St. 32
V Ljubljani, schcta dne 21. januarja 1211.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. :	Telefon številka U8.	:
caJSJ
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 1.") v, osmrtnice, poslnna in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Slovenski politiki v čeških revijah.
Vsem je še znan šunder, ki je nastal po slovenskih listih, (ki so se vsedli na limance „Slovenca“) v času, ko je izšel v „Naši Dobi“, reviji, ki jo vreja prof. Masaryk, članek o slovenski, imenoma o Šušteršičevi politiki. Zadel je v živo, zato so se hoteli klerikalci znositi nad Masarykoin ter mu podtikali, da je on članek pisal. Velik šunder je bil takrat in sramoval sem se zanj: ker je nastal na 'podlagi popolne ignorance!
Kako se spreminjajo časi! Komaj šest mesecev in že se ne dvigne noben klerikalen glas, da bi obsojal in obsodil članek ki ga je J. Penižek napisal v mladočeški reviji .Češka Revue“. Pove v začetku, kaj je bil vzrok, da se je vstanovil enotni češki klub. In pravi, da sta bila predvsem dva vzroka. Prvi je bil: zaključitev državnega zbora vslcd slovenske obstrukcije. Takole piše dalje:
»Nam v^Sem se je obstrukcija pro-tivila v dno duše. Obsojali smo jo. Zato, ker je bila proti visoki šoli sploh. Zato, ker je bila sploh proti-kulturna. In tudi za to, ker je bila de fakto protčeška. Mi sami se potezamo za češko univerzo v Brnu in smo pomagali, indirektno sicer, toda vendar smo pomagali onemogočiti, da bi Italijani dobili eno edino fakulto, katero so že imeli v Inomostu, zopet po šestih letih in to na istem Dunaju, glede katerega so morali njegovi meščani po statutu dr. Luegra prisegati, da bodo branili in ohranili njegov sem-ški značaj. Ne oziraje se niti na to, da smo tako potlačili Italijane na ljubo Nemcem, katerim je nenemška visoka šola v principu grenka pijača, na „nemškem“ Dunaju pa še grenkejša.
„Delali smo tu čisto popolnoma napačno taktiko. Ni res, da bi bila to taktika Slovanske Enote. Tudi ni res, da bi bila laška fakulta na škodo za Slovane. Korist in prospeh je za nje. Zato ker je vsaka nenemška Jakulta prospeh za nje. In za nas Čehe in Slovence predvsem. Je prejudic za njihove visoke šole. Bila je to taktika, iz katere bi »profitirati" mogli in so tudi hoteli, ko bi se bila izvedla dalje, do poslednih koncev, le slovenski klerikalci, Šušteršičevci. Njihova obstrukcija proti laški pravniški fakulti je bila namerjena krogla proti sami eksistenci državnega zbora. Nepokrito in vidno namerjena na nove volitve, v katerih upajo klerikalci iztrgali liberalcem kakšen mandat. Predvsem imajo skomine po Plojevem.“
Potem govori članek, kako težko, da so vsi prenašali kuratelo dr. Šušteršiča. Tesno jim je bilo v »Slovanski Enoti" zato so se hoteli oprostiti. „Če hoče dr. Šušteršič novo pogodbo, ki bi zajamčila tudi nam prostost in svobodo: delati češko politiko v naš prospeh, da se o tem govoriti. Da bi pa slovenski klerikalci s češkimi ag-rarci in češkimi radikalci, izmed kate-
rih so nekateri vedno pripravljeni, kadar gre za taktiko, ki ne zahteva ničesar druzega kot močna grla in ročno delo, kadarkoli se jim zahoče — navadno je bilo to vedno o nepravem času — delati bandarsko muziko, za tako nedostojno in podrejeno vlogo se jim pa noče nihče udinjati, komur ni politika sredstvo, ki ojačuje nasprotnika."
Smo radovedni, kaj bodo na to le klerikalci rekli.
Števni komisarji v Trstu in državni pravdnik.
Oblasti tržaške, bodisi municipij ali c. kr. oblasti, vseskozi kričijo, da so števni komisarji javni funkcionarji, da vživajo tedaj posebno zaščito zakona v smislu §§ 68, 81, 153, 312, 314 itd. kaz. zak. in se pri tem sklicujejo na zakon o ljudskem štetju.
V	Trstu imamo tudi take javne funkcijonarje, ki sedaj izvršujejo svoj delikaten posel, revizijo števnih pol.
Za to nalogo si je izbral, kakor da nima dovolj svojih organov, tržaški municipij dijake, vseučiliščnike, privatne uradnike, same osebe, ki so mu politično po godu, ne da bi zahtevali niti spričevalo o vedenju, niti ali so zaupljivi. Ti gospodje so navadno, kakor pravi »Edinost" in je tudi nam znano, mladiči, ki sploh nimajo zadostne resnosti za tak posel, in ki se jim ne bi smelo dati v roke tolike oblasti. Mesto Dunaj je imenovalo za ta posel resne može, lastne uradnike in učitelje, in je izvršilo gladko v malo dneh ta velikanski operat.
Sedaj pa vprašanje.
Ali so položili ti možici kje prisego, da bodo izvrševali svoj posel po svoji vesti in vednosti popolnoma neutralno ? Pred kora? Ali morda pred županom ? Ali pred c. k. namestništvom ali c. k. namestništvenim svetnikom, J<ot v to kompetentnim oblastim?!
Če pa niso položili piise^e, ali vživajo ti gospodiči res posebno zaščito zakona, ko se zahteva celo od gozdarskih, poljskih in lovskih čuva jev, da morajo biti zapriseženi pri politični oblasti, da si s tem zadobijo kvalifikacijo javnih funkcijonarjev.
Če pa vživajo dobroto posebne zaščite zakona, morajo, logično in ju-ridično sklepajoč imeti tudi dolžno-s t i javnega funkcijonarja in je vsak njih v e dni prestopek zakona v izvrševanju njih službe hudodelstvo v smislu § 101 kaz. zak. o krivi rabi uradne oblasti, ki pravi v 2. odstavku :
»Za uradnika se smatra tisti, ki ima, bodisi zaprisežen ali ne, po ne-posrednjem ali posrednjem javnem naročilu dolžnost, opravila vladarstva oskrbovati/
Kazensko-pravni red pa pravi, da je državno pravdništvo dolžno postopati vsakikrat, ko mu pride na znanje kak zločin. V listih javno napadajo te „javne funkcionarje", in državnopravd-
ništvo n e postopa proti listom, ker je najbrž prepričano, da je resnica, kar pišejo. Če pa je resnično, kar pišejo, in radi tega državno pravdništvo n e postopa proti listom, potem pa mora absolutno postopati v smislu § 101 kaz. zak, proti onim, ki so v listih imenom kot javni funkcionarji označeni, in se jih dolži sleparstva pri reviziji ljudskega štetja. Sicer pa bo zelo potrebno, da si ogledajo državne oblasti tudi vse števne pole, ki so korigirane, posebno v rubriki »občevalni jezik", ker to bo dalo povoda postopanju tudi v § 197 kaz. zak. radi falsifikacije javnih dokumentov od strani funkcijonarjev. Dobro bi bilo, da se sestavi imenik teh komisarjev in hiš, v katerih imajo izvrševati posamezni revizijo, da ne bo potem brezvspešno iskanje hudodelca. Magistrat ima tako listo, a jo — skriva!! Zakaj je ni publiciral v svojem uradnem „11 Piccolo", ki sicer prinaša vsako novost iz mestne hiše?!
Gospod dr. Zenkovich, kaj ni to logično in res? Zakaj pa ne zaplenite onih listov ? Zakaj ne postopate ? Zakaj ni uvedena proti onim fantalinom, kakor jih imenuje „Edinost“ še nobena preiskava? Mari Vam ni prišlo na znanje? Ali nimate dolžnosti čitati listov? Torej ?
Aut-aut! Tn ni druge poti, in naj porečejo od zgoraj, kar hočejo! Mi bomo nabirali neumorno materijal in ga predložimo javnosti.
Poživljamo tem potom vse one osebe, ki so priče, da se izvrši gori navedeni zločin od strani revizorjev, naj se ne vmešavajo v njih posel, pač pa dajo koj poklicati policijo in zapreti pobaline radi hudodelstva. Bomo videli, ali se bo postopalo tedaj, ko ne zadostuje državnemu pravdniku javna obdolžitev v javnih listih!!
Iz slovenskih krajev.
Iz Krmelja pri Št. Janžu. Po
štrajku. Proti složnosti in odločnosti stavkujočih ni mogel ravnatelj Gmeyner nič storiti in zato svoje jezice ne bo kmalu pozabil. Govori se splošno, da je prva žrtev razjarjenega Gmeynerja gospod nadinženir, kateremu je premogokopna družba odpovedala službo. On je bil jedini med vsemi „višjimi“ pri rudniku, ki je simpatiziral ob času štrajka z delavstvom. In ravno zato je tudi odstavljen. Pri-vandral pa je k rudniku neki paznik R. Ta možiček je ožji sorodnik računovodje Filipa, dobro znanega zvestega služabnika Gmeynerjevega. Ta R. se hvali, da bo vse sedanje delavce v doglednem času spravil iz Krmelja. Pretečeni teden se je v resnici odpravilo precejšnje število delavcev na Ogrsko, a teh ni »spravil" gospod Filipov »švoger", amp&k so pros'o-voljno odšli iskat si boljšega zaslužka. Kako se skuša odpraviti neugajajoče delavce pri rudniku v Krmelju je vsekakor zanimivo. Rudarju G. je prine-
sel že zgoraj označeni paznik, kakor ga imenujejo „šihtmajster“ pred nedavnim časom njegovo delavsko knjigo in mu svetoval, naj kar na mestu zapusti službo pri rudniku, češ da je v njegovi delavski knjižici nekaj popravljenega. Tam kjer bi moralo stati »rudar", je zbrisano in napisano „drvar“. Rudar G. ni maral ravnati se po »prijaznem" nasvetu „šihtmajstra\ ampak knjižico vrnil in zahteval preiskave. Drugi dan je prišel zopet na delo in vprašal, če mu je dovoljeno iti na „šiht“, pa je zvedel, da mu je to po ravnatelju Gmeynerju prepovedano. Ker zadeva še ni končana se vzdržimo vsakih nadaljnih razmotrivanj, dokler ne bo sodišče odredilo kako in kaj. Pripomni se pa lahko, da rudar G. dotične svoje delavske knjižice že skoraj dve leti in pol ni imel v rokah. Kako da one ponaredbe oziroma popravka, najsi ga je storil že kdorkoli, niso zapazili v grajzleriji že preje? Slučajno je bil G. tudi predsednik »Narodne delavske organizacije", ki so ji izvestni gospodje od rudnika nasprotovali tako vneto z vsemi mogočimi sredstvi. O stvari bomo govorili še pozneje kako besedo.
Iz Voloske-Opatije. Pretečenega leta je dospelo 42.740 gostov
v	Opatijo, za 3330 več kakor leta 1909; odstotno znaša povišek za 8%. Letos je obiskalo Opatijo od 1. do
11.	prosinca 372 gostov.
Vedno naraščanje števila gostov je dovedlo akcijsko družbo za avstrijsko Riviero do sklepa, da bode zgradila v Opatiji velikansko palačo najmodernejšega sloga. V ta namen ji je odstopila c. kr. pomorska oblast brezplačno približno 26.000 m2 morja, ki ga je dala družba zasuti. Z zasipanjem so pričeli 9. t. m.; delo gre hitro izpod rok: sedaj že mole prvi deli temelja iz morja. Zasipanje mora biti končano v 18 mesecih, stroški za to znašajo 3/< milijona kron. Stroški celega projekta so pa proračunjeni na 4,600.000 K. Nova palača bode obsegala:	1.	veliko veselično dvorano,
2. prostore za restavracijo in kavarno, terase in verande. 3. družabne, čitalnične in igralske sobe, 4. prostore za klube in urad zdraviliščne komisije, 5. velike terase, 6. gledališče in 7. zaprto kopališčno dvoiano, kjer se bode mogoče vsak čas kopati kakor v prostem morju. Opatija bo s to stavbo mnogo pridobila; glede udobnosti, ki jih bo lahko nudila gostom, bo tekmovala z največjimi kopališči. Mogoče bo ustregla celo po razkošju razvajenim željam g. dr. Šušteršiča, ki si sicer išče oddiha po napornem „delu“ za narod v Ostendi.
V	sredo 18. t. m. je priredila tukajšnja zdraviliščna godba simfonični koncert v Kvarneru. Sodelovalo je 22 članov ljubljanskega filharmoničnega orkestra, na čelu jim kapelnik g. Czajanek tako da je znašal orkester nad 50 članov. Proizvajali so po eno skladbo Smetane, Čajkovskega, Mozarta in Wagnerja. Prvo točko je dirigiral g. Czajanek, ostale
direktor g. Mitrovič. Proizvajanje je bilo tako umetniško in dovršeno, da je številno in razvajeno poslušalstvo bilo razočarano. Z burnim ploskanjem je dalo duška svojemu priznanju in navdušenju. Člani ljubljanske filharmonije so s tem koncertom dosegli nov list v svojem lovorovem vencu.
V n e d e 1 j o 15. t. m. pa je priredilo tukajšnje dramatično društvo igro »Divji lovec". Glavne vloge so igrali večinoma Slovenci, sodelovalo je pa tudi nekaj Hrvatov. Igrali so vobče dobro; tudi scenerija je bila dobra. Želeli bi le, da naj drugič ne pokvarijo dobrega vtisa s tem, da predstavlja v 4. dejanju goret jsko gorovje ozadje s sliko kvarnerskega zaliva.
V splošnjem bi pa želeli, da naj tukajšnji rodoljubi opuste svojo preveč negovano gostilniško politiko, ki naroda ni in ne bo nikdar rešila. Tudi same igre in zabave ne bodo tega dosegle. In ravno vse to se preveč goji, dočim pogrešamo vsakega delovanja za ljudsko izobrazbo in samozavest, n. pr. potom predavanj, ljudskih shodov itd. Vse premalo pozornosti se posveča nemški šoli, ki požre mnogo naših otrok, in ravno Opatija je oni kraj, kamor najbolj skuša Nemec zabiti klin mostu do Adrije. In še nekaj bi radi opomnili} vsakemu delu za ljudstvo naj ne bo poglavitni namen osebna častihlepno t, ampak utrjenje ljudske samozavesti in narodove moči. — d—
Slovanski jug.
Združitev hrvaške »Matice Dal-matinske“ in »Hrvatske Matice".
Dne 16. t. m. je imela hrv. »Matica Dalmatinska " v Zadru svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležil kot zastopnik »Hrvatske Matice* iz Zagreba tudi njen predsednik, vse-učiliški profesor dr. Oton Kučera. Občni zbor je z ogromno večino odobril pogodbo, katero je že preje sklenil odbor »Matice Dalmatinske"* z odborom »Hrv. Matice", po kateri »Matica Dalmatinska" sicer obdrži svojo posebno organizacijo, dela pa izdaja v okviru in obliki »Hrvatske Matice". Posledica te pogodbe bo, da se bo na hrvaškem književno-znanstvenem polju izvedla centralizacija oziroma produkcija in razširjenje del. Agitacija duhovnikov naj se pogodba ne odobri radi tega, ker stoje sedaj na čelu »Hrv. Matice" radikalni elementi, ki se ne bi ozirali na verski čut članov »Matice Dalmatinske", je izzvala splošen odpor in ironičen smeh. Celo mnogi duhovniki so glasovali proti temu prelogu, za katerega je glasovalo samo 5 članov.
Srbska »ve!eizdajniškaM afera na Turškem. Zagrebški „Obzor“ poroča iz Carigrada, da pripravlja mla-doturška vlada novo veliko »veleiz-dajniško" afero za skopeljske Srbe. Načrt, po katerem bo vrženih v ječo mnogo Srbov iz celega skopeljsl<ega
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Videl se je zopet, kako teka po nabrežjih, zmirom nekoliko razposajen, bojaželjen in prepirljiv, kako se meša med barkarole
v pristanišču, skušaje nagajati vohunom Desetorice, kako maši na skrivaj odprtino ovaduške skrinje, kako suče na Rialtu meč zaradi enega samega krivega pogleda, kako poje pesmi pod balkoni krasotic in se smeji njihovim soprogom v obraz, in kako stiska s svojimi finimi prsti trde roke mornarjev . . .
In vse to se je nadaljevalo s prekipevajočo, živo veselostjo tudi še potem, ko je njegov oče postal dož beneški ... in vse to se je nagloma končalo nekega lepega poletnega večera, takrat, ko je prvič zagledal Leonoro!
Ah, ta prvi pogled, ki sta ga menjala! . . .
Zdelo se mu je, da se je že v tistem hipu izvršila njegova zaroka! . . .
In zdaj je sedela poleg njega, v palači njegovega očeta, izbranka njegovega srca, oboževana ljubljenka njegova !
In njegova sreča je jecljala, iskala je besed hvaležnosti, kakor da mu je vsa ta množica resnična prijateljica!
— Bodite srečni, Roland Kandiano ... je dejal eden izmed gostov, iztegaje mu roko.
— Hvala, dragi Altieri! O, hvala, hvala! . . . Rad vas imam,
vi ste zares moj prijatelj . . .
— Tudi jaz vas ljubim . . . bodite srečni, Roland Kandiano ! . . .
— In vi, dragi Bembo! Torej ste prišli tudi vi! Ah, še bova zlagala barkarole in balade, kajneda? Vi delate tako lepe verze!
— Gospod, je dejal Bembo in zlezel v dvoje gub, preveč ste dobrotljivi . . .
In Bembo se je vzravnal ter se nasmehnil:
— A kaj vidim 1 je vzkliknil naenkrat. Kje sedite, gospod? Ah, to je slabo znamenje!
In z roko je pokazal steno, h kateri so bili — slučajno ali namenoma, kdo je vedel? — postavili naslanjača za Leonoro in Rolanda.
Roland se je ozrl po tej steni.
Ozrla se je tudi Leonora, in prebledela je.
Vsenaokrog po dvorani so bili v zlatoobrobljanih panoih naslikani portreti beneških dožev . . . Samo eden pand pa je nosil namesto portreta napis.
In ta napis je bil:
— To je mesto doža Marina Faliera, obglavljenega zaradi njegovih zločinov.
Ko se je Roland ozrl za Bembom, je bil ta že izginil med množico.
— Kakšna strašna prorokba! je zamrmrala Leonora trepetaje.
— Dušica draga, ali jemlješ to neumno Bembovo šalo v resnici za resno? ... Pomiri se vendar... Glej, ura je prišla ... Vidiš, moj oče in moja mati prihajata . . . Leonora, to je tista blažena minuta, ko si natakneva zaročni prstan . . .
— Tvoja sem, ljubljeni moj . . .
V	tem trenotku so se nenadoma postavili oboroženi stražniki pred vse izhode. Molčanje groze se je razprostrlo po široki slavnostni dvorani. Mož, pred katerim sta stopala dva glasnika, se je približal ter zakričal z donečim in resnim glasom:
— Jaz, Foskari, veliki inkvizator države, proglašam, da se nahaja tukaj izdajalec, upornik in zarotnik, ki ga prihajam zajet v blagor republike! . . .
Foskari, mož v najkrepkejših letih, z orlovim nosom, čelo razbrazdano od šumenj, je stopal skozi množico, ki se je odpirala pred njim, kakor da jo orje groza.
Dož Kandiano je gledal njegovo prihajanje, in roke se se mu tresle, v biedoti njegovih ustnic se je odkrival besni srd, ki je kipel v njegovih prsih.
Ta srd, na dnu katerega se je skrivala nejasna bojazen, kakor pred bližjno katastrofo, je zdajci bruhnil na dan:
— Takšen škandal na tem kraju! In ob taki priliki! Naj bo obtoženec kdorkoli, tukaj je moj gost, ali slišite, Foskari! In pri žebljih krvavega križa Kriščevega se vam kolnem: nihče ne bo mogel reči, da je Kandiano pozabil dolžnosti gostoljubja!
Foskari se je vzravnal v vsej svoji iinponujoči velikosti.
Zazdel se je kakor vtelešenje strašnega zakona beneškega — tiste strašne, sumoljubne in neizprosne pravice, ki je udarjala brez prizanašanja in brez odloga.
Počasi je izpregovoril:
— Gospod vojvoda in vi vsi, ki ste navzoči! . . . Pred šestimi leti mi je bil ovaden škof Pizani. Ura je bila burna, podobna današnji. Kakor nocoj, je pretila nevarnost, da izbruhne med pomorščaki upor. Samo minuto obotavljanja, in država bi bila izgubljena ... Bil pa je to slovesni dan Vnebovzetja. In bila je ura velike maše . . . Stopil sem v cerkev Svetega Marka. Šel sem pred oltar, in prišel ravno v tistem svetem trenotku, ko se je škof obračal, da bi dvignil monštranco pred zbranim ljudstvom. Vsi veste, kaj sem storil: temu človeku, ki je stal pod zaščito samega živega Boga, sem položil roko na ramo in ga odvedel pred sodnike!
Predstavljajmo si globoko tesnobo in hipno otrplost, ki sledi v naravi gromovitemu udarcu nebeškega ognja. Tako so tudi gledalci te drame okamenili v svojem trepetu.
Samo Bembo je ohranil vas svojo hladnokrvnost.
Sklonil se je k Altieriju in mu zamrmral nekaj na uho.
Altieri, kakor da bi se obotavljal, je silno prebledel.
“ ,čas. je, je zarenčal Bembo, pojdite vendar!
Altieri je stopil naglo k Rolandu Kandianu; vse to se je zgodilo v par trenotkih.
In že je Foskari povzel:
— Gospod vojvoda! Nobena sila me ne bo ovirala, da storim v vaši hiši isto, kar sem storil v hiši božji! Kandiano, poživljam vas, da poveste, če se namerjate tukaj, v dvorani dožev, ustavljati tistemu zakonu, ki mora vsak dož priseči, da bo njen zaščitnik!
Kandiano se je ozrl naokrog, kakor da ne ve, kaj naj
stori.
Videl je svojih dvatisoč gostov nemih, sklonjenih, oka-menelih.
In da je bil vtis nevarne ure popolnejši, je od zunaj prihajalo zamolklo grmenje množic. *
Dož je bridko začutil svojo onemoglost ...
Z izdavljenim glasom je vprašal:
(Dalje.)
okraja, je že izdelan. Srbi se te afere ne boje, ker so trdno prepričani, da ne bo dosegla zaželienega cilja, kakor ga ni dosegla »veleizdajniška* afera, kat ero so preteklega leta vprizoriie mla doturške oblasti. Tudi sedanja afera je, kakor lanska najbrže posledica bugaraških denuncijantov (srbskih rencgatov). Takrat so namreč mlado-turki podkupili nekega srbskega rene-gata Stevana, ki je baje razkril strašne reči o srbski revolucionarni in vstaški organizaciji. A konečno se je dokazalo, da je bila vsa gonja proti Srbom umetno vprizorjena in mladoturški tožniki in denuncijanti so doživeli strahovito blamažo. Enako blamažo bodo gotovo tudi sedaj doživeti Mla-doturki, ker nikakor ne morejo z umetnimi vprizoritvami »veleizdajni-ških* afer, opravičiti strašnih gonj, ki jih vprizarjajo proti Srbom, Bolgarom m Grkom v Stari Srbiji in Macedoniji.
Srbski vladarji na potovanju, kakor je že znano, odpotuje srbski kralj Peter v najkrajšem času v Rim in pozneje tudi v Pariz. Potoval bo popolnoma inkognito preko Reke in Trsta. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval prestolonaslednik Aleksander, ki se v kratkem vrne iz Nizze v Belgrad. — V istem času, ko bo kralj Peter na potovanju, se bo določil tudi načrt potovanja drugega srbskega vladarja, prvega črnogorskega kralja Nikite. Črnogorska vlada se že tozadevno pogaja z dunajsko vlado; kralj Nikita namerava namreč najprej obiskati cesarja Franca Jožefa I., da se mu predstavi kot kralj Črne gore.
Vesti iz Srbije. Iz Belgrada nam javljajo, da se je tjakaj preselil iz Zagreba srbski pisatelj in časnikar Steva Beševič-Petrov, kateremu je srbsko vojno ministrstvo obljubilo finansirati njegove zrakoplovne načrte. Beševič je že izročil ministrstvu načrt svojega zrakoplova, ki bo kakor trdi, prekosil vse sedanje aeroplane sploh. Imel bo mala rezervna krila, ki bodo spojena, a se bodo v slučaju padca razširila in tako onemogočila navpičen in nagel padec. Kakor se kaže, bo Steva Beševič-Petrov kmalu dostojno nadomestil izgubo aviatika Rusjana, za katerim plakajo vsi Jugoslovani. — Srbska skupščina bo nadaljevala svoje zasedanje dne 23. t. m. Na dnevnem redu je glavna debata o zakonski predlogi glede novega skupčinskega poslovnika in odgovori ministrov na interpelacije. — V Vranji prirejajo meščani velike priprave, da dne 31. t. m. slavnostno proslavijo osvoboditev mesta Vranje od turških oblasti.
—	V vranski okolici, in sicer v pčinj-skem okraju, kjer se steka korbeva-ška rečica v Moravo, so našli v pesku večjo množino zlata. Sedaj so pričeli prekopavati tudi bregove rečice. Če bodo tudi nadaljni rezultati tako ugodni, namerava na spomlad neka angleška družba na veliko pričeti z izkopanjem in izpiranjem zlata.
Hercegovinski vojaški begunci. Preteklo jesen se je vrnilo v Hercegovino 6 Srbov, ki so za časa aneksij-ske^ krize kot vojaški begunci zbežali v Črnogoro. Prijavili so se takoj sami oblastim, ki so jih vrgle nato v ječo trebinjske garnizije in postavile pred vojaško sodišče. Kakor poroča »Srbska Riječ“ iz Bileca, sta bila sedaj begunca Petar Gačinovič in Obren Vujovič obsojena na 6 let, Špiro Salatič, Spasoje Pijarevič, Sava Uljarevič in Stojan Vukovič pa na 5 let težke ječe. Pričakuje se, da jih bo cesar pomilostil, kakor je lansko leto pomilostil one begunce, ki so se prvi vrnili iz Črne gore.
Deiblerjeva giljotina.
Po virih priobčil Sl. Rabelj.
Te dni smo čitali v listih, da je francoski krvnik Deibler v Lillu obglavil nekega Faviera, morilca blagajniškega sluge Thaina. Navzoče občinstvo je eksekucijo motilo z burnimi demonstracijami. To nam je privedlo v spomin znamenit dogodek iz zgodovine Deiblerjeve rodbine, dogodek, ki ga je svet skoraj že pozabil.
Deibler ji so skoraj že stoletje sem francoski krvniki. Unuk in sin sta to, če tudi nečastno, pa iz državnih ozirov baje zelo potrebno službo podedovala po svojem očetu.
Eden Deibler jev je bil zelo praktičen in ženijalen mož. Sprevidel je, da je giljotina, kakor je na francoskem od revolucije sem v rabi, kaj nerodna in neprikladna, če se gre za to, izvršiti justifikacijo izven Pariza. Treba je bilo jemati seboj veliko stojalo, obstoječe iz dveh počez zvezanih brun, med katerima se je z velikansko hitrostjo in silo pregibalo rezilo, ki je za časa revolucije prelilo toliko plemenite in nedolžne krvi. Vsakokrat se je moral najeti poseben železniški voz za to stojalo, kar pa Deibler ju nikakor ni bilo pogodi. Kajti osebno je moral nadzirati nakladanje iz izklada-nje, da se ničesar ne pozabi in da se nič ne pokvari, razeri tega pa je ta
Vstaška akcija leta 1910. Bel-grajsko »Novo Vreme* prinaša interesantno statistiko celokupne vstaške akcije v Macedoniji leta 1910. Iz te statistike je razvidno, da je bila Ma-cedonija že preteklega leta krvavo bojišče, a bati se je, da bodo na spomlad boji še hujši. L. 1910. je bilo 245 grških, bolgarskih, arnavtskih in turških čet. Srbskih ni bilo. Čete so izvršile 110 napadov na vasi. Padlo je 130 žrtev (mož, žena in otrok.) V gorovje je izginilo 24 oseb. Spopadov s turško vojsko je bilo 129, kjer je padlo 117 vojakov in 252 vstašev. Ranjenih je bilo 300 vojakov, a vstašev čez 600.
Splošni pregled.
Govor francoskega ministra zunanjih zadev v francoski zbornici je vzbujal splošno pozornost, ker je pojasnjeval nekatera splošna evropska politična vprašanja. V svojem govoru je omenil minister Pichon tudi razmerje med Francijo in Belgijo. To je provzročilo nezadovoljnost v političnih krogih in nizozemski minister zunanjih zadev je naročil poslaniku v Parizu, da nemudoma izposluje natančno besedilo ministrovega govora, v kolikor se dotika obrambe nizozemskega obrežja. Vlada stoji na stališču, da ni v nikaki zvezi obrambni plan in pa stališče Belgije, kakor je določeno po mednarodnem pravu.
»Koln Ztg.“ trdi, da so vesti o potovanju Sasanova v Pariz izmišljene in da vlada nima v tem oziru mkakih planov.
Beri. Tagblatt prinaša poročilo iz Carigrada, da se že dalje časa vrše pogajanja med Turčijo in Perzijo v tem smislu, da bi Turčija podpirala Perzijo proti rusko-angieškim akcijam. Turčija bi dobila za svojo pomoč vso zemljo, ki leži med Turčijo in Perzijo, v svojo posest Piše se tudi, da je potovanje perzijskega regenta Nasr-ul-Mulka v Carigrad v zvezi s temi pogajanji.
V	Rusiji vzbuja bolj in bolj pozornost nemirno gibanje na Kitajskem. Že nekaj let sem se Kitajci v veliko naseljujejo na bregovih Amurja, tako da so nastale tam kitajske kolo-niie, ki štejejo na stotisoče kitajskih naseljencev. Ob Amurju so napravili Kitajci tudi celo vrsto trdnjav, in so jih preskrbeli s vojaštvom in provijan-tom. Ruska vlada je baje izgubila v Pekingu svoj upliv, nasprotno pa je zrastel upliv Amerike in Nemčije. V političnih krogih se misli, da Rusija ne sme mirno gledati naseljevanje Kitajcev na svoji zemlji. Doslej je Kitajska ob vsaki važni priliki pokazala prav tako neprijazno lice, kakor Japonska. Rusi, ki poznajo razmere, trdijo, da se Kitajci resno pripravljajo na vojno z Rusijo. Ruska diplomacija v Petrogradu baje o tem niti ne sluti, dasi ni težko opaziti kitajskih vojnih priprav. Dokler je Rusija v zvezi z Japonsko, se ni bati za rusko posest na daljnjem vztoku, ni pa varna pred presenečenji.
»Ruska družba za orientalistiko* v Harbinu je ob priliki revizije rusko-kitajske kupčijske pogodbe določila več špecijelnih komisij, ki so poleg gospodarskih vprašanj proučile tudi druga vprašanja glede eventualnega konflikta med obema državama. Rezultati so bili poslani v Petrograd, da se vlada o pravem času opozori na pretečo nevarnost.
I in i.rrr ■ I 1  5SBS—nzoj
transport stal mnogo denarja ki bi se dal prihraniti in varno naložiti v korist Deiblerjeve rodbine. Koliko je v tem oziru na boljšem nemški kolega, ki mu je le treba vzeti seboj sekiro, pa tudi avstrijski, ki nazadnje povsod in s priprostimi sredstvi lahko improvizuje svoje vislice!
Študiral je torej stari Deibler in študiral, kako bi mogel sestaviti nekako amatersko giljotino, pri kateri bi močno pero gnalo rezilo in ki bi bila tako pripravna in priročna, da bi se. jo lahko jemalo seboj, kakor kak kovčeg trgovskega potnika. Izdelal in predložil je mnogo sistemov, ki so pa bili vsi zavrženi.
Pariško nadsodišče je namreč uvi-devši, da imajo Deiblerjeve ideje nekaj za-se, sestavilo posebno komisijo, kateri je načeloval tedanji glaso-viti državni pravdnik E. Painiche. Ta komisija je skrbno presojala vse Deiblerjeve projekte. Slednjič pa je imel stari Deibler vendar srečo. Izumil in sestavil je sistem, ki ga je komisija enoglasno odobrila, češ da je popoln in da ne bode le mogel služiti pri justifikacijah v širni Franciji temveč da bode tudi v metropoli Parizu lahko nadomestoval staro in za moderno čuvstvovanje kaj neprikladno giljotino.
Zgodilo se je, da je bil baš v onih dneh v Lyonu na smrt obsojen neki begunec tujske legije, ki so ga dolžili veleizdaje, češ, da je hotel Al-gerijo spraviti pod premoč inarokan-skega sultana. Kot dezerterju mu se-
O položaju kabineta Bfenerth
III.	piše praška »Union* sledeče: Takoj v prvi seji se je pokazal pravi položaj Biencrthovega kabineta, namreč pri glasovanju o Fiedlerjevem predlogu. Od itak slabe večine je odpadlo še 15 nemških radikalcev in s tem je večina, tudi če vštejemo latince in Vasilkove Maloruse pri kraju. Tudi to, da je Wolfova skupina glasovala proti članom nemške nacijonalne zveze, kaže da tudi druge skupine nemške zveze niso stalne, da torej cel vladni tabor obstoji samo iz krščanskih soci-jalcev in Poljakov. Rešitelji iz zadrege so bili v tem slučaju socijalni demokrati, ki so se v formalnem vprašanju postavili na stran vlade in tako pripomogli k večini. Tako postopajo soc. demokrati že dalje časa in tvorijo tako nekako vladi naklonjeno opozicijo, ki pri važnih slučajih pokaže svojo opozicijonalno stališče, glasuje pa za državne potrebe in skrbi za to, da vlada nima prevelikih težav. Ako bi se bili soc. demokrati pri tem glasovanju pridružili drugim opozicijo-nalnim strankam, bi bila vlada doživela poraz. Sicer bi s tem še ne bila prisiljena k demisiji, ker se je šlo le za formelno vprašanje, vendar bi ji to nikakor ne bilo prijetno.
O reorganizaciji gališkega ministrstva piše Gazeta Narodova. Doslej namreč ni določen delokrog ministra rojaka. Minister nima n. pr. pravice imenovati niti uradnega služabnika. Gališki uradniki so v statusu drugega ministrstva. List predlaga, naj bi se pri vsakem imenovanju uradno uvedla formula. Ministrski predsednik je v soglasju z ministrom za Galicijo imenoval uradnika X. za ministrstvo.
Grof Thun je konferiral z načelnikom nemškega deželnozborskega kluba posl. Pacherjem in se je izjavil glede češko-neniških pogajanj/ da se ga po pravici smatra za spravnega namestnika in da bodo v najkrajšem času začela nova pogajanja, ker smatra spravo na Češkem ža neobhodno potrebno Kdaj se začno pogajanja, še ni določeno.
Zaradi potsdamskim dogovorov so se vznemirili tudi mladoturki in
so zahtevali pojasnila od ministra zunanjih zadev. Minister je dal oficijeino pojasnilo, ki pa poslancev ni zadovoljilo. Povdarjalo se je, da je treba Turčiji ozke zveze z Anglijo, da se zavaruje proti nemško-ruskim kombinacijam in da zasigura svoje pravice na vzhodu.
Iz Casablance v Tangerju je prišlo brzojavno poročilo, da je bila' neka francoska četa napadena od divjakov, ko je bila na potu, da poravna prepire med dvema rodovoma Poročnik Marchand in nekaj vojakov je bilo pri napadu ubitih. Napadalci so iz rodu Zaera, ki ropajo po puščavi in kolonijah.
DNEVNE VESTI.
Nova koncesija Slovencem. Zato, da smo dobili v Ljubljano Elsnerja za predsednika deželnega sodišča in zato, da so dobili koroški Slovenci nemškega škofa Kaltnerja, ki ne zna niti besedice slovtnski, ter zato, da agitirajo kterikalci za nemško »Kranjsko šparkaso*, smo doJli Slovenci v Trstu slovenskega škofa dr. Karlina. Klerikalci so si to koncesijo izbojevali od vlade samo zato, ker upajo, d_ bodo s pomočjo škofa Karlina zanesli na tržaška tla ostuden boj slo-vensk ga klerikalizma. Tržaškim Slo-
veda niso dovolili poštene vojaške smrti.
Stari Deibler je koj izrabil to priliko in prosil, da bi smel justifikacijo izvršiti s svojo patentovano giljotino.
Na predlog komisije mu je pariško nadsodišče to rado dovolilo, saj ni bilo dvomiti o dovršenosti njegovega aparata. Sicer pa, če bi v prvič tudi”kaj narobe šlo, kaj to de, saj obsojenec niti ni bil Francoz. Naj pade njegova glava kakor blisk ali nekoliko počasneje, nad tem se v vesoljni Franciji ne bo nihče zgražal.
Poln velikih nad in v duhu že videč lepe prihranke in evropejsko slavo, podal se je Deibler na pot. Njegova giljotina je bila res višek mehaniške umetnosti. Imela je jedva tričetrt metra v premeru in bila je tako lahka, da jo je Deibler sam nesel s seboj, shranjeno v ličnem kovčegu iz črnega usnja. Skrbno pazeč, da kdo izmed brezobzirnih nosačev ne dregne v dragoceni aparat, preril se je Deibler skozi gnečo na pariškem kolodvoru in vstopil v kupe Lyonskega brzovlaka. Kovčeg je položil previdno na sedež poleg sebe. Vsak trenotek je pogledal nanj, da ga pač kdo ne poškoduje, pritiskal ga je k sebi in gladil z roko, misleč si: Le še to vožnjo dobro prenesi in Deiblerjeva sreča je zagotovljena! V kupeju sta bila le še dva potnika in skoraj je izgledalo, kakor da bi ostali sami. Toda v zadnjem trenotku prisopiha dolg in suh, a simpatičen An-
vencem radi tega zelo toplo priporočamo, da se drže Havličkovega izreka: »Nič mu ne verujte, nič mu ne dajte!“
Kako farbajo užitninske paznike. »Slovenec* bi na vsak način rad napravil mizarja Rojino za vele-zaslužnega moža, kateremu pripisuje na svetnika Laschana čudodelen vpliv. Magistratnih uradnikov krožek je, brez prizadevanja kateregakoli svetovalca, sprožil misel in podal prošnjo za draginjsko doklado. Svetnik Laseh a n je brez vpliva kateregakoli svetovalca, sam odločil, da imajo dobiti vsi magistratih uslužbenci 5 % doklado. Zakaj pa ne trdi »Sloven c“, da so dobili draginjsko doklado tudi Jicealni učitelji, ali magistratni uradniki le vsled prizadevanja »Jugoslovanske strokovne zveze*. Zato, ker ve, da bi se mu vsi smejali. Slovenčevci pa mislijo, da so užitninski pazniki tako neumni, da bi verjeli njegovim farbarijam, a se motijo.
Klerikalci v gospodarskih škripcih. Klerikalne gospodarske organizacije stoje tik pred polomom. Zato se klerikalci trudijo na vse mog.če načine, da bi pozornost javnosti odvrnili od sebe, vsled česar izdajajo celo posebne izdaje in posebne priloge za »Domoljuba*, v katerih na neizrečen način popisujejo vrline svojih organizacij, nasprotne organizacije pa devajo iz hudobnosti v nič.
Zakaj molči »Slovenec* letos? Prejšna leta je imel »Slovenec* posebnega reporterja zamo zato, da je letal po ljubljanskih ulicah, ter vohal blato in prah. Letos so v »S^vencu* naenkrat vse pritožbe čez ljubljanske ulice prenehali, dasi so se razmere izdamo poslabšale. N. pr. Frančiškanska ulica je pred Valentovo hišo naravnost za življenje nevarna. Nemški hišni gospodar menda misli, da sme sedaj, ko ni župana, z njegove hiše tudi opeka leteti na cesto.
Politični pustolovci. Kdor pozna klerikalno deželno ali državnozborsko delegacijo ve, da odloča pri klubovih sejah edinole dr. Šušteršič. Klerikalne poslance ima ta voditelj tako dresirane, da, kadar on kihne, vsi v znak spoštovanja vstanejo in se mu globoko priklonijo. O kakem samostojnem mnenju ali glasovanju v klerikalnem klubu niti govora biti ne more. Včeraj pa so kler.kalni politični pustolovci dali v nemške časopise komunike, kjer dopovedujejo naivnemu svetu, da bo v njihovi parlamentarni komisiji glede stališča kluba napiam vladi razmerje glasov 3:4 in da se bo končno — kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih! — dr. Šušteršič odločil bržčas za dr. Krekov predlog in za brezpogojno zobanje iz vladnih jasli. Včerajšni »Slovenec* pa si je vihutega še dal to vest, ki so jo klerikalci sami spravili v nemške časopise, iz Dunaja poročati kot mnenje nemških listov. Višjega pu stolovstva si sploh mv mogoče misliti, kot ga uganja dr. Šušteršič s svojimi kimovci.
Klerikalci zoper Slovansko Unijo. Kakor smo že obširneje poročali, so klerikalci od vlade že kupljeni. Zato nočtjo sedaj ničesar več vedeti o »Slovanski Uniji* in so proti njej. Dr. Šušteršič bi vstopil le v tako »Unijo*, kjer bi on zopet lahko uganjal le kle rikalno strankarsko politiko na škodo vseh Slovanov. O taki »Uniji*, ki bi zasledovala slovanske narodne interese, dr. Šušteršič noče ničesar slišati, kakor tudi ne o taki slovanski združitvi, ki bi njemu onemogočala politiko na
glež, nesoč v roki usnjat kovčeg, za njim pa nosač, otvorjen z najrazličnejšo prtljago. Le-to razdeli Anglež hitro po v zato namenjeni latvi, kovčeg položi poleg sebe, poplača nosača in sede z vljudnim nasmehom v mehke blazine. »Hvala bogu, še sem prišel ob pravem času.* — »Skoraj bi bilo prepozno, da,“ odvrne enako vljudno Deibler, ki mu je sedel ravno nasproti. »Jaz veliko potujem, toda na kolodvor pridem po navadi v zadnjem trenotku. Mi je že tako prisojeno.* „Od kod pa prihajate in kam ste namenjeni?* se drzne povprašati Deibler. »Naravnost iz Londona, toda v Pariz sem dospel že včeraj zvečer. Bolehen sem namreč iii se ne vozim na dan več kakor osem ur. Radi tega ostanem tudi danes v Lyonu. Namenjen pa sem v Egipt. Moj prijatelj lord Jarvis me je povabil na svojo dahabijo, s katero namerava cel mesec križariti po Nilu. Upam, da mi bo to prav dobro storilo in da se bom pri tem izvrstno odpočil * »O gotovo*, odvrne Deibler tako ljubeznjivo, kakor mu je bilo le mogoče, pri sebi si pa misli: »Odličen mož to in kako zgovoren. Tedaj vendar niso vsi Angleži tako suhoparni in nedostopni, kakor se vobče trdi. In kaka sreča, da sem baš zadel na Angleža, ki me gotovo ne pozna.* Potem pa nadaljuje: »Tudi jaz grem po opravkih v Lyon, imela bodeva torej družbo.*
In tako sta kramljala dalje, govorila o francoskih železnicah, o zgovornost in temparamentnosti pariških nosačev in take stvari.
lastno pest. Klerikalcem je narodnost deseta briga, glavna stvar je denar in profit.
Kako globok je farovški žep?
Nenasitna je duhovna posoda Kjer more in kolikor more, skuša iztisniti iz ljudstva, bodisi na ta ali oni način. Posebno globok žep je imel prelat Drozd, ki je defravdiral kot predsednik »Sv. Vaclavske posojilnice* skozi 20 let in opeharil člane te fa-rovške posojilnice za 7 milijonov, za kar je moral tudi 7 let sedeti. Na Koroškem je kradel drug cerkven dostojanstvenik. Monsignor Weiss je izmaknil pii koroških gospodarskih zadrugah čez 4 milijone kron, pustil kmete na cedilu in pobegnil. Ako ne bodo klerikalci bolj dostojni, bomo začeli prinašati cele kolone farovških lumparij, da se bo ljudstvo prepričalo, kako nevarno je duhovščini kaj zaupati. Naravnost neverjetno je, kako se upajo klerikalci napadati vzorne napredne gospodarske zavode in to v času, ko jih je sam papež obsodil s tem, da jim je ukazal, da morajo tekom 4 mesecev zapustiti vsa blagajniška in predsedniška mesta. In če je papež spoznal farovške dolge prste, zakaj bi jih ne smelo naše ljudstvo? Farovški žep je nenasiten in globok, kakor brezdno.
Za Judeževe groše agitirajo naši »narodni* klerikalci proti — slovenskim denarnim zavodom. Z nemškim denarjem je plačal »Domoljub* svojo zadnjo prilogo in z nemškim denarjem so si napolnili klerikalni voditelji za svoje izdajalsko početje globoke žepe. Srečno slovensko ljudstvo, lepe voditelje imaš!
Ljubljanski kazinoti in ljudsko štetje. Graška lista »Tagespost* in »Tagblatt* že zopet grizeta okolu sebe. Ljubljanska kazinotska klika, ki stresa svojo jezo v rubrikah graških nemških cunj, napada pri vsaki mogoči priliki Slovence, in ker je zdaj na vrsti tudi v Ljubljani ljudsko štetje, napada »Tagespost* tudi rriagistratne števne organe. Zakaj ? Zato, ker izpol-nujejo določbe, ki jih obsega zakon glede štetja. Klika ljubljanskih nem-škonacijonalnih žurnaiistov in krake-lerjev bi rada komandirala, pa še raje denuncirala. O nečuvenih nasilstvih, ki se gode v Trstu, Gorici, Gradcu in drugod po Štajerskem in na Koroškem proti Slovencem, o teh sodrga v graških organih molči. Ampak ta svojat se moti, če misli, da se njenega časnikarskega banditstva kdo kaj boji.
t Prof. Jožef Apih. Za Rutarjem
in Vrhovcem smo izgubili Slovenci tretjega večjega zgodovinarja, ki so z veliko vnemo preiskovali zgodovino našega naroda. Predvčerajšnjem je umrl v Celovcu prof. Josip Apih. Rojen je bil v Zapužah 1. 1853. služboval je v Jičinu na Češkem in v Celovcu. Po svojem političnem prepričanju je pripadal Apih sicer h klerikalcem, dasi ni mnogo posegal v javno življenje, kot odbornik Mohorjeve družbe je bil enak z enakimi in je bil zastopnik in podpornik one smeri, ki jo je vzela družba v zadnjem času. V tem oziru ne govorimo o njem. Spominjamo se ga kot zgodovinarja, ki je dal nam nekaj dobrih zgodovinskih spisov in del. Najvažnejše njegovo delo je: Slovenci in 1. 1848., ki nam najbolj jasno slika one čase in naš tedanji položaj. Ta knjiga bo za vselej ohranila svojo stalno vrednost. Pisal jo je kot profesor v Jičinu. Pa tudi njegovi krajši spisi so važni in temeljiti. Omenimo naj le
Naenkrat se s hudim sunkom vlak ustavi v postaji Nevers. Z bolestnim izrazom na licu plane Anglež kvišku:	»Pravil se Vam že, da sem
bolan.* Nato se nagne k Deiblerjeve mu ušesu in de tiho: »Imam zlato žilo in boleham na zapeki, vsled tega sem nervozen, včasih grozno nervozen. Ne morem se voziti s hrbtom proti vlaku. Prosim bodite toli ljubez-njivi in menjajte z menoj prostor, če Vam t o nič ne de,“ Ves očaran, da more tako odličnemu možu napraviti uslugo, se Deibler hitro dvigne in zasede Angležev prostor. »Hvala Vain,“ odvrne ta, »saj sem vedel, da so Francozi ljubeznjivi ljudje; kakega rojaka bi si niti ne upal prositi za tako uslugo, tak razloček je med posameznimi narodi.*
In tako sta govorila dalje. Deibler je pazno poslušal; semintja pa so mu uhajale misli, videl je slavo svojega aparata in v duhu že čital obsežna poročila v vseh evropejskih listih. In v takih trenotkih je varno polagal roko na kovčeg poleg sebe, zagotavljajoč si svoj uspeh.
Vlak prehiti postaje Moulins in Roanue, bliža se Lyon. Ljubeznjivo reče Anglež, da mu je žal p ekiniti to prijetno vožnjo in začne zbirati prtljago. Kar zaropota vlak v vel i ko Lyonsko postajo, sprevodnik odpre vrata in že silijo nosači proti kupeju. Anglež naloži hitro enemu njih svojo prtljago, vzame kovčeg poleg sebe in poda Deiblerju roko.	iDalje.)
spise: Začetki narodne šole na Slovenskem, Žiga Webe!Stein, kranjski stanovi. V zadnjih letih je sestavljal Realno knjižnico za Slov. šolsko Matico. V Mohorjevi družbi je izšel njegov „Naš cesar", ki je zelo popularen med narodom. Mohorjeva družba je izgubila marljivega delavca. Njegova družina je nemška.
Volilni shod priredi jutri v nedeljo 22. t. m.^ popoldne ob 3. uri v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti pri Dolenjskem mostu^ »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj". Govorita dr. Triller in prof. Reisner.
Članom političnega društva za kolizejski okraj na znanje. Blagajnik društva sprejema članarino vsako nedeljo od 9. do 12. ure v Prešernovi sobi pri Goršetu na Marije Terezije cesti. Sploh bi bilo želeti, da se ob tem času zviša število društvenih članov, da se prične živahnejše delovanje v društvu. Naprednjaki, pristopajte kot člani k našim političnim društvom!
»Štajerc" največji ih najpomembnejši slovensko pisan tednik. Tako piše graški „Tagblatt“ v svojem političnem pregledu, kjer zdihuje da nemško časopisje vse premalo ceni Stajer-čevo delo. Vsak slovenski zakotni list — pravi — se citira, če ima le ducat naročnikov — Štajerc pa ne, ko je največji in najpomembnejši slovensko pisan tednik. „Tagblatt“ menda piše že za pustne šeme, da si dovoluje take šale. Kako je s »Štajercem", ve vsak pošten človek, zato ga nihče ne citira, razun graški »Tagblatt". Tudi o uspehih Štajerca lahko laže Tagblatt sebi in svojim čitateljem.
Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice" vrši se, kakor je biio že objavljeno, danes dne 21. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma". Za ta pri občinstvu tako priljubljen ples so pošla vabila. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je vsak prijatelj »Glasbene Matice", če tudi ni pomotoma vabila dobil, brez istega dobro došel. Vstopnice za nečlane po 2 K so v predprodaji v trafiki gospe Češarkove in tudi na večer plesnega venčka pri blagajni. Člani pevskega zbora in dijaki pa jih dobe po 1 K pri blagajni v soboto od 7. ure naprej. Za ta pri občinstvu tako priljubljen ples preveč reklame delati, bi bilo •odveč — kajti vsakteremu obiskovalcu so plesni venčki pevskega zbora »Glasbene Matice", gotovo še v najboljšem spominu. Oni pa, ki še niso bili na njih, naj pridejo v soboto in videli bodo, da je tu prava in neprisiljena zabava. Napetosti, ošabnosti' in preziranja ne dobiš tu, pač pa prijaznost, priprostost in odkritosrčno občevanje.
Zagorski plpčarji prirede dne 22. t. m. zabavni večer v gostilni g. Josipa Robavsa v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi. Pričakuje se mnogo-brojnega obiska.
Utopljenka. Kakor smo že poročali, so dne 4. t. m. potegnili iz Ljubljanice pri Vevčah, truplo utopljene osebe, katere spol se ni mogel dognati, ker je truplo že preveč segnilo. Pri raztelesenju pa so zdravniki dognali, da utopljenec ni moškega spola, kakor se prvotno domnevalo, ampak ženskega. Utopljenka je bila stara okolu 40 let. Vzrok smrti se ni mogel ■dognati.
Ne mučite živali. Ko je pred-včerajšnem zjutraj peljal neki hlapec po Cojzovi cesti težko obložen voz premoga, ni mogel konj vsled prevelike teže naprej. To je hlapca tako vjezilo, da je začel neusmiljeno udrihati po konju in ga suvati z nogami. Vsled odredbe stražnika so vpregli za pomoč še dva konja in celo vsi trije konji so komaj izpeljali voz. Proti neusmiljenemu hlapcu je vložena pritožba.
Lačna tatova. Ko je pred kratkim neki premogar na Rimski cesti ustavil voz in odnesel v hišo premog, sta to ugodno priliko izrabila dva zlikovca in mu ukradla vrečo premoga. Toda tatova nista imela sreče. Še istega dne ju je vjel stražnik v nekem hlevu, ko sta ravno večerjala. Izročena sta bila sodišču.
Na novo je opremil svoje prenočišče in gostilno v ulici Tabor 4 (prej Škofja ulica) g. Iv. Bole.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša.
Kranjska šparkasa.
Državni poslanec Ivan Hribar interpcliral je v 114 seji poslanske zbornice na Dunaju dne 4, decembra 1908. št. 3839 1, 3840 1, 3841/1, 3842 1, 3843/1, 3845/1, 3870/1, gospoda voditelja ministrtva pravosodja zaradi konfiskacij člankov in notic ki se takole glase:
Kranjska hranilnica.
1 Gospodarstvo pri tem zavodu je bilo vedno slabo. To se vidi že iz dejstva, da je »Kranjska hranilnica" imela vedno dosti manj dobička, kakor pa bi ga morala imeti po stanju svojih vlog. Svoj čas je bil pri »Kranjski hranilnici" blagajnik Prisnitz, ki je
kradel hranilnični denar kakor sraka.
Kradel je več let, kakor je hotel, in nihče ni tega videl, kradel je na debelo in na drobno, kakor se mu je zdelo, in niso mu prišli na sled. Šele slučaj je nanesel, da je prišla tatvina na dan, na kar je bi! Prisnitz obsojen na tri leta ječe. Zavod, pri katerem je mogoče, da krade blagajnik tako, kakor je kradel Prisnitz, pač
ne zasluži nobenega zaupanja,
tak zavod ni varen in takemu zavodu ne bo noben človek zaupa! svojega denarja. Pa tudi razni drugi slučaji kažejo, da pri »Kranjski hranilnici" lahko človek obogati. Žriano je, da je »Kranjska hranilnica" last 65 nemškutarjev. Ti nič ne jamčijo za zaupani jim denar. To so ljudje, ki se gnetejo okrog hranilnice samo, da bi ujeli kako kost. Nemškutar dobi pri »Kranjski hranilnici" kredita desetkrat več, kakor ga je vreden. »Kranjski hranilnici" je prva skrb da podpira nemškutarje, magari če pri tem tudi kaj zgubi. Vsak nemškutar ima pri hranilnici kredita, kolikor ga rabi, samo da laglje konkurira proti Slovencem. Kar imajo ljubljanski nemškutarji premoženja, so si ga napravili
s hranllničnlm denarjem.
Dobivali so od hranilnice denar po 3 o/o in so ga po 6 o/0 in 7 o/0 naprej posojali. Ni čuda, da so se nalezli denarja. Seveda se da pri hranilnici na različne načine zaslužiti. Rajni Ja-neschitz, ki je bil v svoji mladosti navaden pisar, je ime! kot ravnatelj »Kranjske hranilnice" 4000 gld. na leto. Živel je vedno gosposki in si od plače ni mogel nič prihraniti. Ko je umrl, je pa vendar
zapustil čez 200.000 goldinarjev premoženja.
Ko bi bil ob samih koreninicah živel in vso svojo plačo na stran deval, bi ne bil mogel takega premoženja pri-štediti. Kje ga je dobil, je tajnost, ki je ne ve nihče pojasniti. Ravnatelj »Kranjske hranilnice" dr. Josip Supan, je bil svoje dni advokat. Špekuliral je na borzi, in sicer tako nesrečno, da je prišel ob vse. Stal je nekaj časa pred bankerotoin in denarne stiske so ga primorale, da je šel služit h »Kranjski hranilnici" kot ravnatelj. Tu je ostal do svoje smrti. Ko je umrl. je zapustil velikansko premoženje. No, Supan ni ne kradel, ne goljufal, to je izključeno, a pomagal si je s hranil-ničnim denarjem. Bankir Luckmann je bil dolgo časa predsednik »Kranjske hranilnice". Kot bankir je bil pravzaprav njen konkurent, a za to se ni nihče zmenil. »Naj zasluži", so rekli nemškutarji. In zaslužil je ogromne vsote. Hranilnica je posojala na ime Luckmannovega prokurista po 3 o/0, bankir Luckmann pa je s tem denarjem zaslužil po 7 o/o in 10o/0. Tako človek lahko bogat postane. Na tak način so obogateli že različni nemčurji: Slovenci so nosili svoj denar v »Kranjsko hranilnico", nemškutarji pa so se ž njim mastili. Takim razmeram je treba narediti konec. To se zgodi, če dvignejo Slovenci svoj denar pri »Kranjski hraj nilnicl", kjer itak ni varen.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 20. januarja. V današnji seji avstrijskega državnega zbora je najprej finančni minister dr. Robert Maier priporočal sprejem proračuna, zlasti one točke ki se tičejo železniških postavk. Finančni minister je pov-darjal, da so imele državne železnice preteklo leto veliko izgubo, vsled česar bo treba korenito preustrojiti železniško upravo. Nato je govoril znani vsenemški kričač poslanec Malik. Najprej je napadal nemške krščanske so-cijaliste, da imajo še vedno dosti blata v stranki, kljub temu, da pov-darjajo, da se jim je posrečilo sanirati stranko. Glede sedanjega ljudskega štetja je naglašal, da se Slovanom niso nikjer vršile krivice, kajti v krajih, kjer se govori nemško, ni nobenega Slovana. Tem besedam je sledil buren smeh v vsej zbornici. Slovanski poslanci so mu neprenehoma odgovarjali in delali razne medklice, ker je vsej zbornici dobro znano, da kričač Malik odgovarja na vsak medklic. Toda Maliku ni prišlo na misel, da se siovanski poslanci norčujejo iz njega. Njegov govor če se sploh more rabiti ta beseda, je trajal cele 4 ure. Tri ure je samo odgovarjal na medklice. Sploh pa je bila zbornica pri njegovem govoru skoro popolnoma prazna.
Seja »Zveze južnih Slovanov".
Dunaj, 20. januarja. V torek se vrši seja »Zveze južnih Slovanov", na kateri se bo razpravljalo o sedanji politični situaciji. Kakor je pričakovati, bo stopila »Zveza južnih Slovanov" v najostrejšo opozicijo proti sedanjemu
kabinetu, ki je Slovanom skrajno sovražen in silno reakcionaren.
Vprašanje glede vodnih cest.
Dunaj, 20. januarja. Danes bi prišlo med poljskimi poslanci radi vprašanja glede vodnih cest kmalu do zelo ostrega konflikta. Predsednik »Poljskega kluba", Lazarski je namreč sklical poslance k seji. V zadnjem trenotku pred sejo so voditelji poljske ljudske stranke zahtevali, naj se spravi vprašanje glede galiških vodnih cest takoj pred plenum državnega zbora, da se tako prisili vlado, da poda izjavo glede svojega stališča v tem vprašanju. A drugi so temu ugovarjali. Na redni seji so poslanci Sta-pinski, dr. German in Swierczina ponovili svojo zahtevo in izjavili, naj se tozadevna predloga na vlado kar najostrejše formulira in popolnoma kratko. Ker med poslanci ni prišlo do sporazuma, se je rešitev vprašanja odložila. Na Dunaju se tozadevno mudi sedaj tudi dvorni svetnik Kend-zior. ki je vnet pristaš Slapinskega.
Vstaja v Arabiji.
Carigrad, 20 jan. Iz Arabije prihajajo vedno bolj vznemirljiva poročila, ki delajo turški vladi velike preglavice. Uporni vstaši oblegajo glavno mesto Asir. Guverner je popolnoma uklenjen z vojaštvom. Pričakovati je, da se bo moral vsak čas udati vstašem, ako takoj ne pride pomoč. Tudi po drugih krajih Arabije se pojavljajo oziroma pripravljajo veliki nemiri. Vojaštvo je brez moči. Vstaši so izvrstno oboroženi, tako da ne more vojaštvo ž njimi tekmovati. Turška vlada je odposlala v Arabijo 30 bataljonov vojakov, da zadušijo vstajo.
A takoj nato so došla brzojavna obvestila, da 30 bataljonov ne zadostuje, nakar je vlada odposlala še 12 bataljonov, katere so prepeljali na bojnih ladjah do Arabije. Situacija je jako kritična in to tembolj, ker se pripravljajo tudi v Albaniji in Mace-doniji skrajno nevarni nemiri. Mlado-turška vlada je v velikih skrbeh in skuša na vsak način v Arabiji še preje zadušiti upor, predno izbruhne vstaja v Albaniji in Macedoniji.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut,
Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Mali oglasi.
Dobro idoga gostilna v Ljubljani se pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove inseratni oddelek .Jutri".	31/5-2
Velik godbeni automut ,,KaIllope“ z 48. ploščami, popolnoma nepokvarjen se proda. — Ponudbe pod šifro .Automat 48*, Spod. Šiška.
38/2—2
Fran Krapeš.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkocry zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice.
Nanovo opremljeno
prenočišče in gostilno
Tabor 4, (prej Škofja ulica) v Ljubljani, priporoča
I. BOLE,
gostilničar in posestnik.
Svetovno podjetje odda edino zastopstvo epohalnega
le proti stalnemu računu na osebe, ki so gmotno trdne. — Velik zaslužek, mnogo naročil. — Najboljša prilika k ustanovitvi brezskrbne eksistence.
Natančnejša pojasnila daje dne 21. t. m. zastopnik Fischer, hotel pri „Slonu", Ljubljana.
Trgovina
se proda
radi nastalih rodbinskih razmer na zelo prometnem kraju, tik kolodvora. Zelo ugodna prilika.
Naslov pove inseratni biro »Jutra".
? I ? 1 K C
?Q ?
Najboljša
um
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? I ?
1 K O
?0 ?
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K 0 ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
a
IKO
? i ? I K O ? 0 ?
,Jutro‘se prodaj a v Trstu
po 4 vinarje na-sleclnjlIcl toloa.fear:r2_a,Ih_:
Beclier, ulica Stadion,
Ti ‘eiisail, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast Poštni trg,
Maže, ulica Miramar, MagOlo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, BannacSie.1, Can pomarzio, Bruna, S. S. Marliri, Ercigof, ulica Masimiliana, Rončeij, ulica S. Marco,
Oelikni, ulica del Istra,
Bi •ima. ulica del Rivo, BfllllliČ, ulica Sete Fontane, Grailiaticopiulo, ul. Bariera, S J MM! n*. T’Uca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg.
Ben USI, Greta, fiicliel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
Llizatto, ulica Aquedotto, ŠeguliII, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan,
Ijl£, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
—=-=■	— ■   ■
Tovarna cementnih in glinastih iz- j j - - delkov v Ilirski Bistrici - »
priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tlakovne ološče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podb je vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, nmrmorirane in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna.
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, obok.nic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidneiši izvršbi. Uredba celih hotelov  ........—in kopališč. -■■■
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
□ □ a
W<mi0
Šivalni stroji za rodbino in obrt
B rezplačn urzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
1	| Telefon interurban štev. 129. j	m
Valjčni mlin v Domžalah I. BONČ AR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.		
H	1 Zastopstvo in zaloga v Gorici: J Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.	m
Milko Krapeš
Ljubljana, Jurčičev trg 3,
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popi-avila se točno, solidno in ceno izvrže.
■mtmrnrmmnnm n
P070R f **P?r Jspadmij« l« ■»
*	•	ponprSltev rustl las; tudi tam,
kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prlilaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g Ana Križaj, Spod. Šiška 222, 111. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto - manufakturi ,Adrija“ B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Zidna opeka
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini 'pri stavbeni tvrdki
Filip Supančie
Šubicova uilica 5.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko
„U NJLON“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, in se dobe pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljsi«
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union“ v Bielu In Genovi.
Uhani, prstan!, briljanti itd.
Ceniki zastonj In poštnine prosto.
!J
r
11
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 v; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2-— in K 4’-- priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.)
Otvoril sem gostilno
PRI RAKU
v Ljubljani Krakovski nasip 4
s pristnim enotnimi (sortiranimi) gori-škimi vini lastnih vinogradov, kakor
Raganja, Rizling, Kraljevina, Slankamenka
itd. pri točni postrežbi.
Za blagohotni obisje se priporoča slav občinstvu
s spoštovanjem ANTON KAUEL, gostilničar.
= Zaradi inventure ----------
izredno znižane cene.
sedaj K 12-' * 12’
„ 16-„ 8--30--
Zaradi smrti trgovca
se takoj odda
dobro založena in dobro idoča
trgovina
s papirjem, galanterijo in šolskimi potrebščinami
na velikem trgu z zelo živahnim prometom v središču Ljubljane.
Kje, pove inseratni oddelek ..Jutra".
Raglan..................za	dame	preje	K 40*-
Gledališka mantila . .	.	„	„	»	»	40*—
Paletot................... „	„	„	60 —
Pelerina.................. „	„	„	15’—
Kratki kožuhi . . .	.	„	gospode	„	„	60’—
Zimska ali športna suknja	„	„	„	„	40*—
Obleka.................... „	,	„	40'—
tltroeje obleke pod vsako ceno!
Angleško skladišče oblek 0. Beroefovič.
 -------------- I^jub^jana,	31estni	trg £». -----------
ff
»
»
18-— 16 —
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporočaj naj večjo, zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunauja naročila se Izvršujejo liltro in točno.
Išče se posojilo
K 20.000
proti vknjižbi na I. mesto na zemljišče vredno K 80.000 za kratko dobo. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod „Var-nost“ na inseratni oddelek tega lista.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
Kupujte „JUTRO“!
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 71
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojujena zemljišča 5VI» b^r^^:'i,na>morti'
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Eskomptuje
trgovske menice
Ustanovljena leta 1882.
ISriS
?!
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
mast
Stanje hranilnih
vlog d v a j s e t j
milijonov kron
El:
f Eskomptuje
trgovske menice.
Ust]anovljen[a leta 1882.
Upravno premoženje £ ,rv letu* 1910 K£ 20,500.000*—
Glavna zaloga
rudninskih
voda.
Vsak dan sveže žgana kava.
A. Šarabon, Ljubljana.
:: Velepražarna kavo z električnim obratom. ::
Špecerijska
trgovina
na drobno in debelo.
Tovarna vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
  Sprejema s’ tudi les v žaganje na parni žagi.
| K- —	I
vm!
P. K e f? š! č
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-  ljejo v račun. ---------------
£CI6,ooo.ooo. LJnblianska kreditna banka v LJnMfanL *
54 tritajrj evn ulica št o v. J*.
- Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ........................................ -
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih. 41/10.