Št. 307. V Ljubljani, četrtek dne 5. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K l-20; s poito celoletno K 18'—, polletno K 9'—> četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. • Telefon Številka 118. : JUTRO NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. : Hrvati pravaši in Slovenci. Vsakemu razumnemu Slovencu se je moralo vedno čudno zdeti, da hrvatski pravaši vedno govorijo o bratstvu s Slovenci, istočasno pa ne samo, da nočejo o bratstvu s Srbi, ki so Hrvatom vendar bližji kot Slovenci, niti slišati, nego jih celo sovražijo bolj kot Madžare ali Nemce. Vsak razumen Slovenec je moral dvomiti o iskrenosti teh simpatij hr-vatskili pravašev napram nam, ker ako hrvatski pravaši tako sovražijo ‘Srbe, ki čuvajo isti književni jezik kot Hrvati. potem niti njihove simpatije napram Slovencem ne morejo biti odkritosrčne, nego da se skriva za temi simpatijami nekaj, česar hrvatski pravaši nočejo odkrito povedati. Sedaj se je pa našel hrvatski kle-rikalno-pravaški list, splitska „Hrv. država", ki je čisto odkrito in brez vsakega ženiranja povedal jasno, zakaj hrvatski pravaši tako sovražijo Srbe in »ljubijo" Slovence. To je za to, ker so Srbi premočni, da bi jim Hrvati mogli odvzeti njihovo narodno ime in jih asimilirati, Slovence pa smatrajo hrv. pravaši za tako slabe, da se morajo pohrvatiti, ako hočejo sploh živeti in »Hrv. država“ naziva Slovence že sedaj kratkomalo — planinske Hrvate. Hm! Malo' čudna je ta reč in hrvatski pravaši delajo menda račun brez krčmarja, ker ako oni mislijo, da bomo Slovenci z njihovim stališčem napram nam zadovoljni, se zelo motijo, ker četudi Slovenci res nismo separatisti, mislimo o naših zvezah z južnimi brati malo drugače kot hrvatski pravaši. Separatisti Slovenci nismo, ker se dobro zavedamo vse težavnosti položaja, v katerem se nahajamo. Mi vemo dobro, da smo slabotni — četudi ne tako zelo kot mislijo hrvatski pravaši — in da moramo iskati zaslombe pri naših jugovzhodnih bratih. Ali, ako je temu že tako, ako smo mi primorani iskati zaslombe, potem bomo pač gledali na to, da bo ta zaslomba čem čvrstejša, čem močnejša, v tem pa, da se pretopimo v Hrvate in da se potem morda celo borimo skupno z njimi proti Srbom, ki so ravnotako naši rodni bratje kot Hrvati, mi ne vidimo nobenih garancij za uspeh v boju z našimi sovražniki, ki nam hočejo vzeti naš jezik in vsa druga narodna obiležja, ne samo naše narodno ime. Za to Slovenci nismo, nočemo in ne moremo biti „planinski Hrvati", nego gledamo svojo rešitev v pomoči celega slovanskega juga, ki ga smatramo — in to mnenje je tudi znanstveno utemeljeno — za eno etnografsko celoto. Hrvatski pravaši pravijo, da imajo Slovence za to. radi, ker mislijo, da se bomo mi enostavno pohrvatili in se seveda, tudi navdušili za njihov boj it 111« i ■ ~ I TiT --- ------ na življenje in smrt proti Srbom, z drugimi besedami, njim ni do tega, da bi nam pomagali, nego iščejo pri nas pomoči v boju — proti rodnim bratom! Za to pa Slovenci nismo. Mi moramo gledati in tudi gledamo v Srbih ravnotako rodne brate kot v Hrvatih, in kakor ne moremo odobravati politike one peščice novosadskih'srbskih radikalcev, ki sovražijo Hrvate za to, ker so Hrvati, tako ne moremo odobravati niti politike hrvatskih pravašev, ki so vriskali veselja, ko je Rauch pripravljal vešala za Srbe. Ako hočejo hrvatski pravaši fantazirati o državnem pravu in o starih pergamentih, prosto jirn, ali nas naj pustijo v miiu s temi fantazijami, ker mi dobro vemo, da se s starimi pergamenti — katerih vrednosti nikakor ne podcenjujemo — ne da doseči ničesar, ker naši sovražniki se bodo ozirali samo na našo moč in ne na naše pravice. Frazerji okolu »Hrv. države", »Hrv. Prava" in drugih hrv. klerikalno-frankovskih listov tega nočejo, ali pa ne morejo razumeti in zato je dobro, ako se jim pove jasno in odkrito, da naj z ozirom na Slovence ne delajo računa brez krčmarja, ker za svojo protisrbsko in tudi protislovensko politiko nas ne bodo pridobili, ker v njihovi politiki je poguba, mi pa iščemo rešitve, ki je mogoča edino v združenju vseh Jugoslovanov in zato bodo korakali resnično narodni in demokratski elementi slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski preko raznih puhloglavih in separatističnih frazerjev k skupnemu cilju, k vjedinjenju. Pismo iz Hrvatske. (Izviren dopis .Jutru*.) Zagreb, 4. januarja 1911. Ravno te dni, ko se je v osebi vohuna Vasiča odigravala pred bel-grajskim sodiščem strašna tragedija, v kateri naj bi padla kot žrtev in slavni junak hrv. srb. koalicija, zastopnica srbskega in hrvatskega naroda, se je odigravala v Zagrebu, središču absolutistične upravne nemorale, žalostna komedija. Preidem takoj k stvari sami in videli bodete, da sem ta dogodek popolnoma po pravici tako imenoval. Znano je, da je sedanji ban Tomašič meseca februarija 1. 1., ko še ni bil razjasnjen položaj sedanjega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Hedervaryja, sklenil s hrvaško-srbsko koalicijo pogodbo, na podlagi katere je koalicija Tomašiču kot nasledniku brutalnega Raucha vo-tirala svoje zaupanje. Koalicija je tozadevno stavila naslednje pogoje: razširjenje volilne pravice, vpokojitev najbolj kompromitiranih upravnih uradnikov v deželi in odstranitev znane železniške pragmatike. Po dveh letih Rauchovega absolutizma je bil nato zopet enkrat sklican sabor, ki je takoj pričel uspešno delovati, ker sta bila tako ban Tomašič kakor baje tudi ministrski predsednik Khuen-Hedervary zadovoljna z pogoji koalicije. K sreči je koalicija takoj prve dni predložila saboru volilno reformo in njeno rešitev tako pospešila’ da je bila že tekom enega meseca sprejeta in tudi sankcijonirana. Drugače pa čisto gotovo tudi vprašanje volilne reforme ne bi bilo nikdar rešeno, kakor se je to zgodilo z drugimi točkami, zlasti z železniško pragmatiko. Ban Tomašič je namreč takoj ko je Khuen pri ogrskih volitvah premagal madžarsko koalicijo na ukaz svojega gospodarja obrnil front tudi proti sibsko hrvaški koaliciji in tako brez povoda prelomil pogodbo in izdal narodno zastavo. Ban Tomašič je ubral čisto drugo pot kot Rauch. Bilo mu je namreč dobro znano, da njegov prednik kljub strašni in brutalni gonji ni mogel uničiti koalicije in da se to tudi njemu ne bo posrečilo. Zato je poskusil doseči svoj namen z zvijačo in baje mirnim potom. Na zahtevo koalicije, naj ban upokoji sekcijskega šefa pravosodja Aranic-kega kot člana Rauchove vlade, je Tomašič odgovoril z razpustom sabora. Ker potem kljub vsem mogočim konferencam in pogajanjem ni mogel pridobiti koalicije zase, je poslal v boj vse uradništvo, ki naj bi koalicijo pri volitvah uničilo. In kljub vsemu temu terorizmu je izšla koalicija iz volišča kot relativna večina. Ban je bil poražen, ker ni dobil več kakor 18 mandatov, a močnejša je bila tudi pravaška držav-no-pravna opozicija. Sabor je bil sicer sklican a takoj zopet odgoden z nečuveno motivacijo, da mora ban imeti čas za ustvarjenje močne vladne večine. In mesto, da bi ban to večino pridobil v saboru s svojim programom, je sabor raje odgodil, da bi tako lahko izigral stranke. Med tem je koalicija radi volilnih nasilj enkrat za vselej prekinila pogajanja s Tomašičem. To je bana tako vjezilo, da je dne 22. decembra sklical sabor, ki je pa zboroval le tri dni. In tu je žalostna komedija, na katero sem mislil, dosegla svoj vrhunec. Prva dva dneva so bili izvoljeni razni odseki. Verifikacijski odsek je razveljavil 10 mandatov, med temi največ Tomašičevih pristašev. Naslednjega dne se je vršila volitev saborskega predsedstva. Koalicija je kandidirala grofa Kulmerja, kar pa banu nikakor ni bilo po godu in je na presenečenje vse javnosti sklenil v kulo-arjih pogodbo s frankovci, katere je svoje dni sam imenoval »pokvarjene elemente" in s kmetsko stranko Stje-pana Radiča. In samo s pomočjo tega konglomerata, te nove „koalicije“ je bil izvoljen za saborskega predsednika banov kandidat dr. Neumann. Za plačilo je bil Frankov sin Vladimir imenovan na božični dan notarjem. Za drja. Neumanna je glasoval tudi edini srbski radikalni poslanec dr. A. Ivič, Slovenski zrakoplovec Rusjan. Merčep. Zrakoplovstvo napreduje in Slovenci smo lahko ponosni na to, da se je rodil med nami mož, ki na tem polju uspešno tekmuje s svetovno znanimi avijatiki drugih jnarodov. To je goriški Slovenec Rusjan, ki je izutnil izborni vodljiv zrakoplov, ali ker ni imel dovolj denarnih sredstev, da bi mogel začeto delo končati in napraviti ter spopolniti svoj zrakoplov, bi ostala njegova iznajdba samo v njegovi glavi, da ni našel mecena v osebi premožnega zagrebškega Srba Rusjan, Merčepa, ki mu je denarno pomagal, da je mogel svoj zrakoplov spopolniti in popolnoma izvršiti. Letalni poskusi v Zagrebu so se obnesli naravnost imenitno, Rusjanov letalni stroj je funkcijoniral brezhibno in sedaj se bodo vršili ti letalni poskusi še v Belgradu, Sofiji, Carigradu in Bulca-reštu. Priobčujemo sliko slovenskega avijatika Rusjana in njegovega srbskega mecena Merčepa, s čemur gotovo ustrežemo našim čitateljem. ker je bil izvoljen saborskim tajnikom. Radi tega je bil izključen iz stranke. Kakor vidimo, ima srbsko-hrvaška koalicija, katero vodi velika ideja narodnega edinstva med Srbi in Hrvati, četo nasprotnikov katere vodi samo „ideja“ po osebnih koristih. Koalicija je po Vašičevem procesu bojevita in gleda sigurno v svojo bodočnost. D. B. Iz slovenskih krajev. Iz Postojne. Živahnejše ko kedaj poprej, zato tudi uspešnejše je bilo delovanje Ciril-Metodovih podružnic po vsem Slovenskem v preteklem letu. Poleg lepega števila nanovo ustanovljenih podružnic so se poživile po zaslugi agilnejših odborov tudi take, ki so preje životarile dolgo vrsto let. Pri tej plemeniti tekmi naših podružnic za dobrobit naše šolske družbe ne sme in ne more zaostati tukajšna podružnica; zato priredi s sodelovanjem postojnskih narodnih društev v nedeljo, 8. t. m., ob polu 8. uri zvečer, v veliki dvorani »Narodnega Hotela" veselico z bogatim in izbranim sporedom. Pevske točke bode proizvajalo tukajšno pevsko društvo »Postojna", ki se že pridno vadi delj časa. Naše vrlo tam-buraško in dramatično društvo »Sovič", ki je vsestransko angažirano pri tej prireditvi, igra več tamburaških skladb ter uprizori velesmešno I. Štokovo ša- loigro »Ne kliči vraga!" Pripravljalnemu odboru se je posrečilo pridobiti za ta večer dve spretni igralki na gla-sovirju — gdčni. Pikel in Burger — ter širši javnosti skoro nič znanega virtuoza na gosli; vsi ti so obljubili svoje sodelovanje, tako da se nam obeta že ta izreden umetniški užitek. Veliko zanimanje vlada že danes za spevoigro »Angelina", kjer nastopi poleg znanih in priljubljenih postojnskih pevcev izboren tenorist iz Ljubljane; njegovo ime zamolčimo za danes. Podprt z novimi močmi ter probujen k novemu življenju nastopi na ta večer po dolgem odmoru izven Postojne znani »Salonski orkester". Po končanem oficielnem programu se bo razvila, sodeč po predpripravah, najživahnejša zabava, pri čemer bo seveda igral ples najvažnejšo ulogo, tako da že danes lahko trdimo z mirno vestjo, da se ne bo nihče dolgočasil. Zato pa, Postojnci in okoličani, naša dolžnost je, da napolnimo dvorano »Narodnega Hotela* do zadnjega kotičkaI Vsi na noge! Pokažimo drugim, kaj zamoremol Naša požrtvovalnost, naše rodoljubje naj prekosi vse enako, tako da bo šel glas in .pohlava o njem širom Slovenije !____________ Slovanski jug. Senzačna interpelacija v črnogorski skupštinl. Pod vtisom Masa-rykovih razkritij pada skrivnost z vseh LISTEK MICHEL ZEVACO: ----- Otroci papež* Koman Iz rimske zgodovine [205] Ragastens je planil s svojega ležišča. Trenotek nato je stopil, ves prepadel in strašen za pogled, v Magino izbo ter prijel Giacoma za komolec: »Kaj pravite? Da pride Cezar Borgia semkaj? Kajneda, tako ste dejali? . . ." .Gospod de Ragastens! . . ." je vzkliknil Giacomo. »Odgovorite vendar!" je zarohnel vitez ter stresel starčkovo roko. „Cezar pride semkaj," je odgovorila Maga. »Giacomo je govoril z lastnikom barke, na kateri se pripelje." Ragastens se je spustil na klop. Njegove moči so bile pri kraju. Giacomo in Maga — predvsem ona — sta s sočutjem gledala nanj. »Oh!" je mrmral nesrečnež. „In jaz ne morem ničesar . . . Ničesar! . . ." Naenkrat pa je vstal. »Kam odhajate?" je vprašala Maga. Njo samo je presenečalo zanimanje, ki ga je gojila do viteza, ona, ki ni čutila več za nobeno reč na svetu. »V gradi" je odgovoril Ragastens s tistim mirnim in trdim glasom, ki ga ima človek samo v trenotkih najstrašnejših kriz ... »V grad! In ubil bom vse, kar mi pride naproti, dokler nis^a sam ubit! . . .“ Maga se je stresla. Ta obupni glas je do dna razburil vso njeno dušo. »Počakajte 1" je vzkliknila, ne da bi premišljala, kaj mu hoče reči. Ragastens je obstal; stresljaj upanja je prešinil njegove ude, in njegove oči so se žareče uprle v staro ženo. Rosa Vanozzo pa je zdaj molčala. Videla je blazni Ragastensov pogled, kako se je upiral vanjo, in živo si je predstavljala strašno dramo, ki se je razigravala v vitezovi duši. In še večje, še nujnejše sočutje se je polastilo njenega srca. »Pusti me samo, Giacomo," je dejala zatpolklo. »Pustite me tudi vi, vitez de Ragastens . . . »Čez eno uro pridite zopet k meni. Čez eno uro vam povem, kaj je treba, da greste v grad po svojo gotovo smrt, ali ne." Ragastens in Giacomo sta odšla. In dokler ni minila tista ura, je stal vitez nepremično pred Maginimi vrati, kakor mrtev kamen; le njegove misli so se gibale in vrvele v viharju upa in obupa. Ko je Maga vstala sama, je zapustila stolec, na katerem je sedela, ter je počenila na tla in oprla brado ob koleno, kakor ji je velevala dolgoletna navada. »Otel je Rosito; toda — ali je ta vzrok zadosten? .. .* Te besede, je klicala sama pri sebi; te besede je kričala njena vest. Njen duh je bil poln čudnega ne-pokoja . . . Misli so se bliskale in vrtele ter se včasih izražale v nemih vprašanjih in vzklikih, ki so se dvigali v njenih prsih. »Otel je Rosito! ... Če bi ne bilo njega, bi bila Rosita mrtva! . . . Tisto malce veselja, ki včasih sije v peklu moje duše, bi bilo izginilo za vedno. To je resj . . . O, moja mala Rosita . . . ubogo, ljubljeno dete ... Če mi je še dana neskončna radost, da smem misliti, da še živiš v svoji angelski lepoti, se imam zahvaliti njemu, moja mala Rosita! ... Da! Toda odreči se temu, da ugonobim Rodriga! . . . Kaj? In samo zato, da sem živela? Trideset let sem čutila, kako se je kaplja za kapljo, nabiral žolč v mojem razmesarjenem srcu! Trideset let sem živela v upanju osvete, ki me je edino odvračalo od samoumora! In ena minuta, en kratek hip, da bi bil dovolj, da izprazni moje srce, da vzame iz njega ves ta nakopičeni žolč? En hip, da bi izbrisal vseh teh trideset let muke in trpljenja? Rodriga, da naj pomilostim? . . . Njemu, da naj prizanesem? ... Oh! Ali je to mogoče? . . . Naj umrje ta mladi človek; kaj je meni do tega? ..." Ob tem zadnjem vprašanju, ki si ga j« zastavila Rosa Vanozzo, je naglo vstala ter si pokrila lice z obema rokama. »Rosita! Rosital . . . Zakaj sem te tako ljubila? . . . Zakaj mora zdaj moje srce krvaveti ob misli, da umrje tisti, ki je storil, da še živiš? . . .* In strašni boj se je nadaljeval v duši nesrečnice. Ko je s potrtim glasom poklicala Ragastensa, se je ta preplašil mrtvaške bledote, ki je pokrivala Magino obličje. Zdela se mu je podobna strahu, ki je vstal iz groba. »Bodite mirni," je dejala. »Jaz pojdem, da zaradi vas poizkusim to, kar je nemogoče. Če more kaj na svetu oteti Beatrice, jo otme korak, ki ga storim nocoj ... Ne izprašujte me . . . Nocoj boste izvedeli, če morete upati, da vidite živo in zdravo njo, ki jo ljubite . . ." Zvečer se je Rosa napotila proti gradu. Njen namen je bil, da bi prišla vanj s posredovanjem abata Angela, ki jo bo spravil pred Rodriga. Bralec ve, da ji je bil slučaj ugoden, ker se ji je na bregu morja posrečilo svidenje s papežem, ki ga je želela. Takoj se je napotila proti koči. Dvesto korakov dalje je srečala Giacoma, ki jo je pričakoval. »Pojdi v grad," mu je dejala, »in glej, da kakorkoli sporočiš Rodrigu, da pride njegov sin nocoj na Caprero ..." »Čez eno uro bo vedel to, signora ... Ali je to vse? . . »Za enkrat — vse. Toda vsak večer mi sporoči, karkoli bi se zgodilo v gradu . . .* LXVIII. Rodbinski pomenek. Pustimo Roso Vanozzd, da sporoči Ragastensu trdno zagotovilo Beatricine rešitve, ter spremimo starega Borgia v njegovo stanovanje, kamor je pravkar stopil z Lukrecijo, dočim je abat Angelo smuknil v sosednjo sobo, s trdnim namenom, da ne izgubi niti ene besede, ki se bo govorila. Papež se je postrani ozrl na svojo hčer; in z brezbrižnim glasom, brez uvoda, hoteč zalotiti kakršnoli gesto, ki bi mu razodela resnico, je izpregovoril: »Ali mi nisi rekla, da je hči grofa Alma tvoja jetnica?* Lukrecija se niti ni zdrznila. Že zdavnaj je bila vajena, nadevati si brezčutno krinko, kadar je govorila s svojim očetom, pa najsi je videla in slišala še take reči. Zadovoljila se je z odgovorom: (Dalje.) > * O 03 C >N> tu O. - a .2, CX 03 j=: y •ES 2 ** s s O O-Ž O* £ > amd (L) 03 •g m a, o O O u ed a o 06 3 O £ 03 c .Si. o c cx w > i i 03 C? N •cš o ~ a S C i o c TO ><_) C 0 rX B daja originalnih voznih Hstov („šifkarl“) iJltlllCI II filli l franzoske linije čez Bfavre v XwY«rk S 32 »axn|. ' ' ' ' * ' < Clj .mest Hoifarth jun., im VI Vojaške oprave za otroke: Neka,] izborno ohranjenih automobilov vseh. -velilcostl se ceno proda. Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII., Santergrasse 13. Infanterijska garnitura Huzarska ,, Planin, lovcev ,, Dragonska ,, Ulanska ,, Telesne straže ,, Prekupovalci specijalni cenik. K 4*— obstoječa iz čake, prsnega „ o-— oklepa, sablje, patronske ,. 5*— taške, puške v najlinejši ,, 5’— izdeljavi ,, 5*— » 6-— Razpošiijatev po povzetju. Zaradi inventure izredno znižane cene. Raglan.....................za dame preje K 40’— Gledališka mantila. . . „ „ » » 40*— Paletot............................. n n » 60'— Pelerina............................ » » » 15'— Kratki kožuhi . . . . „ gospode „ „ 60 -— Zimska ali športna suknja „ „ „ „ 40’— Obleka..................... n « » n 40 sedaj K 12- » » 12*- » » 16’’ » » 8*- „ „ 30-- 18 — 16'— Utroeje oblek® pod vsako ceno! j Angleško skladišče oblek 0, Bernelovič. ——— Ljubljaua, Blestni trg1 S. —-------- — w_i_ &T