I TRST
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevni!
o-	~
0- 5 _ 3
O o	pi
o r-i
OOX.3>
v • ir ~r
m c 2> 3
c.
o
j-;
r_
Poštnina pUCaM v gotovini Abbi (natala 1 (awpo
Cena 650 lir - Leto XLIL št 127 (12.452)
Trst, sobota, 31. maja T
ini|e)
-j
H
O
-n > >
-n
Ch
o
Včeraj se je zaključil kongres najrečje italijanske stianke
De Mita spet potrjen za sekretarja KD s široko, a ne s plebiscitarno večino
Politik iz Avellina je v tajnem glasovanju »izgubil« skoraj 15 odst. delegatov - V nacionalnem svetu tudi tržaški župan Richetti
SANDOR TENCE
RIM — Demokristjanski kongres je včeraj popoldne po pričakovanju spet »kronal« Ciriaca De Mito za strankinega tajnika, a je tudi tokrat poskrbel za običajno presenečenje, ki bo nedvomno pustilo nekaj grenkobe v politiku iz Avellina. »Kralj« Ciriaco je imel namreč v teoriji za seboj več kot 90 odst. delegatov (proti njemu se je javno izrekel le Donat Cattin). V tajnem glasovanju pa ga je podprlo le nekaj manj kot 75 odst. kongresistov, kar pomeni veliko zmago, ne pa plebiscita, ki so ga na tihem pričakovali njegovi najožji sodelavci. Donat Cattinovim oporečnikom so se tako verjetno pridružili nekateri pristaši Andreottija in Zac-cagninija ter baje tudi vsi tisti, ki jih je tajnik iz tega ali onega razloga v zadnjem trenutku izključil iz nacionalnega sveta ali iz drugih vodstvenih teles. De Mita, kljub terriu »incidentu«, ostaja veliki zmagovalec tega kongresa in se lahko oponaša z dejstvom, da v zgodovini KD noben tajnik ni imel za sabo tako široke ve-
Ciriaico De Mita
čine. Niti Alcide De Gasperi in kasneje Aldo Moro, ki sta bila velika navdihovalca politične angažiranosti italijanskih katoličanov.
De Mita je v svoji repliki obnovil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
REAKCIJE NA KONGRES KD
RIM — Ciriaco De Mita je bil torej z veliko večino glasov potrjen za tajnika KD. Čeprav je dobil 18 odstotkov glasov manj kot so napovedovali, si je vseeno zagotovil soglasje skoraj treh četrtin udeležencev kongresa (74,53 odstotka). Očitno demokristjanskemu. tajniku v sklepnem posegu ni uspelo odpraviti slabe krvi in potolažiti zlasti tistih, ki ne odobravajo njegovega boja proti strujam v stranki; tistega boja, ki ga je pred nekaj dnevi Galloni (bivši direktor glasila KD »II Popolo« in levo usmerjen) označil kot poskus monokratskega upravljanja stranke po vzoru tega, kar Craxi dela v PSI. De Mita je, kot vse kaže, Gallonija prepričal, tega pa ni zmogel z vsemi delegati na kongresu. »V sklepnem govoru političnega tajnika«, je rekel Galloni med obrazložitvijo razlogov za pristop levice k »veliki listi«, »sem zasledil soglasje z bistveno zahtevo, ki sem jo iznesel v svojem posegu«.
Resnici na ljubo so bila De Mitova zaključna izvajanja všeč pravzaprav vsem. Andreotti: »Šlo je za potrditev celovite strankine linije, ki mi je povsem po godu.« Po Forla-nijevem mnenju je De Mita »po malem sprejel vse predloge in sugesti-
je, ki so bili iznešeni na kongresu«, s čimer popolnoma soglaša dosedanji »levičarski« podtajnik Bodrato. Goria opozarja, da je na kongresu bilo zaznati pomanjkljivosti glede strankinega načrta o vladni usmeritvi, v isti sapi pa naglasa, da je De Mita tudi ob koncu kongresa potrdil odločno voljo po sodelovanju s PSI. Piccoli označuje De Mitov sklepni govor kot »organičem in zatrjuje, da se je dosedanji in potrjeni strankin tajnik izčrpno dotaknil prav vseh temeljnih vprašanj, ki so med kongresom planila na površje.
Kaj pa menijo druge stranke? Socialisti molčijo in Craxi bo De Miti menda odgovoril iz Caprere, kamor odpotuje danes. Podtajnik PSDI Ciocia meni, da s kongresa KD ni izšla nobena politična strategija, mladi v PRI pa očitajo demokristjanom, da niso znali dovolj kritično oceniti Craxijeve vlade, še trše je seveda stališče KPI: »De Mita ve, da petstrankarska koalicija nima strateških izgledov za naslednjo zakonodajno dobo in ker nima proti temu nobenega zdravila, se brezmočno tolaži s ponavljanjem »leitmo-tiva«, češ da KPI ne bi bila sposobna igrati prave vloge vladne sile.«
G. R.
04
Stai H se j spet popravilo
MILAN — Po močnem četrtkovem padcu kotacij se je borza včeraj okrepila za 7,16 od sto, tako da se je izguba po »štirih črnih dneh« obdržala na znosni ravni 12,92 od sto. Indeks MIB je dosegel 1752, kar pomeni, da se je približal stopnji z dne 5. maja (1758). Kljub dogodkom zadnjih dni je borza v primerjavi z 2. januarjem bila včeraj na boljšem za 75,2 od sto. Včerajšnje nihanje delniških kotacij je bilo mnogo manjše od četrtkovega, a obseg poslov je bil nasproti predvčerajšnjemu (1.000 milijard lir) za polovico nižji. Tema je botrovala pomiritev duhov med varčevalci, potem ko jih je razburila napoved o obdavčitvi na borzi ustvarjenih zaslužkov: vse kaže namreč, da bo do morebitne obdavčitve prišlo kvečjemu ob koncu leta.
Proračunski minister Romita je v tej zvezi dejal, da se gre s problemom soočiti brez panike med borznimi operaterji, a tudi brez samovšečnosti pri zakonodajalcu, češ da obdavčitev pomeni nekakšen nujen »kazenski« ukrep. Romita je dodal, da bo v bistvu treba samo izpopolniti obstoječe predpise, kajti italijanski borati sistem se vse bolj približuje ustreznim sistemom v tuji-žuje ustreznim tujim sistemom.
O
O
B
o
o
Danes s tekmo Italija-Bolgarija
Začetek nogometnega mundiala
CIUDAD DE MEXICO — Buenas dias mundial bo danes že tretjič zaporedoma odmevalo v španščini po vsem svetu. Po Argentini in Španiji je sedaj na vrsti Mehika, da sprejme 24 najboljših reprezentanc sveta, ki se hpdo od danes pa do 29. junija merile za naslov najboljše nogometne reprezentance na svetu.
To je trinajsto svetovno prvenstvo in prvič so prisotni vsi dosedanji zmagovalci. Italija in Brazilija sta osvojili po tri naslove, Urugvaj in ZRN po dva, enkrat pa sta bili uspešni reprezentanci Argentine in Anglije. Tudi tokrat lahko pričakujemo glavni dvoboj med Evropo in Južno Ameriko, po napovedih agencije Doxa pa so glavni favoriti za končno zmago Brazilija, ZRN in Italija. Med možnimi zmagovalci so po tej anketi navedene še ekipe Francije, Španije in Argentine.
Mundial bo mesec dni v središču pozornosti cetotne svetovne javnosti, neposredno pa bodo tekme prenašali po TV v 142 državah na vseh petih celinah. Kako veliko je zanimanje za ta dogodek, priča tudi sporočilo papeža Janeza Pavla II., ki je izrazil željo, da ta prireditev prispeva k miroljubnemu sožitju in razumevanju
Italiji je pripadla čast, da drevi ob 20. uri skupaj z Bolgarijo otvori letošnji mundial. Po velikem slavju pred štirimi leti v Španiji pa je pred Bearzotovimi izbranci nehvaležna vloga branilca naslova, ki pa mora poleg tega tudi potešiti velike apetite ljubiteljev nogometa v domovini.
Navidezna odprava omejitev
Nova določila EGS o uvažanju živil
BRUSELJ — Države Evropske gospodarske skupnosti so v zadnjem trenutku in s precejšnjo zamudo uspele doseči sporazum o ukinitvi prepovedi uvoza kmetijskih pridelkov in blaga iz šestih vzhodnoevropskih držav in Jugoslavije. Namesto tega so u-vedle nadzor uvoza tega blaga iz vseh držav zunaj skupnosti, začenši s 1 junijem. V bistvu bodo države EGS na mejah preverjale neoporečnost uvoženih živil.
Ministrski svet EGS je namreč včeraj formalno odobril skrajno mejo se dovoljene radioaktivne onesnaženosti za živila. Za mleko in za živila namenjena otroški prehrani so določili 370 bekerelov za kilogram, za vsa o-stala živila namenjena odraslim pa 600 bekerelov.
Včerajšnji sklep nadomešča prepoved uvoza iz držav vzhodne Evrope in Jugoslavije in bo trajal vse do 30. septembra. Nadzor nad uvoženimi živili bo lahko zajel tudi zahtevo po u-
vedbi spremljajočega potrdila o neoporečnosti in o stopnji radioaktivne onesnaženosti. Stroške bi moral kriti izvoznik. To bi seveda povzročilo precejšnje težave, saj so med drugim celo med članicami EGS različni me-ritveni standardi. Nedvomno pa je to le navidezna sprostitev uvoza živil iz držav izven Evropske gospodarske skupnosti, kompromis, ki naj bi odpravil očitke o gospodarsko - političnih ukrepih. Vsa dosedanja merjenja so namreč zgovorno dokazala, da ni bilo bistvenih razlili med stopnjo onesnaženosti v severni Italiji, Sloveniji in Avstriji, da ne govorimo o Nemški demokratični republiki. A kaj, ko se je Bonn zavzel za svoje »brate na vzhodu«.
V Bruslju seveda zatrjujejo, da ta določila veljajo tudi za trgovanje med posameznimi članicami EGS, če bi bila ta trditev resnična, bi pomenila popln zastoj vsakega trgovanja z živili.
Zastrupitev Vode pri Pavii in v Perugii
Pavia — Župan občine Mortara 'e Predsinočnjim prepovedal pitje vo-,e iz krajevnih vodovodnih zajetij, {6r so analize pokazale, da je okuže-la s pesticidi. Dogodek ni spravil v ežave le prebivalstva, ampak še pred-obe bolnišnici, kamor so počasi ?a('eli dovažati vodo iz drugih krajev. 'uPan je obenem prepovedal uporabo sredstev za zatiranje rastlinskih ^•ezni in škodljivcev. Značilno je, da , podobna usoda pred kratkim dole-^ la več drugih občin v pokrajini Pa-j!a 'n da se je včeraj podobno zgo-pii? tud' v Perugii, kjer so v mestnem 'povodu zasledili pretirano količino , «"atov. Vse to se dogaja le nekaj l(, 'v p« škandalu v Casaleju Mon-rrato, ki se je komaj polegel.
Povečujejo se nevarnosti zaostrovanja med ZDA in SZ
PRED ZATONOM SPORAZUMA SALI 2
WASHINGTON — Sporazumu o omejevanju strateške oborožitve, bolje poznanemu kot SALT 2, ki sta ga 1979. leta podpisala Carter in Brežnjev in sta ga obe velesili zelo neradi spoštovali, so dnevi šteti.
Tudi Reagan in tajnik za obrambo Wein-berger ga pokopavata in ga bosta dokončno pokopala, ko bodo ZDA oborožile s »cruisom« 131 bombnikov B 52. Takrat bodo imele na tleh, na morju in v zraku 1.200 raket z več konicami, več kot jih določa SALT 2. Da ne bi prekoračili te meje in razdrli sporazuma, je Reagan odredil »upokojitev« dveh podmornic poseidon in njuno nadomestitev z modernejšima tridentoma.
Poleg tega so ZDA sporočile, da gre za zadnjo ameriško odločitev, ki jo spremlja opozorilo SZ v okviru SALT 2, če SZ ne bo spremenila svojega zadržanja na pogajanjih
Opazovalci pravijo, da so ZDA pripravljene spoštovati SALT 2 pod pogojem, če je SZ pripravljena na izdatnejše koncesije, upoštevajoč predloge Gorbačova o popolni razoro-
žitvi do leta 2000. Ameriška stran je te pred-loge proglasila za propagandistične. S tem v zvezi sodijo, da bi prihodnji vrh Reagan -Gorbačov lahko dal novega kisika razorožit venim pogovorom.
Tudi sovjeti imajo pripombe na račun ameriškega oboroževanja. Pod udarom je raketa »rrndgetman« in ameriške rakete srednjega dometa v Evropi. Sem je nadalje potrebno prišteti sovjetske pripombe na ameriške podzemeljske jedrske eksplozije za razvoj »priprav na vojno zvezd«.
Zunanji ministri držav članic pakta NATO so na sestanku v Halifaxu na Novem škotskem izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnega sklepa ameriškega predsednika Reagana, da po izteku tega leta ne bodo več spoštovali SALT 2, Kot poroča ameriški tisk, Reaganova uprava že dolgo časa ni bila tako osamljena kot ob sedanji razpravi o usodi SALT 2. Kot je izjavil Reagan, bodo ZDA svoje odločitve glede strateških orožij sprejemale glede na grožnjo, ki jo predstavlja SZ.
»Pop koncert« za Černobil
Štirideset tisoč poslušalcev se je sinoči udeležilo »pop koncerta« na moskovskem velikem olimpijskem stadionu, katerega izkupiček so namenili žrtvam nesreče v černobilski JE. To je prva tovrstna pobuda v Sovjetski zvezi, ki med drugim dokazuje sodobnejši pristop sovjetskega vodstva. Koncerta niso namreč organizirale oblasti, dale so le »privoljenje« pobudi sovjetskih »pop umetnikov«. Medtem je SZ v Italiji naročila posebne stroje za kopanje globokih jaškov, ki jim bodo služili za dokončno zabetoniranje četrtega reaktorja černobilske JE	(Telefoto AP)
• De Mita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in deloma poglobil nekatera vprašanja, ki jih je obravnaval v uvodnem poročilu. Odgovoril pa je tudi na nekatere polemične puščice, ki so mu jih med razpravo naslovili nekdanji morotejci in predvsem priletni Donat Cattin. Sekretar je govoril v precej u-mirjenih tonih, ker očitno ni hotel sprožiti novih polemik z vladnimi zavezniki, posebno ne s socialisti, ki so mu iz uvodnega referata marsikaj zamerili. Precejšnjo pozornost pa je tokrat namenil odnosom s komunisti. Imeli smo vtis, da se je v repliki De Mita vsekakor bolj približal stališčem notranje levice kot politični filozofiji centrističnih in konservativnih krogov Forlanija, Piccoli-nja in Fanfanija, ki so ga med kongresom navdušeno podprli.
Tajnik je spet postavil svojo stranko v središče političnega življenja in poudaril, da KD kot stranka relativne večine lahko upravičeno zahteva zase predsedstvo vlade. A ne takoj in zlasti ne za vsako ceno, to se pravi za ceno predčasnih parlamentarnih volitev. Bil je precej spravljiv do socialistov in tudi do Craxija, s katerim pa je priznal, da ni v najboljših odnosih. Dejal je, da sedanja večinska koalicija ni neke vrste »večna rešitev«, je pa v tem trenutku edina možna. V bistvu je potrdil svoja »bipolarna« gledanja na politični položaj (ali z nami ali s komunisti), čeprav je hotel na vsak način dokazati, da verjame v vlogo vmesnih, tako i-menovanih laično - socialističnih sil. Z razliko od ponedeljka je včeraj posvetil večjo pozornost komunistom, ki so »velika ljudska sila, ne razumejo ali pa nočejo razumeti velikih družbenih in gospodarskih procesov v državi«. De Mita, ki je mnenja, da preživlja trenutno KPI hudo krizo i-dentitete, očita tudi Nattovi stranki, da si skuša ustvarjati konsenz bolj na napakah nasprotnikov, kot pa na lastnih idejah in predlogih. V tem poglavju se je De Mita zelo približal strategiji »soočanja« s KPI, ki jo ob vedno zagovarja Zaccagninijeva levica.
V povsem drugačnem tonu do komunistov in do vladnih zaveznikov pa je pred sekretarjem spregovoril podpredsednik vlade Forlani, ki se je tudi tokrat izkazal kot odlični posrednik med raznimi strankinimi komponentami. Forlani, ki z razliko od De Mite ni navdušil poslušalcev', je ponovil svojo staro zaprtost do komunistov v liniji preživelega »bloka preambule«, ki je pred leti izpodrinil levico iz vodstva KD pod geslom, da ie treba socialistom dati vse, kar zahtevajo, samo, da ostanejo pod pet-strankarsko »streho«. Podpredsednik vlade je v nasprotju s sekretarjem poudaril »strateški« pomen vladne večine in v bistvu pozval De Mito in vse demokristjane, naj še dalje »prenašajo« Craxija, morda celo do naravnega izteka zakonodaje. Bil je to precej bled poseg, v nasprotju z vzdušjem obnove, za katero si prizadeva De Mita.
Kongres se je zavlekel pozno v noč in se zaključil z izvolitvijo novega nacionalnega sveta KD. Med kandidati za ta organ je tudi tržaški župan Richetti, član levice, ki se predstavlja na De Mitovi listi. Richetti bo nadomestil nekdanjega poslanca Corrada Belcija, ki je bil svojčas tudi odgovorni urednik strankinega dnevnika »n Popolo«. Na kongresu so tudi soglasno odobrili resolucijo o gospodarskem in političnem vprašanju Trsta.
SANDOR TENCE
Objavil jo je papež Janez Pavel II. na binkošti, ob svojem 66. rojstnem dnevu
EnciklikaoSvetemduhuin materializmu
VATIKAN — »Znaki in znamenja smrti«, ki »so na obzorju sodobne civilizacije« postali »posebno pričujoči ini pogostni«, se bodo postopoma umikali, če bo človek sprejel delovanje Svetega duha. V pripravah na proslave, ki bodo spremljale konec drugega tisočletja. Cerkev poziva človeštvo, naj se odpove »zavračanju Boga«, ki se pri posameznikih kaže »v morebitni izgubi občutka za greh«, v družbi pa v »praktičnem in teoretičnem« materializmu.
Takšna je v kratkem vsebina pete (izrazito doktrinarne) enciklike papeža Janeza Pavla II., po latinsko imenovana Dominam et vivifican-tem (ki je Gospod in ki da življenje). Objavili so jo včeraj dopoldne v Vatikanu. Enciklika, ki je posvečena »Svetemu duhu v življenju Cerkve in sveta«, je dolgo razmišljanje (italijanski tekst obsega 137 strani) o nalogah Cerkve v začetku tretjega tisočletja, Cerkve, ki je sicer »zaskrbljena« in včasih tudi »preganjana«, ki pa »ne izgublja zaupanja in hoče z odpiranjem srca in osveščanjem ljudi t biti v službi miru človeka na zemlji.
Enciklika se sklicuje tudi na »skupno dediščino« vzhodnih Cerkva o Svetem duhu in jim daje priznanje, da so »ljubosumno varovale« nauk na tem področju. Toda malo dalje papež poudar-
ja rimsko stališče o teologiji Svetega duha, kjer se katoličani in pravoslavni morda najbolj razhajajo.
Od samega nastanka, piše papež, je Sveti duh »oseben izraz darovanja v Bogu«. On je tisti, ki bo »prepričal svet o grehu, pravičnosti in sodbi«. Proti temu delovanju se pojavlja človekov greh, ki zavrača resnico in ki s popuščanjem »zlemu duhu teme« »vidi v Bogu predvsem svojo omejitev«.
»To dokazuje, nadaljuje enciklika, moderna doba, ko ateistične ideologije skušajo izruvati vero, češ da je povsem »zasvojila človeka«. Zaradi vztrajanja na tej poti je nastala trditev o »smrti Boga«, kar papež imenuje za »vsebinski in besedni nesmisel«. Če sta neposlušnost in zavračanje resnice greh, potem Sveti duh z oglašanjem vesti človeka opozarja na greh. To ni avtomatičen in ekskluziven mr odločanja, kaj je dobro in kaj slabo, ampak je v njem globoko zapisano načelo poslušnosti objektivnega določila: to je »božji glas«. V človeški vesti se oglaša kes, obnavlja resnica, išče oproščenje in rešitev, ki jo da Kristus. »Zavračanje rešitve« je za papeža tista »kletev proti Svetemu duhu«, ki je Jezus »ni oprostil«.
Ta odpor se ne pojavlja samo v človeškem srcu, ampak se navzven kaže tudi v različnih zgodovinskih razdobjih in zlasti v »sodobnem času«. Njen »najvišji izraz« je materializem kot teoretična formula, kot miselni sistem, kot praksa, kot razlaga in vrednotenje dogajanja, kot program in obnašanje, ki iz tega izhaja. Sistem, ki je dal največji poudarek razvoju in je najbolj spravil v prakso to misel, je dialektični in zgodovinski materializem, ki je še sedaj priznan kot bistveni element marksizma. Ateizem je za papeža »zaskrbljujoč pojav našega časa«, o katerem ni mogoče govoriti drugače kot jasno in ga ni mogoče skrčiti zgolj na materialistično filozofijo, čeprav »sistematično in dosledno razvija« tisti »odpor« in »nasprotovanje«.
Enciklika, ki jo je papež objavil na binkošti, ob svojem 66. rojstnem dnevu, opredeljuje naloge Cerkve v pričakovanju leta 2000, da bi vedno več ljudi uveljavljalo potrebe duha z dviganjem »božjih otrok« k svobodi in dostojanstvu.. Tako se bodo oddaljili tisti »znaki in znamenja smrti«, kot so oboroževalna tekma, nevarnost jedrske vojne, lakota, splav, evtanazija, nove vojne in terorizem, vključno z mednarodnim. Kot zadnje pa enciklika poudarja nujo po zbliževanju med kristjani različnih veroizpovedi.
Izjava sahodnonemškega ministra Bengemarina
Gospodarski odnosi med ZRN in SFRJ
BONN — Odnosi med ZRN in SFRJ, še zlasti ekonomski, so že vrsto let tesni, vsestranski in intenzivni, je izjavil zahodnonemški gospodarski minister Martin Bengemann. Poudaril je, da je blagovna menjava med državama lani prvič presegla skupno vrednost deset milijard mark.
»Uspešen konec posvetovanj z Mednarodnim denarnim skladom in dvostranski dogovori z vladami in poslovnimi bankami so Jugoslaviji zagotovili nujen predah,« je poudaril Ben-geimann in spomnil, da je Jugoslavija od leta 1980 do leta 1985 upnikom na Zahodu plačala 10,8 milijarde dolarjev obresti. Kot je dejal, sta stalnost in zboljšana plačilna sposobnost
okrepili zaupanje zahodnih bank v jugoslovansko gospodarstvo.
Bonski ministdr je poudaril, da je njegova vlada v preteklosti dajala aktiven prispevek v okviru ukrepov konsolidacije jugoslovanskega gospodarstva ter da bo tudi v prihodnje v skladu z svojimi možnostmi poskušala vplivati pozitivno.
V zvezi z vprašanjem reintegracije jugoslovanskih delavcev z začasnega dela v ZRN v domovino je poudaril, da se morajo pogovori o sporazumu nadaljevati čimprej. Po njegovih besedah je bonska vlada nedavno potrdila zainteresiranost za to. (dd)
Saharova pri Thatcherjevi
Žena sovjetskega disidenta Saharova Jelena Bonner se je pred svojim včerajšnjim odhodom v Rim sestala s predsednico britanske vlade Thatcherjevo (Ttlefoto AP)
Z izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o Afriki
Nerazumevanje bogatih za afriške težave
Izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, namenjeno Afriki, njenim problemom in razvoju, ni dalo zadovoljivih rezultatov. Ocena ne more biti pozitivna. Predstavniki gibanja neuvrščenih — med njimi jugoslovanski sekretar za zunanja zadeve Dizdarevič v imenu tako imenovane skupine 77 — in Organizacije afriške enotnosti, so sicer naglašali, da se Afričani globoko zavedajo, da je problem razvoja te celine predvsem njihovo vprašanje in da bodo sami storili kar največje napore za napredek, toda ni šlo.
Države, članice blokov (razen nekaterih, kot na primer Kanada), žal niso sprejele stališča, da je problem razvoja Afrike hkrati problem vsega sveta, saj je zaostalost te celine takšna, da že neposredno ogroža gospodarski in družbeni napredek vseh celin. Nemara je res, da listina o tem, kako naj bi tudi neafriške države sodelovale pri razvoju Afrike, ni bila dovolj prepričljiva, da ni bila zadosti razčlenjena in da je bil sam znesek, za katerega se je potegovala Afrikla, bržčas previsok (150 milijard dolarjev v petih letih).
Toda to ne more opravičiti odklonilnega stališča tako imenovanih bogatih držav. Tudi do enega najbolj kočljivih problemov, se pravi dolgov, pri katerum bi bogati del mednarodne skupnosti moral pokazati otipljivejše razumevanje, so bila mnenja, kljub nekaterim pozitivnim izjemam, v glavnem proti. Afrikla je dolžna okrog 170 milijard
dolarjev, kar v povprečju pomeni blizu 50 odstotkov deviznega dohodka; od 113 dolžnic, kolikor jih je na svetu, jih je 58 afriških že pred časom moralo prositi za reprogramiranje, ker žal ne vidijo drugega izhoda. Odnos med dolgom in narodnim brutto dohodkom je na tej celini za 200 odstotkov v ktarist prvega. Žal pa tudi tako preprosta ponazoritev stanja ni zalegla.
Tak odnos dela mednarodne skupnosti na račun Afrike bo kmalu pokazal, kako je kratkoročno in seveda dolgoročno škodljiv. Še zmeraj namreč velja teza, ki izhaja iz nekakšne usmiljenosti, češ milijoni Afričanov trpe lakoto in jim je treba pomagati s hrano. To, so navajali tudi na zdajšnjem zasedanju Združenih narodov v New Yorku, je »bo raški odnos«. Res je, da je hrana trenutno glavni problem preživljanja za okrog 20 milijonov A-fričanov, vendar bi ga morali enkrat za vselej zastaviti dolgoročno kot problem sodobnega kmetijskega razvoja, seveda ob hitrejšem usposabljanju domačih kadrov.
Prav ta »dolgoročnost« žal ni prišla do izraza na zasedanju svetovne organizacije. Prave diagnoze stanja niso postavili, bolje, niso hoteli postaviti. Raje so vnovič ubrali pot zavlačevanja, Id pa je seveda slepa, brezizhodna, saj je položaj Afrike že zdaj naravnost tragičen. Predstavnik Nigerije je upravičeno podčrtaval, »da prepad, ki deli Afriko od drugih celin, že danes povzroča res-
ne zaplete v mednarodnem gospodarstvu, da pa b,o to v bodoče še veliko hujše«. Ocena o »zamujeni priložnosti« je zaznavna tudi ob tem zasedanju Združenih narodov.
Bogatejši nočejo popustiti. Prav tako nočeta popustiti bloka, ki vidita svojo »raison d’etre« nažalost v zaostrovanju stanja kajpak predvsem na škodo neuvrščenih in revnejšega dela svetovne skupnosti. »Status quo« predstavnikov blokov — tako zahodnega kot vzhodnega, slednji je na zunaj bržčas sprejemljivejši, v bistvu in v praksi pa je do napredka neuvrščenih prav tako odklonilen — do Afrike pove, da je še zmeraj na programu po litika konfrontacije zlasti na afriški celini. »Celino bodočnosti«, kot marsikje imenujejo Afriko, si bloka seveda razlagata po svoje.
Odnos bogatih ter blokov in njune politike do Afrike je hočeš nočeš tudi plastičen primer, kako ponekod na svetu tolmačijo problem »človeških pravic«. Kot jih je svojčas tlačil kolonializem, tako jih danes ne priznava neokolonializem. Te dni je v Bonnu medparlamentarna konferenca prav »o človeških pravicah«, se pravi o tem, kako jih izvajamo v Evropi v duhu helsinške listine. Ni pa seveda naključje, če so nekateri udeleženci tudi tokrat posvarili pred primerom njihovega teptanja posebno v Afriki, »saj so človeške pravice svetovna dolžnost«.
MIRO KOCJAN
JVd dan prihajajo presenetljivi dokumenti
Tudi za avstralske liberalce Urbančič nacistični sodelavec
SYDNEY — Avstralski liberalni senator Peter Baume je v zveznem parlamentu zahteval, da nekdanjega propagandista v kvizlinški vladi Leona Rupnika, Ljenka Urbančiča, ki že vrsto let živi v Avstraliji izključijo iz liberalne stranke (najmočnejše stranke opozicije), ker je bil sodelavec nacistov. »Menim, da je bil Urbančič nacistični sodelavec, ne pa vojni zločinec,« je dejal senator Baume.
Ljenko Urbančič je voditelj skrajne desnice v liberalni stranki v Novem Južnem Walesu, to frakcijo pa imenujejo »grdi«.
Senator Baume je omenjeno obtožbo izvlekel na temelju nedavno objavljenih dokumentov, v katerih je zapisano, da je britanska vlada ob koncu štiridesetih let zahtevala od avstralske vlade, da sprejme nekatere vojne zločince. Iz dokumentov je tudi razbrati, da je tudi ameriška vlada zahtevala od avstralske, da
sprejme nacističnega zločinca Klausa Barbieja, »klavca iz Lyona«, ki je kot šef gestapa v Lyonu odgovoren za smrt štiri tisoč ljudi in za deportacijo 7.500 oseb.
Kot piše »Sydney Moming Herald«, novo objavljeni dokumenti iz ameriške armade in nekaterih ameriških obveščevalnih uradov potrjujejo tudi sodelovanje Ljenka Urbančiča z nacisti med drugo svetovno vojno, (dd)
HARARE — Več kot dva tisoč novinarjev iz vsega sveta bo spretnljar lo delo 8. vrhunskega srečanja neuvrščenih držav v Harereju od 27. avgusta d 06. septembra. Tako ocenjujejo v zimbabvejskem ministrstvu za informacije. Pravkar so izdelali posebne formularje, ki jih je oddelek za informacije pri zimbabvejski vladi razposlal veleposlaništvom neuvrščenih držav, (dd)
Napetost v Bejrutu
BEJRUT — V južnih predmestjih zahodnega Bejruta so se tudi včeraj že osmi dan nadaljevali srditi spopadi med Palestinci in šiiti Berijevega gibanja Amai. Po Burž el Baražnu se je spopad razširil ša na taborišči Sabre in Šatilo, da smo v bistvu priča reprizi lanskoletne borbe »za taborišča«. Število žrtev je, kot običajno neznano, saj predvsem palestinci prikrivajo svoje izgube. Po trditvah o-pazovalcev pa je število žrtev na o-belh straneh precejšnje.
Skrajno napeto pa je tudi v vzhodnem, krščanskem Bejrutu. Armenci panično zapuščajo mesto ob grožnji muslimanskih skrajnežev, da bodo s krvjo plačali svojo podporo Džema-jelovemu mirovnemu načrtu. Vsi dosedanji poskusi, da bi vsaj nekoliko pomirili položaj v libanonski prestolnici so se izjalovili. Neuspešno je bilo celo posredovanje Irana, ki je povsem nepričakovano skušal spraviti šiite in Palestince.
Klimatske naprave, ki jih postavite v vsak prostor v dveh minutah brez vrtanja:
BAG ARIAGEL
že 25 let uspešne po vsem svetu
EKSKLUZIVNI PRODAJALEC ZA TRŽAŠKO POKRAJINO:
UNIVERSALTECNICA
TRST — Korzo Saba 18, Trg Goldoni 1, Ul. Zudecche 1 Center avtoradio: Ul. Machiavelli 3
Na pobudo Radia Opčine v četrtek nagradili naše najboljše športnike
V četrtek zvečer je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah prijetno in veselo. Tokrat se je v glavnem mlado občinstvo polnoštevilno odzvalo vabilu Radia Opčine na prireditev, povezano z nagrajevanjem športnika za sezono 1985-86.
Radio Opčine, oziroma njegova športna redakcija, je bila že drugič organizator akcije zbiranja najboljših športnikov, oziroma ekip za sezono 85-86. Ustanovljena je bila posebna komisija, v kateri so bili predstavniki openske radijske postaje, Radia Trst A, Primorskega dnevnika in sicer: Saša Rudolf, Giani Furlanič, Branko Lakovič, Rudi Pavšič in Franko Korošec.
Na četrtkovi prireditvi so bila svečano objavljena imena zmagovalcev te akcije, ki jih je, ob navdušenem ploskanju navzočih, prebral Franko Korošec.
Kot najboljša ekipa sezone je bila proglašena odbojkarska ekipa Val iz Štandreža, ki je letos dosegla lep uspeh, saj je napredovala v moško C-l ligo. Celotna ekipa je bila navzoča na večeru ter je, poleg čestitk, pokala in prisrčnega aplavza, prejela tudi cvetje.
Za najboljšega športnika sezone je bil proglašen kotalkar Samo Kokorovec, ki je bil tudi letos deželen priznanj za svoje nove uspehe v kotalkanju ter je ponovno osvojil naslov evropskega prvaka.
Drugo mesto je pripadlo košarkašu Marku Banu, ki je gotovo eden najbolj priljubljenih športnikov tu pri nas. V tej sezoni je z ekipo Jadrana v B-ligi osvojil kar drugo mesto med najboljšimi strelci prvenstva.
Tretje mesto si delita: Vesna Lutman za njene izjemne dosežke v lokostrelstvu in pa Pavel Križmančič, ki je, je dejal Franko Korošec v obrazložitvi nagrad, vsem našim športnikom v zgled za njegovo vztrajno delo ter nas navdaja z velikim ponosom.
Svečanemu delu večera je nato sledil prav tako lep in za mlade udeležence primeren kulturni program, ki sta ga začela violinist Boris Devetak in kitarist Marko Feri z izvedbo skladbe, ki jo je Devetak namenil svojemu rojstnemu kraju — Nabrežini. Za smeh in zabavo je poskrbel čarodej Viki s svojem showom, polnim čarovnij, pri katerem je imel dobro oporo in pomoč pri svojih štirih mladih in ljubkih sodelavkah. Veliko sreče v bodoči športni dejavnosti je vsem nagrajencem prerokovala še gospa Ivana, ki je kot vedeževalka že znana poslušalcem Radia Opčine.
Ker je bil celotni izkupiček četrtkove prireditve namenjen Skladu »Mitja Čuk«, se je v imenu le-tega zahvalila organizatorjem, kot tudi občinstvu, mlada Eva Čuk, sestrična tragično umrlega Mitje, ki je »zelo ljubil živali. Ko je šel z mamo po ulici, je zagledal goloba. Hotel ga je ujeti: iztrgal se je mami iz rok, v tem pa ga je do smrti povozil vojaški avtobus.« Izrazila je zadovoljstvo, da je tudi ta večer v pomoč skladu dobro uspel, saj je pokazal, je dejala, da mnogi verjamejo v pomen te ustanove in ji zato ponujajo svojo pomoč.
Ob koncu programa sta Marko in Boris zaigrala še country skladbo, nakar so se vsi udeleženci in nagrajenci, zbrali in pogovorili ob kozarcu vina. Na prireditvi je bil navzoč tudi lastnik trgovine »II giardino« Princivalli, ki je tudi podaril vse pokale.	N. L.
Marca nihanja v proizvodnji
VIDEM — Raziskava, ki jo je ustanova ISCO izvedla meseca marca v raznih industrijskih sektorjih v deželi, je pokazala izrazita nihanja v proizvodnji. Manufakturni sektor je, na pri-nier, februarja zaznal dober uspeh, že naslednji mesec pa je prišlo do določenega zastoja, tako v proizvodnji kot v skladiščnem prometu.
V	prvem trimesečju je bilo manj delovnih ur, številna podjetja pa so se spopadala tudi z nepravilnim potekom produktivne dejavnosti. Glavna ovira pri tem je bilo pomanjkanje naročil. Pričakovanja podjetij pa so, kljub zmernemu zadržanju, precej pozitivna.
Vzporedno s splošnim nihanjem cen, so tudi v manufakturnem sektorju Predvidevali razne podražitve, vendar so se le—te uresničile le v dobri četrtini primerov. V okviru splošnega gospodarskega razvoja pa vlada med podjetniki zmerni optimizem.
Okvirne podatke posameznih sektorjev bi lahko podali takole:
V	tekstilni industriji, usnjarstvu, pri obutvi in oblačilih je bilo zaznati več-
je povpraševanje kot sicer, tako da je proizvodnja dosegla normalne nivoje. Tudi pri uskladiščenih končanih izdelkih niso proizvajalci zabeležili večjih sprememb. Kar se tiče cen, pa se je povečalo število podjetij, ki so izrazila potrebo po zmernih podražitvah.
Lesna in pohištvena industrija: povpraševanje po izdelkih tega sektorja se je precej zmanjšalo, tako na domačem kot na tujem tržišču. Uskladiščenega blaga je zato precej, vendar ne presega normalnega stanja. Skoraj tretjina podjetij se je opredelila za zmerno povišanje cen.
Industrija papirja, grafični sektor in založništvo: meseca marca je ta sektor zabeležil nekoliko večji promet, kar je posledica večjega povpraševanja domačih in tujih partnerjev. Zanimivo je, da je tudi tisti del omenjenega industrijskega sektorja, ki že dalj časa beleži zastoj, letošnjega marca zabeležil ugodne premike, medtem ko pri uskladiščenem končanem izdelku ne beležijo pomembnejših razlik.
Kovinarski sektor: število naročil in stopnjo proizvodnje na tem sektorju so meseca marca ugodno ocenili, čeprav beležijo nasprotujoča si sorazmerja med povpraševanjem in ponudbo. Kratkoročni načrti obenem ne predvidevajo večjega izboljšanja.
Mehanski sektor: povpraševanje na domačem in tujem trgu se je za ta sektor znatno zmanjšalo, zato so tudi zaloge uskladiščenega blaga nekoliko nad povprečjem. Od marca dalje predvidevajo v tem sektorju izboljšanje.
Pomorska industrija in prevozi: marca sta si ta dva sektorja opomogla, kar dokazuje večje povpraševanje in redna proizvodnja.
Ostali industrijski sektorji: kot smo že uvodoma omenili, so v marcu zabeležili izrazita nihanja na vseh proizvodnih sektorjih, ki pridejo bolj do izraza pri splošni obravnavi. Prodajne cene bi morale okvirno ohraniti stabilnost, ni pa izključena možnost, da se bodo v prihodnjih mesecih v raznih sektorjih odločili za njihovo znatno znižanje.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (12.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Za dom
vam priporočamo
BARVE — LAKI — MOQUETTE — STENSKE TAPETE — KARNISE
FURLAN &MILIČ
OPČINE — Narodna ulica 160 — Tel. 212168
OBNOVITE OPREMO SVOJEGA STANOVANJA DOBER NASVET IN TISOČ IDEJ VAM NUDI
TRST — UL. CARDUCCI 10
SVETILA
MEDENINASTE
POSTELJE
SPALNICE
DNEVNE SOBE KNJIŽNE OMARE SEDEŽNE GARNITURE
KUHINJE
SESTAVLJIVE
OTROŠKE
SPALNICE
SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE SANITARIJE - BOJLERJI POPRAVILA KOPALNIC IN
EflTPO kuhinj
AGRO	UL. MADONNINA 43
Tel. 768787
PODJETJE
Alojz Daneu
OPČINE
Proseška ulica 13 Tel. 211-044
Prodaja
•	GRADBENEGA MATERIALA
•	LESA
•	IZOLACIJSKEGA MATERIALA
•	ŽELEZNINE IN DRUGEGA
NORDMENDE
TV VIDEO____________________________HIFI_
Mundial 86 pri vas doma z našimi televizorji
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI — AVTORADIO plačilo na obroke do 12 mesecev brez obresti
BRESCIANI BRUNO
Opčine — Narodna ulica 39 — Tel. 211711
Trgovina pohištva
mobili PAOLO
kjer vse stane manj !
DOMJO 137 — TELEFON 281-381
Čeprav govori o sožitju in »deželnih skupnostih«
Samo v italijanščini lepak dežele
Pogovor s kandidati za padriški jusarski odbor
Jusarskih volitev naj se udeleži čim več volivcev!
ob štirideseti obletnici republike
Ob štirideseti obletnici italijanske republike se bodo svečanosti v Trstu omejile na slovesen dvig in spust zastave na Trgu Unità ter na koncerta vojaške godbe ter mestne godbe "G. Verdi ", ki bosta prav tako na Trgu Unità v ponedeljek v popoldanskih urah. Koncert godbe bo tudi v nedeljo zjutraj kot nekakšen uvod v praznovanje.
Prapor mesta Trst, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za vojaške zaslu-
ge, pa bo prisoten v Rimu na velikem shodu 1. junija v Ul. dei Fon Imperiali, tržaški župan Richetti pa se bo dan kasneje udeležil slavnostne skupne seje obeh zbornic parlamenta, na katerem bo govoril predsednik republike Cossiga.
Tržaški župan je tudi dal objaviti lepak, ki poziva prebivalstvo, naj se udeleži proslav in naj izobesi italijansko zastavo.
Poseben lepak je objavil tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo, ki v njem poudarja, da je italijansko ljudstvo 2. junija 1946 svobodno izbralo republiko ter si zadalo kot temelj demokratične ureditve enakopravnost in participacijo državljanov pri vodenju države. Ti ideali, piše v lepaku, so navdihnili ljudstvo, da je bilo protagonist odporništva, ki je vrnilo omikanemu sožitju vrednote svobode in demokracije. Lepak poudarja nato vezi med našo deželo in domovino ter potrjuje "obvezo v prid kulturne in družbene rasti deželnih skupnosti ter za izpolnitev mandata miru in prijateljstva, ki je bil deželi poverjen v tem koncu Italije ".
Lepak so že začeli lepiti po vseh občinah naše dežele, tudi v slovenskih, toda lepak je samo v italijanščini. V tajništvu predsednika deželnega sveta so nam povedali, da je to pač ustaljena praksa, ki se je dežela drži že od svojega nastanka. Pojasnilo, ki pa v slovensko govorečih prebivalcih te dežele ne more pregnati grenkega občutka: tudi v trenutku, ko se v slovesnih izjavah poudarjajo sožitje, prijateljstvo in "kulturna rast vseh deželnih skupnosti", se v istem zamahu zagreši še ena krivica proti slovenski manjšini.
Od besed k dejanjem, skratka, je pot še vedno zelo dolga, še posebno, ko ni volje, da bi jo prehodili.
Na ministrstvu prekinjena pogajanja o usodi žaveljske rafinerije Aquila
Spet negotove perspektive za tržaško rafinerijo Aquile. Kljub optimističnim napovedim in nekaterim pozitivnim premikom, ki so prišli do izraza zlasti na krajevni ravni, so se pogajalci na ministrstvu za industrijo prejšnjo noč spet razšli brez vsakršnega sporazuma. Do prekinitve pogajanj je prišlo sredi noči, ko je podtajnik Zito pozval francosko družbo Total, naj se vendarle izreče ali namerava prodati čistilnico, od sindikatov in od tovarniškega sveta pa zahteval, naj v pričakovanju te operacije pristanejo na dopolnilno blagajno za dobo treh mesecev.
Francozi niso pristali na Zitovo zahtevo in se opravičili, da se morajo o vsem tem prej posvetovati s Parizom. Sindikati pa so zahtevali točna jamstva za bodočnost in zlasti ohranitev vseh delovnih mest v obratu. Predstavniku ministra za industrijo zato ni preostalo drugega, kot da prekine razgovore, v pričakovanju, da se bodo stvari v prihodnjih dneh nekoliko razčistile.	(St)

Na enotni kandidatni listi za padriški jusarski odbor kandidirajo štirje Grgiči: Karlo, Peter, Igor in Darko. Zgrešeno pa bi bilo sklepati, da so sorodniki. Sami zagotavljajo, da niso, vsaj v ožjem smislu ne. Lista, na kateri se predstavljajo, pa ni samo enotna, marveč tudi edina, ki je bila predložena za njihovo srenjo. Toda tudi v tem primeru bi videz lahko varal. Dejstvo, da so edini kandidati, štirim Grgičem še ne zagotavlja, da bodo 16. junija brez nadaljnjega proglašeni-za padriške jusarske odbornike. Volilni zakon namreč postavlja dva pogoja za izvolitev kandidatov edine predložene oziroma odobrene liste: prvič, volitev se mora udeležiti najmanj 50 od sto volilnih upravičencev; drugič, kandidat je izvoljen, če zanj odda preferenčni glas najmanj 20 od sto volivcev (ne volilnih upravičencev). Pri tem je treba seveda upoštevati, da velja vsak glas, ki je oddan kandidatni listi, kot preferenčni glas za vsakega izmed njenih kandidatov.
No, tudi v Padričah bodo skorajšnje jusarske volitve resna preizkušnja. A poglejmo, kaj menijo štirje Grgiči o njih in sploh o jusarskih pravicah v svoji srenji.
Kaj bi vedeli povedati o zgodovini padriškega jusa?
Jusarskega je zdaj pri nas bore malo. A ni bilo vedno tako. Še na za-
Sinoči dolinska občinska seja
Sinoči se je sestal dolinski občinski svet, ki je na dnevnem redu imel le eno točko: vzel je na znanje programsko poročilo za finančna leta 1986—88 in osnutek proračuna za finančno leto 1986. O poteku seje bomo podrobneje še poročali.
V	sredo ob 18.30 pa se bo sestal miljski občinski svet; na dnevnem redu ima vrsto vprašanj upravnega značaja, poleg teh pa je tudi resolucija Liste Frausin o nujnosti boljše informacije glede civilne nadomestne službe za mlade, ki morajo služiti vojaški rok.
Prof. Hudolin predaval v Miljah
V	dvorani miljskega občinskega sveta je v ponedeljek predaval prof. Vladimir Hudolin, predsednik Sredozemskega društva za socialno psihiatrijo, docent nevrologije in psihiatrije na zagrebški univerzi, ravnatelj psihiatrične klinike "Mladen Stojanovič" v Zagrebu in velik strokovnjak za probleme alkoholizma. Tema njegovega predavanja, ki ga je priredilo tržaško Združenje kluba alkoholikov pod pokroviteljstvom miljske občinske uprave, je bila ravno " Alkoholizem - družbena bolezen ". Prof. Hudolin je obravnaval predvsem vlogo, ki jo ima širša skupnost pri zdravljenju in preprečevanju alkoholizma. Problema namreč ni mogoče omejiti na prizadetega alkoholika in na njegovo družino, temveč na širšo družbo. Posebno vlogo bi morale v tem okviru odigrati krajevne uprave, ki so poklicane, da poskrbijo za boljšo kakovost življenja.
Včeraj predstavili načrte za obnovo gledališča
Razveseljiva vest za ljubitelje opere: Verdija bi lahko odprli že septembra
"Tržaško občinsko gledališče 'G. Verdi ", ki je trenutno zaprto, bodo začeli popravljati 20. junija, tako da ga bo mogoče ponovno odpreti že septembra, ob začetku nove sezone." To je prav gotovo temeljna izjava, okoli katere se je včeraj sukala vsa tiskovna konferenca, ki so jo sklicale Zadruge tržaških gradbenih podjetij C1ET. Včerajšnje srečanje tehnikov, ki bodo morali ponovno usposobiti tržaško opero in koncertno dvorano, s predstavniki tiska in z uslužbenci Verdija, odpira namreč novo poglavje v zgodovini tega gledališča.
Že nekaj let je bilo sicer vsem dobro znano, da je gledališče Verdi, tako kot sorodne mestne gledališke strukture (Auditorium, Rossetti in Filodrammatico, ki je danes že pravcata podrtija) v popolnem neskladju z novimi italijanskimi protipožarnimi predpisi. Nekateri sedeži so premajhni, razdalja med vrstami je v parterju ravno tako nesprejemljiva, predvidenih varnostnih izhodov ni, notranja električna napeljava ne odgovarja predpisom (električna centrala je pri tleh in to v prostorih, ki bi jo lahko poplavila morska voda!), temelji se udirajo, streha je vse prej kot neprepustna itd. Nič čudnega torej, če je posebna tehnična komisija ob začetku minule sezone odločno zahtevala, naj se začne s popravili, sicer je gledališču pretila nevarnost začasnega zaprtja.
Gledališče Verdi so dejansko zaprli, občinski upravi, uslužbencem in "prijateljem" opere, pa je treba le priznati dobršno mero odločnosti, če je res, da so ravno na dan zaprtja gledališča podpisali tudi pogodbo, v vrednosti 1 milijarde 410 milijonov lir, za prva in bolj nujna popravila.
Pogodbo je podpisala zadruga CIET, ta pa je nato poverila izdelavo načrtov in vsa gradbena dela Začasnemu združenju zadružnih podjetij, ki jo sestavljajo podjetja Venuti Costruzioni, Del Piccolo, Giuliana Costruzioni, Grisovelli & Settimo, Savino S.p.a., Scarcia & Rossi. Arhitektonsko plat načrta si bosta prevzela arhitekta Dino Tamburini in Donato Riccesi, cjradbenim delom bo sledil inženir Giorgio Sfor-
zina, umetniški svetovalec bo arhitekt Luigi Pavan, gledališki svetovalec pa režiser Giorgio Pressburger. Včerajšnje tiskovne konference sta se udeležila, med drugimi, tudi arhitekta Tamburini, ki je v našem mestu "predelal"' bivši Hotel de la ville, in Pavan. Medtem ko je arh. Pavan orisal zgodovinski pregled obnavljanj gledališča Verdi od leta 1801 do danes, je arh. Tamburini orisal dela, ki jih mislijo, skoraj bi rekli, morajo, dokončati do septembra.
V tej prvi fazi popravil, bodo najprej obnovili notranjo električno napeljavo, nato se bodo lotili izčrpnih pregledov statike poslopja s posebno pažnjo na podstrešne prostore. Do nove sezone bo treba tudi odpreti varnostne izhode za 1.690 predvidenih gledalcev in seveda pripraviti končni načrt za dolgoročna popravila neoklasične stavbe opernega gledališča. Vsa nadaljnja popravila bi morali izvesti med zimsko sezono, ne da bi zaradi tega ponovno zaprli poslopja, saj bi nekaj takega prav gotovo močno prizadelo umetniško delovanje gledališča.
Debata na včerajšnjem srečanju na sedežu CIET se je razvnela šele potem ko so predstavniki združenih podjetij izčrpno opisali pripravljene načrte. Sprožili so jo predvsem člani delavskega sveta gledališča, ki se povsem upravičeno sprašujejo: "Kaj pa če nam bodo septembra potrdili zaprtje Verdija ?" Drugo ključno vprašanje je bilo v tem, ali bodo v kratkem zaprli tudi sedež kulturnega združenja CCA, gledališkega muzeja in male koncertne dvorane, ki so ravno tako v istem poslopju. Posebno vprašanje je letelo tudi na upravnika gledališča, ki je moral odgovarjati za dejansko število sedežev bodočega "novega" gledališča. Nekateri namreč trdijo, da bi jih moralo biti 1.825 in ne 1.690. Zato pa je Gilleri na vrat na nos izračunal, da ima Verdi 1.230 sedežnih mest in da vsa ostala mesta pripadajo stojišču, ki ga bo treba po varnostnih predpisih verjetno ukiniti, čeprav bi ga uprava prav rada ohranila. Dejansko je bil to edini način, da so si lahko opero, koncert ali opereto privoščili tudi manj premožni meščani.
Od danes do ponedeljka ob bogatem sporedu
V Zgoniku 22. razstava in pokušnja domačih vin
Pobuda za osveščanje šolske mladine
Razna obolenja srca in ožilja se pojavljajo že v otroški dobi
V prihodnjem šolskem letu bodo sprožili kampanjo v šolah
V časnikarskem krožku v Trstu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, posvečena zelo pomembnemu problemu, to je pojavom arterioskleroze ter raznih kardiopatij že v otroški dobi, ki bi jih bilo mogoče preprečiti — takšno je mnenje organizatorjev konference — s pravilno vzgojo v šolah, s pravilno prehrano in s poznavanjem vsega, kar zadeva ta obolenja, tako s strani šolnikov, staršev, pa tudi učencev in dijakov.
Organizator tiskovne konference je bilo združenje »Associazione amici del cuore« skupno s centrom za kardio-vaskolarna obolenja tržaške glavne bolnišnice, Krajevne zdravstvene enote in šolskih oblasti.
Na tiskovni konferenci, ki sta jo vodila dr. Scardi in dr. Scarpa, predsedoval pa ji je Primo Rovis, je bil govor o arteriosklerozi, ki se je pojavila, tako je bilo znanstveno ugotovljeno, že v rani mladosti, to je v tistih letih, za katera je do nedavna prevladovalo mnenje, da takšnih obolenj, razen seveda prirojenih, ne poznajo.
Raziskave zadnjih let so pokazale, kot je bilo v glavnem poročilu poudarjeno, da se že pri otroku desetih, ali pri mladostniku pri petnajstih letih lahko pokažejo zvišan krvni pritisk, večji odstotek holesterola, razne kar-diopatije, kar vse lahko privede v kasnejši dobi do okvare ožilja, srčnih mišičnih in končno do pojavov arterioskleroze.
Združenje »Associazione amici del cuore« namerava v prihodnjem šolskem letu sprožiti intenzivno kampanjo že v osnovnih pa tudi mižjih srednjih šolah za pravilno poznavanje tega problema. Nepravilna prehrana, že zgodnje kajenje, pa še nezdrav način življenja, brez zadostnega gibanja na svežem zraku ter športne, ali rekreativne dejavnosti — vse to pogojuje nastanek raznih srčnih obolenj ter obolenj ožilja, so poudarili strokovnjaki na konferenci; mogoče pa jih je preprečiti, so dejali, z zdravim načinom življenja in s pravilnim poznavanjem vseh nevarnosti, ki jih skrivajo kajenje, nepravilna prehrana in premalo gibanja.
Danes se na razstavišču v Zgoniku prične 22. razstava in pokušnja domačih vin. Tokrat so prijavili manj vzorcev vina kot druga leta, čeprav je bila minula letina ena najboljših v zadnjih letih. To vzbuja precejšnje začudenje, kajti razstava vin je za vinogradnike vendarle dobra priložnost, da uveljavijo svoj pridelek in da jim je ves trud vsaj delno poplačan. Osrednja točka današnjega prvega dne bo mednarodni balinarski turnir za 13. Kraški pokal, na katerem bo sodelovalo dvanajst ekip iz zamejstva in matične domovine. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri, veliki finale za 1. mesto pa je predviden za 17. uro. Medtem bodo ob 16. uri odprli kioske, v večernih urah pa bo prisotne zabaval domači ansambel Lojzeta Furlana. Organizator ni tokrat pozabil na strastne privržence nogometnega mundiala v Mehiki, ki se bo ravno danes pričel z otvoritveno tekmo med Italijo in Bolgarijo. V osnovni šoli 1. maj 1945 bo nameščen veliki televizijski ekran, poleg tega pa bodo televizijski sprejemniki postavljeni tudi na razstaviščnem prostoru, da bodo prišli na svoj račun tudi najbolj strastni privrženci nogometa.
Jutri se bo praznik nadaljeval ob 10. uri, ko bodo na sceno stopili mladi
rokometaši štirih ekip, ki se bodo potegovali za 2. pokal Krasa. Finalno srečanje je predvideno za 15.30. Dopoldne se bo ob 10. uri pričelo tudi tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. V popoldanskem kulturnem programu bo nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane, vsi skupaj pa se bodo nato zavrteli ob zvokih ansambla Pomlad.
Zaradi prazničnega dneva bo tudi ponedeljkov spored zelo pester. Po odprtju kioskov ob 15. uri bo uro kasneje turnir med dvema ognjema osnovnošolske mladine za 6. Kraški pokal. Ob 17. uri pa se bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku predstavila mladinska skupina Valentin Vodnik iz Doline s pravljico, glasbo in plesom: "Stara hiša štev. 3". Ob 18. uri bo vse svoje veščine pokazala proseš-ka godba na pihala. Tridnevni praznik bo sklenil ples na prostem ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Upajmo le, da se bodo napovedi vremenoslovcev, ki za ta konec tedna napovedujejo izboljšanje vremena, uresničile in tako osrečile organizatorja. Delovala bo nepretrgano avtobusna služba z mestom, vzporedno z razstavo vin pa bo tudi razstava kmečkih strojev in orodja.
Z. S.
četku tega stoletja so padriški srenji pripadala številna in obsežna zemljišča. Če pravimo, da so ji pripadala, ne trdimo, da so ji bila tudi že priznana. Od leta 1838 je namreč bil na ta zemljišča vknjižen tržaški Mestni zaklad (Erario civico), leta 1876 pa se je nanja vknjižila Tržaška občina. Toda Padri-čarji so menili, da gre za njihovo lastnino, in so Občino tožili. Leta 1909 so pravdo zmagali, dve leti kasneje pa se je 48 upravičenih posestnikov skupno vknjižilo na glavnino teh zemljišč. Gre za približno 35 hektarov, ki zdaj pripadajo padriški Gozdni zadrugi.
Koliko pa je jusarskega ostalo?
Prav malo. Vsega skupaj je najbrž za dober hektar. Gre za zemljišča ali dele zemljišč, ki jim pravimo Jerevica in Zad za kal, nekaj metrov je pri cer-
Komisar Cossu posegel za dvojezične volitve
Komisar za jusarske zadeve pri Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini Sebastiano Cossu je posegel pri Tržaški prefekturi in pri Tržaški občini, da bi jusarske volitve 15. in 16. junija potekale v italijanščini in slovenščini povsod tam, kjer so razpisane. Še zlasti se je zavzel, da bi bile glasovnice natiskane v obeh jezikih. Tako je sam sporočil Kmečki zvezi, ki mu je bila pred dnevi pisno posredovala zahtevo po dvojezičnem volilnem postopku. Dr. Cossu je KZ tudi zagotovil, da jo bo seznanil z odgovorom Občine in Prefekture, kakor hitro ga bo prejel.
Kot smo svoj čas poročali, so proti nameri, da bi volitve v tržaški občini potekale samo v italijanščini, že poprej nastopili predstavniki enotnih kandidatnih list, pa tudi politične stranke, kot sta SSk in KPI, ki te liste podpirajo.
Medtem pa se vrstijo pobude enotnih list in organizacij, ki se zanje opredeljujejo, da bi čim uspešneje prestale volilno preizkušnjo. Tako bo enotna lista z Opčin predstavila javnosti svoje kandidate v sredo, 4. junija, s pričetkom ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma. Vabljeni so vsi domačini.
kvici in pri stari Štirni, na jusarskem pa delno ležijo tudi nekatere poljske poti in ceste ter sam vaški trg. Vemo nadalje, da je lanskega 31. decembra bilo v posebnem skladu za našo srenjo pri Tržaški občini okrog 6.900.000 lir.
Očitno vodite svoje račune prav tako dobro, kot so vaši dedje ali pradedje vodili pravdo proti Tržaški občini. Toda preidimo k skorajšnjim volitvam. Ste tudi vi zahtevali njih razpis?
Seveda, in to iz več razlogov. Predvsem moramo podčrtati, da volitve predvideva zakon — in zakone je treba spoštovati. Morali bi se pravzaprav čuditi, zakaj niso bile razpisane že pred časom. Kot smo povedali, je našega jusa malo, zato se vprašanje izvolitve odbora, ki bi prevzel upravljanje jusarskega premoženja od Tržaške občine, pri nas ni zastavljalo posebno pereče. Toda tega ni mogoče ponoviti za trebensko, bazovsko, banovsko in druge sosednje srenje, katerim pripadajo vse prej kot prezirljiva premoženja. Ko smo torej zahtevali razpis volitev, smo to storili skupno z drugimi vasmi in, če se smemo tako izraziti, tudi iz solidarnosti do njih.
Bo pri vas težko izpolniti pogoje, ki jih postavlja volilni zakon za izvolitev jusarskega odbora spričo dejstva, da se je predstavila ena sama kandidatna lista?
Posebnih težav bi ne smelo biti. Tako vsaj upamo. Že zdaj pa seveda pozivamo vse padriške volilne upravičence, naj 15. in 16. junija gredo na volišča. Glede volitev nas v resnici nekaj drugega zelo moti in celo globoko žali. Z velikim ogorčenjem smo sprejeli vesti, po katerih naj bi jusarske volitve v tržaški občini potekale samo v italijanščini. To krši naše narodnostne pravice in je tudi v nasprotju z zakonom. Povrh pa upravičeno protestiramo proti tej nameri tudi zato, ker bodo stroški za te volitve, kot kaže, v breme naši srenji.
S kakšnim programom pa se predstavljate volivcem?
Padriško jusarsko premoženje nameravamo upravljati v korist celotne srenje in sporazumno z njenimi člani' Seveda bomo pri tem tudi pazili, da bomo delovali v skladu z že obstoječimi vaškimi organizacijami in pobudami. Mislimo pa tudi, da bi bilo v skupno korist, ko bi izvoljeni jusarski odbori na Tržaškem med seboj sodelovali. Po volitvah bodo' vsi ti odbori ime*1 celo vrsto skupnih problemov, ki ji" bodo najbolje reševali s skupnih11 močmi.
Ekskurzija Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije
Opensko hranilnico obiskali številni gostje iz Slovenije
Na našem posnetku so predstavniki Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije iz Ljubljane, ki so včeraj pozno popoldne obiskali Hranilnico in posojilnico na Opčinah. 40-člansko delegacijo, ki sta jo vodila predsednik zveze Stane Renčelj in tajnik Mihael Demšar, sta jo na sedežu openske hranilnice sprejela njen podravnatelj Klavdij Brajnik in podpredsednik upravnega sveta Karlo Guštin z nekaterimi uslužbenci. Gostje iz Slovenije so si ogledali prostore openskega zavoda in izvedeli za njegovo delovanje in način poslovanja.
Na obisku v Trstu, kjer so zaključili celodnevno ekskurzijo po Furlaniji kot gostje deželnega zavoda za razvoj kmetijstva ERSA, jih je spremljal tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, iz hranilnice pa so se v spremstvu gostiteljev napotili v Repen, kjer so si ogledali Kraško hišo in svoj obisk veselo zaključili v domači osmici.
Protijedrska mobilizacija se nadaljuje na vseh ravneh
Tudi v Trstu ustanovili odbor ki se bo boril proti centralam
Po jedrski tragediji v Černobilu se je tisti del javnega mnenja, ki je gledal na protijedrska gibanja kot na nekaj zelo oddaljenega, nestvarnega ali celo utopističnega, premislil ter se aktivno priključil tistemu delu družbe, ki gleda na bodočnost z veliko zaskrbljenostjo in skuša tudi nekaj ukreniti. Tako so v Trstu prav te dni ustanovili pokrajinski protijedrski odbor, ki bo sodeloval pri organizaciji vsedržavnega ljudskega referenduma, kot prvega koraka v odporu proti jedskim centralam v Italiji.
Odboru so se pridružile vse tržaške naravoslovne organizacije z WWF na čelu, nato pa še Democrazia Proletaria, FGCI-ZKMI, radikalci, Lega comunista rivoluzionaria, Organizzazione giovani rivoluzionari, ZŽI-UDI ter razne politične osebnosti, kot občinska svetovalka KPI Ester Pacor in drugi.
V imenu tržaškega WWF, na sedežu katerega je bila tiskovna konferenca, kjer so včeraj predstavili javnosti protijedrski odbor, je spregovoril Dario Pre-donzan, nakar je predstavnik DP Raffaele Dovenna orisal tehnično plat protijedrskih referendumov. Skupno bodo trije in sicer dva se nanašata na odstavka zakona 8 z dne 10. 1. 1983, tretji pa na enega od členov ustavnega zakona ENEL. Prvi se zavzema za odpravo norme, ki predvideva, da bodo tiste občine, v katerih nameravajo zgraditi jedrsko centralo, deležne denarne odškodnine, drugi pa za odpravo norme, po kateri CIPE lahko določi lokacijo, kjer bodo nato zgradili tako centralo. Tretji referendum pa predvideva odpravo člena zakona, po katerem lahko ENEL sodeluje pri raznovrstnih mednarodnih jedrskih pobudah.
»Sedaj bomo začeli zbirati podpise,« je dejal Dovenna, »sicer pa statistično vemo, da bodb nato ljudje volili le za enega ali največ dva referenduma, saj
bodo na ustavni ravni skrčili začetno število teh ljudskih volitev. Važno pa je, da do njih pride.«
V	imenu naravovarstvene organizacije Amici della Terra je spregovoril Paolo Angiolini ter poudaril predvsem dejstvo, da niso jedrske centrale nevarne in ne ekonomične, temveč, drage in izredno nezanesljive. Da pa je bila centrala v Černobilu »zgrajena primitivno« ter da so tiste v zahodnih državah modeme in brezhibne, je pravljica za naivne, je dejal Angiolini. »Tudi to, da se lahko v taki centrali zgodi nesreča le v enem primeru na en milijon, je laž, saj sta se do sedaj zgodili dve hudi okvari, prva v centrali na Three Mile Island v ZDA leta 1979, druga pa sedaj v Černobilu. Trenutno je na svetu 300 jedrskih central in zato lahko že sedaj predvidevamo, da se bodo incidenti ponavljali, če ne bodo odgovorni primemo ukrepali. Vedeti moramo, da nobena jedrska centrala ni in ne more biti varna, saj ni mogoče predvidevati vseh variant jedrskega učinka,« je zaključil Angiolini
V	imenu organizacije Italia Nostra je govoril Enrico Giacomelli, za FGCI-ZKI pa Marco Millo. Slednji je predstavil pokrajinski festival ZKMI, ki je ta konec tedna v Križu in na katerem bodo govorili predvsem o miru, razorožitvi in denuklearizaciji.
Po vsej Italiji so že začeli z zbiranjem podpisov, in jih doslej nabrali okoli 180 tisoč. Tudi v Trstu so začeli zbirati podpise, in sicer včeraj na stojnici na Trgu Unità, nadaljevali pa bodo v torek, sredo in četrtek prihodnjega tedna ob 17.20 pred veleblagovnico UPIM na Trgu stare mitnice. Že sedaj tare odbor pereč ekonomski problem, saj morajo podpise overoviti notarji in drugi uradni uverovitelji, ki neradi zahajajo na. . . ulico, ker pač v uradu zaslužijo več, poleg tega pa svoje delo zaračunajo zelo . . . slano.
Nagovor odbornice Terčonove in slikarja Palčiča
Grafična delavnica Atelier vnesla svežino v kulturni utrip Nabrežine
Šestmesečna doba ja morda prekratek časovni razmah, da bi lahko naredili globalni prerez skozi delovanje neke skupine, še posebno, če deluje na umetniškam področju; vsekakor pa nam sklepne pobude, kakršna je na primer razstava del tečajnikov, vseeno nudijo zgovoren prikaz opravljenega dela, pomenijo pa obenem tudi važno izhodišče za prihodnost. Smisel včerajšnje otvoritvene razstave, v o-kviru katere so predstavili svoje eksponate tečajniki grafične delavnice Atelier v Nabrežini, je bil ravno v tem. O njem sta spregovorila tudi oba govornika, ki sta skupaj z obiskovalci grafičnih tečajev, domačimi gosti in seveda pobudniki projekta, označevala prireditveni večer.
Uvodni nagovor je imela občinska odbornica Terčonova, ki se je v svojem posegu zahvalila ustanovitelju, kulturno - umetniške skupine Atelier klauru Tonetu in vsem njegovim sodelavcem za obogatitev, s katero so Diesli nove svežine v kulturni utrip vasi. Umetnik Klavdij Palčič, ki je spregovoril kmalu zatem, pa je poudaril vlogo grafičnega centra kot po-vezovalca ljubiteljev grafike, bodisi slovenske kot italijanske narodnosti,
ne glede na starost. Poleg dejstva, da je delavnica Atelier zgleden primer sodelovanja med ljudmi, je dejal Palčič, gre poudariti še eno zaslugo; namreč navdušenje za ustvarjalnost, kakršnega dokaz je ravno razstava, obenem pa načrte, ki jih delavnica pripravlja za bližnjo prihodnost, v prvi vrsti intenzivne tečaje grafike, s katerimi bodo začeli v drugi polovici julija.
V tej zvezi naj omenimo, da je v
čitalnici Občinske knjižnice razstavljenih skoraj 50 del kakih 40 tečajnikov. Na ogled bodo do vključno prihodnje sobote od 17. do 19. ure, razen nedelje in ponedeljka. Kmalu zatem bodo razstavne eksponate predstavili še v Dolini, kjer jih bodo pri-kazali v okviru Junijskih večerov.
Na sliki: s slovesnega odprtja razstave del tečajnikov nabrežinske grafične delavnice Atelier.	IV
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel bo drevi slavil 5-letnico delovanja
Za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel je danes pomemben dan. Ob 20.30 bodo imele pevke pod vodstvom pevovodje prof. Janka Bana, svoj prvi celovečerni nastop, s katerim bodo počastile peto obletnico svojega delovanja. Na večeru, ki bo v Kulturnem domu na Proseku, bodo nastopili tudi pevci zbora Vasilij Mirk, ki so se na ta način želeli pridružiti proslavljanju te kratke, toda pomembne obletnice.
Našli smo pevke pri vajah, ki so v teh dneh potekale seveda z večjim tempom. Izvedeli smo tako marsikaj, kar zadeva dejavnost zbora in njegove načrte.
Zbor je bil ustanovljen konec novembra 1980, z rednimi vajami pa so pevke začele v januarju naslednjega leta. »Od tedaj dalje,« so nam povedale, »nas vadi prof. Ban, s katerim smo zelo zadovoljne, saj nas je marsičesa naučil, tako kar zadeva tehniko pot ja, pravilno izgovarjavo in še marsikaj. Svoj prvi nastop pa smo imele prav 30. maja 1981,« so še povedale. Sicer to ni bil samostojni nastop, vendar so se že predstavile z nekaj pesmimi. Na začetku je bilo v zboru okrog 35 pevk, potem je število naraslo na 42. Seveda je sledil potem majhen osip, ker so pač ženske tudi doma zaposlene, nekatere so se poročile itd. Sedaj šteje zbor 32 pevk.
Prosek in Kontovel imata že dolgo pevsko tradicijo, toda v glavnem tradicijo moških in mešanih zborov. So ženski pevski zbori že obstajah?
Takoj smo dobili odgovor: »Prvi ženski pevski zbor je deloval v letu 1918, ko ga je vodil pevovodja Karel Cibic. Tudi po drugi svetovni vojni se je ustanovil ženski pevski zbor, ki pa je deloval le do leta 1948, vodil pa ga je Viktor Čermelj.«
Ste sedaj zadovoljne, da imate svoj zbor?
»Seveda smo zadovoljne in vesele, ker nas druži veselje do petja in tudi prijateljstvo. Mogoče so domačini v začetku menili, da se bo zbor razpustil, a je vztrajal in upamo, da bo šel po tej poti dalje.«
Vaš zbor poje v glavnem ljudske pesmi in razne skladbe v priredbi domačih, oziroma slovenskih skladateljev. Bo takšen tudi vaš nocojšnji program?
Odgovor je bil pritrdilen. Torej nocoj bomo poslušali pesmi, ki so nam še posebej drage in pri srcu in ki so tesno povezane tudi z našim življenjem, kraji in običaji.
Je kaj treme? Ste se dobro pripravile?
»Upamo, da smo se. Trema seveda je, toda ta je že obvezna. Želimo samo, da b'i imeli čimveč poslušalcev, da bi bil to praznik vseh: nas pevk in pevcev, našega pevovodje in vseh vaščanov.«	N. L.
Na študijskem posvetu o zgodovinskih parkih
Vremec o upravljanju Miramarskega parka
. »Za premostitev sedanjega položaja ln pomanjkanja tehničnega vodstva M upravljanju Miramarskega parka Pjorajo sodelovati najvažnejše terito-rialne ustanove vključno s tržaško uočino in najti rešitev za funkcional-no ločitev upravljanja Miramarskega Sfadu in parka.« Tako je med dru-T*171 včeraj dejal inž. Vladimir Vre-?e.c na sedežu Centra za teoretsko lziko v okviru prvega študijskega za-v^anja o problemih upravljanja in tforževanja zgodovinskih parkov. Vla-^hiii- Vremec je pri tržaški občinski wavi odgovoren za zelene površine. . fobudo, na kateri je bil govor o Jamarskem parku, je priredila sek-a. D"eh Benečij Italijanskega zdru Van^ arhitektov in podjetje Sgara-qfJ? Pod pokroviteljstvom Pokrajine,
sta turistične in letoviščarske u-» Pove, Trgovinske zbornice in Zdru-
n p'uo. Spomeniškega varstva. Avto-
. n^nG t.irHcH/Vtck i n Ititrvtri čr>n reb-o ii-
^ariov
p. Ja tržaških kronistov. V svojem je Vremec še poudaril, da Miho	Par'h potrebuje tako tehnič-
sta ijftvo in upravljanje, ki mu bo-tem lahko vrnili nekdanjo lepoto s po ' ha bosta načrtovali vse tiste var,;^e 'D redno in izredno vzdrže-hjepv!’ 80 navsezadnje potrebni za s vo ohranitev. Vremec je tudi
dodal, da ne bo več mogoče shajati brez finančnih sredstev za upravljanje parka, ki jih prispeva okrog dva milijona obiskovalcev, ki letno obiščejo park.
Na deželi srečanje o novem upepeljevalniku
Na sedežu deželnega odbomištva za javna dela so se te dni sestali z odbornikom Bombenom predstavniki tržaške občine in prelostalih petih občin tržaške pokrajine, da bi razpravljali o načrtu za izgradnjo nove naprave za uničevanje smeti. Načrt predvideva investicijo 40 milijard lir. od katerih bi del krila dežela, preostah znesek pa bi bil primarno porazdeljen med šestimi občinami, ki se za upravljanje te službe bodo povezale v konzorcij. Sklenili so, da bo odslej sledila vsem problemom v zvezi z načrtom tržaška občina. Nova naprava bo ekološko čista in bo tudi omogočila reciklažo odpadnega materiala. Kot je poudaril odbornik, je sedaj najbolj pomembno, da se v skladu z deželnimi predpisi občine domenijo za prostor, kjer naj bi jo zgradili.
Preiskovalci prišli na sled tatovoma ki sta starki izmaknila 140 milijonov
Nesreča nikoli ne počiva, tatovi pa še manj. Od časa do časa odkrijemo kak nov primer tatinske tehnike, ki je očitno sad dolgega »treninga« in dovolj dobre organizacije.
K takim primerom bi lahko prav gotovo prišteli svojstveno krajo, ki je v tatinske žepe 40-letnega Edoarda Candorellija in 41-letnega Giuseppa Sartorellija, spravila kar 140 milijonov lir. Tolika je bila vrednost zapuščine 73-letne Emilie Posedel vd. Paulin, ki je umrla 4. januarja letos. Njena sestra Maria pa je v Enmlii-nem stanovanju, v Ul. Padovan 14, hranila tudi dve sestrini potrdili o vlogi na prinosnika po 50 milijonov lir in hranilno knjižico pokojne sestre, ravno tako na prinosnika, kjer je' bilo naloženih 40 milijonov lir.
»Trening« in organizacija tatov sta v tem primeru razvidna iz sistema, ki sta ga uporabila, da sta se polastila denarja. Odkrila sta, po vsej verjetnosti s pomočjo že neznanih pajdašev, ki morajo dobro poznati tržaško stanovanjsko tržišče, da je stanovanje pokojne Emilie Posedel na prodaj in na prav tako skrivnosten način sta prišla tudi do informacije, da je sestra hranila knjižico in potrdila o vlogi kar v tistem stanovanju. Preostal jima je torej še najlažji del tatinskega posla, ki sta ga spretno opravila 26. aprila. Gospo Mario Posedel sta prosila za ogled stanovanja,
češ da ga nameravata kupiti, in medtem ko se je prvi dejansko zanimal za lego kuhinje, je drugi brskal po predalih, dokler ni staknil tistega, kar je iskal. Policija je namreč mnenja, da ne gre za primer slepe kure, ki najde zrno, pač pa za dovolj spretno in dobro informirano tatinsko organizacijo.
Zaenkrat sedita za zapahi le Can-dorelli in Sartorelli, ni pa rečeno, da bosta ostala dolgo sama. Pred sodnika bosta vsekakor morala po hitrem postopku že 5. junija gospe Marii Posedel pa so preiskovalci že izročili del ukradenega denarja: 100 milijonov lir, ki jih je Sartorelli vnovčil malo po tatvini.
•	17-letna Eleonora Uršič iz šempo-laja 46 se bo morala za posledicami nesreče, ki se je pripetila včeraj ob 14.30 v Šempolaju, zdraviti v katinar-ski bolnišnici celih 30 dni. Uršičeva je na Nabrežinski ulici prečkala cesto na prehodu za pešce, ko jo je zbil 17-letni mopedist Giampaolo Bone iz Nabrežine.
•	Šola za poklicne bolničarje »G. A-
scoli« obvešča, da bodo od 1. junija do 14. avgusta odprta vpisovanja v prvi letnik poklicnega tečaja. Tečaj traja tri leta, vanj pa se lahko vpišejo vsi, ki so uspešno končali tretji letnik višje šole in ki bodo do 31. decembra letos dopolnili 16. leto
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. PENKO v Trstu vabi člane in prijatelje na strokovno vodeni izlet skozi Trnovski gozd k Divjemu jezeru, ki bo v nedeljo, 8. junija 1986. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata v nedeljo, 8. junija, enodnevni članski izlet na Goriško. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze v Trstu, Ul. Montecchi 6, IV. nad-str., tel. 771952 od 9. do 12. ure.
SPDT prireja jutri, 1. junija, avtobusni izlet na Golico, ko bo hrib poln narcis. Odhod izletnikov bo ob 6.30 izpred trzaš-ke sodne palače (Foro Ulpiano). Vpisova-nje na sedežu ZSSDI v uradnih urah.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v četrtek, 12. junija izlet v Kamniško Bistrico. Vrnitev skozi Kranj (ogled raznih zgodovinskih zanimivosti-Prešernov gaj). Vpisovanje v petek, 6. junija, od 10. do 11. ure v Ul. Cicerone 8.
Danes stopita na skupno življenjsko pot
BOŽENKA HRVATIČ in FULVIO PERINI
Obilo sreče jima želi
KD F. Venturini
Ob vstopu na skupno življenjsko pot čestitajo
MARTINI KAKES in LEOTU ŽETKU
bivši sošolci znanstvenega liceja F. Prešeren
SLOVENSKO k-STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
IVAN CANKAR
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 31. maja, ob 20. uri
gledališča
ROSSETTI-VERDI
Danes ob 18. uri (red S) koncert. Dirigent David Shallon, pianist L. de Fusco. Na programu Beethovnove, Hindemitho-ve in Respighijeve skladbe.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 31. t. m., ob 20. uri: Akademski pevski zbor Tone Tomšič ob 40-letnici. Zborovodja Jernej Habjanič.
V ponedeljek, 2. junija, ob 19.30: Baletni triptih. Glasba: R. Wagner in L. v. Beethoven.
Dvorana Slovenske filharmonije
Danes, 31. t. m.; ob 19.30: Slovenski komorni ansambli - Slovenski kvintet trobil, Ljubljana. Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenti, Viljem Trampuč - rog, Darko Rošker - tuba, Boris Šinigoj -trombon.
Srednja dvorana
V ponedeljek, 2. junija, ob 10.30: Slavnostna seja. Slavnostni govornik Franc Šetinc, predsednik RK SZDL.
Mala dvorana
Retrospektiva Dereka Jarmana - Do konca maja bo na sporedu predvajanje filmov in predstavitev Jarmana kot likovnega kritika. Sodelovanje s ŠKUC FORUMOM. Simultano prevajanje!
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 31. t. m., ob 20. uri: Ljubomir Simovič: Potujoče gledališče Šopalovič v režiji V. Mòederndorferja. Predstava bo v Solkanu za red S-sobota in izven.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Velika dvorana
Danes, 31. t. m., ob 10.30 in ob 12. uri: Musical Maček Muri - prisrčna enourna predstavitev literarnega dela Kajetana Koviča na odru, ki združuje glasbene, plesne in dramske prvine.
V ponedeljek, 2. junija, ob 20.30: Koncert ansambla QUATEBRIGA v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Fuori orario,
dram., ZDA 1986, 100': r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arquette, Griffin Dun-ne. □
EXCELSIOR II - 19.00, 22.15 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985, 90', r. Norman Jewison; i. Jane Fonda, Meg Tilly. FENICE - 19.00, 22.15 Voglia di guardare, er., It. 1986, 100'; r. Joe D'Amato; i. Jenny Tamburi, Lili Carati. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 100'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Calne.
MIGNON - 15.30, 22.00 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985; 120' r. Volker Schlàndorff; i. Dus-tin Hoffman, Kate Reid.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Scuola di geni, kom., ZDA 1986, 105’; r. Martha Coolidge; i. Val Kilmer, Michelle Meyrink. Ob 20.00 Mundial '86. NAZIONALE II - 15.30, 22.00 AIDS - Pericolo strisciante, dram., ZRN 1986; 105', r. Paul Grandi; i. Bette Winter, Fritz Garbo.
EDEN - 15.30, 22.00 Hotel Priva, porn. □ Ob 20.00 Mundial '86.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Scuola di polizia, kom., ZDA 1984, 108'; r. Hugh Wilson; i. Steve Guttenberg, Kim Cat-trall.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
ALCIONE - 16.00, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; 75'; prod. Walt Disney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Cercasi Susan disperatamente, kom., ZDA 1985; 98’; r. Susan Seidelmann; i. Rosanna Arquette, Madonna.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Ram-bo II - La vendetta, akc., ZDA 1985; 100'; r. George Pan Cosmatos; i. Syl-vester Stallone, Robert Crenna.
RADIO - 15.30, 21.30 Upper Sex, porn.
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Rovte-Kolonkovec vabi na srečanje ALI SPOZNAŠ SVOJE VINO?, ki bo
jutri, 1. junija ob 17. uri v društvenih prostorih v Ul. Montesernio 27. Vsi udeleženci bodo dobili tradicionalno značko in kdor spozna svoje vino, diplomo. Sledil bo večer ob spremljavi harmonike.
Skupina svetoivanskih otrok prisrčno vabi starše, sorodnike in vse'prijatelje mladine na prireditev PISANE LUTKE. Veselo srečanje bo v Marijinem domu v Ul.Brandesia 27 jutri, 1. junija, ob 17. uri.
POKRAJINSKI FESTIVAL »Z K M I«
Ljudski dom v Križu danes ter 1. in 2. junija
DANES: ob 15.30 deželno zasedanje Zveze teritorialnih krožkov. Prisoten bo vsedržavni tajnik NAPPI. Ob 18. uri JAVNI SHOD o mladih, angažiranosti in prostem času. Ob 20. uri predvajanje nogometne tekme Italija-Bolgarija (veliki ekran v dvorani). Sledi projekcija LISE-AID. Od 21. do 24. ure ples z ansamblom PRIZMA na odprtem.
JUTRI: ob 10.30 mednarodni seminar na temo "MIR, RAZOROŽITEV, DE-NUKLEARIZACIJA ". Sodeluje odgovorni za vprašanja miru pri ZKMI ANGELINI in predstavniki povabljenih organizacij (RK ZSMS Radovljica, Sežana, Koper, časopis Kladivo) in Stojan Spetič. Ob 16. uri predavanje ene izmed sodelavk satirične priloge "TANGO". Ob 18.30 nastop mladinskega pevskega zbora "P. TOMAŽIČ". Ob 19. uri JAVNI SHOD posvečen problematiki miru. Ob 20. uri prenos nogometne tekme Brazilija-Španija (veliki ekran v dvorani). Sledi projekcija LISA-AID. Ob 21. uri ples na odprtem s skupino AMADEUS. Ob 23.30 BAKLADA MIRU po kriških ulicah.
PONEDELJEK: ob 18. uri predstavitev referenduma proti gradnji jedrskih central. Ob 21. uri KONCERT glasbenih skupin iz Trsta.
V primeru slabega vremena bo program v dvorani Ljudskega doma.
včeraj-danes
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
vabi na
Koncert
OB 5-LETNICI DELOVANJA
Pevovodja: JANKO BAN
Danes, 31. t. m., ob 20.30
v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje moški zbor V. Mirk
OBČINA ZGONIK
pripravljalni odbor
vabi na
22. razstavo in pokušnjo domačih vin
v ZGONIKU danes ter 1. in 2. junija
□	DANES: ob 9. uri mednarodni balinarski turnir za 13. kraški pokal; finale ob 18. uri. Ob 16. uri odprtje kioskov. Od 21. do 1. ure PLES z ansamblom L. Furlan.
□	JUTRI: ob 10. uri odprtje kioskov in mednarodni mladinski moški turnir v rokometu za 2. pokal Krasa v športno-kulturnem centru v Zgoniku; finale ob 15.30 ter turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Ob 18. uri nastop folklorne skupine EMONA iz Ljubljane. Od 21. do 1. ure PLES z ansamblom Pomlad.
□	2. JUNIJA: ob 15. uri odprtje kioskov. Ob 16. uri turnir »med dvema ognjema« osnovnošolske mladine za 6. kraški pokal. Ob 17. uri pravljica z glasbo in plesom »Stara hiša št. 3« v izvedbi mladinske skupine V. Vodnik iz Doline — v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka. Od 21. do 24. ure PLES z ansamblom L. Furlan.
Vse tri dni je zagotovljen ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. Danes na razpolago maxiekran.
razna obvestila
Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da bo prijateljsko srečanje bivših gojencev in uslužbencev v soboto, 7. junija, ob 18. uri.
Vaška skupnost Trnovca priredi 7., 8. in 9. junija 4. vaški praznik. Vabljeni!
Družabna večerja starejših skavtinj bo 6. junija v restavraciji KRAS na Re-pentabru. Prosimo, da potrdite prisotnost po telefonu in sicer na št. 040/753938 -Irma.
Prosvetni dom - Opčine. V sredo, 4. junija ob 20.30 JAVNO ZBOROVANJE za predstavitev kandidatov enotne liste JUS OPČINE. Udeležite se polnoštevilno!
KD I. Grbec - Škedenj vabi v četrtek, 5. junija ob 20.30 na predavanje z diapozitivi LOJZETA ABRAMA z naslovom S POTI POD ANAPURNAMI.
šolske vesti
PD »SLOVENEC«
in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca
priredijo
danes, 1. in 2. junija
v HRIBENCI
16. praznik vina
□	Danes ob 21. uri gostuje SSG Trst z igro "Primorske zdrahe", od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD;
□	jutri ob 17.30 kulturni program. Nastopajo godba na pihala Breg iz Doline, folklorna skupina Stu ledi, mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice in pevski zbor Skala iz Gabrij, od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS;
□	v ponedeljek, 2. junija od 20
ure dalje ples z ansamblom POMLAD.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 3. junija, na
sprehod
po slovenskih sledovih v tržaški arhitekturi
Vodi prof. Marco Pozzetto
Odhod s TRGA OBERDAN ob 18. uri. Po sprehodu vabimo na poslovilno družabnost pred poletnim premorom v RIBJO GOSTILNO.
Cena 20.000 lir, omizje omejeno Prijave pri ZSKD - Telef. 767303
koncerti
Danes, SOBOTA, 31. maja
MARIJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 2.22 in zatone ob 13.35.
' Jutri, NEDELJA, 1. junija
TELOVO
PLIMOVANJE DANES: ob 10.39 najnižja -28 cm, ob 18.22 najvišja 36 cm, ob 4.07 najvišja 0 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1009,4 mb narašča, veter 28 km, vzhodnik severovzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,6 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Giulia Morandini, Elisabetta Ive.
UMRLI SO: 79-letni Guglielmo Ruzzi-er, 84-letna Argia laritz, 83-letna Cristina Rossetta, 73-letni Emilio Landò, 55-letna Zofija Rijavec, 80-letna Vanda Krasevic, 39-letna Silvana Casagrande, 63-letni Carlo Hrovatin, 85-letna Giuseppina Bo-nazza.
OKLICI: agent javne varnosti Antonino Bonanno in uradnica Gabriella Bizjak, elektrotehnik Giuliano Scrigner in trgovka Fulvia Novel, uradnik Giancarlo Casulli in uradnica Manuela Boscolo, šofer Giuseppe Bellich in gospodinja Mariella Baldelli, uradnik Mauro Cassano in uradnica Sabrina Basili, uradnik Luciano Salvatore La Barbera in uradnica Eva Millo, delavec Franco Tremul in varuška Michela Leo, uradnik Franco Bicci in plesalka Monica Krizman, agent javne varnosti Umberto Passera in prodajalka Elda Toppetta, uradnik Giorgio Deschi in uradnica Iviana Scarafile, upokojenec Antonio Dedola in prodajalka Darinka Zatler, motorist Giacomo Ranieri in šivilja Gabriella Mildo, docent Maurizio Fermeglia in univerzitetna študentka Valentina Trivillin, instalater Giuseppe Petrazzuolo in prodajalka Ileana Fani Larniani, obrtnik Diego Gregoretti in bolničarka Viviana Milocco, tehnik Alfredo Novale in uradnica Giulia Somma, agent javne varnosti Flavio Paiusa in uradnica Angela Grimaldi, trgovec Paolo Dorligo in prodajalka Irene Merdandel, trgovec Nevio Salich in trgovka Maria Caineri, policijski agent Giuliano Pinaffo in gospodinja Marisa Canton, bolničar Adriano Privato in bolničarka Nedda Nesich, uradnik Dino Biagi in učiteljica Lelia Goi, finančni stražnik Domenico Calabro’ in učiteljica Roberta Tortolo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. maja (Dnevna služba - od 8.30 do 19.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba - od 19.30 do 8.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Zaključni nastopi Glasbene matice:
danes, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: v torek, 3. junija, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah; v sredo, 4. junija, ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu; v petek, 6. junija, ob
20.30	v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
Glasbena matica - Trst. Zaključna akademija v počastitev prof. Erminija Ambrozeta in Jožice Lasič. V četrtek, 5. junija, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili: David Puntelj, Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič, Mitja Tavčar, Raffaella Petronio, Maila Ozbič, Jordan Pisani, Aleks Košuta, Jana Miot, Elena Parovel, Aleks Mahnič, Fulvio Jurinčič, Maurizio Mar-chesich, Pavel Furlani, Simona Slokar.
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Bogdan GROM.
V	občinski galeriji bodo danes, 31. t. m., ob 18.30 odprli razstavo slikarja Massima Toccija. Razstava bo odprta do 12. junija po običajnem urniku.
Foto Trst 80. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoje črno-bele fotografije Saša Ota in Marina Postogna.
V	umetnostni galeriji MALCANTON
bo od 3. do 17. junija razstavljala svoja dela slikarka Monika Meili-Hasler.
Društvo zamejskih likovnikov priredi v torek, 3. junija, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev razstave v Ljubljani živečega tržaškega rojaka STANETA UKMARJA Hegeduši-čevega učenca in soustanovitelja GRUDE. Predstavil ga bo Milko Bambič.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 30. 5. 1986
Ameriški dolar ........... 1.570,-
Nemška marka ............... 682,50
Francoski frank .......... 212,50
Holandski florint ........ 607.
Belgijski frank ............. 32,50
Funt šterling ............ 2.320.—
Irski šterling ........... 2.060.
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ............. 10. -
Kanadski dolar ........... 1.110.
Japonski jen .................. 8,50
Švicarski frank ........... 823.-
Avstrijski šiling ............ 96,75
Norveška krona .............. 200.
Švedska krona ............. 212.—
Portugalski eskudo ........... 10.
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 1.090.
Debeli dinar .................. 3,50
Drobni dinar .................. 3,50
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Osnovna šola Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 31. t. m., ob
10.30	v prostorih SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
Osnovni šoli J. Jurčič - Devin in K. Štrekelj - Sesljan prirejata danes, 31. t. m., od 16. do 20. ure RAZSTAVO ROČNIH IZDELKOV v devinski osnovni šoli.
Osnovna šola A. Gradnik - Repenta-bor priredi jutri, 1. junija, RAZSTAVO RISB IN ROČNIH DEL s sledečim urnikom: od 9.30 do 12.30 in do 16. do 19. ure.
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Cm/wtla
^DT^rnjriD
TRST - Ul. S Maurizio 16 (Trg Ospedale) Tel 794669_
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH
mali oglasi
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo-večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
15-LETNO dekle išče prvo zaposlitev. Tel. na št. 040/213182.
V REPNU pri Batkovih št. 32, nasproti Kraške hiše, so odprli osmico. Točijo teran in belo vino.
PRODAM ribiški čoln s prenosljivim motorjem evinrude. Po želji je na razpolago tudi privez v Ribiškem naselju. Ugodna cena. Telefonirati na št. 040/412233 od 13. do 15. ure.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2.
PRODAM gumijasti čoln canguro 400 z vozičkom. Po želji lahko prodam tudi motor mercury 25. Tel. na št. 040/212942.
OSMICO je v Mavhinjah odprl Robert Pipan. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Marjo Pahor-Metin iz Jamelj, Župančičeva 8. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRODAM kravo z mladim mlekom (prvo tele) ali zamenjam za meso. Tel. na št. 040/200173.
PRILETNI UPOKOJENEC vdovec, bi rad spoznal poštenega slovenskega upokojenca za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/413848.
MLADA družina išče stanovanje v najem v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/763715 od 13. do 14. ure.
PRODAM hišico (90 kv. m) v Boljuncu potrebno popravila. Tel. na št. 040/228390.
ODDAM v okolici Nove Gorice dvosobno opremljeno stanovanje upokojencema, ki želita mir in podeželsko okolje. Tel. 003865/21650.
PRODAM MOTOR yamaha xy 650 v odličnem stanju. TeL na št. 040/212571 v večernih urah.
OSKRBNICO iščemo za priletno samostojno osebo z udobnim stanovanjem. Dobri pogoji po dogovoru. Tel. na št. 040/52277 v večernih urah.
PRODAM 5 stotov koruze. Tel. na št. 040/231901 v večernih urah.
TABOR MLADIH išče televizijske sprejemnike. Kdor jih želi ponuditi, naj se javi v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
ŽELIŠ POSTATI ženska ekrana? Predstavi se Taboru mladih vsak torek ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
PRODAM diatonično harmoniko, trivr-stno H-E-A, odlično ohranjeno. Avgust Železnik, tel. 003867/72420.
KUPIM stanovanje v dvo ali trinadstropni hiši ali hišico, 80 kv. m, v dobrem stanju, v okolici Sv.Ivana ali izven mesta. Tel. na št. 570020 po 15. uri.
___________prispevki__________________
V	spomin na Marijo Kalc vd. Mezgec daruje Vida Gerlanc 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Za TPPZ P. Tomažič darujejo podporni člani: Claudio Crismani (Trst) 15.000 lir, Franc Kocjančič 50.000 lir, Josip Starc (Kontovel) 10.000 lir, Adalgisa Biekar (Trst) 25.000 lir, Mario Sossi (Bazovica 216) 20.000 lir, Silvan Žagar (Bazovica 80)
10.000	lir, Franc Križmančič (Bazovica 32)
10.000	lir, Vincenc Ražem (Bazovica 164)
20.000	lir, Anton Pečar (Bazovica 84)
10.000	lir, Marija Kralj (Bazovica 50)
20.000	lir, Rudi Marc (Bazovica 55) 50.000 lir, Mario Žagar (Bazovica 84) 10.000 lir, Milan Pangerc (Dolina 263) 10.000 lir, Vincenzo Foraus (Lonjer 249) 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Adrijana Kočevarja darujejo prijatelji: Milan Graho-nja, Pino de Ponte, Alojz Počkar, Marjo Kosmač in Just Kariš 150.000 lir za KD J-Rapotec.
N.N. daruje 23.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina sestrične Marije Vecchiotti darujejo sestre Martelanc
20.000	lir za SKD Barkovlje.
Drago in Liliana Košuta darujeta
25.000	lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na Slavka Pertota darujeta družini Sirca in Balbi 20.000 lir za Godbo iz Nabrežine.
V	spomin na Tiberia Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob 5. obletnici smrti Danila Baše (30-5. 1981) darujeta žena Lucia in hči Anna-marija 15.000 lir za TPK Sirena in 15.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob plačilu članarine darujejo za društvo slovenskih upokojencev Milena Grgič 6.000 lir, Danica Grgič 6.000 lir, Rita Brus 3.000 lir, Frančiška in Ana Corbelh
6.000	lir.
Hvaležna za storjeno jima uslugo darujeta Malka in Nine 20.000 lir za SKD Barkovlje in 20.000 lir za MPZ M. Pertot-
V	spomin na Ivano Grilanc por. Puntat daruje Albina Starc-Macerol 15.000 lir za Dijaško matico.
O— VISUAL
optika
vaša optika za vaše oči
NAJBOLJŠA IZBIRA PO NAJUGODNEJŠI CENI
TRST
UL. DELLE TORRI 1/c (za cerkvijo sv. Antona)
TELEFON 65804
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Goriška psihopedagoška stvarnost
S psihologom dr. Petrom Komacem sva se v pogovoru lotila mnogovrstnih problemov prizadetih, ostalo nama je še odprto vprašanje o organiziranju prostega časa varovancev Pokrajinskega konzorcija za socialne usluge in rehabilitacijo v poletnih mesecih.
"Naša središča delujejo čez vse leto razen avgusta. Za težje primere smo si za ta čas omislili nadomestne centre. Priznati moram, da po mojem, to ni najboljša rešitev, kajti nadomestni center pomeni koncentracijo potrebnega dela le v enem središču in zato se nujno tudi niža kvaliteta dela."
"Kaj pa organizacija kolonij ali podobnega?"
"V glavnem skušamo organizirati kolonije integrirano, vendar se posebno za težko prizadete vedno to ne posreči. Zato zanje organiziramo posebne oblike letovanja tako za preverjanje avtonomije kakor za njihovo splošno obravnavo. Poleg tega pa prirejamo vsako leto tudi specifična letovanja, ki terjajo navadno deset do štirinajst dni."
"Ste si tudi za letos začrtali kaj takega?"
"Letos nameravamo v hribe s prizadetimi otroki od treh let starosti in z njihovimi starši. Te otroke obravnavamo šele eno leto in njihove družine so šele na začetku križeve poti."
"Torej gre tu za neke vrste terapevtsko kolonijo?"
"Tako je: to je terapija za družino in otroka. Skupine obsegajo navadno osem do deset otrok, vendar se s starši in brati nabere kar lepo število ljudi. Vsak dan imamo srečanje s starši, obravnavamo skupne probleme in neprisiljeno usmerjamo njihovo vzgojno delo z otroki. Po potrebi se ukvarjamo tudi z individualnimi problemi. Zelo pozitivno je to, da lahko staršem indirektno pokažemo, kaj se da v konkretni situaciji storiti pri težavnem otroku."
"Je torej taka oblika počitnic nekaj novega?"
"Ne bi rekel - sami se s tem ukvarjamo od leta 1973, seveda z nekaj vmesnimi premori zaradi finančnih težav."
"Koliko pa morajo družine plačati za tako vrsto letovanja?"
"Navadno plačajo starši stroške za svoje bivanje, konzorcij pa za otroke."
"Obiskujete vedno iste kraje?"
"Ne, navadno menjamo kraj vsako leto. Sami naročimo hotel in pomagamo na letovanje družinam, ki bi si sicer same ne upale na počitnice. Moram pa poudariti, da je za strokovnjake tak "dopust" zelo naporen, kajti tudi na tako letovanje gremo s programom, ki ga moramo izvesti."
"Kakšen pa je odziv staršev na take počitnice?"
"Navadno staršev ni treba prepričevati, da je tako letovanje potrebno. Težje je morda s starši zelo majhnih otrok, ki jih je pravzaprav še težko privabiti, naj pridejo v skupino, kjer so že drugi prizadeti. Kot če bi jim na tak način mi okarakterizirali vso bodočnost."
"Ali lahko vsem družinam prosredujete tako terapijo?"
"Ne, žal, ne moremo vsem nuditi tega. Potrebno bi bilo veliko več časa, sredstev in strokovnjakov. Tako se zadovoljimo z modelom dela, za katerega smo ugotovili, da je pravi in vsako leto skušamo zajeti drugi pas družin."
"V tem najinem kramljanju ste mi orisali sliko goriške realnosti, kar se tiče otrok, ki doživljajo ovire pri svojem razvoju. V kolikšni meri so teh uslug lahko neovirano deležni tudi slovenski otroci?"
"Velika ovira je nedvomno jezik, kljub službam, ki so na razpolago. Poleg mene govori slovensko le še neka fizioterapevtka, vendar niti jaz niti ona nisva nastavljena izključno za slovenske otroke. Moram pa poudariti, da me zaradi tega, ker pri svojem delu govorim slovensko, še nihče ni oviral. Po drugi strani pa ni natečajev, ki bi zahtevali znanje obeh jezikov za opravljanje naše službe - zdi se, da to ni ustavno. In še jasnejše je dejstvo, da se dosedanjih natečajev hi udeležil noben Slovenec - niti recimo logoped ali psihoterapevt, ki bi izhajal iz slovenskega študija in se potem odločil za službo pri nas."
"Kako pa s službo na slovenskih šolah?"
"Moram priznati, da je v zadnjem času moje delo na slovenskih šolah doživelo zastoj prav zaradi tega, ker ga je preveč za enega človeka, ki se ne ukvarja izključno s šolo, pa tudi v pričakovanju nove kovenkcije z novogoriško sorodno ustanovo, o čemer sem povedal za začetku najinega pogovora. Na italijanskih šolah sem trenutno vsaj enkrat mesečno."
"Kako lahko vključujete otroke v slovenske kolonije in poletna središča?"
V Gorici prirejata poletni center Dijaški dom in šolske sestre; kolonije so v Žabnicah, Rigolatu, vendar tudi tu doživljamo težave pri vključevanju težje prizadetih. Pravzaprv jih sploh ne moremo vključiti. Morda tudi zaradi pomanjkanja koordinacije, formacije animatorjev pred začetkom samega centra pa tudi zaradi tega, ker manjka prava miselnost. Manjka zavest, da potreba po vključevanju prizadetih v normalno življenje je in da bo vedno večja. Ker prizadeti so, jih imamo in bodo tudi jutri med nami - morda jih bo še dosti več."
"Na splošno torej Konzorcij odgovarja potrebam prizadetega otroka. Kje pa so po vaše še pomanjkljivosti?"
"Predvsem ne zadošča potrebam slovenskih otrok. Poleg tega pa je zelo učinkovit za težje prizadete, srednje in lažje prizadeti pa so so precej pozabljeni in zapuščeni. Potemtakem so slovenski srednje in lažje prizadeti otroci dvakratno zapuščeni."
Mračilo se je že - ob taki podjetnosti, kakršna se je pokazala pri goriškem Konzorciju sem lahko zaželela le še:"Uspešno delo in veliko sreče, dr. Komac!"
10.00	Nanizanka: Trapper - Un vecchio amore
10.50	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
11.00	Informativna oddaja: Il mercato del sabato
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Informativna oddaja: Il mercato del sabato (2. del)
12.30	Oddaja o medicini: Check—up
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik - Mundial
14.00	Informativna oddaja: Prisma
14.30	Športna sobota: Una vita da gol - Cabrini, Tardelli, Scirea
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Il sabato dello zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Dokumentarec: Il mare più ricco del mondo
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vreme in 20.00 Dnevnik
20.30	Film: Il pirata Yankee (pust., ZDA 1952, r. F. De Cordova, i. J. Chandler, S. Brady, S. Ball)
22.00	Zabavni spored: Oscar TV 1986
22.45	Dnevnik
0.40 Dnevnik - nočne vesti
10.00	Inf. odd.: Giorni d' Europa
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Gledališka predstava: I corvi (r. S. Bolchi, i. R. Morelli, P. Stoppa
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia
14.00	Inf. odd.: Scuola aperta
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
15.30	Šport: 69. Giro d' Italia
16.45	Otroška oddaja: Pane e marmellata
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska oddaja: Body body
18.20	Športna oddaja: Super mundial
18.50	Vremenska odd.: Meteo
19.00	Otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva (neposredni prenos)
19.45	Mundial: Italija-Bolgarija
20.45	Dnevnik
21.45	Film: Baltimore bullet (kom., ZDA 1979, r. Robert Ellis Miler, i. James Coburn, Omar Sharif)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Film: Baltimore bullet (2.del)
23.35	Filmske novosti
23.45	Dnevnik - nočne vesti
23.55	Športna oddaja
12.05	Nog. turnir Beppe Villa
13.15	Informativna oddaja: L'altro suono
13.45	Napoved programov
14.00	Informativna oddaja: La macchina del tempo
14.45	Šolska oddaja: Scuola di agricoltura - L' articolo genuino
15.10	Film: Una giornata di Ivan Deni-sovich (dram., VB 1971, r. Caspar Wrede, i. Tom Courtenay, Espen Skjonberg, James Maxwell)
16.55	Športna oddaja: Kolesarstvo -krožna dirka po Abrucih za diletante
17.05	Športna oddaja: Aspettando il Mundial
19.35	Inf. oddaja: Max Fabiani - Un architetto della Mitteleuropa
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
20.30	Dokumentarec: Le regole del gioco
21.10	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Teatro 10
21.45	Dnevnik - Vsedržavne in deželne vesti
21.55	Športna oddaja: Processo ai Mondiali
23.25	Dnevnik - Vsedržavne in deželne vesti
filmi na tv zaslonu
kinoateije
E IL VENTO DISPERSE LA NEBBIA - »All fall down« - Vse pade, ZDA 1962. Režija: John Frankenheimer. Igrajo: Eva Marie Sant, Warren Beatty, Karl Malden, Angela Lansbury.
RETE 4, danes ob 16.10.
Frankenheimer izhaja iz TV. Njegovi filmi, najsi bodo ZF, fantapolitični ali žanrsko drugače opredeljeni, skrivajo navadno za akcijsko in spektakularno zgodbo bivanjsko razsežnost in so lahko izziv za globlje razmišljanje o vsebini človeškega življenja, o čustvih in možnih odnosih v današnjem svetu.
SAYONARA - ZDA 1957.
Režija: Joshua Logan. Igrajo: Marion Brando, Miiko Taka, Patricia Owens, Miyoshi Uneki.
RETE 4, nocoj ob 20.30.
Res posrečena glasba in tudi igralci za to sentimentalno in eksotično zgodbo. Brando je prikupen in nadebuden pilot ameriškega letalstva v Koreji. Na dopustu v Tokiu se zaljubi v šarmantno japonsko plesalko in ne meneč se na vsakovrstna nasprotovanja jo seveda poroči.
ZADNJA IZDAJA - »Five Starš Final«, ZDA 1931.
Režija: Mervyn LeRoy. Igrajo: Edward G. Robinson, Marion Marsh, Anthony Bushell, Boris Karlofi.
TV Ljubljana, jutri ob 15.15.
Tipično ameriška zgodba: ciničen lastnik časopisa, ki je na robu propada zaradi znižanja naklade, naroči svojemu glavnemu uredniku, naj dobi in »napihne« mastno zgodbo, s katero bi si spet pridobil bralce.
Neusmiljeni časnikarski stroj se ne ustavi pred nobeno človeško usodo, novinarji senzacionalističnih ali bulvarskih časopisov se požvižgajo na »privacy« in pravico posameznika do lastne intimnosti.
Vendar, kar nas tu zanima, ni družbenokritična ost filma, pač pa zelo močna in izstopajoča interpretacija Edwarda G. Robinsona.
IL GIGANTE - »Giant« - Velikan, ZDA 1956.
Režija: George Stevens. Igrajo: James Dean, Elizabeth Taylor, Rock Hudson, Sai Mineo.
RETE 4, jutri ob 20.30.
Velikan je umetniška in tudi življenjska oporoka najbolj ljubljenega ameriškega igralca. Prav pred premiero tega filma je James Dean umrl v avtomobilski nesreči in tako se je začela njegova legenda.
IL CINEMA COST' - Kaj je film.
Urejata: Giuseppe Ferrara in Giacomo Gambetti.
RAI 3, jutri ob 21.30.
Dandanašnji smo obsedeni s filmi, na vseh TV kanalih in ob vseh urah. Gledalec se znajde tako rekoč »razorožen« pred pravcatim navalom in inflacijo filmov in filmčkov vseh zvrsti. Ker mu manjka osnovna filmska izobrazba iz zgodovine in teorije filma, se ne sooči aktivno in kritično s filmskim medijem in ne utegne razvozlati filmskega jezika in strukture.
ANNO UNO - Prvo leto, Italija 1974.
Režija: Roberto Rossellini. Igrajo: Luigi Vannucchi, Dominique Darei, Rita Calderoni, Carlos De Carvalho.
RAI 3, v ponedeljek ob 14.10.
Državna TV praznuje dan republike nezanimivo in rutinsko. Ponuja nam to Rossellinijevo, v bistvu neuspelo delo, romansiran in nekoliko hagiografski življenjepis demokristjanskega prvaka Alcideja De Gasperija.
Mojster neorealističnega filma in v zadnjih letih utemeljitelj novega ustvarjalnega pristopa do TV, ni uspel v svojem poskusu rekonstrukcije povojne italijanske zgodovine skozi življenje enega od njenih najbolj značilnih protagonistov.
| ^ RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Otroška matineja: Kam nas bo pripeljala pikapolonica
8.25	Nanizanka: Na črko, na črko
8.55	Otroška oddaja: Oblaček pohaja-
ček (l.del)
9.10	Pravljicae:Nehvaležna sestra in rešena nevesta (2. del)
9.20	Čirule Čarule: Čarobna pobarvanka
9.25	Ob 30-letnici zbirke Kondor
10.35	Naša pesem - Maribor 84
11.05	Inf. odd.: Stres in posameznik
11.30	Dok.: Avtomanija (po.12.dela)
11.55	Ljudje in zemlja
12.25	Poročila
15.50	Oddaja za slušno prizadete
16.35	Poročila
16.40	Film: Zgodba o zlatem cekinu
18.05	Čudeži narave: Alpsko živalstvo pozimi
18.30	Kratki film: Znamke z račjimi podobami
18.45	Risanka
19.00	Danes. Turistični globus
19.30	Dnevnik
19.40	Poročilo s kongresa ZSJ
19.55	Nog. SP: Italija - Bolgarija
21.50	Zrcalo tedna
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Ubežnikom blues - ameriški film
TV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Ljubezen in oblast
15.10	Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient
15.40	Film (ponovitev)
17.10	Film
18.30	Informativna oddaja: Uporaba kompjuterja
19.00	Prenos otvoritve svetovnega prvenstva v nogometu iz Mehike
20.00	Mehika: prenos nogometne tekme Italija - Bolgarija
22.00	TVD Vsedanes
22.15	O Mondialu, komentar iz studia
Profesor Potter ljubi domače živali, zato si je za družbo izbral velikega a skrajno olikanega in dostojnega leva. S seboj ga pelje tudi v znamenit hotel, kjer se mu žival izneveri in seje paniko med gosti. EuroTV ob
20.30
ca;
CANALE 5
8.30	Nanizanki: Alice, 8.55 Fio
9-15 Film: Cerasella (kom., 1960, r. R. Matarazzo, i. C. Mori, M. Girotti)
1.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis in
12.40	II pranzo è servi-to
Ì3.30 Napoved programov: Anteprima
14.10	Film: Il vento disperse la nebbia (dram., 1962, r. Giorgio Bianchi, i. Alberto Sordi, Dorian .	Cray)
6.15	Nanizanka: Gavilan '15 Dokumentarna odda-
1R fin Ì?: Big Bang '’ OO Športna rubrika: Re-,	cord
M-30 Kviz: Zig Zag, vodita Vianello in Mondaini-
20 Ìeva
•30 Zabavni spored: 5, Grand Hotel
•OO Aktualnosti: Parla-mento in
•45 Filmske novosti 15 Film: Il vendicatore di Jess il bandito (vestern, 1940, r. F. Lang, i. H. Fonda, G. Tierney)
Qsr
RETEQUATTRO
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Porto Africa (dram., 1956, r. Rudolph Matè, i. Anna Maria Pierangeli)
11.45	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney, 12.15 I Ro-pers
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Rascal, Il tulipano nero, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Napoved programov: Retequattro per voi
16.10	Film: E il vento disperse la nebbia (dram., 1962, r. J. Frankenheimer, i. E. M. Saint, W. Beatty)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nanizanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30	Film: Saybnara (kom., 1957, r. J. Logan, i. M. Brando, M. Yumeki)
22.40	Napoved programov: Retequattro per voi
23.00	Nanizanki:	Mash,
ITALIA 1
8.30	Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Šport: ameriški "foot-bal"
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin
18.00	Glasbena oddaja: Musica è
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	A-Team
22.20	šport: boks
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
16.00	Športna oddaja: Catch
17.00	Risanke: Peline story, Candy Candy, Mask, Voltron, Sport Billy, Black Star, Jane e Micci.
20.30	Film: Un leone nel mio letto (kom., i. T. Ran-dall, S. James)
22.30	Film: La bella governante di colore (kom., i. R. Montagnani)
24.00	Nanizanka: Bret Ma-verick
[t:
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.00	Glasb, odd.: Musicale
18.30	Športna rubrika
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: L'uomo di Marsiglia (kom., i. M. De-mongeot, F. Prevost)
22.15	Informativna oddaja
23.15	Nanizanka: Arrivano le spose
23.30 Kingstone 0.20 Filmske novosti: Cine-	jay television	i 4È TELEQUATTRO
ma e Co., 0.50 Nanizanki: Ironside,	TELEPADOVA	1	^		 (Se povezuje s sporedi Italia 1)
9 on amore
0 Nadaljevanka: Marina
1.40 Alfred Hitchcock presenta
bo TV
Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.2Ù—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v goriškem avditoriju; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah - sociološki pogledi; Nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Magellanov oblak (4. del); 18.45 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama,- 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 -
23.00	Slovencem po svetu, vmes Do-movinči je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni noktur-
no: Emil Frelih: Ljubosumni Jaka; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 -
13.00	Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.00 Človek človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža-
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.3o| 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.32 Dragi Luciano,- 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Oddaja o nogometu; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? - vodita Gabriela in Martina; 19.00 Listam po časopisih - vodi Vinko.
Nova sejemska pobuda Trgovinske zbornice
Od včeraj na razstavišču Espomego sejem športne opreme Sporthema
Cesare Musatti v Avditoriju
Oče italijanske psihoanalize pred nabito polno dvorano
V do kraja zasedenem deželnem avditoriju v Gorici (nekaj deset radovednih poslušalcev je moralo celo počakati pred zaprtimi vrati), je v četrtek zvečer imel zanimivo predavanje prof. Cesare Musatti, oče in starosta italijanskih psihoanalitikov, kakor ga pogosto in upravičeno imenujejo tudi zaradi častitljive starosti, saj se profesor krepko nagiba k devetdesetemu letu.
Musattija, ki bi moral v Gorici predavati že aprila letos, a je bilo zatem predavanje preloženo zaradi nenadne slabosti, ki se v teh letih kaj rada pojavi, je v dvorani pričakala predvsem mlada publika, ki je ž zanimanjem sledila njegovemu izvajanju in nizanju osebnih in strokovnih izkušenj in spoznanj, pa tudi razglabljanju, kje so meje psihoanalize in kje se pričenja psihiatrija, njegovi oceni o izkušnjah profesorja Basaglie in njegovih sodelavcev itd.
Profesorja je v dvorano pospremil genski župan dr. Scorano, še prej pa je bil na Občini deležen posebnega sprejema. Izročili so mu tudi priznanje Goriške občine. V dvorani sta uglednega strokovnjaka predstavila najprej Giorgio Del-lago, kot predstavnik KZE, zatem pa še prof. Anacleto Realdom, načelnik službe za mentalno higieno pri goriški zdravstveni ustanovi.
Profesor Musatti je v približno eno uro trajajočem predavanju skušal dokazati, kako je človekova duševnost pravzaprav zelo različna in kako se človek, v različnih situacijah in predvsem v stiku z drugimi lahko zelo različno vede. Tako recimo se lahko iz žrtve spremeni v nekakšnega sodelavca ugrabiteljev, ali vsaj skuša razumeti in o-pravičiti njihovo ravnanje. Želo zanimiv je bil s tega področja primer ugrabljenega in nato ubitega predsednika Krščanske demokracije Mora. Musatti je analizo sprememb v Moravi podzavesti opravil na podlagi sporočil v pismih, ki jih je državnik pisal svojcem iz ujetništva.
• V torek, 3. junija, je napovedana seja rajonskega sveta za Ločnik. Razpravljali bpdo o prenovi in ureditvi stavbe na dvorišču bivšega županstva ter o pripravi srečanja s predstavniki mesta Ortenberg. Seja bo ob 20.30.
Obvezno cepljenje psov
V ŠTANDREŽU PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 31. maja, prosta zabava; jutri, 1. junija, ob 16. uri slikarski ex-tempore
ob 19. uri nastop godbe iz Anhovega
in štandreške ritmične skupine.
Sledi prosta zabava. Praznovanje se nadaljuje 7. in 8. junija
Pred dobrimi tremi tedni so se na razstavišču ob Ločniškem mostu zaprla vrata za letošnjim mednarodnim blagovnim sejmom Espomego, včeraj dopoldne pa so v istih prostorih odprli novo sejemsko prireditev. Novo v vsakem pogledu: tako glede vsebine^ kakor tudi glede zamisli o poteku. Do ponedeljka bo namreč odprta razstava športnih oblačil, opreme in nasploh najrazličnejših potrebščin za športno in rekreacijsko dejavnost. Sejmu so dali ime Sporthema, na njem pa svoje izdelke razstavlja nad dvajset podjetij iz naše dežele, Veneta in tudi drugih krajev. Poleg razstavnega dela (paviljona B), velja opozoriti na zelo bogat spored spremljajočih prireditev, seveda ubranih na športno tematiko, od predvajanja filmov, do prikazovanja različnih športnih zvrsti, razstav, tekmovanj, predavanj, srečanj z znanimi svetovnimi popotniki. Pravzaprav so te prireditve na letošnji manifestaciji prevladujoče. »Začetek, vsak začetek' je težak. Na podlagi izkušenj in priporočil bomo skušali v prihodnje določiti pravo in najbolj primer i. e usmeritev.« je na včerajšnji otvoritveni slovesnosti dejal predsednik goriške Trgovinske zbornice, dr. Enzo Bevilacqua. »Cilj, ki bi ga radi dosegli je manifestacija, ki bi bila odraz življenj-
skosti in razvejanosti športa v naši pokrajini in deželi, prikaz dejavnosti, pri kateri so v veliki večini angažirani predvsem mladi in mlajši občani,« je dejal predsednik Trgovinske zbornice, ki ob tem ni pozabil omeniti, žal zelo zaskrbljujočega podatka, da je prav med mladimi v naši deželi najbolj razširjena brezposelnost.
V imenu goriške občine je udeležence na slovesnosti pozdravil župan Sca-rano, v predstavništvu pokrajinske u-prave pa predsednik Cumpeta. Deželno vlado je na manifestaciji predstavljal odbornik dr. Mario Brancati, ki je nanizal vrsto podatkov o številu športnih objektov, aktivnih športnikov in športnih društev v dežeh. Na vsakih 100.000 prebivalcev imamo v Furlaniji Julijski krajini 130 športnih objektov, nad devet tisoč oseb na vsakih sto tisoč pa se aktivno ukvarja s športom. Te številke so dvakrat večje od državnega poprečja, kar je zelo vzpodbuden podatek. V deželi deluje1 skoraj dva tisoč amaterskih športnih društev, katerih osnovni vzvod je prostovoljno delo mladih in starejših ljubiteljev športa. Brancati je dejal, da bo dežela tudi v prihodnje gmotno in organizacijsko podpirala gradnjo novih in posodabljanje starih športnih objektov s ciljem zagotoviti vsem (ne glede na
starost) enake možnosti aktivnega u-dejstvovanja v športu.
V okviru sejma Sporthema je bilo na razstavišču že včeraj več prireditev. Bogat spored je napovedan za danes, jutri in še zlasti za ponedeljek. Drevi bodo s sejmišča startali udeleženci avtomobilskega rallyja, ob 18.30 bo v konferenčni dvorani predavanje o zelo aktualni temi sponsorizacije, ob 20. uri pa bodo predvajali, na orjaškem ekranu, prenos nogometne tekme Bolgarija - Italija. Jutri zjutraj se bo zaključil avtomobilski rally, ob 10. uri bo v konferenčni dvorani srečanje s svetovnimi popotniki Fogarjem, Levijem in Khatehikianom, popoldne tekmovanje lokostrelcev, podelitev priznanj itd.
Največ zanimanja seveda velja za ponedeljkove prireditve, ki se bodo v glavnem odvijale na umetnem jezeru na Soči, pod Ločniškim mostom. Dopoldne bo tekmovanje v kajak - polu, popoldne, ob 15. uri pa bodo na Soči veslali beneški gondoljerji in prikazovali gondole in druga značilna plovila.
Makete le teh in tudi pravi primerki, so na ogled v paviljonu B.
Sejem je za obiskovalce odprt vsak dan od 10. do 21. ure.
Živinozdravniška služba pri Goriški krajevni zdravstveni enoti obvešča, da se bo v prihodnjih dneh pričelo vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini. V ta namen bodo poskrbeli za skupnnska cepljenja, ki bodo v posameznih občinah po vnaprej daloče-nem razpioredu. Cepljenje bo v tem primeru bretzplačno, lastniki, Id bi želeli pse cepiti doma ali v živinozdrav-niški ambulanti pa bodo morali plačati tako coprivo kot pioseg živinozdravnika.
Objavljamo razpx>red cepljenja po posameznih občinah, ki najbolj zanimajo naše bralce:
GORICA — pri športnem igrišču na Rojcah (med telovadnico CONI in teniškimi igrišči) : v dneh od 9. do 13., od 16. do 20. ,od 23. do 27. ter 30. junija, od 8.30 do 11. ure; 1. julija od
8.30	do 11. ure; 9., 10., 11. in 14. julija od 8.30 do 10. ure.
SOVODNJE — po cepljenju, ki je b'lo v prejšnjih dneh pri športnem i-grišču v Sovodnjah, bodo pse cepili še 5. junija od 8.30 do 10.30 pri gostilni Devetak na Vrhu in (istega dne) od
10.30	do 13. ure pri kotalkališču na Peči; v Sovodnjah bo spet cepljenje 9. julija od 11. do 12. ure pri športnem igrišču.
ŠTEVERJAN — 3. junija od 8.30 do 10.30 pred bivšo osnovno šolo; 4. junija od 8.30 do 10.30 v Jazbinah (pred gostilno), 10. junija od 11. do 12. ure spet v Števerjanu pred bivšo osnovno šolo.
RONKE — pri občinski klavnici od 3. do 6. junija med 16. in 18.30; 7. ju-
nija od 9.30 do 12. ure; 9. in 10. junija od 16. do 18.30 in 12. junija od
9.30	do 12. ure.
DOBERDOB — 11. junija od 16. do
18.30	v občinskem parku v Doberdobu; 12. junija od 16. do 16.30 na Poljanah, od 16.30 do 17. ure na Palki-šču in od 17. do 18. ure v Jamljah; 16. julija od 16.30 do 18. ure v občinskem parku v Doberdobu.
Urnikov in zbirnih mest za nekatere občine (med temi sta Tržič in Krmin) še niso določili, zato jih bomo posredovali naknadno.
Urnik trgovin
Ob 40-letnici Republike je letos 2. junija praznični dan. Zaradi tega bo —-kot sporoča Združenje trgovcev v Gorici — prišlo v teh dneh do nekaterih sprememb v umikih trgovin.
Danes, sobota, ne bo posebnih sprememb, razen za peke, ki bodo pripravili kiruha za tri dni; kot običajno bodo mesnice odprte tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času.
Jutri in v ponedeljek bodo vse trgovine cel dan zaprte. Izjemo predstavljajo cvetličarne in slaščičarne, za katere je po uvidenosti dovoljeno odprtje v dopoldanskem času, tako jutri kot v ponedeljek.
Spremembe bodo tudi v umikih avtobusov. Tako mestni avtobusi v Gorici, kot medkrajevni avtobusi APT bodo v ponedeljek vozili po voznem redu, ki velja za nedelje in praznika.
V ŠTANDREŽU PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 31. maja, prosta zabava; jutri, 1. junija, ob 16. uri slikarski ex-tempore
ob 19. uri nastop godbe iz Anhovega
in štandreške ritmične skupine.
Sledi prosta zabava. Praznovanje se nadaljuje 7. in 8. junija
V smrtni nevarnosti zaradi opeklin
Priletna upokojenka iz Ločnika je včeraj, po vsej verjetnosti zaradi neprevidnosti pri vžiganju štedilnika, dobila hude opekline po vsem telesu.
78-letna Amalia Piovesan iz Ul. San Roc di Lucinis 21 je včeraj zjutraj na svojem domu menda nameravala prižgati štedilnik s pomočjo alkohola. Hlapi so takoj nasičili zrak, tako da je vžigalica povzročila plamen, ki je priletno žensko oplazil po vsemi prednjem delu telesa. Takoj so jo prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Tu so ji zdravniki nudili prvo pomoč, nato pa odredili premestitev v oddelek za kirurško plastiko v videmski bolnišnici.
Opekline, ki jih je dobila upokojenka, so dokaj močne in razširjene po vsem telesu, od glave in obraza po celem trupu do udov. Pri pregledu so ocenili, da je na skoraj tretjini telesa dobila opekline 3. stopnje, nadaljnjih 10 odstotkov kože pa je imelo opekline druge stopnje. Zdravi se s pridržano prognozo.
razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava slikarskih del Radoslava Tadiča.
darovi in prispevki
Tudi letos pobuda Počitnice v bazenu
Društvo Gorizia nuoto bo tudi letos pripravilo zanimiv športno rekreacijski program v poletnih mesecih, namenjen predvsem mladincem med šestim in štirinajstim letom. Pripravljajo dvotedenske tečaje plavanja in rekreacije, z naslovom Počitnice v bazenu. Tečaji se bodo pričeli že 16. junija, trajali pa bodo do konca avgusta.
Dejavnost se bo v glavnem odvijala v dopoldanskem času, od 8. do 12.30, pod vodstvom strokovno usposobljenih inštruktorjev.
Pri društvu Gorizia nuoto pripravljajo v poletnih mesecih tudi tečaje plavanja za odrasle.
Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu društva, Ul. Ca-podistria 8 (tel. 32248).
Rajonski svet v Podturnu spet zahteva odprtje pošte
Rajonski svet za Podturn in Sv. Ano je pred kratkim ponovno razpravljal o vprašanju, ki je sicer na dnevnem redu že vrsto let, to je predvsem odprtje poštnega urada in tudi lekarne na tem območju. Rajonski svet je sprejel stališče občinske uprave, ki je naklonjena taki rešitvi, vendar to še ni dovolj, da bi v kratkem prišlo do realizacije nove pošte.
Tudi ravnateljstvo poštne uprave je izrazilo pripravljenost; da ugodi žulji prebivalstva, vendar naj bi prostore oskrbela občina. In prav okrog tega se menda suče razprava. Kot kaže, nima goriška občina na območju rajona, kjer živi nad šest tisoč prebivalcev, primernih prostorov, ki bi jih lahko odstopila pošti. Po drugi strani pa menda ni bilo vprašanje pravilno postavljeno ob gradnji novega pradajnega centra. Tako izhaja iz poročila za tisk, ki so nam ga poslali.
Po mnenju rajonskega svete bi morala poštna uprava, ki skrbi za javno službo, sama poskrbeti za ureditev poštnih uradov. Ob prerekanju, kdo naj poskrbi za prostore, so Podtumci seveda še zmeraj brez ene osnovnih javnih storitev.
Celovit načrt ERSA
Zbiranje vremenskih podatkov je lahko v pomoč kmetijstvu
Požar v podružnici SIP zaradi kratkega stika
Pred časom smo poročali o pobudi rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in štmaver, da bi na tem območju namestili štiri manjše naprave za stalno merjenje temperature in vlage. Namestitev naprav bi lahko pomagala predvsem kmetom, ki bi na osnovi stalnega nadzorstva nad spremembami meteoroloških razmer lahko v pravem trenutku posegali s škropljenjem trt in nasploh proti zajedalcem.
Celovit agrometeorološki načrt, ki bi zajemal vso deželo, ima v programu deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Njen predsednik Del Gobbo je pred kratkim imenoval posebno komisijo, ki naj bi skrbela za praktično izvedbo celotnega programa. Načrt je dokaj preprost, prav zato pa je njegova uresničitev toliko bolj potrebna.
Zbiranje, analiza in nato posredovanje podatkov lahko omogočijo kmetom primemo poseganje v pravem trenutku. S tem se torej daje možnost učinkovitejšega poseganja proti zajedalcem, v trenutku, ko se razvijajo, hkrati pa se tudi zmanjša količina strupov in drugih snovi, ki predstavljajo nevarnost za okolje in pristnost pridelkov.
Poseg ERSA, ki sledi zgledu mnogih dežel predvsem na italijanskem Severu, naj bi se vključeval tudi v priza-
devanju za skupni italijansko - jugoslovanski sistem za zaščito pred točo. Meteorološke naprave bi namreč tudi v tem pogledu lahko nudile koristne informacije.
Želeti je, da bi program uresničili v najkrajšem času. Skupina tehnikov, ki jo poleg agronomov, funkcionarjev in meteorologov sestavlja tudi skupina izvedencev iz Emilie Romagne, kjer so na tem področju nabrali že precej izkušenj, je svoje delo že pričela z oceno sedanjega stanja, kateri bo sledil predlog za čimbolj smotrno nameščanje novih naprav.
Prepoved prometa na Kalvariji
V Zvezi z avtomobilskim rallyjem, ki se bo odvijal danes in jutri na območju Krasa in Brd, je goriški župan izdal ukaz o prepovedi prometa po cestah na območju Kalvarije. Ukrep bo veljal od 22. ure danes do 9.15 jutri.
• Doberdobska občinska uprava bo danes ob 18. uri, ob 40-letnici republike, poklonila učencem in vzgojiteljem osnovnih šol v občini dvojezično itabjansko ustavo.
Kratek stik v stroju za fotokopiranje, ki so ga p<redsdnočnjim verjetno pozabOi izklopiti, je včeraj povzročil požar in precejšnjo škodo v uradih goriške podružnice telefonske družbe SIP v Ul. Crispi. Da nekaj ni v redu, so okrog 7.50 opazili prvi uslužbenci ob prihodu na delovno mesto, ko so videli, da iz upravnih uradov uhaja gost dim. Poklicali so gasilce, ki so v kratkem času pogasili že grozeče zublje.
Sledilo je ugotavljanje škode, ki je — kot rečeno — precejšnja. Čeprav se ogenj ni razširil na druge prostore, so plameni oplazili stene, ki so zaradi gostega dima precej počrnele. Poleg tega je ogenj tudi delno poškodoval opremo v uradu, kjer je bil stroj za fotokopiranje. Le-ta je seveda uničen. Točno škodo šele ocenjujejo, menda pa znaša nekaj milijonov lir.
Bencin brez svinca
Kot smo že poročali so na nekaterih črpalkah v Jugoslaviji že začeli prodajati bencin brez svinca, ki ni škodljiv za okolje. Zaradi tega ga imenujejo »zeleni, bencin«. V Sloveniji, denimo, takšen bencin (liter stane okoli 18 tisoč 100 starih dinarjev) prodajajo v Lescah na Gorenjskem, v Šentilju in Štrihovcu 'ob meji z Avstrijo, v Ljubljani na Celovški cesti, v Šempetru pri Celju, na črpalki v Kozini
in v Luciji pri Portorožu. Po zagotovilih trgovskega podjetja Petrol iz Ljubljane bodo bencin brez svinca čimprej začeli prodajati tudi na črpalkah v Rožni dolini pri Novi Gorici, v Šempetru in v Ajdovščini, (m. d.)
Šoferki ranjeni v trčenju
Včeraj dopoldne okrog 11.30 je na državni cesti proti Trstu, tik pred mirenskim letališčem, prišlo do trčenja, v katerem sta se lažje ranili dve dekleti. 21-letna Patrizia Floreancig iz Gorice, Andrena della Pergola 12, se je s fiatom 127 peljala v smeri proti Trstu, za njo pa je vozil Volkswagen golf, ki ga je upravljala 26-Jet stara Marina Macor, prav tako iz Gorice, Ul. Tuma 9.
Voznica fiata je nameravala zapeljati na levo, proti enemu od bližnjih komercialnih podjetij. Njenega namena ni opazila Macorjeva, ki se je silovito zaletela v fiat.
V nesreči sta bili obe vozili skoraj uničeni, šoferki pa sta se izmazali brez hujših poškodb. Marina Macor je dobila udarec v levo koleno in bo okrevala v petih dneh, osem dni pa se bo zdravila Patrizia Florean-cig, ki je poleg udarca v koleno dobila tudi nekaj odrgnin na čelu.
Ob 15-letnici smrti Franca Floreni-na, daruje družina Florenin 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Vilka Nanuta darujejo ravnateljica Mirka Brajnik ter tajnici Darinka in Lilijana ter Milena, Sergij, Tuša in Lidija 70 tisoč lir za OK Val.
čestitke
Na skupno pot stopata JOŽKO TER-PIN in SERENA. Vse najboljše jima ob tem kličejo prijatelji iz KD Briški grič.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II mostro di Firenze«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »II mio nemico«-
VITTORIA 17.30—22.00 »Ragazzine vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Spie come noi«.
COMUNALE 17.30-22.00 »Očka na službenem potovanju«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00, 20.00 »Komandos 22. ci-mirke«.
DESKLE 19.30 »Jane, kraljica giungle«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Fulvio (Ressi iz splošne bolnišnice v cerkev in na
pokopališče v Podgori.
Okolja ne ogroža samo radioaktivno žarčenje
V Sovodnjah razprava o vzrokih odmiranja borovcev na našem Krasu
Zanimiv ekološki predlog
Alternativa okuženi zemlji je v biološkem kmetijstvu
Človeštva ne ogroža samo atomska-nevarnost, čeprav so dogodki v Černobilu v tem trenutku najbolj aktualni. Dejstvo je, da se - kljub vse glasnejšim Protestom na eni strani in lepim oblju-ban na drugi - o nujnosti varstva življenjskega okolja, nadaljuje zastrupljanje zraka, vode, zemlje. Velikokrat v imenu sodobne kmetijske pridelave, kakor priča dogodek o katerem je prav te dni govor v Lombardiji, kjer so na širšem območju ugotovili v podtalnici veliko koncentracijo herbicida. V petih občinah so zato prepovedali uporabo vode. Podobni primeri so Pravzaprav na dnevnem redu.
Včasih, mogoče preveč naivno, mislimo, da v naših krajih ni take neposredne nevarnosti, saj ni v bližini večjih industrijskih objektov, ki jih poleg avtomobilov in tovornih vozil uvrščajo med glavne onesnaževalce zraka. Tudi kmetijstvo menda še nima takih značilnosti, kakor mogoče drugod v državi. Kaže pa, da bo treba tako mnenje spremeniti. Razlogov za to je kar precej. Tudi zato, ker so naši kraji pod blagoslovom" zračnih gmot, ki prihajajo z zahoda in jugozahoda in med Potovanjem seveda sprejmejo dovolj strupenih plinov in drugih okolju in zdravju nevarnih snovi nad raznimi industrijskimi centri. Ob dežju se te snovi skupaj z vodo seveda sesedajo tudi v naših krajih.
O tej aktualni problematiki so razpravljali na sinočni seji sovodenjskega občinskega sveta, ki je po daljši razpravi izglasoval tudi dokument, ki ga bodo dostavili Krajevni zdravstveni enoti, deželni vladi, goriški pokrajinski upravi ter raznim državnim službam.
V uvodnem delu, v katerem se omenjajo dogodki v Černobilu, so navedene nekatere ugotovitve. »Čeprav je nevarnost okužbe z radioaktivnimi elementi v tem trenutku najbolj aktualna, ne bi smeli ob tem pozabiti tudi na druga vprašanja s področja človekovega okolja, ki so morda na prvi pogled manj nujna in manj nevarna, utegnejo pa imeti, v daljšem roku, Precej težke posledice, če ne bodo pravočasno sprejeti in izvedeni pri-nierni ukrepi«.
Občinski svet opozarja na pojav splošnega odmiranja borovcev na Goriškem Krasu in tudi na sosednjih ob-uiočjih v Sloveniji. Pojav, ki se je pričel pred približno dvema letoma in ki mu doslej' niso namenili v pristojnih siužbah dovolj pozornosti in zato tudi niso bili ugotovljeni razlogi propadanja te drevesne vrste. Zaskrbljujoče je J^di dejstvo, da se v zadnjem času sumijo tudi brini in druge vrste iglavcev, brin pa ima od nekdaj domovinsko Pravico na kraškem območju. Torej smo po vsej verjetnosti priča zelo velikim spremembam glede kakovosti Zfaka in tal.
Stopnjevanje onesnaženosti bi utegnilo v prihodnjih letih imeti še drugačne posledice in povzročiti odmiranje tudi listavcev, ki so po splošnih ugotovitvah v glavnem odpornejši onesnaženemu zraku.
»Navsezadnje ne gre samo za rastline in drevesa«, ugotavlja sovodenjski občinski svet v dokumentu. »Tu živimo, v istem okolju, tudi ljudje, ki vdihavamo isti zrak, ki smo v glavnem podvrženi vplivu istih elementov in spojin«.
»Ni namen povzročati dodatnih alarmizmov, spričo posledic, ki so še prisotne zaradi sesedanja radioaktivnih snovi, vendar po drugi strani ne moremo mirno čakati, kaj se bo zgodilo z našimi gozdovi«, piše v dokumentu, ki v zaključnem delu obsega vrsto zahtev in predlogov o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno sprejeti. Občinski svet pa od pristojnih organov zahteva predvsem hitro in točno informacijo, če obstaja omrežje za ugotavljanje stopnje onesnašenosti zraka in tal, kakor redno deluje, če so bili sprejeti primerni ukrepi, da se ugotovi razlog
Pred dvema tednoma se je v Kopru odvijalo letošnje 14. Dijaško obmejno srečanje Primorske. Srečanje je letos zadobilo še poseben značaj množičnega mladinskega praznika, saj so se ga poleg dijakov iz vseh središč slovenske Primorske, slovenskih dijakov iz Trsta, Gorice in Celovca udeležili tudi dijaki nekaterih tržaških in goriških italijanskih višjih srednjih šol.
Skupno je na letošnjem srečanju sodelovalo okrog dva tisoč dijakov, nekaj več kot polovica pa jih je nastopila na raznih tekmovanjih. Dokaj pester je bil tudi program tekmovanj, saj so se dijaki med seboj pomerili ne samo v ducatu športnih disciplin, pač pa tudi v nešportnih tekmovanjih. Tako so svoje umetniške in druge sposobnosti lahko preizkusili na fotografskem, slikarskem in literarnem natečaju, pa še v tekmovanjih gledaliških predstavitev, kantavtorjev, šolskih glasil in v računalništvu.
O njihovih vtisih z letošnjega obmejnega dijaškega srečanja smo se pogovorili s skupino goriških dijakov, ki so sodelovali na DOSP v Kopru. Na naša vprašanja so odgovarjali Raffaela Zavadlav iz 2. in Aleš Fajt iz 5. razreda trgovske šole Ivan Cankar, ki sta tekmovala v ženski oz. moški odbojki, ter dijaki gimnazije—liceja Primož Tru-
za odmiranje drevesnih vrst in končno tudi informacijo, kolikšen delež bi pri celotnem pojavu utegnila imeti termoelektrarna v Tržiču. Ker gre za vprašanje, ki zadeva večje število občin, občinski svet v Sovodnjah predlaga tudi, naj bi vlogo koordinatorja pri obravnavi tega vprašanja, prevzela pokrajinska uprava.
Poletni središči za otroke
Goriška občina bo tudi letos organizirala dve poletni središči za otroke med 6. in 14. letom starosti. Prvo bo delovalo v zavodu Cenassi od 23. junija do 30. avgusta, drugo pa v vrtcu v Ul. Romagna od 1. julija do 22. avgusta.
Prijave sprejemajo v torek, 3. junija, in v sredo, 4. junija, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v zavodu Cenassi. Prednost pri sprejemu imajo otroci iz družin, v katerih sta oba zakonca zaposlena.
bar, Andrej Bolčina, Dimitrij Roner (oba iz 3. liceja), Dušan Košuta (1. licej) in Valentina Pavio (5. gimnazija). Dimitrij in Dušan sta tekmovala v košarki, Andrej je sodeloval pri fotografskem natečaju, Valentina pa se je pomerila v tekmovanju mladih literatov.
Končni obračun je bil za goriške slovenske šole razmeroma zadovoljiv, saj so se v letošnji dokaj močni konkurenci uvrstili nekje na sredini končne lestvice. V nekaterih tekmovanjih pa so bili uspehi res vredni omembe. Tako nam je Raffaela povedala, da so dekleta v odbojki osvojila končno 4. mesto, potem ko so premagala Postojno in Ajdovščino in izgubile šele z močno ekipo Kopra. Koper je prekrižal račune tudi odbojkarjem v moški konkurenci, nam je povedal Aleš. Naši fantje so v tem tekmovanju prišli do finala, kjer so izgubili s tesno razliko. Malo nižje, a upoštevajoč močno konkurenco vseeno dobro, so se uvrstili košarkarji, ki so zasedli končno 5. mesto. Dušan in Dimitrij sicer s tem nista bila najbolj zadovoljna. Predvsem Dimitrij se je pritožil zaradi prisotnosti italijanskih šol, s čimer se je precej zaostrila konkurenca v tem tekmovanju, pa tudi tekmovalni pogoji — je dejal — niso bili idealni, saj so igrali na odprtem pod dežjem in brez sla-
Posledice jedrskega okuženja, ki smo jih občutili tudi v vsakodnevni prehrani, so naenkrat močno povečale pozornost ljudi na vprašanje povezave med ekologijo in zdravjem. Ne gre le za radioaktivnost ali za patološke primere kot je metanol v vinu ali okuže-vanje vodovodov z industrijskimi odplakami. Vprašanje ima širše razsežnosti in zajema pojmovanje odnosa z naravo, ki ga ima človek tudi v kmetijstvu, gospodarski panogi, ki je z naravo najbolj povezana in od nje odvisna.
Te ugotovitve so iznesli poročevalci na srečanju o biološkem kmetijstvu, ki ga je te dni priredil krožek Micron C v Gorici. Dr. Liviana Leita z videmske fakultete za agronomijo je povedala, da je okuženje zemlje doseglo skrajno zaskrbljujoče meje: viri okuženja so razni organski strupi, ki jih sodobno kmetijstvo uporablja proti žuželkam in zajedalcem, kemijski pripomočki in pa težke kovine, ki se iz raznih virov okuženja zbirajo prav v zemlji. Intenzivno izkoriščanje zemlje in kopičenje škodljivih snovi izčrpuje zemljo, tako da imamo na svetu vsako leto 5 milijonov hektarov rodovitne zemlje manj.
Kaj torej storiti? Odgovor je v biološkem kmetijstvu, pravi Adriano Del
čilnic. Sicer so to problemi, ki nastanejo zaradi množičnosti srečanja, saj so številna vzporedna tekmovanja prisilila prizadevne organizatorje, da so izrabili res vsako razpoložljivo športno napravo.
Zanimiva je bila za Andreja izkušnja na fotografskem natečaju. Povedal nam je, da se s konjičkom fotografiranja ukvarja v prostem času. Precej slik je posnel na potovanjih po Evropi, rad pa slika tudi doma, kjer ima možnost še za tehnično zahtevne poskuse. Čeprav fotografiranje ne sodi med učne snovi, je bila uvrstitev te dejavnosti med tekmovanja na DOSP zanimiva izkušnja, saj je lahko primerjal svoje dosežke s posnetki, ki so jih predstavili drugi slovenski in italijanski dijaki.
Dijaki obeh narodnosti so sodelovali tudi na literarnem natečaju, nam je povedala Valentina. Tema je bila poljubna, zato je ona izbrala pravljico. Čeravno se ni uvrstila med ožjo skupinico najboljših, je s svojim nastopom vseeno zadovoljna. Zmagati bi bilo nemogoče, nam je povedala, saj je svoje spise predstavilo precej maturantov. Mlada Valentina pa bo gotovo imela v prihodnjih letih še čas, da se na DOSP ovenča z literarno slavo.
Z nekoliko deljenimi mnenji so nam dijaki odgovorili na vprašanje, kaj
Fabro, predsednik Furlanskega konzorcija bioloških poljedelcev, ki v videmski in goriški pokrajini združuje okrog 80 bioloških kmetij.
Biološko kmetijstvo v bistvu ni nobena novost. Njegovo izhodišče je v zavračanju uporabe kemijskih pripomočkov, ki so lahko vir okuženja. Zato se biološki kmetje poslužujejo preizkušenih tradicionalnih tehnik: od rotacije kultur, do zavračanja monokultur, pa do prisotnosti živine na kmetiji, ki zagotavlja potrebno naravno gnojilo. Kmetija naj bo po tem pojmovanju Živ organizem z vsemi možnimi udi in okolji. To pa ne pomeni nekega zastarelega, skoraj idiličnega pojmovanja kmetijstva. Biološki kmetje se danes opirajo na najnovejše znanstvene raziskave in sprejemajo tiste njihove rezultate, ki ne predpostavljajo nekakega roparskega odnosa do zemlje.
O izkušnjah biološke kmetije pri terapevtski skupnosti La tempesta v Gorici je govoril agronom dr. Flavio Montanino, dr. Mario Gregorič z videmske univerze pa je pritrdilno odgovoril na vprašanje, če so danes biološke kulture rentabilne in nudijo možnost prodora na tržišče.
mislijo o razširitvi dijaškega srečanja tudi na italijanske vrstnike iz Gorice in Trsta. Andrej je to novost ocenil pozitivno kot znak, da italijanski dijaki skušajo vzpostaviti nove prijateljske zveze z nami Slovenci. DOSP je torej po njegovem izzvenel kot poskus premostitve meje in vsakršne oblike ločevanja. Dimitrij je po drugi strani obžaloval, da je z razširitvijo srečanje izgubilo značaj vsakoletnega srečanja med slovenskimi dijaki, malce pa ga je žulilo tudi to, da se je zaostrila konkurenca v tekmovanjih, zaradi česar se boji, da ne bi naši dijaki v prihodnjih letih izgubili voljo do sodelovanja na srečanju, na katerem ne bi mogli več žeti mnogih športnih uspehov.
Zanimiv predlog je iznesel Dušan, ki načelno ne zavrača sodelovanja italijanskih šol, meni pa, da bi bilo treba italijanske dijake bolje seznaniti s pomenom, ki ga srečanje ima za slovenske dijake, za katere ni zgolj tekmovanje, pač pa nekaj več. To informiranje je morda bilo letos še nekoliko pomanjkljivo, prav pa bi bilo, da bi prihodnje leto, ko naj bi srečanje priredili skupno prav Gorica in Nova Gorica, posvetili temu vprašanju večjo pozornost, so nam povedali dijaki.
(m.m.)
Goriški dijaki o letošnjem 14. DOSP v Kopru
Čeprav brez zmage je bila izkušnja zanimiva
Kako smo pri nas doživljali problem jedrske kontaminacije
Ob dezorganizaciji tudi pomanjkljivo informiranje
Mineva mesec dni, odkar se je nad baše kraje zgrnil černobilski oblak. Nevidna, a zato toliko bolj zahrbtna bevarnost, ki je nenadoma vdrla v naš sakdan v obliki prepovedi uživanja ^Menjave in pitja mleka — jedi, ki so b vedno veljale za sinonim zdrave, baravne prehrane — je v glavnem j bio. Seveda nam ostajajo sledovi potopov, s katerimi smo se hočeš no-bs morali seznaniti v teh tednih: v Jeku in mlečnih izdelkih je še nekaj In ■ k' Pa (nain zagotavljajo) bo kma-■ Zginil; težje bo s stroncijem in cezi-bt ki sta že zašla v marsikateri člen ase prehrambene verige in s kateri-1 a bomo morali računati nekaj deset-v bj, saj se prisotnost teh snovi zmanj-ba polovico v 28 oz. 30 letih.
q kot problem našega prisiljene-t„ bodočega sožitja s sevanjem, za ka-j^jjbga se bodo morali zanimati zdrav-vaKl' ie v trenutku, ko je najhujša ne-^^bost mimo, aktualno vprašanje,
izi S.° Pristojni organi reagirali ob jjjbbini situaciji, ki je nastala z mno-ih ^kontaminacijo. Polemike, kritike
situaciji, ki je nastala z mno-•Jfbo kont
bi JJbtožbe, so — goste kot radioaktiv-ki j ci — že pričele padati na oblasti, šfit°„v Italiji odgovorne za civilno za-Ce, 0' Lagali ste nam, minimizirali ali (}a 0 Ponarejali podatke, zagotavljali, Lila?-1 nevamosti, ko pa je v resnici k0 ' Precej je bilo takih očitkov, brž ?atn ° Pr^L na dan neuradni, a prav bih Verohostojnejši podatki o resnič-Tpk ruv°jih, ki jih je doseglo sevanje, tistj |P0<^atkov niso demantirali niti tik -ISo se šo kak dan prej širokous-j Pomirjujočimi zagotovili, kem utem oziru bilo pri nas na Goriš-b®] bolje? Poglejmo, kaj se je v
tem času dogajalo (dobesedno in v prenešenem pomenu) nad našimi glavami.
V Gorici so prisotnost prvih delcev izmerili že v dežju v noči med 29. ip 30. aprilom: še isti dan so v Sloveniji kot prvi ukrep odsvetovali pitje deževnice, zaskrbljujoče vesti pa so že prihajale tudi z bližnje Koroške. Kaj pa v naši deželi? Molk! Čeprav je sevanje v zraku doseglo pri nas višek okrog 1. in 2. maja, smo morali počakati, da se je oblak počasi zavalil do Rima, kjer se je končno minister Degan opogumil in (zagotovilom civilne zaščite navkljub) izdal odlok o prepovedi uživanja mleka in sveže zelenjave.
Toda ob zmedi na zelenjadnih tržnicah krajevni kronist ni mogel v naslednjih dneh zabeležiti ničesar, nobenega podatka, razen seveda zagotovil civilne zaščite, da je stanje pod nadzorstvom in da pri nas ni neposredne nevarnosti ter da so ukrepi zgolj previdnostnega pomena. Kako je bilo stanje pod nadzorstvom smo se lahko prepričali, ko je deželni odbornik za zdravstvo nekaj dni kasneje uradno priznal, da vse do 5. maja niso razpolagali s podatki za naše kraje, ker pač ni bilo mogoče odpošiljati primerkov v rimske "uradne" laboratorije.
Tedaj smo prvič zaslutili, da je stanje hujše, kot so nekateri hoteli prikazovati. Vendar točnih podatkov še ni bilo. Prve številke o stanju na Goriškem smo lahko v našem dnevniku posredovali šele 7. maja, istega dne, ko je ljubljansko Delo ugotavljalo, da se
je radioaktivnost v zraku v primerjavi s 1. majem zmanjšala že za 20 krat. Cel teden, ko je bilo okuženje najhujše in ko bi se bili s pravočasnimi informacijami prebivalci lahko primerno zavarovali, nismo razpolagali s podatki o dejanskem stanju pri nas.
Kje tiči krivda za to? Nedvomno v manjkanju primernih struktur za :rjenje radioaktivnosti. Na Goriš-m so lahko aktivirali le štiri postaje merjenje sevanja v zraku. Od teh so , razen tiste v Romansu, opremljene inštrumenti, ki so — po besedah ikcionarja deželnega gasilskega in-sktorata — primerni za merjenje lo močnega sevanja, kakršno bi ugo-djali v primeru atomskega napada našo deželo. V pokrajini tudi ni la-ratorija za zdravstveno fiziko. Prav laboratoriji so bili drugod najbolj rgocen vir informacij.
Civilna zaščita na goriški Prefekturi zato prejemala podatke z dokajšnjo nudo, saj so morali primerke odpo-jati v laboratorij tržaške KZE in v >oratorij ENEA v Rimu. Samo poda-iz slednjega pa so bili "uradni", m da drugih — kot so nam večkrat vedali na Prefekturi v tistih dneh — ;o smeli upoštevati in posredovati
Tu pa se postavlja poleg vprašanja zamud tudi problem verodostojnosti. Prvi podatek o merjenju pri tleh na Goriškem smo časnikarji iz tega uradnega vira prejeli šele 10. maja, ta podatek pa je bil za štirikrat manjši od vrednosti (povprečnih, ne najvišjih), ki so jih že nekaj dni ugotavljali v laboratoriju za zdravstveno fiziko v Trstu.
Pisec teh vrstic se je tako znašel tudi pred vprašanjem, ki zadeva poklicno etiko. Naj se omeji na podatke, ki nosijo uradni pečat državnih organov ali naj objavi številke, ki so mu jih — proti ukazom z vrha, češ da so podatki tajni — posredovali raziskovalci iz javnih zdravstvenih struktur? Nekateri kolegi so izbrali prvo rešitev in so se tako obdržali na pomirjujoči valovni dolžini uradnega minimiziranja.
Podpisani je izbral drugo varianto. V prepričanju, da krčmarjeve besede-niso najbojše jamstvo za kvaliteto vina, ki se toči v krčmi, je menil, da tudi podatki državne ustanove, ki je zadolžena za gradnjo jedrskih elektrarn, niso morda najbolj objektiven vir inforamcij o nevarnosti, ki jo je povzročila eksplozija podobne elektrarne, čeprav v drugi državi. To toliko bolj, ko so dan za dnem iz zdravstvenih laboratorijev, univerz in neodvisnih znanstvenih ustanov prihajali podatki, pod udarci katerih se je rušil zid molka, ki ga je zgradilo uradno (dez)informiranje.
Seveda, povedati, da so podatki oblasti pomanjkljivi in netočni, da mimo uradnih zagotovil obstaja določena nevarnost, da glavna skrb organov, ki so zadolženi za civilno zaščito, ni bila zavarovati zdravje državljanov, pač pa ohraniti za vsako ceno "javni red" in — zakaj ne? — italijanske jedrske centrale, vse to lahko ustvarja med ljudmi zaskrbljenost in paniko. Toda je za paniko kriv kdor skuša iskati in posredovati javnosti čimbolj objektivne podatke o dejanskem stanju, tudi
če so ti podatki zaskrbljujoči, ali kdor skuša bolj ali manj zainteresirano prikrivati te podatke? Bolj kot številke o visoki radioaktivnosti so v ljudeh povzročali paniko nezanesljivost uradnih podatkov, zmeda in neučinkovitost med oblastmi, očitna protislovja med ukrepi in uradnimi zagotovili. Kaj si človek lahko misli o ministru, ki najprej svečano zagotavlja, da se je radioaktivnost v zraku komaj podvojila, ' .ato pa posredno prizna, da je bila v severni Italiji 2. maja 250 krat večja kot 11. maja (iz primerjave med uradnimi podatki civilne zaščite za omenjena dneva, op. ur.)?
Civilna zaščita je v Italiji (in Goriška je v tem pogledu vse prej kot izjema) pokazala naravnost nepojmljivo mero nepripravljenosti in dezorganizi-ranostiv državi, ki tudi sama gradi jedrske centrale in mora potemtakem računati na možnost dosti hujše kontaminacije na lastnem ozemlju, kot jo je doživela po eksploziji v 2000 kilometrov oddaljenem Černobilu. Prav tako nepojmljivo pa je obnašanje vseh tistih, ki v tej situaciji niso skušali kritično obveščati ljudi o resničnem stanju in jim posredovati osnovne informacije o nevarnosti sevanja in možnostih zavarovanja pred njim. Slabo so se v tem mesecu izkazali številni (morda zainteresirani) znanstveniki, pa tudi večina sredstev množičnega obveščanja, ki so se odpovedala kritični funkciji informiranja, po kateri bi se demokratični sistemi morali razlikovati od totalitarnih.
MARKO MARINČIČ
Pred današnjo tekmo proti Bolgariji Tardelli na klopi, Rossi in Ancelotti na tribunah
BEARZOT PRESENETIL S POSTAVO
Sedaj gre pa zares! Na stadionu Azteca v Ciudad Mexicu si bosta drevi ob 20. uri stali nasproti reprezentanci Italije ter Bolgarije in tako otvorili 13. nogometno svetovno prvenstvo,
Italija je svetovni prvak, Bolgarija pa je v zadnjih letih zelo napredovala in se na svetovno prvenstvo uvrstila z zmago v zahtevni kvalifikacijski skupini, v kateri so bili še Francija, Jugoslavija, NDR in Luksemburg. Kaj torej lahko pričakujemo od današnje premiere?
TAKO V SKUPINI A
Danes, 31.5., ob 20.00 v Ciudad Me-
xicu: Italija - Bolgarija; 2.6. ob 20.00
v Ciudad Mexicu: Argentina - Južna Koreja; 5.6. ob 20.00 v Puebli: Italija - Argentina; ob 24.00 v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Južna Koreja; 10.6. ob 20.00 v Puebli: ItaUja - Južna Koreja; ob 20.00 v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina.
Italija prihaja na mundial s predznakom enega izmed nogometnih velikanov, medtem ko Bolgarov nihče preveč resno ne upošteva. Toda razlika med ekipama gotovo ni taka, da bi Italija lahko pričakovala lahko delo in zanesljivo zmago. V bolgarski vrsti je nekaj nogometašev, ki bi si jih želel vsak selektor, med njimi pa velja posebej omeniti napadalca Geto va, ki bo trd oreh za ita-
lijansko obrambo in posebej za Vier-chowoda, ki b,o verjetno zanj zadolžen.
Italijjanska reprezentanca se po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v Španiji tudi ne more pohvaliti z velikimi rezultati. Bearzot je v številnih prijateljskih tekmah iskal u-strezno reprezentanco, koliko je v tem uspel, bo pokazala že današnja tekma.
Dan pred tekmo je Bearzot poja-
ITALIJA — BOLGARIJA
20.00; Ciudad Mexico, stadion Azteca
POSTAVI
ITALIJA: Galli, Bergomi, Ca-brini. De Napoli, Vierchowod, Scirea, Conti, Bagni, Galderisi, Di Gennaro, Altobelli.
BOLGARIJA (verjetna postava) : Mihajlov, Petrov, Arabov, Dimitrov, A. Markov, Sadkov, Sirakov, Kostadinov, Getov, I-skrenov, Mladenov.
SODNIK: Fredrikkson (Švedska).
snil tudi vse dileme v zvezi s sestavo ekipe za drevišnjo tekmo. Na otvoritvi ne bo Rossija, Tardellija in Ancelottija. Bearzot je dal prednost mlajšim, Tardellija je postavil na klop, Rossi in Ancelotti pa si bosta drevišnjo tekmo ogledala s tribun. Stanje v italijanski reprezentanci je mirno, Bearzot in nogometaši so zmerni optimisti, čeprav vsi poudarjajo, da bo potrebna izredna
previdnost, da ne bi doživeli neprijetnega presenečenja.
Novic iz bolgarskega tabora je manj, saj bolgarski selektor Vucov in njegovi igralci ne dajejo izjav za tisk. Ve pa se, da je znal Vucov svoji ekipi vcepiti prepričanje, da se ne sme bati nobenega nasprotnika. V Mehiki je svojo ekipo pripravljal v največji tajnosti in odigral le dve prijateljski tekmi za zaprtimi vrati in v drugi tekmi s 4:1 premagal Urugvaj. O nasprotnikih na mundialu je Vucov dejal, da ceni Italijo in Argentino, vendar se ju ne boji, temveč se morata Italija in Argentina bati Bolgarije, ki v srečanjih z njima nima kaj izgubiti.
Kakorkoli že, verjetno lahko zapišemo, da je Italija drevi V rahli prednosti. Če zaradi drugega ne zato, ker ima več mednarodnih izkušenj, je trikratni svetovni prvak in ima v svojih vrstah več kvalitetnih nogometašev. Vse to bi moralo zadoščati (ob primerni borbenosti) za uspešen start italijanske reprezentance.
Tudi prazni stadioni skrbno zastraženi
CIUDAD MEXICO — Organizatorji mundiala ne štedijo z varnostnimi u-krepi, saj so stadioni zastraženi, tudi ko ni na njih žive duše (na sliki AP stadion Azteca). Verjetno previdnost pred morebitnimi atentati ni odveč, vendar morda tudi nekoliko pretiravajo. Na pregledni tekmi Nemčije je bilo na primer okrog 4 tisoč gledalcev, le malo manj pa je bilo varnostnih sil. Nad stadionom je vseskozi brnel helikopter, a na strateških točkah, so bili ostrostrelci. Marsikomu je že šinilo v glavo, da Mehikancem ne gre povsem za varnost, ampak za brezplačen ogled tekem.
Marfeliini: konec mundiala CIUDAD MEXICO — Po zdravniških pregledih v bolnišnici prestolnice so reporterju RAI Nandù Martellini-ju ugotovili motnje na srcu. Da bi ne tvegal komplikacij, je Martellini sklenil, da se vme v Italijo.
Pred jutrišnjo tekmo Brazilija-Španija
Zrahljani živci
SPORED PO TV
Danes
19.00	Otvoritev KP
20.00	Italija - Bolgarija Rai2, KP, LJ
Jutri
12.30 Italija - Bolgarija (p) KP
20.00	Brazilija - Španija Rail, KP, LJ
24.00	Francija - Kanada Rai2, KP
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
GUADALAJARA — Težko breme briljantne nogometne tradicije vnaša v vrsto Brazilije vse večjo zmedo in v samem vodstvu verjetno želijo, da bi se turnir... začel pred dnevi. Dejstva bi tako končno pustila prostor ugibanjem.
Brazilsko delegacijo so obiskali Pe-lè. Žagalo in Jairzinho, imena, ki v nogometnem svetu nekaj pomenijo. Obisk pa ni bil vezan z izrazi solidarnosti, temveč z ostrimi kritikami sedanjemu trenerju in posebno celotni nogometni organizaciji.
Žagalo kot trener ekipe, ki je v Mehiki pred 16 leti zmagala, je o Ži-
cu dejal, da je povsem nepripravljen za nastop v državnem dresu z ozirom na njegovo krhkost. Po mnenju Žagala bo Žico proti Španiji veliko tvegal. Bolj primeren bi lahko bil proti Alžiriji v drugi tekmi Brazilije. Sam Žico je izjavil, da že misli na leta ko ne bo več igral nogomet in da želi posnemati brata, ki je trener.
Jairzinho je povedal, da je Brazilija tehnično najboljše, je pa v veliki zamudi glede telesne priprave.
Nase je opozoril tudi Pelè, ki je ponovil svojo pripravljenost, da se vrne na nogometna igrišča.
MEMO TREVISAN - včeraj in danes
Z Bolgari previdno
Memo Trevisan je ena najvidnejših osebnosti tržaškega nogometa. Kot igralec je skoraj 20 let nastopal v A ligi za Triestino, Genoo in druge postave, dvakrat je oblekel dres državne reprezentance (3:2 proti Nemčiji in 1:1 z njegovim golom proti Madžarski), kot trener pa je vodil vrsto ekip od Triestine do Cestne, Pise in drugih. Njegova igralska doba se je začela pred približno 50 leti, trenerska pa se je zaključila leta 1983. Kot trener je zašel tudi v krog državnih reprezentanc. Leta 1978 je bil Bearzotov pomočnik v Argentini, štiri leta kasneje pa je v Španiji opazoval bodoče nasprotnike Italije. Ukvarjal se je tudi z mladinskimi vrstami under 21 in under 23.
Trevisan je slikovito primerjal nekdanji nogomet z današnjim. »So tedaj igrali bolje ali slabše?«
»Včasih ti rečejo ’. . . saj ste tedaj igrali s kockasto žogo. . .’. če smo igrali s 'kockasto’ žogo-, je bilo torej igranje še težje. Primerjava je vsekakor težka. Danes se več tre-nira, bolj specifično, se vadi določene elemente in tudi izmenjava igralcev in trenerjev je prispevala, da so se moči nekoliko izravnale.«
»Med ljudmi se opaža nekakšno mrzlico pred današnjo tekmo med Italijo in Bolgarijo. O njej govorijo celo gospodinje v avtobusu . . .«
»Vsake štiri leta se opaža porast zanimanja za prvenstvo. Morda je zanimanje tudi pretirano. Res gre za veliko prireditev, vendar je ta živčnost odvisna od televizije, ki izkorišča dogodek tudi za trgovsko reklamo. Drevi bodo imele morebitne stanovanjske miši težje delo, ker bo večina ljudi doma. Seveda pred televizorjem.«
»Kaj pa Bolgarija, današnji nasprotnik Italije?«
»Videl sem njeno tekmo proti Dan-sld. Spada v skupino tistih, ki so v zadnjih letih veliko napredovali. Bilo je na tisti tekmi nekaj lepih akcij, vendar ob upoštevanju, da Danska še zdaleč ni igrala s pravo postavo, preizkušnja ni bila pravi pokazatelj vrednosti Bolgarov. Italija spada v skupino ekip, ki razpolagajo z dobro tehniko. V ta krog naj bi prišli še Brazilija in Argentina kot najvidnejši predstavnici. V Mehiki bo veliko odvisno od tehnike. Tekati bo morala žoga.«
»Kaj pa druge reprezentance?«
»Pred leti sem bil v Alžiru na tekmi med domačini in Italijani, na mladinski ravni. Videl sem nekaj dobrih igralcev, od katerih je kdo danes gotovo v ekipi. Afriški nogomet je glede na število prisotnih e-kip nekoliko diskriminiran. Od Evropejcev ima na primer Madžarska veliko nogometno tradicijo. IM njih se dela resno in ponovi se lahko ciklus dobre generacije, ki zna ob samih dveh odličnih posameznikih doseči vidne rezultate. Dobro postavljeno vidim tudi Španijo.«
»Kaj menite o današnjem načinu igranja, o obnašanju igralcev na igrišču?«
»Nam so včasih očitali bunker, ni pa ta sistem igranja danes izumrl. Nasprotno! Pri kotih ali kazenskih strelih se včasih vsa ekipa znajde v svojem kazenskem prostoru. Veliko kazenskih strelov se danes strelja naravnost v vrata, X dobri meri zaradi gostega zidu, ki zmanjšuje vidljivost vratarja. Zelo me moti, da se po prekrških zaradi večkratne simulacije poškodb izgubi veliko od 90 minut igre.« (B. Križman)
Kolikor glav, toliko misli, pravi pregovor, in to so potrdili tudi odgovori naših bralcev, ki smo jih vprašali za mnenje o današnjem srečanju med Italijo in Bolgarijo.
SANDI KLUN (bančni uslužbenec iz Boljunca: »Zaradi slabe forme I-talija ne spada med kandidate za naslov. Moramo pa se spomniti, kar se je zgodilo pred SP v Argentini, ko so Italijani le s težavo premagali Jugoslavijo, v Španiji pa bi jih lahko izločili že po prvem delu prvenstva. Bolgarov pa ne poznamo, saj nastopajo za zaprtimi vrati, a nedvomno so izredno solidna in kompaktna ekipa. To obenem pomeni, da je na današnji tekmi možen vsakršen izid. Moja napoved je torej: 1X2.«
ALBERT COLJA (upokojenec iz Repna) : »Italijani startajo v tem svetovnem prvenstvu z dokaj skromnimi možnostmi, saj so na vseh zadnjih tekmah igrali zelo slabo. Razlogov za to je več, mislim pa, da bodo lahko s složnim delom marsikaj nadoknadili. Sprašujem pa se, kako je možno, da lahko Rossi nastopa v Mehiki; po mojem je k temu pripomoglo prav njegovo prijateljstvo z italijanskim selektorjem. Kar se tiče Bolgarov, je očitno, da igrajo s srcem in ne hitijo za žogo, misleč na milijonske denarne nagrade, ki čakajo naše 'žogobr-carje’.«
LUCIJAN MALALAN (obrtnik iz Trebč): »Med obiskom v Jugoslaviji si je neki državnik iz tretjega sveta ogledal tudi nogometno prvenstveno tekmo. Ko ga je na koncu srečanja tedanji jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič vprašal za mnenje, je odvrnil, da je nogomet enohčen in
dolgočasen šport. No, takega mnenja sem tudi jaz, zato sledim le domači enajsterici Primorca. Na žalost je nogomet tudi mamilo za reveže, saj mnogi med prvenstvom pozabijo na vse grenkobe vsakdanjega življenja. Ali je bil le slučaj, da so SP v Argentini organizirali prav takrat, ko so bili generali v najhujših težavah? Ni bilo to le sredstvo, da so pozornost argentinskega ljudstva obrnili drugam?«
FRANKO ŠIRCA (učitelj iz Mav-hinj): »Moram priznati, da se za profesionalni nogomet preveč ne zanimam. Tu se namreč govori le o težkih milijardah in je zato šport izgubil tisto pristnost, ki mu mora biti lastna. Bolgarijo je težko oceniti, saj trenira za zaprtimi vrati in se ne udeležuje številnih tekmovanj ali gostovanj po svetu. Mishm pa, da bodo Itahjani kljub vsem negativnim ocenam kritikov tokrat zmagali. Trener Bearzot
je namreč ustvaril homogeno moštvo, v katerem odnosi ne temeljijo na kompetitivnosti, ampak na prijateljstvu. To je nedvomno njegova največja zasluga in to je bila tudi prava moč »azzurrov« v Španiji. Torej, verjamem v zmago Italije, čeprav moramo računati tudi na kakšno presenečenje Bolgarov.«
DANILO PETELIN (bančni uradnik iz štandreža): »Mislim, da čaka Italijo v otvoritveni tekmi zelo težka naloga, saj so Bolgari že v kvalifikacijskih srečanjih predvajali zelo dober nogomet in bi lahko v Mehiki presenetili. Večje možnosti za zmago ima torej Bolgarija, čeprav je tudi neodločen izid možen, kot se je že večkrat v uvodnih tekmah zgodilo.
Preipričan pa sem, da bi si s porazom Italija zapravila vse možnosti za uvrstitev v drugo fazo, saj je malo verjetno, da bo uspela iztržiti u-goden rezultat proti Argentini.«
MILIVOJ ROBAN (trgovec iz Štandreža): »Uvodna tekma bi se smela predstavljati prevelike ovire za itali" jansko reprezentanco, saj Bolgari kimajo takih izkušenj, da bi se lahko uspešno zoperstavili svetovnim prvakom. Tudi glede na rezultate zadnjih svetovnih prvenstev, spada Italija * * * v ožji krog ekip, ki se bodo borile za končno zmago. Dobre možnosti imai0 tudi reprezentance Nemčije, Argenti ne in Brazilije.«
SERGIJ CANCIANI (cestni delavec iz Doline) : »Zelo rad sem sledil vsem dosedanjim svetovnim nogometnim Pr venstvom, vendar moram priznati, b me letošnje res posebno ne mika- j pa zato, ker se Jugoslavija ni uvTS la v finalni del SP in se za nogom^ na Polotoku posebno ne zanima1^ Gleda uvodnega srečanja nimam za. izdelane napovedi, zanimiva pa m ^ la reakcija italijanske javnosti, ce ^ doživeli svetovni prvaki že na PrVt srečanju poraz.«
naši bralci o mundialu naši bralci o mundialu
_______šaša rudolf iz tnehike za naše bralce_
Bo tradicija obveljala?
| pred svetovnim nogometnim prvenstvom |
Kandidati za naslov
Bo Italija prekinila negativno tradicijo, po kateri svetovni prvak na otvoritveni tekmi razočara in v najboljšem primeru izenači? Odkar je od leta 1976 na otvoritveni dan ena sama tekma, so svetovni prvaki redno osvojili eno samo točko, izjemo, v negativnem smislu, predstavlja Argentina, ki je v Španiji pred štirimi leti celo izgubila proti Belgiji.
'Otvoritvena tekma je nekaj izrednega, saj smo igralci in trenerji ljudje iz mesa in krvi, tako da tudi mi začutimo kurjo polt v odločilnih trenutkih", je na zadnji tiskovni konferenci v Messori de Angel v Puebli, tik pred odhodom v Ciudad Mexico, dejal ita-Ujanski trener Enzo Bearzot. "Lahko si Predstavljate, kaj pomeni občutek, da te na televizijskih zaslonih gledata nad dve milijardi ljudi".
^ pikantni piquet
Danes bo Piqué odkril svoj sombre-ro in razkril mehiške stadione, na katerih bodo plapolale zastave, divjali vzkliki, močneje tolkla srca. Na igriščih pa se bodo podili ljubljenci vsega nogometnega sveta, sredi njih sodniki, ki bodo šele v Mehiki spoznali, da lih žena vara in da so rogonosci, saj ijm bo množica ob prvem zgrešenem žvižgu najmanj to vrgla v obraz in Piščalko.
Zanimivo je, da je Piguejev sombrero sestavljen v svojem vrhnjem delu iz nekakšnega ostrega feferona. Ta bi najbrž prišel prav večini obubožanih Mehikancev, a tudi raznim reprezentancam ne bo škodil: če katera ne bo izpolnila pričakovanj, bo seveda to krivda feferona, ki žge v oči in ne dovoljuje, da bi napadalec pravilno uokviril ogrodje vrat. A tudi nam, TV gledalcem, bo treba veliko teh poživil, ria bomo zdržali tempo mehiških večerov in noči. Če nas bo zaradi prekomernega uživanja zgrabila alergija na najbolj občutljivih mestih in med opravili, ki jih še cesar sam opravlja, Pa se bomo potolažili s kakim lepim 9°lom ali popoprano polemiko...
V primerjavi z zadnjima dvema mundialoma je ozračje med "azzurri" dokaj mirno in sproščeno, saj tokrat ni tako žolčnih polemik kot v Argentini in Španiji. Če je bila Italija poznana po svetu pred letom 1978 predvsem z vermutom "Martini-Rossi", je takoj po prvih buenosaireških nastopih zaslovela kot "Cabrini-Rossi". Javno mnenje je tedaj izsililo vključitev v izbrano ekipo tako branilca Cabrinija kot napadalca Rossija. Polemike pred pričetkom španskega mun-diala so bile še ostrejše. Toda Bearzot je vztrajal, čeprav so mnogi po treh zaporednih remijih s Poljsko, Perujem in Kamerunom zahtevali njegovo glavo.
Tokrat polemik praktično ni, čeprav ekipa nikakor ne igra mnogo bolje. Bearzot zaupa v že preizkušene igralce, ki jih bo morda zamenjal le v drugem polčasu. Obramba mu daje s svojo prekaljenostjo največ zaupanja. Kapetana Zolla, ki je med tekmo razporejal igralce in dajal nasvete, je zamenjal čistilec Scirea, ki ima, tako za-
trjuje Bearzot, prav toliko ugleda med soigralci kot ga je imel pred štirimi leti Zoff. Kljub vsem problemom, ki jih ima pred tekmo z Bolgarijo, je Bearzot ohranil humor in dobro voljo, saj je na primer na vprašanje, če je zanj pohvala ali žalitev, ko ga predstavijo v discu kot tipičnega Furlana, marljivega, vendar malo zgovornega, odgovoril: "Res je, Furlan sem v polnem, Furlan, ki je zaposlen v tujini in ki komaj čaka, da se vrne v domovino. Morda je nekoliko preveč lokal-patriotizma v teh besedah, ki sem jih izrekel napol za šalo, napol zares."
"Roditi se in živeti v obmejnih krajih je prednost ali ne?"
"Vse je odvisno od značaja. Ta naš značaj pa ne izvira iz novih generacij, pač pa je odvisen od posebnosti, ki smo jih podedovali od naših prednikov. To je trpljenje, trdoživost, sposobnost prenašati težave, trdna volja, vsakodnevni boj za obstanek, pa naj gre za obnovo porušenega doma ali družine."
In še zadnji nauk.
"V nogometu ni dovolj trdo in pošteno delati, potrebna je tudi sreča."
V znamenju Platinija?
Francoski as Platini (tu na sliki s Soigralcem Stopyro) bo gotovo ena izmed glavnih figur tega SP. Marsikdo pa meni, da bo mundial sploh v znamenju
Juventusovega asa.
BRUNO KRIŽMAN
ŠPANIJA
Reprezentanca slabša od klubov
Letošnji nenavadni juriš španskih ekip na evropske pokale bi lahko prikazoval tudi izredno moč španskega nogometa, končni izkupiček in tudi prikazana igra pa bi velevali treznejšo presojo možnosti "rdečih" na mehiškem SP. K edinemu uspehu Reala je treba konec koncev dodati precejšnjo skromnost nasprotnika, Barcelona ni izkoristila priložnosti kljub boljši tehnični podlagi svojih igralcev, Atletico pa je bil v pokalnem pokalu povsem zbegan. Z dodatno ugotovitvijo, da španski nogomet sloni na velikem številu tujih igralcev, bi lahko zaključili, da Španija res ni posebna nogometna velesila in da je najboljši trenutek verjetno šel mimo, vzporedno z zaključnimi tekmami evropskih pokalov. Ob vsem tem se je treba še spomniti, da so španske ekipe posebno uspešne na domačih tleh, manj pa na tujem.
Boljši del ekipe naj bi bil napad, ki razpolaga z naravnim talentom Butra-guenom. Špansko napadanje je slikovito in zaradi intenzivnega tekanja, včasih tudi brezglavega, predpostavlja potrato energij. Tako igranje bi v Mehiki lahko imelo negativne posledice, ker bodo zelo hitro pošle moči.
V celoti je španski nogomet na nekoliko nižji tehnični ravni kot bi se o njem lahko mislilo in obramba je sploh zelo ranljiva.
Ob izredni teži, ki jo v Španiji imajo posamezni klubi, je izkupiček iz državne vrste razumljivo skromnejši. V povojni dobi se od devetih SP Španija kar na štiri ni uvrstila in je tudi sicer slabo igrala. Zadnje domače prvenstvo je že mejilo na katastrofo in ga je rešilo le dokaj udomačeno sojenje. Uspešno igranje na zadnjem EP pripisujejo prej srečnim okoliščinam kot pa pravi moči.
Ekipo vodi Miguel-Munoz, ki je kot trener Reala v svojih mlajših letih kar šestkrat osvojil pokal evropskih prvakov.
Španski nogometni klubi so podobno kot italijanski usmerjeni na divje nakupovanje igralcev, v veliki meri tudi tujcev. Izdatki so zato izjemno visoki in v zadnjih letih se je marsikate-
ri klub že soočal z resnimi finančnimi problemi. Izidi na kvalifikacijskem turnirju: Wales (3:0, 0:3), Škotska (1:3, 1:0), Islandija (2:1, 2:1).
Špored tekem v Mehiki: 1. junija Brazilija, 7. junija Severna Irska, 11. junija Alžirija.
URUGVAJ
V	državni dres od vsepovsod
Že dva svetovna naslova nista v prejšnjih letih pomagala, da bi se Urugvaj iznebil poprečnosti, ki sedaj označuje njegov nogomet. S prejšnje izvedbe mundiala v Mehiki ima Urugvaj celo 4. mesto, v zadnjih dveh izvedbah pa v zaključni fazi ni bil niti prisoten.
Državna reprezentanca je tipična umetna tvorba in skoraj povsem sloni na igralcih, ki nastopajo v tujini. Dejstvo, da večina igra v državah, kjer vsakdanji kruh (nogometni) niti ni bogat, dokazuje, da Urugvajci niso posebno čislani. Državni reprezentanti so zbrani 'iz vseh vetrov, oziroma iz Argentine, Brazilije, Kolumbije in celo Grčije.
Padec kakovosti nogometa je šel vzporedno z dokaj hitrim razkrojem države, tako na politični kot na gospodarski ravni. Iz "Švice" Latinske Amerike je Urugvaj preko vojaških diktatur padel v poln tretji svet.
Organizacija urugvajskega nogometa je glede na državno prvenstvo zelo zapletena. V prvi ligi nastopa 13 ekip, po rednem prvenstvu pa se razvije dodatni turnir, na katerem nastopajo ekipe, ki so v zadnjih desetih letih osvojile državni naslov in še dve drugi najboljši izrednega prvenstva. Navadno je ta turnir omejen na štiri enote. Zmagovalec tega turnirja postane državni prvak.
V	ekipi, ki bo igrala v Mehiki, je najbolj čislan napadalec Francescoli, ki z velikim uspehom igra pri River Plateju iz Buenos Airesa, očitno pa računa, da se bo po prikazani igri zanj zanimal tudi kdo iz Evrope, po možnosti iz Italije. Predprvenstvene priprave je Urugvaj opravil v Kolumbiji in proti domačim enajstericam dosegel tesne zmage. Igranje mu je služilo predvsem za graditev vezi med igralci, ki so vključeni v drugačne tekmovalne sisteme, z različnimi miselnostmi in motivacijami.
Izidi iz kvalifikacij: Ekvador (2:1, 2:0), Cile (0:2, 2:1).
Spored tekem v Mehiki: 4. junija Nemčija, 8. junija Danska, 13. junija Škotska.
...in naši najmlajši •••'«'
...in naši naj mlajši
Ob svetovnem prvenstvu v Mehiki bomo o tem dogodku zbirali tudi mnenja naših najmlajših. Lepa priložnost sta bili polfinalni srečanji nogometnega turnirja za osnovnošolce v Trebčah, ki ga prireja nogometna ko-misija pri ZSŠDI, kjer so se pomerile ekipe cicibanov osnovnih šol iz Trsta, ^empolaja in Bazovice. Nadebudni nogometaši so se z veseljem odzvali dašemu vabilu in povedali svoje mnenju o dogodku, ki bo za mesec dni pritegnil pozornost vse svetovne javnosti. Vprašali smo jih po njihovih daj ljubših nogometaših, katera država naj bi Italiji prevzela lovoriko svetovnega prvaka, nadalje nas je zaniamalo če jim bodo starši dovolili ogled tekem, in drugo.
.Aljoša Paulina (2. razred - Šempo-da l >>^ac' bt gledal vsako tekmo, ško-a te, da se pričenjajo ob tako pozni no Ln zat° verjetno moja mama tega pu fr° dovolila. Najbolj všeč mi je Ž^mmenigoB; on je moj zgled, saj se = sedaj zelo dobro odrežem ko igram za svojo šolo.«
d Alex Prašelj (3. razred - Ul. Dona-šport ■>>^er ie nogomet moj najljubši tig c1 le zato prvenstvo najlepša stvar in i?Vetu- Moja mama pa ne misli tako dan m zat;o pleddl tekme le naslednji bon na posnetkih. Svetovni prvaki tudj pf°tfnali Fr.ancP?ii s katerimi igra ^tatini, moj najljubsi igralec.«. viCc^r Križmančič (3. razred - Bazo-všeč: j'frtoni je nogomet tako strašno ’ oa ga gledam vedno. Za svetov-
no prvenstvo sem začel, z bratom, zbirati slikanice mundial '86. Ime mojega najljubšega igralca se ne spominjam, vem pa le, da se imenuje Peter. Tako kot jaz«.
Gabrijel Debeliš (4. razred - Ul. Fi-anona): »Jaz gledam nogomet le takrat ko to počne tudi moj oče; k sreči ni to poredkoma. Svetovni prvaki bodo ponovno Italijani, najboljši igralec na svetu pa je De Falco, škoda da ni tudi njega v Mehiki, saj bi nedvomno dal veliko golov«.
Pavel Marc (3. razred - Bazovica); »Nogomet in odbojka sta moja najljubša športa, zato jim z veseljem sledim po televiziji ali tudi v živo. Najboljši in tudi najbolj simpatičen igra-
lec na svetu pa je, po mojem, Marado-na«.
Luka Urdih (2. razred - Ul. sv. Frančiška): »Zelo rad igram nogomet, svetovno prvenstvo pa me absolutno ne zanima, ker je to pravo dolgočasje. Če gledam televizijo raje obrnem na risanke; Golaion je moj heroj«.
Vinko Bandelj (2. razred - Sv. Ivan): »Ne vem, kdo bo zmagal na tem prvenstvu, temu bom zvesto sledil (z maminim dovoljenjem, seveda) po televiziji, čeprav se jaz raje aktivno ukvarjam s športom«.
Fabio Cocevari (3. razred - Bazovica): »Žico je najbbljši igralec na svetu in zato bo tudi Brazilija zmagala na tem svetovnem prvenstvu. Italija? Nima nobenega izgleda. Še nekaj. Na tem turnirju bomo zmagali mi«.
Denis Pussini (3. razred - Ul. Dona-doni): »Ker cele dneve brcam nogomet moram zato zvečer zgodaj spat. Upam, da bo med svetovnim prvenstvom režim doma boljši. Italijani bodo postali novi prvaki«.
(Na sliki posnetek s turnirja ZSŠDI v Trebčah)
Nino kupuje
Mehiške trgovine so te dni seveda polne s suvenirji z mundiala. Mladi (2 leti) Nino Cutiemoz je kupil žogo...
Reprezentance na SP Reprezentance na SP
Skupina C
FRANCIJA
icouv d 4. ' Dioaru, o dosis, t ne Pernat Tusseau. VEZNI IGRALCI: 9 10 Platini, H Ferreri, 12 ^ercin/ć ^ Genghmi, 14 Tigana, 15 1? Pa^*86: NAPADALCI: 16 Bellone, ^hereb ^ P°cheteau, 19 Stopyra, 20
madžarska
AndruT^^ 1 Disztl, jg Szendrei, 22 R°thm BRANILCI: 2 Sallai, 3 12 c '4 Varga, 6 Garaba, 7 A. Nagy, vEzVNSr1?ay, 13 L. Discztl, 14 Peter. 15	5 Kardos, 10 Detari,
nanmch, 16 j. Nagy, 17 Burcsa.
NAPADALCI: 7 Kiprich, 9 Dajka, 11 Esterhazy, 19 Bognar, 20 Kovacs, 21 Hajszan.
SOVJETSKA ZVEZA
VRATARJI: 1 Dasajev, 16_Čanov, 22 Grakovski. BRANILCI: 3 Čivadze, 4 Morozov, 5 Demanjenko, 6 Bubnov, 10 Kuznecov, 12 Bal, 15 Larjonov. VEZNI IGRALCI: 2 Besonov, 7 Jaremčuk, 8 Jakovenko, 13 Litovičenkov, 20 Alei-nikov, 21 Rac. NAPADALCI: 9 Zava-rov, 11 Blokin, 14 Rodionov, 17 Jevtu-šenkov, 18 Protasov, 19 Belanov.
KANADA
VRATARJI: 1 Lettieri, 21 Haber-mann, 22 Dolan. BRANILCI: 2 Lenar-duzzi, 3 Wilson, 5 Moore, 6 Bridge, 12 Samuel, 20 Miller. VEZNI IGRALCI: 4
Ragan, 7 Valentine, 8 Cray, 15 James, 16 Ion, 17 Norman, 18 Lowthery, 19 De Luca. NAPADALCI: 9 Segota, 10 Vrab-lic, 11 Sweeney, 13 Pakos, 14 Mitchell.
Skupina D
BRAZILIJA
VRATARJI : 1 Carlos, 12 Paulo Victor, 22 Leao. BRANILCI : 2 Edson, 3 Oscar, 4 Edinho, 6 Junior, 13 Josimar,
14	Julio Cesar, 16 Galvao, 17 Branco. VEZNI IGRALCI : 5 Falcao, 10 Žico,
15	Alemao, 18 Socrates, 19 Elzo, 20 Si-las, 21 Valdo. NAPADALCI : 7 Miiller, 8 Casagrande, 9 Careca, 11 Edivaldo.
ŠPANIJA
VRATARJI : 1 Zubizarreta, 13 Umiti, 22 Ablanedo. BRANILCI : 2 Tomas,
3 Camacho, 4 Maceda, 8 Goicochea, 11 Julio Alberto, 15 Chendo.
VEZNI IGRALCI : 5 Victor, 6 Gor-dillo, 7 Senor, 12 Quique Setien, 14 Gallego, 17 Francisco, 18 Calderè, 21 Michel. NAPADALCI : 9 Butragueno, 10 Carrasco, 16 Rincon, 19 J. Salinas, 20 Eloy.
ALŽIRIJA
VRATARJI : 1 Drid, 21 Larbi, 22 Mo-urad. BRANILCI : 2 Guendouz, 4 Kou-richi, 5 Medjadi, 15 Sadmi, 16 Manso-uri, 19 Chaib, 20 Megharia. VEZNI IGRALCI : 3 Chebel, 6 Kaci-Said, 8 Marce, 10 Belloumi, 17 Benkhalidi. NAPADALCI : 7 Assad, 9 Nenad, 11 Madjer, 12 Bensaoula, 13 Harkouk, 14 Zidane, 18 Benmabrouk.
SEVERNA IRSKA
VRATARJI : 1 Jennings, 12 Platt, 13 Hughes. BRANILCI : 2 Nicholl, 3 Do-nagTiy, 4 O'Neill, 5 McDonald, 15 Wor-thington, 16 Ramsey, 18 McClelland. VEZANI IGRALCI : 6 McDonald, 8 Mcilroy, 10 Whiteside, 14 Armstrong, 20 McNally. NAPADALCI : 7 Penney, 9 Quinn, 11 Steward, 17 Clarke, 19 Hamilton, 21 Campbell, 22 Caughey.
MF8S Sloveni jašport
adidas
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
31. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - T!x 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Za prestop v 2. amatersko ligo
Kras doma s Pocenio
Po 19. etapi brez sprememb na vrhu vrstnega reda
»Giro« v rokah Visentinija
PEJO TERME (Trento) — Kdor je pričakovat, da bo 19. etapa kolesarske dirke po Italiji pomenila spremembo pri vrhu skupnega vrstnega reda, je ostal razočaran, »giro« pa je čedalje bolj v rokah Visentinija. Današnja etapa do Bassana (179 km) je zgolj rutinska, jutri bodo res na sporedu dolomitski vrhovi, a pred ciljem je kar 40 km spusta, zadnja e tapa krožnih sprintov pa namenja le 53” odbitkov, Visentind pa ima močno ekipo in šprinterja Bontempija (štiri etapne zmage!), ki bo gotovo nevtraliziral sleherni Saronnijev napad.
Včerajšnjo etap» je dobil tujec, tretjič doslej. Zmagal je Van der Velde, ki je bil tudi eden pobudnikov bega petih kolesarjev brez možnosti za visoko uvrstitev. Visintini je le v zad-
njih kilometrih skušal napadati Le-monda, Moserja in Saronnija, VRSTNI RED' 19. ETAPE 1. Van der Velde (Niz.), ki je 211 km prevozil v 5.45T9” s povprečno hitrostjo 36,662 km na uro. 2. Salvador (It.) p» 7”; 3. Bombini (It.) po 10”;
4.	Roche (Irska) p» 32”; 5. Paganes-si (It.) p» 32”; 6. Pagnin (It.) po r21”; 7. Lemond (ZDA) po 1’39”; 8. Saronni; 9. Visentini; 10. Moser
SKUPNI VRSTNI RED 1. Visentini; 2. Saronni po 1’02”; 3. Moser p» 2T4”; 4. Lemond po 2’26”;
5.	Corti po 4’49”.
Danes Scafati — Cividin
Zadnje kolo rokometne A lige bo morda razrešilo vprašanje državnega prvaka. Prvouvrščend tržaški Cividin
gostuje pri drugouvrščenemu Scafati-ju. Zadostuje mu delitev točk, v primeru p»raza pa bo potrebno dodatno srečanje.
Tujci v Italiji
Med tujimi nogometaši, ki naj bi kmalu igrali v italijanskem prvenstvu, sta tudi Irec Clarke in Portugalec Gomez. Clarke, ki ima 23 let, igra le v tretji angleški ligi, a nastopa za reprezentanco. Oblekel naj bi dres Torina. Oba morata seveda počakati na ponovno odprtje nogometnih mej.
Črne stave: zaslišali Corsija
V okviru preiskave o črnih stavah v nogometu so v Toninu zaslišali generalnega direktorja Udineseja Tita Corsija. Zaslišanje je trajalo sedem ur, uradnih sporočil pa niso izdali.
ODBOJKA: pionirski turnir v Sovodnjah in Dolini
Ekipe ZSŠDI, Slovenije in Hrvatske
Jutri bo v Dolini in Sovodnjah tretja izvedba mednarodnega odbojkarskega turnirja prijateljstva, ki je namenjen pionirjem in pionirkam (letnik 1971 in mlajši) in se ga udeležujejo reprezentance Slovenije, Hrvatske in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Po izvedbah v Novem mestu in Zagrebu je, kar se tiče priredbe, letos na vrsti zamejstvo. V Dolini bodo tekmovala dekleta, v Sovodnjah pa fantje, kar je tudi posledica dejstva, da je večina članic reprezentance ZSŠDI s Tržaškega, člani pa so vsi z Goriškega.
Gre vsekakor za zelo zanimivo prireditev, saj bodo imeli gledalci in naši odbojkarji strokovnjaki možnost, da vidijo skupaj »na delu« vse naše najbolj perspektivne odbojkarje in odbojkarice. Konkurenca bo zanje seveda izjemno ostra, ker lahko računata Slovenija in Hrvatska na širši izbor tekmovalcev. Da ne bi bila razlika v kvaliteti prehuda, bosta lahko naši reprezentanci nastopali z letom dni starejšimi igralci in igralkami, da lahko pričakujemo dokaj izenačene boje. Vse tekme bodo odigrali na dva zmagana niza.
SPORED
Ženske: 9.30 ZSŠDI - Slovenija; 10.30 Hrvatska - Slovenija; 11.30 ZSŠDI -Hrvatska.
Moški: 9.00 ZSŠDI - Slovenija; 10.00 Hrvatska - Slovenija; 11.00 ZSŠDI -Hrvatska.
ZA PRESTOP V D LIGO
Povratne tekme
Danes bodo na Tržaškem povratr"5 tekme za prestop v odbojkarsko D ligo. Na dobri poti, da se med sabo srečata v finalu, sta v ženski konkurenci Bor in Sokol. Obe sta namreč v prvi tekmi zmagali s 3:0. Borovke bodo povratno tekmo z Vivai Busà odigrale na 1. maju s pričetkom ob 19. uri, Nabrežinke pa se bodo z OMA Armes {»merile v telovadnici šole Zandoani s pričetkom ob 18. uri.
V moški konkurenci je naloga borovcev z Le Volpi skoraj brezupna. Po katastrofalnem porazu prejšnje-
ga tedna bi morali danes zmagati s 3:0, nasprotnikom pa ne smejo prepustiti več kot 27 točk. Tekma do na 1. maju s pričetkom ob 17. uri.
UNDER 14 ŽENSKE
Dom Agorest — Mossa	0:3
(9:15, 5:15, 12:15)
DOM AGOREST: Basini, Magda Brami, Maša Braini, Gaeta, Hvalič, Makuc, Simčič.
Proti eni najmočnejših ekip so do-movke izgubile tudi v povratnem srečanju. S to tekmo je končano prvenstvo, v katerem so Strgarjeve varovanke prvič nastopile. Pokazale so precejšenj napredek v igri, treba pa bo še poglobiti psihološki pristop deklet do tekem in povečati njihovo zaupanje v lastne zmožnosti. (D.D.)
Jutri bo Kras v Repnu s pričetkom ob 16. uri odigral svoje tretje kvalifikacijsko srečanje za prestop v 2. amatersko ligo. Po zmagi pred 14 dnevi z 2:1 nad nevarnim Morsanom, jih čaka spet nastop pred lastnimi navijači. Gostili bodo namreč videmsko Pocenio, ki je v prejšnjem kolu klonila Giariz-zolam, ki so si tako dve koli pred koncem matematično zagotovile napredovanje. Lahko rečumo, da imajo Kraševci lepo priložnost, da pospravijo novi par točk, ki bi jim na stežaj odprl vrata v višjo ligo. Tudi zadnji rezultati govorijo v korist Kraševcev, saj je Morsano kar na domačih tleh prepustil šibkemu San Lorenzu točko, potem ko je že vodil z 2:0.
V vrstah Krasa bo tokrat odsoten Villalta zaradi četrtega opomina, Šu-gan in Granata nista še okrevala, zagotovo pa bo nastopil mladi Terčon. V glavnem bo na igrišče stopila ista postava kot v zadnjem nastopu, in u-pajmo, da bo tudi končni rezultat isti.
IZIDI 3. KOLA: Kras počival. Morsano di Strada - S. Lorenzo 2:2; Gia-rizzole - Pocenia 2:0.
ZAČASNA LESTVICA: Giarizzole 6, Kras in Pocenia 2, Morsano in S. Lorenzo 1. (Z. S.)
Skirolke: jutri 7. trofeja Grmada
Jutri prireja Smučarski klub Devin mednarodno tekmovanje v skirolkanju. Ttkmovanja se bo udeležilo precej atletov iz Italije in. Jugoslavije. Proge bodo tri. Najmlajši bodo tekmovali na dveh kilometrih, iz Prečnika do Praprota. Start bo ob 9.30. Druga piroga bo merila 4.500 metrov, potekala bo iz Mavhinj do Praprota. Start bo ob 9.45. Za najstarejše pa bo proga merila 7.100 metrov. Startalo se bo ob 10. uri in proga bo speljana iz Seslja-na do Praprota. Devinčani bodo nastopili v okrnjeni postavi in sicer s šestimi atleti.
Nagrajevanje bo v Praprotu ob 13. uri v bližini cilja. (E. lori)
Zanimanje za Rally goriških gričev
Prejšnji večer je bila na goriškem gradu uradna predstavitev »HI. Ral-lyja goriških gričev«, ki ga prireja društvo Gorizia corse. Letošnja priredba je dosegla še večji pomen, saj je pristojna komisija uvrstila goriško avtomobilsko dirko v seznam rallyjev I. kategorije. Zato je najavljeno tudi rekordno številko posadk (111), med katerimi zasledimo imena vseh naj-
slavnejših pilotov iz severne Italije.
Dirka se bo pričela danes zvečer ob 22. uri na Travniku. Udeleženci bodo morali opraviti 14 posebnih voženj po slikovitih poteh goriških gričev. Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah.
MAL
RIMINI - KRF - RIMINI
Tudi Čupini člani
Dobre vesti za slovensko jadranje prihajajo s tradicionalne regate Rimini - Krf - Rimini. Pri boji v Krfu je tržaška jahta Show 42 Ippodromo di Montebello, ki jo upravlja Barkov-Ijan Alessandro Chersi, v posadki p>a so tudi Čupini člani Boris Grilanc, Alex Bezin (»koskip»per«) in Dar» Benci, obrnila kot prva v razredu charlie in 12. na skupnem začasnem vrstnem redu. Regate se udeležuje o-krog 35 jadrnic.
Košarka: prvenstvo propaganda
Bor za naslov
Za Borovo košarkarsko ekipo »propaganda« se danes začenja finalni krog tekem za osvojitve naslova pokrajinskega prvaka. Ob 16. uri. se bodo »plavi« pomerili z Don Boscom na nevtralnem igrišču pri Sv. Sergiju. Poleg teh ekip se za naslov potegujeta še Servolana in Libertas.
NAMIZNI TENIS: V TRSTU
Deželno prvenstvo
Danes in jutri bo na sporedu v tržaški športni palači deželno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanja se bodo udeležili predstavniki Krasa in goriškega Doma. Z zanimanjem bomo sledili predvsem nastopom Domovih deklet, ki so si pravkar priborila pravico do nastopa v državni B ligi, saj bo ta njihov prvi uradni nastop po končanem prvenstvu.
Košarka: v sezoni 1986/87
Jadranovi tekmeci
Neuraden seznam moštev, ki bodo v sezoni 1986/87 nastopila skupaj z Jadranom v košarkarski B-2 ligi: San Dona, Oderzo, Virtus Murano, Stefanel Treviso, Spinea, Montebel-luna, Castelfranco, Vicenza, Kiđland Padova, Virtus Padova, Ecocementi Ferrara, Tecnesa Forlì, Fulgor Forlì, Malaguti Imola, Mercatutto Modena.
Balinanje: 13. Kraški pokal
Danes s pričetkom ob 8. uri se bo na štirih balinarskih stezah v Zgoniku in Repnu odvijal tradicionalni mednarodni balinarski turnir za 13. Kraški pokal. Sodelovalo bo skupno 12 ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine, pr-vouvrščena iz vsake bo napredovala v polfinale. Poleg lanskega zmagovalca ekipo 8. september iz Štanjela, bodo nastopile še sledeče ekipe iz matične domovine: Aluminij iz Komna, Rovna iz Majcnev pri Štorjah, Balinar iz Šiške ter Partizan iz Most (oba Ljubljana), Jama iz Notranjih Goric in Partizan iz Kastava pri Opatiji. Skupno z dvema Krasovima predstavnikoma bodo nastopili še Kraški dom, Portuale in Sokol. V primeru slabega vremena, se bo tekmovanje odvijalo na pokritih stezah na Proseku. Ker je možno, da se podobna srečanja zavlečejo tudi preko dve uri, bodo tokrat, kot na uspešni lanski izvedbi, vsako srečanje igrali največ uro in četrt.
Neposredna prodaja
sveže in zmnnjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 82Ù334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
Duke
grandi marche
Danes finalni boji v ženski miniodbojki
Nadaljuje se tržaško pokrajinsko prvenstvo v miniodbojki. V teh dneh so odigrali izločilne tekme v ženski kategoriji, kjer je bila udeležba ekip res masovna. V osnovnošolski konkurenci jih je nastopilo 25, ekip letnika 74 pa je bilo 27. Med osnovnošolskimi ekipami so slovenske barve zastopali Bor z eno, Kontovel z dvema in openska osnovna šola Bevk s tremi ekipami. Ekipe so se pomerile v štirih izločilnih skupinah, zmagovalci vsake skupine se bodo pomerili v finalu, ki bo danes popoldne. Med finalisti je tudi predstavnik osnovne šole France Bevk.
Izidi skupine A: Bor 1 - Inter 2 2:0, Grego - Bor 1 1:2, Gentili - Bor 1 1:2, Gentilli - Bor 1:2, Montasio 2 - Bor 2:0, Bor - Carsia 1 0:2, Bor - Virtus 1 0:2. Lestvica: Villa Carsia 1 - 12, Virtus 10, Bor in Montasio 2 - 6, Gentilli in Grego 4, Inter 2 - 0.
Skupina B: Brunner - Bevk 1 - 0:2, Bevk 1 - CUS 2:1, Bevk 1 - Carsia 2
-	0:2, Bevk 1 - Cobolli 1 - 2:0, Bevk
1	- Montasio 3 - 2:0. Lestvica: Carsia
2	- 10, Bevk 1 - 8, Brunner 6, CUS 4, Cobolli 1 - 2, Montasio 3 - 0.
BEVK 1: Brišnik, Mahnič, Ferluga, Spacal.
SKUPINA C: Bevk 2 - Le volpi 2:0, Kontovel 1 - Villa Carsia 3-2:1, Bevk
2	- Kontovel 1 - 2:0, Bevk 2 - Carsia
3	- 2:1, Kontovel 1 - Cobolli 2 - 0:2, Bevk 2 - Cobolli 2 - 2:0, Kontovel 1 -Adobatti 2:1, Le volpi - Kontovel 1 -2:0, Bevk 2 - Adobatti 2:0. Lestvica: Bevk 2 - 10, Kontovel 1, Le volpi in Carsia 3 - 6, Adobatti 2 in Cobolli 2
-	0.
BEVK Z: Milič, Ciocchi, Perini, Štor. KONTOVEL 1: Černe, Sedmak, Kralj, Elena in Tjaša Bogateč.
SKUPINA D Nordio - Bevk 3 - 2:0, Inter 1 - Kontovel 2 - 2:0, Bevk 3 -Carsia 4 - 1:2, Kontovel 2 - Montasio 1 - 0:2, Nordio - Kontovel 2 - 2:0, Bevk 3 - Kontovel 2 - 2:0, Kontovel 2
-	Villa Carsia 4 - 2:0, Bevk 3 - Inter 1 - 1:2, Bevk 3 - Montasio 1 - 0:2, Lestvica: Nordio 10, Inter 1 in Montasio 1 - 6, Bevk 3, Kontovel 2 in Carsia 4-2 točki.
KONTOVEL 2: Tamara Bogateč, Bezin, Lukša, Semec, Lorenzetti. BEVK 3: Spetič, Toros, Valentina Ferluga, Živec.
Ekip letnika 74 je bilo 27, razdelili so jih v štiri skupine, finale med zmagovalci pa bo prav tako v soboto. Sloga je imela, v tej konkurenci šest ekip, po eno pa Kontovel in Bor.
SKUPINA A: Sloga 5 - Sloga 6 -0:2, Tomasini 1 - Bor 2:0, Sloga 5 -Tomasini 1 - 0:2, Sloga 6 - Bor 0:2, Sloga 5 - Bor 1:2, Sloga 6 - Tomasini
1	- 0:2, Bor 1 - Virtus 1 - 2:0, Bor -Duca D’Aosta 2:0, Sloga 6 - Virtus 1
-	1:2, Sloga 5 - Aosta 2 - 2:0, Sloga 5 - Virtus 1 - 0:2 in Sloga 6 - Aosta
2	- 2:0. Lestvica: Tomasini 10, Bor 8, Virtus 6, Sloga 6-4, Sloga 5-2, Aosta 0.
SLOGA 5: Calzi, Grizonič, Gojča, Montedo. SLOGA 6: Tavčer, Bratos, Purri.
SKUPINA B: Cobbolli 1 - Sloga 4 -2:0, Kontovel Adobatti 0:2, Brunner
-	Sloga 4 - 2:0, Tomasini 2 - Kontovel 2:1, Gentilli - Sloga 4 - 2:0, Virtus 2
-	Kontovel 2:1, Cobolli 1 - Kontovel 2:0, Sloga 4 - Adobatti 2:0, Sloga 4
-	Kontovel 2:0, Gentilli - Kontovel 2:0 in Brunner - Kontovel 2:0. Lestvi-oa: Brunner 16, Cobolli 12, Gentilli 10, Sloga 4-8, Adobatti, De Tomasini in Virtus 2 - 4, Kontovel 0 točk-
SLOGA 4: Križmančič, Žerjal, Grgič. KONTOVEL: Sedmak, Mosetti. Regent, Colja, Bogateč.
SKUPINA C: Sloga 2 - Tomasini 3-2:0, Pitteri - Sloga 2-0:2, Cobolli 2 - Sloga 2 - 2:0, Montasio 1 - Sloga 2 - 2:0, Sloga 2 - CUS 1-2:1, in Sloga 2 - Virtus 3 - 2:0. Lestvica: Montasio 1 - 12, Sloga 2 - 10, Pitteri 8, CUS 1 - 6, Virtus 3 - 4, Cobolli 2 -2 in De Tomasini 3 - 0 točk.
SKUPINA D: Grego - Sloga 1 ' 0:2, Sloga 3 - Tomasini 4 - 2:0, Grego
-	Sloga 3 - 0:2, Sloga 1 - Tomasini 4 -2:0, Sloga 1 - Sloga 3 - 2:0, Sloga 1
-	CUS 2-0:2, Sloga 3 - Duca D’Aosta 1 - 2:1, Sloga 1 - Duca D’Aosta 1 ' 2:1, Sloga 3 - CUS 2 - 0:2. Lestvica: CUS 2 in’Sloga 1 - 8 točk, Sloga 3 in Duca D’Aosta 1 - 6, Grego 2, De Tomasini 4-0.
SLOGA 1 : čač, Crisani, Doljak SLOGA 3: Canziani, Gojča, Palčič.
(Inka)
obvestila
JADRALNI KLUB ČUPA prireja v Sesljanu tedenske tečaje n1} jadralnih deskah, ki se bodo vrsti)! od 30. junija dalje in 10-dnevni tečaj1 jadranja za mladino do 14 let, ki bodo začeli 23. junija. Informacije vpisovanja do 15. junija na društvene1'’ sedežu v sesljanskem zalivu ob sob"' tab in nedeljah od 14. do 18. ure.