Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta f, gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. Odkod v Ljubljani, v sreclo 11. novembra 1891. Letiiilt XIX. kam? kako IV. Klasične priče. »Narod" toži veduo le »bojevite kapelane" in hkratu tako milo hvali stare »častite duhovnike", „ki so skupno delovali ž njimi za narod." Pogleimo pa od bliže te stare veterane duhovske, ki so baje e »Narodom" in z liberalci v »caker šli". »Narod" meni nedvomno one duhovnike, ki med nami sploh slove kot navdušeni Slovenci, pisatelji, pesniki, politiki itd., n. pr. : Slomšek, Einspieler, Majar, Tr-stenjak, Raič i. dr. Navadno nam tudi te stavite v vzgled. Ljubi moji, vzemite si jih v »eksempelj" vi, mi smo že davno njih učenci. [Jverjeni pa smo, ko bi blagi Slomšek vedel, da vi njega sedaj nam stavite v vzgled, v grobu bi se obrnil. Torej dajte pokoj njegovemu spominu! Vzemite si v roke IV. del Slomšekovih spisov in prečitajte knjigo od konca do kraja. Pili boste tečno dušno hrano, ki vam bo povedala, kaj je pravo rodoljubje, in pojasnila sedanje naše tožno stanje, v njej ni strupa, katerega je poln vrtaglavi »Narod". Odprirao knjigo na str. 221. Naslov spisu je »Milo potožilo". Tu vam bere mož, gospoda »Narodova", ki ga nam stavite v vzgled, še iz groba levite. Le poslušajmo ga, kako vzdihuje: »Pisano je: „Bom udaril pastirja, in razkropile se bodo ovce črede'." To žalostno prerokovanje se hoče sedanje dui tudi med Slovenci po mnogoterih krajih ponavljati. Milo tožuje sv. mati katoliška cerkev in ožaluje svoje zaslepljene otroke, kateri ue vedo, kaj hudega delajo, zaničevaje namestnike božje. Kaj so vam storili, Slovenci vi, vaši dušni pastirji? Vam niso skrbno večne resnice v cerkvi in v šoli razlagali? Vas niso mlade in stare lepo učili? — Vi jim pa zdaj ušesa zapirate, kadar vam kaj oznaniti morajo, kar ni po vaših posvetnih željah. Ali ne veste, da so tudi judje ravno tako delali, ko jim je usmiljeni Jezus resnico pravil? Ako vam resnice ne povedo, prepričajte jih; vam pa resnico pravijo, zakaj jih ne poslušate? Ali ne veste, da vam jih je Kristus poslal, ki govori: »Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Kaj so vam storili, Slovenci vi, posvečeni mašniki vaši, da jih veliko vas tako slabo spoštuje in se nad njimi povzdiguje o d sovražnikov svete vere nadraženi." Gospoda, ali čujete, kako milo zveni ta glas iz gomile? Vam je li omečil srca? Gospoda, izpolnite mu milo prošnjo I Slomšek govori tudi (str. 214) o treh »novih naglavnih grehih", ki so sad sedanjega stoletja; in ti so: zbornih poslancev kriva volitev, branje škodljivih knjig in zapeljivih časnikov, prekucija starih, dobro spoznanih pravic. Gospoda, imate li dobro vest? Torej volitev slabih poslancev je po Slomšeku »naglavni" greh; greha mora duhovnik varovati svoje ovčice. Vi pa trdite, da politika ni duhovniku nič mar. In branje zapeljivih knjig! Kako sodi Slomšek o šoli ? »šola pa, če prava ni, je bolje, da je ni." »Šola ljudska le tam cvete, kjer duhovni pastirji čez šolo svojo roko skrbno drže." »To je sveta reč, pa tudi resnica gotova, da naši šolci, dalje ko v šolo hodijo, v višje šole ko stopijo, manj se Boga boje in veliko jih sveto vero celo zgubi, kadar svoje šole dovršijo. Strašna zguba za mlade ljudi!" »Ali nas mar ne uči žalostna skušnja, da učeča se mladina z vsakim letom svojega napredovanja postaja tudi čedalje bolj brezverna, in da le vse prepogosto versko prepričanje in pobožuo življenje tembolj gineta, kolikor več se množijo znanosti uma, dokler slednjič našedobni dijaki s šolo vred tudi vere popolnoma ne zapustijo." »Tako so naše šole navadno samo za šolske poskušnja dobre, za življenje pa slabe" itd. Tako Slomšek o šoli! Kdo pa je tisti v Slovencih, ki se toli protivi verski šoli?! Kako se | strinja ta Slomšekova izjava z »Narodom", ki piše 20. februvarija t. 1.: »Verska šola z vsemi pritikli-nami je le prisiljena bojna parola, za katero se na moremo ogrevati, ker vsaj za slovenske pokrajine nima najmanjše praktične vrednosti." 23. februvarija: »V interesu naše narodnosti, pa tudi v interesu vere je, da se ue povekša vpliv škofov na šolo." Gospoda, ali sami silno malo poznate Slomšeka, da se ndnj sklicujete, ali pa imate nas za tako go-rostasne nevedneže, da nas s tem hočete slepiti. Ali ne uvidite, kako silno smešite sami sebe ? Kaj pa starosta E'nsp;eler ? Gospoda, čitajte njegove liste: »Slov. prijatelja", »Kiirntner Volks-stimmen", »Slovenca" (njegovega) itd., čitajte »Mir" od njega začetka pa doslej, in prepričali se boste, kakšnega duha je Lil slavni Andrej, katero mišljenje je polnilo njegovo veri in narodu vedno zvesto srce. Spomnite se besed, katere je govoril pri svoji zlati maši prisotnim čestilcem svojim : »Slovenci, bodite verni, ostanite zvesti katoliški cerkvi, rimskemu papežu, naj pride, karkoli drago. Vera je podlaga sreče za vsakega človeka, pa tudi za vsak narod; narod brez vere ne more biti stalno srečen....... Slovenci, ostanite pa tudi zvesti besedi materini, slovenskemu jeziku; ostanite Slovenci, zvesti Slovenci do smrti; naj nas nasprotniki psujejo, naj nas ometavajo z blatom ali napadajo s kamenjem, — vse zastonj, mi smo in ostanemo Slovenci. Tema dvema svetinjama ostanite Slovenci zvesti: veri katoliški in besedi materini !" Gospoda, ako ga res kaj častite, izpolnite to njegovo »oporoko". Bil je izkušen mož; v borbi za narod je osivel, med njim je živel, ž njim se veselil in trpel — »narodni mučenik". Znal je torej LI V dan svetega Martina. 0 velikem svetomartiuskem spominu, koji se je evojedobno proslavljal v dan smrti tega svetnika (dn^ 11. novembra) in so celo v predvečer zvonili z zvonovi, ostalo je mlajšemu pokoleustvu samo go-dovauje, pri katerem so gosi iu roglji, takozvani martinski, glavna jed. Radi tega pravijo, da »gos o sv. Martinu najlepše poje", zlasti onemu, ki proslavlja sv. Martina, sede pri poliči dobrega vina. Sv. Martin*) se v obče smatra kot zavetnik drobnice in kuretine, zlasti gosij, katere so ga izdale, ko ga ljudstvo hotelo radi njega lepih činov in svojstev izvoliti za škofa. Sv. Martin se je branil v svoji pohlevnosti vzprejeti to dostojanstvo in se skrije pred ljudmi v hlev med — gosi, in ko ga iščejo, so ga ljudem ovadile s svojim ščebetanjem iu gaganjem. Radi tega ni samo pri nas v Slovencih običaj, temveč i na Češkem, Poljskem in Pruskem v ta dan in v ta spomin klati gosi — to je Martinje gosi. Hoče li gospodar, mojster ali oče služinčadi, da slednja ostane pri njem i nadalje v službi, mora dobiti oooldne v sv. Martina dan pri obedu starši hlapec ali dekla »gosje stegno", da bo »pridno le- tala", nižji hlapec (pastir) ali učenec »gosjo perut", da bode pri delu »marljivo letal". Ako se opusti ta običaj, služiučad sicer molči, vendar se čuti razžaljeno in gre raje iz službe. Gospodar ali mojster, ko je vse obdaril okolu mize, pridrži za-se jetra in srce, iz teh neki more prorokovati bodočne reči kakor paganski vedeževalci. So ii jetra povsem bela, pomeni to, da bode palo mnogo snega in da bode huda .'ima; so li jetra višnjevkasta, prorokuje srednjo, snegoblatno zimo; uzre na njih višnjevkasta lise domačim naznani toplo zimo, a mnogo dežja in blata. Je Ii zadnji konec siv, nastala bode huda zima pred Božičem in če je vsa sivkasta, bode vsa zima huda. Naposled vlečeta mojster iu njega žena ali pa gospodar in gospodinja popolnem obrano in dobro posušeno gosje ogrodje; kojemu ostane krajši konec, umrl bode prej in obratno. Gosje luske ali slečeno kožico devajo pod noge v črevlje, to je baje dobro zoper potenje; utikajo se tudi med prste, da ne rasto kurja očesa. Spomin sv. Martina se še dandanes zlasti obhaja med severnimi Slovani, na Češkem in Poljskem, in sicer s pečenimi roglji iu svetomartinjimi rogači. Po nekaterih krajih je peko v podobi govejih rogov, zopet drugje v podobi podkovic. Martinje roglja peko iz pšeuične moke, kvasnic in mleka ter jim devljejo vmes maka ter nas spominjajo usmiljenega čina sv. Martina, ko je jahal kot vojak na konju v Amiens in ugledal na pol zmrznenega pro-sjaka ob cesti. Martin preseka svoj plašč z mečem in z jedno polovico ogrne ubožca. V dan sv. Martina je konec paše po pašnikih za govejo živino in drobnico, in radi tega peko gospodinje »martinje roglje", koje dele med posle, izstopivše iz službe, ali pa onim, službo nastopivšim; zato je nazivljejo »Martinove", kar pomeni, o sv. Martinu službo premenečo služinčad, in »martino-vanje" pomeni toli, kot ostaviti službo, na Dolenjskem pa radi tega, ker v predvečer sv. Martina »krste vino". Co tudi v svetem Miheli Nogradi grozdja prav nič imeli, Vendar po preobilnem vinu Glava boli o svetem Martinu. Sv. Martin je postal v šestnajstem letu dobe svoje konjenik v rimski vojski, a je ostal pri nji pet let. Zatorej si ljud predstavlja doslej sv. Martina kot konjenika, in sicer na belem konju. Kedar nje.;a godu dan ualetava prvi sneg, pravijo na Češkem, da je sv. Martin prišel »ua belem konju", prične se torej zima. Torej slove pri njih tudi poučenje: »Na sv. Martina, dož se sinku korniua (peči)" — ali: »Na sv. Martina koufivd (se Ladi) se z ko-mina." Cigan pa rajši podkuje Juriju konje zastonj, i nego Martinu za novce, kar pomeni, da bolj ljubi j Jurija, ker je toplejši, nego Martina. »Ide li gos v sv. Martina dan čez led, kopala se bode še dolgo prav dobro, česa je S^etic^ tff^, jfl^oo 09 je posebno poudarjal kalorij vejg jtgt tem^j slovenski narodnosti. Za las jednaka Qq|gjf so vodila vrj^gg mu p^; jatelja in neumorne^ sobojevnika, bodcj^r nosti", — Majarja. Kaj pa Davorin? Gibajte ^pvie^j | nje pisal članke, y fcgtefjj) }# itfjfetf svgjj gggela, dobro st« se f§2M||j| J pčetoffl MŽ^jftBfc 8 1»= terim pa ste vi prišli uavskriž. Iz njegovih spisov bi mogli navesti celo kopo odločno konservativnih, katoliško-narodnih izjav, izmed kpjerih pj n|vedemq 1« sledečo: „ Ostanimo torej mi, kateri se med izobražene štejemo, na visoki stopinji nravnosti, in tako bodemo obvarovali tudi narod naš nezdravih idej iu narodne propasti. Naroda slovenskega je majhno število; nepogode stoletij so ga silno vzdr-male. Vendar še je ostal čvrst in zdrav med vsemi nezgodami, ko so drugi večji narodi izginili s po-zorišča sveta. Kaj neki ga je ohranilo? Krščanstvo. — Ostal je zvest sin svojicerkvi — in ta je bila zavetje jeziku njegovemu in samostalnosti njegovi. Vodimo ga torej dalje naprej po zelenih livadah večnih resnic, in on bod^ poptal krepak, čvrst in zdrav, dokler previdnost božja bode trpel^ različne narode in različue jezike! Bcig pomozi !f Torej, gospoda, zopet »krščanstvo in cerkev" 1 In Božidar? Isto velja o njem, kakor o Davorinu. Le prečitajte njegove govore in spise. Obema so na stare dni presedali „Mladoslovenci" in njih zaletalasti kozli, katere so hoteli v politiki preobračati, narodu slovenskemu v škodo. Sedaj pa še Strossmajer, katerega baje toliko častite, katerega ime vam je vedno na jeziku, po čigar kopitu bi radi tudi naše „bojevite kapelane" umerili! Gospoda, kar smo rekli o ravno omenjenih slovenskih veljakih - duhovnikih, zlasti o Slomšeku, isto velja — trikrat potencirano — o Strossmajerju. C i t a j t e njegove z apostolskim navdušenjem pisane pastirske liste, iz katerih liki solnce jasno odseva vzvišenega vladike zlat značaj. Slovenec" in „Rimski Katolik" sta vam že opetovano jasno dokazala iz istih listov, da ste si vi, gospoda „Narodova", in vzvišeni djakovarski biskup v načelih diametralno nasprotni. Kolikokrat je on že poudarjal, da kdor ni zvest cerkvi in veri, tudi ni zanesljiv, dober narodnjak, niti zvest državljan. Uprav ? letošnjem postnem pastirskem listu pravi med drugim: „Zdi se mi, da oni ljudje, ki ne vedo, kaj je vera in zvestoba do Boga, ne morejo se tudi zavedati, kaj je vera in zvestoba do vladarja." Posnemajte njegovo navdušenje za slavo božjo, navdušenje za Rim, s katerim slovi po vesoljnem svetu, katero pa nam štejete v z 1 o ! Uvideti pa morate, gospoda, ako imate še kaj razsodnosti, da je skrajna aroganca, predrznost in zlobnost, ako uporabljate častito ime sivolasega biskupa v svoje nečastue nakane in spletke — zoper Rim! Glede na to vas prosim, ako res kaj ^oitujet« in črtite slavnega moža: ne b I a-ig' srfflj o t i t e več d i k e j u g o s 1 o,- v4#SiFI duhovš.činp s te/p, da g$ pivate S&Š W£jP> ker se od njega, jpjcor noč Q prodnem mišlj#gju omenjeni!} njo ž vem, da 110 4WB?te- P.9jA>niIi M smo njih v$r§fco s t lifiif, s te ig zanikate, da jih naP} ? fglij Strank^, kt se bori načelno zoper vero in cerkev katoliško z yseipi sredstvi, poveličuje hkratu duhovnike. Primerjajte le postirslfe liste Strossm$yerjeve z »IJargdom" ali „Brusom" f Kolika krivica in nečast se godi tem slavnim možem! Da to je zahvala naših liberalcev! Politični preglea. V Ljubljani, 11. novembra. Delvaaciji st£| se ppedpčeraj sešli. Kranjski delegat je Šuklje, namestnik njegov poslanec Klun. V prvi seji je avstrijska delegacija volila odseke. V budgetni odsek voljen je mej drugim tudi poslanec Šuklje. Budgetni odsek avstrijske, delegacije je velicega pomena. V njem se vršč najvažnejši razgovori, kajti v plenumu se v delegaciji stvari ne razpravljajo ua dolgo in široko, kakor v državnem zboru. V ogerski delegaciji, ki je izvolila predsednikom grofa Zichy-ja, se je delegat Beč>thy nad tem spod-tikal, da v ministerstvu vnanjih zadev ni noben Oger selfcijski načelnik. Finančni minister Kallay je govornika potolažil, da bode kmalu jeden Oger dobil drugo sekcijsko načelništvo. Zahteva oger skega delegata pa ni zakonito utemeljena, samo v nayadi je nekaj časa bilo, da je bil jeden sekcijski načelnik Oger. Vidimo torej, kako znajo Madjari brauiti svoje tudi le dozdevne pravice. Položaj. „Przegladu" piše se z Dunaja, da so se vse skupine državne zbornice preverile, da sedanji položaj ne more več dolgo trajati, in se torej mora sestaviti tfdna večina. Ta list misli, da se bodo v kratkem zgodile važnq premembe v parlamentarnem položaju. Desnica. Te dni je imel sejo klub konservativcev in se je razgovarjal tudi o tem, da bi ne-katerniki radi klub razbili; Vsi člani so se pa izrekli, da je obstanek Hohepwartovega kluba potreben v državne^ pzirq. V kl(jb je vstopil tudi princ Ivan Schvvarzenberg, ki dosedaj ni bil v nobenem klubu. Hoh.enwar.tov klub. Slovenskemu radikalnemu dnevniku ne ugaja, da hoče dr. Ebenhoch pri generalni debati o finančnem zakonu govoriti o Šojskiji terjatvah nemških konservativcev. Zanimivo se mu zdi, da smejo nemški konservativni člani Hohenwartovega kluba počenjati, kar hočejo, dočim slovenski poslanci sploh ne smejo kaj storiti in govoriti. To je zopet nesramno zavijanje resnice. Vsakdo, kdor se bavi natančueje z dnevno politiko, ve, da se v Hohenwartoveo| klubu z vsem jednako postopa. Ce imajo res nemški konservativni poslanci tako prednost, radi bi vedeli, kateri je govoril pri generalni budgetni debati. Pri generalni debati o finančnem zakonu bode pa govoril gotovo tudi kak sJoveqski poslanec. $ifkovii$a. Deželnj folskj svet v Bukovini je skledi, 'da se bode na ženskem učiteljišču v Crno-novicah učila poljščina kot učni predmet. Dosedaj jjgigterski if govor, notranji fee poljščina ni učila y teg ?ayo^ m gg m zaradi tega Ppljaki pritožili. m w Ojfjfprska. Ogen$ jnini^jraki preji je proti nekemu posj^fig v zasebnem 9-™,, javil, vlada ne na to, frj mj, zbornico poslancev, pre|^ jej ^frfa ffljjffad . fi^tem j« Mirni predsednik y #ilanu govprjf m Kazvil je političen program sedanje vlade. . ______ politiki je pred vsem naloga sedanje vlade, vrediti finančne razmere. Pj-i sklepanju trgovskih pogodb vlada gleda, da ne škoduje domači obrtniji, in pospešuje izvoz kmetijskih pridelkov. Proti Vatikanu se bode Italija držala sedanje politike. Garancijskega zakona ne misli premeniti. Ministerski predsednik je celo obetal, da bode vlada skrbela za varnost romarjev v Rimu. Govoreč o vnanji politiki je Rudini naglašal, da je upanje, da se ohrani mir. Zveza z Nemčijo in Avstrijo ima le defenzivni značaj. Italiji je pred vsem na tem, da se ohrani status quo ob Sredozemskem morju. Z Rusijo je Italija v prijateljskih odnočajih, kar povekšuje upanje na ohranjenje miru. Vlada si tudi prizadeva ohraniti zaupanje Francije, ogiblje se vsega, kar bi utegnilo njotiti to zaupanje. Rusija. Ruski nihilisti razširili so novico, da je car ukazal, naj se državna posestva razdele mej revne kmete. Občinski uradj sp sedaj preobloženi s prošnjami za podelitev državnega posestva. Naj-sitneje seveda je to, da kmetje ue hote verjeti, da so nalagani, urade dolže, da jih hote goljufati za zetpljo, katero je podaril dobri car. Nihilisti so tp vest razširil', da bi vzbudili nevoljo proti uradom, kar se jim je posrečilo. Srbija. Radikalni „Dnevni list" hudo napada metropolita Mihaela. Mej drugim pravi, da je ta mož največji sovražnik naroda srbskega. V Rusiji naj bi vepdar jedenkrat spoznali, da se ta mož ne sme ideutifikovati s srbskim narodom. Metropolit je nesreča za Srbijo. Naprednjaki bi se najbrž nikdar ne bili odvrnili od Rusije, da ni metropolit delal zdražb. Francija. Senat je vsprejel zakon, da se omeji delo žensk in otrok po tovarpah. Otroci po4 13. letom se ne smejo rabiti za delo v tovarnah, delo se omeii na deset ur in na teden je jeden dan počitek. Čudno osvetljuje ta zakon to, da se nedelja ni odločila za počitek. Delavci se tako ovirajo v izvrševanju verskih dolžnostij. Pa tudi v drugih ozirib to ui ugoduo, kajti jako neprilično bode, če ne bodo člani jedne in iste rodbine praznovali istega dne, ker hodijo v razne tovarne. Bruzilija. Po poročilih iz Amerike, je bra-zilijska vlada bila prišla na sled nekej zaroti in je zatorej proglasila diktaturo. Ce je to res, ne more se vedeti, kajti vlada skuša na vse načine svoje postopanje opravičiti. Toliko je gotovo, da so razmere jako nepovoljne in da je odprava monarhije nesreča za deželo. Chile, Dne 18. t. m. je volitev novega predsednika. Voljen bode gotovo Jorge Montt, ki je jedini kandidat. Jorge Montt je pomorski častnik in se je odlikoval v vojni s Peru-om in Bolivijo. On je začetnik ustaje proti Balmacedl. izvirni dopisi, Iz Gradca, 9. novembra. Navdušenje za katoliško vseučilišče, katero je zanetil mej akademiško po sv. Martinu." — „Hodi li sv. Martina dan gos po ledu, hoditi more še dolgo — bosa." — „Mar-tinov led preminja se rad v vodo." V istini je pa dokaj ginljive simbolike, da se v nedeljo po imendnevu svetnikovem, koji je toli žrtvoval za blagor ljudstva, da je polovico svojega plašča podaril siromašnemu prosjaku, zavživa tvor, ki ves svoj plašč daruje gospodinjam za tople pernice, žrtvuje ljudstvu vso svojo notranjost in svoje telo drage volje polaga na pekač ter poje po smrti ljudstvu uajprijetnejšo pesen, kojo peva pekoča se goska na ražnju in lepo orumeueva. „Anser moritura te salutat" — »Umirajoča gos te pozdravlja, o sv^!" — Ny, zakaj bi ji ne spolnili želje njene: ua Martinovo! A. S. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dplje.) Prihodnje jutro sedel je Peter na svoji trdi slamnici in premišljeval besede doktorjeve. V tem se duri odpro. Peter vsklikne, vstane in hiti v raz- j prostrti roki — vikanja glengariffskega, ki ga srčno objame in pritiska na srce. Dolgo ni mogel ni jeden, ni drugi spregovoriti besedice; slednjič sedeta na klop. Zaupno, kakor očetu svojemu, razodene Peter svoje sreč vikariju. — Govorila sta irski, a tako tiho, da jetnišničar niti besedice ni mogel umeti; zato nevolien vpraša: „Ali ne bode že kmalu konec pohoda?" V odgovor pokaž^ mu vikarij karto, podpisano od nadsodnika. Proti takemu izkazu ni bilo ugovarjati; — vendar je jezno zagodrnjal. „Ako nimate ča^a tu stati, prosim, da me kar zaprete!" d4 vikarij. „Anglež ju res zapre in stori, kakor bi odhajal; uad oknom pa se je videla njega senca, ko se je prihulil k ključavnici in pazno prisluškal. Smehljaje pokaže Peter na senco in oba nadaljujeta po tiho svoj razgovor. Dolgo sta se pogovarjala. Vikarij je pravil, kako je Zalika prišla iz agentove hiše, da je preplezala zid in hitela vso noč dalje; kako je čez kerryske gore se podala, da bi prišla v Glengariff — a dospevši do »modrega" jezera blizu Glenga-riffa je oslabela in onesvestena obležala. Druzega dn4 sta jo našla M i h a i in Anica, ko sta šla v bližji gozd ihkat Huhljadi. Povedal mu je, da je ž njim potoval« in da je v St. Giles-u, ker neizrečeno hrepeni videti ga, in da he nadeja, da dobi dovoljenja od nadsodnika, da ga sme obiskati ; pravil mu je o nje žalosti in bolesti, ko je slišala o hudodelstvih svojega zaročenca, kojega se je pa pravični Bog usmilil, da more spokorjeno umreti. Ponosui mladenič povesil je glavo, položil svojo roko v roko duhovnikovo in solzč v njegovih očeh svedočile so o resničnosti njegovega kesanja. Vikarij j^ vst^l. »Kedaj boste zopet prišli, prečastiti?■" vpraša Peter. „Jutri, da vas spovem, moj sin; potetn, ako dobimo dovoljenje, v petek z Zaliko, da bodem vaju poročil —" „V petekj!" zakliče Peter; „v petek, trinajstega? O nikar ne hodite!" „Kako? Zakaj? Ali zarada ,trinajst^ga', kaj?" „Ne, ne!" de Irec in se nagne, k di^hovniku ; Bv petek me bode Irvinghton skušal oprostiti!" „0, moj Bog!" vzdihne vikarij; „ta mož bo tedaj vedno mej v^mi in Bogom!" „Ne, prečastiti! Zagotavljam vam, uaj se zgodi, kar hoče, ujega ne bodem več ubogal!" Žalostno se nasmeji duhovnik. „Na svidenje tedaj jutri!" reče na to; „Bog s tabo !" Ko duhovnik drugega dne zopet pride, zapazil je, da je redarstvo bilo opozorjeno, kajti število čuvajev j« bilo podvojeno, obiskovalca so strogo preiskali in mej spovedjo stala sta dva redarja s samokresom v roki pred durmi. V petek je bilo še hujše; vikarij ni dobil dovoljenja za vstop Peter pa je b.l razburjen ves dan; proti večeru postala je vzburjenost še večja. Po moštovžu je zavedala po Avstriji za vzvišeno stvar. — Obilo pohvalo so zaslužile krepke besede gospoda govor-nika, toda do vrba je prikipelo veselje, ko so se prebrala priznalna in pohvalna pisma solnograškega knezonadškofa dr. Hallerja rn škofa Ratschthaler-ja. Tudi dr^i Ro^nep. p i. fochs pod^stil nas je s pohvalnim pismom. Brzojavke so došle izLitomerie, Št. Polita, Št. Florijana, Ljubljane, Maribora, Tri-denta, Linca. Lepi vspeh te slavnostne seje pokazal je sklep: Vpisalo se je nad sto udov: Nemcev, Cehov, Slovencev in Italijanov. Sledila je še volitev odbora. Cesarska pesem in »hoch" - klici na papeža iu cesarja zaključili so. lepo sla,vlje. Položen ja torej temelj mlademu društvu; upajmo, da bode tudi veselo prospevalo. Saj ga goj<5 mlada navdušena srca katoliških akademikov. Prositi jpa moramo ljudi tu blagoslova iz nebes, kajti: „Neque qpi plantat est qliquid, n^que qui rigat, sed qui iucrementum dat Deus". mladino zadnji shod bogoslovcev v Solnogradu, se veselo, šjri sedaj skoro po vseh višjih šolah avstrijskih in obeta lepega sadu. Živo gibanje se je pričelo po semeniščih, ustanavljajo se podružnice, volijo odbori, zbirajo prostovoljni darovi, vse se trudi in dela, da položi svoj penez na žrtvenik svete cerkve in pripomore po svojih močeh k probujenju katoliške zavesti. — Ce bodejo v^et^ akademiki v tej meri nadaljevali, utegne se kmalu dvigniti v Solnogradu stavba katoliškega vseučilišča, gotovo lep spomenik katoliške zavesti požrtvovalnosti. V Tridentu ustanovili so bogo.slovči nemške in italijanske narodnosti podružnico do4 22. oktobra kmalu potem so jo osnovali tudi (večinoma slovenski in češki) hogoslovci v Celovcu, češki v Pragi. Pri nas v Gradcu se )e vršilo osnovaluo zborovanje 5. novembra zvečer v veliki učilni dvorani bogoslovske fakultete. Prostor je bil pravično okrašen. Sredi divnega zelenja in cvetic je stala soha sv. Alojzija, čegar božjemu pokroviteljstvu je posvečeno podjetje. Na desui in leyi sta bili doprsni po- j dobi svetega očeta papeža in presvitlega cesarja. Dvorana je bila polna zborovateljev, zgolj mladih vseučiliščnikov, navdušenih za katol. ideale: sveto vero, dom in cesarja. Prišli so vsi bogoslovci praškega semenišča, mnogi redovniki, odposlanci bogoslovcev iz Solnograda. Tudi vrli dijaki katoliškega akademičnega društva »Čarobna" z belo - rumenimi trakovi na prsih so bili prisotni. Slavnostno sejo je otvoril mogočni Hallerjev spev :. »Gross ist der Herr." Na to stopi graški bogoslovec g. Giirtler na oder, pozdravi s prisrčnimi besedami zbrane tovariše, vabeč j>h k obilnemu pristopu in spodbujajoč na vztrajno delovanje za vzvišeno stvar. — Prebrali so potem pravila in določili posamezne točke glede udnine, razmere do solnograškega društva, pravic in dolžnosti udov itd. Najzanimivivši del v-noreda bil je pa gotovo slavnostni govor semeniške^i duhovuika gosp. Ha-ringa. Govornik je v živih besedah slikal potrebo katoliškega vseučilišča, pobijal ugovore, kazal na tež-koče, ki jih utegne podjetje, imeti, kazal pa tudi na velesilo katoliške vztrajnosti iu požrtvovalnosti, ki f „Narodo.v^f- takfjik* obsoja se sama, ker njegovi bode premagala vse zapreke. Strupeni nauki laži- bombardirji vedno s topovi streljajo ua muhe. liberalizma, dejal je nekako, prodirajo z brezverskih j (Program g. Lenarčiča.) Pri zadnjem volilnem vseučilišč pod krinko prosvete doli mej najnižje sloje I shodu „Slov. društva" ljudstva. Ondi spodkopujejo versko prepričanje, jemljo ljudstvu srečo in zadovoljnost. Tem žalostnim razmeram se more pomagati le z ustanovlje-njem katoliških visokih šol, ki bodo ljudstvu vir prave duševne omike. — Od tamkaj mu bodo prehajali zanesljivi vodnici iu učeniki, ki ga ne l^odo zlorabljali v svoje sebične namene. Z mnogimi težavami se je moralo podjetje bojevati. Nekaj smo Dnevne novice, V Ljubljani, 11. novembra. (»Slovenski Narod") sme vzeti patent na logiko in duhovitost, odvetnika bode tudi lahko dobil v svojem taboru, da mu napiše primerno prošnjo. V včerajšnji številki se namreč sprani na telegram z Vrhnike, katerega smo objavili, v predzadnji številki. Glasil se je: »Vseh volilcev 101, Lenarčiča volilo 87". Iz tega sklepa modri »Narodov" sotrudnik, da smo mi »tako perfidni, le na ignoranco svojih čita-teliev" računavši hoteli reči: G. Lenarčič je dobil 37 glasov, 64 pa Kdo drugi. Ali je mogo.ča večja konfuznost? Pet dni pred volitvijo smo naznanili ua prvem mestu, da konservativna stranka ne proglasi nobenega kandidata, tudi nismo nikjer čitali, da je poleg g. Lenarčiča še kak drugi kandidat, torej je moral vsak »ignorant" tudi pri »Narodu" — kajti i »Narodova" gospoda pazljivo čita naš list — dotični telegram le tako razumeti, da je na Vrhniki 101 volilec, od teh pa jih je prišlo volit le 37. Sicer pa je „Narod" sam prepričan, da bi mi ne zamolčali, ko, bi »kdo. drugi" dobil 64 glasov. Da, v Postojini je g. Lenarčič kot kandidat, kakor poroča včerajšnji „SI. Narod", ■ razložil svoja politična, in gospodarska načela, po , katerih se namerava ravnati. »V političnem oziru \ obeča — tako piše »Narod"—da se bode kot zvest i sin svojega naroda držal vselej strogo narodnega ^ograma, kakor so ga določili na vkupnem shodu ' dne 2. oktobra 1890. 1. slovenski državni in deželni poslanci." — Več od slovenskega opslanca pa tu,di lanski sneg, izvzemši morda jednega samega. Vprašamo dalje: Kdo je pooblastil »Slov. Narod", da govori v imenu vsega slovenskega naroda, ko niti polovica posvetne inteligence ne trobi v njegov gor-janski rog? Z ozirom ua »uničevanje slovenskega naroda" pa pokličemo radikalnemu »konfusionsrathu" v spomin besede dr. Tavčarja, ki se glase: »Gotovo je, da od svojih zastopnikov nikakor ne smemo zahtevati, da naj bi brez odloga stopili v opozicijo proti vladi grofa Taaffeja. Ta vlada je za nas Slovence, posebno kolikor nas živi na Kranjskem, ugodnejša, nego bi bila vsaka, in tudi najmehkejša levičarska vlada. Res je, da smo se Slovenci, posebno mi na Kranjskem, utrdili in si pridobili različne pozicije; res pa je tudi, da nas vržejo lahko za dokaj let nazaj, če bi prišla do vodstva kruta nemška vlada. Slovencem služi to le v korist, če bi se dal vzdržati mehki iu nanobe.0.0. stran odločni sedanji vladni zistem." _ »Erkliiret uus, Graf Oerindur, diesen Zwiespait der Natur." (Osebne vesti.) Pri c. kr. deželnem žandarme-rijskem poveljuištvu št. 12. v Ljubljani je g. Jj^s. Supaučič imenovan stotnikom prve vrst? in g. Pavel Gardik de Garda stotnikom druge yrate. — C. kr. deželuo nadsodišče je imenovalo g. d,r. Frid. P r e u m e r j a avskultantom za Štajersko io pravnega pi;aktikauta g. K. S i r k a avskultantom za Koroško. (Darilo,.) Občespoštovani predsednik kranjske notarske kamore g. dr. Jernej Zupanec, je podaril 3000 gld. za šolo v Št. Lenartu nad Železniki. Blagi dobrotnik si je s tem postavil trajen spomenik v župniji, kjer je pred 81 leti zagledal luč sveta. (Tovarna za snkno v Vodmat«) pri Ljubljani, katero je kupil g. Krenner iz Škofje Loke, je pred kratkim zopet pričela delo. (Slovansko pevsko društvo) na Dunaju je minolo soboto priredilo v tej sezoni prvi koncert, ki je bil v vsakem oziru sijajen. Vdeležili so sega mnogi odlični na Dunaju bivajoči Slovani, deputacije vseh slovanskih društev, od slovenskih državnih poslancev pa g. vladni svetovalec pl. Globočnik. Novoime-novanemu častnemu članu, g. Bouhalu, je društvo poklonilo častuo diplomo in prstan z briljanti. Na-čelnica ženskega zbora je slavljencu izročila krasen šopek. 6. napev je sklada- jih že premagali, druge pa še bodemo, če bodemo j mi ne zahtevamo. Na onem shodu je bila namreč delovali po geslu svojega nebeškega pokrovitelja: »Recte et immobiliter". — Porok, da bode naše delo uspešno napredovalo, je občna navduševost, ki čul je korake čuvajev in rožljanje orožja; gotovo je bil izdan. — Izdan? Potem je bil izdan tudi Irvinghton, morebiti vjet, zaprt in rešilni načrt uničen. — Redarji okolu jetnišuice in v jetnišnici tudi niso vedeli, pri čem da so. Na cesti so videli ženo, ki je govorila z možmi, ki niso bili iz četetinka; pri oknu hiše, ki je stala jetnišnici nasproti, zapazili so bili dva moža, ki sta nekaj pričakovala. A kaj bi pomenila vsa ta znamenja? Redarjem se je bil dal tudi popis Irviughto-nove osebe, a čemu? — saj ga ni bilo v ječo. Mirno je delal v britiškem muzeju in pričakoval večera, da bi se odpeljal k Pilfererju. Dva dečka sta se igrala sredi ceste; jeden izmej njiju pušil je konček smodke, kateri je bil pobral na cesti. Kmalu po peti uri pripeljal je rejen mož v rujavi suknji, s črnim pokrivalom, rumenkastih las in ravno t^ih brk — ni* majhnem vozičku čru sodček, ki je bil pokrit z belo ruto. Ta mož ni bil sumljiv. Duspevši pred jetnišnico, postavil je sodček na tla, privlekel iz žepa nekaj, kakor debelo vrv, prerezal jo in dal jeden košček dečku ki je pušil, drugi pa je prižgal in vtaknil v sod. Nato je urno odšel. »Držite ga lopova!" zavpit je predstojuik redarjev. Dva redarja stečeta za njim; a ta se obrne iu ustreli. Jednega je usmrtil, druzega težko ranil. (Konec sledi.) tudi soglasno sklenjena naslednja resolucija: »Ozi- \ raje se na člen 19. temeljnih zakonov je glede ; šolstva zahtevati, da se l|udska šola, namenjena j odgoji slovenske, oziroma istersko-hrvatske mladine, j povsod vredi na podlagi verskega izpove- i d a n j a in z izključno maternim učnim jezikom" j itd. To pa je. ravno bistvo verske šole, kajti | če je verska šola vrejena na podlagi verskega izpovedauja, pri nas torej katoliškega, prevevati mora ves poduk in vzgojo versko-nravni duh, kakor to na shodu obširneje pojašnjevali, trije govorniki iz treh kronovin. Kaj si je neki mislil j generalni štab radikalnega tabora pri teh besedah i ! gosp. kandidata? Gotovo bi mu bili najrajši po- j stavili protikandidata, da so imeli kaj upanja do | zmage. (Gorostasna domišljavost.) Včerajšnji »Slov. Narod" je ves preprežen s hudomušnimi izrodki bolne svoje fantazije in gorostasne domišljavosti. ; Tako trdi na nekem mestu : »V sve.sti smo si. da i se je poslanec Klun osokolil le vsled našega pritiska I na državne poslance slovenske, kajti sprevidel je , gotovo, da je. na.š narod skrajuo nezadovoljen z dosedanjo nedelavuostjo svojih zastopnikov in da bi uteguila priti zdnj katastrofa, ko bi š? nadalje sodeloval pri uničevauju naroda slovenskega." Glasba. (Konec.) Tudi S. Zoranovo »V noči" tel j oblekel v dostojno glasbeno krilo, ki je prav prijetno pisano v vsem svojem zlogu. Komur bodo prejšnji uapevi V. ugajali, temu Ordo lepi motivi te pesmi tudi všeč. Nekaj peteroglasni stav, nekaj visokost soprana in tenorja kažeta, da skladatelj račuua ua lepe glasove in dobro zastavljen zbor čistih grl, ker pri veliki razdalji glasov v nekaterih taktih bi v kvartetu oziroma kvintetu ta kompozicija ne prišla do one veljave, katero ima v sebi. 7. Napev „Ljubav" po besedah I. Kalčiča (Ra,sJ,q ; roža kraj potoka) je nežen v svoji celoti, kakor tudi j v posamičnih 4 delih, kateri se v lepi sekvenci j vrstijo žlahtno in milo. — 3. Stavek »Stokrat že ; se pripoguila" itd. podaja jako ljubko premembo : med drugim stavkom m med »cod«," ki večinoma v osminkah i/i takta brzi tok potoka in njega naraščaj lepo označujeta. Altov postop v 3. odstavku h-g-c (13. takt) je za pevca presenetljiv glede na prednji ^4-dur akord. se bolj pa ua nastopni D-i akord (d- a-d-fis.) kateri ni pripravljen v altovi melodiji. i Drugemu napevu „Pogovor z domom" vspored j stavili bi 8. pesem te zbirke »Na planine" (besede j Krilanove,) ker je istotako veselega značaja. V tri i odstavke razdeljeni napev je lehko priučljiv, melodičeu in v srednjem delu šaliivo-živahen, kar bode pevcem posebno ugajalo in jih podnetilo k vspešuemu pred-usšanju, ki ue bode zgrešilo povoljnega vtisa, osobito' j ker napev s tem odstavkom tudi konča. Zadnja Volaričeva v tem zvezku je »Poziv k petju." Na besede »V oetii oglasimo zdaj se složno mi" uglasbil je g. p. H. Sattner prav mičen napev, katerega smo čuli ori koucertiji preskušnji »Glasbene Matice" pred par leti in je bil z živahnim odobravanjem sprejet.. Nahaja se v izdavah »Glasbene Matice", zvezek XIX, kakor tudi napev »Na planiue" jyjo2 ; Saitnerja. Trio v Sattnerievem napevu je izredno ' prijeten za uho; bode li Volaričeva skladba tudi ki ie nanisal te vrstice, pač sliši travo rasti. Iz ust j j ,J. . ', ' . . , ' . * Ki |b napuhi io ».au^ , P deležna takega priznanja, težko je dognati. Napev nekega državnega poslanca samega smo slišali, še predno je »Narod" objavil famozni članek o slovi u-skih državnih poslancih, da namerava prečast, gospod Klun govoriti o šolstvu. Gosp. poslanec bil bi torej govoril, kakor druga leta, ue glede na to, kaj poreče radikalno glasilo, za katerega »ordru du jour" se slovenski poslanci tako malo zmeuijo, kakor za je razdeljen.v dva dela, orvi je priprost, v drugem delu je glasbena ritmika bolj komplicirana, kar pa napevu ravno ni tu škodo. Ako se bode živahno in čvrsto izvajala, utegne tudi dob^r učiuek napraviti. Zunanja oblika te izdave ie livaie vredna, avto-grafijo je oskrbela spretna roka; da bi bila pisava, tehnično dovršena, priporočali hi avtografu, da v prihodnje ne nareja tako okroglih glavic četrtinkaia marveč bolj podolgovate, kakor so v tisku. Prav bi tudi bilo, ko bi pesnikovo ime stalo pod naslovom, skladateljevo pa oudi, kjer je sedaj pesnikovo; mnogi prepišejo kako pesmico, a konečno ue vedo, kdo je napev zložil; zunanji ovitek, ki največ trpi, je od slabega papirja iu le na njem je čitati ime skladateljevo, v obče pa je ta zbirka v vsakem obziru muogo leoša od prejšnjih Volaričev izdav. Napevi obsegajo 20 strani prav jasnega tiska, torej 75 kr. nikako ni pretiraua cena. Naj bi se pevci skladatelju hvaležni skazali z obilim naročevanjem! In naša »Glasbena Matica" naj podpira plodovito delavnost vrlo napredujočega umeteluika s tem, da tudi kak njegov umotvor poleg onih g. Poersterja iu g. Ned-veda zopet prillčno priobči; ako bode društvo več muzikalij na svitlo dalo, naraščalo bode tudi število članov in ugled bode čedalje več pridobival. S samimi lepimi besedami o delavnosti „Glasbene Matice" se naši narodni glasbeni umetelnosti za bodočuost ne bode dosti koristilo. Zato treba nadarjenje glasbenike gojiti, vabiti jih in navduševati. ifelegramL Dunaj, 11. novembra. Cesar je v svojem odgovoru na nagovor clelegacijskih predsednikov pri današnjem vsprejemu delegacij naglašal prijateljske razmere z vsemi državami, popolno sporazumljenje z zaveznikoma za vzdržanje miru. Vse vlade zagotavljajo mirovne želje. Akoravno še neso odstranjene nevarnosti političnemu položaju v Evropi in se še vedno nadaljujejo oboroževanja, vendar upa cesar, da se bode vsled splošne potrebe miru končno dosegel mirovni namen. Cesar želi, da bi mogel svojim narodom naznaniti veselo vest, da je zagotovljen mir. Vlada je omejila proračun za vojsko in mornarico na najnujnejše potrebe in so se morala važne zahteve vojnega vodstva odložiti. Bosna in Hercegovina kažeta veden napredek. Dunaj, 11. novembra. Predsednik avstrijske delegacije, knez Schonburg, naglaša v svojem nagovoru, da so delegati pripravljeni skrbeti, da se ohrani moč države. Potrebno hočejo dovoliti, ozirajoč se pa tudi na to, koliko morejo žrtvovati narodi. Ohranjenje miru je evropskim narodom dvakrat potrebno, glede na velike iznajdbe, ki obetajo razvoj obrtnije, trgovine in kmetijstva vseh držav. — Predsednik ogerske delegacije, grof Zichy, je izrazil zvestobo , udanost in pa zadovoljstvo, da se mejnarodna nasprotja niso bolj poostrila ocl zadnjega zborovanja delegacij. Spominja se socijalnih težav, katerih ovirajoči vpliv zahteva vso odločnost. Z veseljem pozdravlja ohranitev prijateljstva z zavezniki. Vendar ostane vedno najboljše jamstvo za mir to, da smo za vojsko popolnoma pripravljeni. Ogerska delegacija se nadeja, da se srečno rešijo težave, in hoče potrebno dovoliti za brambeno moč države., ne da bi rušila srečno doseženo finančno ravnotežje. Rim, 11. novembra. Med predstavo v nekem cirkusu v Castellamaru se je zrušila estrada. Ranjenih je nad 100 oseb. Peterburg, 10. novembra. Srebrna poroka carske dvojice se je slovesno praznovala po vsi državi. Kalkuta, 10. novembra. Vrtinec je tudi na Andamanskih otokih naredil veliko škode. Na indijskih kazenskih naselbinah je bilo mrtvih 60 kaznjencev, ranjenih pa 200. ŠJ Piccoli-jeva tinktura za želodec iž 3SJT jo mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- ~£S bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, Ht£~ kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona steklenici 10 kr. (300—232»^. T£tS Tujci. 9. novembra. Pri Maliču: Zomsche, zasebnica; -Tomšič, Kutscha, inženčrja; Bellak, Iteitter, Schweizer, Pribil, Fuchs, Princ, Ruckel, trgovci, z Dunaja. — VVeisser, trgovec, iz Brna. — Merkler, trgovec, iz Pariza. — Venvenutti, Viezelii, Rosso s hčerjo; trgovci, iz Pirana. — Lauer, trgovec, iz Monakovega. — Meixner, trgovec, iz Gradca. — Toppenheimer, trgovec, iz Berolina. — Gliick, potovalec, iz Budimpešte. — Hirseh, zasebnik, iz Berna. — Maly, zasebnik, iz Tržiča. — Frank, zasebnik, iz Kamnika. — Solerti iz inomosta. — Petz, inzenčr, iz Beljaka. — Grofinja Lichtenberg, zasebnica, iz Gradca. Pri .• 2 >• O™ e a * opazovanja srakomorb r mm toplomera po Celzija 10 77 u zjut. 8. n. pop. 9. u. zveč. 736 6 734 4 735 8 00 1-8 —1-8 si. szau. si. vzh oblačno JI jasno .000 Genilniki zastonj in franko. Največja zaloga šivalnih strojev I JAN. JAX, i LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dOVOljUjejO. (30-15) Zamenjuje stare stroje. Poprave vr.se se točno trajno in ceno. Srednia temperatura O 3°, za 4'6" pod normalom Potrtega srca znancem prežilostno mati, gospa naznanjamo vsem .-orodtrkom, priiateliem in vest, da je naša preijubliena soproga, oziroma Franja Lapajne roj. Šinkovec due 8 novembra ob 3. uri ziutrai po dolgej mnčuei bolezni letu Nvoie starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspala. novembra, po- danes v 30. mirno Pogreb predrage ramke bode v torek, dne 10. poldne oo 4. uri. Sv. maše zadušuice se bodo brale pri Sv. Birbari iu Sv. Križu na pokopališču. Prerano umrla bodi priporočeni v b'aif spomin i;i pobožno molitev. IDRIJA, dne 8. novembra 1891. Valentin Lapajne, soprog. I) u ii a J s Iv m borza. Dn6 11. novembra. Papirna renta 5%, lri% davka .... 91 gld. Srebrna renta o%, 16% davka .... 90 Zlata renta 4%, davka prosta.....108 ,, Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1004 „ Kred tne akcije, 160 gld................274 „ London, 10 funtov stri........1 i 7 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................o „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 10 kr. 91 ., 55 „ 85 „ 50 " 85 . 36 „ 60 „ 821/, „ Dne 10. novembra. Ogerska zlata renta .......103 gld. Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečko 1. 1854., 250 gld. . . 5 o/o dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4,/a> Kreditne srečke, L0'> gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 103 gld. 45 kr 100 .. 95 n 134 „ 25 146 .. — „ 181 „ 50 96 „ 25 100 „ 20 »1 184 „ 50 M 61 „ — !» Ljubljanske srečke, 20 gld....... 20 gld. 50 Avstr. rudečega križa srečke. 10 sld. . . 16 ., 60 Rudolfove srečke. 10 gld.......19 „ 50 Salinove srečke, 40 gld....... Windischgraezove srečke, 20 gld. . . . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Papirni lubelj . . ....... 59 4S 151 2800 86 1 40 75 181 Laških lir 100 ..............45 „ 50 tmenjarnicna družba na Dunaju, I., NVollzeile štev. Jaiamai w i., Wollzeile štev7 10. Najknlantneiše kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. EW Razna naročilu izvršč se najtočncjc. Za nal gališke propinacijske zadolžnice. 41/* % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banko. 4",% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10