GLAS Leto XLVII - št. 71 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 9. septembra 1994 Delitev Slovenije na tri dežele Kranj le tretjerazredno središče? V kranjskem izvršnem svetu menijo, da uvajanje deželnih središč (Maribor in Koper) ob Ljubljani kot državnem središču pomeni nesprejemljivo delitev Slovenije na tri dežele in favoriziranje teh središč pred središči širšega regionalnega pomena, kamor sodi tudi Kranj. Kranj - Predlog spremenjenega odloka prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Slovenije, s katerim naj bi zagotovili novo zasnovo cestnega in železniškega omrežja, hierarhično razvršča regionalna središča na državno (Ljubljana), deželna (Maribor in Koper), širšega regionalnega in regionalnega pomena. Kranj postaja po tej razvrstitvi le tretjerazredno regio- nalno središče, enako kot tudi Celje, Krško, Nova Gorica, Novo mesto, Murska Sobota, Postojna in Slovenj Gradec. Člani kranjskega izvršnega sveta so v torek na sestanku v Kranju sedmim gorenjskim poslancem državnega zbora in enemu državnemu svetniku jasno in glasno povedali, da se ne strinjajo s predlaganim razvrščanjem regionalnih središč in z delitvijo Slovenije na tri dežele (Kranjska, Primorska, Štajerska). Za kranjski izvršni svet bi bila bolj sprejemljiva rešitev, če bi ob državnem središču imeli še deset enakovrednih regionalnih središč. Ker teh vprašanj ne more urejati odlok, tudi zahtevajo, da naj novo razporeditev slovenskih središč sprejme parlament. (Več na 3. in 22. strani) • CZ. Gorenjska j> Banka * W d.d. Kran| Banka j pojbihom Prvi certifikat kakovosti ISO 9002 na področju trgovine Kranjski Merkur je spet prvi BVQI je kranjskemu Merkurju svečano izročilo spričevalo kakovosti, ki so jo sistemsko vzpostavili v Trgovini na debelo Brdo pri Kranju, 8. septembra • Certifikat kakovosti ISO 9000 je doslej prejelo 49 slovenskih industrijskih podjetij in hotel Kihiid pri Bledu kot prvo na področju gostinstva, zdaj jim jc pridružil kranjski Merkur kot prvo podjetje na področju trgovine. Svečane podelitve certifikata kakovosti ISO 9002, ki ga je mednarodna institucija Burcau Vcritas Qualit) International Mcrkurjcvi Trgovini na debelo podelila 15. julija letos, so se udeležili števdni politiki in gospodarstveniki, med njimi tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. slovenski predsednik Milan Kučan si ogleduje Merkurjev c*rtifikat kakovosti, ob nJem (na levi) direktor kranjskega Merkurja Jakob 1'iskernik in (na desni) direktor ljubljanske P<>dru*„i<<- BVQI /oran Lekič. Foto: G. Sinlk ''i idohitev certifikata kako Jjosti ISO «XM)2 jc za našo "tlnilko druibo poseben '''•»'Mik, dobila ga |c hgo\ i n* na debelo, ki ptcdst.ivlja m četrtine Merkurjevc dejav nosti, pomemben pa |c seveda za celoten Merkur, ki letno proda za 40 milijard tolarjev blaga, v osmih mesecih Ic- \ajmanj tako dobro kol Hudi ( a rdi v svojem showu smo predvčerajšnjim presenetili našo dolgoletno naročnico Vando .\ranc na /gornjem 1'lavfu na Jc\enuah Slane In lomat Meglic iz 'Zlatarstva (.OlDlF, Cankarjeva 70, Ra-ili>vljica, sta II namreč lastnoročno izročila zlat obesek \ vgraviranlm Imenom In zlat prstan - kajti Vanda Šranc je i naročniškem Žrebanju Gor rnjskega glasa avgusta na \rj mu prejela prvo nagrado, zlato vrriiico /lalanua GOIDIF. /tatarsko presenečenje pa ni vse, kar Je v tem tednu novega v Glasovem naročniškem irr-| banju: na 27. strani nadaljujemo (pa še ne zaključujemo!) seznam Izžrebancev za SOI sejemsko nagrado, tokrat je spisek od številk 276MS. I olo: I ea Jrra\ tošnjega leta že za 27 milijard tolarjev. Lani nam je uspelo prodajne površine razširiti za 4.500 površinskih metrov, letos že za 4.600 površinskih metrov, je na svečani podelitvi certifikata goste pozdravil Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja. Poleg številnih gospodarstvenikov so sc svečanosti udeleželi tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan, minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šustcr. Certifikat kakovosti je direktorju Piskerniku izročil direktor ljubljanske podružnice HVO I /oran Lekič, ki jc dejal, da jc Merkur prvo podjetje na področju trgovine, sicer pa enainpetdeseto slovensko podjetje, ki sc lahko ponaša s tem spričevalom. V Mcrkurjcvi Trgovini na debelo je bila uresničitev tega projekta zelo zahtevna, saj trguje s približno 50 tisoč izdelki in ima več kot 8 tisoč poslovnih partnerjev. ("estitam k težko prigara-nemu uspehu, jc dejal predsednik Milan Kučan in toudaril, da jc za Slovenijo ot majhen narod in majhno ekonomijo prava pot prav kvaliteta in odličnost. Minister dr. Rado Bohinc pa je med drugim dejal, da namerava tudi njegovo ministrstvo pridobiti certifikat kakovosti. • M. Volčjak Srečanje upokojencev Jezersko, 8. septembru - Srečanju gorenjskih upokojencev postajajo tradicionalna, le tošnjega, četrtega, ki ga je kranjski) Društvo upokojencev priredilo na Jezerskem, m je udele/ilo >eč kol dva tisoč ljudi. Iz Številnih gorenjskih krajev, tudi iz kamniškega in doui/alskrga konca, so Ne pripeljali / avtobusi, da se snidejo na družabnem srečanju pod vršaci Kamniških planin. Med gosti je bil tudi pre dsedmk /veze društev u pok o icnccv Slovenije Stanko Hvale, ki je /branim v pozdravnem nagovoru »»risal položaj slo venskih upokojencev m priza dcv.inja države, da v kozi oži njihove z delom midobljenc ii • I). /.. /,. 1& iUNALNiŠK) KLUB 486/40 že od 134.786,00 SIT ali 7818,00 SIT mesečno! T«l./F«»: 064/ 22 tO 4» Kmalu delitev Tekstilindusove stečajne mase Kranj, 8. septembra • Še ta mesec bo težko pričakovana prva in glavna delitev stečajne mase kranjskega Tek-stilindusa, izplačali bodo približno 1,1 milijarde tolarjev. Stečajni upravitelj kranjskega Tekstilindusa Janez Mlakar je povedal, da upniki lanko septembra pričakujejo prvo in glavno izplačilo stečajne mase. Med 1.880 upnikov bodo razdelili približno 1,1 milijarde tolarjev. Med upniki je veliko bivših Tekstilindusovih delavcev, ki jih bo stečajni upravitelj tudi prek Gorenjskega glasa pravočasno obvestil o točnem načinu, kraju in času izplačila njihovih terjatev. Glavna delitev Tekstilindusove stečajne mase je bila pripravljena že januarja letos, vendar ni bila opravljena, ker se je Gorenjska banka kot največji upnik marca pritožila na sklep o delitvi. Sodišče je namreč menilo, da obresti tečejo le do glavne delitve stečajne mase, banka pa, da morajo teči do poplačila. Pritožbo je reševalo višje sodišče v Ljubljani, ki jo je pred dnevi zavrnilo. Tako Tekstilindusovi upniki lahko v kratkem pričakujejo, da bodo na prvi in glavni delitvi stečajne mase njihove terjatve približno polovično poplačane. • M. V. V ponedeljek, 5. septembra, je bila v galeriji Loškega gradu predstavitev ponatisa Prešernove Zdravljice Iz leta 1944. Lepo prireditev je zasnoval in jo domiselno vodil prof. Rado Jan, obiskovalce pa so razveseliti tudi drfavni svetnik, igralec Polde Bibič z recitacijo Zdravljice in pravi vilinski koncert treh flavtistk: Maše Bertok - Duh, Karoline Šantl - Zupan in Vesne Jan. Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik. Več na 7. strani. - Foto: G. Šinik investicija v znanje -investicija za življenje LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 35 let izkušenj DANES SNOVANJA stran 15 Marko Jenšterle Nazaj k naravi in naprej v mesto stran 16 Vesna in Jasna Jan V glasbi se odraza svet R1 r: rs * * ZASTA VLJALNICA Koroška c. 41 Kran], tal.:064/211 25B PEDIKERKA - KOZMETIČARKA Breda Sparovec Sredanovič Tavčarjeva 13, Kranj Obvešča stranke, da ima spremenjeno telefonsko številko: 064/225-145 SLOVENIJA IN SVET Obisk slovenskega finančnega ministra v Zagrebu Ustavni zakon ni bil naperjen proti Hrvatom V sredo je hrvaško glavno mesto obiskal slovenski finančni minister Mitja Gaspari, ki je skušal svojemu hrvaškemu kolegi Božu Prki pojasniti, zakaj je Slovenija sprejela spremembe ustavnega zakona, s katerimi so bile ustanovljene nekatere nove banke, katerih predhodnice bi utegnile zaradi mednarodnih obveznosti imeti težave s tujimi upniki. Zagotovil mu je, da te spremembe niso bile usmerjene proti hrvaškim varčevalcem v zagrebški enoti Ljubljanske banke, in da 22. člen dopušča dvostranska pogajanja. Vztrajal pa je, da se vprašanje teh dolgov še pred ureditvijo nasledstva po Jugoslaviji rešijo le v paketu z vprašanjem meje v Piranskem zalivu in nuklearne elektrarne Krško. Strinjala sta se, da morata ob ravnanjih sosednje Italije Hrvaška in Slovenija nastopati skupaj. Ocene evropskih strokovnjakov Sloveniji se obeta živahen gospodarski razvoj Predstavniki Sveta Evrope so ob koncu tridnevnega seminarja o socialni varnosti v naši državi in evropskih standardih povedali, da so presenečeni zaradi naših gospodarskih uspehov, in da se po letošnji 4- do 5- odstotni rasti družbenega proizvoda v prihodnjih dveh letih obeta še višja rast. Ugotovili so, da je slovenska ureditev socialnega varstva dokaj skladna z evropskimi standardi, zato naj bi lahko Slovenija kmalu podpisala in začela uresničevati temeljne in minimalne standarde sveta. Beseda je tekla tudi o uresničevanju temeljnih političnih in socialnovarstvenih pravic tujcev, kjer po evropskih merilih ne bi smelo biti diskriminacije, kar bo morala v prihodnje, kot še mnoge druge evropske države, upoštevati tudi Slovenija. Mnenje beograjskega nadškofa in metropolita Franceta Perka Obisk Hrvaške je bil bolj nujen Papež Janez Pavel II bo Slovenijo obiskal prihodnje leto, ali pa leta 1996, je izjavil beograjski nadškof in metropolit France Perko, ki je slovenskega rodu, saj je obisk Beograda, Sarajeva in Zagreba bil načrtovan kot prispevek k umiritvi teh kriznih območij na Balkanu. Z izpustitvijo Slovenije je papež potrdil, da naše države ne šteje med krizna vojna območja, ali pa, da bi morda kdo to razlagal kot zavzemanje za obnovitev Jugoslavije. Menil je tudi, da se bodo do obiska čez leto ali dve tudi že pomirila nasprotja med Cerkvijo in državo okrog vprašanj verouka v šolah in vračanja nacionalizirane lastnine Cerkvi. Naš premier danes odpotuje na Islandijo Drnovšek podpredsednik Liberalne internacionale? Danes je predsednik slovenske vlade in predsednik LDS dr. Janez Drnovšek odpotoval na Islandijo, kjer se bo udeležil v Revkjaviku kongresa Liberalne internacionale. Na kongresu naj bi bil eden glavnih govornikov, to priložnost pa bo izkoristil tudi za več srečanj s predsedniki liberalnih strank, ki zasedajo pomembne državniške funkcije: kanadskim premierom, finskim predsednikom vlade in islandskim ministrskim predsednikom. • š. Ž. STRANKARSKE NOVICE Stranke slovenske pomladi V predvolilni koaliciji le šest strank? Na včerajšnjem sestanku strank slovenske pomladi, kot se telijo imenovati skupina (večinoma desnih strank), ki se dogovarja o skupnem nastopu na lokalnih volitvah, so bili zelo neugodno presenečeni nad dejstvom, da se sestanka niso udeležili predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov. Ti so namreč sporočili, da se do odločitve sveta stranke, ki bo 15. septembra, nadaljnjih dogovarjanj ne bodo udeleževali. Soglasno so se dogovorili, da bo podpis sporazuma 14. septembra, od SKD pa je odvisno, da sc odloča o naknadnem pristopu. Ocenili so, dj jih koalicijski partner LDS izsiljuje, saj jim nc dovoli tudi sporazumevanja o predvolilnih zavezništvih na lokalni ravni. Demokratska stranka Slovenije Podrejanje državnega zbora vladi V poslanski skupini Demokratske stranke menijo, da jc poglavitni vzrok za odstop predsednika državnega zbora II: i mana Rigelnika v zahtevi vlade, da se delo državnega zbofl bolj podredi vladi. Boje se, da bo vladna koalicija za BOVOgfl predsednika predlagala nekoga, ki bo skušal z državnim iboron manipulirati, sicer pa ta odstop napoveduje mučno politično jesen, ki jo bodo obeleževale stavke, zapleti s privatizacijo, denacionalizacijo ter težave v odnosih s sosednji mi drŽavami. Možno ic celo, da vse to pripelje do krize parlamenta, ocenjujejo Demokrati, vendar si izrednih volitev, ki bi za najmanj pol leta ohromile Slovenijo, sedaj ne smemo privoščiti. I ibcralna demokracija Slovenije Na lokalne volitve samostojno Izvršni odbor LDS jc na včerajšnji seji obravnaval priprave na lokalne volitve in ocenil, da morajo te volitve vsekakor biti Se k los Zato je nujno, da parlament čimprej sprejme vso potrebno zakonodajo, pri določanju novih občin, pa nai se upošteva mnenja ljudi na referendumu in strokovna iz.htKlišča Predsed m k.i stranke dr. Drnovška so zadolžili, da čimprej imenuje ministrico (brez listnice) za vprašanja lokalne samouprave, LDS na driivni ravni ne ho sklepala nikakršnih medstrankarskih sporazumov, občinskim odborom na lokalni ravni pa prepuščajo samostojno odločanje o povezavah pri kandidatih za župane in občinska svete Po odstopu mag Hermana Rigelnika so ugotovili, da lahko tako odločitev le obžalujejo in ocenili, da H svoji delo korektno opravljal, in mu za to izrekli priznanje Tudi ob tej priložnosti nekatere politične sile ne zmorejo brez podtikanj in insinuacij, poslanski skupini pa so predlagali, da pripravi za to funkcij«) iz vrst LDS predlog kandidata. Po odstopu predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika Rigelnik odhaja, kdo bo naslednik Ponedeljkovo sporočilo mag. Hermana Rigelnika, da odstopa s funkcije predsednika Državnega zbora, je očitno presenetilo vse. Vrača se v gospodarstvo. O novem predsedniku je že veliko ugibanj. Ljubljana, 8. septembra - Sporočilo mag. Hermana Rigelnika v ponedeljek pozno popoldne, da odstopa s funkcije predsednika državnega zbora in tudi kot poslanec, je kot strela iz jasnega "treščila" v slovensko poznodopustniško politično vzdušje. Po prvih odzivih sodeč je ta poteza presenetila vse, utegne pa vplivati tudi na poskuse politično strankarskih priprav na volitve. Pri SKD so že javno izjavili, da zahtevajo to funkcijo. Pričakovanja, da bo mag. Herman Rigelnik na torkovi tiskovni konferenci podrobneje obrazložil vzroke za svoj odstop s funkcije predsednika najvišjega zakonodajnega telesa v državi, se niso izpolnila, saj je v bistvu le ponovil tisto, kar je zapisal že v odstopni izjavi: da je državni zbor v dobrih dveh letih dela opravil praktično vso najpomembnejše zakonodajno delo, zato na tej funkciji ne vidi več potrebnega izziva. Ze ob dogovoru za prevzem tega položaja - k temu ga je nagovoril sedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek - je opozoril, da bo funkcijo opravljal le toliko časa, dokler mu bo predstavljala izziv, sedaj pa se je delo državnega zbora že toliko utirilo, da tega ni več. "Odstop je odraz osebne volje in želje, da ko opraviš, kar si načrtoval, odideš. Življenje je prihajanje in odhajanje, dokler ne odideš za vedno," so bile besede mag. Hermana Rigelnika, ki je odločno zavrnil namigovanja, da odhaja zaradi pritiskov in groženj. Znano je namreč, da sta prav na njegov račun v javnosti "krožili" dve anonimni pismi tako imenovane civilne inicijative, pa tudi ob izdaji državne skrivnosti, ko je parlament sprejel spremembe ustavnega zakona, so mu podtaknili ovadbo odgovornega urednika televizije, čeprav ga je omenil, kot je poudaril, le kot primer. Vedno je odšel po opravljenem delu, to velja za celjsko Kovinotehno, mariborsko Metalno, velenjsko Gorenje, je še dodal in rekel, da ga politika na katerikoli funkciji ne zanima več. Po treh dneh, ki so minili od objave odstopa mag. Hermana Rigelnika, pa so se zganile že tudi stranke, saj poročajo o tem, da so že stekli pogovori o njegovem nasledniku. V Ljubljani sta se že sestali delegaciji LDS in SKD in razpravljali o vprašanjih koalicije, lokalne samouprave in lokalnih volitev in seveda izpraznjene funkcije predsednika državnega zbora, pn čemer sta obe delegaciji že napovedali, da bosta stranki predlagali za ta položaj svoje kandidate. Predsednik SKD Lojze Peteile je že napovedal, da bodo pri SKD vztrajali, da se jim ta funkcija dodeli, saj da si je LDS s prevzemom vseh najpomembnejših funkcij po volitvah leta 1992 ustvarila prevelik monopol. Včeraj sta se sestali tudi delegaciji ZLSD in LDS in ugotovili, da sc z zamenjavo na čelu državnega zbora ne sme spremeniti razmerij v koaliciji, in da naj bi na to mesto predlagali skupnega kandidata. Dr. Drnovšek je do predloga, ki ga je največkrat slišati, za Lojzeta Peterleta, zelo skeptičen, saj meni, da ni verjetno, da bo odstopil kot zunanji minister. Ugotovitev, da jc predsednik odstopil, naj bi državni zbor sprejel že na prvi jesenski seji, ki naj bi bila že prihodnji teden. • Š. Zargi, slika C». Šinik Viktor Brezar, odstavljeni direktor Sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva: "Sedel sem na nažagani veji. Strokovna služba sklada ni oblikovala politike, pač nc bilo delovanje sklada ovirano in onemogočano Žabnica, 8. septembra - Odstavitev direktorja Sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva jc bilo v preteklih dneh večkrat postavljeno ob bok nekaterim kadrovskim zamenjavam, ki naj bi bile del kadrovske čistke strank na oblasti. Na trditve o vzrokih odstavitve in ocenah o slabem poslovanju sklada se jc odstavljeni direktor Viktor Brezar k pumom /i od/val, dane« pa objavljamo pogovor z njim. Vaša odstavitev z mesta direktorja Sklada za razvoj malega gospodarstva doživlja precej ostre reakcije iz vrst opozicijskih strank, zlasti Liberalne stranke, katere član ste. So v ospredju res politične opredelitve? "Nikdar nismo na skladu želeli politizacije, pač pa predvsem strokovno in nevtralno delo, in reči moram, da sem sam pazil na to, da se strankarsko nc bi izpostavljal. Služba sklada, ki sem jo vodil, jc imela strokovne naloge na področju izvajanja politike Vlade, in sicer na ta način, da smo pripravljali podlage za odločitve upravnega odbora in nato skrbeli za njiho vo uresničevanje. Mi nismo torej oblikovali politike, pač pa nev tralno skrbeh za njeno izvajanje. Popolnoma vpliva na izvajanje politike sicer ni mogoče zanikati, saj smo pripravljali letne fdanske dokumente, vendar so >111 program dela, letni finančni načrt in opredelitev naložbene politike, ki jih jc sprejemal upravni odboi. tisti dokumenti, ki so predstavljali okvir našega dela." V vašem pismu, ki je bilo objavljeno v zadnji številki našega časopisa omenjate dve funkciji sredstev sklada: pospeševanje drobnega gospodarstva ■ subvencijami in krediti ter naložbeno funkcijo, ki naj ohrani in oplemeniti Iz proračuna dodeljena sredstva za razvoj malega gospodarstva. Bi nam razložili motive za naložben«* dejavnost? Res J4' bila naložbena funk cija pomemben del našega dela, saj ic imelo ohranjanje realne vrednosti sredstev izrednega pomena za učinkovito uresniče vanje pospeševalne funkcije (*e smo namreč hoteli izdajati garancije za kredite za mah) gospo darstvo, jc bilo poticbno imeti kritje v premoženju, v sredstvih in v naložbah v vrednostne papirje V ta namen smo izdelali podroben načrt, kako fagot avl ) m /a posamezne izdane garan eUi pol i obno petino Eritja Naložbena dejavnost sklada ic torej tudi neposredno |x>mcmla pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva " Posebno pozornost ic vzbudilo dejstvo, da ste vlagali sredstva v Slovensko hranilni« o in posojilnico Kranj, katere solastnik ste tudi vi osebno. Lahko to komentirate? luhtve. da sem nalagal v svoje podjetji (hnnUnioo. katere soustanoviteljsem), denai sklada sicer v osnovi drži, ven-«1.11 |c tuba takoj d«>«lati, da jmkI popolnoma aitakunl pogoji kot v M petnajst različnih bank in hranilni« po Sloveniji K temu pa lahko Se piipomnim, da nekatere banke z nami v začet ku niso hotele sodelovati, ker jc pač sklad zahteval znižanje obresti pn dajanju kreditov obitmkom m podjetnikom ter znižanje bančnih provizij Zave dali sum se namieČ, da obiestmh mer, kaki sne s«> bile na našem denarnem trgu, še tako dobci gtmpodar ne prenese V letošn l«ni lotU srn., tudi med pogoje II pa naj bi jo izvajala, če bi . Bili so moteči element. nalaganje denarja v banke zapisali pogoj, da ga namenijo za Eosojila obrtnikom in podjetni-om." Očitajo vam nesmotrno trote nje sredstev v slu/hi »klada: visok«' plu«'«-, avtomobil«-, računalniško opremo. Katera pravila ste pri tem upoštevali? "Imeli smo dva avtomobila, ki smo jih vzeli na Icasing jaz m BOJ pomočnik, saj jc delo terjalo veliko aktivnosti na terenu Pri plačah smo upoštevali sporazum oz kolektivno pogodbo o bančnih in finančnih organizacijah. Te plače so bile res dobre, vendar jc potrebno upoštevati naravo našega dela Kili smo v položaju, ko so sc na nas Obnčah številni prosil« i /a suh venciic in kredite, in moja politika je bila, da delavec sklada plačam«) dobro, saj s tem zmanjšamo možnost j>o«lkupo vanja Pojavi tega so celo bili m ;mo jih ostro sankcionirali Do dam naj, da je sklati vseskozi posloval pozitivno, ohranjal vrednost kapitala m v letošnjem prvem polletju ustvaril 1° milijonov tolarjev pozitivne la/like " Niso redki glasovi o tem, da ie imela I ibcralna stranka v skladu z vami na čelu svoj lobi. So imeli njeni člani pri dodeljevanju sredstev kaj prednosti? "Te nevarnosti sem sc vsesko /i zavedal, m morila je piav v tem vzrok, da je bilo prav z (»oreniskega v piuucij.ivi / dni gum OOPOCJM Slovenije finančno podprtih tak«) malt) projektov. To velja tako za lazvojno po moč, kot tudi občasne piemos titvcne kredite, ki smo jih dajali |H)sameznim podjetjem, /ai.tili večjega lizika po višjih obiesl nih merah. Sam sem odklanjal vsako svetovanje, najbolj /govo icn pa jc potlatck, tla je dobilo o«I nekaj manj kot soo piojcktov kic«ht alt pomoč skl i članov l ibeialne sli aukc Očitajo vam tudi nezavarovane kredite, ki se ne vračajo, ter vlaganja v delnice brez državne garancije. Kako Je ■ tem? "TtdiUc 0 nc/av .u 01 anju DO sojenih sietlstev nimajo piave osnove. Vse smo zavarovali, pač odvisno od lega. kakšna je mla višina p«>so|cncga /a večje zneske smo vpisovali tudi hipoteke, vedeti pa je treba, da ti postopki niso poceni. Za delnice smo namenili samo 3,5 odstotka, čeprav jc bilo za naložbeno dejavnost predvidena četrtina sredstev, lani pa šc ni bilo predpisa, v kakšne vrednostne papirje lahko nalagamo. Posebnih izkušenj nismo imeli, sam pa sem bil delničar in član upravnega odbora že od vsega začetka pri Termah Čatež, in ker sem ocenil, da jc poslovanje zelo dobro, sem odločil, da v tako naložbo lahko tudi sklad vlaga /Ho smo kopih rn tO milijonov' tolarjev teh delnic Pri tem j«> seveda pomembna kotacija delnic in njihov pnnos Sedanja njihova nekoliko nižja kotacija je le otlia/ nekaterih ncizvcdc-nih postopkov preoblikovanja podjetje, in prepričaj sem, oj se bo to uredilt), donos pa bo zagotovo večji, kot če bi sretlstva naložili v bankah " Po vsem, kar ste povedali, bi lahko sklepali, da ni razlogov i* vašo razrešitev, ki pa je bil* kljub temu opravljena. Kako jo komentirate? "Ze tnl prvega dne sem se zavedal, da sedim na nažagani veji Nc želim sc spuščati v to, koliko jc pri tem vloga širše politike, ali osebne ocene i'1 pogledov ministra Tajnikarji Znano jc, da so zamenjali dva upravna «xlb«)ra, tretji, ki me je (Hlstavil, jia v dveh mesecih i'1 pol še m dodelal nobene razvojne |>omoči Sam lahko rečeni, tla sc člani tega odbora, v razlik«' «hI pivega, v vsebin«) pripravljc ih l«e zloben, kljub tfX> maikam sej ume Ne «(i/i očitek, da kute"!1 za razvojne pomoči niso bih iztlelam, pač pa jih Vlada 1,1 celo minististvo sploh nista obiavnavala niti na predlog odgovorila, novi upravni odbo' na jih m hotel obravnaval' Najhuje pa je bilo to, da nam I1' bilo onemogočeno izkoiišč.tnje ' ih/avnim proračunom predvidi nega denaija Sieilstva /a lausk«' ni«) dobili konci lanskeg" leta m deloma šele letos, i/k«>< iščanje letošnjih j*> pravilih " /ač asnem Imam nanju na je I"'4' sploh onemogočeno Trditve 0 tem, tla svojih nalog služh* sklada jm)«I mojim vodstvom "' opiavda, so povsem biez "* nove, m o tem sem se |>npr*Vl' y n loočitj i komerkoli ludi (J u, ali pred parlamentarni preiskovalno komisijo Bil j).ič moteči element, ki ga |«' j)ottebno /a vsako . eno odsti-' niti • š. Zargi, slika <. «hI pivega, v vsebin«) pnpravljc mh grailiv sploh ne spuščajo. I1'' ne pteštudirajo, če sem male* GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: t iepiaOO [HKljetje (K)RI NJSKI (»I AS KRANJ HrednUka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni polledruk i poudarkom na dogajanjih na < : t < Pirtftss-dnik • trla Ivan Ili/jak ' Ihirkloi in glatiil V ilj iv. ( odgovorna nredaka: I eojx>ldina Bogataj / Novinarji ta urrdniki: Helena lelovčan, lole k>>*njrk, I ca Mnti ingri. Stotan N.»|«■ Darinka Srdri Vilma SUnovnjk M 11 >| i V,.I,',,k I vrlo /.>|'l""" , Danica Zavrl/lehir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vtiriič / Fol«>|rnnja. (.ora/d Simk / Priprava ta itak: Mrdia An, Kranj I Itak Podiatj« DRl.O fCR.TIak baoptMM In rt rij. I ll,bl,*ir / llrrdnMlTO, naročaja«, oglasno Irlenje: Aoiaova t, Kranj, telefon: 211 lil, trlrfai: 222 417 / Mali oelaii telefon 221 Iti iprttemamc Mprc kiii)ruo M ut dnevno na avtomat tkem od/ivmk u ura« vs ik .1 m od 1 tki IS ure TC.oopis i/haia ob torkih m |>elliih Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov |M>puila /.a tujino Irina naiočmna 140 Dl M Oglasne sloi J odstotk irniku Prometni davek |» stopnji Ine m i.ve I* ov v ceni časopisa (mnenje KMI 2V27 «»?), t I NA l/.VODA *>.(Kl Sil V spremenjenem družbenem planu Slovenije Gorenjska v podrejenem položaju? Namesto hitre železniške proge drugi tir - Železnica od Naklega do Tržiča - Kakšna vloga Letališča Brnik Kranj - Člani kranjskega izvršnega sveta so v torek sedmini gorenjskim poslancem državnega zbora in državnemu svetniku predstavili pripombe k odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega načrta Slovenije. in Kamnika s turistično rekreacijskim območjem Krvavec) med regionalne cestne povezave tretjega reda. Doslej načrtovana gradnja hitre Kranjski izvršni svet prc- ceste Kropa - Podnart - železniške proge odpade, dlaga oblikovanje proste car- Podtabor - Zvirče in sedanje namesto nje je predvidena inske cone na območju lokalne ceste Kamnik - Sidraž gradnja drugega tira, poleg Kranja in letališča Brnik ter - šenturška gora - Ravne - tega pa tudi ponovna vzpos- uvrstitcv sedanje regionalne Grad (kot povezavo Kranja tavitev železniške proge (za hitrosti do 60 kilometrov na uro) med Naklim in Tržičem. V Kranju se tudi ne strinjajo, da je v eni od različic odsek magistralne ceste Kranj -Medvode razvrščen med regionalne cestne povezave tretjega reda, medtem ko regionalna cesta Kranj - Škof-ja Loka po predlogu odloka sodi med glavne cestne povezave drugega reda. Predsednik izvršnega sveta Peter Orehar je še posebej pozval poslance, naj poskušajo ugotoviti, ali je letališče Brnik v Erihodnosti predvideno samo ot civilno letališče ali po dograditvi tudi kot vojaško. Državni svetnik Jože Res-man, sicer tudi predsednik radovljiškega izvršnega sveta, je dejal, da se Gorenjska v tem odloku kaže v podrejenem položaju. Odlok je po njegovem mnenju precej pomanjkljiv, saj v njem niso določene vloga Karavanškega predora in mejnega platoja, mesto Soške (železniške) proge in cestna povezava med Gorenjsko in Primorsko (čez Soriško planino ali čez Vršič). C. Z. Dr. Božidar Brudar o kandidaturi Slovenije za olimpijske igre: Kandidatura "Trbiž 2002" je vzbudila zanimanje Kandidaturo Slovenije za olimpijske igre treh držav je izvršnemu odboru mednarodnega olimpijskega komiteja v Parizu predstavil zunanji minister Lojze Peterle. Če se bo kandidatura Trbiža 2002 uvrstila med štiri finaliste, bo to že velik uspeh. Tri države na trom t* j i bodo skupaj v prihodnje organizirale več športnih tekmovanj. Jesenice, 8. septembra Predsednik jeseniške občine dr. Božidar Bnidar sc jc skupaj s c'ani promocijskega odbora za ■ktvenijo, ki ga je vodil naj z,|nanji minister I oj/c Peterle. Udeležil nedavnega pariškega '•'sedanja izvršnega odbora j^cdnai odne ga olimpijskega komiteja. Za prve olimpijske ltfe novega tisočletji leta 2002 Sc namreč zel«) resno potegujejo ^Vs'ii|.i, Italiji In Slovenije, ""Mlet kaniiidatnte pa je ,r,1'> lekme naj bi potekale "•' leseni« ih, v Kranjski I loti, 11,1 Hleiln m v Ljubljani, v ?VstMjskih mestih šmohor. N »ssfcld. Piulkloštcr, Vrba m 1 clovcc ter v Trbižu. Kako ocenjuje našo predsta V|,,,v v itekleni palači < ni i v !jariškcm luturističncm prc MjU I a I Viruse m naše '""'»"Mi predsednik jeseniške ",Hdr Ito/idar Krudar? JW kot detel let Mara ideja I hbji, j,- S|uril V4.f desel **< kajti ,,. v /metku oseinde-*'',b htih so Injt- mejaši Jese-,u*;. Irbi/ m Beljak poskusili s ^"J<> aaaierOi da bi s skupnimi «»r"1"" ,,rKM,,*/'ri,l' zimske '•"»p'jske igr« \endar je med *r«dni olimpijski komite šele |('l"«'inbrn I, i« I99f % spremeni *'alula odprl mo/nosl regio-""'"'»i ku,„|„|»tur. *»*ndid.uuio po«l urailnim J,B|»vom Irbiž i(K»: smo prc ,!|Milv||-di že n.i minulih zimskih ^""Pijskih ig.ah v I illeham n\V}U ^ 1'atizu j),i smo se c« drugim pieilstavih s juo t Oljsko baivno lotogiahjo z d, R,IVa|ncga odra /unskih igei In orvc,kcm, kjer so ii sla-s|ni^.» o.lličja razdelili I h.unas ^•»KasNingei i/ Avstrije, Al j^1'" loinh.i ,/ Italije in Jure I "." " Slov« mjc in s tem je 2"J' "P'iniljen piosjukt Irbiž • I a lotogi.dija je namreč :r*'ita simbolika m najbolj Dr. Ito/idar Krudar učinkovita reklamna poteza lnh ilrJ.iv Predstavniki treh olimpijskih komitejev i/ treh držas sum sc Huli >v vcčkiat prej sestali in pogovarjali, kako popularizirati idejo, ki ima več razsežnosti in pomenov, Nc le, da gre za enako kulturo treh na« nmalnos ti, tO bi bil nedvomno tmli t< - n 11-1 j n i |)ieizkusni kamen naše, italijanske in avstrijske zunanje politike, politike vseh tieh ili/av Nc le deklarativno ampak tudi v oigamza« ijskem smislu Velike možnosti /a Sall Lake City Mislim, da je bila naša prc dstavitev v Parizu dokai uspešna na stojnicah smo skupaj z diugimi desetimi mesti, ki kan iluluajo, razstavili propagandni material, polurno predstavitev pa jc opravil I «>)/«• Peteric, ki je izvršnemu odboru MOk a v dvajsetih minutah, kolikoi jih je imelo vsakornesto na razpo lago. orisal del tekmovabšč, infrastrukturne objekte, športne in turistične /mogljivos ti naše države. Poleg hbiža kandidirajo a bo prireditelj znan junija prihodnje leto, ko sc bodo Člani komiteja zbrali v Budim-pešti. Sam mislim, da bo naš uspeh, če bomo prišli med štin finaliste Ko sc bod«) najprej odlo čili, na kateri celini noelo igre leta 2002. m če bodo to /dni leni države Amerike, ima po mnenju številnih poznavalcev največ možnosti Salt Lake < it v I (lini manjkajoči objekt - ledena dvorana Odveč je boia/en tistih, ki menijo, da bo slo za precejšen Eoseg v prostor, saj se bo poiina infrastruktura le dopolnjevala. V Kranjski (»ori so primerne proge /a slalom in veleslalom, hokejske hale so tako na Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani, razmišljamo o tekih na Pokljuki, po Planici ali o teku po treh deželah. Disciplini, ki zares posegata v prostor in terjata precejšnje naložbe, sta tekmovanje v bobu in sankanje; le-te pa bi bile na objektih v ( ortini d' Ampezzo. I dnu problem je drsalni stadion, ledena dvorana, ki je nima nobeno od treh mest. Kes je, da so se predvsem v Beljaku v zadnjem času pojavi la «>dločna negativna stališča. Pomisleki »o tudi doma, vendar mislim, da je to izredna priložnost za pronio«ijo Slov« nije, ki bi se vsemu svetu predstavila skupaj z Italijo in Avstrijo. Ze to, da se pojavljamo kot kandidati, jc promocija in tudi če ne bomo uspeli s kandidaturo, smo se domenili, da bomo v prihodnje prirejali več skupnih tekem in da bo prišlo do resnejšega in tesnejšega sodelovanja treh dežel. Z uspešno kandidaturo bi nedvomno razširili in poživili olimpijsko idejo, predvsem pa podkrepili pomen sodelovanja treh obmejnih regij. V medsebojnih pogovorih pa sc med drugim tudi žc dogovarjamo, da bo treba ustanoviti mešano podjetje, kajti v primeru, čc postane Trbiž res nosilec olimpijskih iger, bomo imeli vsi veliko organizacijskih priprav." • D. Sedej Četrtič SQ in Jesenski sejem Kranj, K. septembra - V Kranju bo od 23. do 27. septembra četrtič strokovno specializirana promocija slovenskega blaga na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Vzpor-cdno pa ho v hali A Gorenjskega sejma tudi Jesenski prodajni sejem s tonudho za jesenske nanj)« in i veliko Gobarsko razstavo. • A. Zalar foto bobnar KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Trgovina • pohlifvr m, Sp Betnlci 8 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064403-171 Rimskokatoliško župnijstvo Bled je pred nedavnim v denacio-nalizacijskem postopku dobilo v last in posest tudi stavbo, ki jo je (v bližini cerkve) Podjetje Kino Radovljica uporabljalo za kino predstave. Na poravnavi so se dogovorili, da bo podjetje lahko v dvorani "vrtelo" filme še eno leto, potlej pa bodo morali na Bledu poiskati drugo primerno dvorano. Župnija je zgradila stavbo 1938. leta, v njej pa je bila do druge svetovne vojne za tedanje čase sodobna prosvetna dvorana. Kot je znano, je Rimskokatoliško župnijstvo Bled dobilo vrnjeno že tudi župnijsko gospodarsko poslopje in (začasno) Blejski otok, ki so ga povojne oblasti zaradi "kmetijskega značaja otoških zemljišč" podrzavile na osnovi zakona o agrarni reformi. * CZ. Potrebno je sodelovanje mnogih držav Mednarodna konferenca o informacijski infrastrukturi in difuzijski tehnologiji je potekala na Bledu, kar pomeni določeno priznanje tudi Sloveniji kot državi, ki je gospodarsko zelo uspešna. Bled, 8. septembra - Dvod- Zanimanje je vladalo tudi nevno konferenco, ki se je končala včeraj, je pripravilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v sodelovanju s Komisijo Evropske unije. Tako je prišel na Bled tudi dr. Martin Bange-mann, podpredsednik komisije Evropske Unije in delujoč na področju industrije, informacijske tehnologije in telekomunikacij. Spremljalo ga je več tujih novinarjev, ki pokrivajo delo ustanov EU v Bruslju. Udeležence je pozdravil dr. Janez Drnovšek, na konferenci pa je sodeloval tudi minister za znanost in razvoj dr. Rado Bohinc, pa tudi mnogi politični predstavniki nekaterih evropskih držav. Ugotovili so, da naj politika ne bi vplivala na sodelovanje evropskih držav, pomembno je predvsem, da je sodelovanje politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov neokrnjeno in svobodno. glede vstopa naše države v Evropsko unijo in želje Slovenije, da bi ji EU omogočila sodelovanje v nekaterih skupnih evropskih projektih. Svoje programe so predstavili strokovnjaki EUREKE, flamski inštitut za prenos raziskovalne tehnologije v industriji, predstavniki Komisije EU, na koncu pa so podali zaključke. Da bi se izognili nepotrebnemu neskladju v razvoju, mora tehnološki razvoj predstavljati osnovo za koordiniran razvoj in za partnerstvo v prihodnji Evropi. Na konferenci je bila posebej poudarjena potreba za izmenjavo informacij in rednih konferencah o prenosu informacijske tehnologije. Imenovana bo posebna delovna skupina. Na konferenci so pravtako sprejeli predlog italijanske delegacije, da bo naslednje srečanje v Benetkah. • Š.V. In memoriam Joža Praprotnik V 83. letu starosti nas je zapustil Joia Praprotnik, spoštovan in ugleden stro-k o v n j a k poštnega prometa na Gorenjskem in v Sloveniji. Vse svoje aktivno delo in vso svojo življenjsko kreativno moč je usmeril v poštno dejavnost in je nenehno snoval izboljšave v PTT stroki, ki so Še danes sestavni del dela poštnega uslužbenca na okencu ali v do\tavi. Z delom pri pošti je začel davnega leta 1936 kot pripravnik maturant pri tedanji obmejni pošti v Rakeku, kjer je spoznal osnove poštne službe v vseh pogledih in se tri leta kasneje odpravil v Beograd na dodatno izobraževanje ter se kot šalterskt uslutbenec leta 1941 zaposlil pri kranjski poŠti Po vojni je prevzel posle upravnika okrajne pošle in je opravljal inšpekcijsko službo Za (iorenjsko. kar je pomenilo nadzor poštnih enot in dostavnih okrajev, z drugo besedo nadzor nmi dostavo PTT po-Uljk S tovrstno svojo prisotnostjo je do kraja spoznal specifiko dostavnih okrajev in dajal nenehne pobude za posodobitev in racionalizacijo drla v PTT prometu Prav na osnovi teh spoznanj je prišlo do mehanizirane dostave pošiljk z avtomobilom, katere začetki segajo prav na kranjsko, torej gorenjsko območje Za začetek avtodostave velja razvoz poštne tvar ine v Žirovnici leta I96H, ki sicer sprva ni bila čiitO legalna, vendar je Joža Pra-jnotnik na osnovi ugotovitev lega načina dostave leto populariziral, kjer je bilo smiselno in mogoče Bilo je to v času, ko je bila v uporabi še preprosta dostava s kimpežem in sanmi, pri večjih potah s konjskimi vpregami, in nekaj malega motoriziranih srdstev - koles in mopedov, skratka v času hitrega tehnološkega napredka. V času službovanja je kot štipendist svetovne poštne zveze opravil specializacijo v Švici in Nemčiji in je tako nenehno primerjal dosežke naše, slovenske PTT stroke s tujino in izrazil mnogovrstne pobude na osnovi teh primerjav. Njegov priročnik za dos-tavljalce in PTT manipulacijo je še danes aktualen in uporaben pripomoček za delo v dostavi in na okencu. Njegova je tudi pobuda za namestitve izpostavljenih predalčnikov v odmaknjenih krajih in njegova je tudi pobuda za uvedbo poštnih številk krajev, ki je bila zatem uveljavljena in je še danes v uporabi po vsej Jugoslaviji, to pa je znatno olajšalo razvrščanje pošiljk v poštnih centrih in sam način dostave na terenu.. Poštarji ga imajo v spominu po svojem mentorskem delu in njegovem priza-devnju, da jim bo omogočeno čim lažje in efektivno delo. Kot svetovalec direktorja je pripravil študijo o razvoju poštnega omrežja in dostave na Gorenjskem, ki je bila nato realizirana, poskrbel paa je tudi, da je iz tujih virov k nam zanesel novosti s področja PTT dejavnosti in smo tako sledili sodobnih tokovom, še po upokojitvi je zbiral gradivo za poštno knjižnico v Ljubljani in je na podlagi te tuje strokovne literature uvajal novosti v PTT stroko. Do nastavitve kustosa PIT muzeja v Škofji Loki je zbiral dokumentarno gradivo in se udejstvoval kot predsednik Planinskega društva PTT Ljubljana in je bil dolgoletni član njegovega upravnega odbora Na ta način je lako ohranil vez s sodelavci in jim posredoval svoj nenehno deja ven odnos do pošte, na katero je bil ponosen. PIT PODJETJE SLOVENIJE Pl PIT KRANJ IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Kako je Gorenjka vrnila Belcijanov hotel? Za obnovo ceste letos ni denarja Kranj, 7. septembra - Na majski seji zbora krajevnih skupnosti kranjske skupščine je delegat KS Visoko že tretjič postavil delegatsko vprašanje o obnovi ceste Luže - Srednja vas. Odgovor je še vedno enak: nove asfaltne prevleke letos ne bo, z razpoložljivim denarjem občina lahko zagotovi le redno vzdrževanje. Tak odgovor je na sredini seji sprejel tudi izvršni svet. Delegat, ki je podobni vprašanji postavil že ob sprejemanju občinskega proračuna in nato še enkrat marca, je spet terjal, da cesto na novo prevlečejo z asfaltom, da se poravnajo cestni robovi in nasujejo bankine. Obakrat so odgovorili, da bo letos za lokalno cesto zagotovljeno le redno vzdrževanje, sredstev za novo asfaltiranje namreč v proračunu niso predvideli. V odgovoru na marčevsko delegatsko vprašanje so tudi dodali, da asfaltiranje ceste ne bi veliko pripomoglo k varnosti pešcev in kolesarjev, saj je cesta preozka. Delegat ni bil zadovoljen in najbrž spet ne bo, saj odgovor ostaja enak: obnova lokalne ceste Luže - Šenčur letos ni načrtovana in je ne bo. Pač pa so v rednem vzdrževanju poskrbeli za to, da so bile udarne jame januarja in februarja zakrpane s hladno maso, aprila in junija pa z asfaltom. Cesto bodo tudi vnaprej vzdrževali tako, da bo normalno prevozna, so dejali na današnji seji kranjske vlade. • D. Ž. Osnovne šole kličejo k prenavljanju Tržičani bodo med kandidati za republiško sofinanciranje investicij v šole za odpravo dvoizmenskega pouka in izboljšavo prostorskega standarda. Tržič, 8. septembra • Odločitev s sredinega zasedanja občinskih zborov bo v primeru sprejema tržiške kandidature pomenila, da bodo v naslednjih fetih letih iz občinskega prora-una namenili precejšen delež za posodobitev šolstva. Skupščina je med drugim sprejela tudi odlok o ureditvenem načrtu za Dovžanovo sotesko. Z njim so soteski vrnili ime po željah domačinov. Prejšnji teden je bil izdelan investicijski program za prenovo šol v tržiški občini, s katerim nameravajo Tržičani kandidirati na natečaju ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoiz-menskosti pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Sloveniji v letih 1995 - 1999. Program zajema adaptacijo osnovne šole Zali Rovt v Tržiču in izgradnjo nove stavbe ob njej od prihodnje pomladi do septembra 1997, Kar naj bi skupaj stalo dobrih 315 milijonov tolarjev, prenovo in novogradnjo v osnovni šoli Bistrica v manjšem obsegu in vrednosti nekaj več kot 171 milijonov tolarjev - to naj bi uresničili od jeseni 1996 do naslednjega septembra, pa prenovo in prizidek k osnovni šoli Križe od jeseni 1997 do naslednjega septembra v vrednosti dobrih 122 milijonov tolarjev. Obenem zajema že začeto prenovo Glasbene šole Tržič v skupni vrednosti več kot 39 milijonov tolarjev. Udeleženci seje so se strinjali, da je povečanje vseh treh osnovnih šol nujno. Odločili so se za vključitev v republiški natečaj, čeprav letos še ne vedo, ali bodo v načrtovanem obdobju lahko zagotovili polovico potrebnega denarja. Če jim bodo program odobrili, se bodo vsekakor lotili načrtovanih prenov, ki bodo morda trajale tudi dalj. Predlog odloka o sprejemu ureditvenega načrta za Dovžanovo sotesko je doživel živahno obravnavo tudi v skupščini. Kot je zbore seznanil predsednik izvršnega sveta, so gradivo dvakrat obravnavali prebivalci Doline in Jelendola, katerih pripombe in predlogi so povečini upoštevane. Po mnenju uglednega slavista Toporišiča je treba upoštevati tudi mnenje krajanov glede ledinskih imen. Tako predlog upošteva ime Dovžanova soteska, nekaj vsebinskih dopolnil pa so imeli tudi podpisniki potrebnih soglasij. Skupščina je besedilo odloka z dopolnili vred sprejela, zato je moč oričakovati skorajšnjo izgradnjo in obnovo mostov, ki je prva naloga po ureditvenem načrtu. Skupčina je zatem sprejela še odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka za ureditev travnikov Snožeta, krčitev gozda Polana in izgradnjo traktorske vlake Dolina - Kal. Med drugim je potrdila tudi osnutka odlokov o razglasitvi podružnice koncentracijskega taborišča Mauthau-sen v Podljubelju za kulturni spomenik in Mokrišča pri Golniku za naravni spomenik. O obeh dokumentih bodo še razpravljali po krajevnih skupnostih, že skupščinska obravnava zadnjega osnutka pa je nakazala težnje kmetov iz Seničnega po zoženju zavarovanega območja Moknšč. Stojan Saje Izruvali so vse, kar se je le dalo Planina pod Golico, 8. septembra - Nekdanji lastnik hotela Belcijan v Planini pod Golico je dobil hotel v nemogočem stanju: pobrali so vsa stikala, ključe 83 vrat pa neoznačene zmetali na kup, češ kar išči pravi ključ za prava vrata. Sramota! Med hoteli, s katerim je do zdaj upravljalo hotelsko turistično podjetje Gorenjka, ki ima sedež v Kranjski Gori, je tudi hotel Belcijan v Planini pod Golico. Ta hotel je bil takoj po vojni odvzet lastniku, nacionaliziran, zdaj pa so °a zakoniti dediči po zakonu o denacionalizaciji dobili nazaj. Hotel Belcijan je bil tako vrnjen dediču -Janezu Belcijanu iz Medvod. Vrnili so mu ga v naravi, kajti cenilec je presodil, da Gorenjka vanj ni vložila več kot 30 odstotkov, kolikor je znašala vrednost stavbe v času nacionalizacije leta 1945. Hotel je Gorenjka več ali manj vedno dajala v najem in tako ga je imel v najemu zadnji zasebnik, ki je maja letos nekoliko spektakularno zapustil Bel-cijana. Povzročil je lokalni škandal z nepravilnostmi pri loteriji in je enostavno - pobegnil iz hotela in s Planine pod Golico. Ko je nekdanjemu lastniku Janezu Belcijanu Gorenjka po končanem postopku o denacionalizaciji vrnila ključe praznega hotela, se je Janez Belcijan lahko samo nemočno čudil. Čudil temu, kaj je v hotelu, ki je res velika stavba, našel! Čudil temu, kako si je Gorenjka predstavljala "vračanje v naravi ". Zaradi mene niso odpustili nikogar! "Najprej moram povedati, da sem prizadet ob informacijah, da je Gorenjka tudi zaradi denacionalizacije morala odpuščati delavce! Zato, ker je vrnila hotel v Podkorenu in hotel v Planini pod Golico, ni odpustila nikogar! V Belcijanu so bili zasebni najemniki, zadnjega sploh ni bilo več, ne pa delavci Gorenjke. Zaradi mene, ki sem po zakonu upravičen do hotela, ni tako prizadet noben delavec in nobena družina," pravi Janez Belcijan. "Nadalje: zelo sem bil začuden nad tem, kako si Gorenjka predstavlja vračanje premoženja! Nič ne bom naprej govoril, oglejte si sami in presodite!" Vstopili smo v hotel Belcijan Umazani ostanki nekdanje kuhinje s porezanimi kabli... - in presenečeno obstali! Ko je Gorenjka odhajala, je kajpak odnesla vse! Vso opremo, do katere je seveda upravičena, čeprav bi se dalo Več kot sto neoznačenih ključev v stari skodeli... razpravljati o tem, kaj vse so leta 1945 lastniku, stricu Janeza Belcijana nacionalizirali ali odvzeli. Hotel Belcijan je bil namreč zgrajen leta 1938, nato je bil pnzidan, leta 1945 pa odvzet! Se pravi - za tedanje razmere dober, soliden in moderen hotel v dveh nadstropjih in z veliko kletjo. A pustimo to! Zdaj se pač vrača brez opreme! Šop ključev v stari skodeli A podjetje je pri vračanju šlo do konca in še dlje: preden so praventu lastniku vrnili premo- Radio Žiri praznuje 15 let delovanja V cvetu mladosti Radio Žiri je nastal iz prizadevanj žirovskih radioamaterjev, ki so izdelali prve aparature, v Škof ji Loki pa so se težko sprijaznili, da je občinska radijska postaja v Žireh. Škofi a Loka, 8. septembra - V teh dneh praznuje Radio Žiri -lokalna radijska postaja občine škofja Loka 15. obletnico prvega oddajanja. O doslej prehojeni poti in načrtih smo sc pogovarjali z direktorjem Marjanom Potočnikom in glavno ter odgovorno urednico jelko Mlakar. V soboto praznujete 15. obletnico začetka delovanja Radia Žiri, vendar še ni minilo 15 let od tega, ko ste postali občinska radijska postaja in bili tudi registrirani. Kako je to teklo? Jelka Mlakar. "Petnajsta obletnica oddajanja ie kar prava, dodali bi lahko celo še eno leto od prvih poskusov oddajanja radijskega programa v Zireh, ko so fantje, ki so skonstruirali prvo mešalno mizo in ostale nujne aparature začeli oddajati. Če vprašate prvega urednika Nejka Podobnika, vedno pravi, da je zanj začetek leto 1978. Znano je, da se je radio v občini težko širil, saj je bilo v škofji Loki kar precej odporov, da bi bila občinska radijska postaja izven občinskega središča. Vendarle se je našlo nekaj pametnih mož na takratni S/.DL, ki so omogočili ta razvoj in zagotovili tudi njeno financiranje. Denar so takrat začele zbirati krajevne skupnosti in SIS, priključen pa je bil tudi takratni INDOK center in nastala je organizacija za obveščanje." V začetku ie bil Radio Žiri slišen le v Zireh in okolici, kako je potekala izgradnja pretvorniške m rele? Jelka Mlakar: "To je res posebno poglavje našega razvoja, saj je bilo potrebno za slišnost v občini izgraditi pretvornik na Miklavžu in Lubni-ku. Vendar to še ni zadostovalo, da bi postali občinska radijska postaja, šele leta 1982 je sprejet prvi sklep o tem, minili pa sta še dve leti, da se je uresničil. Prve oddaje so bile le ob nedeljah, nato so se pridružili še četrtki, širitev programa pa se je začela s profesionalizacijo v letu 198b, Marjan Potočnik ko je bila ustanovljena Delovna organizacija za obveščanje z zagotovljenimi sredstvi občine. Poleg direktorice in tajnice sem bila takrat zaposlena glavna in odgovorna urednica in ena novinarka, tehnična ekipa pa {'e še dve leti delala amatersko, 'ostopoma smo začeli povečevati število ur oddajanja na dan, nato pa tudi povečevali število dni oddajanja letos oddajamo vsak dan od 5. ure 30 minut pa do 19. ure." Kakšna ekipa danes pripravlja tako obseini program? Jelka Mlakar "Sedaj imamo poleg glavne in odgovorne urednice zaposlena dva novinarja in približno 20 sodelavcev, ki nam pošiljajo vesti in ostale prispevke iz cele občine. Za oddajanje skrbita dva redno zaposlena tehnika in 6 pogodbenih, sem pa sodijo še tajniški posli, ki pa pri tem delu niso le kuhanje kave, pač pa tudi spremljanje programa in delo z ljudmi. Delovna organizacija za obveščanje se jc torej usmerila le na radijsko obveščanje, med tem ko so funkcije nekdanjega Indoka zamrle." Kaj pa odnosi do Radia Slovenija? Jelka Mlakar "Njega dni je obstajal sporazum o tehničnem sodelovanju, pri čemer je bilo mišljeno tudi to, da bi lokalne radijske postaje pošiljale svoje prispevke v mrežo osrednje Rostaje, pa sc to ni obneslo, likdar ni bila uresničena zami sel, da bi lokalne radijske post aje nekako tvorile četrto vseslovensko mrežo Radia Slovenija, pač pa smo si in si še prek lastnih oddajniških zmogljivosti za tak pristop prizadevali v okviru skupnosti lokalnih radijskih postaj." Marjan Potočnik: "Letos smo priča zahtevkom ladia Slovenija celo v obratni smeri: želijo, da lokalne radijske postaje, ki prenašajo osrednje informa ženje in izročili ključe, so hotel temeljito oskubili!Tako je zelo žalosten pogled na številne sobe, iz katerih so odvili vse straniščne školjke in ogledala, ki so kot hotelska oprema zanesljivo videli že znatno boljše čase. S seboj se jim je zdelo vredno odnesti dosledno vsa stikala, da ne govorimo o podbojih nekaterih vrat, pri katerih so bili tako temeljiti, da so jih poškodovali in zdaj vrat lastnik sploh ne more zakleniti. V kuhinji so sekali vodovodne in električne kable, odnesli tudi pipe iz gostilniškega pulta, saj so dobesedno potrgali vse. Najbrž so na pipo v šanku nekako pozabili... Niso pa pozabili novemu lastniku nagajati na drug, prav nesramen in prav "balkanski" način. Hotel ima več kot sto ključev, saj je v stavbi kar 83 vrat! Za vsako sobo je po več ključev, ki so bili prej seveda tako označeni, da se je videlo, katero sobo odpirajo. A tedaj, ko so odhajali, so iz ključev odstranili prav vse oznake, več kot sto neoznačenih ključev zmetali na kup v staro skodelo in jo porinili v prostor poleg vhodnih vrat. Sporočilo je nedvoumno: tu imaš, pa se znajdi! Kar išči in išči prave ključe za prava vrata! To je bil pa v resnici višek! Sramota! V takem stanju so torej zapustili hotel lastniku, ki hotela, čeprav bi rad, v resnici ne more povsem zavarovati pred morebitnimi vlomilci. Sam samo pravi, da bo hotel nekaj časa zaprt in ga bo ponudil v prodajo, mi pa dodajamo: Take sramote v jeseniških Rovtih v resnici ni bilo treba! Iz spalnic in kopalnic so ihtavo izruvali vse, kar sc jc dalo.. majhno kuhinjsko okence do salona žalostno visi.. Kam so nesli rabljene postelje in vzmetnice, vedo samo oni sami - za spomin so kup prezrtih in gnilih vzmetnic pustili v kleti, kjer samevajo ob polomljenih stolih in ob odrezani strehi starega avtomobila. Izpulili so celo ventilatorje! Ob takem skubl-jenju je prav čudno, da niso Prav, da se jc pobrala vsa oprema, nobene potrebe pa ni bilo po tako ihtavem puljenju vsega, kar se je dalo odpuliti in izruvati! In zanalašč povzročiti lastniku nove stroške, ki jih bo imel s ponovno priključitvijo vode in elektrike, da o tisti poniglavi nesramnosti s ključi niti ne govorimo. D.Sedej - Foto: J. Pclko Jelka Mlakar tivne oddaje Radia Slovenija, pa tudi druge programske pasove, npr. nočni program, to Radiu Slovenija plačujejo. Tega še ne počnemo, smo pa se odločili, da namesto slovcns kega nočnega programa ponoči oddajamo avstrijski Sat. To se nam ne zdi prav pošteno, saj bi sc morali zavedati na Radiu Slovenija, da lokalne radijske postaje izboljšujejo njihovo llii nost. Nenazadnje so tudi naši poeluialCJ tudi plačniki njihove naročnine, ki jo v celoti porabijo sami." Kakšne načrte imate za prihodnost' Marjan Potočnik: "Petnajst let v življenju pomeni cvet mladosti, mi pa ugotavljamo, da srno si ustvarili kar dobi o osnovo in si pridobili veliko izkušenj za nadaljnje delo. To potrjujejo številne nagrade, ki smo jih prejeli v slovenskem merilu za svoje delo (lani npr.: 1. mesto pri dnevnoinformativ-nih oddajah, 1. mesto pri glasbenih oddajah, 2. mesto pri EPP spotih), kot se za mladost spodobi, pa smo polni elana, polni energije, prepričani v to, da lahko še marsikaj napravimo, današnje razmere zahtevajo profesionalni pristop, kvalitetne kadre, podjetniško tržno usmeritev. Proračunski avtomatizem je preteklost in delež občinskih sredstev bo letos padel že na petino." V "etru" je nastala ie kar močna konkurenca, saj raste število tudi povsem komercialnih radijskih postaj. Kako ocenjujete svojo poslušanost? Marjan Potočnik: "Pri teh ocenah sc naslanjamo na raziskave agencije Mediana, ki z javnomnenjskimi raziskavami ugotavlja, da smo kar dobro poslušani. Seveda s tem nismo zadovoljni in tudi to nam je spodbuda za nadljne programske napore. Ugotavljamo tudi, da je naše ime postalo ovira, saj se po nepotrebnem manjša širina, kot jo dejansko dosegamo. Ni problem lokacija studta, to smo že dokazali, pač pa se borno potrudili, da bi tudi s premišljeno i/biro imena |>ost ali osrednji informativni raoijski medij na Škofjeloškem. K on kurenca je torej za napredek nujno potrebna Vse najboljše ob rojstnem dnevu in še veliko uspeha! Š. Zargi, sliki G. šinik O okoliščinah smrti Gašperja Miheliča tudi druga stran Zdravstveni dom brani svoji zdravnici Komisija zdravstvenega ministrstva, ki je preiskovala okoliščine smrti Gašperja Miheliča, je ta teden prejela pripombe, ki jih ima na njeno delo kolektiv Zdravstvenega doma Kranj Kranj, 8. septembra - "Poročilo komisije je bilo pristransko, saj je dalo večjo težo izjavam staršev in manj strokovnim izjavam prizadetih zdravnic," je za Gorenjski glas povedal novi direktor Zdravstvenega doma Kranj dr. Peter Stular. "Do pristranskosti komisije je po mojem mnenju prišlo zato, ker je ministrstvo za zdravstvo naročilo le delno preiskavo dogajanja v usodni noči." V kranjskem zdravstvenem domu namreč menijo, da potek dogajanj v zvezi z zdravljenjem Gašperja Miheliča sestoji iz treh delov: v kranjskem zdravstvenem domu, v otolaringološki kliniki v Ljubljani in potem oskrba na nevrokirurški kliniki Kliničnega centra. Pripraviti strokovno poročilo le iz prvega dela je po mnenju vodstva zdravstvenega doma v Kranju strokovno močno vprašljivo, enako tudi sklepi, narejeni na podlagi teh ugotovitev. Kratko v tem primeru potegne zdravnica, ki je prva pregledala ranjenega mladeniča. "Menimo, da je strokovno vprašljivo tudi delo komisije, saj ne bi smela pripraviti poročila, ne da bi imela pregled nad celotnim dogajanjem. Rezultat delne preiskave je bil predstavljen medijem in tudi nam, je pa izredno neugoden za prizadeti zdravnici," je dodal dr. Peter Štular, ki od 1. septembra vodi kranjski zdravstveni dom. "Ko je bil pacient poslan iz naše ustanove v Ljubljano, je bil še dve do tri ure na otolaringološki kliniki v Ljubljani, kjer sprva tudi niso zaznali hujše možganske poškodbe, potem pa jin je čudno vedenje ranjenca opozorilo, da so ga poslali na travmatološko kliniko m od tam na nevrokirurgijo. Prve preiskave na nevrokirurški kliniki tudi še niso kazale na hujše poškodbe. Če upoštevamo vse te ugotovitve, nam je razumljivejše tudi ravnanje zdravnice na prvem kontaktu." Splošnim ugovorom na delo preiskovalne komisije ministrstva za zdravstvo v kranjskem zdravstvenem domu dodajajo še kopico podrobnosti. Tako na očitek, da pacient ni bil pregledan na primernem mestu, ker ga je zdravnica pregledovala v reševalnem vozilu, pripominjajo, da je vozilo dovolj prostorno in razsvetljeno, namenjeno pa je ravno intenzivnim ukrepom, tudi reanimaciji bolnikov in ranjencev. "V položaju, ko je bil pacient agresiven in motorično nemiren, je bil izhod v sili, da ga niso premeščali, temveč pregledali kar v vozilu," v ugovoru preiskovalni komisiji utemeljujejo v Zdravstvenem domu Kranj. "Omenjeno je bilo, da natančna in poglobljena anamneza nista bili opravljeni. S tem se ne strinjamo.V poročilu zdravnice so vsi elementi, ki govorijo proti težji možganski poškodbi: odsotnost nezavesti (saj je poškodovanec sam opisal-dogodek z besedami "en mule me je udaril s steklenico"). Pregled je bil v danih okoliščinah opravljen kar se da natančno, kar se vidi tudi iz protokola, ki smo ga tudi dostavili komisiji. " In očitek, da policijska postaja ni primerno mesto za opazovanje ranjenca? "Načelno se s tem seveda strinjamo, vendar je bila ob strokovnih ugotovitvah, da ne gre za hujšo poškodbo glave, ob nemiru in agresivnosti poškodovanca sprejeta ta odločitev. Pri nas nimamo prostora, kjer bi poškodovanega opazovali. Naj nam to pove komisija. Tisti hip namreč ni bilo razloga za pošiljanje v bolnišnico. Treba je upoštevati vse ugotovitve in v njihovi luči je razumeti tudi odločitev za premestitev na policijsko postajo. Poročilo nam tudi očita, da poškodovani v Ljubljano ni bil prepeljan z reševalnim vozilom. Tudi zjutraj še ni bilo evidentno, da gre za težjo poškodbo možganov. Temu primerno je ravnala tudi jutranja zdravnica in prevoz v Ljubljano prepustila staršem. " Zdravnico pa bodo zaščitili, ne le stanovsko solidarno, temveč poskrbeli tudi za pravno zaščito, z ugovori pa nastopili pred razsodiščem zdravniške zbornice in tudi pred sodiščem, če bo vložena kazenska ovadba. • D. Z. Žlebir Gorenjsko zdravniško društvo Druženje zdravnikov ima strokovno korist Maja prihodnje leto bo na Bledu 132. srečanje Slovenskega zdravniškega društva. Bled, 8. septembra - Gorenjsko zdravniško društvo, ki bo njegov gostitelj, jc po nekajletnem spanju spet oživelo in se začelo pripravljati na strokovno srečanje. Novi predsednik društva je dr. Branko Lubej iz Zdravstvenega doma Bled. Gorenjsko zdravniško društvo (danes ima okoli tisoč članov) in njegov sedanji Isednik imata že nekaj organizacijskih izkušenj s strokovnih srečanj in seminarjev. Bled je bil v preteklosti že prizorišče vsejugoslovanskcga srečanja zdravnikov, pred devetnajstimi leti pa tudi gostitelj 112. zbora Slovenskega zdravniškega društva. Letno srečanje slovenskega zdravništva bodo gorenjski zdravniki izpeljali ob pomoči sponzorjev. Sredstva za ta namen zbirajo na liro računu: 51500-678-82731, Gor- enjsko Kranj) zdravniško društvo "Upam, da bo tudi prihodnje leto, ko bo od tedanjega minilo dvajset let, strokovno srečanje Predsednika Gorenjskega zdravniškega društva smo povprašali tudi o zadnjih dogodkih v zvezi s smrtjo Gašperja Miheliča, ki je vrgla senco tudi na ugled zdravnikov. Dr. Branko Lubej je dejal, da se društvo do ravnanja zdravnikov v tem primeru ni opredelilo, verjetno bi se tedaj, ko bi kdo vomenjenem primeru iskal stališče aruštva. Tako pa je lahko o tem povedal le svoje Osebno mnenje: "Prepričan sem, da bi moral biti v ambulanti, kakršna je kranjska dežurna, vedno zaposlen najbolj izkušen Zdravnik. Ni prav, da vodstvo na tako zahtevno delo daje neizkušene zdravnike, ki pri svojem delu tudi zaradi sugestij drugih ne ravnajo pravilno. Če je pacient v ambulanti agresiven m zdravniku nekdo reče, da je verjetno pijan, je neizkušenemu težko oceniti, kako je z bolnikom. Slednji lahko tudi pri pretresu molgan reagira agresivno, lahko gre za kombinacijo poškodbe tn pijanosti, kar nam narekuje, da tudi pijanega pacienta vZarnerno resno. Drži pa, da je pregled takega bolnika izredno otežen. Zdravnik si denimo ne more ogledati stanja zenic, ki je eden od resnih znakov pri poškodbi glave." enako dobro pripravljeno," nam je dejal predsednik dr. Branko Lubej. "Tedaj smo ga popestrili tudi z razstavami naših članov. Tema tokratnega letnega srečanja slovenskega zdravništva bodo različne oblike spolnih bolezni. Slovensko zdravniško društvo dela v različnih sekcijah, razdeljenih v glavnem po interesih specialnih področij medicine. Za vse zdravnike, ki delajo na različnih področjih, pa jc nedvomno koristno, če slišijo tudi vsebine izven svoje domene." Namen druženja zdravnikov v društvu je predvsem izobraževanje, izmenjava strokovnih izkušenj, posvetovanje. Tudi v medicini več glav več ve in izkušnje, ki si jih kolegi posredujejo, jim lahko pri delu s pacienti le koristijo. "Zdravniki v Sloveniji se družimo več kot 130 let," dodaja dr. Branko Lubej. "Tradicija je že zelo dolga in če so za druženje in medsebojno spoznavanje našli čas v preteklosti, bi ga lahko tudi danes. Zdravniki potrebujemo drug drugega. Prav je, da si izmenjamo znanje in strokovne izkušnje. Včasih je dobro prisluhniti kolegovemu nasvetu ali prositi zanj, saj nihče sam ne ve vsega in ne more biti popolnoma samozadosten. Včasih je bilo častno biti član zdravniškega društva. Danes so medsebojni pogovori strokovna nuja, v njih razrešimo marsikateri nesporazum. Temeljni cilj naših srečanj je torej izobraževanje. Prvo predavanje pripravljamo za november, in sicer o novih zdravilih proti bolečinam in antibiotikih tovarne Bayer, zdravniki pa se ga bodo lahko udeležili na dveh mestih, v Kranju in na Jesenicah." • D. Z. Žlebir ^♦injka medicinskih sester Ne le "uvoz" z juga, tudi drugi ukrepi r""j, 8. septembra - Zaradi pomanjkanja medicinskih sester so '"•»riii, poleti nekatere oddelke v slovenskih bolnišnicah celo *ul>rcti. Najhuje ta problem pesti Klinični center v Ljubljani, na '"renjskem pa ga občutijo zlasti na Golniku, saj sodi bolnišnica * pljučne bolezni v sklop Kliničnega centra. Ministrstvo za ( .ruv*tvo jc ta teden novinarje seznanilo z ukrepi, ki naj Pomorejo pomanjkanju medicinskih sester pri nas. /a N'' Republiškem zavodu .. •'Poslovanje je bilo po podat *'n iz letošnjega julija met br d ezposelnimi prijavljenih 523 "■edicinakih sester, med njimi . ,;»kih, ki iščejo prvo zapo-J^v. Nizka cena dela srednjih K" otvoritev likovne razstave sta j-*kk>pu prireditev Gorenjska ki jih organizira priredit-cm odbor pokrajinskega odora Ol za Gorenjsko pri '-druženju borcev in udeležen* cev NOB Slovenije. Po petdese- }" 'ct|h so tako ponovno Izdali *«30q oštevilčenih izvodov pub- juttcije, ki je tisti izpred pol t l Ja Popolnoma podobna [■»o po tisku kot po materialu »nstitut za papir in celulozo jc "areč izdelal papir, identičen materialu, ki so ga za tiskanje "Porabljali med vojno. Na prestavitvi .e Bogdan Osolnik oorcem, ki so pri nastanku ■'daje posredno ali neposredno ^delovali, podelil prvih devet zvodov na novo natisnjene jaravljicc. Desetega pa je dobil ur Boris Paternu, ki jc avtor Ipremnc študije o pomenil ^travljite med Slovenci. Na razstavi, ki je na ogled od Ponedeljka dalje, sodeluje dvajset umetnikov: Janez Ambrožič, ganjan Belec. dr. Dana Bem ^,a'a, Frtnc, Bergant, Alenka ^•erlovič, Vito Globočnik, Ev-Rcn Guštm, Božidar Jakac, Ja-"c/ Jan, Vlasto Ko,™č, France ^reuzer, Tomaž Kvas, France ^»hchč, rože PeterneH Mau- ^r. Anton Plcmelj. Milan Rija- vec, France Slana, Ive Šubic, Franc Vandot in Janez Vidic. Slednji je sodeloval tudi pri oblikovanju podobe za izdajo Zdravljice pred petdesetimi leti. Sicer pa bosta v okviru prireditev Gorenjska 1944 ta konec tedna še dve prireditvi: prva bo danes, 9. septembra, ob 17. uri, ko bo v Prešernovi hiši v Vrbi spominska svečanost ob 150-lctnici nastanka Zdravljice, jutri ob 9. uri pa bo v preddverju osnovne šole Franc Šaleški Finžgar v Lescah otvoritev razstave partizanskega tiska. • M.A., foto: Gorazd Sinik bec bo predstavila staromodne pesmi znane prevajalke Gitice Jakopin z naslovom Ljubezen. Maska rdeče smrti pa je naslov dvojezične ambientalne predstave avtorja Edgarja Allana Poa, v režiji Alenke Bole Vrabec. Premiero načrtujejo prihodnjo pomlad v kompleksu Stare Save. In še nekaj o treh premierah prihodnje sezone. Lov na čarovnice je drama Arthurja Millerja, ki je popolnoma odprta in v času, ko se na različnih koncih sveta spet pojavlja lov nanje, pa naj ga razumemo kot nestrpnost do drugače mislečih ali kot rasno nestrpnost, še kako aktualna. Ne glede na to, da je napisana po resničnih dogodkih v Amerki sedemnajstega stoletja. Režiser drame je Marjan Bevk. Druga med novimi pre- dstavami je v Sloveniji še neu-prizorjena komedija Carla Goldonija Impresario iz Smirne, ki jo režira Peter Militarov. Pravljična komedija Svinjski pastir (Andersen -Gray - Militarov), ki jo prav tako režira Alenka Bole Vrabec, pa je namenjena vsem generacijam. Tudi zato, ker bomo v njej poleg preizkušenih igralcev videli nekaj novih mladih obrazov. In ker jeseniški gledališčniki skrbijo za podmladek, bodo tudi letos organizirali gledališki krožek za osnovnošolce. Tisti malo starejši gledališki navdušenci pa bodo pod mentorstvom Bernarde Gašperčič to sezono pripravili veselo igro za "nerodna leta " Rade Bračič z naslovom Vse razen hotela. • M.A. LIKOVNA KOLONIJA IN GLASBA Ljubljana, 6. septembra - Zdravilišče Radenska in Fondacija Rembrandt prirejata v Radencih od 10. do 17. septembra drugo mednarodno likovno kolonijo, od 23. do 25. septembra pa že 32. festival komorne glasbe 20. stoletja. Kot so povedali na tiskovni konferenci, bodo v sklopu festivala letos štirje koncerti. Najprej bosta nastopila harmonikar Franc Žibert in kitarist Istvan Roemer. Na drugem koncertu bosta nastopila violinist Tomaž Lorenz in organist Tone Potočnik, na tretjem pa Komorni zbor Ave. Na zadnjem koncertu se bo predstavil dunajski godalni Artis Quartet. Na likovni koloniji bodo sodelovali Andraž Šalamun, Matjaž Počivavšek, Zdenka Žido, Mirko Bratuša in Toon Wegner, ob tem pa bodo v Radencih potekala tudi predavanja o tokovih v slovenski likovni umetnosti. Sicer pa bo v času likovne kolonije v Radencih tudi prvi slovenski jazz festival, ki ga organizirata Društvo glasbenikov Prekmurja in RTV Slovenija. • M. A. Prešernovo gledališče Kranj GLEDALIŠKI NAČRTI V NOVI SEZONI V ponedeljek začetek abonmajskega vpisa V teh dneh v vseh slovenskih poklicnih gledališčih začenjajo z vpisovanji različnih abonmajev. Kranjsko gledališče bo v dveh naslednjih tednih vpisovalo t. i. "stare" in nove abonente. Že po tradiciji bodo abonenti Prešernovega gledališča v novi gledališki sezoni videli pet različnih uprizoritev domače gledališke hiše in gostujočih ansamblov. Umetniško vodstvo je svoj lasten repretoar izbiralo med svetovno klasiko in domačo sodobno klasiko ter med žanrsko skrajno različnimi uprizoritvami. Med ambicioznejšimi uprizoritvami je gotovo delo G. F. Lorce "DOM BERNARDE ALBA" v režiji Bojana Jablanovca. Lorcovo poetično dramsko besedilo bo uvodna abonmajska uprizoritev. Na osnovi odličnih izkušenj "Zbeži od žene" bo prvič v Sloveniji uprizorjena komedija "KADAR MAČKE NI DOMA" J. Mortimera in B. Cooke (režija Primož Bebler), ki sta kot odlična poznavalca angleškega komedijskega bulvarja zasnovala tipično žanrsko komedijo, s katero želi gledališče nadaljevati z uprizoritvenimi uspešnicami. Ob Tednu slovenske drame bodo kranjski gledališčniki uprizorili eno najboljših dramskih besedil osemdesetih let "ZLATA ČEVELJČKA" D. Smoleta (režija Matjaž Zupančič V Smoletova igra bo tretja abonmajska uprizoritev, preostali dve pa bodo izbirali med najboljšimi uprizoritvami Mestnega gledališča ljubljanskega, Drame SNG Ljubljana in Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Abonent ima z vpisom abonmaja vrsto ugodnosti. Kot otvoritveno premiersko predstavo sezone pa bo Prešernovo gledališče uprizorilo predstavo za otroke M. Logarja "ŠPECK-AHLA NA KAHLI", ki jo avtor teksta podnaslavlja s krimič komedijo. Režiser krstne uprizoritve je Jaša Jamnik. • (ar) S KOM PAS sklad Ko odloča slovenska modrost. Vaš certifikat boste že danes zamenjali za delnice. V Kompas skladu se trudimo, da bi že jutri dobili gotovino. Marsikomu bo s tem dana možnost, da več svojega prostega časa nameni tudi kulturi. Vpis certifikatov smo vam zato omogočili tudi v Prešernovem gledališču v Kranju. Ob vpisu abonmaja za sezono 94/95 lahko tudi svoje certifikate zamenjate za delnice Kompas sklada. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji v Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdeset letnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 - 1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungertje na ogled prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin je na ogled samostojna razstava Matjaža Arnola. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Triiška berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma. MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V glaeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slikarska dela Janeza Lipičnika. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala izTrsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji na gradu je na ogled slikarska razstava del slikarjev partizanov. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave v Sk. Loki, v Knjižnici Ivana Tavčarja pa razstava Foto kino kluba Anton Ažbe Svetloba. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnega ciklusa akad kiparja Viktorja Plestenjaka. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB sta na ogled razstava obutve Peko in čevljarsko kopito - muzejski eksponat. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko ogledate razstavo sterih razglednic iz zbirke Marka Korenčana Pozdravi iz Kamnika. Komorni koncert v blejski Vili Bled VIOLINA IN HARFA Bled - Na Bledu se po minulih festivalih IDRIART in OKARINA ter po festivalu zgodnje glasbe v Radovljici, v Vili Bled odpira še eno novo glasbeno prizorišče. Kranjska Galerija Bevisa je na sobotni večer v koncertno dvorano Vile Bled povabila dva italijanska glasbenika - instrumentalista: tržaškega Slovenca - violinista Črtomirja Šiškoviča in harfistko Simone Mallozzi. Umetnika sta kljub rekdo ali morda celo skromno zasedenemu instrumentariju bogato razpela svoja poustvarjalna jadra. Najprej seveda v napovedanem duu violine in harfe, potem pa še v solističnih delih za samo harfo ali za samo violino. Skupaj sta odigrala Tartinijevo Sonato za violino in basso continuo v g-molu, številka 10, op. 1, Spohrovo Sonato za violino in harfo v c-molu, Rossinijev Andante z variacijami in Paganinijevo Fantazijo na temo iz Rossinijeve opere "Mojzes". Slednje in zahtevne Variacije je violinist Šiškovič ob harfni spremljavi odigral tudi na pamet. Harfistka Mallozzijeva pa se je predstavila tudi čisto sama - solistično v skladbi "Jutro" -koncertni etudi skladatelja Marcela Luciena Tournierja in v Improvizacijah za harfo solo našega skladatelja in akademika Primoža Ramovša (roj. 1921) iz leta 1973. Tudi violinist Črtomir šiškovič z odlično Stradivariievo violino v roki, ni ostal brezbrižen do polnoštevilne publike, ki je napolnila koncertno dvorano blejske Vile, saj je odigral zahteven part - Variacije na temo epirskega plesa skladatelja Sofianopula. Oba navedena umetnika sta se v predstavljeni glasbi izkazala za sposobna koncertanta. Violinistu Šiškoviču bi morda lahko "očitah" precej romantiziran godalni jezik, ne glede na to ali umetnik igra baročno ali sodobno - moderno glasbo. Precej usmeritev k taki interpretaciji mu je vsekakor narekovalo sodelovanje s harfistko. Ta je seveda po svoji strani do kraja spoetizirala svojo harfno govorico. Kljub temu pa Šiškoviču ne gre odreči odlične virtuozne (tehnične) in muzikalne sposobnosti. Saj je dobršen del predstavljene in odigrane muzike tokrat na Bledu pripadal res repertoarju največjih koncertantov. Da ie bilo temu res tako, sta se umetnika v dveh dodatkih dotaknila še glasbe J. Iberta in ponovno Rossinija. • F. K. ABONMA LOŠKEGA ODRA Škofja Loka - Z vpisovanjem abonmajev začenjajo tudi na Loškem odru. Stari abonenti jih lahko vpisujejo med 12. in 14. septembrom, novi od 15. do 17. V repertoarju je kot domača predstava napovedano delo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa švejka v režiji Marjana Bevka. Sicer pa abonma Loškega odra obsega še štiri gostujoče predstave. MGL iz Ljubljane se bo v Škofji Loki predstavilo z delom Evalda Flisarja .Stric iz Amerike ali s predstavo Na smučišču, avtorja Johna Godberja. SNG Drama prihaja z Moederndorferjevim Hamletom in Ofelijo ali Taborijevo \Veisman in rdeče lice v režiji Sama Strelca. V Škofji Loki bo gostovalo tudi gledališče Loža z delom Carla Vistarinija Ugo, SLG Celje pa s predstavo de la Parra Calderona Skrivnost vsakdanje obscenosti v režiji oziroma z delom Zorana Hočevarja - Načeta: Smejči. • fVf. A. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov EXACT, VARIFORM KAJ Z ZADOLZNICAMI? Svet kranjskih sindikatov zastopa delavce v stečajnem postopku Temeljno sodišče v Kranju - Enota v Kranju je s sklepom dne 2.6.1994 začelo stečajni postopek nad podjetjem "Variform", d.o.o. Kranj (bivši MKD), Ljubljanska c. 24/a, s sklepom z dne 10.6.1994 pa še stečajni postopek nad podjetjem "Exact", d.o.o. Kranj (bivši TIV), Ljubljanska c. 24/a. Za stečajna upravitelja sta bila določena Franci Perčič z Bleda (za Variform) in Matija Roblek - Majcen iz Ljubljane (za Exact). Sodišče je pozvalo upnike, da v dveh mesecih od objave stečajev v uradnem listu, prijavijo sodišču svoje terjatve do navedenih podjetij. Rok za prijavo terjatev zoper dolžnika Variform jc tako potekel 10.8.1994, zoper Hxact pa 24.8.1994; po tem roku terjatev ni več mogoče prijaviti. Ker so med upniki obeh podjetij tudi bivši delavci, ki jim je delovno razmerje prene-nalo kot trajno presežnim delavcem, moramo ob tem povedati, da sta bili obe podjetji od ustanovitve novega podjetja "Iskratec" (1.1.1992) dejansko le še tako imenovani "podjetji na papirju". Na novo podjetje sta namreč prenesli večino premoženju, programe, v njem pa se je zaposlila tudi večina delavcev Vari forma in Exacta. V omenjenih dveh podjetjih so - do preteka 6-mescčnega odpovednega roka - ostali lc trajno presežni delavci, katerim pa je delovno razmerje večinoma tudi že prenehalo v letu 1992. Ker sta bili podjetji Variform in Exact nelikvidni, presežnim delavcem nista mogli ponvnati vseh obveznosti, saj je novo podjetje Iskratec do teli delavcev prevzelo le obveznost plačila odpravnin in nadomestil v času odpovednega roka. Pravna služba SKS je zato po pooblastilu omenjenih presežnih delavcev vložila na takratno Sodišče združenega dela več zahtevkov za plačilo regresa za letni dopust 1992, nadomestil zaradi predčasnih upokojitev presežnih delavcev (priznanih z veljavnim pravilnikom), jubilejne nagrade in prispevka za dokup delovne dobe. Večini zahtevkov je sodišče ugodilo, vendar pravnomočnih sodnih odločb zaradi nelikvidnosti obeh podjetij ni bilo mogoče izvršiti. Zato smo po objavi stečajev pozvali vse delavce, ki smo jih zastopali v sodnih postopkih, da uveljavijo svoje terjatve v stečajnem postopku oz. da nas pooblastijo za zastopanje v tem postopku. Nekaj delavcev očitno našega obvestila ni vzelo resno, saj se na naš poziv sploh niso javili. Kljub temu smo tudi za njih vložili prijave terjatev - z opombo, da bodo njihova pooblastila /a zastopanje predložena sodišču naknadno. Nekateri cxl njih se kasneje niso odzvali niti na opozorilo sodišča, zato bo sodišče moralo njihove prijave terjatev šteti za umaknjene. Prijave terjatev smo vložili za 54 bivših delavcev Varifor-ma in za 27 bivših delavcev Exacta, in sicer: Variform: • regres za letni dopust (24 delavcev - upnikov) • nadomestilo zaradi predčasne upokojitve (27 delavcev - upnikov) • jubilejna nagrada (1 delavec) • prispevek za dokup delovne dobe (2 delavca) Exact: • regres za letni dopust (23 delavcev - upnikov) • nadomestilo zaradi predčasne upokojitve (4 delavci) Prvi narok za preizkus terjatev je bil za Variform razpisan dni 1.9.1994. Stečajni upravitelj je priznal vse terjatve iz naslova regresa za letni dopust 1992 v višini 24.640 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki znašajo 32.095,30 SIT ter jubilejno nagrado; prerekal pa je vse terjatve iz naslova nadomestil zaradi predčasnih Upokojitev ter iz naslova prispevka za dokup delovne dobe. Za tc terjatve bomo po prejemu sklepov vložili tožbe zaradi ugotovitve utemeljenosti terjatev na pristojno delovno sodišče. Prvi narok za preizkus terjatev zoper dolžnika Hxact pa jc sodišče razpisalo za 14. september 1994. O rezultatih bomo poročali. Kreda Milic NOVE UGODNOSTI ZA ČLANE SKS Brezplačno svetovanje in posredovanje pri prometu z nepremičninami Med pomembnimi cilji delovanja Sveta kranjskih sindikatov je omogočiti svojim čla-no': posebne ugodnosti tudi na področjih, ki niso neposredno v povezavi z osnovno dejavnost jo sindikata. V ta namen nameravamo s pomočjo dražbe Sindicom, d.o.o nuditi članom SKS strokovno pomoć tudi pri prometu /. nepremičninami, kar vključuje: • brezplačno svetovanje na področju prometa z vsemi vrstami nepremičnin (stanovanja, poslovni prostori, kmetijska zemljišča, gozdovi, nezazidana in zazidana stavbna zemljišča) in na drugih področjih, ki so v zvezi navedenim prometom (dedovanje, denacionalizacija, katastrski in zemljiškoknjižni podatki, osebna in stvarna bremena), brezplačno posredovanje pri prometu z M -premičninami, si stu\ a posameznih pogodb (kupoprodajne, darilne, najemne, menjalne...), sestava izbrisnih, odpisnih dovoljenj.zemljiškoknjižnih izpiskov in predlogov (npr. vknjižba etažne lastnine). Stranke bodo nosile le stroške sestave listin, ki bodo različni glede na vrednost posla Svetovanje bo potekalo v prostorih pravne službe SKS (vhod jc nad menjalnico Wil lan.d.o.o.), in sicer vsak teden v ponedeljek v času od 15.00 do 16.30. Dodatne informacije dobite tudi po tel. 064 / 213-187 ali 224-506. Izkoristite priložnost! Želj ko Hatinič To je vprašanje, ki ga delavci vse pogosteje postavljajo svojim vodstvom in sindikatom. Podjetja so v letih od 1991 do 1993 množično izdajala različne vrste papirjev, s katerimi so delavcem obljubljala, ob njihovi dospelosti, izplačilo dolgovanega zneska ali pa zamenjavo za delnice podjetja, ob njegovem lastninjenju. Roki za izplačilo so se iztekli, veliko podjetij še ni olastninjenih in SDK je v večini primerov ugotovila, da je z izdajo zadolžnic oškodovano družbeno premoženje, ker so podjetja plačala za njihovo vrednost prispevke, ki se plačajo ob izplačilu regresov, ne pa plač. V nastali situaciji ni mogoč natančen odgovor, ki bi zajemal vse variante, v katerih so se delavci znašli. Svet kranjskih sindikatov rešuje probleme svojih članov od podjetja do podjetja različno. Nazadnje smo pripravili predlog rešitve problema zadolžnic za sindikat kranjske Save. Na tem mestu pa želimo predstaviti načelno stališče Sveta kranjskih sindikatov dc. tega problema. Pri ukrepanju zvezi z zadolžnicami je potrebno upoštevati predvsem naslednje: • čas, za katerega so bile izdane zadolžnice in • za kakšen odstotek zaostajanja osnovnih plač za izhodiščnimi plačami po kolektivnih pogodbah so bile zadolžnice izdane. Prvo je pomembno zato, ker zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij v 25.8 členu do loča, da delavci lahko pri interni razdelitvi delnic in pri notranjem odkupu delnic sodelujejo s potrdili o premalo izplačanih osebnih dohodkih, izdanimi za čas pred 1.1.1993. Začetek roka prične teči s pričelkoin veljavnosti Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo t.j. 1.9.1990, ko so bili določeni izhodiščni osebni dohodki in je bilo mogoče ugotavljati zaostajanje osnovnih osebnih dohodkov za njimi. DnigO jc pomembno zato, ker je Splošna kolektivna pogodba ob določitvi izhodiščnih osebnih dohcxlkov dovoljevala, da so ob doseganju posebnih pogojev, osnovni osebni do hodki v podjetjih lahko zaostajali do ravni, določenih v kolektivnih pogodbah dejavnosti, ali tam, kjer teh pogodb ni, do ravni, ki jo je V pod jetju sprejel poslovodni organ, vendar nc več kot za 20 %. SERVISNO PODJETJE p.o. Iz navedenega izhaja: 1. Zadolžnice, izdane za čas od 1.9.1990 in pred 1.1.1993, do višine 80%, oziroma do ravni zaostajanja po kolektivni pogodbi vaše dejavnosti, lahko uporabite pri lastninjenju podjetja, če se bo podjetje odločilo za notranjo razdelitev ali odkup delnic. Pri tem ste upravičeni do popustov, ki jih predvideva zakon o lastninskem preoblikovanju. Če podjetje ne pristaja na to možnost, zahtevajte izplačilo zadolžnic. Za neizplačani del prispevkov in davkov, ki nastane zaradi razlike v višini le-teh v primeru regresa in plače, naj podjetje v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij izda in prenese delnice na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 2. Za zadolžnice, izdane po 1.1.1993, do višine 80 %, oziroma do ravni zaostajanja po kolektivni pogodbi vaše dejavnosti, zahtevajte od podjetja i/plačilo. 3. Za zadolžnice, ki so izdane za premalo izplačane plače nad 80 % oziroma nad ravnijo zaostajanja po kolektivni pogodbi vaše dejavnosti, do 100 % plač predlagamo, da sc rxxl-jetje in sindikat dogovorita o načinu izplačila, poravnave ali morebitni konverziji v lastniški delež. Tudi v tem primeru gre namreč za obveznost podjetju do delavcu. Pred ustavnim sodiščem jc tekel spor. s katerim so predlagatelji želeli doseči možnost sodelovanja delavcev pri lastninjenju njihovega pcxljctja s potrdili /a premah) izplačane plače do viSinc 100 % plač. Ustavno sodišče jc sicer to možnost zavrnilo, vendar jc sprejelo stališče, da obstoji pravna podlaga, da delavci in podjetja spremenijo tudi presežek svojih upravičenj iz naslova neizplačanih plač v obsegu nad pravicami, priznanimi z zakonom, in do osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi v korporacijsko pravice, s tem, da jim za ta del zakon ne priznava popustov. To stališče Ustavnega soblustil preosta la vodilna delavca ali koga dru-gega Delavski svet jc spo/JKil, da je zamenjava z nekom med delavci (zaradi neizpolnjevanja pogojev) ali z nekom med vo dilnimi, ki so se poleg vsega Šc medsebojno prepirali in obto zevali, nesprejemljiva in nc-urcsničljiva. Tudi začasna za menjava z novimi zunanjimi posamezniki ni bila možna, ker je bilo pH miljonov tolarjev ustanovnega kapitala, s čimer sodi med največje družbe za upravljanje. V Arkadi nima nihče večinskega lastništva.S tem, ko ni možnosti, da bi katerikoli lastnik uveljavljal svoje interese, je vodstvu Arkade zagotovljeno popolnoma strokovno odločanje. SLOVENICA Vpisna mesta so na vseh poštah PTT Podjetja Slovenije in v organiza« ijskih enotah SDK, na sedežu podjetja Arkada D.Z.U. d.o.o. v Ljubljani m na posebej označenih mestih: V Kranju v zavarovalniški hiši Slovenka na Koroški 2, v hranilnici Lon na Koroški 27 in v /.gornjih Bitnjah 52, v Radovljici v agenciji Eniea zavarovalniške hiše Slove-nica M Kranjski 4, v škofji I-oki v menjalnic i Talon na Kidričevi 61 ter v menjal nit i Invcst na Titovem trgu W:i,:::>-:, wmmwmmmmmmm$mmmmm P0LPENZI0NI ogled znamenitosti na Sardiniji ni korziki i PARIZ i SLOVENIJATURIST tel.: 24-719 i Kronj 'L_---„.------„---.---......... 1 19.10. 54SDEM j LETALO, 1 ,US NOČITEV. OGLED PARIZA ■" , ■ —■•.......- j RABAC- HOTEL MIM0SA i KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 1 KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620 - 960 MMIMIHIIBMIllllttM 1 110 9 161 DEM IUS i 8 DNI POČITNICE • '■■........I -.........| j ITALIJA 1 i KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 1 KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620 960 3.11. 260 DEM BUS 5 DNI \ RIM-VATIKAN IZČRPEN OGLED ......................... i ITALIJA i KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 | KOMPAS SK. LOKA, TEL: 620- 960 37SDEM BUS 5DNI RIM - CAPRI POMPEJI,... KAM NA KOSILO, VEČERJO ? i IME GOSTINSKEGA j OBJEKTA (kraj] i SPECIALITETE | MENU j CENA j ODPRTO i GOSTILNA ZARJA 1 Tel.: 49-305 ................................ i TRB0JE i domače jedi, jedi po i naročilu, vsak don kosilo, 1 pizzo, vsak petek sveže postrvi ikrilo 800 SIT, |poslrvi400SIT Ipvsak don 11 • 23 j pel.sob.il 01 I torek zaprto ŽIVILA KRANJ - ŽELITE POSTATI NAŠA NOVA SODELAVKA, NAŠ NOVI SODELAVEC? PRI NAS IMATE VSE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV v eni izmed naših trgovin na območju Kranja ali Ljubljane na naslednjih delovnih mestih: PRODAJALEC BLAGAJNIK MESAR - PRODAJALEC V ŽIVILIH IMATE TUDI MOŽNOST ZAPOSLITVE NA DELOVNEM MESTU NATAKAR K sodelovanju vabimo tudi najmlajše kandidate, ki so šele zaključili šolanje in želijo OPRAVLJATI PRIPRAVNIŠTVO na zgoraj objavljenih prostih delovnih mestih. Bogata izbira blaga in lepa trgovina nimata prav nobene vrednosti, če v njej niso zaposleni PRAVI TRGOVCI, ki USTVARJAJO in OHRANJAJO ZADOVOLJSTVO NAŠIH KUPCEV, ki jim želimo zagotoviti, DA JE NAKUP V TRGOVINAH ŽIVIL UŽITEK! če želite, znate in zmorete opravljati delo v trgovini tako, DA BODO PREDVSEM TUDI ZARADI VAS KUPCI ZADOVOLJNI Vas vabimo k sodelovanju. Kandidati za delovno mesto prodajalec ali blagajnik morajo imeti pridobljeno strokovno izobrazbo PRODAJALEC ali KOMERCIALNI TEHNIK in obvladati predvsem delo v delikatesnem oddelku oziroma blagajniško poslovanje v trgovini. Za delovno mesto mesar - prodajalec pa morate imeti poklic MESAR ali KUHAR in delovne izkušnje pri prodaji svežega mesa. ŽIVILA KRANJ smo tudi gostinsko podjetje, ki želi razvijati restavracijsko in hotelsko gostinstvo predvsem na območju Kranja in Preddvoru, v našem hotelu BOR in v gradu HRIB. Če je Vaš interes opravljati natakarski poklic S ČIMBOLJ PRIJAZNO KOMUNIKACIJO Z GOSTI, če imate poklic NATAKAR ali TEHNIK STREŽBE in prakso iz restavracijske ali hotelske strežbe, bomo Vaše prijave zelo veseli. ČE SE ZANIMATE ZA NAVEDENA DELOVNA MESTA, naslovite pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ, kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrani kandidati, ki jih bomo sprejeli za določen ali nedoločen čas, bodo opravljali dvomesečno poskusno delo, pripravniki pa šestmesečno pripravništvo. A\tomarket ■■■magazin— VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU V DANAŠNJI ŠTEVILKI ■ TEST: RENAULT LAGUNA 1.8 RT ■ ŠPORT: CHD PROMOTOR NIKA INTER PRIX ■ BREZPLAČNI MALI OGLASI Praznik obrti in podjetništva 27. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM M©S Celjski sejem, 9.-18.9.1994 VTOMARKEld =T,. TRGOVINA LEASING, 61213 LJUBLJANA ČRNUČE, Dunajska c. 421 LADA SUPER UGODEN NAJCENEJŠI NAKUP! SAMARA 1500 LIMUZINA GENA 1,090.000 SIT KREDIT DO 4 LET LEASING DO 3 LET POHITITE, GENE VELJAJO DO RAZPRODAJE MARUTIM AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON: Pon. - petek od 8.-12. in od 14.-18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 NOV MODEL MARUTI 800 DX C) IV STAR vS KATALl/.AlORUv J T .390 J) KM Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - na 5 obrokov s čeki brez obresti - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Ob gotovinskem plačilu pa vas bomo nagradili še S PRAKTIČNIM DARILOM iz Petrolovega proizvodnjega programa. NAROČILA SPREJEMAMO: V SKLADIŠČU MEDVODE, tel.061/61 1-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA L tel.715-242 PETROL Slovenska naftna druiba GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK EDVARD LIČEN z Bleda predlaga samo eno poslovno knjigo za obrtnike, po novem podjetnike posameznike Kje so vendar Ličnove knjige Tako se sprašujejo davčni zavezanci v radovljiški občini, ki se spominjajo časov, ko je tam davčno upravo vodil Edvard Ličen Bled, 7. septembra - Edvard Ličen se je vse življenje ukvarjal s financami in davki, ki mu tudi v pokoju ne dajo miru. Ko so nove poslovne knjige spomladi povzročile med obrtniki val protestov in negodovanja in bile nekatere umaknjene, saj so zagrozili celo z državljansko neposlušnostjo, blokadami cest in meja, se je odločil, da pripravi predlog samo ene, veliko bolj enostavne in pregledne knjige, ki bi jo obrtniki, po novem podjetniki posamezniki, z veseljem uporabljali. Bolezen mu je preprečila, da bi svojo poslovno knjigo predstavil že spomladi, zato nam jo je te dni, ko jc predlog poslal tudi na ustrezna ministrstva. Edvard Ličen se je na pogovor pripravil, kot se za dobrega financarja oziroma davkarja spodobi. Problematiko je predstavil temeljito in natančno, da se lahko sprehodimo po labirintih vodenja obrtniških poslovnih knjig. Iz pravilnika bi morali vreči le knjigo prejemkov in izdatkov Sedanji (novi) pravilnik o vodenju poslovnih knjig podjetnikov posameznikov je dober, boljšega si sploh ni moč zamisliti. Enostaven je, vsakomur razumljiv, prilagojen slovenskim računovodskim standardom (skladni so z evropskimi) in pogojem tržnega gospodarstva. Edina napaka tega pravilnika je knjiga prejemkov in izdatkov, ki pa je protizakonita in protiustavna, saj kontrolira zasebno lastnino posameznika. Poseganje vanjo pa je protiustavno. Druga napaka pa se skriva v popravku pravilnika, ki pravi, da se knjigi prejemkov in izdatkov ter dolžnikov in upnikov letos ne vodita, torej do 1. januarja 1995, ko bosta Spet V veljavi. Potemtakem nov pravilnik ni potreben, Edvard Ličen pravi, da bi morali iz njega vreči le knjigo prejemkov in izdatkov, vse drugo pa naj v celoti ostane. Nc vem, čemu bi črtali evidenco npnikov in dolžnikov, saj jo vodijo povsod po svetu, poznali sojo že Feničani pred 6 tisoč leti, jc še pristavil. Razlog bojkota je oblika ,n nc vsebina poslovnih knjig Zakaj je torej prišlo do tako •"Ovitega protesta obrtnikov? "Zr°k nc tiči v novem pravilniku o vodenju poslovnih knjig '•zv/cmši sporne knjige), temveč v dejstvu, da je predpisal sarno novo vsebino, obliko pa jc PUstil. Oblik c poslovnih knjig *° OWale enake kot v planskem gospodarstvu, vsebina (notranja razporeditev) je nova, oblike pa , arc Razlog |c nemara povsem "»naleti: dobiček pri tiskanju Velika pomanjkljivost je v j*mi da davčni zavezanec, dok- er ne scstavj iC(nc davčne ^povedi, sploh ne ve, kaj c a Register osnovnih sred-\u\ moraJ° denimo voditi vsi, ,ln tisti, ki imajo samo eno snovno sredstvo, v knjigi pa jc Prostora vsaj /.a 800 postavk nJ'Ra dolžnikov in upnikov jc Prav tako zajetna, da bi jo hi I i '^••el tet. Spremeniti ' nilo ircb« tudi bilanco stanja 'n uspeh;, tcv i^'R' Pror»eta razporedi-. J davčnih osnov ni pravilna, VsJ JC P"^0"11 na obdavčevanje s< Ra, novi zakon pa prejemkov '' Wagajni ne obdavčuje, raču- g P« io lahko izdani tudi z gavo (i,I(V prometnega dav Pn P .?am Pa so na zir<> račun. ° knjigi prometa se davek "»mrce obračuna tudi pn teh računih. razlog bojkota jc spe IClm trgovski, nanaša sc na prilagojena pogojem tržnega gospodarstva, morajo trgovsko evidenco voditi tudi tisti, ki nimajo poslovalnic. Gostince h goljufanju napeljuje država Tretji razlog bojkota pa je uredba o davčnih evidencah in obračunu prometnega davka pri zavezancih, ki poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostav-nega knjigovodstva. Zastavlja se vprašanje, koliko davčnih zavezancev sploh obračunava prometni davek po tej uredbi, nemara le desetina. Knjiga obračuna prometnega davka in knjiga prometa sta namreč v diametralnem nasprotju, kajti knjiga prometa se vodi ob prodaji, knjiga obračuna prometnega davka pa ob nabavi. Poseben problem je knjiga prometa in obračun prometnega davka za gostince. Eno in drugo je protizakonito, iz preprostega razloga, ker je neizvedljivo. Gostinci so jih bojkotirali in celo vračali obrtna dovoljenja. Namesto, da bi finančno ministrstvo to popravilo, je šlo v inkriminirana dejanja, marca 1992 je bilo namreč izdano priporočilo, kako se prometni davek obračunava od bruto osnove, pri čemer ni bil citiran noben zakonski predpis. Zadovoljni so bili celo blejski čolnarji Edvard Ličen se je vse življenje ukvarjal s financami in davki, več let je bil šef davčne uprave v Radovljici, kjer je v drugi polovici šestdesetih let uvedel poslovne knjige, s katerimi so bili obrtniki zadovoljni, pravili so jim-kar Ličnove Knjige. Celo blejski čolnarji, ki so v šali radi rekli, šele zdaj vemo, koliko smo zaslužili in koliko zapili. Zakaj takih poslovnih knjig ne bi uvedli za vse? Edvard Ličen pravi, da je z njimi večkrat skušal prodreti v Ljubljano, vendar zaman. Nedvomno je čas zdaj primernejši zanje, saj prav šaljiva pripomba blejskih čolnarjev pove, da so primerne (jii 'v« m m 41 STORITVE Proizvodne m neproiz vodna rtd ntve Najem nine. zavarovalnine, ser mi. reklame m reprezentanca, potni stroški, ćlanarme 20 AMORTIZACIJA 471 I 472 _47! STROŠKI DELA Bruto place. Prispevki na nadomestila n bruto place regres za dopust za socialno zaposlenih ter varnost nagrade učencev zaposlenih n na praksi za zdravstv stveno varstvo nosni sv ni praksi 22 23 Prehrana med delom, prevozi na delo. teren ski dodatki, stipendije, . nagrade in dr bonitete po kolek Irvni |xx)i«Hii 24 KNJIGA PRIHODKOV IN ODHODKOV Leto Zacasa dela in avtorski honorar pogodb. občani Jj°.v>ke evidence, natačneje Ui 1,1' 0 nakupu in prodaji , aga \ tii-ovini na drobno. Ker 'PRa pnhodkov in odhokov ni Vsakdo, ki zna vsaj malo računati, lahko podvomi o pravilnosti dela državnih organov, saj preprost izračun pokaže, da jc razlika med zakonito in nezakonito obdavčitvijo kar 114-odstotna, v škodo zavezanca seveda. Pri 90 tolarjev vredni gostinski storitvi namreč zakoniti prometni davek znaša 2 tolarja, nezakoniti (po priporočilu) pa 4,28 tolarja, razlika je torej kar 2,28 tolarja. Gostinci seveda znajo računati, ko je beseda dala besedo in ko so ugotovili, da vsi tisti, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo (itatul pravne osebe), plačajo več kot polovico manj promet-nega davka, so se drugi temu "prilagodili", kajti če je manj prometa, je manj tudi promet nega davka. Srž problema pa je seveda v tem, da jih ic k temu napeljala država, ki bi vendar m«>i il.i skrbeti za red. za tržno gospodarstvo. Edvard Ličen je prepričan, da bi se jih ljudje razveselili, če ne prej, ko bi naredili prvo bilanco. Podobne denimo tudi v Nemčijo vodijo zasebniki, ob vseh računalnikih, ki jih imajo na voljo, iz preprostega razloga, ker so tako najbolj na tekočem s svojim poslovanjem, v vsakem trenutku vedo, pri čem so. Predlog poslovne knjige za podjetnika posameznika je temeljito pripravil, ne samo njeno obliko, napisal je tudi priročnik o vodenju ter svoje delo avtorsko zaščitil. Samo ena poslovna knjiga Bistvo Ličnovega predloga je samo ena poslovna knjiga, v njej pa so zajete vse doslej omenjene knjige in evidence, v celoti je usklajena z novim pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, z izjemo knjige prejemkov in izdatkov, ki tako ali tako ni zakonita. V njegovi knjigi prihodkov in odhodkov, ki je knjiga enostavnega knjigovodstva z minimalnim kontnim planom, so združene vsebine vseh poslovnih knjig, ki so jih po 1. januarju letos dolžni vodili podjetniki posamezniki: prihodkov in odhodkov, dolžnikov in upnikov, register osnovnih sredstev, prometa in obračunanega prometnega davka itd. Vključena je tudi evidenca o nakupu in prodaji blaga v trgovini na drobno, zato odpade vsa posebna trgovska evidenca. Posebej je potrebno povedati, da se hkrati s knjiženjem prihodkov po posameznih davčnih stopnjah razporejajo tudi davčne osnove, podjetnik torej hkrati knjiži oboje, promet in davčne osnove, kar pomeni, da se izognemu dvojnemu besedilu, pri trgovskih evidencah celo trojnemu. Odhodki so razporejeni tako kot pri pravnih osebah (nov zakon o dohodnini in nov zakonu o dobičku), s tem, da so že izločeni davčno neodbitni odhodki. Na primer: zakon določa, da gredo v stroške samo plače po kolektivni pogodbi, podjetnik seveda lahko izplača višje in razlika gre drugam. Posebnost te poslovne knjige je v tem, da se vsi prihodki in odhodki, ki ne vplivajo na poslovni rezultat (dobiček ali izgubo) knjižijo posebej. Denimo nabava osnovnega sredstva, kar je poslovni izdatek, ki se povrne prek amortizacije, trenutno pa ne sme vplivati na dobiček, ali dani oziroma prejeti predujmi, najeti krediti itd. V Ličnovi knjigi je možno tudi knjiženje takšnih, posebnih poslovnih dogodkov. Podjetnik v vsakem trenutku ve, kako posluje Največja prednost Ličnove knjige pa je v tem, da je moč iz nje na hitro in v vsakem trenutku ugotoviti poslovni uspeh - dobiček ali izgubo, stanje upnikov in dolžnikov in vse drugo, kar podjetnik v pogojih tržnega gospodarstva mora vedeti o svojem poslovanju. Če pravočasno ugotovi izgubo, jo odpravi veliko lažje. Če namerava najeti posojilo, lahko v vsakem trenutku ugotovi, kolikšnega si lahko privošči. Še več, s takšno knjigi bi podjetnik lahko odšel v banko in bankirjem povedal, koliko dobička ima ta mesec in koliko ga je imel pred letom dni in podobno. Knjiga prihodkov in odhodkov je za četrtino manjša od sedanje, vodi se lahko v vezani obliki, na prostih listih ali na računalniku. Razen za trgovine, ki obračunavajo prometni davek po več vrstah blaga, je zelo primerna vezana knjiga. Pomembno je seveda tudi to, da je za vodenje zelo enostavna, vodijo jo lahko podjetniki sami ali njihovi družinski člani. Edvard Ličen trdi, da podjetnik za vodenje takšne poslovne knjige potrebuje kar 70 odstotkov manj časa kot doslej. Poslanci bodo v kratkem dobili na klopi tudi zakon o davku na dodano vrednost in zakon o trošarini. Po prvem bo odpravljen prometni davek in uveden davek na dodano vrednost, zaradi tega pa oblike Ličnove knjige ne bo potrebno spreminjati. • M. Volčjak KOVINSKI BLED odobren program preoblikovanja Vsebinsko je privatizacijski proces zaključen Direktor blejskega podjetja KOVINSKA BLED Srečko Vernig je povedal, da jim je Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila program aprila letošnjega leta. Bled, 8. septembra - KOVINSKA BLED je podjetje, ki se ukvarja s predelavo kovin, delajo izdelke za izključno znanega kupca po fiksnem naročilu, prehajajo pa na proizvodnjo izdelkov v malih serijah. Stalne spremembe organizacije poslovanja zagotavljajo, da podjetje lahko prodaja po evropskih cenah. Pri vsem tem je pomembna orientacija v izvoz (podjetje je lani izvozilo 30 odstotkov proizvodnje) in dejstvo, da ima podjetje 40-letno tradicijo. Srečko Vernig pravi tudi, da imajo v podjetju zelo jasno začrtano poslovno filozofijo. - poslali smo posebna vabila, naj pristopijo k odkupu, zakon sicer tega ne predvideva, a odziv ni bil najboljši. Kar se tiče družinskih članov, lahko sodelujejo samo pri interni razdelitvi, in to samo, če upravičenci (zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci) sami ne odkupijo 20 odstotkov premoženja in za ta neodkupljen del nato nastopijo družinski člani zaposlenih. Kakšni so vaši pogledi v prihodnost? Tisti, ki smo vložili v to podjetje, vanj verjamemo. Pozitivno je, da prihaja v podjetjih do aktivnega lastništva, kar je pogoj za uspešno gospodarjenje. Sam proces ekonomizacije je relativno počasen, saj se na novo vzpostavljajo odnosi med delojemalci in delodajalci, ker gre za spremembo celotnega gospodarskega sistema. • Š. Vidic Direktor KOVINSKE BLED Srečko Ver-nig zadovoljno ugotavlja, da se je podjetju uspelo izogniti krizam v preteklosti, ki so "pogoltnile" marsikatero podjetje. Kdaj ste oddali program? Program smo oddali 21. januarja letošnjega leta, nekaj časa smo ga dopolnjevali, tako da je bil aprila meseca popoln, odobren pa 6. aprila. Vsebinsko je privatizacijski proces zaključen, formalno pa spelju-jemo postopke do konca, na primer sedaj poteka podpisovanje s Skladom za razvoj. Kakšen je odziv zaposlenih na zbiranje certifikatov? Pozvali smo vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence Vabljeni na sejem NARAVA-ZDRAVJE Ljubljana, 8. septembra - Veliko o zdravem načinu življenja, o proizvodih, ki so potrebni zanj, o dejavnostih in o idejah za zdravo življenje boste lahko izvedeli na sejmu NARAVA-ZDRAVJE, ki bo potekal od 9. do 14. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani V šestih dneh se bo na okoli pet tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin dogajalo marsikaj-predstavilo se bo blizu 140 razstavljalcev iz 16 držav. Poleg tradicionalne gobarske bo na ogled še cvetličarska razstava ter razstava malih živali. Največji poudarek pa bo na zdravi prehrani, kozmetiki in kozmetičnih pripomočkov. Navzoča bo tudi večina slovenskih zdravilišč in s svojimi preventivnimi programi bodo pritegnila marsikoga, ki bi si rad v jesenskih dneh nabral novih moči. Sejem bo spremljalo pestro strokovno dogajanje. Kmečki glas bo v nedeljo, 11. septembra, pripravil podelitev priznanj za najlepšo kmetijo v Sloveniji, dr. Dražigost Pokorn bo predaval o mineralnih snoveh v prehrani, več predavanj pa pripravlja tudi Vrtičkarska univerza Ljubljana. Za ogled sejma nudijo Slovenske Železnice pri nakupu povratne vozovnice 40- oziroma 50-odstotni popust (slednji velja za skupinska potovanja otrok in mladine ter za upokojence), potniki pa morajo ob vrnitvi pokazati vstopnico za sejem, da so upravičeni do popusta. • Š. V. AVKCIJSKA Stičišče priložnosti Avkcijska hiša Ljubljana razpisuje 4. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, z začetkom dne 29.9.1994 ob 12. uri, Mali trg 6, Ljubljana, dvorana v pritličju. Pogoji za sodelovanje na avkciji Prodajalci so pravne osebe, ki ponudijo v ODPLAČEN ODSTOP ustrezno dokumentirane terjatve. Kupci so pravne osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolžnika po ceni, doseženi na avkciji. Prodajalci terjatev predložijo najkasneje do 22 9. 1994 - Avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše) - Avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše) - Specifikacijo terjatve, ki vsebuje spisek faktur, bremepisov ali pogodb po številkah, datumih izstavitve, zneskih, datumih zapadlosti in je potrjena s strani dolžnika - Potrdilo o vplačilu kotizacije Kupci terjatev predložijo pred avkcijo: - tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši, za zavarovanje plačila kupljene terjatve, - Potrdilo o vplačilu kotizacije Terjatve za prodajo na avkciji sprejemamo na naš naslov najkasneje do 22. 9. 1994 z oznako "za avkcijo". Popolne ponudbe terjatev, uvrščenih na avkcijo, bomo objavili v medi|ih Kotizacijo SIT 8 000,00 vplačate na ŽR št.: 50100-601-202302, Avkcijska hiša Ljubljana Provizija Avkcijske hiše po prodaji terjatve na avkciji znaša 1 % nominalne vrednosti terjatve nad SIT 1 000,000,00, 2 % od terjatve med SIT 500 000,00 do SIT 999.999,00 in 3% od terjatve do SIT 499.999,00. Obrazce za prodajo terjatev in dodatne informacije dobite pri g. Rolihu Avkcijska hiša Ljubljana, d.o.o., Mali trg 6/IV, tel.: 061/13 24 230, fax: 061/13 24 241. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M_ NA ŠTIRIH KOLESIH Zgodovina Oplovih kupejev Od Rekorda P2 do nove Tigre Pri russelheimskem Oplu imajo z avtomobili, ki jih imenujemo s francosko besedo coupe že kar lepo tradicijo. Kupejevska zasnova je zaradi svoje elegance in športnosti ze od nekdaj vzbujala simpatije in pri Oplu so poleg klasičnih limuzin in karavanov svoj program vedno skušali dopolniti tudi z avtomobili, s tako imenovano posekano streho. Prvi Oplov kupe so v tovarni Autenrieth coachwork companv v nemškem Darmstadtu naredili na osnovi modela rekord. Imenoval se je rekord P2 po cestah je prvič zapeljal leta 1960. Avtomobil je imel motor z 60 konjskimi močmi, kar je zadoščalo za najvišjo hitrost 140 kilometrov na uro. Leta 1963 je Opel predstavil dva nova kupeja, najprej velikopros-torski rekord A, mesec dni kasneje pa še športna verzija kasneje zelo popularnega kadetta. Kadetta v limuzinski in karavanski podobi je Opel predstavil že leto prej. Kadett coupe je bil opremljen z motorjem z močjo 48 KM, kar je pomenilo najvišjo hitrost 133 kilometrov na uro. Med leti 1965 in 1967 so pri Oplu izdelovali eksotični model imenovan diplomat V8 s 5,4-litrskim osemvaljnikom. Leto 1968 so prišli drugačni časi. Opel je naredil za tiste čase skoraj futuristično obliko novega kupeja imenovanega GT. Motor je poganjal zadnji kolesi, moči pa je bilo 60 ali pa 90 KM. Za 960 kilogramov težak avtomobil je to pomenilo zavidljivo hitrost 185 kilometrov na uro. Leto 1970 je bilo rojstno leto za nov elegantni kupe manta A. Manta je podedovala nekatere aerodinamične poteze modela GT, vanjo pa so vgrajevali 1,6-litrski motor z močjo 68 KM. kasneje so motorni izbor povečali z 1.6 S (90 KM) in leta 1974 še z 1,9 S (105 KM). Na frankfurtskem salonu leta 1975 ie Opel razstavil oblikovalsko študijo GT2 z drsnimi vrati in z računalnikom, z izjemno dobrim koeficienotm aerodinamičnosti in vsem drugim, kar sodi zraven, vendar se je pot tega avtomobila žal zaključila v nemškem muzeju v Muenchnu.Več sreče je Opel imel z modelom manta B. Do leta 1988 so naredili skoraj 600.000 .Ob koncu osemdesetih je bilo pri Oplu nekaj kupejevskega zatišja. Leta 1990 so predstavili športni kupe calibra, ki se ponaša z izjemno dobro aerodinamiko (Cw=0,26), na voljo pa je s štirimi različnimi motorji in tudi s štirikolesnim pogonom. Letošnjo jesen namerava Opel začeti s serijsko proizvodnjo novega kompaktnega štirisedežnega kupeja imenovanega tigra, ki mu obetajo lepo prihodnost. • M.G. Gorenjska banka že zamenjuje dokumente Kranj, 8. septembra - Gorenjska banka, d.d., Kranj je s 1. septembrom začela z zamenjavo dokumentov, s katerimi varčevalci in imetniki računov najpogosteje poslujejo. Gre za za zamenjavo tolarskih in deviznih hranilnih knjižic, bančnih kartic, čekovnih blanketov ter kartončkov za žiro in devizne račune. Gorenjska banka se je maja letos dokončno poslovila od Ljubljanske banke, s spremembo imena so uvedli tudi novo celotno posodo. Zamenjali bodo vse dokumente, novi so modre barve, podlaga je stilizirana čebelica, logotip Ljubljanske banke pa je zamenjal nov logotip Gorenjske banke. Najobsežnejši del zamenjave predstavlja zamenjava bančnih kartic in čekovnih blanketov, zamenjava bančnih kartic poteka postopoma, sočasno z izdajo novih čekovnih blanketov. Nove bančne kartice bodo omogočile tudi poslovanje prek bančnih avtomatov. Osebne številke, namenjene za identifikacijo pri uporabi bančne avtomata, ostanejo za tiste, ki so že poslovali z njimi, nespremenjene. Nove kartice bodo avtomatično prejeli tudi njihovih pooblaščenci. Hranilne knjižice bodo praviloma zamenjane ob prvem obisku varčevalca v banki, ne glede na število vpisov v njej. Izjema bodo le plačilni dnevi, bo bo zamenjava potekala v obsegu, ki ne bo podaljševal čakalnih vrst. Kartonče za žiro račune in devizne račune vam bodo prav tako zamenjali ob prvem obisku v banki. Zamenjava bančnih dokumentov bo za varčevalce brezplačna, saj stroške nosi Gorenjska banka. Aktiva Avant zavrača mnenje agencije Kranj, 8. septembra • Investicijski družbi Aktiva Avant zavračata mnenje agencije za trg vrednostnih papirjev, da je njuna zaveza zavajujoča. Podjetji Aktiva Group in Epic sta se kot ustanovitelja pooblaščene družbe za upravljanje Aktiva PDZU konec avgusta zavezala, da bosta vsem delničarjem prvih dveh investicijskih družb Aktiva Avant zagotovila odkup delnic najmanj po zagotovljenih odkupnih cenah. Navedali so, da bodo svojo zavezo izpolnili v tridesetih dneh po uvrstitvi delnic teh družb v kotacijo na ljubljanski borzi. Zajamčena odkupna cena pa predstavlja približno 30 odstotkov vrednosti certifikatov Kakor je znano, je agencija to obljubo označila kot zavajajočo, saj se predpisi medtem lahko še spremene, iz zaveze pa ni jasno razvidno, kako in kdo bo obljubo izpolnil. Investicijski družbi Aktiva Avant zavračata takšno mnenje agencije, saj je po njihovem javna zaveza običajna poslovna praksa, tudi na razvitih trgih. Vsekakor računajo tudi z možnostjo sprememb zakonodaje, izvedba pa je le vprašanje tehnike odkupa, zato tudi niso navedli načina izpeljave zaveze prek borze. Iz besedila zaveze pa je po njihovem jasno razvidno, da sta zavezanca podjetji Aktiva Group in Epic. MEŠETAR Cene zemljišč V škofjeloški občini je za kvadratni meter njive prvega bonitetnega razreda treba odšteti 385 tolarjev, za njivo drugega razreda 346,50 tolarja in za njivo tretjega razreda 308 tolarjev. Njiva četrtega razreda stane 269 tolarjev, petega 231, šestega 192,50, sedmega 154 in njiva osmega razreda 115,50 tolarja za kvadratni meter. In koliko je treba odšteti za kvadratni meter gozdnega zemljišča? Prvi bonitetni razred je po 123 tolarjev, drugi po 104, tretji po 85, četrti po 58, peti razred po 46, šesti po 31 in sedmi razred po 15 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, oddaljenosti in dostopnosti parcele, lege... Cene na telefonskem odzivniku Na telefonskem odzivniku 98-23 se "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Krompir je po 18 do 20 tolarjev za kilogram, jabolka po 50 do 80 tolarjev, uvožene breskve po 85 do 100 tolarjev, slive po 70 do 100 tolarjev, belo grozdje po 110 do 130 tolarjev in rdeče po 90 do 120 tolarjev. Za kilogram paradižnika je treba odšteti od 100 do 180 tolarjev, za solato endivijo od 90 do 110, za solato kristalko od 110 do 130 tolarjev in za papriko od 70 do 100 tolarjev. Česen stane 150 do 190 tolarjev, čebula in korenje 60 do 90, zelje v glavah 20 do 25 tolarjev, radič 220, krompir 18 do 20 tolarjev, cvetača in peteršilj 150 do 200, kumare za solato 80 do 120, ohrovt 100 tolarjev, rdeča pesa 80 do 100 tolarjev... Trg je "preplavljen" z velikimi količinami paprike, zato je slabšo mogoče dobiti že po 30 tolarjev za kilogram. Slabša jabolka bodo poceni V Poslovnem združenju za sadjarstvo Slovenije ocenjujejo, da bodo letos v kmečkih in družbenih sadovnjakih obrali 43 tisoč ton jabolk, od katerih bo zaradi toč in neurij kar 37 tisoč ton primernih le za industrijsko predelavo. Ta količina daleč presega domače potrebe, saj sta le Slovenijasadje in Fructal pripravljena skupno odkupiti osem tisoč ton jabolk prve in druge kategorije. Ker je v Evropi velika ponudba tovrstnega sadja, je cena tudi pri nas nizka - pet do šest tolarjev za kilogram. V združenju ugotavljajo, da slovenskim pridelovalcem ne pokrije niti stroškov obiranja in prevoza. Višja odkupna cena pšenice Ko je slovenska vlada na seji prejšnji teden že tretjič letos razpravljala o tržnem redu za pšenico letošnje letine, je sklenila povišati odkupno ceno pšenice drugega in tretjega kakovostnega razreda. Za spremembe se je odločila zato, ker je bilo v prvem kakovostnem razredu le 7 do 8 odstokov letošnjega pridelka oz. bistveno manj, kot so načrtovali ob sprejetju tržnega reda, medtem ko je bila vsa ostala pšenica v drugem in tretjem kakovostnem razredu« Odkupna cena pšenice prvega kakovostnega razreda ostaja nespremenjena in je še naprej 27,13 tolarja za kilogram. Pšenica drugega kakovostnega razreda je po spremembi cene 25,90 tolarja, pšenica tretjega razreda pa po 22,40 tolarja za kilogram. Zanimivo je, da je vlada ceno tretjerazredne pšenice povečala kar za 80 odstotkov (za 8,90 tolarja), ceno pšenice drugega kakovostnega razreda pa za manj kot devet odstotkov (za 0,80 tolarja). Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc jc dcial, da jc na količinsko bogat, a kakovostno precej slab pridelek pšenice' letos vplivalo predvsem vreme. Merkur kot prvi trgovec v Sloveniji dobil certifikat kakovosti ISO 9002 Ljudi moraš pridobiti za kvaliteto, saj je ne moreš vsiliti Kranjski Merkur je celovit sistem kakovosti vzpostavil v ključni Trgovini na debelo, vendar principi kakovosti veljajo za celotno podjetje Kranj, 8. septemba - Na Brdu pri Kranju so danes kranjskemu Merkurju svečano podelili certifikat kakovosti, ki potrjuje, da ima v Trgovini na debelo poslovanje usklajeno z mednarodnimi standardi kakovosti ISO 9002. Certifikacijsko presojo je opravila mednarodna institucija Burcau Veritas Quality, le presojo, saj so v Merkurju sicer vse postorili sami. Projekt je bil poverjen Razvojnemu področju, vodi ga dr. Anton M. Kazinger, ki nam je povedal, kako so sami vpeljali celovit sistem kakovosti. "Priprave so bile verjetno dolgotrajne, kdaj ste se odločili za uvedbo celovitega sistema kakovosti?" "V Merkurju smo že pred petimi leti ugotavljali, da inovativnost ni dobro organizirana, saj so imeli ljudje veliko predlogov, vse pa se je končalo pri besedah, prave podpore ni bilo. Že tedaj smo pripravili seminar za vodilne in vodstvene delavce, znani profesor dr. Matjaž Mulej je zelo širokemu krogu naših ljudi predaval o konkurenčnosti, da je najprej pomembna cena, nato cena in rok dobave in nato cena, rok dobave in kakovost. Kakovost pa so seveda predvsem odnosi med ljudmi, znotraj podjetja in navzven, zato smo imeli veliko izobraževanja na to temo. Ker Merkur vedno hoče biti prvi, je zdaj vse to že premalo, saj postaja pomembna drugačnost, torej izvirnost in enkratnost ponudbe. Zato smo začeli iskati organizirano obliko za povečanje konkurenčne kakovosti in prišli do standardov ISO Odločitev, bolje rečeno sugestija je padla že januarja 1992, tedaj je te standarde osvojilo šele nekaj slovenskih podjetij in pogledi so bili mešani. Stvari smo poznali le teoretično, literature je dovolj, mariskaj je moč dobiti tudi na ljubljanskem sejmu Frankfurt po Frankfurtu, skratka, načrtno smo začeli proučevati te standarde. Za Merkur kot tehnično trgovino, ki je vmesni člen med proizvodnjo in porabo, namreč niso mogli veljati enaki principi kot za industrijo. Standardi ISO 9000 pa seveda omogočajo, da smo v njih našli samega sebe." "Potemtakem ste se morali najprej naučiti brati te stan* darde?" "Merkur ima ekipo, ki se ukvarja s fundamentalnimi stvarmi na področju trgovine, v Razvojnem področju nas je pet, vsi imamo fakultetno izobrazbo, podjetje pa nam daje sredstva, prostor in čas, da se lahko ukvarjamo s tem. Najprej smo napravili študijo izvedljivosti, ki je sovpadala z drastičnimi spremembami na trgu, zato smo oblikovali tudi vizijo podjetja, napisali predlog poslanstva podjetja ter nato oblikovali politiko kakovosti. Znanje smo poglobili tudi s sodelovanjem v projektu Nai-conalni program kakovosti v Republiki Sloveniji. Začetek organiziranega dela pa so predstavljale usmeritve, ki jih je sredi leta 1992 sprejel kolegij generalnega direktorja. Odločil se je, da celoviti sistem kakovosti vzpostavimo najprej v Trgovini na debelo, ki je največja oziroma ključna Mer-kurjeva dejavnost. Ugotovili smo, da so je za nas najbolj primeren standard ISO 9002, ki ne zahteva decidiranega razvoja. Po temeljitem premisleku in številnih pogovorih pa smo se odločili, da certifikacijsko presojo opravi mednarodna institucija BVOI, ki jo poznajo v Evropi, Ameriki, Aziji, poelg tega pa smo imeli občutek, da ne iščejo le hitrega zaslužba in nismo se zmotili. Njihov pristop je bil zelo resen, človeški, zato je razumljivo, da imajo pri nas vse več dela. Tedaj smo se pogovarjali še z njihovo podružnico na Dunaju, danes imajo svojo ekipo že v Ljubljani." "Zelo pomembna je bila nedvomno tudi odločitev, da vse postorite sami, BYOT l»u opravi le presojo?" "Zelo pomembna in zelo tvegana, saj vzorov nismo imeli, nič nismo mogli prepisati Pomagali smo si lahko le z dosedanjimi izkušnjami pn uvajanju sprememb, pri vsaki namreč razmislimo, ali služi večjemu zadovoljstvu kupca in ali je opravičljiva z vidika naših poslovnih koristi., v Merkurju je vsaka sprememba v tem primežu. Najprej smo napravili osnutek poslovnika kakovosti in ugotavljali praznine, že tedaj se je izkazalo, da je celo bolje, ker nimamo nobenega vzorca, saj smo delo z lastnimi ljudmi lažje zastavili." "Kako so ljudje reagirali?" "Zelo dobro, od vsega začetka so han želeli pomagati. Seveda to ni prišlo samo od sebe, za kakovost jih navdušujemo v naši poslovni šoli in marsikdo je dejal, saj to jc tisto, kar potrebujemo, saj tako delamo." "Standardi ISO 9000 so zahtevna stvar, sc jih niso prestrašili?" "Uporabljen je bil princip mehkega vodenja, ki je v meni, večkrat sem dobil potrditev. Ljudi moraš za kakovost pridobiti, h kakovosti jih ne moreš prisiliti, projekt smo vodili nekonfliktno, takšna jc bila zavestna odločitev. Projekt je v veleprodaji potekal ob normalnem delu, procesa nismo motih, izkazalo sc je, da smo mu celo pomagali." "Uvajanje standardov je verjetno zadevalo tudi celotno podjetje?" "Seveda smo morah urediti nekatere stvari, ki veljajo za celotno podjetje, cilji, naloge in organizacija za kakovost je postavljena za celoten Merkur in brc/, zadržkov lahko rečemo, da jc certifikat dobil Merkur, čeprav ga je seveda uradno samo njegova Trgovina na dr belo." "Kako ste zapolnili praznine, ki sc jih ugotovili'" "Veliko pogovorov smo imeli s komercialisti in skladiščniki v naši veleprodaji, izkušnje smo sistematično zbirali in zapisovali med lanskim letom. Nato smo Eonovno izdelali poslovnik ka-ovosti, ki ga je upravni odbor Merkurja ocenil oktobra lani in se odločil za pridobitev certifikata kakovosti. Že tedaj smo letošnji junij določili kot rok. Pomembno je bilo, da je projekt dobil v podjetju najvišjo prednost, ovir ni bilo, sestavili smo projektno skupino, ki je skrbela za izdelavo sistemske dokumentacije, vključeni so bili tudi direktorji posameznih področij Trgovine na debelo. Tako smo lahko stvari sproti vnašali v prakso Postavljena je bila tudi matrika odgovornosti, na najvišji možni ravni, natačno smo zapisali, kdo odgovarja, kdo kontrolira in kdo izvaja. Nato smo šli neposredno h komercialistom in skladiščnikom, imeli smo približno (X) krožkov za kakovost, izredno živahni so bili, radi so sodclo vali. Usposobili smo zadostno število internih presojevalcev, ki so bili zaradi nevtralnost i i/ drugih delov Merkurja, vsi so sc najprej izobrazili m pridobili spričevala.To jc bila resnična novost, v veleprodaji so jih najprej sprejeli kot "špijone", vendar pa so bili usposobljeni za mehko vodenje, stiahovi so sc kmalu razblinili in sprejeli so jih kot kolege. Neskladja smo zapisali in jih odpravljali po isti poti, ta mlinček smo vrteli tako dolgo, da jc stvar vzdržala certifikacijsko predpresojo, ki je sestavni del standardov, opra vili pa so jo žc presojevalci BVQI." "So ugotovili kakšne pomanjkljivosti?" "Le nekaj v komerciali, v skladiščih jih skoraj ni bilo ir> tako smo po roku junija že imeli certifikacijsko presojo, ki smo io dočakali v najboljši formj^ ljudje so se res Želeli dokazati. Presoja jc potekala tri dni vodil jo je Sergio Provcnzi, tehnični direktor BVQI iz Italije. Ugotovili so petnajst manjših napak, t.i. pinkijev, ki smo jih nato še do konca junija obranili. Iz Londona so nam certifikat oziroma spričevalo kakovosti poslali 15. julija, razen v Anglj' ji, je akreditirano tudi v Nemčiji." "Veliko ste postorili sami« kolik«) vu.s je projekt stal?" "Ne veliko, manj kot povprečen avto. V Merkurju je bij0 vedno tako, da nepotrebnih stroškov nimamo. Tudi pri tertj projektu bodo učinki večji od stroškov kakovosti,učinke i2" redno natančno spremljamo-Seveda smo si pri tem postavi'1 tudi kvantificiranc cilje, tako naj bi se na primer števil? reklamacij /manjšalo za polov' co. Večji učinek seveda pričakujemo tudi na trgu, ker imanj0 certifikatov kakovosti, nas bodj drugi pri izbiranju dobavitelj** avtomatično uvrstili v prv4* skupino." "Boste s projektom nadalje' vali v maloprodaji?" "Zaenkrat o tem Sc ne ra*' mišljamo, zanesljivo pa bomo nadaljevali v velikil> j>'(' dajnih centrih v Novi Gori«-1' Minski Soboti, Mariboru, ('e'J in seveda v Kranju, ko bonu' U preselili del vclepiodaje " • M. Volčjak VREME Danes bo po napovedih vremenosloVte oblačno z občasnimi padavinami, jutri pa naj bi padavine ponehale. LUNINE SPREMEMBE Ker je v ponedeljek maloj nastopil ob 20.30, bo po Herschlovem vremenskem Icljoco do ponedeljka lepo ob severu ali zahodnih is dež ob jogo ali jogovshodniki. WZ Kranj Staneta Žagarja 19 Glasbeni vrtec BOBENČEK vpisuje otroke v starosti od 4. do 7. leta v POPOLDANSKE GLASBENE URICE. Vse informacije se dobijo na tel. številko 064/324-084 pri vzgojiteljici ZDRAVKI KLANČNIK vsak dan od 7. do 8. ure zjutraj, do vključno 20. 9.1994. Prireditev na Sv. Andreju Naj živi vesela družba Srečanje ansamblov škofjeloške občine Pri Ruparju nad Zmincem. Sv. Andrej nad Zmincem, 8. septembra - "Pobuda "je prišla" od Romana Fortune oziroma ansambla Blegoš. Zdela se mi je zanimiva in tako smo se odločili, da poskusimo in jo uresničimo. Upamo, da nam bo uspelo, in da se bo prireditev "prijela" in postala tradicionalna," nam je ta teden med obiskom povedal Ivan Rupar, ki imata z ženo Lidijo Gostišče Pri Ruparju na Sv. Andreju nad Zmincem. V nedeljo, 18. septembra, popoldne bo torej na Sv. Andreju 16 pri Ruparju I. srečanje ansamblov iz škofjeloške občine pod naslovom Naj živi vesela družba. Nastop na prireditvi, ki bo trajala dobre tri ure, povezoval pa jo bo Boris Kopitar, ki bo predstavil tudi svojo kaseto, so že potrdili Obzorje, Blegoš, Glas Slovenije, Jože Burnik, Rupar in kot gost ansambel Krim. Po nastopu vseh ansamblov, ko bodo med odmori tudi različne zabavne in nagradne igre, pa bosta za prijetno in veselo razpoloženje skrbela ansambla Obzorje in Blegoš. Obiskovalci pa se bodo lahko odločili tudi za vožnjo in razgled z zraka, saj bo za prevoze s helikopterjem skrbel Že od dopoldneva naprej Franc Lukovič. Če bo le vreme, sicer bo prvo srečanje prihodnje leto spomladi, se tako obiskovalcem Sv. Andreja 18. septembra obeta prijetno nedeljsko popoldne ob koncu poletja. Do prireditvenega prostora boste prišli, če boste na spodnjem trgu v Škofji Loki zavili levo in čez most, potem pa v Puštalu desno in po dolini Hrastnice kakšne tri kilometre Eo asfaltu, nato pa desno dva ilometra po makadamu. Morda pa vam bo še bolj prijal izlet na 600 metrov nad morjem na Sv. Andreja peš. Glavni pokrovitelj prvega srečanja Nai živi vesela družba bo Termo Škofja Loka. Med sopokrovitelji pa bo tudi Gorenjski glas. * A. Žalar Ljubljana - VVe want more, we want more... je po več kot dveurnem nastopu staroste irskega folka, skupine The Dubliners, odmevalo po avditoriju ljubljanskih Križank. Tradicionalno dober, v prvi vrsti pa prepričljiv nastop "Dubliners«v", je, v zadnjih nekaj letih že tretjič, navdušil slovensko publiko in pravi čudež je, da so do zadnje vstopnice razprodane Križanke zdržale. Ljudstvo je zdržalo, tudi s pomočjo piva, ki so ga točili v preddverju, z znamenitim Guinnessom vred. In če njihova "Seven Drunken Nights" govori o tam, kak« se vse ponavlja, bomo tudi The Dubliners v Sloveniji še videli. • Igor K., foto: Janez P. KUPON ZA NAJ VIŽO -1. krog, 11. september 1994: ANSAMBEL NAGELJ 1. BLEJSKI KOČIJAŽ 2. DOMOVINA V MOJEM SRCU 3. VOŠČILO FRANCETU GAŠPERJI 1. GAŠPERJI TO SMO Ml 2. GORENJSKI NAGELJ 3. KONDI IN 7 GAŠPERJEV Skladbe za izbor NAJ VIŽE boste lahko slišali v oddaji PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU POJUTRIŠNJEM, v nedeljo, 11. septembra, ob 11. uri. Kupone pošljite na naslov RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 64000 Kranj za NAJ VIZO, najkasneje do srede, 14. septembra. O tem, kako boste glasovali, pa pojutrišnjem na kranjskem radiu ob 11. uri Minule dni je bila nedvomno tema tedna odstop predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika. Novica, da se reče. Pa smo spet imeli vročo temo! Kar naprej in naprej smo po poročilih na radiu in na Iv v prvih dneh ugibali, zakaj je bil odstopil, dokler ni sam na novinarski konferenci radovednim novinarjem pojasnil, da ie pač odstopil: kar tako, brez neke afere, ki bi ga silila v odstop, preprosto zato, ker se je te politične funkcije naveličal in ker le vedno misli, da je gospodarstvenik in ne politik. Nekaj tako neznansko preprostega je bilo slišati iz njego-v'h ust. Jok bratec, kar tako pa ne boi WM - so si mislili naši raziskovalni novinarji, ki so ne le videli, kor otipali so v Rigelnikovem °zadju kakšno mastno afero. Kdo pa pri nas odstopa kar loko"' /aU) k,., w. j,. f|,.' PRODAJA MAUH ŽIV AU, OKRASNIH M V*r M IZDELAVA AKVARIJEV * PROIZVODNJA M TRGOVINA Spodnji trg J6, ŠkolJ« Lok« dtlovnl tu: od S -19 Id.: 064M20 831 joboU od t ■ 12 ZADETEK V PETEK Drevi bo v večernem programu Radia Žiri spet zabavno, pestro in za nekatere tudi uspešno, kajti na sporedu Je zopet ZADETEK V PETEK od A do Z. Zato danes od 19.30 do 22. ure poslušajte Radio Žiri, pri roki pa imejte kupon iz Gorenjskega glasa in telefon, da boste lahko direktno poklicali v oddajo in ugibali polna polja. Pa srečno! 21 GLAS M GLAS SO GLAS M8» HGLAS POD JELENOVIM KLANCEM A.P.- BEAUTY d.o.o. KOZMETIKA Poslovna hiša. Titov trg 3. šk Loka del. čas: od 8 - 19 ure suhi?!n 8 - 12 ure »©1:064/623-373 radio žiri FM STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4MHz SOBOTA, 10. SEPTEMBRA NEDELJA, 11. SEPTEMBRA 8.15 Tedenski i:bor: Radovedni Taček; Cobi in pr jatelji 9.10 Zlati srček 10.00 Tok, tok, fontaktna oddaja za mladostnike 10.45 Zgodbe iz školjke 11.15 Mladi lord l'auntleroy, ameriški film (čb) 13.00 Poročila 13.10 Večerni gust: Dr. Roman Jelovčan, ponovitev 15.55 Tednik, ponDvitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Huo TV igrica 19.14 Žrebanje 3 >: 3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Potni list za Los Angeles, angleški pustolovski kviz 21.00 Pred finalom Iger brez meja 21.10 Forum 21.25 Ozare 21.30 Filmska magija, avstralska dokumentarna serija21.50 27. mednarodni obrtni sejem Celje, 1. oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 šport 22.30 Sova 22.30 Utemeljeni sum, ameriška nanizanka 23.20 Don Juan v peklu, španski film 8.00 Euronevvs 10.00 Tedenski izbor: človek in glasba 10.55 Sova, ponovitev 12.15 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 13.05 Športna sobota: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, polfinale (ž), posnetek iz New Yorka 15.00 London: Svetovni pokal v atletiki, prenos 18.00 Rim: SP v plavanju, finale, prenos 20.00 Slovenski magazin 20.30 G. Verdi: Traviata, 1. dejanje opere, prenos iz Pariza 21.20 27. mednarodni obrtni sejem Celje, 2. oddaja 21.30 Odločitve, ameriški film 23.00 Sobotna noč 1.00 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, finale (ž) in polfinale (m), posnetek iz New Yorka v 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 12.10 Prizma 14.00 Poročila 14.00 Me je kdo iskal? 14.45 Beverly Hills, ameriška nadaljevanka 15.30 Dom Alojzija Stepinca, dokumentarna oddaja 18.15 Mesta v srednji Evropi, dokumentarni film 17.00 Poročila 17.10 TV razstava 17.20 Na začetku je bila beseda 17.25 Prihod papeža Janeza Pavla II s cerkvenimi dostojanstveniki, prenos iz Katedrale 19.30 TV dnevnik 20.50 Tractus stelle 22.00 Prihod papeža Janeza Pavla II na Hrvaško 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v brez meja angleščini 0.05 Sanje 17.15 TV koledar 17.25 Prihod papeža Janeza Pavla II na Hrvaško, prenos 19.00 Večerja papeža Janeza Pavla II s cerkvenimi dostojanstveniki, prenos 20.00 TV dnevnik 20.50 Tenis*: Odprto prvenstvo ZDA, posnetek 22.10 SP v vaterpolu 23.25 Tenis, nadaljevanje prenosa 22.05 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka: Območje somraka, ameriška nanizanka; Groza izpod neba, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 7.15Video strani 9.00 CTM 10.00 Spot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 11.45 Ironman, dokumentarni film 12.10 Adidas streetball, ponovitev 12.30 Gorski super moto slalom za nagrado Mirne 94, reportaža 14.30 Borza dela 17.45 Spot tedna 17.50 ITV -begunska televizija 18.20 Končni obračun, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Naše cenjeno sorodstvo, britanska humoristična nanizanka 21.00 Ameriških 10 21.40 Udarec s palico, ameriški barvni film 23.10 Vreme 23.15 Smithsonian, ameriška dokumentarna serija 0.15 Spot tedna 0.20 CTM 0.45 Borza dela TIAVSTRIJA1 9.00 čas v sliki 9.05 Deseti človek, ameriški film 10.45 Maček, italijanska komedija 12.30 Hallo Austria. hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Paž Gustava Adolfa, nemško-av-strijski film 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Bev-eriy Hills 90210, 17.10 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Ordinacija Bulovbogen 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Pretty Wo-man, ameriški film 22.15 Zlata dekleta 22.40 Hudičev otrok, kanadska grozljivka 0.25 Čas v sliki 0.30 Leto 2002... boj za preživetje, ameriški zf film 2.05 MacGyver 2.45 Poročila/Ex libris 7.00 Tenis, US open 8.550troški program 11.00 Vremenska panorama 13.00 Tenis, US open 15.00 Mojstri jutrišnjega dne15.10 Ali imate radi klasiko? 16.25 Nemogoča ženska, 3. del 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče, Živali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Deviški strup 21.55 čas v sliki 22.05 Tenis, US open, polfinale (m) in finale (ž) 1.00 Neverjetni podvigi 1.45 Round mid-night 2.05 Poročila/Ex libris 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Deveta Sobotna sreča '94 (ponovitev oddaje) 20.55 Prenos na videos-traneh, EPP 21.00 Gasilsko društvo Breg praznuje 21.20 Spust po Savi 21.55 Anka Sen-čar: Pot do uspeha 22.30 Miss toples v Skali 23.00 Nočni zabav-no-erotični program 2.00 Videos-trani 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj 20.00 7. Groharjev teden v Sorici - 6. del 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.10 Otvoritev tržnice v Naklem 9.20 Dobro jutro ob kavi: dr. Emil Čelesnik 12.00 Mali oglasi 1Z30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Skupna oddaja o kulturi -4. radijska mreža 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: Ob začetku veroučnega leta 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centrih Vogelnik Ob 16.10 prisluhnite obvestilom in nekaterim drugim zanimivostim, ob 17.00 bomo za poslušalce pogledali v zvezde, od 17.30 do 18.00 lahko oddate svoj mali oglas, sledil bo pogovor o potrošniških posojilih Gorenjske banke, ob 18.40 pa še poslastica za najmlajše: pravljica izpod peresa Zlate Volarič. 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 1330 Imamo jih radi 13.65 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira In obvešča 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stam-peedo 22.00 Hot music žur -Jernej Vene 1.00 Satelit PRAZNIČNI PROGRAM OB 15 LETNICI RADIA 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. kom. KREMENČKOVI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18. in 20. uri TRŽIČ prem. amer. epski apekt. MAt I BUDA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. kom. MOJA PUNCA II. del ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARE SABLJE ob 18.30 in 20.30 uri 9.20 Otroški program: Živ žav 10.10 Oscar Junior: Zaključna prireditev iz Prage 11.00 Revija MPZ Slovenije Zagorje 94 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.35 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ponovitev ameriške nanizanke 14.45 Tarzan v New Yorku, ameriški film (čb) 16.05 Sedem nas je, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Sedem nas je, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.10 Obisk papeža na Hrvaškem, reportaža 20.30 Igre brez meja: Finale v Veliki Britaniji 22.00 Ljubljanski sejem / narava / zdravje 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Za TV kamero 22.45 Sova 22.45 Portret nekega zakona, angleška nadaljevanka 23.40 Utemeljen sum, ameriška nanizanka large reportaža 18.30 Ordinacija Bulovbogen 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Njena ekscelen-ca veleposlanica 21.00 K 1 21.50 Tenis, US Open, finale (m), 7.00 Tenis, US open, posnetek 9.00 Čebelica Maja 9.30 Beverlv Hills 90210, ponovitev 10.15 Panoptikum 10.30 Jack Clementi 12.00 Hooperman 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 17.15 Klub za seniorje 18.00 V soboto ob šestih 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Moj očka premaga vse, ameriški akcijski film 21.55 Čas v sliki/Šport 22.05 Policijski klic 101 23.35 Čas v sliki 23.40 Stopnice v preteklost, grško-amer-iški film 1.00 Diagnoza umor: Smrt je prišla mehko kot vata, ponovitev ameriške TV kriminalke 2.30 Vi-deostrani/Umetniki za boljši svet 9.00 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Tedenski izbor oddaj 10.30 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 11.00 Danes na videostraneh, EPP 11.10 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 2. oddaja 12.00 Videostrani 8.00 Euronevvs 10.00 Sova, ponovitev 10.55 Potni list za Los Angeles. angleški pustolovski kviz 13.25 Športna nedelja: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 14.50 Monza: Formula 1, prenos 16.30 London: SP v atletiki, prenos 18.00 Rim: SP v plavanju, finale, prenos 20.15 Nekaj zlega, ameriški film 21.30 Športni pregled 22.15 New York: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, vključitev v prenos, finale (m) K AI 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Papež Janez Pavel II na Hrvaškem 13.35 Opera box 14.05 Vatikanski muzej, dokumentarni film 14.40 Papež Janez Pavel II, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.10 Poročila 17.20 TV razstava 18.15 Preteklost v sedanjosti 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Bivanje papeža Janeza Pavla II na Hrvaškem 21.15 Zakaj te ljubim, glasbena oddaja 22.00 Poročila 22.10 Po vrnitvi, ameriška nadaljevanka 23.25 Slika na sliko 0.25 Poročila v nemščini 0.30 Sanje brez meja 7.55 Poročila 8.00 Papež Janez Pavel na Hrvaškem, prenos s Hipodroma 8.15 Srečanje papeža Janeza Pavla II. s predsednikom Hrvaške, prenos 9.55 Poročila 10.00 Prihod papeža Janeza Pavla II na Hipodrom,prenos 10.30 Maša 13.30 Športni program: SP v plavanju, prenos 14.00 Tenis: Odprto prvenstvo ZDA 15.00 Formula 1, VN Italije, prenos iz Monze 16.30 Atletika, prenos iz Londona 17.30 Odhod papeža Janeza Pavla II, prenos 18.15 SP v plavanju, prenos iz Rima 19.30 TV dnevnik 20.20 Naj doni Radetzkyjeva koračnica, avstrijski barvni film 22.00 Tenis: Odprto prvenstvo ZDA, prenos 9.00 Spot tedna 9.05 Alica v čudežni deželi, risanka 10.00 Video igralnica 10.50 Udarec s palico, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.20 Helena 13.05 Spot tedna 18.05 Alica v čudežni deželi, risanka 19.00 Beverty Hills 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Smithsonian, ameriška dokumentarna nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 21.50 Zdrava video glava 22.40 Vreme 22.45 Tropska vročica, ameriška nanizanka 23.40 Spot tedna 23.45 CMT Tvmiimi 9.00 čas v sliki 9.05 Reportaža iz tujine 9.30 Veliki eksodus 10.15 Dragulj Karibskega morja, ponovitev 11.00 V živo, soočenje kandidatov za volitve 12.00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev J3.35 Kenguru, ameriški film 14.56 :udovrte slike iz živalskega sveta 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Nadaljevanja ne bo Parker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mon tevideo 18.00C.is v sliki 18.05 X- 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 19.00 Koncert ročk skupin v Železnikih, 3. del 20.00 Izmenjava programa z LOKA TV 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Kokrica 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznoval-ci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj Dopoldne se dobimo v Klepetal-nici, nato pa še v oddaji Potuj z menoj. Ob 12. uri bo na vrsti Tedenski mozaik, sledi nedeljska duhovna misel in podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 lahko prisluhnte obvestilom, ob 13.20 glasbenim čestitkam, ob 14.30 pa Kolovratu domačih. KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dopoldanski vodeni program 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.45 Vreme 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollywood-oddaja o filmu 18.00 Gostuje Radio Trbovlje 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Dopoldanske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, športni utrinki 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vročih 11 18.00 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA PONEDELJEK, 12. SEPTEMBRA CENTER amer. kom. KREMENČKOVI ob 17. in 19. un. predprem. amer west. kom. MAVERICK ob 21. uri ŽELEZAR amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. epski spekt. MAM BUDA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. kom. MOJA PUNCA II. del ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. STARE SABLJE ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. glasb, film THE DOORS ob 20. uri 10.20 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 10.45 Odločitve, ameriški film 12.30 Športni pregled 13.00 Poročila 15.35 Umetniški večer, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Oder 17.20 Robin in Rozi 17.35 Hroščosned: Strah na odru, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepi striček, francoska nadaljevanka 20.55 Pravičnost na preizkušnji 21.55 Ljubljanski sejem - narava -zdravje 22.00 TV dnevnik 22,35 Sova: Shovv Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 23.00 Utemeljen sum, ameriška nanizanka 13.20 SP v plavanju: Vaterpolo: Finale, posnetek iz Rima 141.20 Svetovni pokal v dresuri, posnetek iz Lipice 15.20 EP kasači, posnetek iz Ljutomera 15.50 Tedenski izbor: Igre brez meja: Finale v Veliki Britaniji 17.20 V avtobusu, angleška nanizanka 17.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, 2. del avstralske znanstvene oddaje 19.15 Sedma steza 20.05 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 20.55 27. mednarodni obrtni sejem Celje, 1. oddaja 21.05 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 22,00 27. mednarodni obrtni sejem Celje, 2. oddaja 22.10 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Hov, hov, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monofon 13.20 Dober dan, razred, angleška nadaljevanka 13.55 Severna obzorja, nanizanka^.^ Rdeče in črno, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Bivanje papeža Janeza Pavla II na Hrvaškem 21.15 Sakralna umetnost na Hrvaškem 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja v Tf HRVAŠKA 2 17.30 TV koledar 17.45 Vrnitev domov, ponovitev nadaljevanke 18.25 Potovanje po Italiji 18.55 Stan in Olio 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Kljub vsemu, Julia, nadaljevanka 22.10 Klub Paradiž, nannizanka 23.00 Električni cowboy DCAN AL A 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 13.05 Helena 13.50 Pozitiv + 14.20 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Poslovni dosje, dokumentarna serija 17.00 Zdrava video glava, ponovitev 18.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Popspot 20.40 Polno, prosim, španska nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Mečevalec, ameriški barvni film 23.15 Ameriških deset 23.45 Spot tedna 23.50 Na velikem platnu 0.05 CTM 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.06 Očarljiva Jeannie 9.30 Klub za seniorje 10.15 Paž Gustava Adolfa, ponovitev 11.50 Glasbena skrinja 12.00 Sporni primeri 12.20 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 1335 Heidi in Ernie 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Zemeljski sadeži 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Cas v sliki 18.30 Ordinacija Bulovbogen 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 športna arena 21.00 Med časi 21.52 Žrtev lepote, ameriška TV kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Osamljeni so pogumni, ameriški vestern 1.15 Hudičev otrok, ponovitev kanadske grozljivke 2.55 Poročila/1000 mojstrovin 7.00 Tenis, US open 9.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 Borza dela 14.00 Tenis, US open, posnetek 15.00 Pretty VVoman, film 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 čas v siiki 18.05 Policijska postaja 18.30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Za ljubezen ni recepta, nemški TV filma 21.52 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.40 Bohemsko življenje 0.20 Klasične risanke 0.50 Leningrad cowboys go to America, finsko-švedski film 2.10 Poročila/Umetniki za lepši svet 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna 20.30 Predstavljamo vam športne klube 21.25 Danes na videostraneh, EPP 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani TVZEL 19.00 Izbrani otroški program 20.00 Skok z elastiko na Trati -1. del (Pripravila J. Marenk in T. Blaznik) 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Gostje v studiu -zmajarji 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program: Ti, jaz, najin otrok - Ali učitelji in starši dovolj dobro sodelujejo Po aktualnih informacijah ob 16.30 vas vabimo k sodelovanju v glasbeni lestvici Tržiški hit. še prej, ob 17.00 vas vabimo k poslušanju novosti na številki 92. KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH/ LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tuditakšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3 x 1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines, glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 Srše-niada 1.00 Technomania - D. J. ALF 2.00 Satelit U I l 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Koristni nasveti 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Meda polna skleda 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa Rllf.fi 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 6.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrt niče 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14 30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. kom. KREMI NĆKOVI ob 16., 18. In 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zapito! ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. thrill. PRIDEN SINKO ob 18. in 20. uri 7W VSEBINA: 62 MARKO JENŠTERLE: Nazaj k naravi in naprej v mesto MARJANA AHAČIČ: V glasbi se odraža svet MU A MRAVLJA: Evropa je pela... ANDREJ VALIČ: O najdbah žebljev Beseda urednice V uvodnem razmišljanju tokratnih Snovanj se Marko Jenšterle dotika pogojev za razvoj alternativne kulture ali kulture mladih, kot jo sicer radi imenujemo. Marjana Ahačič je predstavila dve glasbenici - sestri Vesno in Jasno Jan iz Škofje Loke. Kranjski pevci iz APZ France Prešeren so se letošnje poletje prvikrat udeleiili enega najpomembnejših evropskih pevskih seminarjev, o tem je poročilo prispevala Mija Mravlja. Ali lahko iebelj, navidezno tako nepomembna železna stvar, ki jo pri izkopavanju najdejo arheologi, zgovorno pripoveduje o svoji dobi? O tem v sliki in besedi govori arheolog Andrej Valič. • Lea Mencinger Marko Jenšterle Nazaj k naravi in naprej v mesto Kavno v dneh, ko jc vlada Republike Slovenije sprejela sklep o dodelitvi kompleksa vojašnice ob Metelkovi ministrstvu za kulturo sc Jc v Sloveniji razplamenela nova BlCdijska vojna proti projektu Mre-*a za Metelkovo in širše proti ndadinski kulturi v Ljubljani. Vlada ]e svojo odločitev sprejela na seji konec meseca julija, ministrstvu za kulturo pa hkrati naložila nalogo, da s temi prostori reši probleme slovenskih kulturnih institucij, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja in Mreže /a Metelkovo. Za vojno proti Mreži za Metelk ov° in mladinski kulturi so mediji ''•koristili posebno priložnost, kakršna sc jim res ne ponuja vsak dan. Po •Vojem srečanju v Kočevju je namreč 1 jubljano preplavila prava množica novodobnih hipijev in se hitro utaborila na Metelkovi. Okoliški prebivalci, ki že za običajno mladinsko Populacijo nimajo ravno veliko posluha, so bili toliko bolj zgroženi nad s°dobnimi nomadi, ki ne priznavajo njkakrsnih sistemskih spon, njihov S'avni cilj pa naj bi bilo čim tesnejše sožilje / naravo To, da na Metelkovi n' vode, elektrike tei urejenih sani-,arij. zanje ni bil problem, prav tako, k(,t se ob prihodu s kočevskih gozdov in planjav nenadoma niso vcč ukvarjali s temeljnim vprašanje ni, kohko je znotraj vojaških zidov sP'oh mogoče sodelovati /. naravo. ( ''<" stoletja od legendarnega '•Itivala v NVoodstocku danes v svetu in pri nas znova načenjajo Problem odnosa do narave, ki pa ga nekateri hočejo vzpostaviti na zelo hiter način. To je mogoče opaziti v visoko razvitih državah, kjer menijo, da je mogoče spravo z doslej zanemarjeno naravo doseči kar čez noč. Zato sc pojavlja prava množica okolju prijazne embalaže in človeškemu telesu prijazen pijače in prehrane (brez holesterola, kofeina itd...), kar pa žal vodi v svet brez. užitkov. Eden od mojih prijateljev je že zdavnaj ugotovil, da pije kavo zaradi kofeina, vino zaradi alkohola in kadi zaradi nikotina. V vseh teh strupih so skriti posebni užitki, katerim so se predajali vsi naši predniki, na njihovi osnovi pa so se rojevale najrazličnejše kulture. Od raznih indijanskih obredov do Prešernovih pesmi. Odpovedati se užitkom je največja katastrofa, ki nas lahko doleti. Gre le za to, da znamo najti pravo mero med njimi ter škodovanjem naravi in svojemu telesu. Druga možnost "vrnitve k naravi", ki jo razviti še posebej radi uporabljajo, pa je še hitrejša. Odpadke, ki so sc jim nakopičili enostavno pošiljajo v manj razvite (toda z naravo bolj sodelujoče) države, pri tem pa pozabljajo, da je narava ena sama in /.ito natančno ve, kdo jo goljufa. Očitno smo tudi Slovenci hitro sledili temu modelu, o čemer nas prepričuje afera z izvoženimi odpadki v daljno Kolumbijo. Nova družba nas pogosto pelje v popolnoma napačno smer in zato ni čudno, če celo Mobitel svoje telefone reklamira s tem, da pomagajo reševati zakonske krize. Raziskave naj bi namreč kazale, da so tiste zakonske zveze, kjer partnerja komunicirata manj kot dve uri dnevno, resno ogrožene, njihova reklama pa govori o tem, da lastniki Mobitela pač komunicirajo več. Če ljudje že nasedajo tej logiki, potem nam resnično ni pomoči in nam celo "mavričarji" navkljub nenačelnim odnosom do narave ponujajo boljši izhod. Narava ni enostavna stvar in stika z njo ni mogoče doseči le s prihodom med njene lepote. Narava zahteva hude "žrtve" in predvsem veliko fizičnega dela, o čemer nam bi na Slovenskem lahko veliko govorili kmetovalci, drugje po svetu pa morda še več tisti Indijanci, do katerih na njihovo srečo še nismo uspeli prodreti z našo civilizacijo. Na drugi strani je treba dodati, da tudi mesta so in ostajajo naša realnost in jih je kot taka treba sprejeti. Mesta zahtevajo ogromno sodelovanja in strpnosti med prebivalci. Problematika "mavričarjev"; ki so naselili Metelkovo je bila ravno v tem, da niso bili zmožni dialoga niti s predstavniki Mreže za Metelkovo, ki so jim s svojimi stališči in izkušnjami vendarle veliko bližji od nestqinih sosedov. Če je že v odnosu do narave potrebno ogromno stalnega učenja in prilagajanja, je lc-tega v naseljenih urbanih okoljih-toliko več, nckomunikacija in vsiljevanje svojega načina življenja pa ne moreta žeti sadov. Tudi ljubljanska mestna vlada, ki nima prav nobenega potrpljenja z drugače mislečimi, je v končni fazi obsojena na izolacijo. Oblast, ki ne dojame tega, da je mladina pomemben segment mestnega utripa in misli, da je priljubljenost mesta mogoče doseči le s prenovo stavbnih fasad in mostov se hudo moti, kajti še tako lepe zgradbe brez življenja v njih so duhovno prazne. Kultura mladih, ki naj bi po nekajletnih pogajanjih vendarle dobila svoje zatočišče na Metelkovi, je pomemben segment splošne narodne kulture. Pri nas ima zaradi svoje zgodovine ta del kulture celo veliko več ugleda, kot v prenekaterih zahodnih družbah. Ne smemo pozabiti, da je mladinska subkultura pomembno podirala meje v bivšem sistemu, saj so na primer Pankrti in številne druge rockovske skupine prepevale radikalne politične skladbe, v mladinskem časopisju (predvsem Mladini) pa sploh najdemo zametke angažiranega novinarstva. Tu so potem še razne ZSMS-jevske pobude, kot na primer tista o civilnem služenju vojske, pa zaščita Jehovovih prič itd... Vse to so pomembni segmenti slovenske bližnje kulturne zgodovine, in če si danes številni v javnosti še pred leti popolnoma neznani ljudje na prsi pritiskajo značke mučenikov komunizma, tudi današnja mladina (tista izpred nekaj let je tako ali tako že na oblasti) lahko zahteva normalne pogoje za svojo dejavnost in jih zagovarja z edinim argumentom, ki ga ima, ta pa je - mladost. Če govorimo o vzpostavljanju novih odnosov z naravo, potem ni prav nič manj pomembno vzpostaviti tudi drugačne odnose s tistimi deli mesta, ki predstavljajo njegovo te- mačno podobo. V primeru Metelkove je to posebej razvidno, saj naj bi nekdanja vojašnica, kot izrazit primer represivnega prostora, postala kulturni prostor. Zapori, v katerih so prebivali vojaški zaporniki in civilist Janez Janša, so že zdaj dobili precej bolj humano podobo. V celicah so mladi slovenski umetniki razstavili svoja dela, sicer pa naj bi celotna zaporska stavba postala mladinski hotel, kakršnega Ljubljana že nekaj časa nujno potrebuje, če seveda hoče postati sodobno evropsko glavno mesto. Tudi tu mestne oblasti pozabljajo, da velemesto ne nastane s tem, če v njem zgradijo enega od Sheratonovih ali Hiltonovih hotelov, ampak je potreben tudi Youth Hos-tel, ki je vključen v verigo mednarodnih mladinskih hotelov. Velemesto je velemesto ravno zaradi tega, ker se v njem pretaka množica generacij in turistov, ne glede na njihovo kupno moč. Perspektive, ki se Sloveniji ponujajo z vojašnico na Metelkovi niso slabe. Če projekt uspe, je to lahko primerna spodbuda tudi za številna druga mesta, ki si morajo najti svojo posebno identiteto. Tu je tudi glavna razlika med velemesti in običajnimi mesti. Prva morajo imeti prav vse, prednost drugih pa je v njihovi majhnosti in specifiki. Edina skupna točka vseh mest pa je, da morajo najti potrebne prostor za svojo mladino. Če se namreč oblasti odločijo za njeno zatiranje, še posebej pa za zatiranje njene kulturne dejavnosti, potem takšna mesta dolgo ne morejo živeti. Marjana Ahačič Vesna in Jasna Jan: V GLASBI SE ODRAZA SVET Jasna Jan, pianistka, poučuje na glasbeni šoli Vič - Rudnik v Ljubljani, redno se udeležuje najrazličnejših seminarjev in šol za pianiste. Vesna Jan, prva flavtistka ljubljanske opere, je decembra lani zaključila podiplomski študij na akademiji za glasbo, ta čas pa se izpopolnjuje pri Ireni Grafenauer. Sta sestri, dvojčici, ki ju druži glasba. Prvi stik z glasbo sta pravzaprav doživeli šele z vstopom v škofjeloško glasbeno šolo, pravita. Vesna ima na svojo profesorico Drago Ažman, tako kot še veliko škofjeloških flavtistov, zelo lepe spomine. Šolanje pri njej je nadaljevala tudi na srednji glasbeni šoli. Jasna pravi, da se prvih treh razredov komajda spomni. "Četrto leto sem začela delati s prof. Jasno Kalan," pravi," ki mi je odprla nov svet v glasbi, za kar sem ji zelo hvaležna. Brez nje ne bi imela niti dovolj znanja niti volje za študij glasbe." Prav zato obe poudarjata pomen osnovne glasbene izobrazbe. Pravita, da je pravzaprav naključje, da sta v glasbi tudi ostali. "Če ne bi prišla v stik z dobro profesorico, najbrž ne bi vztrajala toliko časa. Najprej je pri tem pomembno navdušenje, ki ti ga lahko vzbudi le dober pedagog, potem pa temeljno znanje, na katerem temelji vse nadaljnje delo in in ga je v poznejših letih nemogoče nadomestiti. Ko je človek starejši, ni več tako fleksibilen in težko popravlja napake iz začetnega obdobja. Zato še enkrat poudarjam, kako pomembno je, da je profesor svojemu učencu popolnoma predan. In obratno seveda. Za resničen uspeh je včasih potrebno pravo žrtvovanje. Z obeh strani, učitelja in učenca," pravi Jasna, ki ima veliko izkušenj tako kot učenka kot tudi kot pedagoginja. Med gimnazijo in srednjo glasbeno šolo Veliko talentiranih mladih glasbenikov se po končani šoli odloči za nadaljnje izobraževanje v dveh smereh. Na gimnaziji in na srednji glasbeni šoli. Zanje je to mnogokrat velika obremenitev, po drugi strani pa jim prav dvojna srednješolska izobrazba močno razširi možnosti nadaljnjega študija. "Če si zelo predan in že zgodaj zatrd- no veš, da boš vse življenje posvetil glasbi, je morda bolje, da vse svoje intelektualne sposobnosti usmeriš prav tja. Naju so svarili, da v primeru, če nisi sprejet na Akademijo za glasbo, samo s srednjo glasbeno šolo nimaš kaj početi. Pa da si lahko poškodujeva prste, zboliva, in potem z glasbeno kariero ne bo nič. Zato sva se odločili za vzporedno šolanje na škofjeloški družboslovni gimnaziji in ljubljanski Srednji glasbeni šoli. " Pravita, da je bilo včasih sicer naporno, pa sta brez težav in seveda z odličnim uspehom zaključili obe srednji šoli in nato nadaljevali na akademiji za glasbo. Vesna pri prof. Fedji Ruplu in prof. Borisu Čampi, Jasna pri prof. Andreju Jarcu. Delo na akademiji, pravita, je zelo individualno. "Ves čas študija sta študent in profesor zelo povezana, saj je delo na akademiji izrazito individualno usmerjeno. Še posebej se to pozna v zadnjih letnikih, ko je stranskih, teoretičnih predmetov malo, in več konkretnega izvajanja." Če iščeš znanje, ga brez težav najdeš Vesna Jan je pred kratkim končala specialistični podiplomski študij, Jasna se je bolj usmerila na razne seminarje in poletne šole. Na vprašanje, kakšen je v glasbi poudarek na formalni izobrazbi, sta odločno odgovorili, da potrdila in spričevala zanju nikakor niso motiv. "V glavnem se vsi študentje Akademije za glasbo udeležujejo tudi različnih seminarjev. Problem pri tem pa je seveda denar, ker je štipendij malo, pa tudi sponzorstvo in donatorstvo pri nas še nista v praksi. Vendar nekako gre, če si dovolj vztrajen. Tudi denar za drage inštrumente, dobra flavta na primer stane približno deset tisoč nemških mark, se nekako Vesna in Jasna doma, v Škofji Loki. Enako so jima pri srcu vsa glasbena obdobja in kljub temu, da sta si na področju glasbe izbrali vsaka svojo pot, še vedno radi ustvarjata tudi skupaj. - Foto: Lea Jeras zbere. Žal pa izgleda, da se bo počasi vedno bolj poznalo, iz kako premožne družine izhaja otrok, ki se odloča za šolanje na glasbenih ustanovah. Za vse je namreč potreben denar. Dobra glasba prepriča vsakega V zadnjem času tudi v Sloveniji narašča zanimanje za staro glasbo. Po drugi strani je slišati očitke, da je moderna glasba napisana le za peščico izbrancev z dovolj globoko glasbeno izobrazbo. "Za glasbenike je mogoče moderna glasba zares bolj zanimiva kot za poslušalce, vendar zares dober skladatelj lahko prepriča tudi slednje," trdi Vesna, ki se s svojim kvartetom flavt Flavte brez Meja ukvarja tudi z glasbenimi novitetami. "Celo prosimo slo- venske skladatelje, naj napišejo kaj za nas. Tako nam je Svete pred kratkim napisal glasbo za kvartet flavt in kontrabas. Izvajali smo jo na Noči slovenskih skladateljev v Filharmoniji. Skladatelj je veliko delal z nami, razlagal nam je svojo idejo, povedal, kaj si pri izvajanju lahko privoščimo in česa ne... in videli smo, da nenavaden ritem ni naključje, da je vse zgrajeno po točno določeni logiki in načelu. Na koncu so delo lepo sprejeli tudi poslušalci. Res je sicer, da na koncert ni Erišla širša publika, temveč tisti, i jih tovrstna glasba najbolj zanima, pa vendarle je bili prijetno čutiti, kako so zapleteno delo z naklonjenostjo sprejeli. " Sicer pa pravita, da na svoje koncerte - Jasna in Vesna Jan veliko nastopata tudi skupaj - pač povabita svojo publiko. V tej je ponavadi veliko mladih. In ti razumejo njun pogled na glasbo. "Neverjetno je, kaj vse lahko pričaraš z zvokom in zvočnimi efekti. Raziskuješ in-štrumet, dotikaš se njegovih skrajnih meja. Pravzaprav je vse usmerjeno k iskanju glasbenega izraza za tisto, kar sc dogaja v svetu. Glasbena umetnost jc, tako kot likovna, odsev realnosti." Vsak koncert je dogodek Jasna in Vesna veliko kon-certirata skupaj. Pravita, da je pomembno, kje nastopata. Jasna rada igra v starih prostorih. "Lepo je, če je klavir v velikem prostoru. Po drugi strani pa je pomembno tudi občinstvo. Ko sva z Vesno igrali v Zireh v osnovni šoli, je bila dvorana polna otrok in takoj sem začutila pozitivno energijo občinstva, ki se je veselilo najinega koncerta. Tudi akustika polne dvorane je povsem drugačna kot takrat, ko je prostor prazen. Vesna pa ima izkušnjo koncertiranja v veliki dvorani Cankarjevega doma, kjer je nastopala z akademijskim orkestrom. Večji prostor zahteva več energije. A pritem je treba biti spet zelo pazljiv; če se preveč naprezaš, lahko vse pokvariš. Prav tako pa moraš paziti na držo telesa. Posebej pri klavirju ljudje včasih mislijo, da je vse le v prstih. Pa je pomembno vse telo in seveda notranje oblikovanje zvoka. Roke so le posrednika. " Kakšne posebne treme pred koncerti nimata. Notranja koncentracija je pomembna, pravita. Če si dobro pripravljen in psihično ne preveč labilen, če te kaj posebnega tik pred koncertom ne vrže s tira, si lahko povsem sproščen, pravita. "Ko greš na oder, mora biti glava Erazna. Sta le skladatelj, sklad-a in ti. In občutki po koncertu so čudoviti. Posebej, če veš, da si nekaj resnično dobro odigral. Pravijo, da moraš določeno skladbo vsaj trikrat izvajati pred občinstvom, da jo lahko kar najbolje predstviš. Pred petindvajsetletnima glasbenicama iz Škofje Loke je še dolga umetniška pot. Vesna bo še naprej igrala v Operi, kjer je bila v pretekli sezoni zelo zadovoljna, saj sta med drugim z opernim orkestrom sodelovala dva tuja dirigenta. Prav tako bo še naprej sodelovala s kvartetom Flavte brez meja in seveda koncertirala s svojo sestro Jasno. Tudi on bo še naprej poučevala nadebudne mlade glasbenike na ljubljanski glasbeni šoli, in kot pravi, naredila čimveč tudi za svoj glasbeni napredek. Predvsem pa radi ustvarjata skupaj, ker je tudi glasba tisto, kar ju druži Mija Mravlja EVROPA JE PELA ... V dansko mesto Herning se je za deset dni "naselil" največji pevski zbor na svetu - tudi pevci APZ France Prešeren so peli v njem. Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj z dirigentom Damijanom Močnikom je bil letos povabljen na 12. festival Europa Cantat, ki je od 21. do 31. julija potekal v največjem danskem sejemskem središču Herningu. Festival vsako tretje leto organizira Evropsko združenje pevskih zborov Europa Cantat in letošnjega se je udeležilo 2.800 pevcev in še okrog 500 pevcev profesionalnih pevskih zborov, inštrumentalistov dveh simfoničnih orkestrov in solistov. Udeleženci festivala smo bili iz 26 držav z vsega sveta (84 pevskih zborov in 584 posameznih pevcev). Udeležba na festivalu pa po mnenju prirediteljev ni bila velika, saj je na prejšnjih sodelovalo tudi že po pet tisoč jideležencev. Desetdnevna prireditev jc potekala pod pokroviteljstvom danske kraljice Margarete II., ki pa se slovesne otvoritve festivala zaradi bolezni žal ni mogla udeležiti. Dansko pevsko združenje in sodelavci Evropskega združenja pevskih /borov so se na festival kar najbolje pripravili. Mesto je bilo preplavljeno s plakati m zastavami, povsod so prodajali razglednice, nalepke in svinčnike, v nobeni trgovini s konfekcijo ni manjkalo puloverjev, majic, dežnikov in brisač, tudi vinske steklenice sicer francoskega vina - zelo dragega - vse z zaščitnim znakom Europa Cantat. Večina udeležencev je prebivala v velikem heminškcm sejemskem središču, v velikih sejemskih halah, ki so jih uredili po "uličnem" sistemu - ulice so se seveda imenovale po velikih glasbenikih - in vse skupaj v pravo manjše mesto. "Stanovanja" so bila urejena za štiri osebe, v hali so bile sanitarije, likalnica, hladilniki, klubski prostori, v centru pa informacijsko središče, trgovine, jedilnica, bifeji, pralnice, banka, pošta, tiskovno središče, prodajalna not - skratka vse, kar smo "začasni stanovalci" potrebovali. Del udeležencev ie prebival v kampu, manjši del pa tudi v hotelih in zasebnih sobah. Pevske vaje so potekale delno v sejemskem centru, v glavnem pa v tri kilometre oddaljenem mestnem središču, do koder so brezplačno ves čas vozili posebni avtobusi. Tudi vse druge mestne avtobusne linije so bile brezplačne, prav tako vsi koncerti, vstopnine v muzeje, vstopnina na kopališče itd. Desetdnevno delo je potekalo v dvajsetih glasbenih ateljejih; izbirati je bilo mogoče med glasbenimi programi od De-spreza, Brahmsu do Orffa. od baročnih kantat do angleških, italijanskih ali nordijskih skladateljev 20. stoletja, od Stra-vinskega, Elgarja, Messiaena in Ligetija do lahkotnejših estradnih žanrov in zborovskega jaz-za. Vaje posameznih ateljejev, od katerih so nekateri šteli tudi po več sto pevcev, so vodili številni najbolj priznani evropski dirigenti, specialisti za posamezna področja: Bo Johannson, Erwin Ortner, Clvtus Gottvvald, Laszlo Heltav, Harold Lense-link, Krikor Četinjan itd. Kranjski zbor se je odločil za glasbo angleškega skladatelja in dirigenta Johna Ruttcrja (r. 1945), sicer ustanovitelja in dirigenta Cambridge Singers, ki je glasbeni atelje tudi vodil. Ateljejske pevske vaje so potekale vsako dopoldne tri ure. Naš atelje je sestavljalo 108 pevcev iz 10 držav iz Evrope in Združenih držav Amerike. Vsako popoldne se jc v eni od sejemskih hal zbral največji pevski zbor - vsi udeleženci - na skupni pevski vaji, ki sta jo izmenično vodila Robert Sund (švedska) in Steen Lindholm (Danska). Kot demonstracijski zbor je na vajah sodeloval 42-članski Evropski zbor mladih, izbran iz držav članic evropskega združenja. Zbor se je z dirigentom Johanom Duijckom tudi samostojno predstavil na otvoritveni slovesnosti. Tu smo se udeleženci festivala spoznavali predvsem / ljudskimi pasminu raznih narodov, tudi z resnejšimi in zahtevnejšimi deli in tudi raznih zborovskih "malih štosov" m primanjkovalo. Ker se je Slovenija prvič udeležila tega festivala, tokrat slovenske ljudske pesmi še ni bilo med njimi, a obljubljeno nam je bilo, da bo na naslednjem festivalu čez tri leta drugače. Vsako popoldne so na petih različnih mestih v Herningu potekali koncerti, delno atel-l< iski.delno samostojni koncerti zborov udeležencev. Eden izmed njih je bil tudi naš (27. julija), kjer smo predstavili izbor predvsem slovenskih ljudskih pesmi in bili z vseh strani zelo pohvaljeni. Najodmevnejši so bili večerni koncerti v okrogli sejemski dvorani, ki smo jih poslušali vsi udeleženci. Na njih so sodelovali gostujoči profesionalni pevski zbori (Komorni zbor Eric Ericson, Estonski filharmonični zbor. Komorni zbor danskega radia) in zanimivejši atcljeiski koncerti (med niimi tudi "naš" atelje). Vrhunski gostujoči zbori in dirigenti so nam predstavili svoje vrhunske sporede in skladbe, ki so jih priznani evropski skladatelji napisali prav /a festival Europa ( antat (Per Norgard - Danska, Ame Nordheim - Norveška, Einoju-hani Rautavvaara - Finska, Ja-nos Vajda - Madžaiska) linen.i iborov, dirigentov in skladateljev govorijo sama zase in ljubiteljem kvalitetnega zboiov skega petja ni potrebno povedati še Česa več. Festivalski gostje so bili tudi sprejeti tako, kot se za taka imena spodobi. Vzdušje ob koncu koncertov jc bilo vsekakoi bolj podobno navdušenju na rockovskih kot pa na "resnih" /boiovskth kon certih. In vsak večer znova se nam je postavljalo isto vprašanje - kje si Slovenija? Prisotnost večiric predstavni kov nacionalnih /druženj in vodilnih predstavnikov zbor; ovske stroke je omogočila tudi vsakovrstne posvete in srečanja. Na začetku generalne skuj>ŠČine združenja je bila kot 31. polnopravna članica Europa Cantat sprejeta tudi Slovenija. V Her; ningu je zasedla tudi 30-člaiiski glavni odbor delegatov in svetovalcev Mednarodne federa' cije za zborovsko glasbo in bij seznanjen s pripravami na pr^1 Evropski simpozij za zborovsko glasbo, ki bo od 9. do 15. julij8 1W5 v Ljubljani. Takrat si bomo tudi Slovenci lahko ob; liznili vse prste. V Ljubljani bomo lahko slišali vse, kar kaj pomeni v evropskem zborovst-vu. In bomo morda ugotovili-kje smo. Vzporedno s festivalom P naš zbor tudi kar najbolj6 skrbel za promocijo Sloveniji v svetu. Naša "ulica" v sejem*' kam centru je bila govuijl* sama zase - najbolj je bi'8 oblepljcna s plakati Na sonči11 strani Alp, na vseh koncertih-kjer smo sodelovali, smo raZ' deljevali prospekte in plakate-na Švedsko, v Veliko Bntaiujj! in Belgijo pa so odšle tllt|' knjige Slovenska ljudska ohf Za osebne stike pa smo izdatn" poskrbeli kar pevci sami. Prihodnji festival Europ* Cantat naj bi bil v Pragi. ' ("Vlu šc niso dokončno pristal^ Kakorkoli že bo Evropa ic pela in mi smo peli z njo! Andrej Valič NAJDBE ŽEBLJEV SKOZI ČAS Novejša sistematična arheološka izkopavanja številnih naselbinskih in grobiščnih najdišč nam omogočajo boljše vrednotenje pomena vrste žebljev in ugotavljanje njihove smiselne večstranske vloge v preteklih časih. Že v najstarejših kovinskih dobah si je žebelj pridobil ornamentalno in koristno uporabno funkcijo. V določenih primerih sledimo njegovemu kultno duhovnemu namenu. V povezavi z ostalimi kulturno materialnimi najdbami ima žebelj kulturno in časovno vrednost. V sedanjih časih je bila velikokrat podcenjena in zanemarjena njegova vsakdanja življenjska pomembnost. skeletnih grobovih Emone so različni. Pogrebni običaj pokopa z žeblji je bil odkrit pri manjšem številu grobov. V gorenjskem okolju je znana vrsta rimskih železnih žebljev iz odkritih kovačnic Ajdovskega gradca in Dunaja pri Jereki v Bohinju ter v Kol(v)nici pri Lipnici. Enkratni so primeri dolgih železnih V vzhodnoalpskih in drugih sosednjih kulturno geografskih območjih se največkrat odkrivajo različne oblike in velikosti bronastih žebljičkov in železnih žebljev. Najdbe so posamične ali v večjem številu v sklopu z drugimi različnimi arheološkimi najdbami. Izdelani so s kovanjem brona ali železa. Oblika glavice in dolžina konice je bila odvisna od namena in uporabe. Znani so primeri okraševanja grobnih keramičnih posod z bronastimi žebljički že v kulturi žarnih grobišč okoli 1.1000 pred n. št. (Ljubljana). Na Gorenjskem jih prvikrat srečamo in vidimo na keramičnih posodah iz starejše železne dobe v Kranju (okoli 800-600 let pred n. št.). Najdbe žebljev se kasneje vrstijo in množijo v odkritih rimskodobnih stavbah, naselbinah, mestih in v njihovih grobiščih. Na naših tleh po številu tovrsntih najdb prednjačijo rimskodobna mesta: Emona, Celeia, Poetovio in druge post- ojanke (Most na Soči - sv. Lucija). Raznolikost žebljev izkazujejo posamično odkriti primeri iz r|niskega najdišča vile rustike v Rodinah in v firnskodobn cm žarnem grobu v Bobovku pri Kr;»nju (2. itol.Il.it., slika 1) Uporabnost železnih žebljev je bila številč-jjcjša v antičnem stavbarstvu. Bronasti žebl-Wki so služili za spajanje ali okraševanjc različnih delov usnjene, lesene in kovinske °Prcme. V tistih časih so jim pritikali zdravilno f^oČ Z njim so povezovali pomen začetka in jOnca življenja (A in O). Pri nas se ie ohranil v ustnem izročilu latinski izrek "Clavus clavo eicitur", ki se v prevodu glasi "žebelj se z žebljem izbija". Položaji in število žebljev v umskih žarnih in "Vmm podplat rimskodobnega legionarja "pečnalem pečatu. Slika: 2 Ajdna nad Potoki, železen žebelj ( 5.-6. st. n. št.) žebljev z večstransko obtolčeno polkrožno kovano glavico iz zgodnjega in poznoantične-ga gorskega bivališča Ajdna nad Potoki, (slika 2) Postavlja se vprašanje, ali so bili ti predmeti izdelani in kovani v delavnicah - kovačnicah teh naselbin ali pa so bili trgovski menjalni artikel. Pridobivanje in taljenje železne rude bobovca v tem naravnem okolju na planinskih obronkih Pokljuke in Jelovice z najdbami stare in težke žlindre v Bohinju, na Blejskem gradu in na Cutovem lazu nad Kropo z vetrnimi pečmi "na volka" ne izključuje prve možnosti. Napis na rimskem kamnitem nagrobniku, ki je vzidan v zunanjo steno cerkve sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah, sporoča, da je bil L. Caesernija Primitiva član kolegija fabrum (Kovačev), (slika 3) V antičnem lapidariju rimskih nagrobnikov v notranjosti cerkve sv. Mihaela v Iški vasi vidimo na dveh rimskodobnih nagrobnikih klesarsko plastično vodoravno upodobljeno kladivo zgoraj, klešče, ki držijo s čeljustmi žebelj in nakovalo spodaj.( slika 5) Na zgornji strani keramične oljenke in Emone (3. stol. n. št.) je plastično izpričevalno upodobljen in odtisnjen doprsni relief rimsko-dobnega kovača. Moška glava z brado je pokrita z značilnim pokrivalom trikotne oblike. S prednje in zadnje strani glave pa sta v pokončnem položaju vtisnjena simbola kovačev: klešče in kladivo, (slika 6) V staroslovanskih nekropolah zgodnjega srednjega veka Bohinja, Bleda, Kranja,Ptuja ni sledov žebljarjenja, čeprav je bilo v tem času močno razširjeno kovaštvo. V srednjeveški čas in v sodobnost se je prenesla osnovna oblika kovaškega orodja: klešče in kladivo z njegovo koristno funkcijo in Slika: 3 Spodnje Gameljne, rimski nagrobnik (2.-3.-stol. n. št.) osnovni izdelek: žebelj. Z izrekom pa smo ohranili v ljudskem izročilu z žebljem tudi življenjsko tolažbo. Skozi dvatisoč let so bili ljudem žeblji koristni, potrebni, priročni ter življenjsko pomembno orodje. V nekaterih krajih pod goratimi obronki Pokljuke in Jelovice, kjer je bila zemlja pičla za poljedelstvo, pa so zagotavljali večstoletno vsakodnevno preživetje prebivalcev. VIRI: Arheološka najdišča Slovenije s starejšimi viri najdišč: Kropa, Sp. Gameljne in Strahomer pri Igu. SAZU Ljubljana 1975. S. Gabrovec, Mesto Kranja v prazgodovini slovenskega ozemlja, 900 let Kranja, Kranj 1960. Latensko obdobje na Gorenjskem, Arheološki vestnik 17, Ljubljana 1966. I. Puš, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani, Ljubljana 1971. M. Deimel, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg, Kaertner Museumsschriften 71, Celovec 1987. L. Gec - Plesničar, Severnoemonsko grobišče, Ljubljana 1972 J. Gašperšič, Vigenjc, Ljubljana 1956. E. Faninger, Zoisova zbirka mineralov. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana 1988. J. Beloševič, Die social-oekonomisehe problematik... Balcano-slavika 9, Beograd 1980. A. Bolta, Rifnik pri Šentjurju, poznoantična naselbina in grobišče, Ljubljana 1981. V. Stare, Kranj, nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Ljubljana 1980. P. Petru - T. Ulbert, Vranje pri Sevnici, Ljubljana 1975. S. Petru- A. Valič, Antični stavbni kompleks na Rodinah, Arheološki vestnik 15/16, Ljubljana 1964-1965. V. Kolšek, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru, KIM 14, 1977. P. Petru - A. Valič, Drugo začasno poročilo o izkopavanjih v Bobovku pri Kranju, Arheološki vestnik 9/10, Ljubljana 1958/59. S. Pahič, Najdbe z rimske ceste Slovenska Bistrica -Pragersko, Arheološki vestnik 29, Ljubljana 1978. Z. Vana, Vlastslav, Praha 1968. Z. Vinski, Gradišče v Mrsunjskom lugu, Zagreb 1950. V. Šribar, Najdiščno poročilo o sondah na Lipanci, Geografski zbornik 3, Ljubljana 1953. Otok pri Dobravi - Gutenv/erth 2, Ljubljana 1979. P. Korošec, Zgodniesrednjeveška slika karantanskih Slovanov, Ljubljana 1979. A. Rjazancev, Bobovci Julijskih Alp, Železar 2, Jesenice 1962. A. Valič, Ajdna nad Potoki, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na poznoantičnem najdišču - rokopisKroner, NVoerterbuch der Antike, Stuttgart 1956. S. Banič s sodelavci, Latinski pregovori, izreki in izrazi, Ljubljana 1990. P. Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo, Škofja Loka J. Žontar, Vloga Kranja v blagovnem prometu, 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960. D. Svoljšak, Najdbe iz rimskodobne hiše. Goriška srečanja Gorica 1974. Vse fotografije so iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju (foto D. Holvnski), razen risbe oljenke, ki je iz fototeke Mestnega muzeja v Ljubljani. Slika: I Odkriti rimskodobni kovaški izdelki: kratek bojni dvorezen meč (1), kratki enorezni noži (2-5), Železni žeblji (6-7, 20-21) in bronasti okrasni žebljički (8-19) ter železna konjska podkev (22) v Žarnih grobovih iz llobovka pri Kranju izpričujejo njihovo okoli 1800-letno starost, dejavnost Preteklega časa in njihovo dolgoletno vsakdanjo uporabnost - do današnjih dni. Slika 5 lika vas, rimski nagrobnik v lapidariju cerkve sv. Mihaela v Iški vasi ima upodobljene kovaške klešče. ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Gorenjec meseca avgusta 1994 Trenutno vodi Marjan pred Janezom Očitno smo z našima predlogoma, o kom glasovati kot GORENJCU MESECA AVGUSTA '94, navdušili tako bralke in bralce Gorenjskega glasa kot poslušalke in poslušalce gorenjskih radijskih postaj. Že v prvem tednu glasovanja (ostanejo še štirje) smo dobili 121 glasov: 75 za MARJANA MENCINGERJA, letalskega modelarja iz Lesc, in 46 za JANEZA KAVARJA, polkovnika iz Križev pri Tržiču, prvega moža gorenjske vojske. Edino, kar je jasno, je to, da po prvem glasovalnem tednu ni nič jasnega - razlika je tako minimalna, da je skoraj zanemarljiva. Glasovanje za GORENJCA MESECA AVGUSTA traja do zadnjega septembra (30. 9. izide zadnji septembrski Gorenjski glas, tedaj bodo zadnje štiri kontaktne oddaje na gorenjskih radijskih postajah in verjetno bodo šele tedaj oddani glasovi odločili - kajti veljale bodo tudi vse dopisnice s poštnim žigom 30. 09.). Ker pa bo jutri šele 10. dan v septembru, bo za glasovanje trajalo še veliko časa in morda bo prav Vaš glas na dopisnici (pošljite jo na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj) jjW* a® Jf H w A*« BODE IN BOZA MHfl Kranj ne bo več središče Gorenjske, pač pa bodo to odslej Grosuplje. Tako vsaj piše v besedilu novega Zakona o veterinarski službi, ki ukinja gorenjski Živinorejsko veterinarski zavod in sedež gorenjskih veterinarjev določa v Grosupljem. 10919%} Dr. Ostercu, ministru za kmetijstvo, kot šefu uradnikov, ki se jim je posrečil tak zemljepisni salto mortale glede organizacije gorenjske veterine, predlagamo še boljšo rešitev: sedež ZVZG naj bo po novem v Lendavi ali pa kar na Luni. Grosuplje so pač preblizu, l&ftfd V Tržiču se mrzlično pripravljajo na obsežne proslave ob tridesetletnici ukinitve železniške proge od Naklega do Tržiča v prihodnjem letu. Odkar ni več tržlčana (v slovarju piše, da Je to naziv za tržiški vlak), je Tržič doživel nesluten razvoj. fflflBE Med drugim je na trasi bivše železniške pwge zraslo kar precej stanovanjskih hiš in drugih objektov, večji odsek proge pa je spremenjen v cesto. fo1[tfi\ Prva je seveda sik)/ dragoceni prispevek proslavljanju tridesetletnice ukinitve tržiške železniške proge dala država, saj Je državni Zavod za prostorsko planiranje in v spremembah družbenega plana Republike Slovenije predvidel ponovno zgraditev železniške proge Naklo - Tržič kot "regionalne proge drugega reda za hitrosti do 60 km/h". Pt/fftl Menda v Mojstrani, Gozd Martuljku in Kranjski Gori mrzlično podpisujejo peticijo, ker se na ukinjeno železniško progo po gornje-savski dolini v Zavodu za prostorsko planiranje niso spomnili. Vsaj na papir bi Jo lahko pripisali kot "regionalno progo šestnajstega reda za hitrosti do 3 km/ h". f>*/«fJ Igre brez meja so mimo. blejska in mengeška ekipa sla imenitno zastopali Gorenjsko. Zdaj bodo igre brez meja spet v parlamentu in na notranji politični sceni Le to se ne ve, kdo bo v domačih igrah brez meja solatarica. koten bodo škorci, itd. EfiSZ Tržič )e }>re/.ivel invazijo desettisočev obiskovalcev Suštarske nedelje. Bilo je prima in vsi so dobro kasirali. Tudi davčni inšpektorji, ki so navsezgodaj preverjali, če imajo prodajalci na štantih blagajne in paragonske bloke. V Selcih so ocenili, do Je neuspeli referendum za novo občino Selca posledica negativnih komentarjev v javnih glasilih, zlasti na radiu in televiziji Svet krajevne skupnosti Je odstopil, RTV naročnina pa se je že prej podražila. lOJLifA Mag. Stane Valant. sicer predsednik slovenske Smučarske zveze in direktor Nacionalne finančne družbe, je na tekmovanju s tekaškimi rolkami v Lomu pod Storžičem dvakrat nesrečno padel. V Lomu razmišljajo, če mu ne bi zaračunali dodatne obrabe težko priborjenega lomskega asfalta. W{tfJ Naklo, kjer imata sedež trgovska velikana Merkur in Živila, ima odslej tudi gorenjsko veletržnico za kmetijske pridelke. Ni sicer tako velika kot ljubljanska na Rudniku, pravo podobo "kšefla" bo dobila šele naslednji teden, predvsem pa nanjo ne bodo imeli dostopa prekupčevalctkajti prodajalci bodo smeh biti zgolj cloni zadruge. WL*fA Ljubljanski strokovnjaki, ki so že skoraj doktorirali v projektih, kako rešiti (ne)red na veletržnici Rudnik, se že zanimajo, če bo Naklancem res uspelo odstraniti "zeleno mafijo". Nemčija in Slovenija imata spet nekaj skupnega: loto mrzlico. Nemci zaradi62milijonov mark, Slovenci zaradi 41 milijonov tolarjev. Mlip} Gorenjski prodajalci v lokalih Loterije pa imajo loto vročico, saj so vrste za loto vplačila rekordno dolge. lDJftfd Tri največja slovenska podjetja, ki proizvajajo obutev, so z Gorenjske. Alpininlm, Pekovim in Planikinim čevljem se je letos v prvem polletju na tržišču pridnižilo še 2,6 milijona parov uvožene obutve - ob tem, .o Žirovci, Kranjčani in Tržičani večino svojili izdelkov (oli no tuje. fj>flWfl Volk je sit in koza cela: tako tujci kot loma, vsi /elunlimo večidel v uvoženih čeveljcih. Razlika je le v tem, da Alpina, Peko in Planika lahko le se na računjmo/I/i nizkih plač, uvoznikom ■jre pa gre vse bolje. MfiJA Včeraj je bil mali šmaren. i tiski osnovnošolci in srednješolci, ki imajo za seboj že teden novega šolskega leta. so si želeli, da bi bil tudi u/i tako zakonsko prazničen kot veliki šmaren. \s9l9fiS ali v radijski oddaji na Radiu Kranj, Radiu Triglav, Radiu Tržič ali Radiu Žiri odločil. In vam morda prinesel nagrado foto EJGA... Poleg loto mrzlice je trenutno v Sloveniji "zadeva No. 1" ugiban-ka o tem, kdo bo zamenjal mag. Hermana Rigelnika na stolčku predsednika državnega zbora. Gorazd Šinik je prepričan, da bo nova šefica parlamenta Vika Potočnik, ki pa ima že nekoga za vratom. Simpatični Vikin "štupo-ramnik" je njen sin. <€<€<€<€«€<€<€<€<€ O tem, da je promocija države, občine in kraja naporna reč, se je videlo na povratku ekipe Bleda s finala Iger brez meja v Walesu. Vsaj tako kot člani ekipe je bil utrujen tudi radovljiški župan Vladimir Černe, ki je blejsko moštvo spremljal na obeh gostovanjih. Kot pravi Gorenjec je na otok potoval z nepogrešljivo marelo. <€<€<€<€<€<€<€<€<€ Dirka na tekaških rolkah minulo soboto v Tržiču je znova dokazala, da je 100 več kot 96. Predsednik Časopisnega sveta Gorenjskega glasa in podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Bizjak je s številko 100 na prsih "ugnal" svojega strankarskega šefa Lojzeta Peterleta s cifro 96, kot je Jasno vidno na sliki našega fotoreporterja Gorazda Sinika. (tisočaka). Glasujte: za JANEZA KAVARJA ali za MARJANA MENCINGERJA. Važna pripomba: vsaka dopisnica pomeni le en glas. Pa čeprav dopisnico pošlje Kolektiv 3. PŠTO Kranj in napiše: "Gorenjec meseca avusta naj bo naš poveljnik g. Janez Kavar. Hvala." Veseli nas, da kolektiv 3. PSTO stoji za svojim šefom - ampak doslej le z enim glasom. Nagrade v prvem krogu septembrskega glasovanja za GORENJCA MESECA AVGUSTA ' 94 prejmejo: Jožica ŽEFRAN, Bistrica 12/a, Duplje; Rok KOPAČ, Pot v Skale 4, Žiri; Uroš PUSNJK, Moste 12, Žirovnica; Danica MULEJ, Spodnja Lipnica 27, Kamna Gorica; Mojca ČATER, Kropa 8. GORENJSKA IN SVET -ali obratno Catch the cash O tem, kako je bilo na Gorenjskem (in drugod po Sloveniji) z znamenito igro CATCH THE CASH (ujemi denar), vemo. Končala se je tako, da so nekateri ujeli veliko denarja zase in veliko naivnih državljanov pri tem polovili na limanice. Ker je bilo med uspešnimi tudi nekaj vplivnih, je šla preiskava o igri na slepi tir, nihče ni šel sedet in proračun je ostal tako prazen kot prej. O tem, kako veliko milijonov se je vrtelo in lovilo v catch the cashu, pa zaradi ljubega miru rajši ne ponavljamo (saj so tako ali tako izgubljeni za vedno za tiste, ki so jih vplačali). Ker je svet majhen, finte za nategovanje naivnih pa več ali manj enake, se je catch the cash prijel tudi v Romuniji. Organizatorji so tudi tam pobrali velike denarje, opetnajstili na tisoče ljudi in nekateri od opeharjenih so se odločili za - gladovno stavko. Za zdravje dveh gladujočih in shiranih se borijo zdravniki, sedmerica z gladovno stavko vztraja, denarja pa (tudi v romunski varianti) ne bodo vel videli. Nauk: Gorenjke in Gorenjci, ki so se opekli v catch the cashu, so jo še dobro odnesli. Vzgubili so le denar, omenjeni Romuni pa bodo zapravili tudi zdravje. Rešitev za gorenjski krompir Italijanski profesor dietetike dr. Michelangelo Car-iella je znanstveno ugotovil, da krompir vsebuje idealno kombinacijo aminskih kislin, ki učinkujejo kot pomirjevalo. Zato omenjeni prof. dr. posebej priporoča živčnim in agresivnim ljudem, da jedo čimveč krompirja, saj bo to delovalo pomirjevalno. Takšna znanstvena ugotovitev bi morala biti novica stoletja za Gorenjsko - deželo krompirja. Če bodo odgovorni za trzni plasma krompirja Z gorenjskih njiv dovolj glasno predstavili pomirjevalne učinke tega pridelka, bo povpraševanje zanesljivo tako veliko, da ga bo zmanjkalo. In še napotek pri nakupu krompirja za ozimnico: te boste postali živčni, ko boste izračunali, koliko ho treba plačati za vreče ozimnice v gomoljasti oblikif si nemudoma skuhajte eno krompirjevo jed in blaženo pomirjeno se boste počutili. Radgona po Radgoni Ker bo napovedani kmetijski sejem (takoj po radgonskem) v Riedu in ker je prireditev pa? bienalna, torej bo šele prihodnje leto, direktot gorenjskega sejma Franc Ekar zdaj načrtuj* izlet z avtobusom za ljubitelje radgonskega sejma z Gorenjskega na ogled Radgone p°_ Radgoni. Ekar tudi obljublja, da bodo oh tej priložnosti udeleženci lahko tudi preverili cem sejemskega prostora v Kranju in v Radgoni W jih primerjali z določili (o cenah) Sejcins^' skupnosti Alpe Jadran. RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER sreda, 14. septembra, od 17. do 18. ure DOMAČA LESTVICA: 1. Magnifico - Pastirče mlado 2. Marijan Smode - Ko ovenijo rože 3. Monroe - Vedno čakal bom 4. Faraoni - Naj te morje 5. Anja Rupel - Lep je dan Novi predlog: Michelangelo - Ona je sexy TUJA LESTVICA: 1. Wet, wet, wet - Love is ali around 2. B. C. 52'S - The Flinstons 3. Mariah Carev - Anvtime you need a friend 4. Big mountain - Babv I love you way 5. Inner circle - Games people play novi predlog: Gun - VVord up NAGRAJENCI: - Bon za 3.000 SIT dobi Francka Klinar iz Žirovnice; KAVBOJKE BLUE MOON V JEANS CLUBU PETRIČ v Kranju je sreča namenila Maji Božič v Škofjo Loko; 2 PIZZIV PIZZERIJI GOVC v Mavčičah pa bo jedla Tatjana Jovanovič z Golnika; V DISCOTEKI PRIMADONA na TREBIJI pa bosta brezplačno z nami skupaj žurirala Janez Grošelj iz Žirov in Ivo Trebar iz Kranja. ČESTITAM! \3f *ft i KUPON glasujem za: moj naslov: KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ ***** TOREK, 13. SEPTEMBRA To- rina klinar - ministrica za delo, družino in socialne zadeve - brez posluha? September je za marsikoga najstrašnejši mesec, saj se nepreklicno končajo počitnice in dopusti ter se začne šola, služba - skratka delo. V uvod v ta delovni september nas bo v oddaji Glasba je Življenje popeljala sama ministrica za delo, družino in socialne zadeve, gospa Rina Klinar. Na prijeten, delovno-glasbeni klepet jo bomo povabili jutri točno opoldne na 96 MHz Radia Triglav, kjer je ministrica svojčas "združevala delo". Rina Klinar je nova dirigentka na Ministrstvu za delo in pravi, da tudi dober dirigent ne more rešiti slabega orkestra in zato računa na skupno ubranost. V družinskem zboru Klinar rada prepeva, a je njen zbor menda nekoliko razglašen. Sama trdi, da nima posluha za glasbo, ima pa posluh za delo z ljudmi. Slovenskemu parlamentu je za začetek nove sezone gospa Klinarjeva namenila Šifrerjevo pesem Uspavanka za Evo. Ker naslov ne pove vsega, vam v pojasnilo prilagam še delček besedila: "... boj se ljudi, ki ne znajo gledati v oči, dobro stisniti dlani..." Ob ministrici za delo pa je glavna zvezda oddaje Glasba je življenje gospa Lidija Grčar iz Gabrovke. Zakaj? Odslej bo gospa Lidija še lažje skrbela za svojo kondicijo in postavo, saj ji Pivovarna Union poklanja krasno gorsko kolo. Gospa Lidija je bila namreč izžrebana v naši nagradni igri ob 130-letnici Pivovarne Union. Za vse, ki ste nekoliko razočarani, ker niste bili izžrebani, pa tolažba: začenjamo z novo nagradno igro,v kateri bo nagrade prispevala Emona Merkur, kar pa je zopet garancija, da se splača sodelovati. Več v oddaji Glasba je življenje. Jutri na Radiu Triglav! /a+y^ ŠKODA Volksvvdgen Group Hojla Lepo, lepo, hmmrn... in še enkrat lepo, da ste se v hmmm... tako lepem številu odzvali { a ni obrabljena beseda tale "odzvali" men' je kar malo smotana) na prvi Jodlgator nove sezone. Človek se kar dobro počuti, ko pridejo vaše dopisnice, častna cicibanska. ne, ne pionirska (ta Je namreč že bolj resna). vJa zadnjič smo spraševali po skupini "M4M" in enih Par vas Je res malo zabluzilo. namreč zmedla vas Je tista ■brka, ampak dejstvo je, da skupino sestavljata pevki Maja in Mlrjam, ostali muzičari in kljukci pa so več ali manj le Pomagali pri projektu. Taglavna faca Je bil pa tako ali tako Avsenik mlajši. Tina, vidim, da se kar spoznaš na muziko. tudi uno tastaro popularno, namreč muzika Je res podobna Onim dvem ženskam, ki sta peli v 70. letih in sta se imenovali Baccara. Če nista celo isti - najbrž le mal mlajši. Žreb je ogledal precej divje, namreč z divjimi svinjami smo tekli Rastni krog okrog stavbe v kateri Je Gorenjski Glas. Zmagal Je r"Co, moj prjatu'. ki se Je s hudičam zbra tu... (a uganete, kateri band Je to pel) in izžrebal tipa. ki se imenuje Jaka £av|tfič, Mostu 6,64220 Škofja Loka (cj, d' nisi ti slučajno u vojski?). °cak dopis, pol pa piči po nagrado k Aligatorju u Kran. TOP 3 1. Voodoo Lounge - The Rolling Stones 2. Neprilagojen - Adi Smolar 3. Vse živo od Bajage... NOVOSTI Hja, kar nekaj Jih je, recimo Djordje Balašević s The Best Of II (na uho vam povem, d' bo še letos imel koncert v Sloveniji), pol so tu Pankrtl "Zbrana Dela II" (namig za fane -to je treba imet), tu so celjski Strelnikoff, ki so predelal ene komade od Buldožerjev, "Novo vrijeme" naprimer, pomaga [>a Jim bivši Buldožer Marko Brecelj. Kameleoni imajo ustno zadevo iz šestdesetih let "66 - 67" - in sicer predelave cool komadov iz 60. let (o tem bomo napisali še kaj več drugič). Pa še nekaj, konec meseca bodo v Ljubljani nastopili No Means No, vstopnice ima seveda Aligator. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 149: The Rolling Stones je vsekakor band stoletja. Ime baje gomeni "valeče se kamenje". A veste kako je nastalo. Fantje ichards, Jagger... so v žepih skozi nosili kamenje, full kamenja, vozili pa so se na takih kotalkah ki se jim reče..... no to boste pa uganili. Mimogrede, danes so spet zelo popularni in skoraj vsak mule, no zelo mlad človek, Jih ima. Ljudje so Jim zato pravili The Rolling Stones. Restlve se čakajo do srede, 14. septembra, v uredništvo Gorenjskega glasa - pripis "Jodlgator". Lenča, une dopisnice so pa res cool, ej prav lepe. Katarina, kasna koža je že tist'? Mojca lepo. d' si lepo izkoristila počitnice, kar pa se tiče izpitov, pa se Ja nisi odjavila, tako kot seje za 6. naprimer... no pa Čav 10 00 14 00 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka Cas hitro teče, le. da se tega zavemo ob pomembnejših delovnih in življenjskih prelomnicah!" Vabimo vas, da se udeležite IUBILEJNE ZABAVNE PRIREDITVE OB 15 LETNICI RADIA ŽIRI Prireditev bo 10 septembra 1 >A 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.00 Otvoritev Zagrebškega vele-sejma 11.00 Šolski program 11.30 Vsi za enega, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.10 Pozejdonovi vrtovi, angleška dokumentarna serija 14.05 Dober dan, razred 14.30 Severna obzorja, ponovitev 15.20 Čarobni trenutki, britanski barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik v 17.25 TV koledar 17.35 Kljub vsemu, Julija, nadaljevanka 21.45 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna seija 22.40 Sovražniki Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 Videoigralnica 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Mečevalec, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Iztrebljevalci, ameriški barvni film 23.05 Dan po jutrišnjem, dokumentarna serija 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.55 CTM 0.45 Borza dela TfAVSTRIJAl 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Heidi in Erni, serija 14.00 Dr. Trapper John 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurtitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ordinacija Bulowbogen 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Za kraljico in kolonijo 21.05 Pogledi od strani 21.20 Tohuvvabohu 21.50 Ambo temo 22.00 Krik v divjini, ameriški tv film 23.30 čas v sliki 23.35 Lady poje blues ameriški film TVv.:ilJI2 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Temado-poldneva: Vrtci 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.40 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.00 Verouk v šolah da ali ne (kontakt) 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Aktualno iz Gorenjske banke - kontaktna oddaja 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Pred koncertom Irene Grafenauer v kranjski župnijski cerkvi 19.30 do 24.00 Večerni program Poleg oddaje Spremljamo komentiramo, uvrščamo v spored še nekatere druge zanimivosti. Lahko boste prisluhnili tudi Športnemu obzorniku in sodelovali v oddaji Bodeča neža. 5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožefom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balk-aniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Minute za požarno varnost 16.30 Vaš bančni svetovalec 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. kom. KREMENČKOVI ob 16. in 18. uri, prem. amer. epski spekt. MALI BUDA ob 20. uri STORŽI č Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. KREMENČKOVI ob 18.30 uri, amer. kom. NORI DETEKTIV ob 20.30 uri 3 VADBA JE ZDRAVILO, KI LJUDI OHRANJA PRI ŽIVLJENJU, TODA KOT VSAKO ZDRAVILO GA MORAMO JEMATI PO RECEPTU COOPER K. Pokrovitelj današnje križanke je Pokrovitelj današnje križanke prispeva tri zanimive nagrade: 1. nagrada: obisk Fitness studia (1 mesec) 2. nagrada: obisk tečaja aerobike (1 mesec) 3. nagrada: obisk savne in solarija Tri tolažilne nagrade pa tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. potrebe sodobnega človeka. Vse naštete dejavnosti potekajo pod strokovnim vodenjem. Delovni čas: ponedeljek - petek od 9. do 22.30 ure sobota od 10. do 21. ure nedelja od 9. do 11.30 in od 15. do 19. ure FITNESS CENTER na Brdu. FITNESS CENTER MONIKA - ŠPORT Rekreacijske dejavnosti potekajo v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Ponudba MONIKA ŠPORT CENTRA obsega širok spekter dejavnosti od kardio fitnessa, tradicionalenga fit-nessa, aerobike, organizirane vadbe, juda, joge, solarija, savne, ki so danes nepogrešljive INFORMACIJE 22-11-33 Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do prihodnjega četrtka, 15. septembra, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zosiova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje - Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 14. septembra. Te rešitve bodo prihodnji četrtek, ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe, Zoisova 1 v Kranju. PREBIVALEC NA BALKANU MEJNA STRAŽNICA VZGOJNI ZAVOD ZIMSKI MESEC UMETNO USNJE 11 PREPROSTI PLUGI VRSTA LESENE HIŠE STANE SEVER BE0TIJEC REKA V SIBIRIJI 14 šm K. ■■■ * PERJE PRI REPI 19 PO0 P0KR V SRBIJI ULITA TISK ČRKA POLITIK BAVČAR REDKA. STRUPENA ZELIKA KONTAKT 23 3L MESTC LET0NSKE 17 LATINSKI VEZNIK TULEC. ETUI RAZČLENITEV SOCIALNA PLAČA BREZDOMEC RAMENSKI NAŠITE* PADLA ABDUL A'iE'SK/ DIS'JPL MORSKI RAK PALICA PRI PLUGU KREPITEV SRČNE MIŠICE ZMES GLINE IN APNENCA PRIKRIT POSMEH DCFjE S"'AR! 2b "URŠKI v'ELIKAŠ UKRAJ. SKAKALEC S PALICO SERGEJ POVRŠ MERA IGRALKA RINA LETOPIS ŠPORTNIK NOČNI KLUB SL. MUZIK RAFAEL 22 AZIJSKO LJUDSTVO PRIPADNIK UNIATSKE CERKVE TROPSKE PAPIGE MLADA KRAVA GL MESTO KOROŠKE KORALNI OTOK P0MINSKA PLOŠČA TOKOVNI 0DJEMNIKI LUKAV IZRAELU VEČJI BALKONI 20 PO/l I IVIN ION ONDREJ NEPELA MESTO PRI KAVKAZU ŠTRLEČI OBOK 21 MESTO V GRČIJI TVOR Hi VODNI VRTINEC GRUDEN IGO MIKFfl 81 ŽRTVENIK ŠTEFAN UREK KRAJ V ČRNI GORI ATENSKO PRISTAN INDIJSKI KRALJ 24 CESTNA VZPETINA SL PESNIK MATEJ NAPRAVE. STROJI ANTON INGOLIČ VRTNA LOPA IGRALEC BAN MLEČNI IZDELEK LASTNOROČNO ŠPELA NOVAK KOŽNO BARVILO ČERMELJ MARJAN UMETNO DOBLJEN I I! Vi V STATUA TITAN ŠVIC PISATELJ GOTTFRIED 1 2 3 4 r 11 12 13 14 15 21 22 23 24 25 BRDO PRI KRANJU PESNIŠ TVO REKA V FRANCIJI I0 JAVOR (LAT) ČAROBNI NAPITEK SLOV SKLAD MARIj POKR V GRČIJI SPROSTITEV OPOJNA PIJAČA IVAN MINATTI PRERIJSKI VOLK HITER TEK KRAJ PRI OPATIJI DREVO IN NJKiOV SADI ž 13 PAZNIK ČUVAJ i.i um ,i IHVIV , TELUR OTOČJE V TIHEM (K I ANI l 18 SESTAVU T KALAN 15 SAPNIK POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Borzni posrednik na Jesenicah Podjetje Ilirika kot borzno-posredniška hiša Opravlja tudi menjalniške in turistično -gostinske storitve Kranj, 9. septembra - Ilirika bo jutri, 10. septembra, na Jesenicah začela delovati kot borzno-posredniška hisa in sicer v prostorih na Utovi cesti 7. Borzni posrednik bo prisoten ob uradnih urah ob torkih - od 15. do 17. ure. Pomemben bo predvsem za stranke, ki se želijo samo izobraziti na področju borznega znanja, ki si ne želijo ravno investirati, se pravi, da lahko pridejo po določene nasvete. Seveda pa bo svetoval tudi strankam, ki jih zanimajo izključno investiranja, borzno posredništvo. Podjetje ILIRIKA na slovenskem prostoru deluje in se razvija od leta 1992. Poleg gostinske dejavnosti, s katero je podjetje zaživelo, so v Iliriki postopoma uvajali menjalništvo, nato dejavnost turističnega agencijskega posredovanja, s sprejetjem v članstvo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev pa je Ilirika postala tudi borzno-posredniška hiša. Poslovna politika borzno-posredniške hiše poudarja kvaliteto storitev in individualen pristop do strank, vodenje poslov pa v celoti sloni na računalniški podpori, tako da vam lahko posredujejo hitre in kvalitetne informacije o stanju na vašem računu, o depoju vrednostnih papirjev in podobno. Borzno-posredniška hiša sprejema naročila za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, individualno upravlja finančno premoženje strank, opravlja storitve pri hranjenju vrednostnih papirjev in jih hrani in seveda svetuje pri investicijskih odločitvah. V primeru individualnih naročil lahko sami določite ceno, po kateri naj vam kupijo ali prodajo določen vrednostni papir, ali pa se za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev odločite na podlagi nasvetov borznega posrednika. Odločite se lahko za bolj tvegane investicije, predvsem za nakup delnic ali pa za varne naložbe, ki praviloma prinašajo večji donos kot vezane vloge. Kot alternativa se investitorju ponuja, da svoje premoženje razdeli na več vrednostnih papirjev in tako oblikuje svoj lastni portfelj. • Š. V. ^MERKUR V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3.5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokate, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Cena najema: že od 400 SIT/m2 ! Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 222-021. 1" 1' Praznik obrti in podjetništva 27. JESENSKI MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE, 9.-18.9/94 •msm glas ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRO.OM ZVEZA LJUDSKIH UNIVERZ SLOVENIJE Stegne 21 c, Ljubljana MEDNARODNI IZPITI ICC • angleščina 2 »angleščina 3 • poslovna angleščina »tehnična angleščina • angleščina za hotelske in gostinske storitve • nemščina 2 »italijanščina 2 GOETHE INSTITUT • ZMP Zentrale Mittelstufenprufung_ INFORMACIJE po telefonu:061/159-77-16,159-76-79 ali osebno na sedežu ZLUS Ljubljana KOLIKO JE VREDEN TOLAR NNMNMXMUN NAKUPNVHiODAINl i NmmvntooAMi MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANKA (Kranj, TrSč) 75,25 76,60 10,42 10,88 7.2) 7,61 AVAL Bled, Kranjska gora 76.30 76,70 10,79 10,90 7.40 7,65 COP1A Kranj 76,30 76.70 10,75 10,85 7,45 7,65 CREOfTANSTALT N.banka Lj. 76,00 76,80 10,50 10,90 7.20 7,75 EROS (Stari Mayr), Kranj 76,70 76,85 10,85 10,92 7.55 7.70 GEOSS Medvode 76,50 76,60 10,84 10,88 7,50 7,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75,23 76,64 10,48 10.89 7,20 7,68 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 75,45 76,99 10.60 11.00 7,40 7,55 rlDA-tržnica Ljubljana 76,50 76,70 10,78 10.85 7,45 7,60 I LIRIKA Jesenice 76,30 76,70 10.70 10.85 7,40 7,60 INVEST Škofja Loka 76,40 76,60 10,82 10,88 7,45 7,67 LEMA Kranj 76,30 76,60 10,76 10,88 7,30 7,70 MtKELStražlice 76,20 76,55 10,75 10.85 7,55 7,70 PBS d.d. (na vseh poštah) 75,00 76,45 10,05 10,78 7,00 7,50 SHPSIov. hran. In poa. Kranj 76.40 76,60 10.75 10,88 7,40 7,62 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,20 76,65 10,15 10,90 7,25 7,70 SLOGA Kran| 76.00 76.70 10.40 10.95 7,25 7,60 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 75,23 - 10,48 - 7,20 - SLOVENIJATURIST Jesenice 76,10 76.60 10.73 10,82 7.35 7,55 ŠUM Kranj 76,50 76,60 10,84 10,88 7,50 7,60 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 76,40 76.60 10,80 10,88 7,40 7,77 TALONZg. Bitnje 76,40 76,60 10,80 10,88 7,40 7,77 TENTOURS Domžale 76,00 76,60 10,75 10,95 7,40 7,60 UBK d.d. Škofja Loka 75,60 76,90 10,50 10,90 7,35 7,65 VVILFAN Kranj 76.50 76,70 10,85 10,90 7,55 7,65 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 76,40 76,69 10,80 10,89 7,50 7,69 ZORI Kamnik 76,10 76,80 10,80 10,85 7,35 7,50 POVPREČNI TEČAJ 76,09 76.68 10,66 10,89 7,38 7,65 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA V/ILFAN Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE In ITALIJANSKE LIRE P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poštel Kran). KoroJka'c. 2, 064/211-644 Ljubljana, Slovenska c.54. 061/133-11-55 MEGAMILK foto bobnar s V POSLOVNEM CENTRU ŠKOFJE LOKE Titov trg 3a, v neposredni bližini vseh pomembnejših komunikacij, ODDAMO V NAJEM VEČ PISARNIŠKIH POSLOVNIH PROSTOROV velikosti od 13. do 29. m2 INFORMACIJE: LOKAINVEST d.o.o. ŠKOFJA LOKA Titov trg 3a, tel.: 064/621-781, fax: 064/621-977 Otvoritev APELA ob zvokih lajne in frajtonarice Kranj - Zdravko Debeljak je v ponedeljek na dvorišču za hotelom Jelen z V©Č kot 100 let staro lajno in z veselimi zvoki frajtonarice poskrbel za dobro razpoloženje na otvoritvi APELA, trgovine z moškim, ženskim, otroškim perilom in nogavicami, posteljnino, brisačami, prti... Trgovina, ki je obogatila ponudbo v mini trgovskem centru za hotelom Jelen, je odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Foto: Janez Pipan trnih* E3 NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 AVTOSALON: Fon. - petek od 8. - 12. in od 14. - 18. ure Sobota od 8. - 12. ure telefon:715-015 TAKOJŠNJA DOBAVA UGODNI KREDITNI POGOJI - MICRA - PRIMERA - SUNNY - TERANNO II. - SERENA - TOVORNI PROGRAM MN1S/U KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK V bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi Stavka je preložena Srednja vas v Bohinju - Zaposleni so za torek napovedano stavko preložili in jo bodo izvedli le, če v zadrugi ne bodo uresničevali sklenjenega sporazuma med upravnim odborom, sindikatom in vodstvom. Sporazum predvideva, da se zaposlenim najkasneje do 20. v mesecu izplačujejo izhodiščne plače v višini najmanj 95 odstotkov tega, kar določa kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije; poleg tega pa tudi dodatki za delovno uspešnost. Takšne plače veljajo pol leta. Po sporazumu, ki so ga podpisali predsednik upravnega odbora Andrej Ogrin, direktor Mirko Smukavec in predsednik sindikata in stavkovnega odbora Pavle Zalokar, bodo zaposlenim izplačali letošnji regres v višini, kot ga določa kolektivna pogodba, v treh obrokih - prvega septembra in zadnjega novembra letos, jubilejne nagrade pa do konca leta. Za morebitne spremembe akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest mora vodstvo zadruge pridobiti in obravnavati mnenje sindikata. Do konca leta ne bodo ugotavljali in odpuščali odvečnih delavcev. Vodstvo zadruge mora takoj, najpozneje pa do konca tega meseca, pripraviti program za oživitev proizvodnje v enoti mizarstvo. Direktor zadruge naj v pogajanjih z najemnikom sirarne A&C Marketing Braslovče doseže takšno najemnino, ki bo pokrila amortizacijo sirarne. Sporazum predvideva tudi to, da upravni odbor razreši direktorja Mirka Smukavca in takoj razpiše prosto delovno mesto direktorja. Do prihoda novega direktorja naj zadrugo kot vršilec dolžnosti vodi Mirko Smukavec, vendar najdlje do 6. novembra prihodnje leto. • C. Z. Sejem v Riedu je prihodnje leto Kranj - V petkovi številki smo pomotoma zapisali, da so 2. septembra v Riedu, nedaleč od Salzburga, odprli kmetijski sejem, ki naj bi ga zaprli jutri, v soboto. No, sejma letos ni bilo! Sejem je namreč na vsaki dve leti in ga bodo odprli Šele 2. septembra prihodnje leto. Za napako se opravičujemo! • CZ. V nedeljo na Sorskem polju Ogled poskusnih nasadov koruze Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe vabi kmetovalce v nedeljo na ogled poskusnih nasadov različnih hibridov koruze. Zbirno mesto je ob desetih dopoldne pred trgovino na Godešiču, odtod pa se bodo odpeljali na Sorsko polje na njivi Janeza Jenka in Ivana Jugovica, na katerih so posajeni hibridi priznane selekcijske firme Pioneer - Mirna, Barbara, Marista, Eva, Carla in Panonija. Ogled bo ob vsakem vremenu. • CZ. Društvo kmečkih žena Kranj Na izlet v Benetke Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Sloga, prireja v soboto, 24. septembra, izlet v Benetke. Udeleženke se bodo z avtobusom odpeljale do Portoroža, kjer se bodo vkrcale na katamaran Prince of Venice in odplule proti Benetkam. Po ogledu znamenitega mesta se bodo zvečer vrnile v Portorož in na Gorenjsko. Cena izleta je 5.500 tolarjev in vključuje samo prevoz z avtobusom in s katamaranom. Odbornice društva in kmetijska svetovalka Metoda Karničar (tel.: 242-746) sprejemajo prijave do ponedeljka, 12. septembra. • CZ. Predstavniki zadružnega poslovnega sistema v kranjski Mlekarni Delitve ni, vsi delajo vse Milan Knežević: "Nevzdržno je, da se mleko iz Radovljice vozi mimo Kranja v Ljubljano, da vse mlekarne delajo vse vrste izdelkov, da si konkurirajo tudi na zunanjih trgih..." Kranj - Vodstvo Gorenjske mlekarne je v torek predstavnike zadružnega poslovnega sistema seznanilo s poslovanjem Mlekarne in z razvojnimi usmeritvami, "zadružnike" pa je zanimalo predvsem to, kako se v podjetju pripravljajo na lastninjenje in kakšen je njihov odnos do zadružništva in zadružnega poslovnega sistema, do predloga o kapitalski povezavi mlekarn in do usmeritve, da bi Slovenija do leta 2000 povečala odkup mleka s 360 na 500 milijonov litrov. Direktorica Mlekarne Ivana Valjavec je povedala, da je mlekarna po količini odkupljenega in predelanega mleka na petem mestu v Sloveniji. Odkup je v zadnjih letih nekoliko upadel, ker sta posestvi Bled in Poljče in trije večji kmetje začeli mleko prodajati Ljubljanskim mlekarnam. Novi pravilnik je precej pripomogel k izboljšanju kakovosti mleka; prehod na strožja merila pa je bil precej lažji kot v ostalih mlekarnah, ker so v Kranju že 1988. leta začeli nagrajevati kakovost. Ob tem, da so v zadnjih letih zelo p6večali prodajo jogurta, je proizvodna cena svežega, konzumnega mleka višja od prodajne cene, kot jo dopušča vladna uredba. Primanjkljaj krijejo s trgovsko dejavnostjo, predvsem z dokupljenim blagom, s katerim dosegajo že petino celotnega prometa. Denacionalizacijski zahtevki zavrnjeni Po besedah Jerneja Jegliča, pomočnika direktorice za gospodarjenje, bodo letos za vlaganja v posodobitev proizvodnje in Neurejeni odnosi v mlekarstvu Direktor zadružne in kmetijske banke Milan Knclevič je poudaril, da bi bilo treba urediti odnose v mlekarstvu. Nevzdržno je, da se mleko iz Radovljice vozi mimo Kranja v Ljubljano, da vsaka mlekarna dela vse in da si mlekarne medsebojno konkurirajo tudi pri nastopih na zunanjih trgih... Ker država v reševanje teh problemov ne bo posegla, bi se morali mlekar/i sami dogovoriti o delitvi programov in o skupnih tržnih akcijah v tujini. Mojca Šubicje ob tem pripomnila, da med mlekarnami ne bo sodelovanja vse dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje presežkov mleka. Od poslovnih bank v HKS Mihael Demšar, direktor Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, je povedal za primer, ki mu na Gorenjskem ne ugaja: novoustanovljena Gorenjska mlekarska zadruga je odtegnila precejšnje denarje zadružništvu in hranilno kreditnim službam. "Ali je možnost, da bi zadruga finančne tokove spet "peljala" prek HKS in ne prek poslovnih bank?" se je vprašal Demšar. izboljšanje ponudbe vložili tri milijone mark. Večina družbenega kapitala Mlekarne ima že znanega lastnika: nekaj več kot 35 odstotkov jo bo v lasti sedmih gorenjskih zadrug, 26-odstotni delež pa ima poslovni sistem Mercator. V mlekarni ocenjujejo, da po končanem lastninskem preoblikovanju nihče (pridelava, predelava, trgovina) ne bo imel večinskega deleža. Za Mlekarno je bilo vloženih tudi več denacionalizacijskih zahtevkov, vendar jih je upravni organ Občine Kranj zavrnil. Mojca Šubic, pomočnica direktorice za marketing, je povedala, da na Gorenjskem prodajo le 47 odstotkov izdelkov, vse ostalo pa zunaj nje. Vse mlekarne imajo v svojem programu vse izdelke, kar po njenem mnenju zanesljivo povečuje stroške. Za bohinjsko sirarno zvedeli med zadnjimi Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je dejal, da bo Slovenija ob vključitvi v Evropo dobila mlečni kontingent, ki bo upošteval "zatečeno stanje". Ce bi do leta 2000 povečali letni odkup s 360 na 500 milijonov litrov, bi si s tolikšnim kontingentom zagotovili primeren dohodek za kmeta in delavca (v mlekarni) in takšno izrabo travinia, kot jo predvideva strategija razvoja slovenskega kmetijstva. Ker pridelovalci mleka ne bodo sami uspeli o tem prepričati vlade, bo potreben skupen nastop z mlekarji. Frelih je tudi vprašal vodstvo Mlekarne, zakaj je izpustilo iz rok bohinjsko sirarno, ali še podpira drobljenje zadružništva, do katerega je prišlo z ustanovitvijo Gorenjske mlekarske zadruge, in zakaj je dopustilo, da se mleko s posestev Poljče in Bled vozi mimo Kranja v Ljubljanske mlekarne. Direktorica Ivana Valjavec je povedala, da so za najem bohinjske sirarne zvedeli med zadnjimi in da so se večji pridelovalci mleka odločili za ustanovitev specializirane mlekarske zadruge zato, ker so bili v prejšnjih splošnih zadrugah vedno v manjšini in preglasovani. Kar zadeva mleko, ki gre mimo Kranja v Ljubljano, je povedala, da ie bila to odločitev tedanjega TOK Radovljica. • C Zaplotnik LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! • motorne žage in servis • orodje in oprema za posek drevja • oprema za spravilo lesa: različne jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki... • motorne kose in še mnogo drugega v trgovini A KRANJ, Staneta Žagarja 53 iNTEjt gozd Tel./fax: 064/214-670 Kozjerejsko društvo Kamnik bo v "Dnevih narodnih nos - Kamnik '94" tudi letos pripravilo društveno razstavo. Poleg razstave koz bo vzrejni pregled živali in licenciranje. Razstava bo jutri, v soboto, 10. septembra, in pojutrišnjem, v nedeljo, 11. septembra, na kamniškem sejmišču ob Cankarjevi cesti. Odprta je od 9. do 19. ure. MZR, d.o.o. Vrbnje 86 64240 Radovljica Iščemo sodelavca z visoko izobrazbo tehniške smeri, lahko tudi pripravnik Pogoji: - visokošolska diploma katerekoli tehniške usmeritve - znanje angleškega jezika - pripravljenost na dinamično in kreativno delo - komunikativnost in sposobnost nastopanja pred avditorijem - starost do 32 let Področje dela: Področje dela obsega svetovanje in izobraževanje na področju IBM ovega operacijskoga sistema OS/2 ter komunikacijske in mrežne programske opreme. - Na osnovi potreb bomo omogočili dodatno izobraževanje doma in v tujini. - Nastop dela po dogovoru. Kratek življenjepis in vašo prijavo pošljite na zgornji naslov: Povabili vas bomo na razgovor. Informacije po telefonu 064/ 714-149 v dopoldanskem času Gorenjski poslanci podpirajo obstoj veterinarskega zavoda Le zakaj samo en zavod od Sotle do Karavank? V Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske predlagajo, da bi v prehodnem, petletnem obdobju, naloge javnih veterinarskih zavodov prevzeli sedanji regionalni veterinarski oz. živinorejsko veterinarski zavodi. Kranj - Sedem gorenjskih poslancev državnega zbora in državni svetnik je v sredo na sestanku s člani kranjskega izvršnega sveta podprlo prizadevanja Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske in ustanoviteljic, gorenjskih občin, da Gorenjska tudi po uveljavitvi zakona o veterinarstvu zadrži svoj veterinarski zavod. Predlog zakona, ki je pripravljen za prvo branje v državnem zboru, namreč predvideva, da bi ga ukinili, in da bi zaradi racionalnosti na ljubljanskem, gorenjskem in dolenjskem območju organizirali samo en zavod s sedežem v Grosupljem. V Živinorejsko-veterinars-kem zavodu Gorenjske ocenju- jejo, da predlagana organiziranost zavodov ne pomeni racionalizacije, ampak povečanje stroškov in nevarnost, da močno oslabi učinkovitost služb, ki jih potrebujejo gorenjski živinorejci. Razporeditev zavodov je po njihovem mnenju nerazumljiva: zavod za ljubljansko, dolenjsko in gorenjsko območje se razteza na razdalji dvesto kilometrov (od Sotle do Karavank), v vzhodni Sloveniji pa so v krogu šestdesetih kilometrov predvideni štirje zavodi - Maribor, Ptuj, Celje in Murska Sobota. Menijo, da bi tudi po uveljavitvi novega zakona in reorganizaciji na Gorenjskem morali ostati javni del veterinarske službe, svetovalna služba za čebelarstvo in prašičerejo, selekcijska in kontrolna služba; v okviru zavoda pa naj bi ponovno organizirati tudi kmetijsko svetovalno službo. Na razpis se nihče ne prijavi Jaka Korenčan, kmet in član kranjskega izvršnega sveta za področje kmetijstva in gozdarstva, je dejal, da kmetje podpirajo obstoj gorenjskega veterinarskega zavoda, hkrati pa očitalo zavodu nekatere napake, ki so morda tudi vplivale na predlog za ukinitev ŽVZG. Znano je, da zavod pred leti ni hotel sprejeti pod svojo "streho" kmetijske svetovalne službe (potlej se je organizirala v okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana), da ima zavod že štiri leta v. d. direktorja in da je nekatere naloge zaupal fakulteti. Mag. Andrej Pipp, v.d. direktorja ŽVZG, je povedal, da je bila odločitev glede kmetijske svetovalne službe ob tedanjem neurejenem financiranju pravilna in da so ostali zavodi, ki so ravnali drugače, imeli velike likvidnostne probleme. Razlog, da je ie vedno v.d., je v tem, da se na razpis za direktorja nihče ne prijavi. In kar zadeva dejavnosti zavoda, so v ŽVZG organizirali vse, razen sedmice, v kateri bi ugotavljali vzroke pogina živali. V ZVZG predlagajo, da bi za prehodno obdobje petih let naloge javnih veterinarskih zavodov prevzeli sedanji veterinarski oz. živinorejsko veterinarski zavodi. Predlog utemeljujejo s tem, da prehod dela veterinarske službe (podobno kot v zdravstvu) ne bo hiter, in da je bilo delo tistih služb, ki naj bi prešle v javni zavod, že doslej učinkovito. Hitra reorganizacija po njihovem mnenju ne bo povečala učinkovitosti dela, ampak ga bo prej poslabšala. Gorenjski poslanci državnega zbora (vsaj tisti, ki so javno povedali svoje mnenje) so podprli prizadevanja ZVZG in ustanoviteljic, da bi tudi po reorganizaciji Gorenjska imela svoj javni zavod. Ivan Oman je dejal, da bi bila za Gorenjsko kot najrazvitejšo živinorejsko pokrajino velika škoda, če bi zavod ukinili. Gorenjski zavod je tudi eden redkih v Sloveniji, na katerega živinorejci nimajo pripomb pri analizi odvzetih vzorcev mleka. Nace Polajnar: "Če je med živinorejci zaupanje v zavod, ni razloga, da bi ga ukinili in prenesli v Grosuplje." Državni svetnik Jože Resman: "Predlog zakona o veterinarstvu ni v skladu s sprejeto strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. Zakon pomeni siromašenje posameznih območij." Štefan Matuš, poslanec Slovenske ljudske stranke: "Računani, da se bodo krsC.nis ki demokrati, katerim pripada tudi kmetijski minister, zavzeli za obstoj gorenjskega zavoda ' * C. Zaplotnik Jutri v Kočevju Državno tekmovanje oračev Kranj - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje prirejata jutri, v SObOtO, IM famii Mlaka prt Kočevju 36. državno tekmovanje v oranju na strnišču in ledini. Gorenjsko bosta zastopala Joie Zver i/ KŽK jevega posestva Irata m Aleš Sifrcr iz kranjske Sloge, ki sta se najbolj l/ka/ula na nedavnem gorenjskem tekmovanju v Strahinju Državno prvenstvo bo odnrl minister za kmetijstvo In gozdarstvo dr. Jože Ostcrc, najboljši pa se bodo prihodnje leto udeležili svetovnega prvenstva oračev v Keniji. Po tekmovanju, ob 14 uri, bo konjeniška priieditcv, /večer, po razglasitvi rezultatov, pa šc veselica z volom na ražnju. UREJA; Vilm« Stanovnik Tudi slovenski državni hokejski prvaki jutri štartajo v evropski ligi V PODMEŽAKLO PRIHAJA EKIPA GARDENE Hokejisti v donavski skupini evropske lige so že odigrali dve koli, prvo kolo v jadranski ligi pa je na sporedu jutri - Blejci že danes gostijo Inntal Celje, Jeseničani pa jutri ekipo Gardene Jesenice, Bled, 9. septembra - Medtem ko so si tri slovenske ekipe, ki nastopajo v donavski skupini evropske lige, že dodobra ogrele drsalke, pa jutri z nastopi v močnejši, jadranski ligi, začenjajo še državni prvaki, ekipa Acroni Jesenic. Tekme na ledu v Podmežakli bodo zvečine ob sobotah in torkih, v uvodnem kolu, to soboto pa na Jesenice prihaja italijanska ekipa Gardena. V drugem kolu donavske skupine, ki so ga hokejisti odigrali minuli torek, je bil slovenski derbi na Bledu. Domača Sportina je gostila Olim-pijo Hertz in izgubila visoko 1:7 (0:1, 0:2, 1:4). Edini gol za Sportino je dal Zvone Suvak, za Olimpijo Hertz pa so bili Uspešni kar štirikrat Gorenc, poleg njega pa še Beribak, Jan •n Nik Zupančič. Ekipa Inntala iz Celja si je po zmagi v prvem kolu tokrat na domaČem ledu priborila izenačen rezultat 2:2 (1:2, 1:0, 0:0) in je tako na razpredelnici po dveh kolih najvišje uvrščena slovenska ekipa. S tremi točkami je namreč na tretjem mestu za ekipo CE Wiena, ki ima štiri točke, ekipa EC Graza pa ima ravno tako tri točke, vendar lz kluba navijačev Red Steelers Triič obveščajo ljubitelje hokeja, da bo poseben avtobus na sobotno tekmo na Jesenice odpeljal ob 18. uri izpred gostilne Pr' Primožk v Pristavi, prek Tržiča, Bistrice in Kovorja. boljšo gol razliko iz prvega srečanja. Kako so na sezono pripravljeni celjski hokejsiti, ki jih tudi letos vodi ruski strokovnjak Vladimir Krikunov, bomo lahko na Gorenjskem videli že dane, ko se bodo v tretjem kolu pomerili z ekipo Sportine. Tekma na Bledu se bo začela ob 19. uri. Ljubljančani bodo jutri doma gostili Dunajčane. Jeseniška obramba bo tudi tokrat skušala vrata.Slika: G.Šinik 'zakleniti" domača I1RSTVO 55 NA STEZI TUDI LETOS V KRANJU Kranj, 9. septembra - Kolesarski klub Sava Kranj je tudi letos organizator državnega prvenstva na pisti za dečke, mlajše mladince, mladince in amaterje. Prvenstvo bo na dirkališču v Stražišču pri Kranju naslednji petek in soboto, 16. in 17. septembra, prijave zanj pa je treba Poslati na KK Sava Kranj do 13. septembra. V petek popoldne, ob 15. uri bodo finala mlajših mladincev, mladincev in amaterjev v zasledovalni vožnji, ob 16.30 pa bo še finale vožnje na točke. V soboto dopoldne bodo finala Zasledovalne vožnje za mlajše mladince, člane in amaterje, ob 10. uri pa bodo predtekmovanja na 1000 metrov z 200 metri Sprinta. Ob 11. uri bodo še finala 500- in 1000-metrske vožnje na čas, ob 14.30 pa bodo finala 1000-metrske vožnje z 200 metri Sprinta. V soboto popoldne bodo tekmovali tudi dečki. • V. S. Mednarodno tekmovanje Ljubelj 1994 GORSKI PRESKUS STAR0D0BNIK0V Ljubelj, 9. septembra - AMTK Ljubljana bo skupaj z AMD Tržič «n gostinsko-turističnim podjetjem TGT, d.o.o., Tržič jutri, 10. septembra, organizator mednarodnega tekmovanja oldtimerjev na znameniti ljubeljski progi Alpski preh Prav gotovo pa bo v soboto zanimivo tudi v Podmežakli, kjer bodo naši državni prvaki prvič v jadranski ligi prekrižali palice z ekipo Gardene. "Razen poškodovanega Tilena Zugvrit-za in Jureta Smoleja bodo nastopili vsi naši igralci. Ekipa Gardene ima letos sicer nekaj novih okrepitev, vendar mislim, da zmaga ne bi smela biti vprašljiva," je pred srečanjem povedal tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin. Za tiste, ki še niste kupili letnih vstopnic, naj zapišemo, da bodo karte na stojiščih tudi tokrat po 800, na sediščih pa po 1.200 tolarjev. Tekma se bo začela ob 19. uri. Že v torek Jeseničani odhajajo na gostovanje k ekipi Fasse, prihodnjo soboto pa doma gostijo ekipo Villacha. • V. Stanovnik Velik uspeh naših rafting ekip na SP ZMAGOVALI SO V SAVINIH ČOLNIH Kranj, 7. septembra - "Redko kateri športniki prinesejo s svetovnega prvenstva toliko medalj, kot ste jih vi. Ob tem smo ponosni, da so zmagovali tako vaša voli a m moč kot tudi naše znanje. S temi dosežki upamo, da do tudi rafting v slovenskem Športu našel mesto, ki si ga zasluži," je ob Čestitki udeležencem pravkar minulega svetovnega prvenstva v raftingu v Aosti v Italiji čestital Brane Švegelj iz Save -Marine. Čestitke pa so si naše rafting ekipe, ki so v sredo dopoldne obiskale kranjsko Savo, Se kako zaslužile, saj so s svetovnega prvenstva prinesle kar sedem zlatih, srebrno in dve bronasti medalji. Sest slovenskih (Savinih) čolnov je nastopilo v vseh tekmovalnih disciplinah: hitrostnem spustu, reševanju iz vode, orientaciji, maratonu, slalomu in dirki konstruktorjev, na kateri sta se izkazali kar dve naši posadki Bober I in VanČar, ki sta osvojili zlato in bronasto medaljo. Posadka čolna Bober I iz Ljubljane v postavi: Marko Grzin, Lenart Skok, Borut Holy, Jani Plcstenjak, Robert Malovrh in Damjan Kastelic, je osvojila tudi prvo mesto v skupni uvrstitvi, za kar so jim v Savi poklonili tudi nov rafting Čoln. • V. Stanovnik az Ljubelj je izzival voznike že od začetka nioton/acije. Cesta, ki je bila zgrajena že v rimskih časih in rekonstruirana v letih 1560 in 1728, ko so na vrhu postavili znamenita stebra, je ostala praktično nespremenjena, na njej pa so že pred prvo svetovno vojno prirejali veličastne alpske vožnje, ki So se jih udeleževale največje avtomobilske tovarne. Prve prave dirke so bile na tej progi leta 1926 in so postale I/ A O 11 A ])T) fFl T? T^fT^I/l? Icgcnda našega avto-moto športa vse do zaprtja ceste leta 1963. f AIjIIjA« I KI KILI/11 V I-J Nekakšno nostalgično ponovitev teh "rallvjev" smo lahko občudovali lani, ko so nas preplavili stari rolls rovsi, letos pa bo na.. tej progi mednarodno tekmovanje oldtimerjev. Zanj je Pnjavclienih že 45 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj poznanih oomačih in tujih imen. Edo Bcrdcn, Matevž Štcfe, Friderik Pe erR»r, Martin Grassl, Gianni FucichL... Tekmovanje naj bi jutri začelo ob 13. uri in predvidoma končalo okoli 18. ure. Proga ° potekala od vhoda v tunel vrha starega prelaza. Parkirni Postori za gledalce bodo ob hotelu ob mejnem prehodu, potni list Pa za ogled tekmovanja ni potreben. • V. S. <■', 1 u,u so ponosni na mlada svetovna balinarska prvaka - "Ijeloški župan IgOl Draksler jc minuli ponedeljek pripravil ^I)r<-jeni ga svetovna mladinska balinarska šampiona Uroša rja i/ /irov m Damjana Sotiomcvskega iz Trate. Sprejema gl K Udeležila tudi predsednik Balinarskega kluba Irata Bojan uen, tor eden najuspešnejših članov kluba Bojan Berčič, ki sta v jogovoru / KupanORI poudarila, da je najnujnejša naloga kluba °graditev ookriteai balinišča, s cimer bodo balinarji »meli POPR^VFK Dan z letalci ALC l^esce - ALC Lesce letos praznuje 40-letnico in pa 50-Ietnico letalske dejavnosti na tem prostoru. Zato jutri, 10. septembra, organizirajo zanimivo prireditev "Dan z letalci ALC Lesce". Od 10. do 12. ure si boste lahko ogledali skoke padalcev, ob 13. uri pa se bo začel letaski program. Za razvedrilo bodo poskrbeli ansambel "Napoleoni", Boutiqc Moped Show, Andrej šifrer in otroški shovv Broadway. • V. S. Živaho na blejskem igrišču za golf - Ta teden na Bledu poteka Ballantinc's mednarodno amatersko prvenstvo Slovenije, v ponedeljek pa bo na igrišču šc mednarodni golf turnir ob 40. obletnici Rclais & chcteaux. Od 16. do 18. septembra bo turnir Slovenija open, 16. septembra, pa še Pro am Volvo golf golf turnir. • V. S. Balinarski spored - V super ligi ekipa Trate gostuje v Ilirski Bistrici, v I. ligi pa je v Kranju srečanje med Primskovim in Jesenicami, v Radovljici Fcroles gosti Sovič, Tržičani gostujejo pri Topolcu, ekipa Huj pa doma igra z ekipo Jadran Pate. Vse tekme se začnejo jutri ob 9. uri. V II. ligi - vzhod ekipa Trata mladi gosti Zarjo, Loka 1000 gostuje v Mariboru, Rogovila pa v Ljubljani. • V. S. Žrebanje parov gorenjske malonogometne lige - Iz Medobčinske nogometne zveze Gorenjske so sporočili, da bo žrebanje parov za nastopanje v gorenjski ligi 13. septembra ob 18. uri v prostorih MNZG v Kranju. Vabljeni so vsi predstavniki klubov malega nogometa, ki so sc prijavili za igranje v ligi. • V. S. Košarkarski turnir v Radovljici - V okviru priprav na začetek tekmovanja v II. SKL organizira KK Didakta Radovljica jutri, 10. septembra, dopoldne, zanimiv košarkarski turnir. Ob 9. uri bosta igrali domača ekipa Didakte in KK Zagorje, ob 10.45 bo tekma med K K Loka kava in KK Zagorje, ob 12.30 pa šc med Didakto in Loka kavo. Vse tekme bodo v telovadnici OŠ A. T. Linhart v Radovljici • M. Z. Kolesarsko srečanje v gostišču Dežman na Kokrici - Ob letošnji kolesarski akciji 20 gorskih vzponov bo jutri, z zborom udeležencev ob 9.30 uri, v gostišču Dežman na Kokrici, kolesarsko srečanje. Ob 10. uri se bo začelo demonstracijsko kolesarjenje prek Nakla, Podvina, Begunj, "Gostišča pod Dobrčo", do Tržiča, Golnika in nazaj do Kokrice, kjer naj bi bili kolesarji spet ob 12. uri. Nato bo družabno srečanje s piknikom, že od 10. ure naprej pa bo za dobro voljo skrbel SKl - kvintet. • V. S. "žnost treninga in tekmovanj skok/i vse leto. Kot je ob čestitki jl°rinikom povedal predsednik škofjeloške Športne zveze Ivan atner, je tudi sicer v občim veliko pomanjkanje pokritih športnih Mvršm saj so napnnui telovadnice in športna dvorana tako slil I.i>olitično študijo stanju in razvoja slovenske države. Brez tega ni moč proti poznejšim rodovom odgovorno odloča ti. S s p oštovanjem! dipl. inž. Vitomir (»ros, predsednik SO Kranj Triatlonca tečeta častni krog (Gorenjski glas, 6. septembra 1994, str. 18) Gospod Andrej Novak korektno priznava svojo zmoto, zapisano v besedilih svojih prejšnjih pisem. Žal pa obenem zapiše odgovor, ki temelji na treh, blago rečeno, vprašljivih trditvah. Najprej zapiše, "da bi, če bi v LDS to želeli, že dosti prej lahko preprečili izvolitev g. Petana". Preprost pogled na izpis glasovanja ob potrditvi mandata g. Petanu v Državnem zboru RS pokaže, da so poslanci LDS skupaj z Jelinčičevimi in Združeno listo glasovali PROTI potrditvi izvolitve g. Petana, toda večina v Državnem zboru je mislila drugače. In le nekaj dni kasneje se je v predlogu zakona o RTV (avtor Mile Šetinc, LDS) pojavil člen, ki določa, da mora dobiti generalni direktor, potem ko ga ie potrdil Državni zbor, še potrditev novoizvoljenega Sveta. Je komentar potreben? Skupno sejo občinske skupščine lahko po veljavnem poslovniku skliče samo predsednik skupščine občine in nihče drug. Poslovnik skupščine občine Kranj je bil objavljen v Uradnem listu Gorenjske in je g. Novaku na voljo v Sekretariatu občinske skupščine Kranj. Gospod Andrej Novak bi s kratkim pogovorom s sedežem SI lahko ugotovil, da je SDSS sicer pridružena, a iz Slovenije EDINA članica tega združenja. Upam, da bo g. A. Novak držal besedo in resno premislil o ravnanju in vlogi LDS v zadnjih letin in o tem, ali to ravnanje opravičuje trne stranke (i Rt gelnik je odstopil s svoje funkcije s skrajno neprepričljivo, prav orwel(ovsko obrazložitvijo, očitno zato, da bo omogočil naslednjo kravjo kupčijo v vladni koaliciji Glede na to, kako temeljito je uspel blamirati Državni zbor s svojo ovadbo proti Ladu Ambrožiču, seveda prepozno. Bo vsaj vaš premislek, g. Andrej Novak, kaj hitrejši' • Branko (.rum stranke, kot je to javnosti znano, še vedno iste. Namreč: politična opredeljenost. Samostojna, moderno krščansko demokratska, pluralna, gospodarsko in socialno izhajajoča iz danih možnosti, zavedajoča se soodgovornosti za politično trdnost, duhovni in materialni napredke družbe - kar je vsekakor težav-nejša pot, ali pa se podrediti meglenim utvaram, da je prosperiteta odvisna od ideološke strnjenosti in ekskluzivnosti, nenehnih obstrukcij in polariziranja družbe (se pravi ljudi, rezultatov človeških hotenj in naporov). To večno snubljenje SKD v združbo desnice, ki skuša prevrednotiti slovenski čas in prostor, in ki postaja s svojimi metodami političnega delovanja čedalje bolj fašistoidna, in še to s prav rovtarsko neposrednostjo, ni nič drugega kot priznavanje svoje nemoči, majhnosti in skri-vaštva za hrbet nekomu, ki naj bi sprejel le še - odgovornost zd propadle eksperimente morali-zatorjev z demokratično fasado, ki pa ne priznavajo ne demosa (ljudstva) ne njegove volje: volilnih rezultatov. Nič ni torej čudnega, če na zadnjem sestanku koalicije za lokalne volitve županov in svetnikov, poleg Demokratov, ni bilo predstavnikov SKD. Izsiljevanju, za neko stranko, ki ima svoj koncept lokalnih volitev in evropsko zasnovane samouprave, do mere, ko bi izgubila lastno identiteto, pač ni treba popuščati (in nastavljati še drugo lice). Tudi temu spoznanju je na neki način botroval Rigelnikov nastop. Vsak je svoje sreče kopač Tokrat sta se oglasila kar dva člana LDS. Jože Dežman je napisal svoj prosti spis, žal brel dejstev, argumentov in dokaZOV, kar se za zgodovinarja ne spodobi. Jaz lahko svoje trditve o tem, da je Ivo Bizjak lagal v zadevi Smolnikar, kadarkol[ dokažem. To ve verjetno tudi sam Bizjak, zato se dosedaj ni oglasil. Andrej Novak laže, ko trdi, da Rigelnik ni vložil ovadbe proti Ladu Ambrožiču, uredniku informativnega programu TVS. Toda dejstva so neizprosna. Celo član LDS Miha Kovat je v Dnevniku (20. avgusta, str 3) zapisal: "Kakorkoli jo obrnemo in karkoli si še o Lada Ambrožiču mislimo, je bilđ "ovadba" proti njemu prvovrstna politična napaka." Poten* lažnivi kljukec napleta naprej, da so bili sporni dokumenti ponarejeni na obrambnem ministrstvu itd. Te trditve ne more l ničimer dokazati. Ker me Dežman razglaša Za "razumnika", mu kot "intelektualcu" zastavljam nekaj javnih vprašanj: Ali je prav, da je poslance IJ)S Janez Kopač fizično napadel novinarja Mladine Vika l.uskovca? Ali je prav, da intđ isti poslanec dve hiši in dve stanovanji, od teh eno držav-no? Kako si je pri 33 leti* pridobil takšno premoženje-Ali je prav, da je SCT vložil v obnovo Kopačeve hiše v Bovc* več kot 144.000 DEM. medte* ko je Kopač kupil hišo za boril1 4.000 DEM? Ali je prav, &> strankarski funkcionarji LOT stanujejo v državnih stanovanjih in plačujejo bornih lO.OOf SIT najemnine? Kdaj bodo politiki LDS Bavčar, landt in Gaber sledili Kozinčevetn^ zgledu in vrnili stanovanj** kredite iz afere R+3% ? itd- Na kontu kar se tiče mol malenkosti Za Gorenjski g'^ pišem komentarje, ker me I uredništvo povabilo kot stalpe ga sodelavca. Uredništvo ('l)fL enjskega glasa je v svincem Časih odprlo časopis za razl,c.. na mnenja in to danes še bol spoštuje. Žal člani LDS ttP niso zmožni. Z Janezom J""- f sem z veseljem sodeloval, * J sem se pri njem veliko naučil-Jože Novak TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ organizira tečaje nemškega jez'ka za vse stopnje. V sodelovanju z Goethe Institutom iz Muenchna organizira tudi tečaje za opravljanje mednarodno priznanih izpitov iz nemškega jezika. Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 064/221-887. Aerodrom Ljubljana AERODROM LJUBLJANA, p.o., razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA AEROINŽENIRINGA Poleg pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati ruieg pogojev aoiocenin z zsko izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana fakulteta tehniške ali družboslovne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - znanje angleščine ali nemščine Kandidati naj svoji vlogi priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kot delavec s posebnimi pooblastili pa bo imenovan za 4-letno mandatno obdobje. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili pošljejo na naslov: AERODROM LJUBLJANA, p.o. Kadrovska služba, 64210 Brnik-Aerodrom. Prijavljeni kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 8 dneh po imenovanju. Tkopvski ClAIfJL STANETA ŽAGARJA 35, KRANJ -POLEG TOVARNE IBI NA PRIMSKOVEM IZJEMNA PONUDBA JESENSKO - ZIMSKE KONFEKCIJE Nudimo Vam po izjemno ugodnih cenah več kot 200 artiklov priznanih blagovnih znamk kot so: BOSS, TOM TAYLOR, A&K COLLECTION, CECILE, PUBLIC, STREET ONE, 3SUISSESitd. od 990,00 SIT dalje od 2.259,00 SIT dalje od 1.190,00 SIT dalje od 5.340,00 SIT dalje Ji najmlajše velik izbor otroških kompletov « nadebudne šolarje širok asortiman trenirk Najcenejše šolske torbe in nahrbtniki Vetrovke, bunde, jakne Za punčke, dekleta, žene, mamice pa tudi babice: krila, bluze, majice, puloverji, jopice, trenirke itd. In fantke, dečke, moit in dedke: srajce, klale, majice, puloverji, trenirke itd. KVALITETNI MATERIALI, VRHUNSKI MODNI MODELI, NAJRAZLIČNEJŠI VZORCI, PREDVSEM PA TISTO NAJVAŽNEJŠE: NIZKE CENE POSEBNA PONUDBA POPUURNF T-S HI RT MAJICE l DOM.IMI ROKAVI POLETNA KONFEKCIJA IMUNA ZA 50% PRI NAKUPU NAD 8.000,00 SIT LEPO DARILO! ODPRTO VSAK DAN OD 9.00 DO 19.00, SOBOTA OD 9.00 DO 13.00 SREDNJA LESARSKA ŠOLA Kidričeva 59 64220 Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1994/95 naslednja izobraževanja za odrasle: 1. LESARSKI TEHNIK Kandidati morajo imeti končano triletno poklicno šolo lesarske smeri. 2. LESARSKI DELOVODJA 3. TAPETNIŠKI DELOVODJA Kandidati morajo imeti končano triletno poklicno šolo lesarske oz. tapetniške smeri in tri leta delovnih izkušenj. Šolanje pod št. 1., 2. in 3. traja dve leti. 4. MIZAR Pogoj za vpis je končana osnovna ali dveletna poklicna šola. 5. OBDELOVALEC LESA Pogoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost. Začetek izobraževanja bo konec septembra 1994. Kandidate za izobraževanje vabimo, da se v 10 dneh oglasijo v šoli osebno ali pa pošljejo prijavo za vpis. Informacije dajemo tudi po tel. (064) 632-413, fax. (064) 631-567. VlLA\/ICTORIA C. svobode 27/A, Bled .tel ./fax:064/77-344 Organiziramo kosila ali večerje za poslovne skupine ali zabavna srečanja (do 70 oseb). Po želji nudimo tudi prenočišča za 20 oseb. Pridite in oglejte si našo čudovito okolico, po kateri se lahko sprehodite ali pa zajahate naše konje in skupaj naredimo izlet okoli Blejskega jezera! LOKAL v centru Bleda, v hotelu Trst, Cesta svobode 19, 25 m2, s tremi izložbami, ODDAMO V NAJEM Informacije osebno ali po telefonu na štev. 77-447 Hotelsko podjetje GRAND HOTEL TOPLICE BLED, p.o. 64260 Bled, Cesta svobode 12 Pri Triglavu za svoj certifikat že danes dobite največ! Morda veste, zakaj? i. Najnižji stroški poslovanja. 2. Najnižja vpisna provizija. 3. Največ delnic za vaš certifikat! 4. Brezplačna lastninska nakaznica-vpisnica. 5. Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate. Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. I i i v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. Pevek, 9. septembra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 26. STRAN GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Nova knjižnica v Žireh Žiri - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Krajevna skupnost Žiri vabita danes, v petek, ob 18. uri na slovesno otvoritev nove knjižnice v 2ireh. Otvoritev s kulturnim programom, na katerem bodo sodelovali recitatorji Osnovne šole Žiri in Moški pevski zbor Alpina Žiri, se bo začela ob 18. uri v prostorih nekdanjega zdravstvenega doma v Žireh, kjer bo poslej knjižnica tudi delovala. Kam s certifikati? Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi krajane Nakla, Podbre-zij in Dupelj v četrtek, 15. septembra, ob 18. uri v Dom kulture v Naklem na predavanje Kam s certifikati. Obletnica bazoviških žrtev Kranj - Skupščina občine Kranj vabi na svečanost ob obletnici bazoviških žrtev, ki bo jutri, v soboto, 10. septembra, ob 11. uri pri prven evropskem protifašističnem spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju. Tečaj šolanja psov Hrušica - Člani Kinološkega društva Fido Hrušica bodo na novem vadbišču ob Savi organizirali začetni tečaj za šolanje psov. Začel se bo 15. septembra, prijave pa sprejemajo po tel.: 872-611. 5. tabor SKD Krščanski demokrati bodo letos svojo osrednjo prireditev, 5. tabor SKD, priredili Kostanjevici na Krki. 5. Tabor SKD bo jutri, v soboto, 10. septembra, v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana (sedaj je to galerija Božidar Jakac). jane". Zbor pohodnikov je ob 6.45 uri na železniški postaji Kranj. Pohod bo ob vsakem vremenu. Na Veliki Draški vrh Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra, ki deluje pri PD Kranj, organizira v soboto, 17. septembra 1994, enodnevni planinski izlet na Veliki Draški vrh (2243 m). Odhod udeležencev je ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejema ga. Volga Pajk v podjetju ERO, tel.: 221-321 int. 28-20 in Matija Grandovec v Iskratelu, tel.: 273-093. »»»»»»»»»»»»» V Julijske Alpe Tržič - PD Tržič organizira jutri, v soboto, planinski izlet za podmladek v Julijske Alpe. Jesenske serenade V okviru prireditev Jesenske serenade se bo danes, v petek, ob 16.30 uri na Blejskem gradu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah z Bachovimi suitami predstavil violončelist Gregor Marinko. V torek, 13. septembra, bo ob istih urah, prav tako na Blejskem gradu in v Kosovi graščini, v okviru večera španske in latinsko ameriške glasbe s kitaro nastopil Dejan Kruleč, naslednji petek, 16. septembra, pa se bo tudi ob 16.30 in 20. uri v okviru večera slovenske umetne in ljudske pesmi predstavila vokalna skupina Kvarta. Koncerti Izleti V Italijo in na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane na izlet v Padovo in Benetke, ki bo 17. septembra, z odhodom ob 5. uri. Obenem vabijo tudi na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki pa bo 6. oktobra, odhod avtobusa bo ob 4. uri zjutraj z avtobusnih postaj od Velesovega do Lahovč. Prijavite se lahko po tel.: 422-241, kjer boste dobili tudi druge informacije. »»»»»»»»»»»»»» Kolesarjenje Žirovnica "- Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na kolesarjenje do Leš in čez Perači-co in Brezje nazaj v Žirovnico. Odhod bo izpred doma društva danes, v petek, ob 15. uri. »I* Pohod na Triglav Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira dvodnevni izlet na Triglav. Odhod avtobusa bo v četrtek, 15. septembra, ob 5. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure do vključno ponedeljka, 12. septembra 1994. »»•♦•♦»♦»♦ Dvodnevni planinski izlet Kranj - Mladinski odsek PD Kranj vabi 17. in 18. septembra na dvodnevni planinski izlet Bohinj -Komna - Krnska jezera - Soča. Zbor pohodnikov bo v soboto, 17. septembra, ob 6.30 uri na avtobusni postaji Kranj. Informacije in prijave PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184, do četrtka, 15. septembra 1994. Pohod na Mangart Jesenice - Železarji in člani PD Jesenice bodo jutri, v soboto, organizirali pohod na Mangart. Pohod bodo zaključili s srečanjem v Erjavčevi koči na Vršiču. •»•♦»♦»**•»•♦•♦»♦»♦»•» Okoli Ljubljane Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v torek, 13. septembra, pohod po delu "Poti okoli Ljubl- Adi Smolar Mengeš - Neprilagojen je naslov tretje kasete in prve CD plošče •Adija Smolarja. Ob tej priložnosti bo bo danes, v petek, ob 20.30 uri v Oranžeriji Mengeš koncert, na katerem bo znani mengeški izdelovalec kitar mojster Nace Zaletel Adiju Smolarju izročil eno svojih najboljših kitar. Koncert flavtistk Tržič - Jutri, v soboto, bo ob 19. uri v Jožefovi dvorani koncert flavtistk Spele Knoll in Katje Stare ob sodelovanju godalnega kvarteta in kvarteta kljunastih flavt. »»»»»»»»»»»it* Večer slovenskih podoknic škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij škofja Loka vabi danes, v petek, ob 20. uri na škofjeloški grad, kjer se bodo na Večeru slovenskih podoknic predstavili nonet Blegoš, Gorenjski oktet, Kvartet Spev, škofjeloški oktet, Nonet Zadružniki, Tamburaški orkester Bisernica in Folklorna skupina Tehnik. Razstave Ročna dela bolnikov in invalidov Ljubljana - Gibanje Prijateljstvo bolnikov in njihova revija Prijatelj je te dni pripravila razstavo ročnih del bolnikov in invalidov iz vse Slovenije, med katerimi jih je veliko tudi z Gorenjskega. Razstava je odprta v avli Teološke fakultete na Poljanski 4. Ogledate si jo lahko še do nedelje, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. *B»BtB»l»l»l»ltl>ltltl»lt Erotični ciklus škofja Loka • Danes, v petek, bodo ob 19. uri v razstavno-prodajni galeriji Fara odprli razstavo akademskega slikarja Viktorja Plestenjaka z naslovom Erotični ciklus. Podobe iz alpskega sveta Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica vabi na ogled samostojne fotografske razstave Podobe iz alpskega sveta fotografa Marka Pogačnika. Razstavo bodo odprli danes, v petek, ob 18. uri, in bo na ogled do 6. oktobra 1994 Prireditve M Srečanje na tromeji V nedeljo, 11. septembra, bo tradicionalno, že 15. srečanje na tromeji. To je planinsko-turističnl pohod, ki simbolizira prijateljstvo in željo obmejnih prebivalcev treh dežel po življenju v miru. Pohodni-ki bodo startali ob 8. uri iz Rateč, Bele Peči v Italiji in Podkloštra v Avstriji. Poskrbljeno bo za dobro hrano in pijačo, za še boljše razpoloženje pa bo za ples na travi igralo nekaj ansamblov. Dan letalcev Lesce - Jutri, v soboto, bo ob 40-letnici ALC Lesce in 55-letnici letalske dejavnosti prireditev Dan z letalci ALC Lesce. Od 10. do 12. ure bodo pripravili skoke s padalom, na programu je tudi letalski miting, poskrbljeno pa bo seveda tudi za zabavo, saj bosta nastopila ansambla Abrakadabra in Napoleoni, ekipa Moped Showa, Multi-harmo show, Andrej Šifrer in Otroški show Broadway. »»»»»»»»»»»»It Odprto prvenstvo v varpi Gozd Martuljek - Varpa klub špik iz Gozda Martuljka prireja jutri, v soboto, ob 10. uri v kampu hotela Špik odprto prvenstvo v metanju varpe. Nastopili bodo vsi najboljši varpisti iz slovenskih klubov. Dnevi narodnih noš Kamnik - Turistično društvo Kamnik vabi na XXIV dneve narodnih noš, ki bodo letos potekali od 9. do 11. septembra po naslednjem programu: v petek bo ob 18.30 uri na Glavnem trgu prireditev Izročila Velike planine, ob 19.30 uri pa Noše, plesi in pesmi slovenskih pokrajin. V soboto bo ob 10. uri na Glavnem trgu Prome-nadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 18.30 v Veroniki Srečanje citrarjev Gorenjskega in Izročila Velike planine, ob 19.30 na Glavnem trgu prireditevSIovenske ljudske viže in ob 21. uri Od tradicije k sodobnosti (Pletenine špenko). V nedeljo bo ob 10. uri Promenadni koncert, ob 15. uri tradicionalna povorka narodnih noš po ulicah Kamnika in ob 16.30 zaključna prireditev Noše, plesi in pesmi slovenskih pokrajin. Slovenski šopek Kranj - V okviru prireditev Slovenski šopek, ki se vsako soboto odvijajo v Kranju, bo jutri, v soboto, 10. septembra, ob od 12. do 12. 30 ure na Glavnem trgu v Kranju, pred Prešernovim spomenikom, s šopkom slovenskih ljudskih pesmi nastopil citrar Marjan Beton (citre -vokal). Vabljeni Vi in vaši prijatelji! foto bobnar HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel: 66-052 LEKARNA MESTO - 37 Sp. trg 8, škofja Loka POROČNA OBLAČILA CEMENTNI IZDELKI DRAŠLER - KRANJ tel: 211-317 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Z veseljem sporočamo, da smo del. čas prilagodili Vašim željam, in sicer imamo odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! Tel.: 622-588 V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 Velik izbor CEMENTNIH IZDELKOV - cevi, tlakovci, plošče, vrtni žari, cvetlična korita, koritnice za škarpe, ograje in drugo -BETONSKA OKNA. Prodajamo izdelke KEMA PUCONCI za hidroizolacije, sušilne omete, dodatki betonu, lepila za keramiko -kamen in fugirne mase v več barvah. Prodajamo tudi samotne dimnike! Vse izdelke tudi DOSTAVIMO IN MONTIRAMO! UGODNI NAKUPI IN SERVISI Nudimo vam vse tipe akumulatorjev, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal. Popravila vseh tipov traktorjev (tudi na vašem domu) in servis kardanov. KLASJE, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, tel.: 331-375 AVTO ŠOLA B in B tel.: 216-245 Tečaj se začne v ponedeljek, 12. 9., ob 19 uri dopoldne in ob 18. uri popoldne v prostorih avto šole pri Vodovodnem stolpu. OKVIRJANJE SLIK STUDIO RACE Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. Velika izbira italijanskih letvic in karton paspartu-jev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 GORENJCI imamo svojo revijo! NOVA ATLANTIDA - GORENJSKA REVIJA, revija za umetnost in kulturo, št. I -11/1994. Nova Atlantida, Kranj, Golniftka 28, tel.: 213-571 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 12. in 26. oktobra, ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra ter MADŽARSKA - LENTI 29. septembra. Rozman, tal.: 712-247 GARDALAND Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne 24. septembra in 1. oktobra. Rozman, tel.: 712-247 DELOVNE OBLEKE vseh vrst, v različnih barvah in kombinacijah. ŠIVILJSTVO CASTEL-LO. Tel., fax 064/81-587 FOTO BOBNAR za hotelom Jelen EKSPRES RAZVIJANJE FILMOV in izdelava fotografij v eni uri. I Fotografija 9 x 13, 33,00 SIT ^MERKUR MERKURJEVI DNEVI CITROENOVIH VOZIL V Kranju, od 2. do 10. septembra. Gregorčičeva 8, telefon (064) 211-380 Testne vožnje vozil AX, ZX in Xantie. Tehnične informacije strokovnjakov. UGODNI NAKl/PNI POGOJI i 5% popust za vse modele osebnih in dostavnih vozil, l posojilo z ugodno obrestno mero R + 14 %, i lizlng za dobo dveh ali treh let, ■ vsi kupci prejmejo kupon za brezplačen prvi servis. Nakupni pogoji veljajo do prodaje zalog Prometna varnost na gorenjskih cestah Ta teden brez hujših nezgod Kranj, 8. septembra - Na gorenjskih cestah v prvem tednu novega šolskega leta ni bilo hujših prometnih nezgod, predvsem pa je pomembno, da v prvem šolskem tednu ni bil poškodovan nihče od otrok in mladoletnikov. Gorenjski prometni policisti so se namreč že prejšnji mesec pripravljali na povečan promet in število otrok na naših cestah v prvih septembrskih dneh. Med bistvenimi vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu še vedno neprilagojena hitrost. Policisti so avgusta opravili meritve hitrosti na 69 točkah, predvsem v drugi polovici meseca. To se jim je obrestovalo, saj so se vozniki tako že pred prvim septembrom nekoliko umirili in se počasi privadili na počasnejšo vožnjo v bližini šol. Kljub temu so med merjenjem policisti zabeležili kar 533 prekoračitev hitrosti. Za 31 voznikov, ki so v naselju prekoračili hitrost za več kot 30 kilometrov na uro, so policisti napisali predloge za sodnika za prekrške. 221 voznikov je bilo denarno kaznovanih na mestu storitve prekrška, 267 pa jih je s seboj odneslo plačilne naloge. 20 voznikov so policisti samo opozorili. • M.G. Steklina na Gorenjskem še razsaja Kranj, 8. septembra - Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja je na posameznih območjih gorenjskih občin tudi v prejšnjem mesecu zabeležil pojav stekline. Razen v enem primeru, ko so steklino ugotovili pri kuni, so bile vse okužene živali lisice, največ, osem, jih je bilo v kranjski občini, tri v jeseniški, po ena pa v radovljiški in Škofjeloški, medtem ko na območju tržiške občine prejšnji mesec niso odkrili steklih živali. Na Gorenjskem je bilo v osmih mesecih letošnjega leta skupaj odkritih že 134 živali okuženih s steklino, največ v občini Kranj. • M. G. OBNOVA S SOLIDARNOSTNO POMOČJO - Obnova domačije Miheličevih na Črnivcu 11 a, ki jim jo je avgusta uničil požar, ob solidarnostni pomoči uspešno poteka. Predsednik sveta KS Brezje Jakob Langus nam je v sredo povedal, da so zgradili ostrešje. Pri tej akciji pa je treba posebej omeniti Franca Jeraja z Vrhnike, ki je v sredo brezplačno, takoj ko so ga poklicali, z Vrhnike pripeljal veliko avtodvigalo m z njim postavil ostrešje in opeko na objekt. Franc Je raj je brezplačno pomoč obljubil tisti večer, ko je gorelo in je bil takrat ravno na Črnivcu. "Za zdaj poteka vse po programu in čez kakšne štirinajst dni bomo načrtovana dela končali," je povedal Jakob Langus. - A. Ž. -Foto: G. Šimk Salmonela v obratu družbene prehrane HAM Kriva so bila jajca in neustrezna priprava hrane Kranj, 9. septembra - O epidemiji salmoneloze, ki jc julija v Kruiiju ogrozila 215 ljudi, je na tiskovni konferenci ministrstva za Zdravstvo ta teden poročala direktorica kranjskega Zavoda za zdravstveno varstvo Marija Seljak. Računovodske, administrativne in pravne storitve za obrtnike oz. podjetnike -OPRAVLJAMO AŽURNO IN KVALITETNO informacije po tel.: 631-462. 2322? doa Kidričeva 55, Škofja Loka Kot jc že znano, je v epidemiji zbolelo 215 ljudi, 27 so jih morali poslati v bolnišnico, eden ic celo umrl. Povzročiteljica obolenja je bila salmonclla •nteritidis, je pojasnila dr. Mar-Jja Seljak, izolirali pa so jo iz "lata obolelih, vzorca francoske solate, ki jc bila za malico v restavraciji HAM, jajc, obroka kosila in brisov delovnih povr-Hn, odvzetih v kuhinji obrata HAM. Izvor salmonel so bila J**°va jajca, ki so jih uporabl-Ja'' za pripravo majoneze, so Ugotovili v laboratorijih kranjskega zavoda. Vzrok za nastanek epidemije pa pripisujejo tudi nepravilnim postopkom pri pripravi hrane in neustreznemu higienskemu režimu v kuhinji. Glavna napaka pa je bilo dejstvo, da ni bilo zagotovljeno hlajenje in hitra uporaba pripravljenih živil, kar jc omogočilo razmnoževanje salmonel. Zavod za zdravstveno varstvo zato opozarja na zdravstveno prosvctljcvanje ljudi, ki delajo pri pripravi živil. Zanemariti ne gre tudi nadzora nad proizvodnjo živil živalskega izvora, saj sc s tem zmanjša tveganje za pojav salmonel. • D. Z. = SUBARU <© \\ HYURORI \\ ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov* 46, ŠanCur Tel.: 004/4t-B73 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas jc v 72. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama ROZALIJA FRANTAR Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 9. septembra, ob 17. uri na pokopališču v Cerkljah. Žalujoči vsi njeni DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure TV^HI - Fl—VIDEO TV37cm od 41.428 SIT TV51cm,TTX od£3Z3s,T W55cm,TTX od 61.256 SIT TV72cm,TTX odT12.759SIT Videorekorderod 45.942 SIT HI - R Stolp od 44.733 SIT Trgovina in storitve dao, Kidričeva 2, I Kranj,teb064-212367,211142 ^^^^^^ MALI OGLASI ® 223-444 RADOVLJICA Danes nastopa ALEKSANDER MEŽEK APARATI STROJI Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. Đ 632-595 18505 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Necci. 13633-042 19901 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, z bojlerjem, moči 35.000 Cal, za 800 DEM ceneje. © 241-431 19926 Prodam PLASTIČNI SILOS 44 m3. 13421-696, Cerklje 19952 Prodam glavo motorja IMT 533, malo rabljeno, brusni kamen in komplet nože za silos kombajn Mengele tip MB 2. 13061/860-192, PO 19. Uri 20045 Prodam zamrzovalno SKIRNJO omaro. 13710-085 20052 Ugodno prodam BOJLER (TIKI 80 I) in trajnožarečo PEČ Emo 5. ©323- 042 20068 Prodam nov ŠIVALNI STROJ Elna 240 za 500 DEM. 13 41-686, Andreja 20098 Prodam malo rabljen MOLZNI STROJ Vitreks Virovitica. 1347-554 20125 Dobro ohranjen OVVERLOCK prodam za 700 DEM. Mirjam, 1383-193 20130 Prodam dve PLINSKI JEKLENKI 8-litrski BOJLER z ročno PIPO in kuppersbusch skoraj nov. 13633-704 20144 Ugodno prodamo STROJ za brizganje plastike znamke BELMATIC tip 150/80 v zelo dobrem stanju. ©76-200,741-511 20157 Prodam PEČ za centralno etažno ogrevanje TVT 18. šenk, 1345-590 20173 Prodam STRUŽNICO za les in OPEL KADLTT 1978. 13403-191 20176 Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 I 13211-652 20177 Prodam sobne oljne PEČI in 2 KW električno PEČ. «621-314 20193 CISTERNO - mono črpalko, enoosno, 3.300 litrov, malo rabljena za dovažanje vode ali za zalivanje, prodamo. GD Jezersko 13 44-160 20206 Prodam kombinirano SEKOLARKO. B 633-737 20212 POMIVALNI STROJ Miele, prodam D66-463 20223 Prodam PEČ za centralno kurjavo z bojlerjem 32 KW. 13217-975 20226 Prodam Brother dvoredni PLETILNI STROJ na kartice s priborom in navodili za uporabo. Kovačič Nataša, Milje 1 A, Visoko, 1343-137 20099 Ugodno prodam dobro ohranjeno zamrzovalno OMARO 200 I in zamrzovalno SKRINJO 250 I. ©061/214-719 po 17. uri 20106 Prodam PEČ za etažno ogrevanje. 13632-008 20107 Industrijsko šteparico Union special prodam. 13326-362 20121 Prodam električni, oljni RADIATOR 2,5 KW, rabljen 3 zime, cena 16000 SIT. ©82-041 20122 Ugodno prodam PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TVT SPECIAL O 47-268 Prodam ŠIVALNI STROJ Višnja. ©41-196 po 15. uri 20252 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch nov 10% ceneje 43 cm. Ogled sobota in nedelja. Brelih, Stošiceva 5, Kranj 20259 Prodam KOSILNICO znamke Super Padana, stara 18 let, cena po dogovoru. ©66-811 20277 Prodam STRUŽNICO Prvomajska fi 400x800. ©211-390 20314 Prodam PEČ za centralno kurjavo (nova 30% ceneje). ©59-103 20316 Prodam nov kuppersbusch štedilnik. ©714-564 20325 Poceni prodam navaden PISALNI STROJ. ©45-176 20326 AGROIZBIRA čirče, Smledniška c. 17, poleg rezervnih delov za traktorje nudi ugodno: olje, gume, akumulatorje za vse vrste vozil. Poleg tega nudimo rezervne dele za Silokom-bajne, Cisterne Creina in rezervne dele za molzne stroje VVesrfalia in Alfa Laval. ©324-802 20333 Ugodno prodam šivalni STROJ Danica in termoakumulacijsko PEČ 6 KW. ©312-487 20359 Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 I, ugodno. ©213-983 20391 Ugodno prodam PREŠO za stiskanje sadja. © 242-284 20418 GLASBILA Prodma klavirsko HARMONIKO 80 basov Melodija. ©85-324 20117 GLASBILA MAG1C sound Bovec, Brdo 20 tel.:0609/616-014, fax:065/86-007 UVOZ. ZASTOPSTVA VELEPRODAJA MALOPRODAJA GLASBENIH INŠTRUMENTOV iN OPREME POPOLNA PONUDBA za POSAMEZNIKE, LJUBITELJE GLASBENE ŠOLE. SKUPINE, PIHALNE ORKESTRE DIREKTEN UVOZ BREZ POSREDNIKOV, NAJNIŽJE CENE, DOSTAVA NA DOM OPAŽ, ladijski pod, klasični parket izdelujemo. Različne vrste lesa in dimenzije. ©64-103 19057 Prodam 17,5 m2 obloge HRASTOV FURNIR. ©311-007 20051 LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! ©43-345, mobitel 0609/ 617-872 18105 Prodam vseh vrst ŽAGANEGA LESA. ©57-679 20154 Zelo ugodno prodam cca 2000 kosov rabljene OPEKE cementni špičak. ©83-845, vsak dan proti večeru 20164 Prodam PUNTE in bankine. ©241- 848 20276 Prodam 100 m pocinkane vrtne OGRAJE višine 1 m. ©48-068 20278 Salonitne plošče-kritino, malo rabljene in kovinske podboje, ugodno prodam. ©48-592 20284 Prodam strešno OPEKO Trajanka Dravograd. ©311-814 20315 Prodam vhodna vrata, podboje, krila in prane betonske plošče. ©211- 951 20336 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole in fakultete. ©50-501 18656 TRGOVCI, POSLOVODJE IN PODJETNIKI POZOR! Za opravljanje izpita trgovskega poslovodje in prodajalca pri GZS prodam SKRIPTE predmetov: naravoslovje, gosp. poslovanje, psihologija prodaje, zakonodaja in knjigovodstvo. Vsaka skripta vsebuje 75 vprašanj na katere je podan temeljit odgovor, tako, da ne potrebujete druge literature oz. obiskujete tečaja. S tem si prihranite čas in denar. ©311-567 19964 Nemščino instruiram. ©802-103 20087 NEMŠČINA - priprava na ICC izpit, konverzacija, prevajanje, tečaji. Švicarska šola, ©312-520 20113 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. ©323-840 20140 Instruiram MATEMATIKO na vašem domu. Ura 300,00 SIT. Dipl. str. ing. 0 215-301 20207 Prodam KNJIGE za I. letnik Ekonomske fakultete (poslovna šola=. ©422-314 20296 KNJIGE za I. letnik Konfekcijki tehnik, kupim. ©738-840 20298 Ugodno prodam KNJIGE za 8. razred. ©46-357, dopoldan 20318 MARK, d.o.o. intenzivni tečaji angleškega in nemškega jezika. Tečaji angleškega jezika za tajnice, tečaji poslovne angleščine, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. ©213-983 20380 Prodam UČBENIKE za srednjo šolo upravni tehnik. S 324-410 20411 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. ©49-442 19166 Pl - BIP, dostava pizz in hrane NAGRAJUJE. Naročila in informacije S 221-051 19587 GR. MATERIAL Prodam suhe hrastove, macesnove, borove in kostanjeve PLOHE. ©65- 098 20070 Smrekove deske in plohe prodam. ©421-441 20126 SIPOREKS 5 cm, 10 cm, litoželezno KAD In tuš kad. ©312-322 20136 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 48-545 10M2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. ©621-779, po 15. Uri 17600 Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada44 (nadaljevanje iz prejšnjih petih številk) v nagradnem naročniškem žrebanju 21, avRusta ob 21 uri na Gorenjskem sejmu smo "PoStcvuli vse prispele kupone i/. Štirih sejems kin Številk Gorenjskega glasa v avgustu 1W4 oddane neposredno v boben /.i žrebanje na ScJ"ui ali poslane po poŠti). Kot pravilni °dgovor na vpraSanje v nagradni igri sta bila upoštevani letnici '1944'* - ko so izšle prve tri številke Gorenjskega glasa - in "1947", ko je f;ičcl Gorenjski glas redno izhajati. Kćr je bil kupon z nagradnim vpraSanjcm objavljen '•nkrat, je lahko vsak naročnik v žrebanju Udeležen Z največ 4 kuponi. Žrebala sta Alenka in I eter Pusar, komisijo na javnem žrebanju je v»dil Franc Kalan. vw76' "a8r»da (nakup i/delkov JKLO- v < A ŠKOFJA LOKA v vrednosti 3.000 i»l»rjev): Jože HLADNIK, Gorenja vas 222; Hat RANI, Groharjevo naselje 18, Škofja Loka; Zoran DIMITRHVSKI, Posavcc 9, Podnart; Anton DOLŽAN, Ilovka 1, Kranj; Danijela PINTA R, Log 46, Železniki; Štefka MIHI L( IC, Valjavčeva 12, Kranj; Albin LEBEK, Cankarjeva 19, Kranj; Marinka NO-GR \šl K. Prcdoslic 77, Kranj; Veronika ODAR, Bohinjska Bela 39/a; Janez RIBNIKA R, Podvasca 37, Tržič; Jožica FINŽGAR, Grosova 17, Kranj; Jelka VRKČEK, Gorice 49/b, Golnik; Matjaž OBLAK, Čevljarska 29, Žiri; Tlaca KUHAR, Zadraga 22, Duplje; Iztok I .AKNI K, Kidričeva 18, Kranj; Majda VOVK, l II. Br. StražiSarja 23. Jesenice; Marica KRIŽAJ, Srednje Bitnje 18, Žabnica; Krajevna skupnost JAVORN1K - KOROŠKA BELA, Jesenice; Franc ČUDEN, Mocwcnwcg 9, VVcingartcn, Nemčija; Marjan ZUPAN, RcčiSka 3, Bled; 2%. - 325. nagrada (nakup izdelkov po izbiri v vrednosti 2.500 tolarjev v Kovinotchnini Blagovnici FUŽINAR na Jesenicah): Tončka MLAKAR, Brej* 61, Mavčiče; Slavka MIK LAVČIČ, Spodnja B csnica 183, Zg. Bcsnica; Franc ZIHERL, Poljanska 53, Škofja Loka; Valentin MAČEK, Zagrajškova 8, Kranj; Anton BENEDIK, Knape 19, Selca; Andrej PIKON, Blejska Dobrava 59/a; Jože KAVČIČ, Britof 11, Kranj; Tine AUANČIČ, Vrcčkova 6, Kranj; Milena KOŠIR, Sveta Barbara 12, Škofja Loka; Kovinoplastika Marjan ŠIMENC, Nadižarjeva 10, Kranj; Jcrca ŠOLAR, Bukovščica 9, Selca; line BONČA, Rožna 13, Šenčur, Ida ZUPAN, Tekstilna 2/a, Kranj; Mojca JANČAR, Tuga Vidmarja 4, Kranj; Brane KERSNIK, Savska 73, Ribno, Bled; Ivan DOLINŠEK, Valjavčeva 3, Kranj; Alojz BI It NI K, Rakovica 8, Zg. Besnica; Ciril GIOBOČNIK, Pšata 9, Cerklje; Stanislava REHBERGER, Mandelčcva 8, Kranj; Janez HOČEVAR, Temniška 17, Naklo; Mirko PIKON, Titova 89, Jesenice; Janez JESENKO, Planina 1, Kranj; Boris ZUPAN, Šutna 96, Žabnica; Nevcnka OMEJEC, Kolodvorska 7, Krani; Peler PREVODNIK, Podbrezje 22, Duplje; Angelca DREŠAR, DobruSa 9, Vodice; Tone VILFAN, Zgornje Bitnje 43, Žabnica; Franc AŽMAN, Cankarjeva 44, Radovljica; Milka KOLMAN, Podlubnik 345, Škofja Loka; Robert RIMAHAZI, Za Pecovco 3, Bled; O prevzemu nagrade oziroma o načinu koriščenja bomo vse nagrajenke in nagrajence Sc posebej obvestili po pošti. Objavo naslednjih 50 izžrebancev za 501 Glasovo nagrado (v vrednosti več kol poldrugi milijon tolarjev !) bomo nadaljevali v petkovem Gorenjskem glasu, od zaporedne Številke 326. naprej. SPAR m (£) supermarket/H/ Pečnikova 9 V DRAVU AH B. Babnlk 8 V DRAVU AH Agrokomblnatska 2 V ZALOGU Vrhovcl 17 NA VRHOVCIH ZOISOVA 1 V KRANJU Pri nas lahko kupite blago s celega sveta, priznanih znamk in primernih cen, MED DRUGIMI 5000 ARTIKLI: ^-ffgl_ plenice BEBISAN ^g^Si_ riž SPLENDOR lkg 109,90 ULTRA COMPACT^^l .259,00 ~85> sladkor 10 kg čokolada MILKA 100 g 7 dnevne svečke, brezdimne kava WIENER GOLD EDUSGHO 250 g olje CEKIN 1.09Q,oo L^$& L549,oo vino ghardonnay' pivo sok BRAVO 170,90 RAUCH12xlL 998,00 Vsak tolar prihranka vam vrača denar - to je SPAR! SPAR - MERCATOR, d.o.o., Ljubljana ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. 0064/56-"'42 EXIM TRADE 19226 Odkupoujemo smrekovo in hrastovo hlodovino. O64-103 19599 Kupim dobro ohranjen JUGO 45 od prvega lastnika, prevoženo cca 30 000 km. 0332-420 20057 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, celulozni les, ter bukova in kostanjeva drva. KGZ škofja Loka, 0620-749 in 621-849 20085 Kupim vozilo GOLF, R 5, R 4 ali JUGO 55, 45, po možnosti od prvega lastnika 0217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659_ 201*1 Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 Kupim SLAMOREZNICG z elektromotorjem. O 401-231 20091 Kupim staro reporeznico 0421-473 Kupim JUGO 55, dobro ohranjen. O422-086 20267 Kupim rezan LES oreha, hruške in češnje O633-187 20376 Kupujemo suh smrekov žagan les I klase, debeline 25, 50, 70 in 80 mm. Obrtno podjetje Kranj O 242-061 20389 Oddam pisarniški PROSTOR 30 m2 s telefonom in centralno ogrevanje v centru Kranja. 0213-983 20382 V Šenčurju oddamo lokal (16 m2) za trgovino. Na Gorenjskem NAJAMEMO lokale za TRGOVINO IN GOSTINSTVO. PRIPRAVIMO POGODBO. NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK APRON O 331-292 20408 OBLAČILA LOKALI DNEVNI LOKAL 120 m2 + discoteka 350 m2 z urejeno teraso 300 m in 6-sobnim stanovanjem, vse v enem kompleksu, odlično vpeljano, oddamo v najem Odkup inventarja obvezen. O 45-481 1968« Novo belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 38-40, prodam. 066-463 20222 KOLESA fliffiiHiniiinioiiEiE 00160810 Predli ruška 14 64S90TRZ1C VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V RIM od 30.9. do 3.10.1994 Prijave sprejemamo po tel.:064/53-280 Prodam 2 kom TOMOS AVTOMA-riK. 045-697_20063 Prodam ŽENSKO KOLO za 7000 SIT 0216-325 20066 GORSKO KOLO (opremljen, števec, 18 p), ugodno prodam. 0327-091 20224_ Prodam MOTOR CTX 80, letnik 1989, odlično ohranjen. 0422-086 20266_ Prodam MOTOR TOMOS BT 90, opremljen, registriran, letnik 1987. 0324-650 20311 Proam MOTOR BT 50 S, letnik 1989, registriran, odlično ohranjen 0332-465, popoldan 20324 Prodam ELEKTRONIK 90, letnik 1980, reg. do 4/1995.0 41-17420397 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Frizzo. Breg ob Savi 89, Mavčiče 20054 POZOR! Italijanske kombinirane otroške VOZIČKE vam nudimo po zelo ugodni ceni od 13500 - 19000 SIT, z enoletno garancijo, servis zagotovljen, plačilo na 3 obroke. 0217-020, 218-061 20062 Ugodno prodam kombiniran VOZIČEK Peg. 043-088 20076 OONH TOMLO regulacijska oprema, montaža, meritve, servis ELlEH s 43 408 Kranj d.o.o 331 482 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. 0212-675 20340 Prodam otroško POSTELJICO in vzmetnico. 0714-226, od 19. do 20. ure 20363 Prodam otroško stajico, hojco, banjo, torbo ter ostalo. 0621-827 20385 Prodam OTROŠKI VOZIČEK, tricikel in nahrbtnik za nošenje otroka. O 329-234 20400 OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin iz lesa dobite ZbiljeO 061/611 -078 uzn Suha hrastova DRVA prodam. O 681-389 20093 T€CRJI N€MSCIN€ - za odrasle (odi. do 5. stopnje) • za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) ■ za učence (od 1. do 8. razreda) Int. po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) Prodam VOZIČEK derco za 6000 SIT «64 014_20183 40 kg strižene merino VOLNE prodam. Oddam zamrzovalno skrinjo. 0715-379 20306 Poceni prodamo večjo količino visoko kvalitetnih SVEČ Svečarstvo Storžič, Trg svobode 9, Tržič, 053-218, zvečer 20321 Prodam suhe smrekove PLOHE O 327-382 20398 PRIDELKI Prodajamo: JABOLKA. HRUŠKE In HRUŠKE za vlaganje na cesti 1 maja 4, Kranj, O324-979 18955 Prodam belo GROZDJE ter balirano SENO. O065/62-544 19549 Prodam jesenska JABOLKA Smo-kuč 34, Radovljica pri Tomažniku ali v Radovl|lci, šercerieva 11. 0802-706 Prodam stoječo SILAŽNO KORUZO Strahinj 18, 048-517 20005 Prodam POR. PETERŠILJ, rdeč KORENČEK 0061/841-059 20119 Kupim rabljen MEŠALEC za beton O 725-319_20118 Kupim CERADO za katro. Mirtič, c. talcev 2, Jesenice_ton* Kupim Z 101, letnik 1987, 88. 0 403-157, po 16. url 20134 IK II V Za prodajo pisarniške opreme in materiala na območju Slovenije REDNO zaposlimo trgovskega potnika 2 najmanj srednješolsko izobrazbo. Prijave z osnovnimi podatki pošljite na naslov: PIOMA, d.o.o. Ljubljanska 13a. 64260 Bled .„..,M V Kranju oddam tekstilno TRGOVINO. 0214-120 20082 Oddam prostor 24 m2 primeren za skladišče ali mirno obrt. 0241-524 V Železnikih nujno In zelo ugodno prodam POSLOVNI PROSTOR 64 m2, primeren za več delavnosti. O 633-823 20228 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo nadstropje nove stanovanjske hiše s prizidkom za bife K 3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7, 0221-353_20237 PONUDBA TEDNA: V Železnikih prodamo poslovni prostor 64 m2, vogalni v pritličju, primeren za več dejavnosti za 40.000 DEM K 3 KERN Kranj, d.o.o , Komenskega 7, 0221- 35 3 20238 PONUDBA TEDNA nudimo najem skladiščnih prostorov In pisarn na prometni lokaciji Kranj - Sp. Brnik, večji parkirni prostor in telefon z več številkami K 3 KERN Kranj.d.o.o., 0221-353 20239 PONUDBA TEDNA: v Zg Bltnju nudimo v I nadst najem več pisarn, s skupnimi sanitarijami in mini kuhinjo. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221- 353 20240 Oddam opremljen trgovski LOKAL na Bledu (17m2) 0 725-612 20320 Penzion Kanu, d.o.o. Valburga 7, Smlednik razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Zahteve: - izobrazba ekonomske smeri - 4 leta delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu - poznavanje dela z računalnikom Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Vaše pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi. Izžrebane številke parkirnih listkov na Suštarski nedelji v Tržiču 5068, 6220, 7739, 6918, 6158, 7367 Nagrade v vrednosti najmanj 5 000 SIT lahko dvignete na Turističnem društvu Tržič, tel. 064/50-892 do 30 9 1994 Prodam 1 ha SILAZNE KORUZE. Zalog 28. O 421-006 20094 STOJEČO KORUZO za silažo prodam 0061/823 653 20116 Ugodno prodam lepo SILAŽNO KORUZO Kunčlč, Lancoo 11. Radovljica 20126 UgodltO prodam lepe obrane do mace SLIVE 0242-325 20170 Prodam SILAŽNO KROUZO Senlč no 14, Kiti« 70142 Prodam stoječo silažno KORUZO 043-294, Hotemaže 10152 Prodam HRUŠKE in JABOLKA /a mošt 0403-332 20156 Prodam 0,3 ha SILAZNE KORUZE Sp Brnik 6a. 0421-166 20193 Ugodno prodam SADJE NA DREVESU. 043-109 20172 Prodam konjski hlevski GNOJ. 0311-814 20191 Prodam jedilni KROMPIR za ozimnico. Benedičič, Prezrenje 19, O 70- 028 20196 Prodam SLIVE. 0403-214 20205 Prodam jedilno rdečo PESO. Vele- sovo 10 20225 Prodam 2 ha SILAZNE KORUZE. Britof 34, 0241-472 20259 Prodam rdečo PESO, rdeč korenček in feferone. Suha 29, Kranj 20272 Poceni prodam drobni krompir. Oblak, Luže 46, Đ43-459 20286 SLIVE in ČEŠPLJE prodam. 0741- 050 20304 Prodam jedilni ter drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 22, 0312-403 20335 Prodam KRMILNO PESO. Zalog 46, O421-675 20345 Prodam ČEŠPLJE z drevja. Bašelj 5, O 45-522 20362 Prodam BELO GROZDJE. 0421- 254 20386 Prodam stoječo KORUZO. O 632- 138 20391 Ugodno prodam SILAŽNO KORUZO. Zalog 61. O 421-682 20417 foto bobnar POSESTI NJIVO pol ha v Ljubnem, prodamo, cena po dogovoru. Možnost plačila v obrokih. Janhar, 0710-552 20007 Prodam nedokončan VIKEND v Radovljici. Šifra: POGLED NA TRIGLAV 20059 V najem oddamo STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Trebiji (Poljanska dolina). 0621-623, od 19. do 21. ure 20069 Ugodno prodam manjšo HIŠO v Olševku 650 m2 zemljišča. 041-495 20073 GARAŽO v Šorlijevi dam v najem, 7000 SIT ©213-259 20156 HIŠO v izmeri 290 m2 v Hra&ah pri lescah v V fazi gradnje, na mirni, sončni lokaciji, na parceli 770 m2, prodam. O733-276, v delavnikih po 16. uri 20227 PONUDBA TEDNA: hišo za 65.000 DEM prodamo v okolici Kranja, menjamo tudi za stanovanje K 3 KERN KRANJ, d.o.o., Komenskega 7, 0221 353 20233 PONUDBA TEDNA: prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem ob prometni cesti Kranj - Preddvor, cena 75.000 DEM K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, d.o.o., 0221-353 PONUDBA TEDNA PARCELA 1200 m2, od tega 600 m2 zazidljive ostalo gozd, v Dupljah pri Kranju, prodamo za 50 000 DEM K 3 KERN Kranj, d.o.o , Komenskega 7, 0221-353 20236 PONUDBA TEDNA: več PARCEL v Tuhinjski dolini v višjem predelu, primerno za vikende K 3 KERN Kranj, d.o.o, Komenskega 7, 0221- 353 20236 PONUDBA TEDNA: nudimo najem cele hiše ali polovico hiše v Kranju K 3 KERN KRANJ, D.O.O., Komenskega 7, 0221 -353 20241 PONUDBA TEDNA: prodamo BRUNARICO pod Joštom za 60 000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 20244 PRODAMO: pri PODNARTU nadomestno gradnjo z dvema zazidljivima parcelama, skupaj 2.200 m2, parcelo z dokumentacijo 1.200 m2 v Radovljici, na Jezerskem 2 200 m2 In druge APRON O 331-292_20406 V KRANJU KUPIMO novo sodobno grajeno ali nedokončano hišo na večji parceli, tudi zamenjamo za večje stanovanje z doplačilom APRON O 331-366 10*01 PRIREDITVE Glasbo za ohcetl in zabave nudi trio Bonsaj. O 421-498 1943a URŠKA - več kot plesna šola na GORENJSKEM. VPIS in informacije na 041-581 19944 CvcC kol plc^ru lok V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. OD TORKA, 6. septembra, dalje VPISUJEMO nove PLESALCE. Tel.: 064/41-581 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 350.000 SIT za polovično ceno. 0622-317, zvečer 20167 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in tetefeJcsizaprawpos)cvnei8 SERVIS Z OfvGlNALNIU DEJ pooblaščeni zastopnik za slovenuo TELEFON TRSOVIMA. - SPRV1S Uprav« M: 064 222 868 tac. 084 222 867 LJUBLJANA tel/ton.: 061 1590 232 KRANJ. tat/tox.:064 222 160 Prodam CERTIFIKAT 900.000 SIT za 280.000-300 000 SIT. Jenšterle, Kidričeva ul. 19, Kranj, popoldan 20265 Nujno potrebujem 500.000,00 SIT posojila za dobo 6 mesecev Šifra: STANOVANJE 20393 RAZNO PRODAM BUKOVA in mešana DRVA prodam z dostavo na dom. 0696-042 20003/ Prodam PRIKOLICO za osebni avto, novo in reduktor z elektromotorjem. 0633-689 ?oo?8 Suha bukova DRVA, ugodno prodam. Bašelj 7, 045-526 200»» TV - video - hi-fi marmiiz SONY F»« nasonic UBL jamo KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 .ODPRTOOD».hD012.h IN OD 15 h DO 1» h OB SOBOTAH OD »h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 -pffT Prodam suha mešana DRVA 2800 SIT/m3 0 401-329 joj* BUKOVA DRVA prodam in dostavil 0061/714-909___t°J* Prodam KOTLA za žganjekuho 80 |n 100 I in PEČ Lutz št O O241 860 20281_____^ Lltoželezno kad 70x150 In tuš k*^ 75x90, prodam 0312-322 Takoj redno zaposlimo: 1. DELAVKO V RAČUNOVODSTVU Pogoj najmanj VI stopnja izobrazbe, zaželene večletne izkušnje. 2. DELAVCA V SKLADIŠČU Pogoj IV stopnja izobrazbe, šoferski izpit B kategori|e, delovni čas: 4 ure dnevno. 3. PRIPRAVNICO ZA OPRAVLJANJE DELOVNB PRAKSE (dve delovni mesti) Pogoj na|manj V stopnja izobrazbe Vaše ponudbe z osebnimi podatki in dokazili poftljlte v roku H» dni po objavi na naslov: Pro Commerce, p.p. 35, 64000 Kranj 6919 Tovarna obutve Peko Tržič objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za prodajo nezasedenih stanovanjskih prostorov 1. Enosobno stanovanje v Tržiču, Deteljica 11, v velikosti 40,65 m2. Leto izgradnje 1975. Druga objava. Izhodiščna cena stanovanja: 2.760.187,00 SIT. 2. Podstrešnih, mansardnih prostorov v stanovanjski hiši v Tržiču, Bistrica 9, velikosti 88,45 m2. Prostori so bili adaptirani za samske sobe. Izhodiščna cena prostorov: 2.475.025,00 SIT. 3. Stanovanjskega objekta v Tržiču, Prehod 4 a, velikosti 42,93 m2. Prostori so adaptirani za enosobno stanovanje. Izhodiščna cena objekta: 2.988.482,00 SIT. Kupec plača stroške vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo. Stanovanjske prostore bomo prodali najboljšemu ponudniku. Ponudbe zbira komisija za prodajo stanovanj v Tovarni obutve Peko v Tržiču, p.p. 90, v zaprtih ovojnicah z oznako "Ponudba za nakup stanovanja, objekt št.: ", v 8 dneh po objavi. Izbrani kupec mora po izbori v roku 7 dni skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh. Dodatne informaicje in ogled objektov je možno dogovoriti po tel. 53-260, pri referentu A. Hostniku. STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. O 325-815 14974 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA tudi na vašem domu. 846-369 1S400 Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0 329-886 1S476 "KOMBI PREVOZI TOVORA, SELITVE, VLEKA!" 0422-434 in 0609/ 616-860 19110 Nudim nego, pedikuro, masažo, razgibavanje in ostale manjše zdravstvene usluge starejšim ljudem. Šifra: MEDICINSKI TEHNIK 19553 Parketarske in slikopleskarske storitve, izdelava demit fasad. 0324-943, po 19. uri 19713 Ugodno! Vgradnja teleteksta Gorenje na vasem domu 8900 SIT. 0331-199 20199 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 20200 Izdelujem avtoprikolice po naročilu, ta 421-576 20221 SERVISIRAM električna ročna orodja, bojlerje Tiki...046-509 20249 SERVIS IN MONTAŽA pralni, pomivalni stroji, električni bojlerji. 0632- 002 20260 Poslom miESČimn NEMŠĆM vseh stopenj tel: 064/22W3 Prodam OTROŠKI POGRAD in akumulatorske izvijče Black & Decker. 0 218-929_20396 Prodam moško GORSKO KOLO in razvijalno dozo. Koroška 65, Kranj ŠPORT Prodam DESKE smrekove 3" in J^astove 5-6", parket hrastov in bukov in certifikate, vse zelo ugod-2^JP741-606, ves dan 20099 ^RAČNO PUŠKO in električno ^GO aligator, ugodno prodam. *3?6-574__20115 3n£°dam lesen® SODOVE za mošt S?Pl Trstenik 15, Golnik 20135 k!*rodam suha mešana DRVA in na 5 prestav 0224-542 20139 Prodam suha bukova DRVA 0682- ■------ 20149 J^dam 8 m suhih BUKOVIH DRV *422-808 ,o,79 BRAZDA d.o.o. '* Poljščice pri Podnartu tel.:70-225 Odkupujemo hlodovino in celulozni les, smreke, oukve, jesena in javorja. PREV7EMAM0LESNA pANJU V VEČJIH KOLIČINAH. rno*LPersbuscn PEC " Štedilnik In darT°Jfe° KOLO "O0^0 P"5" —4o b92 207*6 rodam suha DRVA (javor, jesen) ^5^741, zvečer_20293 ;io?nV/\me,rska in DESKr /a opaž prodam 064-114 20302 ^fin**8™ 7 101 Mediteran, letnik ?a c,9na po dogovoru In ZAJCE joj/akol aH nadaljno ro|o »421-820 pE<*dam ,i,0*8l«'no trajnožarečo r>ri^..kuPP«rsbusch. Šuceva 9, S!!**«** _20360 ^Odam HRASTOVO KAD 700 I In *11,;JI /.1 nam.ik,i.i|i, UMI 4H<) 'onsl?8"1 mei,,na drva, rabljen be-8tr8*nik in macesnovo mizo. ___ 20354 |P£*»m »tiri KOI TKTORjr IMR 300 "co ■L'ii2OVO ,n rablr»no avtoprtko-^^"■46-022 .d iv, r^lam in dostavim DRVA (metrska, t V'"''" „, i,,m6|nj hraitov 0 325 488 203«. Prodam nove elanove SMUČI MBX 14, 198 cm In Elan Prominence, 190 cm, za 40 % ceneje. 0 734-054 od 20. do 21. ure 20092 Prodam dva tekmovalna LOKA in vso opremo. Novak Drago, Olševek 36 b, Preddvor 20168 JADRALNO PADALO CX in sedež, prodam za 1.100 DEM. 0 43-293 20217 Prodam DRSALKE št. 43. 0738- 84 7 20229 STAN. OPREMA Prodam OPREMO za dneveno sobo: omare, mizo, kavč In dva fotelja. 0 49-470 19922 Zelo ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. 047-692 20111 Ugodno prodam kavč, otroško sobo, joglje, enojno posteljo In druge elemente 0 331-191 20219 Dnevno sobo. lepo ohranjeno, ugodno prodam 0214-198, po 15. url 20246 Prodam volnen TEPIH 3 x 4 m kot nov 0324-692 20262 Prodam posteljo 1.90x0 90 malo rabljeno in POGRAD 1.90 x0.90 nov 0 241-472 20270 Prodam obnovljen KAVČ 0326- 830 20273 Ugodno prodam pet delno OMARO In dve leti staro francosko POSTELJO 2,00x1,60 m 0421-644 20337 Ugodno prodam novo PEČ kamin Alptherm na drva 048-033 20352 MIZO okroglo, raztegljivo v ovalno, bole barve, premera 115 cm, prodam. 0224-594 20147 Prodam rabljeno SPALNICO, zakonsko posteljo 0310-836 20196 Registrirana d.o.o. opravlja knjigovodske, za računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 323-909 ČISTILNI SERVIS METOD - vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaz talnih oblog ali premaz marmorja. 0326-325 19602 Izdelujem snegolovilce za vse vrste streh. 0324-468 19915 VODOVODNE INSTALACIJE NA NOVI HIŠI, kot tudi manjša popravila in predelave, vam naredimo z obrtniško kvaliteto in solidno ceno ter garancijo. Delamo po celi Sloveniji. 0218-427 19993 ALU žaluzije, rolete, lamelne zavese in polkna - dobavljamo, montiramo, kvalitetno in poceni. LEKERO, 043- 345 20033 Vodovodne storitve, napeljava Inštalacij in popravilo! 0633-382 20061 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. 0215-211 20086 Sprejmemo vsa ZIDARSKA dela in EASADE. 043-369 20103 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0621-443, po 19. uri 20109 Diplomske in druge tekste, vnos podatkov, nalepke - izpis, računalniška obdelava. 0631-522 20112 Montaža novih gorilcev in avtomatike za ogrevanje stanovanjskih objektov 0327-319 20114 Nudim pomoč starejšim, osamljenim osebam, dvakrat tedensko, šifra: ŠKOFJA LOKA 20143 Mizarstvo vam Izdela stopnice po naročilu. 0241-723 20175 Popravila in servisiranje vrtnih kosilnici Hudobivnlk Kokrlca, c, na Rupo 20, 0214-433 20186 Uglašujem klavirje in pianine. 0861- 706 20308 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi I žaluzije, rolete in lamelne zavese 0 in fax: 061/342-646, ali 061/342-703 20201 SERVIS gospodinjskih aparatov, previjanje elektromotorjev, rotorjev električnega orodja. Bremec, 0323-118 20206 VlLA\/ICTORIA C. svobode 27/A, ^ Blcd.tel./fax:064/77 344 MLADOPOROČENCI! Pomagamo vam, da vam ta prelomni dan ostane v najlepšem spominu 1 V zelenem ambijentu vam v stilski restavraciji organiziramo poročna kosila do 70 oseb. Pokličite nas I OGS SERVIS - popravilo pralnih, šivalnih, pomivalnih strojev, štedilnikov. 0211-140 20274 OGS SERVIS - zavedamo se, da je najboljša reklama kvalitetna storitev. 0211-140 20275 SERVIS elek. orodja Black in Decker, Iskra. Kodrič, Zg. besnica 36, 0403-153 20310 SERVIS in obnova, vseh pralnih strojev na vašem domu. 0329-102 20317 VEDEŽUJEM na kavo, karte in slike. 053-343 20367 S kombijem opravljam prevoze blaga do 900 kg. Ugodno. 0 55-533 ali 53-033 20392 POPRAVLJAM stare kmečke peči. 0 85-139 20394 Pozdravim z bioenergijo. 0 51-521 STANOVANJA Prodam 1-sobno STANOVANJE v Kranju, v pritličju. 0327-852, zvečer 20043_ Iščem 1-sobno STANOVANJE v Kranju. 0331-792 20064 Prodam ENOSOBNO STANOVANJE v Radovljici. 052-277 20079 Ženski oddamo SOBO s sanitarijami, telefonom in možnostjo kuhanja. Smledniška 35, 2 vhod 20083 Najemem stanovanje, opremljeno, s telefonom do 300 DEM mesečno. 0738-941 20127 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE v prvem nadstropju za podobno v pritličju. 0323-669 20132 V Bistrici pri Tržiču prodam manjšo GARSONJERO vseljivo takoj. 0242-108 20202 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV ORAFIKA NA EKRANU (II JEZIKOV) NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID RADIJSKI PROGRAMI. O H KO K. I Z MONTAŽO SAMO 569 DEM * SISTEMI ZA VEČ STRANK * * VRTLJIVI SISTEMI * SAT-VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEŠIČ 125 TEL.:064 633-425 PONUDBA TEDNA: prodamo več 3 sobnih stanovanj v Kranju. K 3 KERN KRANJ, kOMENSKEGA 7, 0221- 353 20231 PONUDBA TEDNA: večje STANOVANJE v I. nadstropju v starem delu mesta, primerno za mirno poslovno dejavnost ali trgovino. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 20232 PONUDBA TEDNA: sobe za študente aH samce v Kranju, Šenčurju, Lescah ali Ljubljani. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 20242 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 1 sobnega stanovanja v Škofji Loki, K 3 KERN KRANJ, D.O.O, Komenskega 7, 0221-353 20243 Oddam sobo samskemu moškemu ali dvama študentoma. 0310-601 20294 Prodamo 2-sobno STANOVANJE v izmeri 49,80 m2 v Frankovem naselju 74 v Škofji Loki JELOVICA, Kidričeva 58, Škofja Loka, 0631-241, Int. 237 20360 V pizzerijo In nočni bar "V GOZDU" včlrče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do4. ure zjutraj! Oddam sobo dvem dekletom -študentki ni pa pogoj Prosen, Luz-narjeva 16, Kranj, 0212-618 2036t V Kranju Planina III, prodam 2,5 sobno STANOVANJE 75 m2 447 329- 20370 V KRANJU takoj NAJAMEMO stanovanja in hiše. PRIPRAVIMO POGODBO. Provizijo plača najemnik. APRON. 0 331-366 20403 V TRŽIČU PRODAMO 1-sobno komfortno stanovanje in KUPIMO starejše klasično dvo do trisobno stan. APRON. 0 331-292 204O4 V najem oddamo opremljeno hišo brez CK pri Kranju In pri CERKLJAH z gospodarskim poslopjem. APRON 0 331-366 20406 STANOVANJE in garsonjero v Kranju zamenjam za hišo. šifra ZAMENJAVA 20406 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. 0692-194 19207 Prodam vlečno KLJUKO za hrošča. 045-324 20053 TOVORNO PRIKOLICO poceni prodam. 0331-476 20123 PRTLJAŽNIK za FIAT 750 in celoletne nove GUME, prodam. 0312- 32 2 20287 Prodam desna prednja vrata R 5 CAMPUS. 0733-185 20292 Poceni prodam PRIKOLICO za os. avto. Mavčiče 67 A 20309 Prodam PRIKOLICO s cerado dim. 3200x1900x1700. 0218-243 20341 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 17533 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 17535 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. 049-442 19155 Ugodno prodam dobro ohranjenega HROŠČA VW 1200, letnik 1971, cena po dogovoru. 0 45-173 20095 Prodam Z 750 GTL 55 letnik 1986, dobro vzdrževano, cena po dogovoru. 0 326-893 20096 Prodam odlično ohranjen GOLF s paket, letnik 3/1985. 0 45-532 20097 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1986. 0712-338 20057 Prodam dobro ohranjeno ALFO ROMEO, letnik 1986. 041-662 20060 GOLF diesel, letnik 1985, S PAKET, dobro ohranjen, prodam. 0215-540 20071 Prodam MARUTIJA, letnik 1993. Škofic, Oretnikova pot 2, 0216-780 20072 Prodam karambolirano MAZDO 323 Hatcback, letnik 1993. 0622-581 20074 Prodam Z 750, letnik 1983, dobro ohranjen. Moše 13, Smlednik 20075 Prodam ALFO 33, letnik 11/90, cena po dogovoru. 0401-183 20077 Prodam z 101 Mediteran, celo ali po delih, za 500 DEM. 0741-067 20078 GOLF, letnik 1980, prodam. 048- 617 20084 Prodam FIAT UNO DS, 1929 kubi-kov, zelo dobro ohranjen, 60.000 km, letnik 1990, registriran do 27.8.1995. 0061/611-132 20088 Prodam JUGO 45, letnik 10/1985, dobro ohranjen, dodatna oprema. 048-639 20090 PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. 0217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-65919269 Prodam bel OPEL KADETT 1.3 GL, 11/86 limuzina, 130.000 km, cena 8200 DEM. 0802-691 19945 Prodam R ESPACE 2000 GTS, letnik 12/89, 109.000 km, registriran do 5/ 95. 0632-330 19996 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, Radovljica Telefon: 715-265 vpisuje v: višjo upravno šolo, prilagojeni program strojni tehnik in elektrotehnik, program gostinska dela (kuhar in natakar), osnovno šolo za odrasle in mladostnike, usposabljanje za računovodjo, usposabljanje za poslovnega tajnika, tečaj knjigovodstva za majhna podjetja, tečaj šivanja, slikanje na tekstil, steklo, tečaje tujih jezikov za odrasle, tečaje slovenščine, študijske krožke, usposabljanje za življenjsko jspešnost. Prijave sprejemajo do 15. 9. 1994. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE KRAJEVNA SKUPNOST DAVČA razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE ŠKOFJA LOKA Pogoji: Za direktorja Stanovanjskega sklada je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima najmanj višješolsko izobrazbo - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju poslovodnih funkcij, če ima visokošolsko izobrazbo oziroma najmanj deset let delovnih izkušenj, če ima višješolsko izobrazbo - da ima sposobnost vodenja in organiziranja na področju poslovodnih funkcij IŠČEMO ustvarjalnega in prodornega sodelavca, ki bo uspeš-no dosegel načrtovane programe in znal uskladiti interese občine in dejavnosti. NUDIMO zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. Mandat direktorja traja dve leti in je po preteku mandata lahko ponovno imenovan. Poskusno delo traja tri mesece. Vse, ki vas tako delo zanima, se oglasite oz. pismeno prijavite. Prijava naj bo v zaprti kuverti s pripisom NE ODPIRAJ, RAZPIS ZA DIREKTORJA, v 15 dneh po objavi na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, škofja Loka. Dodatne informacije dobite pri g. Mihu Bizjak, tel. št. 621-969 JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za obnovo cest: "Tuškov grič - Lovričk, h "Krulcu" in nasutje lokalne ceste pred asfaltiranjem "Podmejačev klanec - Tuškov grič". Dokumentacija razpisnih del je na razpolago pri g. Mihu Bizjaku tel. 621-969 ali pri g. Alojzu Jelene tel. 696-000. Orientacijska vrednost znaša 4.000.000 SIT. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega glede na razpoložljiva finančna sredstva. Ponudba se lahko odda tudi za posamezen objekt. Plačilni pogoj: Cena fiksna ob nakazilu 50 % pogodbene vrednosti, ko bodo dejansko opravljena, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. Roki izvedbe: do 15. 10. 1994. Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 30 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R+r). Ponudbo na javni razpis predložite na domačijo "ČUMER", Davča 19, Železniki do 15. 09. 1994 do 12. ure, ko bo odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za obnovo cest v KS DAVČA". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena in strokovna usposobljenost izvajalca in rok izvedbe. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o., Predilniška cesta 16, Tržič razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTORJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Od kandidatov pričakujemo: - visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri - poznavanje finančno-računovodskega poslovanja - samostojnost in strokovnost pri delu - nekaj let delovnih izkušenj na finančno- računovodskem področju Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, z mandatno dobo 4 let. Poskusno delo bo določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 15 dni po objavi na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Predilniška cesta 16, 64290 Tržič. Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Prodam ALFO 33 1.3 S, letnik 1986, registriran celo leto. 0733-585 20101 Prodam 126 P, letnik 1980, reg. do 8/ 95 in MOTOR z menjalnikom za 126 P 070-127 20104 Prodam OPEL KADETT 1.3 S limuzino, letnik 1987, cena 10.600 DEM. 0422-779 20105 Prodam ALFO ROMEO 33 1.3 F, letnik 1987. 0736-744 20110 Prodam FORD ESCORT XR 3 I, letnik 1989, cena 12500 DEM. Kunčič, Begunje 10 20120 Prodam TOYOTO STARLET 1,3 s katalizatorjem, antracit metalne barve, pet vrat, letnik 90/8, lepo ohranjen, z radiom in zvodniki, cena 12500 078-908 2012« 126 P, letnik 1980, registriran do 12/ 94, poceni prodam. 0326-142 20131 Prodam R 5, letnik 1993. 20133 166-970 GOLF diesel 1990, metalik z dodatno opremo, prodam. V račun vzamem Kadetta. 0224-594 2014« Prodam lepo ohranjen JUGO 45 AX, letnik 1987 043-526 2014« R 19 RT, letnik 11/92, 17000 km, metalno modrav, vse opcije, prodam. 066-010 201S0 Prodam R 18 TLJ, letnik 1985 november. 0736-306 201M GOLF, letnik 1978, reg. do septembra 95, dobro ohranjen 0324-813 20162 Prodam OPEL KADETT 1.8 S. letnik 1987, sive metalne barve, cena po dogovoru. 0421-488 20171 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1993 avgust, registriran celo leto, kasko zavarovan ali menjam za R 4 GTL. 0691-271, Peternelj 20174 Prodam FIAT TIPO 1.4, registriran do avgusta 95, prevoženih 27000 km. 076-468 20161 Prodam Z 101, letnik 1986, reg do 25.6 95, za 1600 DEM 053-678 20162 Zastavo 750. starejši letnik, poceni prodam. 0332-101 201*4 Prodam osebni avto HYUNDAI MOPED BT 50, avtoprlkolico. 0332-007 20165 MITSUBISHI PAYERO kabrio in Z 101 POLY. prodam 058-174 20190 KADETT solza, letnik 1985, registriran do junija, 5 v, r p, bele barve, diesel, cena 7900 DEM 0326-094 20192 Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1962 v dobrem stanju, registracija maj 95 Lapan, Begunjska 8, Kranj 20197 Prodam PEUGEOT 205 GR, lepo ohranjen 0 48-241 20209 Prodam GOLF letnik 1980, registracija joravkar potekla 0 310-108 YUGO 45 letnik 1988, rdeč, garažir-an, prvi lastnik, prodam. 0 325-942 2021J Prodam GOLF 13 letnik 1986, reg do 2/1995 0 224-507 20215 Prodam GOLF diesel letnik 1983, reg do 11/1994, belea barve aH menjam za 126 P, z doplačilom. Prodam 126 P letnik 1979, reg celo leto, za 500 DEM 0 57-011 20219 R 19 I6 V letnik 1993 s klimo napravo, CLIO 14 RT letnik 1993, ŠKODA FAVORIT 136 L letnik 1990, YUGO 55 letnik 1988, Z 101 letnik 1990, YUGO 55 letnik 1985, SEAT IBIZA 15 letnik 1985 in FICOTA za rezervne dele, prodamo Možnost kredita m možnost staro za staro 0 325-981 20216 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, registriran do avgusta 95. 041-348, popoldan 20220 Prodam rabljeno KUHINJO z napo in vgrajenim štedilnikom, dolžine 3 m. 045-134 20230 PARKIRANJE RA GLOBUSU V KRANJU - VES DAN }J£ AVTO V SENCI Prodam R 4 GTL, letnik 1983, za 1000 DEM in VW, letnik 1974, neregistriran, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Avtoodpad, Sp. Lan-covo 50, Radovljica 20245 Prodam 5 4 GTL, letnik 1981, reg. do 1.9.95.0212-134 20247 Prodam Z 101 Skala, letnik 1989 ali menjam z doplačilom. 0328-137 R 4, letnik 1992, 38000 km, registriran, cena 7500 DEM. 0733-745 202SO Prodam VW HROŠČ, letnik 1976, premična streha, 1500 DEM, reg. do aprila 95. 0328-642 20251 R 4 TL. letnik 1977, vozen, še registriran, cena 500 DEM 083-389 20755 Kupim JUGO, letnik 90-91, nekar-amboliran, prvi lastnik. 043-114 20290 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg do 3/95. 0632-854, popoldan 20297 Prodam VW PASSAT CL, letnik 83, katalizator. 0725-802 20305 CITROEN BX 16 TZS, siva met. barva, izredno ohranjen, star 4 leta, prodam. 0213-813, popoldan 20323 GOLF JXD, letnik 1990, bele barve, 3 v. prodam za 13500 DEM. 0331-852, dopoldan 20327 C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA FIESTA, ESC0RD, M0NDE0 MODELI 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBAd.o.o.,STRUŽEV04, KRANJ, Tel.: 064/211-090 (£udj) Auto - Krainer Vdlkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 AVTOSERVIS HYUNDAI JAVORNIK - Jesenice prodaja rabljenih in novih vozil, staro za novo, kredit. 083-389 20256 ALFA 33 KARAVAN, letnik 1985 4x4 elek. stekla, central, zaklepanje, motor obnovljen, ugodna cena. 083-389 20257 R 5 G L original francoski, ohranjen, letnik 1987, prodam. 0324-69220261 R 5 rdeč, 5 vrat, ugodno prodam MEPAX, d.o.o., 0323-298 20263 Odkup - prodaja rabljenih vozli. 0323-298 20264 Prodam JUGO, letnik 1987 0325- 981 20260 Prodam osebni avto CITROEN AX FIRST, letnik oktober 92. Perčič, Babni vrt 2A, 046-224 20262 VW KOMBI, letnik 1973, registriran do 8/95, prodam. 0242-232 202*9 Prodam AX 1.4 RD, letnik 1989. 80 000 km, bele barve, ohranjen, reg. do 3/95, cena 8800 DEM. 052-136 20329 Prodam LADO SAMARO 1300, letnik 1987, rdeče barve, reg. do 25/3 95 082-128 Jesenice 20330 Prodam LADO 1600, letnik 1978 november, cena 800 DEM 0328- 071 20338 Prodam ALFO 1.3 S, letnik 1988 0801-565 20339 Prodam GOLF deisel. letnik 1986. cena po dogovoru 0326-418 20342 Prodam Z 101, letnik 8/91, dobro ohranjen. 0715-027 20347 Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1.8 16 V Ghia, letnik 1992. 0633- 481 20348 GOLF JXD, letnik 1988, metalno sive barve, GOLF JXB, letnik 1989, model 90, prodamo. ODKUP, PRODJA in PREPIS vozil! MINEX TRADE, d.o.o., 0212-073 20349 Prodam vlečno KLJUKO za Z 101 in FIČOTA, ugodno. Šuceva 9, Prims-kovo Kranj 20351 Prodam FIAT 126 P, letnik 85, reg. do 4/95. 043-489 20355 Prodam HONDO 1.3, letnik 1992, nov model, prvi lastnik. 0241-549 20358 Prodam ohranjen R 4, letnik 1989, rdeče barve. 0214-439 dopoldan 20361 Prodam AX 11 TRS, letnik 1990, lepo ohranjen. 0403-144 20365 Prodam Z 101, letnik 1986. Rihtar-šič, Bobovek 3, Kranj, ogled v nedeljo 20371 CITROEN GS PALAČE, letnik 1979, reg. do 4/95, ugodno prodam. 0324-122 20375 Prodam BMW, letnik 1986, z dodatno opremo + 4 nove GUME, reg. do //95. 0725-604, po 20. uri 20378 GOLF JGL, letnik 1981, bel, kot nov, reg. do 5/95, prodam za 4400 DEM. 0733-038 20379 Prodam R 5, letnik 1991, 3 vrata, 49500 km. 0714-302 20383 Prodam Z 750, letnik 1979 68000 km, ugodno. 0621-151 20364 Prodam VOLVO 340 GL, letnik 1986. 0403-242 20387 ŠKODA FAVORIT letnik 12/1992, reg. do 2/1995, prodam. 0 328-203 MM Prodam OPEL KADETT 1.3 solza, letnik 1988, dobro ohranjen, cena ugodna. 0 332-289 203*6 Prodam VW HROŠČ 1200 letnik 1976, cena po dogovoru. w 32t>-84« 20401 Prodam ŠKODA PICK UP 135 L, letnik 1992. 0 325-981 20402 Prodam GOLF JXD letnik 1989, izredno lepo ohranjen. 0 312-255 Prodam GOLF CL 1.8 B letnik 1990, lepo ohranjen. 0 312-255 20413 Prodam OPEL KADETT 1.4 I letnik 1991, kovinska barva. 0 312-255 20414 Prodam TIPO 1.4 letnik 1991, izredno lepo ohranjen. 0 312-255 20415 Prodam YUGO SKALA letnik 1990 0 212-057 20416 ZAPOSLITVE Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom. 0 312-019 19064 Gostilna v Kranju zaposli natakarico In kuharja, šifra: SEPTEMBER 19579 Prijazno TRGOVKO redno zaposlimo v živilski trgovini v Škofji Loki. 0633-152, 623-090 19657 Natakarico, natakarja ali pripravnika, zaposlimo. 047-830 19972 Don Dona s Podjetje DONDONATS. d.o.o.. Škojja Loka zaposli 2 delavki v proizvodnji peciva, na delovno mesto OKRAŠEVALKA. Delovne izkušnje so zaželene. Vsi zainteresirani naj pokličejo po tel 064/632 660. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA OBRATA NIZKE GRADNJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja šola gradbene smeri - nizke gradnje - 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za določen čas, dobo enega leta z enomesečnim poskusnim delom možnost podaljšanja. Kandidati morajo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, C. Staneta Žagarja 53, 64000 Kranj. Odličen zaslužek vam nudo DZS za vse, ki ste pripravljeni delati na terenu, zagotovljeno uvajanje in možnost redne zaposlitve 0 59-041 19965 Posebna prodajna enota pri MK nudi izredno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo nI odveč 0632 330, 56-105 19996_ Za dobo enega leta zaposlim blagajničarko, lahko pripravnico (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 0213-441, zvečer 20015___ iščf MO DFlAVCr elektroinstala-ter, elektrotehnik, telefonist ter delavca za delo na električnem ročnem orodju 0718 077, 714-957 20055 7aposllmo prodajalca - šoferja, prednost imajo kandidati s C kater gorijo Zahtevamo aktivno /nan|e slovenskega jezika VIPI, d.o.o, Brez|e /6 D, Bre/|e 200»* Zaposlim ZIDARJA m PF KA delav ca. 0324 583 Mtl Zaposlimo prijazno dekle v okrepčevalnici. 0422-082, popoldan 20108 Iščemo organizatorje skupin in zastopnike za prodajo tekstila. 0621-670 20145 Zaposlimo simpatično dekle v KAVA BARU. 045-360 20161 Iščem KROVCA za prekrivanje strehe. 0331-376 20165 Zaposlim KV MIZARJA. 0241-642 20166 D.Z.S. LJUBLJANA redno ali honorarno zaposli pet (5) zastopnikov za promocijo šolskih pripomočkov. Prijave lahko oddate v ponedeljek, 12. septembra 1994, od 15. do 16. ure v restavraciji Park v Kranju (posebna soba 20194 Zaposlimo dekle za delo v strežbi. 0217-582 20198 Iščem trgovko za delo v živilski trgovini. 046-431 ali 58-221 20203 Redno ali honorarno zaposlimo potnike za terensko delo. 0215-041, zvečer 20204 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, pogoj pasivno znanje enega tujega jezika. Praksa zaželjena, ni pa obvezna. Starost do 30 let, prednost imajo kandidati iz okolice Jesenic. 0 861-312 20210 Renomirano slovensko podjetje vam nudi delo in strokovno pomoč. Šifra: USPEH 20211 Zaposlimo AVTOLIČARJA za nedoločen čas. AVTOSERVIS KERŽAN, Preddvor 3, 045-043 20254 Pogodbeno zaposlimo simpatično dekle za strežbo v lokalu. Prednost imajo z izkušnjami. 041 -233 20268 PODJETNIKI, OBRTNIKI, KOMERCIALISTI! Nudimo vam poslovno sodelovanje kot glavno ali spremno dejavnost. Področje občine Jesenice in Radovljice. Informacije na «064/ 81-733 20271 19 letni dijak iz škofje Loke išče vsakršno delo razen akviziterstva. 0633-720 Miloš, po 19. uri 20299 Za specialni otroški program redno ali honorarno zaposlimo POTNIKA-ČOali VODJO SKUPINE. Nudimo: samostojno,kreativno delo in stimulativno plačilo. Informacije po tel.: 064/620-000 Zainteresirani za delo in dober zaslužek. Javite se! 0871-185 20303 Zaposlimo NATAKARICO 0741- 708 20307 Nudimo delo In lep zaslužek osebam z lastnim prevozom do dela z ljudmi 056 088, petek, sobota, nedelja od 9. do 13 ure 2032* Iščemo simpatično dekle za honorarno delo v gostinskem lokalu v škofji Loki. 0620-764 20334 Sprejmem delo na dom 20346 f46 036 Izziv samo za najboljše! Dvomesečna promocija šolskih pripomočkov (zgodovina), komunikacije, ravnatelj-pedagog 050-702 20366 Za delo v ekskluzivni bonbonieri in kofetariji zaposlim DVE PRODAJALKI 7 znanjem aranžiranje daril šifra BONBONIERA AVTOSERVIS PAULUS Partizanska c. 23 Škofja Loka, tel.:631-260 ZAPOSLIMO PRODAJALCA VOZI L Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo s telefonsko številko, kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj v roku 8 dni po objavi. ZIDAR sprejme vsa zidarska dela, večja in manjša dela, popravljam tudi dimnike. 0312-368 20373 Sodelavci Mladinske knjige vabimo k sodelovanju, ki jih zanima atraktivno delo na terenu in visok zaslužek. Možna tudi redna zaposlitev. 0218- 402 20374 Takoj zaposlimo PRIPRAVNICO - KA ekonomske smeri, z veseljem do dela z računalnikom in urejanja dokumentacije na področju telekomunikacij. Pismene ponudbe na Elektronika Kranjc, Štirnova 8, Kranj, 0 241-112 20388 Honorarno zaposlimo pripravno žensko za čiščenje gostinskega lokala na Bledu. 15 dni na mesec. 0 741-458 od 6. do 9. ure 20410 ŽIVALI Prodam dva PUJSKA, stara 9 tednov. Podbrezje 79, 070-32120080 Prodam 5 ZAJCEV. Rakovec, Javor-nik 3, 0311-665 20100 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE, tetovirane, cepljene, stare 10 tednov, eden dolgodlak. 0422-024_20102 Prodam JALOVO KRAVO ali menjam in prodam HLEVSKI GNOJ. 046- 212 20137 Prodam 100 kg težkega BIKCA simentalca. 0738-030 20141 Prodam dva plemenska OVNA. 0061/627-815 20153 Prodam čistokrvne samičke ROT-VVAILER, stare 11 tednov, cepljene. 053-600 20155 Kilogramske BELE PIŠČANCE za dopitanje po 260 kos in KOKOŠI pred nesnostjo, prodajamo. Perutnlnarstvo, Moste 99 pri Komendi, ^eL:061/841-471 Kupim do 10 dni starega TELIČKA simentalca 045-736 2016* Prodam KOZJE MtEKO in KOZO mlekarico 0741-370 2017* BIKCA simentalca 8 tednov za rejo, prodam 0401-317 701*0 Prodam BIKCA simentalca 0421- 58 0 2027* Samoied čistokrvno PSIČKO brez rodovnika, staro skoraj 4 meseca, prodam 0310-063 202*3 Prodam ODOJKT /a /akol aH nadaljno rejo 0874-364 202*1 Prodam 8 mesecev brejo TELICO aH mlado KRAVO s teletom Utik 10, Vodice 707»* SIMFNTAl CA za rejo do 70 kg, kupim 0061/611-527, zvečer 20300 Prodam ??0 kg težko TFIIČKO simentalko Pivka 27, Naklo 20301 Prodam KRAVO fn/ijko m TELICO V 8 mesecu brejostl. 0681-077 20312 Prodam trimesečno SRNASTO KOZO 0401 354_?o^i Prodam PAPIGE skobčevke i" nimfe. 0422-415_2031» Prodam KOBIIO, staro 4 leta ^ TELICO Velesovska 2. Šenčur 2032» Prodam mlado KRAVO brejo 9 mesecev in 4 PRAŠIČE po 100 kg Zalog 17, Cerklje Mig PUDELJČKA, starega 2 mesec«. prodam 0401-141_*Jj*| Kupim BIKCA simentalca. starefl* do 14 dni 0061/613-025 203" KO UGASNE ŽIVLJENJE KRISTAN, d.o.o. Gorenjska pogrebna druiba TEL.:064l733-365 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSČ POTREBNO NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALI OSEBNO 24 UR NA DAN . -,--~aOW ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mami in stare mame BETKE KOŽELJ - MIHELIČ se iskreno zahvaljujemo g. dr. Podlesniku iz ZD Radovljica, osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice, posebej dr. Dražiču in dr. Resmanu za lajšanja m skrb v njenih zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v prezgodnji grob, darovali cvetje in za vse izraze sožalja. Zahvala g. duhovniku za lepo opravljen obred ob slovesu. Hvala pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Radovljica, september 1994 ZAHVALA O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu! Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, tašče in sestre KATARINE POTOČNIK roj. Florjančič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazih sožalje, v slovo darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala njenemu zdravniku dr. Zrimšku, g. kaplanu za pogrebni obred in sv. mašo, škofjeloškemu oktetu za ubrano petje, njenim sostanovalcem in ZB za pozornost. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 7. septembra 1994 V SPOMIN Kdor iivi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. 5. septembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustila JELKA FLANDER Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in ki ste jo imeli radi. Knape, Studeno, Železniki, Bukovščica, 5. septembra 1994 < I •9 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in ljubljenega moža, ata, dedija in pradedija VINKA JENKA zidarja v pokoju sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz podjetij: Tehnik, Merkur, Mercator, KOGP, Bandag, Živila in Iskra za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala dr. Jerajcvi, g. župniku Grebencu in g. župniku Brglezu ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem šc enkrat iskrena zahvala. vsi njegovi Stražiščc, avgust 1994 ZAHVALA Ob nenadni, mnogo prezgodnji smrti dragega sina in brata FRANCIJA ŠTIRNA roj. 1950 sc iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, podarili cvetje in sveče. Posebno zahvalo sva dolžni izreči AMD Šenčur in gasilcem i/. Srednje vasi in Šenčurja. Zahvala gre sošolcem ter delavcem Iskre RRO za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Hvala lepa gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Navčck. Na koncu pa sc zahvaljujeva vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Mama in sestra ZAHVALA V ponedeljek, 29. avgusta, smo se za vedno poslovili od naše mame, stare mame, tete, tašče, prababice in svakinje ALOJZIJE PFAJFAR iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki so z nami sočustvovali, podarili cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Kališ, dr. Možganu, dr. Habjanu iz ZD Železniki in dr. Jelencu iz Gastro klinike v Ljubljani, ki so ji v težkih dneh lajšali bolečine. Prav lepo se zahvaljujemo tudi gospodu župniku iz Selc za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kališe, Železniki, Kranj, 5. septembra 1994 V SPOMIN Če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. 13. septembra do minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KAVAR Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. VSI NJENI Čadovlje, 13. septembra 1994 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage mamice in žene MOJCE JURKOVIČ iz Dobrega polja 9 A, medicinske sestre v pokoju sc iskreno zahvaljujeva sosedom Artelj, Baloh, Burgar in Kening, ki so nama v težkih trenutkih stali ob strani in nama nesebično pomagali ter izrekli sožalje. Zahvaljujeva se tudi krajanom za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Pirihovi in osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje, g. župniku za obred in mašo, ter krajanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI MOŽ MARJAN IN SIN ANDRAŽ ZAHVALA Ob prerani smrti dragega brata, bratranca in strica MIHA PODJEDA i Visokoga se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, izrekli so/.iljc tri ga nospiemili na njegovi zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo družini Bizjak za vsestransko pomoč med dolgotrajno boleznijo, gospodu župniku in podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, gasilcem za spremstvo in poslovilne besede. 1 Ivala vsem. žalujoči vsi NJEGOVI Visoko, Sp. H« snu n, Kranj, Rakovica, Srednja vas, 27. uvgusta 1W4 V SPOMIN Jenjale so bolečine, ki jih trnje obudi, rana v srcu pa ne mine, vedno huje krvavi. (S. Jenko) 9. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC ZORMAN p.d. španov ata iz Pr. Police Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in postojite na njegovem grobu, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Ratečani so po Planici izobesili napise: Srečna družina: Strgarjevi z Gorjuš /w 9 ¥ * 1 %LL orecna aruzina: dirgarjevi z i. "Janez - pazi na LO ZetOVO glavo!" Angele imajo srečo Rateče, 8. septembra - Pred časom so jezni in ogorčeni Ratečani razobesili v dolini Planice velike napise: "Lojze -nezaželen! Janez - pazi na Lojzetovo glavo!" in podobno. Pravijo, da bodo šli do konca: v skrajnem primeru bodo preprečili svetovno prvenstvo, ki bo 21. decembra v Planici. Med prvimi agrarnimi skupnostmi v jeseniški občini je agrarna skupnost Rateče po denacionalizaciji takoj dobila nazaj svoja zemljišča. Agrarna skupnost Rateče, ki združuje 103 lastnike zemljišč, je bila namreč ena redkih v Sloveniji, če ne edina, ki je po nacionalizaciji še naprej delovala po svojih, stoletje starih pravilih, saj imajo kmetje precej zemljišč tudi na italijanski strani. Ko so so lastniki zemljišč dobili odločbe o vrnjeni zemlji, so takoj tudi sklenili, da del zemljišč, na katerih so planiški objekti, izteki, parkirišča in drugi, oddajo v upravljanje domačemu Športnemu društvu Planica. Planiški komite so že leta 1991 povabili na razgovore, a člani komiteja nikoli niso imeli pravega časa. Kmetje in krajani Rateč pa so že nekaj časa izredno nezadovoljni prav s Planiškim komitejem, saj se čutijo odrinjene z lastnega območja: Planice. Zdaj, ko se je lastnina vrnila pravim lastnikom, Ratečani nič več ne dovolijo, da bi kdorkoli brez njihovega pristanka zemljo za take ali drugačne namene uporabljal. Ali kakorkoli širil svojo dejavnost, kot se na tuja zemljišča širi pri domu Ilirija. In če ne bo s Planiškim komitejem skupnega dogovora, bodo šli do konca: preprečili bodo svetovni pokal decembra v Planici. Da so zares odločeni, so pokazali že pred nedavnim, ko so se v Planici pojavili napisi, da je Planiški komite v Planici nezaželen, še posebej njegov predsednik. Pisalo je: "Lojze -nezaželen", Janezu Kocjančiču pa je bil namenjen napis: "Janez - pazi Lojzetovo glavo." Brane Dolhar iz Rateč pravi: "Planiški komite se ni želel sprijazniti z dejstvom, da je agrarni skupnosti zemlja vrnjena in trdil, da so to le delne odločbe. Res so delne odločbe, a le za dom Tamar in karavlo, ki sta še predmet postopka, drugače pa je agrarna skupnost dobila vso zemljo nazaj. Agrarna skupnost bo zatorej kot lastnik postavljala pogoje, za kaj se bo zemlja uporabljala. Naš interes je, da se pogovorimo, kako bo v Planici v Času prireditev in kako poleti. Zanimivo je, da Planiški komite sploh ni bil pravna oseba in ni imel svoje "baze". Če ima lahko mariborska lisica svojo zaslombo v klubu Branik, kranjskogorski Pokal Vitranc v domačem smučarskem klubu, zakaj ne bi to veljalo tudi v primeru našega športnega društva? Šli so še celo tako daleč, da so nam očitali, da ima naše društvo le sedem članov, v resnici pa jih imamo 164. In na jeseniški občini so registrirali Društvo prijateljev Planice, kar je po našem mnenju le izgovor in nezaupnica nam, saj, recimo, mariborska tekma za zlato lisico ni nič manj vseslovenska kot Planica. Če imajo že društvoprijateljev, naj bo podporno. Mi pa terjamo, da se denar, ki se prisluži v Planici, deloma vrne tudi kraju. Tako kot so se ob velikih tovrstnih prireditvah razvijali kraji po svetu, naj se razvijajo tudi Rateče, ne pa da se denar v kraj absolutno nič ne vrača. Kar poglejte: kaj imajo pa Rateče od Planice? Izgovor, da se zadnji dve leti s Planico ni nič zaslužilo zaradi velikih stroškov Prireditve, je morda že resni-en, a koliko se je bilo zaslužilo leta prej? Pred dnevi so sprejeli sklep, da nam bodo poleti dali pla-niške objekte v upravljanje. Prav bi bilo ravno obratno: da bi agrarna skupnost dala njim objekte v uporabo! Posebno poglavje je tudi predlog Ministrstva za šolstvo in šport, da bi za Planico ustanovili javni zavod, v katerem naj bi imela država 80-odstotni delež, nekaj jeseniška občina in Smučarska zveza Slovenije. Tudi s tem se ne strinjamo: zakaj bi spet nekoga ali nekatere zaposlovali, ko pa bi se vse lahko zaupalo Športnemu društvu, država pa naj bi porabo denarja nadzorovala? V Ratečah bomo pri naših predlogih vztrajali, zatorej nam mora biti naša vloga pri organizaciji svetovnega pokala jasna. Tekme seveda nočemo preprečiti, a če ne bo šlo drugače, jo bomo morali. Naj vendarle enkrat tudi Planiški komite razume, da gre za naše zemljišče, za zasebno lastnino, ki se mora spoštovati." • D. Sedej Jurčki v carinskih skladiščih Gobarski "šverc" v Italijo Rateče, 8. septembra • Omejen izvoz gob iz Slovenije v Italijo. Za kršitelje so na meji postopki birokratski: kršitelj mora k sodniku za prekrške, gobe pa gnijcjo v carinskih skladiščih. Gobarska sezona je letos izjemna, zaradi gob pa so postali izjemni tudi zapleti na rate-škem mejnem prehodu z Italijo. Pri nas je namreč v veljavi zakon, da se sme nabrati le omejeno količino gob in tudi izvozi se jih lahko le dva kilograma. Če pa je gob več, se tako kot vsako blago zaplenijo, oddajo v carinsko skladišče na Jesenice, kršitelj pa se pošlje k sodniku za prekrške. Vsa leta doslej so sosedje Italijani bodisi ob meji ali v notranjosti Slovenije kupovali ali sami pri nas nabirali gobe. In jih kajpak v neomejenih količinah vozili v Italijo. Zdaj pa se je hudo zapletlo, kajti cariniki upoštevajo predpise in kršitelje pošljejo k sodniku za prekrške. Tako so bili prejšnjo soboto na rateški meji z Italijo priča svojevrstni togosti naše zakonodaje: deset italijanskih voznikov je imelo v škatlah krepko več kot kilogram ali dva gob. Cariniki so jih morali zadržati in morali poslati sodniku za prekrške, ki ima ob sobotah res dežurno službo, a obilo drugih, resnejših problemov kot so kršitelji, ki švercajo jurčke! Namesto da bi naši cariniki lahko na licu mesta izrekli kazen in gobe zaplenili, so morali zaradi zakonodaje, ki jc neznosno birokratska in toga, kršitelje zadrževati kar nekaj ur. Prava sramota - čeprav je šlo za kršitelje! (popolnoma isti zapleti se vsakodnevno pojavljajo tudi na primorski meji z Italijo). In kaj se sploh zgodi v carinskih skladiščih z gobami? Gnijejo, kaj bi drugega! Če lahko nadzorniki Triglavskega parka na licu mesta izrečejo mandatno kazen, čemu je ne bi smeli mogli cariniki? In je zaradi gob, ki sc pri nas kupujejo po ceni kakšnih desetih mark za kilogram, v Italiji pa so vredne kajpada veliko več, res treba, da kršitelji čakajo na razplet postopka pet ur? Pustimo zdaj ropanje in uničevanje naših gozdov in "šverc", ki je seveda prav donosen, saj to je druga, seveda zelo pomembna tema. Italijani so bili vse do zdaj navajeni na to, da lahko izvozijo neomejene količine, zdaj pa pri nas ni nikjer niti ene same table ali napisa, ki bi tihotapskim gobarjem vsaj sporočil, da sta nabiranje in izvoz gob omejena. Nič! Vseh vrst tabel imamo po gozdovih in na mejnih prehodih, le take ne, ki bi sporočala, da je naša zakonodaja krepko omejila izvoz gob. Naj bodo kršitelji kaznovani. Ni pa treba spravljati naših carinikov v neroden položaj s skrajno birokratskim postopkom, ki obvezno vključuje sodnika za prekrške in oddajo gob v carinska skladišča. Kes ni treba, da se jim kolegi s carine na italijanski strani posmehuje-jo, ko voiijo s švercerji gob na naši strani tako neznosno dolgo uradno proceduro... • D. Sedej AH NE , ItH*. • NOjK?flCTN>C> TgK- 31 l «4 Gorjuše - V torkovi številki Gorenjskega glasa smo v akciji "Vsak teden: ena srečna družina več" izbrali za srečno druiino, ki prebiva na Gorjušah v hiši številka osem. Že Zgodaj zjutraj, nekaj minut čez sedmo je v uredništvo poklicala Angela Strgar in s tem svoji družini prislužila nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev (izdelke edinega slovenskega proizvajalca tapet Veta iz Ljubljane). Če vemo, da je bila prva septembrska nedelja "angelska", potem se ne gre čuditi, da je bilo v predzadnji akciji Gorenjskega glasa "lastnici" srečne številke ime Angela in da je tudi tokrat srečnica Angela - Angela Strgar z GorjuŠ in njena družina. "Že zgodaj zjutraj me je poklicala sestrična Fanika iz Škofje Loke. Ko sem zaslišala njen glas, sem mislila, da se je kaj hudega zgodilo. Potlej mi je le povedala, da je naša hišna številka objavljena v Gorenjskem glasu in da moram čimprej poklicati v uredništvo. To sem tudi storila, nato pa sem odšla na njivo. Hčera, ki je doma pripravljala kosilo, je vsaj desetkrat morala dvigniti telefonsko slušalko. Bohinjci in celo iz okolice Kranja so nam sporočali, da smo "srečna družina"," je povedala Angela in poudarila, da doslej v življenju še ni imela posebne sreče in da jo pokonci drži le delo, ki ji ga na kmetiji s Šestimi repi v hlevu in z dvema v svinjaku ne zmanjka. • CZ. Oživljena tradicija v Mengšu 1. in 2. oktobra bo v Mengšu Mihaelov sejem, sopokrovitelj pa bo tudi Gorenjski glas Mengeš, 8. septembra - Sejmi v Mengšu so poznani že iz začetka prejšnjega stoletja. Najprej so bili trije: na tiho nedeljo, na velikonočni ponedeljek in na god farnega zavetnika sv. Mihaela. Kasneje je bilo sejmov celo več, vendar je bilo vedno najbolj slovesno in živahno prav na Mihaelovem sejmu. "Za ponovno oživitev Mihaelovega sejma smo se odločili prvič lani," so na novinarski konferenci povedali predstavniki KS s predsednikom Janezom Perom in člani pripravljalnega odbora. "Letos spet že v soboto, 1. oktobra, vključujemo v program sejma tudi živino. Sicer pa bo v programu tudi živ-žav, tekmovanje harmoni- karjev in nastop folklornih skupin." V nedeljo, 2. oktobra, bo po koncertu Mengeške godbe dopoldanska maša ob 10. uri, po maši pa bo koncert godb. Popoldne pa bo povorka kmečkih vozov s prikazom domačih opravil in festival narodnozabavnih ansamblov. Na stojnicah bodo naprodaj najrazličnejši izdelki, prireditelji pa zbirajo prijave za predstavitev in prodajo na stojnicah na naslovu: Krajevna skupnost Mengeš - Odbor Mihaelovega sejma, Zavrti 2, 61234 Mengeš. V nedeljo, 2. oktobra, bodo pred zaključkom sejma podelili tudi priznanja za najlepšo stojnico z najbolj izvirno poudbo. * A. Žalar Na Veliki Klek tudi 1. oktobra V torek smo Vas povabili na Glasov izlet prihodnji petek, 16. septembra, na Veliki klek. število pnjav je precej večje od zmogljivosti avtobusa - zato bomo pripravili na Veliki Klek še en izlet, ki bo v soboto, 1. oktobra. Avtobusni izlet bo celodnevni (odhod ob 5.30 iz Škofje Loke, skozi Kranj in Jesenice z možnostjo ustavljanja udeležencem na vmesnih postajah; povratek pozno zvečer okrog 22. ure). Cene za septembrski in oktobrski izlet so enake: 2.450 SIT za nenaročnike Gorenjskega glasa; 1.950 SIT za naročnike oziroma le 1.750 za naročnike s plačano celoletno naročnino Gorenjskega glasa. Prijave, informacije itd.: po telefonu 064/223-111, v malooglasni službi Gorenjskega glasa m v Turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Škofja Loka. In če morda ne veste, kaj in kje je Veliki Klek - to je slovensko ime znamenitega Grossglocknerja. ^MERKUR Čas primeren za pleskanje in barvanje še ni minil/ Hladni dnevi bodo prijetnejši v svežem, ban>item in urejenem domu. od 12. do 17. septembra SAMO v Merkurjevih prodajalnah: LESOL, Color, 4 litre, tik, palisander, oreh, brezbarven COLOMIN, Color, 0,75 kg, rjav, bel, črn nltro razredčilo UNIVERZAL, Color, 1 liter BELTOP, Belinka, 4 litre, oreh, palisander, brezbarven BELTON, Belinka, 4 litre, oreh, palisander, brezbarven \ vodni lak za parket, Belinka, 4 litre \. zaščitni premaz za les BIOTAN, Tanin, 1 kg, palisander, brezbarven, quebracho akrilatna lak lazura BIOTAN, , Tanin, 1 kg, palisander, brezbarvna, queoracho bela zidna disperzijska barva, Belež, Stabil, 30 kg ( Zaloge so omejene! Z Merkurjevo kartico zaupanja lahko barvate še najmanj 4% in največ 8% cenejo! 2.530,00 520,00 299,00 3.390,00 2.290,00 7.950,00 490,00 610,00 1.880,00 PROG RUM VfiSIH SfiNJ NS RftDICJ KRANJ =?ADiO