so člani delegacije načeli vprašanje proste cone, ki jo predvideva sporazum med Italijo in Jugoslavijo na kraški planoti in vloge. ki jo bodo imela obmejna podjetja pri izkoriščanju prednosti, ki Jm taka cona nudi. Med razgovori Pa so prišle na dan tudi nekatere Podtalne mahinacije določenih trgovskih krogov na Tržaškem, ki bi si radi v trgovanju z Jugoslavijo zagotovili popoln monopol in nadvlado nad tržiščem, kar bi seveda izkoriščali za navijanje cen. SGZ seveda odklanja take poskuse iz na-f a’ /?e Posebej pa zaradi lastne idnkcije avtonomnih računov, ki so odprti za najširše število operaterjev, da niti ne omenjamo potrošnikov, ki so prizadeta stran. Ta po- Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu priredi v sredo, 15. oktobra, ob 20.30 v svojih prostorih na stadionu «Prvi maj» DRUŽABNI VEČER , s predvajanjem diapozitivov “v filmov ž obeh letošnjih izletov v Donjo Stubico in Škofjo Loko. Vabljeni člani in prijatelji in zlasti udeleženci obeh izletov. jav je prišel zlasti do izraza v trgovini z mesom in živino na splošno. Pogovori so bili od obeh strani ocenjeni za vsestransko pozitivne, zlasti ker se je prešlo po skupnih prizadevanjih SGZ in Gospodarske zbornice iz Ljubljane od načelnih vprašanj v konkretno izvajanje. Tajnik odbora za obmejno sodelovanje pri Gospodarski zbornici SR Slovenije tov. Boris Platovšek je namreč spremljal delegacijo SGZ pri navedenih obiskih. Ob vsestranskem razvoju položaja je naravno, da bo SGZ kot sestavni del krajevne in deželne skupnosti po svojih močeh tolmač pozitivnih tokov v odnosih s sosedno republiko prek svojih predstavnikov v raznih lokalnih organizacijah. Zunanjetrgovinska sekcija SGZ je zato za torek, 14. t. m. sklicala na sedež združenja vse slovenske operaterje na Tržaškem, ki se bavijo z zunanjo trgovino, da bi jih seznanila s položajem in konkretnim izidom razgovorov. V. K. Balinarska steza v Dijaškem domu Skupnost Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» nas vedno znova preseneča z večjimi ali manjšimi pobudami, ki bogatijo domsko življenje. V teh dneh so celi kopici športnih in rekreacijskih objektov pridružili še enega — predvčerajšnjim so namreč odprli in predali svojemu namenu novo balinarsko stezo, ki so jo gojenci sami uredili ob odbojkarskem igrišču. Za to priložnost je domska skupnost priredila prijetno otvoritveno slovesnost, ki se je odvijala brez posebnih prisiljenih formalnosti, a v prisrčnem prazničnem vzdušju, v katerem so bili gojenci sami protagonisti. Sami so vodili praznik, ki je imel značaj pravih vaških šager s čevapčiči, piščanci in seveda z o-tvoritvenim športnim srečanjem na novi balinarski stezi. Na balinarski dvoboj so pozvali svoje vzgojitelje z ravnateljem vred, medtem ko je srečanje otvorila predsednica Dijaške matice Duša Kosminova. Kot so se dobro odrezali pri organizaciji slovesnosti, tako so se slabše odrezali v športnem srečanju, ko so jim jo vzgojitelji zagodli. V Dolini ustanovili dekliški pevski zbor Glavna dejavnost prosvetnega društva Valentin Vodnik iz Doline sloni na izredno delavnem moškem pevskem zboru, ki pogostoma u-spešno nastopa v zamejstvu in matični domovini. Ker vključuje pevski zbor samo moške, je društveni odbor prišel do zaključka, da je potrebno dati možnost pristopa tudi dekletom, ki v vasi nimajo velikih možnosti dejavnosti, razen ženske odbojke pri Bregu. Zato so se že ob zaključku lanske sezone zmenili, da ustanovijo dekliški pevski zbor, ki se zdi najbolj primerna rešitev za gojenja družabnosti in kulture. Problem je nastal glede pevovodje, ki jih pri nas izredno primanjkuje. Domači pevovodja je prezaposlen in to so vodstvo zbora paverili mlademu pevcu Oskarju Kocjančiču. Do sedaj se je prijavilo okrog 15 deklet od 13 do 20 let, v kratkem pa bi se moral zbor še povečati. Prva vaja bo v torek ob 19. uri v društveni dvorani, na katero društveni odbor vabi vsa dekleta iz Doline in Prebenega, ki jim ugaja zborovsko petje. Uspel nedeljski izlet PD «F. Venturini» V nedeljo je priredilo prosvetno društvo «Franc Venturini» od Dom-ja skupaj z odborom mladine s Krmenke in od Domja enodnevni izlet v bolnico Franjo in Idrijo. Odziv vaščanov je bil precejšen, saj so z malenkostno reklamo zbrali v nekaj dneh za dva avtobusa izletnikov. Poleg partizanske bolnišnice so si ogledali še Cerkno s šolo, ki pa je bila tisti dan zaprta, in čipkarski ter rudarski muzej v Idriji. Ob povratku je bilo razpoloženje veselo in marsikdo je izrazil željo po številnejših skupnih izletih. ZANIMIVO PREDAVANJE SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA SINDIKAUSTA Vatovec o tržaškem gospodarstvu in o nujnih zahtevah sindikatov Zanimiva razprava - Prihodnjo sredo bo v krožku «Pinko Tomažič» predaval prof. Samo Pahor o Baskih V gostilni na Jezeru je bilo pred časom nekoliko nenavadno, a nadvse prijetno slavje. Zbrali so se namreč šestdesetletniki in šestdesetletnice iz Bazovice, da bi skupno proslavili ta pomembni življenjski jubilej. Vabilu nekaterih pobudnikov tega prijaznega srečanja so se odzvali skoraj vsi slavljenci, ki so si ob večerji, dobri kapljici in razigrani besedi izmenjali spomine na dolgo prehojeno pot, na lepe in grenke trenutke. Slovesnost je odprl Rudi Križmančič, ki je bil med pobudniki srečanja. Z občutenimi besedami je spregovoril o pomenu tega skromnega, a prisrčnega slavja ter se spomnil tudi vseh sovrstnikov, ki niso dočakali jubileja 60 let, med temi Antona Škerjanca, ki je bil kot talec ustreljen na openskem strelišču z drugimi 71 sotrpini. Slavljenci so njegov spomin počastili z enominutno zbranostjo. Križmančič je nato na kratko spregovoril o glavnih zgodovinskih obdobjih, skozi katera je šla njegova generacija, med temi pa posebej podčrtal obdobje narodnoosvobodilne borbe. Slavje se je nadaljevalo ob prijetni družabnosti z neizčrpnim obnavljanjem spominov ter s petjem Na sliki slavljenci med praznovanjem. Prejšnjo sredo zvečer je k. k. «P. Tomažič» priredil v svojem sedežu na Stari mitnici, žal preveč slabo obiskano, izredno zanimivo predavanje Oskarja Vatovca podtajnika sind. organizacije CGIL tretje najmočnejše delavske kategorije — pristaniških delavcev — pod naslovom «Gospodarsko stanje pri nas in delavski boji». Predavatelj, ki je bil zelo temeljito oborožen z dokumentarnimi podatki, je orisal najprej gospodarski položaj v državi. Pri tem je na kratko obrazložil vsebino znanega julijskega načrta podpredsednika vlade U. La Malfe ter vsebino dokumenta, ki ga je takrat podpredsedniku vlade poslalo tajništvo federacije treh glavnih sindikatov konec meseca julija. O obeh dokumentih je že tedaj naš dnevnik obširno poročal, predavatelj pa je v sredo še posebej poudarjal kritična stališča treh sindikatov glede La Malfovega «paketa», ki nikakor še ne pomeni nujno potrebnega «organskega politično gospodarskega programiranja», kljub temu pa se je tajništvo treh sindikatov strinjalo s predvidenimi ukrepi glede gradbeništva in javnih del, se izrazilo za nujnost posegov glede pristanišč, iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuniiHinniininuHHHununiuiimimiHHunHK^m^ DELOVANJE ZGONISKE OBČINSKE UPRAVE le zasilno Ao vpitìnie Sole v BrlScii V kratkem posvetovanja po vaseh in razprava o javnoupravnih zadevah ima na razpolago premalo časa, za 11111 ""HUM,II,,, im ...................... Spoštovano uredništvo, 1 obračamo se na Vas za vprašanje, nas tare. Ne gre le za problem j. ?.fn,clv’ fač pa za vprašanje vseh JUDiteljev narave. Kot povsod na ne3?11’ ^anao tudi v Križu narav-v-i- f*°to, ki bi jih morali zavaro-m; i-iPrec* <osebej .je ljubil slovensko pesem: že pod fašizmom je pel v cerkvenem pevskem zboru, po vojni pa je bil vrsto let aktiven pevec v zboru društva «Igo Gruden». Seveda je takoj po vojni zopet nastopil službo v kamnolomu, ki jo je zapustil šele ob upokojitvi, dvajset let kasneje. Leta 1947 se je oženil z domačinko Valerijo Gruden, ki mu je v zakonu povila dva otroka, sina Vladimira in hčerko Vero, ki z aktivnim delovanjem v slovenskih organizacijah nadaljujeta z očetovo tradicijo. pozitivno ocenilo vladne ukrepe za razvoj mehanizacije kmetijstva, glede katerega pa je poudarilo, da so splošni ukrepi sicer neprimerni, kar velja tudi za posege na območju prometa, nasprotovalo je — v sedanjem položaju — uvedbi barvne televizije, zahtevalo kredite za malo in srednjo industrijo, da bi se pospešil gospodarski razvoj, predvsem pa zaposlitev. Tajništvo treh sindikatov je končno zahtevalo razgovor z vlado glede perečega vprašanja telefonskih tarif. Nato je predavatelj obravnaval glavna vprašanja tržaškega gospodarstva kot so bila konec letošnjega septembra obdelana v posebnem dokumentu tajništva tržaške pokrajinske federacije CGIL - CISL - CCDL -UIL. Ko je govoril o ladjedelstvu, je podčrtal, da je potrebno takoj zgraditi nov zidani dok in rekonstrukcijo «Tržaškega Arsenala sv. Marko» tako, da bo sčasoma nastal združen kompleks, ki bo obsegal gradnjo in popravila ladij od tržiških ITAL-CANTIERI pa vse do ALTO ADRIATICO v Miljah. Glede pristaniškega prometa je O. Vatovec omenil najprej, da je odpadla perspektiva Trsta kot petrolejskega pristanišča, ker je bilo ugotovljeno, da so bile obstoječe naprave izkoriščene v letu 1974 in v prvih šestih mesecih 1975 samo 50 do 60 od sto, nato pa dejal, da mora Trst postati «tretja vrata Sueškega prekopa», omenil, da je vlada za vsa severna pristanišča določila samo 50 milijard, od katerih bo na Trstu odpadlo zelo verjetno — v najboljšem primeru — samo 15 (ostalo bosta izkoristili Genova in Benetke), končno pa je poudaril nujnost povezave pomola VII s cesto 202, dvojni tir za «pon-tebano», avtocesto Videm - Trbiž; vsekakor pa morajo imeti prednost dela, za katere je financiranje že predvideno. Ko je govoril o pomorskem prometu pa je najprej omenil nujnost izvajanja zahteve treh sindikatov glede «stalnega preverjanja posameznih faz» zadevnih «ukrepov CI PE iz meseca julija 1971» s poudarkom na doslej ugotovljene pomanjkljivosti načrtov FINMARE in FIN-CANTIERI, kakor tudi na učinkovitost TRŽAŠKEGA LLOYDA. V tretjem delu svojega predavanja je O. Vatovec obrazložil vsebino zaključnega dokumenta in predloga, ki ga je sprejel deželni odbor CGIL v juniju mesecu letos glede slabega gospodarskega položaja, zlasti spričo dejstva, da je že okrog 20.000 delavcev v dopolnilni blagajni. Obširneje se je predavatelj zadržal pri vprašanju železnic ter o-menil 50 milijard za infrastrukture (pontebana, skladišče v Červinjanu, postaje in skladišča v Pordenonu, Gorici in Trstu.) Ing. Miloš Kodrič, predsednik krožka, pa je pred predavanjem pohvalil uresničenje pobude glede poimenovanja šole v Trebčah po Pinku Tomažiču ter nujnost, da se po tržaškem narodnem heroju poimenuje tudi kakšna tržaška ulica ali trg; prav tako je pohvalil vzidan je spominske plošče za Maria Matjašiča, obsodil najnovejši Francov zločin ter izrazil zadovoljstvo glede doseženega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za dokončno ureditev mejnih vprašanj. Po predavanju je sledila skoraj enourna razprava predvsem o vprašanju, zakaj tako zelo številni tržaški delavci, ki so skoraj vsi sindikalno organizirani, neradi prevzemajo v sindikalnih organizacijah vo-ddne funkcije. Razprava je pokazala, da ta ugotovitev terja temeljito preučevanje, kakor tudi določeno aktivnost in pravilno usmeritev s Stranj odgovornih pohtičnih dejavnikov, predvsem slovenskih. Ob zaključku je predsedujoči še povedal, da bo prihodnjo sredo, 15. t. m., krožek priredil predavanje prof. Sama Pahorja o Baskih. P-g. Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. tel. 211-489. AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70- 74. 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67. 125 68. Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cotogna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. Restavracija FURLAN REPENTABOR Obveščamo cenjene goste, da bo zaradi letnega dopusta naša restavracija zaprta od 13. oktobra do 20. novembra 1975. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ..v Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pok. Andra Čoka darujeta Nadalina in Josip Castellani 2.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujeta Marija in Bruno Kalc 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina ob 10. obletnici smrti Stojana Pečarja darujejo starši in sestra 10.000 lir za ŠZ Bor, 10.000 lir za ŠZ Sloga in 10.000 lir za ŠD Polet. Ob 10. obletnici smrti mame in ob 15. obletnici smrti očeta daruje družina Husu (Gabrovec) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Andra Čoka daruje Viktorja Čok 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na inž. Andra čoka daruje družina pok. Maksa Pečarja 2.500 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujeta družim Ban in čer-njava 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina predragega Andra Čoka daruje družina Viktorija Širce 10.000 lir za TPPZ, 10.000 lir za ŠD Adria in 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V isti namen daruje bratranec Andi Širca z družino 15.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Marijo Caharija darujejo Zmaga Blažina 5.000 lir ter Mirko in Ivanka Furlan 3.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina inž. Andra Čoka daruje družina dr. Martelanca 10.000 lir za PD Škamperle. Namesto cvetja na grob Dalota Kralja iz Trebč darujejo Marija in Bruno Kalc (69) 5.000 lir, Gilberto in Zdenka Carli (27) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah; Lucijan in Anica Malalan (224) 5.000 lir za PD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cvetja na grobova Pepita Pahorja in Karla Križmančiča iz Trebč darujeta Guštin in Klara Kralj (211) 6.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujejo Roza in Kata (21) 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, Gilberto Carli (27) 3.000 lir za ŠD Primorec. V počastitev spomina inž. Andra Čoka darujeta Albert in Zofija Ur-dih 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Andra Čoka darujeta Pavla Gombač in družina Angele Biška 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Emila Regenta in na pok. Marijo Daneu daruje Milko Cibic z družino 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča daruje Štefan Kralj 5.000 lir za pevsko društvo Primorec, 5.000 lir za ŠD Primorec in 5.000 lir za poimenovanje šole Pinko Tomažič v Trebčah. Namesto cvetja na grob inž. Andra čoka daruje Adalgisa Bjekar 2.000 lir za Dijaško matico in 2.000 lir za TPPZ. Katja Lisjak daruje 4.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina inž. Andra čoka daruje Ljudmila Škabar (Mil-či) 3.000 lir za Dijaško matico in 2.000 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob Andra Čoka darujejo: Nadalina in Josip Castellani (Rovte) 3.000 lir za TPPZ; Milan in Saško Hrovatin (Lonjer) 4.000 lir za TPPZ, 4.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 4.000 lir za ŠD Adria; Milka in Karel (Staršinov-Lonjer) 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara, Svetko čok (Katinara) 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Za TPPZ darujejo podporni člani: Dušan Košuta (Trst) 10.000 lir, Zvonko Lorenzi (Lonjer) 10.000 lir, Riko Lorenzi (Lonjer) 5.000 lir, I-van Stranj (Dolina) 2.000 lir, Josip Ota (Boljunec) 5.000 lir, Slava Slavec (Boljunec) 5.000 lir, Marij Zu-!jan (Log) 5.000 lir, Aldo Glavina (Lonjer) 3.000 lir, Dušan Pangerc (Dolina) 10.000 lir. V počastitev spomina dragega An-drota Čoka darujeta Karlo Pahor in sestra Marčela 5.000 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina dragega An-drota Čoka daruje Olga Roncelj 2.500 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina prijatelja Andra Čoka darujeta .Sonja in Ton-či Gasperčič 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Andra Čoka darujeta družini Čok in Renko 3 tisoč lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob inž. Andra Čoka daruje družina Gizele Fonda 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Silvestre Grgič 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. inž. Androta Čoka daruje družina Kodrič - šiškovič 5.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. inž. Androta Čoka darujeta družina Kosmina 5 tisoč lir in družina Posega 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina na Dalota Kralja in Karla Križmančiča daruje družina Crevato (Trebče 189) 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Trebčah in 5.000 lir za Odbor upravičenih posestnikov v Trebčah. Ob 3. obletnici smrti Brunota Pertota daruje Valentino z družino 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Križmančiča darujeta Solza in Mario Kralj 3.000 lir za Odbor upravičenih posestnikov v Trebčah. V počastitev spomina Emila Regenta darujeta družini Mira Blažine in Marijana Černjave 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Andreja čoka darujejo Miljana in Sergej Vesel 10.000 lir, Julka vd. Vesel 5.000 lir in Zorka Kapelj 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Dalota Kralja daruje gospa Kralj (Trebče 149) 5.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 2.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V isti namen darujeta Milkovič (Bani) 3.000 lir in Karla Kralj 2.009 lir za poimenovanje šole v Trebčah. TRST • IH. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose kraje inozemstvo tudi t Sklenili smo, da bo naš krznarski a-telier v Ul. Carducci 12 začel prodajo, ki bo vzbudila veliko pozornost in bo dala možnost vsem gospem, da si omislijo dragocen krznen plašč. Pri vseh krznenih plaščih iz sobolje-vine, astrahana in bobrovine bomo namreč dali 20% popusta. Druga pomembna posebnost je garancija za kupljeni krznen plašč: gorje nepoučenim, ki si utvarjajo, da so napravili dober posel, ko so verovali obljubam tistih, ki prodajajo po neverjetno nizkih cenah. Krzneni plašč se kupuje le pri tistih, ki vam vzbujajo zaupanje, kajti ni ga blaga, ki bi omogočilo več prevare. Krzno je lahko slabo strojeno slabo hranjeno, slabo krojeno in zato že v kratkem času razkrije vse te svoje napake: mi krzno jamčimo za leta. « O O © © © ATELIER /• crcluut VIA CARDUCCI 12 GORIŠKI DNEVNIK 12. oktobra 1975 JUTRI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Polemike zaradi podelitve resorja za zdravstvo demokristjanu Perissinu «Psichiatria democratica» zavzela negativno stališče Protesti levičarskih strank, vretje med republikami Jutri, ob 20.30, se sestane goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu seje so tri točke: prva se nanaša na obravnavo obmejnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, druga na programsko izjavo novega predsednika, kot tretja točka pa je proračun za prihodnje leto. Brez dvoma bo prišlo pri razpravi o prvi točki do enotnega ništva je treba povedati, da vre minski ovitek na katerem sta itali- tudi v republikanski stranki. Pokrajinsko vodstvo PRI je že najavilo sejo, na kateri bodo preučili ta primer in nekateri republikanci grozijo s krizo. Vendarle pa do nje najbrž ne bo prišlo, ker se bodo prej pomirili, kot se je zgodilo tudi po volitvah občinskega odbora v Gradišču. Brez dvoma pa bodo pogleda strank ustavnega loka, t.j. J proti tej Agatijevi odločitvi ostro demokristjanov, komunistov, socia- nastopili že jutri tako komunisti listov, socialdemokratov in republi- kot socialisti. Odborništvo za zdrav-kancev. O tem vprašanju je bilo stvo Perissinu pomeni namreč, po v pokrajinskem svetu že govora, mnenju levičarjev, zaprtje do vsa-vendar še pred razpravo v rimskih ke konstruktivne opozicije. in beograjskih zbornicah in že ta krat so zastopniki vseh strank zavzeli enotno stališče, v opoziciji pa je bil samo osamljen fašist. Novi predsednik Giuseppe Agati, ki je te dni poslal pozdravno pismo raznim ustanovam, bo brez dvoma že na jutrišnji seji prebral programske smernice novega enobarvnega odbora. Agati je imel precej težav s porazdelitvijo resorjev odbornikom svoje stranke. Težave so bile predvsem z odborništvom za zdravstvo, kamor spada tudi Vprašanje psihiatrične oskrbe, ki je bila jabolko ostrih sporov v pokrajinski upravi. Proti vsem pričakovanjem so ta resor ponovno poverili odborniku Ermellinu Perissinu, ki je v prejšnji mandatni dobi, po nalogu svojih političnih voditeljev, povzročil preusmeritev v psihiatrični oskrbi na Goriškem in novzročil tudi spor s partnerji v odboru. Težave znotraj . demokristjanske stranke so bile tudi, ker je hotel imeti ta resor odpornik Gallas, edini pristaš Cianove struje «Forze nuove» v sedanjem pokrajinskem svetu. Gallas je tako v javnosti kot na sejah demokristjanske svetovalske skupine večkrat grozil, da bo volil proti svoji stranki, če ne dobi resorja za zdravstvo. Sedaj ga ni dobil, v odboru pa je ostal. Kar se tiče vprašanja tega odbor- Kultumo društvo «REČAN» UESA — GRMEK vabi na SENJAM BENEŠKE PJESMI ki bo na Ljesah, pri telovadnici, danes, 12. t.m.. ob 14.30. Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob spremljavi «The New Diamonts». Sledi humoristični skeč «Tinac an Matevs». ŠD Grmek organizira «SPREHOD NA KOSTANJE» netekmovalni 10-kilometrski pohod. Odhod s športnega igrišča ob 9. uri. Tiskovno poročilo v zvezi s tem vprašanjem so izdali tudi pristaši goriške sekcije «Psichiatria democratica». V svojem poročilu pravijo, da ni goriška KD razumela u-darca 15. junija in da se bo s ponovno Perissinovo izvolitvijo obnovilo tisto diskriminacijsko vzdušje v bolnišnici, ki je bilo značilno v zadnjih dveh letih. V poročilu je še rečeno, da so se odnosi v bolnišnici v zadnjih mesecih, ko ni bilo znano kdo bo odbornik za zdravstvo, izboljšati, sedaj pa bo vse šlo po starih tirih. Poleg tega pa menijo pristaši gibanja «Psichiatria democratica», da bo Perissin s svojo politiko, ki je dejansko politika KD, zavrnil vsako odprto politiko psihiatrične oskrbe. Seminar krožka ACLI o (joriskem gospodarstvu Delavska organizacija ACLI v Gorici bo v kratkem priredila debatno srečanje o goriškem gospodarstvu. V ta namen vodijo priprave že več časa in nameravajo povabiti k sodelovanju sindikalne in druge gospodarske organizacije v Gorici ter demokratične politične stranke. Na zadnjem sestanku so udeležencem porazdelili obširno študijo o goriškem gospodarstvu, ki jo je sestavil sodelavec organizacije dr. Sergio Mogorovich. Delovanje filatelistov v Novi Gorici Filatelistično društvo v Novi Gorici je razvilo v zadnjem času precejšnjo aktivnost, tako na področju notranjega dela kot v navezavi stikov s filatelističnimi društvi v deželi Furlanija - Julijska krajina. V društvu je danes včlanjenih 64 aktivnih članov in 15 mladih zbiralcev znamk, ki jim društvo nudi vso potrebno pomoč. O srečanju s filatelisti iz Červi-njana smo v našem listu že poročali. Za tamkajšnje srečanje, kjer sta se filatelistični društvi iz Nove Gorice in Červinjana pobratili, je vladalo veliko zanimanje. Skupno razstavo si je ogledalo več kot 5.000 ljudi. Društvi sta skupno izdali spo- janska in jugoslovanska znamka. Ker je še nekaj ovitkov na razpolago v Novi Gorici obvešča tamkajšnje filatelistično društvo zainteresirane, naj se obrnejo na naslov prof. Stanka Zadneka, Kidričeva 31 in nakažejo za vsak komad 10 dinarjev. B. F. Jutri v Sovodnjah sestanek o prosti coni Na županstvu v Sovodnjah se bodo jutri zvečer sestali župan in odborniki s poslanci in zastopniki nekaterih političnih strank. Govor bo o zakonu za podaljšanje goriške proste cone. V ORGANIZACIJI TREH OBČINSKIH UPRAV Na Rojcah so se srečali mladi športniki iz Gorice, Nove Gorice in Celovca Priložnostne govore so imeli De Simone, Sušmelj in Schifferer - Sodelovalo je 120 mladincev V torek sestanek predsednikov šolskih svetov Na goriškem županstvu se bodo v torek popoldne sestali, na povabilo goriškega župana, predsedniki šolskih svetov. Na dnevnem redu imajo točko o sestankih teh svetov na šolah v popoldanskih urah. iiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiutiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Premajhna skrb goriške občinske uprave za predmestja je bila precej ožigosana Več pozornosti je zahteval predvsem svetovalec Nanut (PST) Svetovalci so zahtevali tudi nove odnose v otroških vrtcih STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V IRSiH razpisuje* ABONMA ZA GORICO za jubilejno s.z^no 1975 - 1976 Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in 'umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495. ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežu prosvetnih društev. ČEME ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV Prvi sedeži (parter in balkon) Drugi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Prosimo abonente, ki so potrdili sedeže za letošnjo sezono, da dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu SPZ, Ulica Malta 2. O glasovanju dveh resolucij o 4. razredu slovenske trgovske šole in o položaju v Španiji v goriškem občinskem svetu smo že včeraj poročali. Za resoluciji so glasovali zastopniki strank ustavnega loka z izjemo liberalcev, fašisti so seveda bili proti. V nadaljevanju seje, ki je trajala čez polnoč, pa so občinski svetovalci odobrili celo vrsto sklepov upravnega zndčaja, ki zanimajo predvsem naše prebivalstvo. Svetovalci so odobrili prispevke nekaterim ustanovam kot so UGG, Pro Loco, mestna glasbena šola. Povišane so bile tarife za uporabo javnih tehtnic, ki jih uporabljajo predvsem naši kmetovalci. Tarife bodo pričele veljati s 1. januarjem 1976. Odobrenih je bilo več točk, ki zanimajo osebje občinske uprave. Do širše debate je prišlo pri točki o predčasnem začetku šolskega leta v občinskih otroških vrtcih. Kot je znano, je občinski odbor julija, čisto nepričakovano, odredil, da se prične šolsko leto 1. septembra uiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO OBJAVI RESOLUCIJE DOBERDOBSKE OBČINE Vodstvo društva «Seghizzi» tolmači odsotnost slovenščine na tekmovanju Slovenščina je bila na tekmovanju vedno odsotna, kljub želji slovenske publike, da bi tudi slovenski jezik prišel do veljave Na zadnji seji, ki je bila pred nekaj tedni, je občinski svet v Doberdobu izglasoval resolucijo, s katero je obsojal goriško pevsko društvo «Seghizzi», ki prireja vsako leto mednarodno tekmovanje pevskih zborov, da se ni v propagandnem materialu poslužilo slovenskega jezika, uporabljalo pa je poleg italijanščine še druge jezike. Doberdobski občinski svetovalci so se zaradi tega čutili prizadete in so upravičeno izglasovali protestno resolucijo. Včeraj smo dobili dopis vodstva goriškega pevskega zbora «Seghizzi», ki odgovarja na trditve vsebovane v resoluciji doberdobskega občinskega sveta. V dopisu je rečeno, da se je odbor tega društva sestal 10. oktobra, in da je z začudenjem vzel na znanje vsebino resolucije. Sledijo nekatera pojasnila. Pomanjkanje slovenskega jezika v pravilniku mednarodnega tekmovanja pevskih zborov je treba po mnenju vodstva «Seghizzi», tolmačiti tako, da uporabljajo kot uradne jezike v tem tekmovanju poleg italijanščine še nemščino in francoščino. To, tako trdijo pri «Seghizziju», tudi v soglasju s sodelujočimi zbori. Pravilnik služi za pravilne mednarodne odnose, trdijo pri «Seghizziju». Polemično je rečeno v dopisu, da v mednarodnem simpoziju o zborovskem petju, ki ga prireja prav tako «Seghizzi» in ki se vrši nekaj dni pred tekmovanjem pevskih zborov, uporabljajo tudi simultano prevajanje v slovenščino. Kar se tiče napovedovalca, je dalje rečeno v dopisu, da se na vseh mednarodnih pevskih tekmovanjih (citirana so o-na v Toursu, Corku, Llangollenu, Vami, Darmstadtu, Jiklavi, Barceloni, Montreauxu, itd.) napoveduje v uradnem jeziku prireditelja. Zaradi tega mora biti v Gorici edini u-radni jezik italijanščina. To nima politične ali kulturne sodbe o prisotnosti slovenske manjšine v gori-ški pokrajini, je rečeno v dopisu, poleg tega se društvo «Seghizzi» smatra za predhodnika sodelovanja med prijateljskimi narodi. Dopis je le kopija pisma, ki ga je predsednik društva Giovanni Ve-zil poslal doberdobskemu občinskemu svetu, krajevnim oblastem in generalnemu konzulu SFRJ v Trstu. Do tu izjava odbora pevskega društva «Seghizzi». Naj nam voditelji tega društva dovolijo nekaj pripomb. Res je, da je pevsko društvo «Seghizzi» zelo pripomoglo k odpravi nekaterih nacionalističnih in šovinističnih stališč v tukajšnjih krogih, ko je, pred več kot desetimi leti, pričelo prirejati mednarodna tekmovanja, na katera so povabili tudi zbore iz Slovenije in zamejske slovenske pevske zbore, šovinisti s takratnim županom Poterziom niso hoteli dovoliti koncertov v javni dvorani in prizadevanjem prirediteljev ter demokratičnih političnih sil se je treba zahvaliti, da so se ta tekmovanja takrat tudi vršila. Precej let so slovenski zbori dosegali uspehe na goriškem tekmovanju. Večina publike, ki je sledila koncertom, je bila in je še slovenska, predvsem zamejska. Poleg gostov, ki prihajajo na koncerte iz bližnje Slovenije, opažamo vedno v dvorani veliko goriških Slovencev. Te pa peče, da se vse napovedovanje vrši le v italijanskem jeziku in da ga napovedovalec, ki je vedno isti, lomi, lomi in lomi. Ne zna izgovoriti pravilno imena zborov, dirigenta in pesmi ne v slovenskem, ne v nemškem, ne v češkem, ne v drugih jezikih. Morda se bo komu to zdelo pravilno, našim ljudem, ki polnijo dvorano proti plačilu, pa to ne gre. Poleg tega pa Slovenci v Gorici upravičeno trdimo in zahtevamo, da mora biti pri nas slovenščina enakopravna z italijanščino. To zahteva že dolgo vrsto let tudi slovenska publika, ki polni dvorano UGG, kjer se vršijc tekmovanja. Tako o napovedovanju kot o uporabi jezikov v vabilih raznim pev- skim zborom smo v našem časopisu že večkrat pisali. Trdili smo to, kar je letos dejal v svoji resoluciji občinski svet v Doberdobu. Seveda taka stališča ne prijajo nekaterim ljudem, ki hočejo prikazati, kljub trditvam o odprtosti, da je tukajšnje prebivalstvo samo italijansko in da je seveda tukajšnja kultura prav tako samo italijanska. S svoje strani ponavljamo to, kar smo napisali že v prejšnjih letih in kar je sedaj izrazil v resoluciji doberdobski občinski svet. Goriška slovenska publika pozitivno sprejema to kar dela na glasbenem področju društvo «Seghizzi». Ta publika pa bi čisto upravičeno želela s strani prirediteljev, med katere prištevamo tudi slovenske člane društva «Seghizzi», da bi pokazali malo več razumevanja za določene potrebe in zahteve tu živečega slovenskega življa. V Vidmu j'e umrl mladenič iz Krmina Maurizio Bordon, 16-letni dijak iz Krmina, je v petek zvečer podlegel poškodbam v oddelku za intenzivno nego v videmski bolnišnici. Kot smo že pisali, so Bordona skupno z nekim tovarišem odpeljali v videmsko bolnišnico, potem ko sta se v torek zvečer z motorjem zaletela v drevo na ovinku pri Uršulinkah. Njuno stanje je bilo zelo resno, še posebno Bordonovo, zaradi česar so zdravniki sklenili, da ga premestijo v oddelek za intenzivno nego, kjer je v petek zvečer izdihnil. Čeprav je spočetka kazalo, da se je stanje Bordonovega tovariša, 21-letnega zidarja Oraziana Vidoza, izboljšalo, so v petek zjutraj nastopile komplikacije. in ne več 1. oktobra. Svetovalka Pirella (KPI) je protestirala, ker je bil sklep sprejet sredi poletja in ker niso uslužbenke o tem nič vedele. Protestirala je tudi proti u-vedbi novega urnika. O tem vprašanju je govoril tudi svetovalec Wal-tritsch (PSI), ki je predlagal, da bi urnik vrtcev podaljšali najmanj do 16. ure in najeli za to službo, za 26 razredov. 5 novih vzgojiteljic. Predlagal je tudi, da bi v vrtcih ustanovili razredne svete kot obstajajo v drugih šolah. Omenil je še trenutno prekinitev del v stavbi vrtca v Štandrežu in zahteval, da se dela čimprej končajo. Polemika je nastala pri točki o prispevku občine (skoro dva milijona lir) za razstavo Espomego. Nekateri svetovalci so menili, da bi lahko trgovinska zbornica bolj smotrno uporabila sredstva, ki jih je imela na razpolago. Na prvi pogled nedolžna točka o sečnji drevja in o ureditvi zelenih površin na Kalvariji, je bila povod za širšo debato o skrbi občine za predmestja. Načel jo je svetovalec Nanut (PSI), ki je potožil, da občina skrbi za zelene površine na Kalvariji, ne vidi pa zelenih površin na cestah in pločnikih v predmestju, ne upošteva zahtev predmestnega prebivalstva, ne skrbi za ureditev kanalizacije, pozablja, da imajo prebivalci okolice isto pravico do metana kot tisti, ki živijo v mestnem središču. V debato je posegel tudi Battello (KPI), ki je med drugim omenil, da ni bilo o delih za cesto na Kalvarijo govora v občinskem svetu in zahteval pojasnila v zvezi z raznimi izdatki za vodovod. Jakončič (KD) pa je dejal, da so velikokrat za preveč zelenja na cestah krivi lastniki parcel, ne pa občina. Paulin (SS) je omenil potrebe po ureditvi nekaterih cest v Štandrežu in v štmavru. Wal-tritsch (PSI) pa je še zahteval sestanek občinskih odbornikov z rajonskimi komultami, da bi programirali posege občinske uprave na raznih področjih. Danes dežurne bencinske črpalke Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Esso. Ulica Brass; Fina, Korzo Italija; Shell, Ulica Manzano; Total, Trg Municipio; Agip, Ulica Aquileia. Občina Gradišče: Esso, Trg Unità. Občina Zagraj: Agip, Zdravščina. Občina Gradež: Total, Riva Sla-taper; Agip, Ulica Squero. Občina Tržič: Total, Drevored San Marco; Shell, Ulica 4. novembra; Agip, Ulica Valentinis. Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia. Občina Foljan - Sredipolje: BP, Ulica Terza Armata. Občina Romans: BP, Trg Padlim. Občim Fara ob Soči: Chevron, Ulica Gorizia. Občina Koprivna: Total, Ulica Verdi. Občina Mariam: Gulf, Ulica Manzoni. Občina Škocjan ob Soči: Esso, Trg Svobode. Občina Štarancan: Chevron. Na šolskem stadionu na Rojcah so se včeraj zbrali mladi atleti iz Gorice, Nove Gorice in Celovca, da bi sodelovali na trojnem športnem srečanju, ki ga občinske uprave treh omenjenih mest prirejajo že nekaj let. Poleg 120 mladih atletov so se svečanosti udeležili tudi goriški župan De Simone z odbornikoma Moi-sejem in Fantinijem, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože Šušmelj z odbornikoma Petrom Žigonom in Gabrijelom Lebanom ter občinski odbornik iz Celovca in podpredsednik tamkajšnje trgovinske zbornice Ruppert Schifferer. Pred začetkom tekmovanj so na kratko spregovorili De Simone, šušmelj in Schifferer. Zaželeli so mladim športnikom obilo uspehov in poudarili dejstvo, da spadajo tudi taka srečanja k boljšemu spoznavanju in utrjevanju mednarodnega prijateljstva. Kitajska delegacija obiskala Tržič Tržiško tovarno Ansaldo je včeraj zjutraj obiskala delegacija kitajskih tehničnih izvedencev, ki so si ogledali, kako obrat posluje. O-bisk je spadal v okvir gospodarske pogodbe, v kolikor bo tržiška tovarna dobavljala Kitajski električne motorje za gradnjo termoelek-trične centrale. Na goriškem Gradu tečaj esperanta Goriško združenje esperantistov bo v prvi polovici novembra pripravilo tečaj es-peranta, katerega se lahko udeležijo vsi občani. Tečaji, ki se bodo vršili v večernih urah, bodo na sedežu Pro Loco na goriškem gradu. Prireditelji obveščajo vse, ki bi se radi udeležili tečajev, naj se vpišejo v galeriji Pro Loco na Verdijevem korzu (vpisovanje bodo sprejemali samo ob sredah zvečer). DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72-701. V Gorici tam kavarna je, za male, male krajcarje.. V dvorani Vailetta del Corno v soboto, 25. okt. ob 20.30 Vrsta zanimivih filmskih del Pred kratkim smo poročali, da bodo v prvi polovici novembra predvajali v kino dvorani «Modernissimo» vrsto jugoslovanskih filmov, ki bodo gledalcu dali popolno sliko jugoslovanske kinematografije od druge svetovne vojne do današnjih dni. Zanimivo pobudo je dala filmska družba «Italnoleggio Cinematografico». Pred pričetkom tega ciklusa pa bomo v kino dvorani «Modernissimo» lahko prisostvovali naslednjim filmskim predstavam: «Uno sparo nel buio» režiserja B. Edwardsa (14. oktobra), «La pantera rosa» B. Edwardsa (15. t.m.), «Hollywood party» B. Edwardsa (16. t.m.), «Cabaret» B. Fossa (17., 18., 19. in 20. t.m.), «Macbeth» R. Polanskega (21. t.m.), «Che?» R. Polanskega (22. t.m.), «Per favore non mordermi sul collo» R. Polanskega (23. t.m.), «Ro-semary’s baby» R. Polanskega (24., 25. inn 26. t.m.), «La legge dell’ospitalità» B. Keaton (27. t.m.), «La città verrà distrutta all’alba» G. Romera (28. t.m.), «Racconti immorali» V. Borowcezjka (1., 2., 3., 4., 5. in 6. novembra). Se vedno odprta razstava Vittoria Bolaffia Ves oktober bo v palači Attems odprta razstava goriškega slikarja Vittoria Bolaffia, ki bo kasneje v celoti prenesena v muzej Revoltel-la v Trst. Vodstvo muzeja je povabilo na ogled razstave vse šole iz goriške pokrajine in številne so se temu že odzvale. Vabila so poslali tudi raznim kulturnim društvom, vojašnicam in drugim množičnim ustanovam. V veži muzeja prodajajo tudi bogato ilustrirani katalog o delih tega goriškega slikarja, ki je sicer živel in delal v Trstu. Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi v torek, 28. oktobra ob 20. url v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13 OBČNI ZBOR VABLJENI VOZNI RED VLAKOV Odhodi PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.43 (L*), 6.19 (L), 7.15 (D**). 7.50 (L), 8.18 (D) , 11.09 (L), 13.27 (D), 14.05 (L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.26 (L), 18.59 (E) , 19.50 (L). 21.21 (L), 22.05 (D), 23.01 (E***). PROTI VIDMU. 6.20 (L), 6.53 (D), 7.16 (L) 8.04 (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.06 (L), 14.36 (E****), 14.43 (D), 15.22 (L), 17.54 (L). 18.25 (D**), 19.01 (L*), 20.03 (D), 21.11 (L), 21.34 (D), 23.37 (L). PROTI JUGOSLAVIJI: 7.07 (L). 13.30 (L). Prihodi IZ TRSTA: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 8.02 (D), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.02 (L), 14.35 (E****), 14.42 (D), 15.20 (L), 17.52 (L), 18.24 (D**), 18.56 (L*), 20.01 (D), 21.10 (L), 21.33 (D), 23.36 (L). IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.41 (L*), 6.17 (L), 7.12 (D**), 7.48 (L). 8.16 (D) , 11.07 (L), 13.25 (D), 14.03 (L), 15.30 (D), 16.59 (L), 18.23 (L). 18.57 (E) , 19.48 (L). 21.20 (L), 22.04 (D), 22.59 (E***). IZ JUGOSLAVIJE: 9.34 (L), 16.18 (L). (L) lokalni vlak; (D) brzovlak; (E) ekspres. (*) vlak ne vozi ob sobotah in ob praznikih ter od 24. decembra do 5. januarja 1976; <**) vlak ne vozi ob praznikih; (***) vlak vozi samo ob praznikih od 8. decembra do 21. marca 1976; (****) vlak vozi ob delavnikih pred prazniki od 6. decembra do 18. marca 1976 iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V ZADNJI ŠTEVILKI «INIZIATIVE ISONTINE» Več zanimivih člankov o vprašanjih Slovencev Revija ima zelo bogato vsebino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. Te dni je izšla štiriinšestdeseta številka goriške revije «Iniziativa isontina», ki jo izdaja center za socialne študije «Rizzatti». To je kulturni center goriških demokristjanov, ki prirejajo tudi mitelevrop-ska kulturna srečanja. Zadnja številka je, kot vedno, vsebinsko zelo bogata in ima tokrat tudi nekaj člankov, ki zanimajo našo narodnostno skupnost. Prof. Andrej Bratuž objavlja daljši članek o slovenskih filozofih, ki so živeli in delali v Gorici. Kratek esej, ki noče biti znanstvena razprava o zgodovini filozofije marveč veren, dostopen in istočasno jasen prikaz, mm podaja zanimive značilnosti nekaterih slovenskih mislecev, ki so živeli v Gorici. Obravnavana so racionalistična miselnost Leibnizove in Kantove smeri (Mislej), neosho-lastično gibanje (Mahnič) in iskanja sodobnih nazorov različnega izvora (Jug). Posebni poudarek je v tej številki Iniziative isontine dan 2. razstavi fotografije, ki je bila letos julija v Sovodnjah. Poleg članka, ki je poln hvale do voditeljev fotokrožka «Skupim 75» so v reviji tudi prikazane slike Mira Kuzmina, Giorgia Rizzatta, Giuseppa As snelli ja, V ga Cabrasa, Jake Jeraša, Idam Me-deota, Jožka Prinčiča in Viljema Zavadlava. Vse slike so bile razstavljene v Sovodnjah. Jožef Šavli objavlja zanimiv članek o mednarodnih prizadevanjih za gradnjo avtoceste med Milanom, Gorico - Trstom, Ljubljano, Mariborom, Budimpešto, Kijevom, Moskvo in Sverdlovskim v Uralih. Za takšno cestno povezavo se zanimajo mednarodni gospodarski krogi in naša dežela bi s tem precej pridobila. Omenimo še vrsto drugih zanimivih člankov. Poleg onega o gospodarski važnosti pristanišča v Tržiču imamo še članek o trgovinski nasičenosti na Goriškem in v deželi, o briški gorski skupnosti, o naselitvi Paleovenedov v Julijskih Alpah, Več člankov je posvečenih kulturnim vprašanjem mitelevropskih srečanj, posebni poudarek je dan raznim aspektom furlanske kulture. Poleg teh pa so še običajni članki iz goriške kronike zadnjih mesecev. V založbi «Iniziative isontine» je izšla tudi monografija Celsa Macor-ja o gori Zwoelfer. V knjigi je tudi več lepih slik. Kino Gorica VERDI 15.15—22,00 «Storie di vita e malavita». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 15.15—22.00 «Un gioco da ragazzi». P. Smith in M. Coby. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Faccia di spia». M. Melato in A. Merli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.15—21.30 «Boon il saccheggiatore». Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Mark il poliziotto». F. Gasparri in L. Cobb. Barvni film. Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 «II generale Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Mark il poliziotto». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Simbadovo zlato potovanje», angleški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. «Svetilnik na koncu sveta», ameriški barvni film ob 10.00. SVOBODA «Norčije Jerryja Lewisa», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Steza slonov», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Francesca Lenhardt, Roberta Šanson. SMRTI: 50-letna uradnica Rita Pratesi, 77-letna upokojenka Elena Scocco, 54-letni delavec Augusto Grudina. OKLICI: uradnica Tereza Žigon in upok. Elezzaro Fidao, uradnica Gabriella Moretto in uradnik Giovanni Fania, gospodinja Marisa Bressan in bolničar Livio Bianchini, univerzitetna študentka Marina Maini in častnik letalstva Giuseppe Febbraro. POROKE: študentka Giuliana Pula in univ. študent Dario Simonetti, prodajalka Giovanna Omizzolo in profesor Tristano Miniussi, računovodkinja Paola Marcolungo in elektrikar Fiorenzo Cumin, profesorica telovadbe 'Laura Valli in . odvetnik Paolo Nutrizio, prodajalka Carme-la Videtti in trgovski potnik Gianni Oleotto, delavka Silvia Monetti in delavec Gianni Pascolat, gospodinja Ana Komic in delavec Renzo Del Degan. Prispevki Za podgorski partizanski spomenik so prispevali: Stanko Klavčič 10.000 lir. Paimira1 Stanta - Ziani 25.000 lir, Karlo Kumar (Gorica) 10.000 lir, Marija Selič 6.500 lir, Orlando Semolič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pokojnega Karla Križmančiča iz Trebč prispevajo pevci zbora «Jezero» v Doberdobu 15.000 lir za Glasbeno šolo v Gorici. EDI (.SANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI • OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE HM LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Primorifci^nevmfc KULTURA S STARIMI SKRBMI, Z NEZMANJŠANIM ELANOM Pred prvo premiero jubilejne sezone Leskovčeva drama «Dva bregova» v Stalnem slovenskem gledališču - Režija Jože Babič, songi Miroslav Košuta S premiero Leskovčeve drame «Dva bregova» Stalno slovensko gledališče stopa v jubilejno sezono. Zunanji dogodki v zvezi z razrešitvijo dramatičnega finančnega stanja in neurejenega statusa u-stanove niso zaustavili ustvarjalnega zanosa gledališkega kolektiva, ki je v otvoritveno predstavo brezpogojno zastavil vse svoje moči. Svojevrstnost interpretacij-skih sposobnosti naših gledaliških umetnikov je v polni meri prišla do izraza v tem Leskovčevem delu, ki še čaka ustrezno gledališko podobo. Režiserjeva zamisel o u-prizoritvi prave slovenske ijudske igre z vsemi elementi sodobnosti, je dala temu tekstu nove dimenzije. Drama o «dveh bregovih» tu prerase iz tradicionalnih družbenih konfliktov, osnovanih na tezi, da je svet razdeljen med revne in bogate in da med enim bregom in drugim ni mogoče vzpostaviti skupnega življenjskega interesa, v nezadržen pohod, ki vzkipi iz mogočnih silnic skupne ljudske pravice. «Ven izpod zemlje, veselite se na soncu, ki je ustvarjeno za vse!», odmeva motiv, na katerem sloni, kljub svoji tragični nespravljivosti, vsa zgradba te pretresljive balade. S tako uprizoritvijo Leskovčevega teksta, ki mu je režiser Jože Babič s songi Miroslava Košute dal novo podobo, želi Stalno slovensko gledališče prisluhniti hotenjem najširšega občinstva in dostojno vstopiti v novo sezono. Naloge gledališča so vraščene v živo tkivo kulturnega življenja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kot pomemben faktor u-metniške ustvarjalnosti, gledališče čuva in razvija kulturno bogastvo, brez katerega bi bila zaman vsa prizadevanja za dosego pravic našega človeka in za boljšo ureditev družbe. Neprestano se mora soočati s problematiko eksistence, pri čemer napenja vse svoje sile, da bi postala kultura najžlahtnejši združevalni element proti vsem poskusom socialne in narodnostne diferenciacije. Kot pomemben i-zraz trdoživosti naše narodnostne skupnosti, je gledališče vseskozi neposredno občutilo ostrine držav- .................... niških interesov. V takih pogojih je bilo poslanstvo gledališča zmeraj podvrženo hudemu pritisku in zato je treba tembolj ceniti rezultate njegovega dela. Zavest, da opravlja nezamenljivo vlogo čuvaja naše kulturne samobitnosti, daje gledališču zagon v nenehnem iskanju boljšega in pravičnejšega. V tem svojem zagonu mu je potrebna najširša podpora, kar ob vstopu v jubilejno sezono prihaja do izraza od vsepovsod. Še zlasti je pomembna akcija sindikalnih organizacij in delavskih kolektivov, ki so se angažirali v abonmajski kampanji. Velika vrzel, ki je nastala ob premajhnem prizadevanju za pridobivanje vseh č. ':.vskih množic h kutlurnemu udejstvovanju, se tako polagoma izpolnjuje. V to smer mora vsa naša narodnostna skupnost vložiti svoje sile, kajti brez aktivne prisotnosti vseh delavskih množic, bi bilo življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji u-sodno osiromašeno. če nam ni d-"" imeti, kar bi nam moralo po pravici pripadati, vsaj tisto, kar smo si z velikimi žrtvami priborili, mora država o-hraniti. Vse c' jube in politični dogovori so slaba uteha, če tem ne sledijo dejanja. Upravičena zaskrbljenost, ki jo podpirajo grenke izkušnje, nenehno lebdi nad nami. Zato bo tudi Stalno slovensko gledališče proslavljajo svoj visoki jubilej še zmeraj v znamenju pričakovanja tistega, kar bo omogočilo, da se v polnosti in mirno posveti izvrševanju svojega poslanstva v službi kulture. Samo takrat se bo naš človek lahko odpočil in bo lahko mirno obujal spomine na «mladostno, epsko obdobje našega povojnega življenja». FIUBERT BENEDETIČ KOPRSKO KULTURNO PISMO Bogat koncertni program Društva prijateljev glasbe 10-letnica Briškga okteta z nastopom šestih oktetov v Dobrovem v Brdih Ansambel Stalnega slovenskega gledališča med vajo za Leskovčevo dramo «Dva bregova» pod vodstvom režiserja Jožeta Babiča. Premiera bo v sredo, 15. t. m. V prvi polovici prejšnjega meseca so v Kulturnem centru mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu zaključili glasbene tečaje in mladina raznih narodnosti ter profesorji — vodje posameznih instrumentalnih tečajev, so se poslovili z zaključnim koncertom zadnje skupine u-deležencev, ko so nastopili kitaristi, violončelisti in klavirski trio; med prvimi in drugimi smo slišali nekaj zelo dobrih izvedb, zlasti v duu violončel. Teden dni pred zaključitvijo tečajev in glasbenih večerov je kot gost nastopil tudi znani tržaški duo Pahor - Slama s sporedom baročne glasbe za flavto in čembalo. Komaj so izzveneli zadnji glasbeni utrinki v Grožnjanu in se je v to malo istrsko mestece zopet naselil tihi mir, je že stopila na prag bodoča koncertna sezona, ki nam je na svojem začetku ponudila dva dogodka. Prvi je bil nwi j................Hlini....... ZAJETEN ZBORNIK V POČASTITEV NJEGOVE OSEMDESETLETNICE Mesto in pomen J osipa Vidmarja v slovenskem kulturnem življenju Zbornik je izdala Državna založba Slovenije, uredil pa prof. Anton Ocvirk V počastitev osemdesetletnice Josipa Vidmarja, predsednika Slovenske akademije znanosti in u-metnosti, pisatelja, kritika in e-sejista, je pri Državni založbi pravkar izšla odlično opremljena publikacija, zbornik, pri katerem je sodelovala vrsta slovenskih kulturnih, znanstvenih in političnih delavcev. Zbornik, ki ga je uredil profesor Anton Ocvirk, je v počastitev častitljivega jubileja, ki bo 14. oktobra, izdala Državna založba Slovenije, ki je izid knjige predstavila javnosti na posebni novinarski konferenci. Ker je v slovenski kulturni zgodovini malo takih osebnosti kot je Josip Vidmar, ker gre za zbornik, kakršnih je malo in kakršnih so deležni le malokateri živeči ljudje, obenem pa za publikacijo, ki je po svoje več kot zanimiva za človeka in naš čas, je treba pojav zbornika posebej zabeležiti na knjižnem trgu. Urednik zbornika, ki je za i-zid te knjige poskrbel v izjemno kratkem času enega leta, je v svojem odgovoru Miroslavu Krleži, ki je objavljen v knjigi in ki bi po svoji vsebini sodil na začetek izdaje kot njen uvod, razložil značaj in namen te knjige. «Hotel sem», piše v tem pismu, «da zaživi v njem pred nami osebnost takšna kakršna je, brez olepšav in lažnih primesi. Sodelavcev sem iskal vsepovsod: med nekdanjimi Vidmarjevimi bojnimi tovariši partizani, med predstavniki raznih področij našega kulturnega življenja, še posebno med pisatelji vseh smeri in rodov prav tja do naj- iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiHUHiiiiiiiiimiiiiiniiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii INFORMACIJA MARKA KRAVOSA NA KONGRESU ZVEZE PISATELJEV JUGOSLAVIJE Literarno ustvarjanje za mejo «Slovenci v Avstriji in Italiji smo po zgodovinski izkušnji in kulturni tradiciji tesno povezani s svojim matičnim narodom in preko njega z vso jugoslovansko skupnostjo» Na nedavnem kongresu Zveze pisateljev Jugoslavije v Beogradu je bilo prisotnih 169 delegatov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Slovenska delegacija je štela 22 članov, med katerimi so bili tudi zamejci Andrej Kokot iz Celovca ter Marko Kravos in Miroslav Košuta iz Trsta. Marko Kravos je na kongresu podal naslednjo informacijo o literarnem ustvarjanju za mejo: Po upravno politični logiki smo slovenski književniki, ki živimo onkraj meja SR Slovenije in Jugosla-Vlle, nekakšni ilegalci na kongresu ingoslovanskih književnikov, vendar se internacionalistični humanizem, 'Cl je vedno značilen za dinamično, Ustvarjalno kulturno občestvo, niti za hip ne bo ustavil ob takem jor-rnalnem vprašanju. Slovenci, ki ži-nimo bodisi v avstrijski Koroški in Štajerski bodisi v italijanski Primorski, smo po zgodovinski izkušnji m kulturni tradiciji tesno povezani s svojim matičnim narodom in pre-k° njega z vso jugoslovansko skupnostjo, saj je ta povezava za nas eksistenčno vprašanje in nam je razumevanje in odprtost, ki ju tu sre-eujemo, v veliko oporo. To razumevanje prav na literarnem področju aosega tako stopnjo, da lahko govorimo o zraščenosti književnega aogajanja na celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju. Članstvo in ^delovanje zamejskih pisateljev v Vruštvu slovenskih pisateljev v Lju-aljani, objave naših avtorjev v o-srednjih revijah, pa tudi obratno, osrednjeslovenskih avtorjev v za-znejskih, najvišja priznanja, Prešernove nagrade, ki jih prejemajo tudi nasi ustvarjalci, vse to so samo zunanji znaki globljih, vsebinskih vezi. Sicer pa so te vezi že zelo stare: Celovec, Gorica, Trst so v zgodovini slovenske literature pomembna ža-j^sca, saj so se tu spgčenjale po-pUaf y ki so tudi v odločilnem smislu Krojile poti njenega razvoja: v teh centrih so se razvili pomembni u-stvarjalci, ki so obogatili slovensko slovstvo z dragocenimi deli, v katerih pa so prinašali tudi svoje značilne dimenzije, ki so bile odraz stikov z drugačnim, tujerodnim svetom, na meji katerega so živeli. Desetletja hudega nemškega in i- Cjlijanskega nacionalističnega pritiska, ki je v dvajsetletju med obema vojnama prerasel v fašistično divja nje, so zabrisala ta policentrični kul-tUrni tloris Slovenije, saj je bila P°d najhujšim pritiskom prav inte- igenca in med to prav naši pisate- Ji> ki so bili emblematični nosilci slovenske nacionalnosti. Nemški in italijanski nacionalizem j** samo pregnal ali celo fizično u-roc» tod živečih slovenskih umetni- kov in s tem prekinil plodno tradicijo, s svojim barbarskim nastopom je obrobnim slovenskim centrom odvzel tudi vlogo kulturnih posrednikov med narodi: kdo bi namreč v takem položaju še gojil stike s kulturo nasilnikov in krvnikov. Po vojni je bilo ob skoraj do tal uničeni kulturni tradiciji težko zgraditi novo res ustvarjalno kulturno življenje, saj so bili poleg vsega glavna skrb naše narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji predvsem hudi politični problemi. Pa nam je nekako le uspelo: predvsem zato, ker je vsa naša nacionalna skupnost zavzeto podpirala takšna prizadevanja, saj se je zavedala, da bi brez umetniške emanacije sama zanikovala svojo zgodovinsko perspektivo. Težka zgodovinska usoda, a tudi povojne utesnjene družbeno politične in nacionalne razmere so pustile seveda svoje sledove: poleg prozaistov Pahorja, Tavčarja in Rebule nimamo do začetka šestdesetih let skoraj nikogar, ki bi se enakovredno vključeval v sočasne literarne tokove v Sloveniji. V poslednjih petnajstih letih pa je zrasel nov rod ustvarjalcev — ki pravzaprav ne zajema samo povojne generacije ampak tudi starejše, ki do tedaj niso mogli izzoreti kvalitetnejših stvaritev. V avstrijskem in italijanskem zamejstvu tako lahko danes naštejemo kakih 25 avtorjev, ki se resno in uspešno ukvarjajo z literarnim ustvarjanjem. Pri tem se sproščeno vežejo na ustvarjalne tokove v- Sloveniji pa tudi pri obeh narodih, s katerima živijo; njihova estetska izbira je raznovrstna, pač glede. na okus in dispozicije in sega od eksistenc.alističnih izkušenj in neo-romanticizma do baročne-ludlstične smeri, od obujenega neorealizma do iskanja v smeri literature siromašnega in estradnega. Kot bi ta raznovrstnost v enem zamahu hotela nadomestiti vse izgube časa in izkušenj v preteklosti; seveda pa odraža tudi krizo in zmedo v svetovni literarni situaciji. Vsekakor mislim, da je teh «sto cvetov» na naših li-tararnih poljanah imenitna osnova za obnavljanje tradicij in ustvarjanje literarnega ambienta. Še pred nekaj leti je, zaradi naše nehotene siromaščine nekoliko razumljivo, vladal v Sloveniji do slov. zamejskih avtorjev po eni strani aprioren odklonilen odnos, češ - zamejska provinca, zadrta v svojo tesno realnost in folkloro, drugi pa so nas spet sprejemali s pretirano in omalovažujočo dobrohotnostjo — reveži zamejski, še dobro da sploh so — in pri tem opuščali vsakršne kriterije. Seveda je bil tak odnos ne samo mučen ampak tudi škodljiv. Zdi se, da smo taka stališča presegli, vsaj upam, saj je naš razvoj zadnjih let, ki sem ga že omenil, ustvaril dovolj realna tla za kvalitetnejše delo, pa tudi za našo večjo prisotnost in težo v literarnem dogajanju na Slovenskem. Naj omenim vsaj nekaj imen u-stvarjalcev, ki pritegujejo večjo pozornost: prozaista Florjana Lipu-ša, pesnika Valentina Polanska in Gustava Januša v Avstriji, v Italiji pa pesnike Miroslava Košuto, Aceto Mermoljo in Bruno Pertot ter prozaistko Ivanko Hergold, ki poleg starejših imen, Milana Lipovca in Alojza Rebule izstopajo iz sicer dokaj kvalitetnega ustvarjalnega povprečja v Trstu. V zadnjem času se srečujemo še z drugo posplošeno sodbo o literatih iz slovenskega zamejstva, ki jo je izzvala polemična nastrojenost in dejavnost dvojice ali trojice naših pisateljev, predvsem Borisa Pahorja in Alojza Rebule. V senci njunega prahu in hrupa je bilo večkrat v odgovorih v Sloveniji nerodno rečeno, da pač iz zamejstva, posebno še iz Trsta, ne more priti nič drugega kot politična diverzija in skrajna konservativnost. Pa bomo preživeli tudi to površno etiketiranje, ki u-stvarja ozračje politične nezaupljivosti, saj je resnica drugačna; če že drugega ne, govori o tem dejstvo, da nas je vseh literatov v Trstu in Gorici okrog dvajset in da se nas res ne da stlačiti v isti koš. In če sem že začel govoriti o Pahorju m Rebuli, ki sta letos izdala nesrečno knjižico o Kocbeku, naj tudi končam: gre za posledice predimenzionirane vloge, ki sta jo oba literata morala imeti v izpostavljenem okolju in v eksistenčnem boju manjšine sredi divjega in mučnega obdobja polpretekle dobe. V takih primerih se rado zgodi, da pisatelja potem «zanese» in se potem s sveto naivnostjo vrže v politične mehanizme, da bi s čarobno paličico odrešil svojo skupnost in še vesoljni svet zraven. Prevelika teža odgovornosti in psihična preobremenjenost se ra- da sprostita v mističnih oblakih mesijanske politične avanture. Realni in smiselni so za književnike v Italiji in Avstriji predvsem u-stvarjalni problemi: problem živega jezika, problem kako zvoziti čolnič literature mimo Scile aktualne dnevne problematike, ki sili in vdira v literarno delo, in Karibde apo-linične vzvišenosti, odmaknjenosti; problem intenziviranja in profeso-nalizacije pisateljskega dela, problem kompetentne kritike in njenih kriterijev. Ne nazadnje je pomembno vprašanje tesnih tulturnih odnosov z matičnim narodom, obenem pa odprtost do dogajanja pri sosednjem narodu in v svetu. Važno je sredi vsega razviti lastno individualnost in iz nje ustvariti izrazito in vredno literaturo: to je dovolj velika a tudi hvaležna naloga, ki jo pisatelji imamo ne samo v manjšinskih razmerah ampak tudi v vsaki drugi skupnosti, ki želi naprej, po poti humanega in življenjskega. mlajših, tudi med tistimi, ki se že nekaj časa upirajo Vidmarjevim estetskim naukom in jih skušajo razveljaviti». In spet na drugem mestu piše: «Prinesel naj bi (zbornik namreč) o jubilantu kopico dokumentarnih pričevanj iz časa našega narodnoosvobodilnega boja ali takoj iz prvih let po osvoboditvi, če ne kar iz naše sedanjosti. Prispevki naj bi bili napisani osebno in neposredno, nekonvencionalno, polni naj bi bili perečih zadev, idejnih prebliskov in zanimivih osvetljav, skratka živi in aktualni v najplemenitejšem pomenu besede. Pokazali naj bi tudi, kako je Vidmar vplival na kulturne razmere zadnjih petih desetletij pri nas Slovencih, kako nam je njegova kritična misel pomagala bistriti pojme, razjasnjevati bistvene poteze slovenske preteklosti, jih ovrednotiti in ustaliti, a tudi, kako je včasih udarila mimo, še posebno kadar je prišla v stik z novimi stili in takimi umetniškimi upodobitvami življenja, ki so mu bile tuje ali ga celo odbijale.» Takšen je program, kakor si ga je zamislil urednik. Kakšna pa je realizacija programa, to bodo presodili bralci sami, ko bodo prebirali ta ne preveč zajeten, zato pa reprezentativen zbornik, ki v odlični opremi dostojno predstavlja jubilanta. Z dvema izjemoma obsega zbornik samo novo gradino, torej eseje, prispevke, zapise, napisane prav za Vidmarjev jubilej. Druga značilnost zbornika je, da sodelujejo številni (šestnajst) in različni avtorji, med njimi politični delavci, znanstveniki in pisatelji, sploh vrsta uglednih slovenskih in jugoslovanskih mož, ki z različnih plati osvetljujejo delo in pomen Josipa Vidmarja za slovensko kulturno življenje. Dejstvo, da je pri zborniku sodelovalo toliko različnih avtorjev in da je gradivo tako raznovrstno, pa vendar ubrano na isto temo kaže, da je urednikova zamisel uspela, čeprav se je urednik pritožil nad tem, da mu mnogi na poziv na sodelovanje niso niti vljudnostno odgovorili. Zato si je želel še širši krog sodelavcev in še več prispevkov, ki pa bi morali biti ubrani na isto temo. Mnogih zaželenih in pričakovanih prispevkov (na primer o delu Vidmarja kot dvajsetletnega predsednika Sterijinega pozorja) ni bilo. Vendar pa knjiga kljub temu kaže, da ni nikak zbirnik raznega gradiva, temveč da gre za zaokroženo celoto analitično-kritič-nih prikazov o delu in življenju jubilanta. Vsi prispevki kažejo analitičen, kritičen in resen pristop k stvari tako, da celotna publikacija izžareva duha, ki je vodil urednika in avtorje tega dela. Bralec bo ugotovil, da ima zbornik štiri dele. V prvem delu so prispevki uglednih političnih delavcev (Edvarda Kardelja, Marjana Breclja, Borisa Ziherla in drugih), v drugem pišejo pisatelji o Vidmarju kot kritiku in estetu (Matej Bor, Miško Kranjec, Marko Ristič, Krleža, Potrč). Tretji del prinaša zapise literarnih zgodovinarjev (Kosa, Ocvirka, Moravca in drugih), in bi ga lahko označili z naslovom Josip Vidmar in literarna teorija oz. kritika, čeprav takega naslova v knjigi dejansko ni. Biografski del knjige je zapopaden v četrtem delu. Tu so Javorškovi osnovni podatki za Vidmarjev življenjepis, tu je tudi odlomek iz bibliografije. Naj omenimo še nekaj slikovnega gradiva in s tem smo predstavili poglavitno vsebino knjige. Najbrž knjigi res manjka, da bi bilo v njej še več pričevanj o Josipu Vidmarju, kot si je to želel urednik. Zlasti je v knjigi pričujoča tudi samo starejša pisateljska generacija. Mladih slovenskih književnikov, ki bi izrazili tako ali drugačno stališče do Vidmarjevih estetskih nazorov, v knjigi pogrešamo. Morda nekateri prispevki, zlasti tisti, ki vsebujejo pričevanja slovenskih pisateljev, niso na esejistični višini, morda so prispevki v prvem delu sem pa tja bolj spominski. Ko beremo urednikove želje in prizadevanja za u-bran koncept knjige se zato ob nekaterih prispevkih vprašujemo, če so res na tej višini. Drugi pa zato daleč presegajo značaj take običajne jubilejne publikacije. Smemo pa reči, da knjiga kljub temu več kot ustreza svojemu namenu in da na izviren način predstavlja jubilanta, osvetljuje njegovo delo in življenje in skuša ovrednotiti njegov pomen v slovenskem kulturnem življenju zadnjih štiridesetih ali še več let. Zato bo knjiga obdržala trajno vrednost, pa čeprav gre le za priložnostno publikacijo. Kaže nam in poskuša kritično prikazati delo Josipa Vidmarja opravljeno za slovensko kulturo. Sl. Ru. občni zbor Društva prijateljev glasbe v Kopru, na katerem so člani društva z bivšim odborom pretresali prizadevanja in uspehe, ki niso bili majhni, najsi bo v pogledu izbora sporedov kakor tudi izvajalcev in izvajalskih skupin — domačih in inozemskih — najsi bo v pogledu organiziranja posebnih koncertov za mladino in spodbujanja smisla pri le-tej za resno glasbo in navajanja na o-biske koncertov. Prav na tem področju je Društvo napravilo mnogo in mu gre vse priznanje. Na občnemu zboru je bilo poudarjeno, da bi tudi v bodoče posvetili vso skrb mladim poslušalcem in še tesneje sodelovali z vsemi koprskimi šolami. Sicer pa je bil predlagan in tudi izvoljen v tem smislu sestavljen odbor, ki naj bi čim uspešneje in učinkoviteje po posameznih svojih članih vzdrževal zveze po šolah in koordiniral celotno mrežo mladih ljudi. Poleg tega je v tem Društvu že postala tradicija posvečanja pozornosti mladim domačim izvajalcem in domačim avtorjem ter ustvarjalcem, kakor tudi ansamblom iz drugih jugoslovanskih republik. Žal, Društvo ni imelo dovolj finančnih sredstev, da bi organiziralo koncerte večjih instrumentalnih ansamblov in pevskih zborov, za katere poleg vsega ni v Kopru niti primernih koncertnih prostorov. Društvo se je trudilo, da bi našlo zadovoljivo rešitev v povezavi z Zavodom za turizem v Portorožu, ki ima lepo dvorano in tudi v delitvi stroškov bi bila oba prireditelja na boljšem, uspeh pa vsekakor pri večjem številu poslušalcev iz Kopra in ostalih mest oziroma celega obalnega področja. Uspe! primer je bil koncert Slovenskega okteta, ki je popolnoma napolnil dvorano. Važnost koordiniranega planiranja koncertov večjih ansamblov, ki bi utegnili privabljati večje število poslušalcev — ki si po izvršeni anketi Društva prijateljev glasbe tudi takih koncertov želijo — in za katere bi bilo potrebno združiti finančna sredstva in izkoriščati obstoječe odgovarjajoče prostore, je bila še posebej na-glašena na občnem zboru ter je bilo naročeno novemu odboru, da svoje delovanje usmeri tudi na ta prizadevanja. Stari odbor se je poslovil — s sestavo programa in razvrstitvijo koncertov za sezono 1975-76. Predvidenih je devet rednih koncertov: v oktobru English Ensamble iz Londona (Purcell, Beethoven, Schubert), v novembru Akademski zbor «Branko Krsma-novič» iz Beograda, ki bo nastopil v Avditoriju v Portorožu, in klavirski recital v dvorani glasbene šole v Kopru, kjer bo nastopila sovjetska pianistka Irina Smorodinova (Prokofjev, Schubert) v januarju Pihalni kvintet RTV Ljubljana (Farkaš, Lovec, Mil-haud, Francaix, Damase), v februarju violončelist Valter Dešpalj in pianist Ivan Maček iz Zagreba, v marcu večer klasične kitare češkega kitarista Vladimira Mikula in klavirski recital mladega italijanskega pianista Ferma Rosci-gnoja (Hajdn, Liszt, Chopin, Skr-jabin) in zadnji večer: violinski recital Primoža Novšaka iz Ljubljane ter pianistke Helene Basler iz Švice (Tartini, Brahms, Bartok, Paganini, Wieniawski). Razen prvih dveh bodo ostali nastopajoči priredili v popoldanskem času še posebne koncerte za mladino. Koncertno sezono ob slovenski obali je odprl Zavod za turizem v Portorožu z recitalom mladega italijanskega pianista Ferma Ro-scignoja, ki je svoje študije pričel v Zagrebu pri prof. Matzovi, končal pa pri znamenitem pedagogu prof. Vitaleju na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, katerega izvrstno šolo smo imeli priložnost spoznati že pri pianistkah Mariji Mosca in pri Lauri De Fusco. Tudi Fermo Roscigno se je predstavil kot pianist visoke ravni tehnične dovršenosti, s katero se je razdajal je posebej v briljantno zastavljeni Lizstovi Polonezi II v E-duru, ki pa v smislu arhitektonske strnjenosti še ni dobila večje plastičnosti in pristnejšega odziva, kar pa je pri mladem umetniku, ki išče in želi v tem, v srži ne globoko umetniškem delu, vendarle zanetiti iskro žive muzike, razumljivo. Pri Haydnovi Sonati v c-molu je bil interpretacijsko najbolj dognan tretji stavek. Chopinova Barkarola v Fisduru, cp. 60 se je zlasti v drugi polovici polagoma razraščala v izvajalčevem doživljajskem občutju in dosegia ob koncu svoj pristen odziv v poslušalcu. Umetniško izrazno pa je bila najdognanejša Krjabinova Sonata v Fis-duru, št. 4 op. z0, katere poetičnost je očitno bi’a mlademu umetniku najbližja, doživetje najgloblje. Njegov naslednji recital z istim sporedom je predviden meseca marca prihodnjega leta v Kopru, kakor smo navedli zgoraj, in zanima nas koliko se bo mladi umetnik na poti svoje rasti in umetniškega dozorevanja še bolj poglobi! v umetniške' vrednote del in koliko bo njegovo oblikovanje pridobilo na še večji sproščenosti izraza in plastičnosti učinka. O dogodkih izven koprskega območja naj omenim KMetnico Briškega okteta, ki je obenem tudi odprla koncertno sczom na Goriškem in bila posebej za goriška Brda pomemben glasbeni dogodek. Ob tej priložnosti je Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Novi Gorici ob pomoči Kmetijske zadruge v Dobrovem, ob sodelovanju uprave osnovne šole in drugih posameznikov, povabila v goste Goriški oktet, Sovodenjski nonet, oktet iz Šentjerneja, rktet bratov Pirnat in oktet Jelovica. Pomembnost Briškega okUta, ki ga je vodil vseh deset let Vojko Peršolja, je v tem, da je prvi po nekajletnem zborovskem zatišju v goriških Brdih obnovil petje in zadostil tradicionalni potrebi po slovenski pesmi med širokimi krogi poslušalcev. S svojimi nastopi tudi po ostali Goriški in drugod je spodbujal prav v času pevske suše smisel za lepoto zborovskega pet) i. K številnim nastopom se je pridružil tudi jubilejni, ki ga lahko uvrščamo med najboljše, tako po pevski zlitosti kakor po interpretativnih ostvaritvah. Kolikor poznamo Briški oktet v njegovih prizadevanjih, sta zadnji napor in volja po čim lepšem petju obrodila največ uspeha. Oktetu in pevovodji so govorniki, predstavnik občine Nova Gorica, predsednik Združenja pevskih zborov Primorske, glasbeni svetovalec pri Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije in Nove Gorice, predstavnik krajevne skupnosti v Dobrovem in ravnatelj o-snovne šole, izrekli pohvalo za delo in mu čestitali. Za svoje delovanje in vztrajnost je to tudi zaslužil. Večer je potekal ob petju tudi drugih oktetov, med katerimi je prednjačil po zlitejšem in v celoti najbolj uravnovešenem petju, kakor tudi po povsem novih in muzikalno utemeljenejših oblikovalnih pristopih, Goriški oktet, ki ga vodi Tomaž Tozon Sedaj prihaja do prave veljave lep glasovni material te pevske skupine, ki ga je začela koristiti bolj ekonomično, podrejajoč se interpretativnim nujnostim. S tem pa dosega večjo nazornost in prepričljivost ostvarjenih pesmi. Mislim, da bo ta pot oktetu prinesla še več kvalitete ne le lepoti petja samega, temveč tudi več izraznega bogastva. Sicer pa so tudi drug; okteti bili resno pripravljeni. Prijetno je bilo v slogu pristnega fantovskega petja izvajanje sonornih glasov Šentjernejskega okteta, u-brano je zvenel oktet bratov Pirnat, pa razen na ff mestih, ko je ob forsiranju bilo nekoliko glasovne trdote, tudi oktet Jelovica, medtem ko Sovodenjski pevci to pot niso dosegli tiste čistoče in ubranosti, ki jo sicer imajo. Gotovo je temu kriv daljši premor preko poletja. Drugače je to dobra skupina. Organizacija srečanj oktetov je bila zelo dobra, v prepolni dvorani telovadnice osnovne šole je vladalo svečano vzdušje in prijetno razpoloženje pri poslušalcih IVAN SILIČ ...........................mi.. RETROSPEKTIVNA RAZSTA VA SLIKARJA RAFAELA NEMCA V KROMBERŠKEM GRADU V zapovrstju razstav, ki jih že leta sem redno prireja Kromber-ški muzej in ki z njimi pretresa predvsem domačo kulturno pro blematiko, je tokrat na vrsti razstava slikarja Rafaela Nemca. Gre za obširno retrospektivo slikarskega opusa (95 del), ki ima svoj začetek nekaj let pred drugo svetovno vojno in se nepretrgoma nadaljuje vse do danes. Ob tej tako skrbno, tehtno in v vsakem oziru pregledno pripravljeni razstavi, te najprej prevzame prijazen in nad vse razveseljiv občutek, da se je razstavna dejavnost Kromberškega muzeja ne samo globoko utemeljila, pač pa da se je tu ustvarila prava tradicija: kar je za naš ožji prostor v kulturnem pogledu nekaj nena domestnega, a bi bilo vredno tudi širšega odmeva. Ob Nemčevi razstavi imamo pred sabo ne samo pregled razvoja slikarske osebnosti, obenem s tem ima razstava še mnogo večje razsežnosti. Rafael Nemec predstavlja namreč edini zvezni člen v novejšem obdobju goriške-ga likovnega dogajanja, se pravi v času naše najhujše likovne in sploh kulturne suše, v času, ko so se starejši ustvarjalci že zday-naj razšli, o novem naraščaju pa ni bilo spričo razmer1 še kaj upati. To dejstvo vzbuja že samo po sebi v obiskovalcu posebno zanimanje in razpoloženje pri ogledu razstave in ga sili. da se globlje zamisli v njeno vsebino ter da pobliže sledi poti, ki jo je prehodil ta samotar. Še posebno dramatična se nam zdi podoba Nemčevega ustvarjanja v zad njih letih pred čnigo svetovno vojno in v prvih povojnih letitu pa ne samo ustv rjanja, temveč tudi vztrajanja in pedagoškega ter organizatorskega delovanja. Že na prvi pogled ima človek vtis, da je slikarju botrovala iz ključno beneška barvna tradicija in da se je nanjo navezoval v vseh momentih svojega ustvarjanja. Žal, da se mimo tega Nemec ni mogel sklicevati v beneški akademiji na še 1 iero drugo vzpodbudo, pa saj je v tedanjem prisiljenem zatišju, ki je vladalo v italijanski likovni kulturi, ni mogel najti: Odtod v njem neka negotovost, ki ji bo stežka kljuboval. Utesnjenost in zatohlost tedanjega našega kulturnega prostora je še bolj pogojevala razvoj njegove ustvarjalnosti. In tako smo pred primerom ustvarjalca, ki mu ob vsakem delu razbereš krepke osebne poteze, — zdaj momente globokega liričnega občutja, zdaj napete dramatičnosti zdaj epskega zanosa — a pri vsem tem začutiš, da je ostalo na platnu nekaj zamolčanega, nekaj da je slikarja morilo, da se ni mogel sprostiti in docela izpovedati. Neka svojska izrazitost — čeprav se to sliši kot absurd — je v nekem po- gledu prav v tej tragiki zasnovanega in nakazanega, a izrazito neizčrpnega. Morda ni goli slučaj, da se je ta tragika strnila prav v «Don Kihotu» in tu k sreči doživela popolnost tudi v formalnem pogledu. Zato se mi zdi, da je pravzaprav najgloblja vsebina Nemčeve osebnosti zgoščena prav v tem monumentalnem «formatu». Podoben vtis zbujajo tudi portreti: tudi tu sta dva izrazita momenta, ki tako rekoč oklepata vsebino razstave, t.j. portret matere iz 1. 1942 ter monumentalna podoba matere iz 1. 1971. Kljub temu, da je bil Nemec ob strani, ali bolje, odrezan od likovnega dogajanja v širšem evropskem prostoru, ni zaradi tega nič zaostajal. Ko je prišel čas, je tudi sam, skoro po nekem čisto naravnem nagibu, pristopil k novim izraznim pobudam. Tako imamo v sklopu celotne retrospektive pravzaprav vrsto strnjenih obdobij, skozi katera se je razvila nje- gova pot: na sliki «Ob Vipavi» smo še v čisto plenerističnem razpoloženju. Nekaj let kasneje občutimo povsem ekspresionistično vzdušje, še malo in smo ob «A-sfalterjih» pred socialno tematiko. Ob «Lipici» se nam začne odpirati surrealistična pokrajina, ki se nato razvija v vedno bolj abstraktno smer. In smo zaključili ob akri-ličnih pop-artovskih izrezih. Ob tem pregledu se nam zdi, da je Nemec s polno prisotnostjo zapolnih vrzel, ki bi sicer strahovito zijala med dvema generacijama goriških slikarjev. Posebej velja omeniti tudi katalog razstave: poleg številnih in «sočnih» reprodukcij se splača podčrtati še posebno tehtno in izčrpno študijo o umetniku, ki jo je napisal Janez Mesesnel, pri tem pa še podroben življenjepis in bibliografijo, ki ju je pripravil Marko Vuk. MILKO RENER Pnmorsfcì’dliGvnlfc 6 12. oktobra 1975 KAJ JE POVEDALA ZADNJA «NUCLEX» IZ WASHINGTONA POROČAJO JAPONSKA PREDSTAVLJA NEPRIČAKOVAN NAPREDEK V zahodnem svetu je za ZDA najpomembnejša Nemčija V Združenih državah spet rekordna letina Okoli 180 milijonov ton žitaric BASEL, 11. — Zahodna Nemčija postaja eden najpomembnejših faktorjev na svetovnem tržišču tehnike in tehnologije za jedrske centrale; Japonska se komaj predstavlja na svetovnem tržišču, zato pa se predstavlja kot izredno pomemben element; jedrskega materiala za nove in že vpeljane pogone je dovolj; najpomembnejše države na področju jedrske elektrike pa so, poleg že omenjenih Nemčije in Japonske, še Francija, Velika Britanija in ZDA, za katere pa bi morali reči, da so v zadnjih letih nekoliko upočasnile svoj tempo, vtem ko v Italiji doživljamo že trajno počasnost na tem področju. To je nekaknša sinteza, oziroma podoba razmer v jedrski industriji v svetu, kot so jo prikazali na svetovnem kongresu, ki se je pod naslovom «Nu-elex 75» zaključil včeraj Na kongresu so ob razstavi bili podani in prikazani tudi najnovejši rezultati, ki so bili doseženi v gradnji jedrskih central. Govor je bil o tem, kaj se je bilo že doseglo in kaj je v načrtih. Po podatkih, ki so bili zbrani do 30. junija letos, je konkretnejša podoba jedrske stvarnosti naslednja: za gradnjo ene centrale je potrebna doba 10 let. Toliko časa namreč potrebujejo od začetne zamisli do puščanja centrale v obratovanje. Če upoštevamo to, kar na svetu že imamo, in to, kar je že v načrtu, bo leta 1985 obratovalo na vsem svetu kakih 480 jedrskih central s skupno zmogljivostjo 372.283 megavatov. Tako so rekli na kongresu, vendar pa pri tem dodali, da so gornji podatki nepopolni, ker tako Sovjetska zveza, kot tudi Kitajska nista dali na voljo svojih podatkov. Levji delež v tem imajo in bodo še dolgo imele ZDA, kjer bo čez 10 let v obratovanju že 219 jedrskih central. Ostale dežele, v katerih že imajo, ali bodo do 1985 imeli svoje jedrske centrale so: Argentina, Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Češkoslovaška, Finska, Francija, obe Nemčiji, Madžarska, Indija, Iran, Italija, Japonska, Koreja, Luksemburg, Mehika, Holandska, Pakistan, Filipini, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Formoza, Anglija, ZDA, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Zahodna Nemčija, kjer bo že letos obratovalo 8 jedrskih central s skupno zmogljivostjo 4.258 megavatov, bo že čez pet let 1-mela tolikšno zmogljivost jedrskih central, da bodo te krile četrtino vseh njenih potreb, leta 1983 pa že 40 odst. s skupno zmogljivostjo obilnih 30.000 megavatov. Med pomembne države na tem področju spada tudi Japonska, ki se pripravlja na nadaljnji «skok». Že sedaj razpolaga z osmimi centralami in v kratkem jih bo imela 27, leta 1985 pa bo zmogljivost njenih zadevnih central že 49.000 megavatov. VODORAVNO: 1. slovenska vas v zamejstvu, 5. kontinent, 10. Cimosov avto, 11. rimski bog ljubezni, 13. ime filmskega igralca Steigerja, 14. ga predvajajo v kinodvoranah, 15. španski spolnik, 16. jugoslovanski predsednik, 17. svetlo angleško pivo, 18. Louis Da-guerre, 20. sanje, 21. Engelbert Engel, 22. tako v nemščini, 23. manjše mesto, 25. italijanska pri-trdilnica, 26. španski boksar. 29. «naš politični delavec», 31. Župančič Ani, 32. ime Karenine. 33. japonska igra, 34. France Prešeren, 36. deli dnevov, 38. Ocvirk Anton, 39. življenjska tekočina, 40. drobna luknjica v snovi, 41. veznik, 42. ime francoske pevke Piaff, 43. krilo rimske legije, 44. tretji največji jugoslovanski otok, 46. organ vida, 47. natura, 48. letovišče v Portorožu. WASHINGTON, 11. — Če so bili v vodstvu FAO še pred nedavnim zaskrbljeni zaradi žitne letine, je ta zaskrbljenost vsaj deloma ublažena zaradi izredno dobrih rezultatov, ki sta jih letos dosegli dve veliki državi, in sicer Indija in ZDA. V Indiji so letos pridelali toliko žitaric, kot ga NAVPIČNO: i. nadangel, 2. ime francoskega pisatelja Zolaja, 3. ročna orodja za odrezavanje kovin, 4. predlog, 5. zamejska vas. 6. erbij, 7. tuje žensko ime, 8. beležka, 9. ljubljenec Afrodite, 12. tekočina, ki jo pripravljajo čebele, 18. nemški psiholog (Konrad), 19. športna zvrst, 22. jugoslovanski veletok, 23. domača «šala», 24. ime več slovenskih krajev, 26. Miha Andreas, 27. pod, 28. Zemljak Jože, 29. trener italijanskega nogometnega prvaka, 30. «črna celina», 31. je med drugim «naš politični delavec», 35 orjaška kača, 37. državna blagajna, 38. osebni zaimek, 39. oziralni zaimek, 41. irska teroristična služba, 44. Bogo Vremec, 45. Čeferin Peter. (loko) niso pridelali še nikoli doslej'. Res je, Indija ne bo izvažala pšenice, koruze in drugih zadevnih pridelkov, toda že to, da ne računa z uvozom, je zelo pomembno, saj je Indija vsako leto potrebovala nekaj milijonov ton žita, ki ga je u-važala iz drugih držav. Izredno povoljne vesti prihajajo glede tega tudi iz ZDA. Ministrstvo za kmetijstvo v Washingto-nu je sporočilo, da je letošnja žitna letina spet rekordna. Po podatkih, ki so bili zbrani do 1. oktobra, se letošnji pridelek žitaric o-cenjuje na 5 milijard 735 milijonov bušlov, kar je za 50 milijonov bu-šlov več kot so kdajkoli pridelali žita v ZDA in približno prav toliko več kot so letošnjo letino ocenili še pred mesecem dni. Koliko je tega žita v nam bolj domačih kilogramih oziroma tonah? Omenjenih 5 milijard 735 milijonov je približno 185 milijonov ton. Od te velike količine žitaric odpade na pšenico 2 milijardi 138 milijonov bušlov, kar je približno 70 milijonov ton. To pa je za 19 odstotkov več, kot so ZDA kdajkoli pridelale pšenice. Ta vest zagotavlja eno izmed predpostavk, ki so jo ZDA postavile pred približno dvema mesecema v pogajanjih s Sovjetsko zvezo glede dobave ameriške pšenice Sovjetom. Tedaj je Washington rekel, da je pripravljen dobaviti določene količine žita, če bo letina tolikšna, da izvoz ne bo privedel do špekulacij na domačem trgu, kot se je zgodilo 1973 in 1974, ko so se cene prehrambnemu blagu prav na račun izvoza dvignile za 28 odstotkov. Drugi pogoj, ki so ga v Washington'.' postavili, je ta, da se mora kupec, to se pravi Sovjetska zveza, obvezati, da bo od ZDA kupovala žito več let. Ob tem je vredno dodati še nekaj: Res je. da nismo več v dobi, ko so Američani z žitom in kavo kurili lokomotive. Hkrati pa je znano, da je na svetu na stotine milijonov lačnih in podhranjenih ljudi. Morda bi preveč zahtevali, da naj ZDA nahranijo vse te ljudi. Toda prav v vodstvu FAO se z zaskrbljenostjo sprašujejo, kako ustvariti na svetu nekakšno rezervo hrane, konkretno žita, ki naj bi bila na voljo za primer, ko bi na širšem zemljepisnem področju kako leto odpovedala letina. še pred nedavnim so v krogih FAO z zaskrbljenostjo obravnavali prav ta problem. Letošnje svetovne rezerve bi se lahko nekoliko dvignile prav v tem smislu. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiimiiii KRIŽANKA in nasi ljudje 1 2 7“ 4 H s""" 6 8— 9 10 ■ 11 12 ■ 13 14 ■ 15 n 16 17 m 18 m 19 ■ 20 21 1 22 ■ 23 24 m 25 ■ 26 27 28 M m 29 30 m 31 m 32 m 33 m 34 35 36 37 □ u 38 H 39 40 ■ 41 m 42 43 ■ 44 43“ 46 47 M 3F- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ko boste nekoliko spremenili smer svojega napredovanja, boste dosegli rezultate, ki vam bodo zagotovili mir. Bili ste ga potrebni in vam bo dobro del. To bo pozitivno vplivalo tudi na vaše družinske odnose in na odnose z ljubljeno oseb« Prehlad. BIK (od 21. 4. do 'N. 20. 5.) Vaši uspehi j ne bodo le vaši, pač ( J pa tudi nekaterih N. J sodelavcev. Zato se ne ponašajte, pač pa nadaljujte z utrjevanjem položaja. Neko pismo ali vest vam bo nakazala smer. Ne nasedajte govoricam o velikih možnostih. Ljubosumni boste. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Srečanja ali sestanki, razpravljanja in tudi nepotrebna tvezenja. Prenehajte pravočasno, kajti čas ni primeren za to. Povežite se z ljudmi, v katere zaupate. Oseba, ki vam je bila pri srcu, se je vsidrala nekje drugje. Prebavne motnje in prehlad. Veljaven od 12. do 18. oktobra 1975 RAK (od 23. 6. do , f 3) \ 22. 7.) Neka vplivna 1 oseba vam bo pre-G/iT J križala račune, s tem pa posredno pomagala. Preveč ste se bili zaleteli in tveganja bi vas bila lahko privedla v slepo ulico. Srečali se boste z ljudmi, ki vam bodo veliko koristili LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prav nič pri-^ Ì jetno vam ne bo, J ker vam bodo naprtili delo, ki ni vaše in ki vam tudi ne bo ugajalo. In vendar boste morali nalogo opraviti in jo boste tudi dobro speljali. Drugič sami izbirajte. To naj velja tudi za družbo, v kateri se krečete. Prehlad. DEVICA (od23. 8. do /' « ÌN 22. 10.) Ne rinite več f \ trmasto v smer, za V fjy I katero veste, da ni V-'* 'J pravilna. Iste cilje ^ ^ boste prav gotovo laže dosegli po bolj diplomatski poti. So ljudje, ki so bolj občutljivi in je treba te njihove lastnosti tudi upoštevati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prav dobro boste zastavili delo in od za- r , četka bo vse prav tudi steklo, nato se bo začelo kje zatikati in le s težavo boste vozili dalje, v kolikor ne boste celo občepeli. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekatere nevšečnosti se bodo kar dobro u-redile. Nato boste našli pot k boljšemu razvoju in tudi, če kje ne bo šlo vse prav, bodo zaključni rezultati pozitivni. Ne bo pa tako v vašem ožjem okolju, kjer bo vse nekam preveč hladno. Zdravje kar dobro. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Najprej boste naleteli na težave in hude ovire, nato bo kar dobro steklo. O- zračje na delovnem področju dobro, še bolje pa doma, kjer bo vladalo neverjetno prijetno razpoloženje. Srečo boste imeli tudi v javnem življenju. KOZOROG (od 21. 12, do 20. 1.) Neko sporočilo, ki vam ga bodo prinesli, vam bo razkrilo marsikaj, česar si niste znali obrazložiti. Hkrati vam bo to potrdilo neke sume ali dvome. Vse pa se bo vendarle dobro izteklo in vam koristilo za bodočnost. Včasih ste nekoliko prezahtevni. Prehlad. VODNAR (od 21. 1. do 19. 20.) Pohiteti bo treba in si hkrati zavihati rokave, kajti v zaostanku ste. Drugič ne zanemarjajte posla in nalog, dokler ne utrdite svojih gmotnih razmer. Odkrili boste nekaj zanimivega, kar bi vam znalo koristiti tudi v ožjem, zasebnem življenju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Krepko boste zaostali v začetku, Nato se boste morali spoprijemati s stari' mi in novimi nas protniki, ki jih boste premagali le če boste imeli dobro zaščiten hrbet. Vsekakor se boste uveljavili ali v poslih, ali v javnem življenju. Glavobol. © immmm Nk fi NEDELJA, 12. OKTOBRA 1975 9.30 12.00 12.45 13.30 14.00 15.00 16.00 16.4v 17.00 17.15 17.25 17.40 19.00 20.00 20.30 21.50 22.50 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša, prenos v Evroviziji Kanonizacija Oliviera Plunketa ter V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Uvod v oddajo «Colpo di fortuna» DNEVNIK Gost ob 14. uri: Olimpijske igre 76 he cinque giornate di Milano: La guerriglia Program za mladino: Raj na zemlji Petrove prigode, češkoslovaški risani filmi DNEVNIK Napoved programa za prihodnje dni Športne vesti UN COLPO Dl FORTUNA, glasbeno - govorni program, ki ga vodi Pippo Baudo Registriran športni dogodek in Vremenska slika DNEVNIK IL MARSIGLIESE, tretje zaključno nadaljevanje Športna nedelja, kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov DNEVNIK in Vremenska slika 15.00 15.50 18.15 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.00 22.45 9.20 9.25 10.20 11.15 12.15 14.40 15.10 16.10 16.25 16.35 16.40 18.10 19.30 19.50 20.05 21.10 21.40 21.55 19.30 20.00 20.15 21.45 dirke za veliko rimsko DRUGI KANAL in 16.30 Vallelunga: avtomobilske nagrado, Konjske dirke v Rimu Registriran športni dogodek Generalna vaja po zločinu, film ŠPORTNI DNEVNIK Bogastvo, ki ga je treba rešiti DNEVNIK Nocoj je na vrsti: SUZY QUATTRO Sedmi dan: Kulturne aktualnosti Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA POROČILA Ch. Bronle: JANE EYRE, dramska nadaljevanka Otroška matineja: V 80 dneh okoli sveta in Biseri morja Kmetijska oddaja POROČILA Morda vas zanima: OKTET GALLUS Bratstvo in enotnost Za konec tedna Moda, praktična oddaja POROČILA Košarka: Lokomotiva — Crvena zvezda Naši sorodniki, zabavni film DNEVNIK Tedenski gospodarski komentar A. Ingolič: «ŽRTVE», iz dramske trilogije «Žive vezi» Islandija ni Koromandija, potopis DNEVNIK Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček Pregled tedenskega sporeda Pustolovščina Dona Juana, celovečerni film Košarka: Lokomotiva — Crvena zvezda TRST A 8,15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9,00 Maša; 10.15 Poslušali boste...; 11.15 Mladinski o-der; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Operetna fantazija; 15.30 Glasba in šport; 17.30 Di Stefano: Vlaki so vozili mimo; 19.00 Folklora; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Koncert na trgu; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Dobri znanci; 11.30 Prisluhnimo jim; 12.05 in 12.50 Glasba po željah; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Orkester Prado; 15.45 Plošče RCM; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.46 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 Na športnih igriščih; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Orkester; 20.40 Športna nedelja; 2T.00 Radijski oder; 21.45 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala: 10.15 Mario del Monaco; 12.00 Vroče plošče; 13.20 Kič; 14.30 Folklorna glasba; 15.10 Los Rios in njegov orkester; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Iva Zanicchi; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 22.15 Violina in klavir. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Venjamin Kaverin: «Leteči deček» - igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvič, drugič, tretjič; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljsko popoldne; 16.00 Gregor Starša: Driada (Kozarci) - radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 13.50 Lahko noč, o-troci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 I. Bunšn: Mordvinski šara-fan; 23.15 V lučeh semaforov. PONEDELJEK, 13. OKTOBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.50 Poljudna znanost: Monografije 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Na dnu morja V Sredozemlju 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Toomai in Kala Nag: Deček in slon, tretja epizoda 18.40 FANTASTIČNO POTOVANJE Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 VZVRATNO ŠTETJE, detektivka 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 športni dnevnik 19.15 LE SPOGLIE DI POYNTON 20.00 Bogastvo, ki ga je treba rešiti V majhnem mestecu Murge so nedavno neznanci izropali muzej. Današnja oddaja o hudo aktualnem problemu, kako zaščititi italijanska umetniška bogastva, se bo začela s tem dogodkom, nadaljevala pa s prikazom raznih bogastev širom dežele 20.30 DNEVNIK 21.00 Sikstant 22.00 Pregled koncertov za sveto leto JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA: Kostanj na dvorišču, Pravljica, Turizem, Nemščina, Kako računamo čas, Kitajska, Burma 17.20 Miline: MEDVEDEK PU 17.35 M. Voglar: Ne zavrzi me, serija Vrtec na obisku 17.50 Obzornik 18.05 Na sedmi stezi 18.4 Študij na univerzi: Elektrotehnika 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 P. Fuhmann: OJDIPOVA SKRIVNOST, drama Drama Ojdipova skrivnost je priredba Frhmannove novele «Kralj Ojdip», postavljena pa je v zasedeno Grčijo. Nemška vojaka Pauli in Suhlke sta slušatelja «frontne univerze», nekakšne potujoče visoke šole fašistične usmerjenosti v deželi antike 21.45 Kulturne diagonale 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Vilinska bitja morja, film DNEVNIK 20.30 Bitka za ranjence 21.15 črno mesto, dramatiziran roman Zabavno - glasbena oddaja 19.40 20.15 22.15 TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Plošče; 10.10 Radijska šola; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00, 12.45 in 13.35 Glasba po željah: 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Operna glasba; 15.30 Plošče Record; 16.45 Operne uverture; 17.00 Športni pregled; 17.10 Melodije in ritmi; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Trije zbori iz Postojne; 20.00 Domači pevci; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Operna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža, 11.30 Orkester; 12.10 Vse je re lativno; 13.20 Hit parade; 14.05 Neapeljske; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za otroke; 17.05 Radijska priredba; 17.35 Komorna in opema glasba; 18.00 Nove ital. popevke; 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Ital. folk, glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vokalni ansambli; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Za ljubitelje glasbe; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Znanstveniki pred mi krofonom; 18.20 Od lahki glasbi; 19.40 Z ansamblom Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!: 2Ó.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Opern’ koncert; 22.20 Popevke; 23.05 Marjanca Colarič: Pésmi. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 18. OKTOBRA 1975 TOREK, 14. oktobra 8.10 in 10.00 TV v šoli; 10.30 Komemoracija v spominskem parku v Kraljevu; 14.25 Nogomet Jugoslavija - Švedska; 17.40 Afriške živali; 17.50 Otroška oddaja; 18.00 Obzornik; 18.15 Biseri morja; 18.45 Rokopisi in faksimili; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina; 22.05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 14.25 Nogomet Jugoslavija -Švedska; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Plavi angel, film; 22.00 Dimbazi, poslednji grob, oddaja. SREDA, 15. oktobra 8.10 in 10.00 TV v šoli; 17.05 J. Verne: V 80 dneh okrog sveta, konec; 17.35 Obzornik; 17.50 Športno popoldne; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Film «Jenki»; 22.10 Dnevnik; 22.25 Nogomet Nizozemska - Poljska, posnetek. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otrošk'' kofček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nihče ali vsi, dok. film, II. del; 22.10 Nocoj sem srečna; Olivera Katarina. ČETRTEK, 16. oktobra 8.10, 10.00 in 14.10 TV šoli; 17.25 Devet let skomin; 17.55 Obzornik: 18.15 «Mikrobi in ljudje»; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20 05 Stava, da se splača; 21.20 Četrtkovi razgledi; Zbližujejo nas; 21.50 Glasbeni magazin; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Kriminalna zgodba, film; 22.00 Portret v slikarstvu, dok. oddaja. PETEK, 17. oktobra 8.10, 10.00 in 14.10 TV v šoli; 17.20 Pisani svet; 17.50 Obzornik; 18.05 Pevski tabor; 18.40 Arhitekt Aalto; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.05 Joachim, daj jo v stroji, film; 21.40 Skrivnosti mojstrov kuhinje; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Hladnokrvno, film; 22.00 Glasba narodov Jugoslavije. SOBOTA, 18. oktobra 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli; 13.55 Nogomet Željezničar Beo grad; 16.15 Rokomet Dalmanada Beograd, 18.00" Obzornik; 18.20 Francosko . slikarstvo; 18 40 Kje je resničnost, nadaljevanka; 19.30 Dnevmk; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.05 Življenje je lepo; 20.35 Moda za vas; 20.45 Sloven ska ponevka 75; 21.20 Ko jak. film; 22.10 Dnevnik; 22.25 Od bojka Jugoslavija Italija. KOPRSKA BARVNA TV 17.30 Odbojka Ju?os!avi;a Ita lija; 19.30 Otroški kotiček; 20.15' Dnevnik; 20.30 Leonardo da Vin ci, četrti del; 21.30 Thibaultovi; 22.10 Odmev, balet. L I L Maj v deželi Sovjetov 38. ODKRITJE SREDNJE AZIJE Tako smo lahko občudovali keramične krožnike, posode in druge vsakdanje potrebščine, na katerih je ljudska fantazija in ustvarjalnost posredovala čudovite vzorce rastlin in živali v glavnem v dveh značilnih barvah te dežele — v sinji modri barvi neba in rjavi, ožgani barvi zemlje. Dalje smo lahko občudovali prečudovite buharske preproge, od zgodovinskih, dragocenih eksponatov do sedanje proizvodnje, saj je tradicija ostala. Tudi tu so nas presenečali prečudoviti vzorci na preprogah, polni domišljije, umetniške ustvarjalnosti in barv. Sploh pa ni besed za celo vrsto oblačil, halj, plaščev in drugega, izvezenih iz pravih zlatih niti, pa pokrival in čepic, zlasti nacionalnih čepic, imenovanih tjube-tajke, ki s svojimi originalnimi, pamirskimi in drugimi vzorci, izvezenimi prav tako z zlatimi nitmi, predstavljajo skoraj sleherna zase majhno umetnino. Cas je počasi tekel in pozno popoldne so nas odložili v središču Taškenta in časa smo imeli dovolj tudi za nakupe. S sinom sva se odpravila v CUM, taškentsko Namo, moderno in veliko trgovino, kjer sva nakupila v oddelku spominkov tri zares lepe in originalne keramične krožnike ter nekaj barvnih diapozitivov krajev, ki smo jih obiskali in de to za vsak slučaj. Čeprav sem na tej poti posnel več kot sto dvajset barvnih diapozitivov, nisem bil prepričan, da bodo vsi uspeli. Kasneje, ko sem jih doma razvil, sem ugotovil, da so vsi, do zadnjega uspeli in mi tako ostali kot zares enkraten, prečudovit in barvnovizualni spomin na vse, kar sem bil videl v teh nekaj dneh. Tudi tjubetajko, uzbeško nacionalno čepico sem si kupil, seveda ne tiste, vezene z zlatom, temveč čisto navadno, običajno, črno z belimi izvesenimi vzorci in me danes doma, obešana na steni, skupaj s krožniki, spominja na daljni od-svit in blesk tamkajšnje uporabne umetnosti. Pa še nekaj mi je padlo v oči v tej veleblagovnici. Balalajk je bilo na prodaj, kolikor si jih hotel. Sin, ki sem mu obljubil, da bom tudi njemu nekaj kupil za spomin, je v dvomih razmišljal, ali naj bi mu kupil balalajko ali nogometno žogo. In ker je športnik po srcu, čeprav mu je tudi glasba pri srcu in čuti nagnjenje do nje, se je končno odločil za nogometno žogo. «Balalajko ti bom kupil kdaj drugič v Moskvi,» sem mu dejal. Toda kasneje mi je bilo zelo žal. Balalajke nikakor nisem mogel kupiti nikjer v Moskvi niti potem, niti kasneje, ob koncu maja, ko sem bil ponovno v Rusiji. In zakaj ni balalajk vedno v prodaji v Moskvi in sploh v ruskem delu Sovjetske zeve? Odgovor je za tistega, ki pozna sistem njihove trgovine, več kot preprost. Ker pri njih distribuirajo vse blago administrativno in plansko, ne glede na zanimanje in povpraševanje, se je pač lahko zgodilo, da v Uzbekistanu, kjer balalajka ni nacionalni inštrument, ne gre v prodajo, drugod, kjer pa je nacionalni inštrument, pa je ne moreš dobiti niti za zlato. In zato so pametni Slovenci iz naše skupine naredili čisto prav, da so balalajko kupili v Taškentu, jih prepeljali tri tisoč kilometrov daleč v Moskvo in od tam domov. Malo dolga pot sicer, vendar pa balalajke imajo, jaz pa, kljub temu, da sem bil potem v istem mesecu še enkrat v Sovjetski zvezi, je nimam. Časa je bilo torej na pretek in v bližnjem kiosku sem kupil, kar tako iz radovednosti, list Turkmensko Iskro, ki izhaja v Ašhabadu, torej v sosednji republiki. In glej, v njem sem zasledil zanimiv, daljši članek turkmenske pisateljice Toušan Esenove, na katero me je bil že med mojim prvim obiskom v Taškentu opozoril moj takratni slučajni sobesednik, očitno študent. Zato naj mi bo dovoljeno, da vsaj v izvlečku posredujem omenjeni članek pod naslovom «Senca kalima nad Turkmenkami». Mlada Uzbekisiauka v noši s tipično uzbeško keiarniko «Spominjam se tiste jeseni, piše v svojem članku književnica Esenova, ko je Literaturnaja gazeta objavila moj članek «Osovraženi kalim» (naj bralcu ponovno osvežiih spomin — kalim je običaj muslimanskih ljudstev, po katerem ženinovi starši kupujejo nevesto za svojega sina). Od takrat naprej se niso več zapirala vrata mojega stanovanja. Prihajali in odhajali so ljudje, prijatelji in tovariši, tisti, ki sem jih komaj poznala kot tudi oni, ki so mi bili popolnoma neznani. Skoraj vsi so pravili: «Resnico si napisal, Toušan! Kalim je treba uničiti!» Govorili so mi 0 kalimu in drugih konservativnih navadah, predsodkih in preživelih običajih, ki so ljudi onesrečevali, ločevali zaljubljence in ustvarjali iz žensk sužnje. Toda bili so tudi takšni, ki so šepetali; «Zaman se bojuješ proti običajem ! So ljudje, ki so jim običaji njihovih prednikov svetinje. Karkoli že pišeš ali govoriš — nič se ne bo spremenilo!» Zame je bilo to smešno. Zelo dobro vem, kakšen boj se je vodil pri nas, pa tudi zdaj ga vodimo — z ostanki pre' teklosti. Poznam številne žene, ki so, potem ko so zavrgle zakone šerijata, «osedlale konje» in zdaj igrajo pomembno vlogo v življenju moje Turkmenije. Vodijo brigade in šole, kolhoze in tovarne, visoke šole in ministrstva Odhajam na vasi in spremljam — iz tiska, revij, ra^ in televizije — kako teče boj proti zoprnim običajem-nenehno so mi pred očmi oponenti, ki šepetajo: «Težko, da te bo kdo podprl... Nič se ne bo spremenilo... » Podprli so me. Na desetine tisočev ljudi. In mars^^ se je spremenilo. Ni navada, da se vsa vas zbere k z rovanju, razen če ne gre za kako veliko nesrečo ali ra _ za vse vaščane. Zdaj pa so bila zborovanja v vaseh Turk ni j e. . (Nadaljevanje sledi) rimorsici dnevnik SPORT SPORT SPORT 12. oktobra 1975 i-iat; jr v SOBOTO, 18. OKTOBRA OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA 'SO VODIŠ JE ¥ŠSSiih jugoslovanskih mestih Prireditve v okviru 20-letnice start 9. evropskega prvenstva Letos samo dvanajst najboljših reprezentanc - Doslej najuspešnejša SZ v soboto, 18. t.m., se bo v šestih jugoslovanskih mestih pričelo 9. evropsko odbojkarsko prvenstvo. Potem, ko je Jugoslavija bila domačin že številnih svetovnih in evropskih Prvenstev, bo to pot prvič domačin tudi najboljših evropskih .odbojkaric W odbojkarjev. Glede na bogate organizacijske izkušnje lahko mirne duše trdimo, da bo tudi to tekmovanje odlično organizirano. Italija je bila organizator dveh evropskih prvenstev, in sicer prvega leta 1948 ter zadnjega pred štirimi leti. Drugo evropsko prvenstvo je bilo leta 1950 v Bolgariji, ali bolje Povedano v Sofiji. Prva prvenstva se niso vrstila v razmerah štirih let, saj je bilo naslednje srečanje najboljših odbojkaric in odbojkarjev starega kontinenta že leto dni kasneje v Parizu. Poleg Italije je bila samo še Romunija organizator dveh prvenstev in to leta 1955 in 1963. Med tema dvema kontinentalnima prvenstvoma v Bukarešti je Prišla na vrsto tudi Češkoslovaška leta 1958, ko se je potegovalo za evropski naslov dvajset moških in dvanajst ženskih reprezentanc. Kot sesta država se je vpisala v listo organizatorjev še Turčija pred osmimi leti. Letošnje 9. prvenstvo ima nekaj novosti. Medtem, ko je pred štirimi leti v Italiji igralo rekordno število reprezentanc (22 v moški konkurenci in 18 v ženski), bomo imeli letos v obeh konkurencah samo dvanajst Najboljših reprezentanc v Evropi, sest najboljših iz prejšnjega prvenstva je bilo neposredno pripuščenih L temu tekmovanju, druge pa so! morale predhodno igrati na kvalifi-kacijah. Obe jugoslovanski vrsti sta bui oproščeni te formalnosti, ker i-ma organizator neposredno pravico Jgranja. Posamezne izločilne skupine so bila tako določene: ŽENSKE PEKA: Jugoslavija, Madžarska ter vzhodna in Zahodna Nemčija BANJA LUKA: Nizozemska, Bolga-rija, SZ in Romunija NEGOTIN: Poljska, Belgija,- Italija, m Češkoslovaška MOŠKI SKOPJE: Jugoslavija, Italija, Polj-Madžarska SUBOTICA: Vzhodna Nemčija, Bol-in Francija KRALJEVO: Češkoslovaška, Belgija, Romunija in Nizozemska. Sedaj pa si bomo še ogledali prve «1 države v obeh konkurencah na dosedanjih osmih prvenstvih. Leta 1948 MOŠKI: L ČSSR, 2. Francija, 3. Italija. ŽENSKE: L SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska. Leta 1950 - MOŠKI: L SZ, 2. ČSSR, 3. Madžarska. - ŽENSKE: L SZ, 2. Poljska, 3. ČSSR. . Leta 1951 MOŠKI: L SZ, 2. Bolgarija, 3. Francija. ŽENSKE: SZ, 2. Poljska, 3. Jugoslavija. , Leta 1955 . MOŠKI: L ČSSR, 2. Romunija, 3. Bolgarija. . ŽENSKE: 11 ČSSR, 2. SZ, 3. Poljska. Leta 1958 . MOŠKI: CSSR, 2. Romunija, 3. SZ. ŽENSKE: sz> 2. ČSSR, 3. Poljska. Leta 1963 MOŠKI: L Romunija, 2. Madžarska, 3. SZ. ŽENSKE: 1. SZ, 2. Poljska, 3. Romunija. Leta 1967 MOŠKI: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska. ŽENSKE: 1. SZ, 2. Poljska, 3. ČSSR. Leta 1971 MOŠKI: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Romunija, ŽENSKE: 1. SZ, 2. ČSSR, 3. Poljska. OSVOJENE KOLAJNE V MOŠKI KONKURENCI Z S SZ 4 — Češkoslovaška Romunija Francija Bolgarija Madžarska Italija Poljska 1 1 1 1 1 1 G. F. obstoja in delovanja društva Letos bodo po treh letih spet razpolagali z domačim nogometnim igriščem - Potreba po telovadnici PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Športniki v Sovodnjah so v petek zvečer pripravili vsakoletni občni zbor, ki je bil v dvorani Kulturnega doma. Petkov občni zbor je bil važen zato, ker proslavljajo letos v Sovodnjah 20-letnico obstoja in delovanja športnega društva. To obletnico, kot je bilo razvidno iz predsedniškega in tajniškega poročila, bodo letos tudi primemo proslavljali. Prisotne goste in domačine je v imenu sovodenjskega športnega dru- v sredo sta se uà rrosemi v priune.jbivem uugumeuiun srečanju pomerili enajste.ici Krasa in izoie. Tekma se je končala pri neodločenem izidu 2:2. Na sliki ekipi Krasa in Izole liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiigiiiiiriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiliuiliiillliiiililliiliiiiiiilliiiiniuiiiiMiiiHliiiiniH ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA -d > £ H So «5 H Nekaj «tehničnih» nasvetov. parafinom; nato poprosi glavnega «kuhinjskega» naj te določi za kur-Pet nasvetov, kako se zanesljivo I jaga pri ognju, prehladiš : . „ , ................ I Kadar zažigaš jamo za odpadke a) V gorah divjaj, kakor te je vo-1 j0 najprej polij z bencinom, nato Ija. Ko prideš s preznojeno srajco pocàkàjL dà še behclnški hlapi dobro razširijo v jami, ob jami in nad jamo. Stopi bliže in prižgi — prav gotovo bo tvoje ime naslednje jutro v časopisu. Če želiš, da naj bi vas bi- na vrh, se udobno zlekni na tla. Nikar se ne .preobleci, ker se bo srajca sama posušila na vetru. b) Na izletih pij mrzlo studenčnico, kadar te zažeja, zlasti ko si i lo na časopisu več, potem zmeči pred pošteno razgret. c) Tudi pri smučanju se hitro odžejaš; čemu bi trpel žejo, če je pa okoli tebe toliko snega — vode v prahu. č) Na izletih potoke in manjše reke kar prebredi, ne da bi se sezul, da boš imel mokro v čevljih pa tudi drugače skrbi, da boš imel vedno mokre noge. d) Ležišča v šotoru se ne splača delati, ker se da spati kar na tleh. Poseben užitek je sedenje na golih tleh v mesecih, ki im-rio v svojem imenu črko R. V mesecih brez R si upa sedeti na tleh vsak tepec. * * * Preden daruješ svoje gojzerje mlajši sestri jih pusti eno noč na dežju, da' se ji bodo lenše prilegli. Če so se ti težki čevlji preluknjali, jih lahko impregniraš z bencinom in prižigom vse mogoče «spraye» v jamo in prikliči mimoidoče na ogled. Pri poučevanju «medvedkov» in «čebelic» najbolj nazorno razložiš besedo — krop — tako, da zavreš vodo v nepredušnem brzoperilniku in ko ta močno zapiska na ognju, ga sunkovito odpreš. Če hočeš preizkušati trdnost konstrukcije svojega šotora, moraš na tričetrt prežagati ali posekati drevo z deblom, ki meri 30 cm v polmeru, nato postaviš šotor na nasekani ali prežagani strani, se mirno viežeš vanj in čakaš na nevihto z močnim vetrom. Tistim novim «šotornikom», ki se jim zdi prenočevanje v šotoru premalo udobno, pretrdo, prehrapavo in sploh nemogoče, svetujemo starejši bratje, naj poskusijo eno noč spati v kopalkah na brinju. mladinski košarkarski turnir Sz ror Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v Dolini mladinski košarkarski turnir, ki ga je priredilo ŠZ Bor v o-kviru proslav 10-letnice svoje košarkarske dejavnosti. Lokomotiva iz Zagreba je premočno osvojila prvo mesto pred Borom tretji je bil Italsider iz Trsta, četrti pa Polet z Opčin. Na zgornji sliki odbornik ŠZ Bor Jurij Kufersin izroča kapetanu Lokomotive Sikirču pokal za prvo mesto (dar IRET-a). Spodaj: finalista turnirja Lokomotiva iz Zagreba in Bor. Vodstvo Lokomotive se je po končanem turnirju obvezalo, da bodo že letos borovci igrali v Zagrebu v predtekmi prve jugoslovanske lige. Vse kaže, da bodo «plavi» igrali v Zagrebu 12.11., ko bo na sporedu srečanje Lokomotiva — Partizan. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 12. oktobra 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 Vesna Križu - Primorje 15.00 na Opčinah Edile Adriatica — Zarja MLADINCI 13.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * * 9.30 v Dolini Breg — De Macori * * * 10.00 v Trebčah Primorec — Pr.morje * * * 9.45 v Trstu. Sv Sergij Costalunga — Vesna ZAČETNIKI 11.15 v Dolini Breg — Zaule * * * 9.45 na Opčinah Triestina — Primorje I NARAŠČAJNIKI 10.00 na Proseku Kras — Roianese * * * 9.30 na Padričah Union — Inter SS POHOD 14. SŠI 9.00 v Nabrežini Organizira ZSŠDI KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 8.00 v Dolini Breg — Kontovel (dečki) TURNIR KAT. «POMLAD» 9.30 v Dolini Finalni tekmi ATLETIKA ŽENSKI PETEROBOJ 8.30 v Trstu, stadion Grezar Organizira Bor ODBOJKA DEKLICE 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B — Sloga * * * 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor A — CUS KOLESARSTVO VETERANI 14.15 v Gradisci di Sedegliano Nastopa tudi Adria JUTRI PONEDELJEK, 13. oktobra 1975 TURNIR PROPAGANDE 21.00 v Trstu, Ul. Montecengio CUS Bor TENIS TUCSON, 11. — Reprezentanca ZDA, ki bo igrala v pokalu Davis proti Venezueli, 17. in 19. oktobra, bo nastopila s postavo Connors in Tanner. štva pozdravil predsednik Darij Cotič. Dejal je: «Z današnjim občnim zborom se otvarja dvajseta obletnica obstoja in delovanja našega športnega društva Ta je za nas važen mejnik, ki ga bomo v tej sezoni proslavljali. Drugi važen cilj letošnje sezone pa je odprtje nogometnega igrišča. Vsi smo si prizadevali, da bi bilo igrišče končno urejeno in to mislim, da smo tudi dosegli. Nogometno igrišče je prav gotovo družbeno zelo važen objekt, toda samo igrišče ne zadostuje potrebam naše mladine. Zato ponovno vzpodbujamo pristojne organe,. da bi nam pripomogli k u-resničitvi zamisli o gradnji telovadnice v vasi. Naj omenim delovanje našega društva v pretekli sezoni in vprašanja na katera smo naleteli. Društveno delovanje je bilo v pretekli sezoni zadovoljivo. Sovodenjska nogometna ekipa se je na letošnjem prvenstvu dobro izkazala. Toda rezultat bi lahko bil tudi boljši. Ne moremo pa mimo dejstva, da smo bili do sedaj brez igrišča in zato so bile velike težave glede priprav našega moštva. Trenirali so lahko le na štandreškem nogometnem igrišču. Letos pa, ker računamo na novo igrišče, upamo da bodo rezultati boljši. Sodelovali smo tudi na več turnirjih, organizirali smo tudi prvi mi-ni-turnir mladincev. Toda društveno delovanje se ni omejilo samo na našo vas. Prisotni smo bili tudi v Doberdobu ob priliki turnirja tridesetletnice osvoboditve.» Tajniško poročilo je prebral Radi-mir Fajt, ki je obrazložil delovanje v lanski sezoni. Velik poudarek je dal organizaciji zaključnega praznovanja ob 50-letnici ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev, ki ga je pripravila sovodenjska skupnost. Fajt je nato orisal dosedanje delovanje članske nogometne ekipe ter z veseljem ugotovil, da so lansko leto ustanovili mladinsko ekipo, ki jo vodi požrtvovalni športni delavec Giani Marson. Ob tem pregledu pa je izrazil zadovoljstvo tudi, ker bodo letos končno razpolagali z domačim igriščem. Omenil pa je vprašanje slačilnic, saj jih bodo morali na lastno roko prenoviti. Poleg nogometa, je nadaljeval tajnik, so pričeli tudi s treningi juda, za katere je bilo v začetku precej navdušenih mladincev, manj pa jih je sedaj; Poleg tega pa je športno društvo pripravilo razne prireditve, kot so martinovanje, pustni ples in podobno. Skupaj z drugimi vaškimi organizacijami so sodelovali na proslavi 30-Mnice osvoboditve. Finančni pregled društvene blagajne je podal Davorin Pelicon. Občni zbor je v imenu pozdravil Dino Roner, ki je društvu zaželel največ uspeha v novi sezoni. Vaške športnike je pozdravil sovodenjski župan Jožef češčut. Svoj pozdrav sta prinesla tudi Ernil Tomšič, predsednik s sovodenjskega prosvetnega društva, ter Aldo Ferletti, predsednik športnega združenja «Mladost» iz Doberdoba. Po diskusiji, v kateri je bilo načeto vprašanje telovadnice, so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: Marjan Cijan, Darij Cotič, Julko čavdek, Radimir Fajt, Julko Florentin Anton Fer-folja, Jožef Devetak, Jožko Maraž, Savo Ožbot, Edvard Pete jan. Milenko Petejan, Davorin Pelicon, Joško Prinčič, Edi Tomšič. Emil Vižintin, Ferdi Kovic, Pierino Kra-šček, Milan Tomšič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franc Čau-dek, Jožef Peric in Drago Tomšič. Novoizvoljeni odbor se bo sestal prihodnjo sredo, da si bo razdelil posamezne funkcije. P. R kjer bo predstavil novinarjem in drugim radovednežem svojo novo knjigo z naslovom «Najboljši». «Najboljši» je seveda on sam — Muhammad Ali. Ameriški boksar in svetovni prvak težke kategorije je tudi prepričan, da bo njegova knjiga žela izredne uspehe in da se bodo bralci kar «klali» za nakup. Ali je na kratko tako komentiral svojo knjigo: «Jaz sem najboljši in to je najboljša knjiga vseh časov.» Memorial «M. Filej» danes na Rojcali Danes zjutraj ob 9.15 se bo na stadionu na Rojcah pričelo žensko in moško atletsko tekmovanje za Memorial «M. Filej», ki ga prireja športno združenje «Olympia» v Gorici. Prireditelji obveščajo vse, ki bi se radi udeležili tekmovanj, naj se ob 8.45 zberejo na atletskem stadionu. MILAN, 11. — Organizator iz Bergama Mino Baracchi je dejal, da kljub velikim težavam, bodo vseeno izpeljali tudi letošnjo kolesarsko dirko za «Trofejo Baracchi». Dirka bo na sporedu 26. oktobra in se je bodo udeležili nekateri 'svetovno znani kolesarji. Nordhal v Rimu RIM, 11. — Iz Stockholma je danes dbpotoval v Rim Gunnar Nordhal, trener švedskega prvoligaša Dèlloster, ki bo v pokalu UEFA i-gral proti Romi. Nordhal si bo danes ogledal italijansko prvenstveno srečanje med Cesene in Romo. Mladinci zadovoljili Med začetniki slabše Primorec še vedno na vrhu lestvice MLADINCI S. Marco in še vedno zaseda zadnje Kot običajno so se tudi tokrat mest0 v skupinLBm slovenske ekipe, ki nastopajo v mia- j r,T^TT_,_, „ dinskem prvenstvu dobro izkazale, j _ SKUPINA B: San Marco - Kras Primorec je osvojil še eno zmago i ^ Roianese - Rocol 0:3, Opicina-v tekmi z Domiom (strelca: Darko' Kralj in Stojkovič) in tako obdržal prvo mesto na lestvici. Brežanom pa ni uspelo iti preko neodločenega izida v tekmi s CGS (strelec: Novello). V skupini B je Vesna premagala Rosandro z nenavadnim 4:2 (strelca za Vesno: Rus-signan in Biagi). Zarja je tokrat počivala. IZIDI SKUPINA A: Domio - Primorec 0:2, Primorje - S. Sergio 3:3, CGS-Breg 1:1, De Macori - Edera 2:1. SKUPINA B : Opicina Supercaffè -Esperia- Sv. Alojz 4:0, Muggesana -Rocol 0:0, Libertas - Costalunga 4:1, Vesna - Rosandra 4:2. LESTVICI SKUPINA A: Primorec 6, Breg, Edera, Zarja in -De Macori 4, CGS 3, S. Sergio in Primorje 2, Domio 1. SKUPINA B: Libertas in Costa-lunga 6, Vesna 5, Opicina Super-caffè 4, Rocol 4, Rosandra 3, Muggesana 2, Esperia Sv. Alojzij 0. NARAŠČAJNIKI V - naraščajniškem prvenstvu za pokal «Pacco» so se, po tretjem kolu, najboljše enajsterice že u-stalile na vrh lestvice posameznih skupin. V skupini A najdemo na prvem mestu, lestvice Zaule, ki ima že dve točki prednosti pred Costalungo. V skupini B vodi Triestina, s točko zaostanka ji sledi Rocol. V skupini C zaseda prvo mesto Edera, v skupini L pa Esperia Sv. Alojzij. Novoustanovljeni Kras pa je tudi tokrat visoko klonil ekipi Triestina 0:3. SKUPINA C: Soncini - Esperia Pio XII.A 0:1, Rocol B - Union 0:1, Inter S Sergio - Edera 0:2. LESTVICE SKUPINA B: Triestina 6, Rocol 5, Opicina Supercaffè 4, San Marko 2, Roianese in Kras 0. SKUPINA C: Edera 5, Giarizzole in Eperia Pio XII. A 4, San Marco 2, Roianese in Kras 0. ZAČETNIKI Prejšnjo nedeljo sta Breg in Primorje okusila grenkobo poraza. «Plavi» so klonili Rosandri z 0:1, Prosečani pa Portuale ju z 0:4. Vrh posameznih lestvic zasedajo za skupino A Fortitudo, za skupino B E-dera, Esperia Pio XII. in Ponziana, za skupino C pa Sistiana, Rocol, Portuale in Triestina. IZIDI SKUPINA A: Domio - Chiarbola 0:5, Muggesana - Fortitudo 0:3, Rosandra - Breg 1:0. SKUPINA B: Inter S. Sergio -Ponziana 0:5, CGS - Edera 0:0. SKUPINA C: Opicina Supercaffè-Triestina 0:2, Primorje - Portuale 0:4, Rocol - Sistiana 1:0. LESTVICE SKUPINA A: Fortitudo 5, Zaule in Chiarbola 4, Breg 3, Muggesana 1, Domio 0. SKUPINA B: Edera, Esperia Pio XII. in Ponziana 4, CGS 3, Giarizzole 2. Inter S. Sergio 1, Stock 0. SKUPINA C: Sistiana, Rocol, Portuale in Triestina 4, S. Vito 2, Primorje in Opicina Supercaffè 0. Jolo OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA «JUVENTINA» Izražena potreba po večjem sodelovanja z drugimi organizacijami v Štandrežu Po dvajsetih letih neutrudnega dela je iz odbora zaradi delovnih obveznosti izstopil dosedanji predsednik Roner BOKS Aii tudi pisatelj BONN, 11. — Muhammad Ali (Cas-sius Clay) se te dni mudi v ZRN, Športno društvo «Juventina» iz Štandreža je v četrtek zvečer pripravilo na svojem sedežu 22. občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število domačinov in gostov, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da so vprašanja slovenskega športa v vasi še vedno živa in aktualna. Poročilo o tem občnem zboru začenjamo z ugotovitvijo, da je zaradi delovnih obveznosti, po 20 letih neutrudnega dela, izstopil iz odbora dosedanji predsednik Dino Roner. Leta je svojo odločitev povedal s solzami v očeh, saj je razumljivo, da ni bila za Rcnerja to lahka odločitev. štandreškemu športu je namreč Dino Roner posvetil 20 let svojega življenja, najprej kot športnik, nato pa kot odbornik ter predsednik društva. Vsi, k: ga poznajo, vejo, koliko je Roner prispeval za razvoj štandreškega društva in zamejskega športa sploh. Zato se mu na tem mestu v imenu vseh štan-dreških športnikov najlepše zahvaljujemo za vse, kar je Dino Roner storil za razvoj in napredek športa v vasi. Občni zbor se je pričel s predsedniškim poročilom, ki ga je prebral Dino Roner, v katerem je ugotovil, da je bilo delovan'e štandreškega društva letos prepojeno z duhom 30. letnice osvoboditve. Glede letošnje dejavnosti, je predsednik dejal, da je, žal, prišlo med nekaterimi odborniki do medsebojnih trenj, kar ni vsekakor koristilo napredku domačega društva. Kljub temu pa je bilo letos mnogo storjenega: usta- novili so mladinski odsek športnega in prosvetnega društva, na nogometnem področju so pridobili veliko število mladih igralcev, ob nogometnem igrišču so zgradili betonsko ploščad, ki bo služila za razne športne dejavnosti. Poleg tega je Roner omenil izgradnjo novega Kulturnega doma «Andrej Budal», kjer bodo svoje prostore dobili tudi štan-dreški športniki. Vse te pobude, je zaključil, koristijo k nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi športne in prosvetne dejavnosti v vasi. Sledilo je daljše tajniško poročilo, ki ga je prebral Miloš Tabaj, v katerem je orisal lanskoletno, delovanje naraščajniške, mladinske, in članske nogometne ekipe ter naštel vrsto prijateljskih tekem, ki so jih ekipe imele v prejšnji sezoni. Tabaj je nato povedal, da razpolaga Juventina z 68 igralci. Športno društvo pa je vedno spremljalo dogajanje v vasi in v zamejstvu. V potrditvi tega je dejal, da so se člani Juventine večkrat sestali z domačimi prosvetarji, v župnijski dvorani so prisostvovali razpravi o razlaščanju štandreškega zemljišča, prisotni so bili na sejah štandreške konzulte. K temu je dodal, da so skupno s PD «Oton Župančič» pripravili ciklus predavanj v okviru proslav 30. letnice osvoboditve, ki je doživel izreden uspeh, štandreško društvo, je nadaljeval Tabaj, je skrbelo tudi za družabnost (plesne čajanke, filmski popoldnevi in izleti). Ivan Plesničar, odgovorni za mladinski nogometni ekipi, je objasnil položaj na tem področju ter dejal, da je letos mladinski nogomet v Štandrežu doživel pravi razmah. Milojka Pavletič je orisala finančni položaj štandreškega društva. Občnemu zboru štandreškega društva so prinesli pozdrav Danilo Nanut, predsednik štandreške konzulte ter predsednik odbora za gradnjo Kulturnega doma, Davorin Pelicon, predstavnik športnega društva «So-vodnje», Diego Marvin, načelnik mladinskega odseka PD «O. Župan-čič» in ŠD «Juventina», Aldo Fer-letič, predstavnik športnega združenja «Mladost», Franc Kovic, predstavnik ANPI s Peči, Ivo Berdon, član Slovenskega planinskega društva, Ladi Nanut, socialistični občinski svetovalec, ter Vilma Braj-nik-Corva. Brzojavko s česttkami je poslalo tudi ZSŠDI. V razpravi so posegli številni prisotni člani in nečlani športnega društva ter izrazili željo, da bi se šport v vasi še bolj uveljavil. Poleg tega so razpravljali o sodelovanju, ki je nujno, z drugimi vaškimi družbeno-političnimi organizacijami, predvsem pa s prosvetnim društvom «Oton Župančič». štandreški občni zbor so zaključili z izvolitvijo novega odbora, v katerem so: Giani Brajnik, Rudi Brajnik, Pepi Bizaj, Aleksander Cerva, Ladi Markočič, Emil Nanut, Maksimiljan Nanut. Rado Nanut, Danilo Nanut - Blažonov, Milojka Pavletič, Jelko Petejan, Ivan Plesničar, Aldo Tabaj, Miloš Tabaj, Boris Zavadlav in Viljem žezlin. P.R. ...........................................................mmmmmmmmiH.....................mmmmmmmumu SPORT NA ZNAMKAH AFRIKA (dopolnila) Predvsem bi morali omeniti, da so v novi državi Gvineji Bissau (nekdanji portugalski koloniji) začeli z izdajanjem novih samostojnih znamk. Športne tematike na teh novih znamkah sicer še nismo izsledili, prepričani pa smo, da bo do nje prišlo kmalu, saj ravno nove države posvečajo športnim dogodkom v svetu veliko pozornost. ALŽIRIJA Ob priliki Sredozemskih iger, ki so bile letos na sporedu v tej državi, je izšlo pet znamk s simboličnimi prikazi športnih panog. Simbolika je povzeta po motivih, ki so se pojavili za olimpijske igre v Miinchnu, znamke pa nam predstavljajo plavanje (25 c), rokoborbo (50 c), moški in ženski tek (70 c in 1 d) in rokomet) (1,20 d). EKVATORLALNA GVINEJA ] Večkrat smo že omenili neresnost te poštne uprave; tokrat je izšla i povsem spekulativna izdaja za zim-1 ske olimpijske igre: serija enajstih znamk in blok. Znamke so sicer lepe (stilizirana snežinka), vendar pa bi zadostovala skromnejša serija. KANARSKO OTOČJE V čast podmorske ekspedicije Coe-lačanthe je 27. julija izšla znamka, ki nam prikazuje podvodni ribolov. LJUDSKA REPUBLIKA KONGO Na afriškem nogometnem prvenstvu prvakov je letos zmagala ekipa Cara iz Konga. Njej na čast sta izšli znamki, na katerih je prikazano zmagoslavno moštvo (30 f) in dodelitev pokala kapetanu zmagovite ekipe (40 f). MAROKO S precejšnjo zamudo smo izvedeli, da je ob zaključku svetovnega nogometnega prvenstva poštna uprava te države pretiskala priložnostno serijo, ki jo sestavlja ena znamka, z napisom v latinici in arabščini «Champion R.F.A.» SWAZILAND V seriji, namenjeni mladini, ki jo sestavljajo 4 znamke, je znamka za 25 c. športnega značaja, saj je na njej prikazan telovadni nastop in zastavonoše na stadionu. ZAffiE O seriji, ki je izšla ob priliki svetovnega srečanja v boksu med Mohamedom Alijem in Foremanom smo že poročali. Na prvi seriji je bil natiskan datum 24.9.74. Do srečanja pa je prišlo dan kasneje, in zaradi tega je poštna uprava znamko pretiskala s pravilnim datumom «25.9. 74. Neljuba napaka ali špekulacija? SEVERNA IN SREDNJA AMERIKA (dopolnila) KANADA Olimpijska mrzlica se stopnjuje: v zadnjih dveh mesecih sta izšli seriji po tri znamke. Prva je namenjena atletskim panogam, in sicer skoku s palico, maratonskemu teku in skoku čez zapreke (in neskoku v daljino, kot so omenjali poročevalci). Druga serija pa nam prikazuje žensko sabljanje, boks in judo. Obe seriji sta zelo lepi in dokaj ceneni, zato priporočamo nakup vsem zbirateljem, saj njihova vrednost hitro narašča, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija tDan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12. oktobra 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII« fc DZS * 61000 LJublJan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 230 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravu Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Trst SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO DIRKA PO LOMBARDIJI Italijanski prvak F. Moser v končnem sprintu najboljši Bivši svetovni prvak Eddy Merckx se je moral zadovoljiti s 6. mestom COMO, 11. — Italijanski prvak Francesco Moser je osvojil prvo mesto na 69. dirki po Lombardiji. V končnem sprintu je bil Moses najboljši, prehitel je namreč Paoli-nija in Chinettija. Junak današnje dirke pa je bil De Faveri, ki se je požrtvovalno sam boril celih 170 km. Njegova prednost je bila celo 6'30” Na vzponu pri Menaggiu pa se je končal beg požrtvovalnega De Fave-rija. Glavnina ga je ujela, nakar se je začel oster boj med favoriti za zmago. Na zadnjem vzponu so bili Moser, Paolini in Chinetti najprisebnejši, v končnem sprintu pa se je uveljavil Francesco Moser. Bivši svetovni prvak Eddy Merckx se je uvrstil le na šesto mesto, boljša od njega pa sta bila rojaka De Vlaeminck in Maertens, ki sta bila četrta oz. peta. Kolesarji so stalno vozili pod dežjem. Vrstni red 1. Francesco Moser (It.), ki je prevozil 266 km v 7.24’, s poprečno hitrostjo 35,720 km na uro 2. Paolini 3. Chinetti 4. De Vlaeminck (Bel.) po 117” Danes vsi na POHOD ob zaključku 14. slovenskih športnih iger ob 9. uri v Nabrežini. uiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiinmiiiiiuHOuiinuiiiiiiiiiuiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimMiiiiiiiiii BOROV TURNIR NARAŠČAJNIKOV V DOLINI Borovci in Kontovelci v finalu za 1. mesto V okviru proslav 10-letnice košarkarske dejavnosti je bil včeraj v Dolini izločilni del naraščajniškega turnirja, ki ga je priredilo ŠZ Bor. V prvem srečanju sta se pomerili p-terki Kontovela in Interja iz Milj. Po zelo izenačeni tekmi so zmagali Kontovelci s 70:62, potem ko so po prvem času vodili košarkarji iz Milj (34:29). Najboljši strelec pri Konto-velu je bil Klavdij Starc, ki je dosegel 18 točk. Drugo izločilno srečanje je bilo p~av tako izenačeno in razburljivo. Bor je zmagal s 67:59 (30:30). Najboljši v Borovih vrstah je bil Bruno Furlan, ki je zbral 28 točk. Danes se bosta v finalu za 3. in 4. mesto (ob 9.30) spoprijela Inter Milje in Ferroviario, ob 11. uri pa bo finale za 1. in 2. mesto med Borom in Kontovelom. Ob 8, uri pa bo prijateljsko sre- Jj-iijsfj.:' Čanje dečkov med Bregom in Kontovelom. Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Dolini. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Poraz Olimpije V prvem kolu prve jugoslovanske zvezne košarkarske lige je sinoči O-limpija v Ljubljani doživela poraz proti Jugoplastiki iz Splita. IZIDI 1. KOLA Olimpija - Jugoplastika 94:102 Radnički FOB - Željezničar 83:80 Metalac - Rabotnički 89:85 Bosna - Beko 91:79 Tekmi Lokomotiva - Crvena zvezda in Partizan - Industromontaža bosta na sporedu danes. Jugoslovanska televizija pa bo ob 16.45 neposredno prenašala tekmo v Zagrebu med Lokomotivo in Crveno zvezdo. 5. Maertens (Bel.) 6. Merckx (Bel.) ITALIJANSKA A LIGA Začetek ob 15. uri Današnje tekme prve italijanske nogometne lige se bodo pričele ob 15. uri. Pari 2. kola pa so naslednji: Cagliari — Ascoli; Cesena — Roma; Como — Juventus; Fiorentina — Napoli; Lazio — Inter; Milan — Sampdoria; Torino — Perugia; Verona — Bologna. V Zagrebu je jugoslovanska reprezentanca v okviru priprav za pokalno tekmo s Švedsko igrala prijateljsko tekmo s Trešnjevko in zmagala s 4:0. * * 46 DUSSELDORF, 11. — V osmi skupini EP je prišlo do velikega presenečenja. ZRN je namreč v Diissel-dorfu igrala neodločeno z Grčijo 1:1. Lestvica 8. skupine: Grčija 7, ZRN 5, Bolgarija 4, Malta 3. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 Ameriški junaki risanega filma; ob 16.00 in 18.00 ameriški: «MOŽ Z VZHODA»; ob 20.00 ameriški: «KAJ TE OČKA PUŠČA SAMO?». IZOLA: ob 10.00 ameriški: «NAJBOLJ NORA DIRKA»; ob 16.00 in 18.00 ameriški: «KUNG FU - ZELENI SRŠEN»; ob 20.00 nemški: «HENKIE, SONCE BO ZASIJALO». ŠKOFIJE: 17.00, 20.00 špansko - angleški: «VIVA RANCHO VILLA». PIRAN: 10.00 domači: «DEČEK IN VIOLINA»; ob 16.00, 18.00 in 20.00 ameriški: «DAN DELFINOV». PORTOROŽ: 20.00 Filmsko gledališče: «LJUBIMKE», zaprta predstava, drama o filmski in objektivni resničnosti FEST 75. TRGOVINE Na obali bodo dežurale med 7. in 10. uro zjutraj naslednje trgovine: Piran: Samopostrežna 57 Nanos, Zelenjavni trg; Sadje in zelenjava Nanos, Zelenjavni trg; Mesnica A-grarija, Kidričevo nabrežje. Portorož: Samopostrežna Kolonia-le; Sadje in zelenjava. Kmetijska zadruga in Mesnica Emona. Lucija: Market Nanos. V Izoli so dežurstvo ukinili. V Kopru pa bo dežural eden izmed marketov na cesti Jugoslovanske ljudske armade. ŠPORT IZOLA: ob 14.30 tekma slovenske nogometne lige Izola - Rudar. KOPER: nadaljevanje finalnega mednarodnega nogometnega turnirja. Sodelujejo Steyeregg iz Avstrije, Acegat iz Trsta in Digitron iz Buj ter Koper. Finalna tekma bo ob 15. uri. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Pozitivna ocena sporazuma o meji med Italijo in SFRJ Soglasno odobreno županovo poročilo - Sporazum naj zagotovi celovito zaščito pravic narodnostnih ^kupnosti Kot smo na kratko že poročali, je bila v petek zvečer v Miljah seja občinskega sveta, ki je soglasno odobril sklenitev sporazuma o meji med Jugoslavijo in Italijo. O tem je poročal župan Gastone Millo, nato pa je sledila diskusija, ki so se je udeležili vsi predstavniki svetovalskih skupin (KRI, PSI, KD, PSDI in PRI). Župan je med drugim poudaril, da ni bilo druge izbire, da bi Italija v zadnji vojni še več zgubila, če ne bi fašistično sramoto odpravilo odporništvo. Rekel je tudi, da dogovor med Jugoslavijo in Italijo utrjuje temelje dobrih odnosov med / obema državama in da celo presega sporazume v Helsinkih. Ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Italijo nasprotujejo le fašisti, ki nimajo nobene pravice o tem govoriti, ker so Trst in vse te kraje, že med vojno izročili Hitlerju. Svoje proočilo je župan zaključil z željo in upanjem, da bo sporazum zagotovil še večja jamstva za popolno zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Socialdemokratski predstavnik De-rin je dejal, da se njegova stranka strinja z dogovorom, ki sloni na realistični podlagi in odpravlja vse utvare, saj bi bil povratek Italije v Istro mogoč le z vojnim posegom. Danes, 12. t.m., bo ob 15. uri v Trebčah nogometna tekma Primorec - Juventina. * # # PRVENSTVO ZAČETNIKOV Sovodnje - Sanrochese 0:0 1. ZVEZNA LIGA Kranjska gora - Medveščak 7:6 Jesenice - Olimpija 6:5 BMBÉ 2. ZVEZNA LIGA Zagreb - Zevnica 33:21 Senj - Celje 17:18 Vartex - Piran 23:26 Predvideno atletsko tekmovanje za deklice in dečke na tržaškem stadionu Grezar je včeraj popoldne zaradi slabega vremena odpadlo. Izvedli ga bodo predvidoma v četrtek, seveda če bo vreme postalo vsaj jesensko. Danes je predviden na istem stadionu ženski peteroboj, katerega prireja športno združenje Bor. Tekmovanje, ki bo vsebovalo tudi nekaj dodatnih panog, za širšo konkurenco, bi se moralo začeti ob 8. uri. Skrbi le vreme. iiujiimiriiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiMmifiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmiH V SREDO V PIRANSKI OBČINSKI GALERIJI Razstava del fotografa Jožeta Kološe-Kološa Ob priliki občinskega praznika mesta Piran, bo v sredo, 15. t.m., ob 10. uri, v občinski galeriji retrospektivna razstava znanega fotografskega umetnika Jožeta Kološe - Kološa. Iz izbora čez 350 fotografij nam bo Kološ predstavil o-krog 80 iz svojega štiridesetletnega fotografskega ustvarjanja. S fotografijo se je Kološ spoznal pri starših v Murski Soboti, kjer je bil stari oče prvi fotograf v Prekmurju. Znanje, ki sta ga mu nudila starša, mama in očim, pokojni Dragutin Reesch, eden najboljših fotoretuširjev v Zagrebu, je bilo za današnje pojmovanje komaj zadostno. Hvaležen pa jima je ostal, ker sta mu bila vcepila v glavo pošten odnos do dela. Postal je vajenec in prestal trdo šolo življenja. Lea 1943 se je spoznal s Piroško, svojo ženo, ki mu od takrat pomaga preko življenjskih težav. Leta 1951 je bil sprejet v Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov in istega leta tudi v Društvo t za dekorativno umetnost Slovenije, današnji DLOS. Med tem časom je bil zaposlen kot šef fotoslužbe v propagandnem oddelku komande mariborskega vojnega področja, pozneje pa kot fotoreporter urada za informacije pri predsedstvu vlade SRS, nadalje kot fotoreporter pri Pomurskem tisku v Murski Soboti ter organizator in vodja fotoslužbe tovarne Tomos v Kopru. Leta 1945 je bil pobudnik in organizator prve razstave fotografij v osvobojenem Mariboru «Pod svobodnim soncem», leta 1950 prve razstave v Murski Soboti, leta 1963 pa prve razstave fotografij v Kopru. Bil je sodelavec pri prvih številkah revije Tovariš, pobudnik in ustanovitelj Skupine neodvisnih fotografov leta 1971, pobudnik in ustanovitelj akcije Koštabona, sedaj Mednarodne kolonije Istra, pobudnik - ustanovitelj in umetniški vodja Fotogale-rije Koper ter pobudnik Mednarodnega bienala kombinirane fotografije in potujočih razstav po Istri. j.f. Socialistični predstavnik Russignan je pripomnil, da sporazum pomeni korak naprej v razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter utrjuje mir v Evropi. To je lahko podlaga za nove pobude na raznih področjih. Socialisti pričakujejo, da bodo na podlagi tega sporazuma zagotovljene italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji in slovenski v Italiji najširša jamstva za njune pravice, obstoj in razvoj. Republikanski predstavnik Francese je dejal, da gre sicer za grenko, toda potrebno odločitev, ki so jo ezuli sprejeli mirno in z vso resnostjo, ne do bi nasedali provokacijam fašističnih nestrpnežev. Demokristjanski jastopnik Rizzi je pripomnil, da sporazum pomeni likvidacijo težke in grenke dediščine fašizma, da odpira vrata pomiritve in sodelovanja med državami, večje možnosti gospodarskih in kulturnih izmenjav ter jamstvo za obstoj narodnih manjšin. Glede tega je bolj važno medsebojno sodelovanje Predstavnik komunistične skupine Fontanot, ki ima v občinskem svetu absolutno večino, je poudaril, da KPI pozitivno ocenjuje dogovor, ker je to dejanje velik prispevek k pomiritvi in mednarodnemu sodelovanju, čemur nasprotujejo le fašistične sile, ki nosijo velike odgovornosti in so povzročile od vsega začetka toliko gorja ter najbolj preganjale slovenski in hrvaški živelj v Julijski Benečiji. KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Umik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 Ob sobotah zaprto svežo prošena kam = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ^/ve/nca^ž PRIMO ROVIS Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 • 750.575 PRAZARNA : UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 . Industrijske cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 * Tel. 29.210 Na novo odprt velik salon pohištva SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo ■ Izbrani artikli • DOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva pc godnih cenah H Z s piščancem se hraniš dobro in poceni - . ftllfl lil 1§§W isr /Ministero Maricoltura e Foreste : .1 ««»Mi« VW»»0ST ptcCAlSCiV * ^ vseh starosti \ cenV\o Uud'e na za na\- Piščanca erna mu» _ ,p : in \e P0S® 5tarefse. To \e bo- P° ewpme ; fineso, . • - ; ■ •• ■ v • • ••••• - - .v.-;:.,:..::-. ..... ....... 1:: ll ' , ; ,