Št. 307.
V Ljubljani, četrtek dne 5. januarja 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K l-20; s poito celoletno K 18'—, polletno K 9'—> četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. •	Telefon	Številka	118.	:
JUTRO
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.	:
Hrvati pravaši in Slovenci.
Vsakemu razumnemu Slovencu se je moralo vedno čudno zdeti, da hrvatski pravaši vedno govorijo o bratstvu s Slovenci, istočasno pa ne samo, da nočejo o bratstvu s Srbi, ki so Hrvatom vendar bližji kot Slovenci, niti slišati, nego jih celo sovražijo bolj kot Madžare ali Nemce.
Vsak razumen Slovenec je moral dvomiti o iskrenosti teh simpatij hr-vatskili pravašev napram nam, ker ako hrvatski pravaši tako sovražijo ‘Srbe, ki čuvajo isti književni jezik kot Hrvati. potem niti njihove simpatije napram Slovencem ne morejo biti odkritosrčne, nego da se skriva za temi simpatijami nekaj, česar hrvatski pravaši nočejo odkrito povedati.
Sedaj se je pa našel hrvatski kle-rikalno-pravaški list, splitska „Hrv. država", ki je čisto odkrito in brez vsakega ženiranja povedal jasno, zakaj hrvatski pravaši tako sovražijo Srbe in »ljubijo" Slovence. To je za to, ker so Srbi premočni, da bi jim Hrvati mogli odvzeti njihovo narodno ime in jih asimilirati, Slovence pa smatrajo hrv. pravaši za tako slabe, da se morajo pohrvatiti, ako hočejo sploh živeti in »Hrv. država“ naziva Slovence že sedaj kratkomalo — planinske Hrvate.
Hm! Malo' čudna je ta reč in hrvatski pravaši delajo menda račun brez krčmarja, ker ako oni mislijo, da bomo Slovenci z njihovim stališčem napram nam zadovoljni, se zelo motijo, ker četudi Slovenci res nismo separatisti, mislimo o naših zvezah z južnimi brati malo drugače kot hrvatski pravaši.
Separatisti Slovenci nismo, ker se dobro zavedamo vse težavnosti položaja, v katerem se nahajamo. Mi vemo dobro, da smo slabotni — četudi ne tako zelo kot mislijo hrvatski pravaši — in da moramo iskati zaslombe pri naših jugovzhodnih bratih. Ali, ako je temu že tako, ako smo mi primorani iskati zaslombe, potem bomo pač gledali na to, da bo ta zaslomba čem čvrstejša, čem močnejša, v tem pa, da se pretopimo v Hrvate in da se potem morda celo borimo skupno z njimi proti Srbom, ki so ravnotako naši rodni bratje kot Hrvati, mi ne vidimo nobenih garancij za uspeh v boju z našimi sovražniki, ki nam hočejo vzeti naš jezik in vsa druga narodna obiležja, ne samo naše narodno ime.
Za to Slovenci nismo, nočemo in ne moremo biti „planinski Hrvati", nego gledamo svojo rešitev v pomoči celega slovanskega juga, ki ga smatramo — in to mnenje je tudi znanstveno utemeljeno — za eno etnografsko celoto.
Hrvatski pravaši pravijo, da imajo Slovence za to. radi, ker mislijo, da se bomo mi enostavno pohrvatili in se seveda, tudi navdušili za njihov boj
it 111« i ■ ~ I TiT	--- ------
na življenje in smrt proti Srbom, z drugimi besedami, njim ni do tega, da bi nam pomagali, nego iščejo pri nas pomoči v boju — proti rodnim bratom!
Za to pa Slovenci nismo. Mi moramo gledati in tudi gledamo v Srbih ravnotako rodne brate kot v Hrvatih, in kakor ne moremo odobravati politike one peščice novosadskih'srbskih radikalcev, ki sovražijo Hrvate za to, ker so Hrvati, tako ne moremo odobravati niti politike hrvatskih pravašev, ki so vriskali veselja, ko je Rauch pripravljal vešala za Srbe.
Ako hočejo hrvatski pravaši fantazirati o državnem pravu in o starih pergamentih, prosto jirn, ali nas naj pustijo v miiu s temi fantazijami, ker mi dobro vemo, da se s starimi pergamenti — katerih vrednosti nikakor ne podcenjujemo — ne da doseči ničesar, ker naši sovražniki se bodo ozirali samo na našo moč in ne na naše pravice.
Frazerji okolu »Hrv. države", »Hrv. Prava" in drugih hrv. klerikalno-frankovskih listov tega nočejo, ali pa ne morejo razumeti in zato je dobro, ako se jim pove jasno in odkrito, da naj z ozirom na Slovence ne delajo računa brez krčmarja, ker za svojo protisrbsko in tudi protislovensko politiko nas ne bodo pridobili, ker v njihovi politiki je poguba, mi pa iščemo rešitve, ki je mogoča edino v združenju vseh Jugoslovanov in zato bodo korakali resnično narodni in demokratski elementi slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski preko raznih puhloglavih in separatističnih frazerjev k skupnemu cilju, k vjedinjenju.
Pismo iz Hrvatske.
(Izviren dopis .Jutru*.)
Zagreb, 4. januarja 1911.
Ravno te dni, ko se je v osebi vohuna Vasiča odigravala pred bel-grajskim sodiščem strašna tragedija, v kateri naj bi padla kot žrtev in slavni junak hrv. srb. koalicija, zastopnica srbskega in hrvatskega naroda, se je odigravala v Zagrebu, središču absolutistične upravne nemorale, žalostna komedija. Preidem takoj k stvari sami in videli bodete, da sem ta dogodek popolnoma po pravici tako imenoval.
Znano je, da je sedanji ban Tomašič meseca februarija 1. 1., ko še ni bil razjasnjen položaj sedanjega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Hedervaryja, sklenil s hrvaško-srbsko koalicijo pogodbo, na podlagi katere je koalicija Tomašiču kot nasledniku brutalnega Raucha vo-tirala svoje zaupanje.
Koalicija je tozadevno stavila naslednje pogoje: razširjenje volilne pravice, vpokojitev najbolj kompromitiranih upravnih uradnikov v deželi in odstranitev znane železniške pragmatike. Po dveh letih Rauchovega absolutizma je bil nato zopet enkrat sklican sabor, ki je takoj pričel uspešno delovati, ker sta bila tako ban Tomašič
kakor baje tudi ministrski predsednik Khuen-Hedervary zadovoljna z pogoji koalicije.
K sreči je koalicija takoj prve dni predložila saboru volilno reformo in njeno rešitev tako pospešila’ da je bila že tekom enega meseca sprejeta in tudi sankcijonirana. Drugače pa čisto gotovo tudi vprašanje volilne reforme ne bi bilo nikdar rešeno, kakor se je to zgodilo z drugimi točkami, zlasti z železniško pragmatiko.
Ban Tomašič je namreč takoj ko je Khuen pri ogrskih volitvah premagal madžarsko koalicijo na ukaz svojega gospodarja obrnil front tudi proti sibsko hrvaški koaliciji in tako brez povoda prelomil pogodbo in izdal narodno zastavo.
Ban Tomašič je ubral čisto drugo pot kot Rauch. Bilo mu je namreč dobro znano, da njegov prednik kljub strašni in brutalni gonji ni mogel uničiti koalicije in da se to tudi njemu ne bo posrečilo. Zato je poskusil doseči svoj namen z zvijačo in baje mirnim potom.
Na zahtevo koalicije, naj ban upokoji sekcijskega šefa pravosodja Aranic-kega kot člana Rauchove vlade, je Tomašič odgovoril z razpustom sabora. Ker potem kljub vsem mogočim konferencam in pogajanjem ni mogel pridobiti koalicije zase, je poslal v boj vse uradništvo, ki naj bi koalicijo pri volitvah uničilo.
In kljub vsemu temu terorizmu je izšla koalicija iz volišča kot relativna večina. Ban je bil poražen, ker ni dobil več kakor 18 mandatov, a močnejša je bila tudi pravaška držav-no-pravna opozicija.
Sabor je bil sicer sklican a takoj zopet odgoden z nečuveno motivacijo, da mora ban imeti čas za ustvarjenje močne vladne večine. In mesto, da bi ban to večino pridobil v saboru s svojim programom, je sabor raje odgodil, da bi tako lahko izigral stranke.
Med tem je koalicija radi volilnih nasilj enkrat za vselej prekinila pogajanja s Tomašičem.
To je bana tako vjezilo, da je dne 22. decembra sklical sabor, ki je pa zboroval le tri dni. In tu je žalostna komedija, na katero sem mislil, dosegla svoj vrhunec.
Prva dva dneva so bili izvoljeni razni odseki. Verifikacijski odsek je razveljavil 10 mandatov, med temi največ Tomašičevih pristašev. Naslednjega dne se je vršila volitev saborskega predsedstva. Koalicija je kandidirala grofa Kulmerja, kar pa banu nikakor ni bilo po godu in je na presenečenje vse javnosti sklenil v kulo-arjih pogodbo s frankovci, katere je svoje dni sam imenoval »pokvarjene elemente" in s kmetsko stranko Stje-pana Radiča. In samo s pomočjo tega konglomerata, te nove „koalicije“ je bil izvoljen za saborskega predsednika banov kandidat dr. Neumann. Za plačilo je bil Frankov sin Vladimir imenovan na božični dan notarjem. Za drja. Neumanna je glasoval tudi edini srbski radikalni poslanec dr. A. Ivič,
Slovenski zrakoplovec Rusjan.
Merčep.
Zrakoplovstvo napreduje in Slovenci smo lahko ponosni na to, da se je rodil med nami mož, ki na tem polju uspešno tekmuje s svetovno znanimi avijatiki drugih jnarodov. To je goriški Slovenec Rusjan, ki je izutnil izborni vodljiv zrakoplov, ali ker ni imel dovolj denarnih sredstev, da bi mogel začeto delo končati in napraviti ter spopolniti svoj zrakoplov, bi ostala njegova iznajdba samo v njegovi glavi, da ni našel mecena v osebi premožnega zagrebškega Srba
Rusjan,
Merčepa, ki mu je denarno pomagal, da je mogel svoj zrakoplov spopolniti in popolnoma izvršiti. Letalni poskusi v Zagrebu so se obnesli naravnost imenitno, Rusjanov letalni stroj je funkcijoniral brezhibno in sedaj se bodo vršili ti letalni poskusi še v Belgradu, Sofiji, Carigradu in Bulca-reštu.
Priobčujemo sliko slovenskega avijatika Rusjana in njegovega srbskega mecena Merčepa, s čemur gotovo ustrežemo našim čitateljem.
ker je bil izvoljen saborskim tajnikom. Radi tega je bil izključen iz stranke.
Kakor vidimo, ima srbsko-hrvaška koalicija, katero vodi velika ideja narodnega edinstva med Srbi in Hrvati, četo nasprotnikov katere vodi samo „ideja“ po osebnih koristih. Koalicija je po Vašičevem procesu bojevita in gleda sigurno v svojo bodočnost.
 	D.	B.
Iz slovenskih krajev.
Iz Postojne. Živahnejše ko kedaj poprej, zato tudi uspešnejše je bilo delovanje Ciril-Metodovih podružnic po vsem Slovenskem v preteklem letu. Poleg lepega števila nanovo ustanovljenih podružnic so se poživile po zaslugi agilnejših odborov tudi take, ki so preje životarile dolgo vrsto let. Pri tej plemeniti tekmi naših podružnic za dobrobit naše šolske družbe ne sme in ne more zaostati tukajšna podružnica; zato priredi s sodelovanjem postojnskih narodnih društev v nedeljo, 8. t. m., ob polu 8. uri zvečer, v veliki dvorani »Narodnega Hotela" veselico z bogatim in izbranim sporedom. Pevske točke bode proizvajalo tukajšno pevsko društvo »Postojna", ki se že pridno vadi delj časa. Naše vrlo tam-buraško in dramatično društvo »Sovič", ki je vsestransko angažirano pri tej prireditvi, igra več tamburaških skladb ter uprizori velesmešno I. Štokovo ša-
loigro »Ne kliči vraga!" Pripravljalnemu odboru se je posrečilo pridobiti za ta večer dve spretni igralki na gla-sovirju — gdčni. Pikel in Burger — ter širši javnosti skoro nič znanega virtuoza na gosli; vsi ti so obljubili svoje sodelovanje, tako da se nam obeta že ta izreden umetniški užitek. Veliko zanimanje vlada že danes za spevoigro »Angelina", kjer nastopi poleg znanih in priljubljenih postojnskih pevcev izboren tenorist iz Ljubljane; njegovo ime zamolčimo za danes. Podprt z novimi močmi ter probujen k novemu življenju nastopi na ta večer po dolgem odmoru izven Postojne znani »Salonski orkester". Po končanem oficielnem programu se bo razvila, sodeč po predpripravah, najživahnejša zabava, pri čemer bo seveda igral ples najvažnejšo ulogo, tako da že danes lahko trdimo z mirno vestjo, da se ne bo nihče dolgočasil. Zato pa, Postojnci in okoličani, naša dolžnost je, da napolnimo dvorano »Narodnega Hotela* do zadnjega kotičkaI Vsi na noge! Pokažimo drugim, kaj zamoremol Naša požrtvovalnost, naše rodoljubje naj prekosi vse enako, tako da bo šel glas in .pohlava o njem širom Slovenije !____________
Slovanski jug.
Senzačna interpelacija v črnogorski skupštinl. Pod vtisom Masa-rykovih razkritij pada skrivnost z vseh
LISTEK
MICHEL ZEVACO:	-----
Otroci papež*
Koman Iz rimske zgodovine	[205]
Ragastens je planil s svojega ležišča. Trenotek nato je stopil, ves prepadel in strašen za pogled, v Magino izbo ter prijel Giacoma za komolec:
»Kaj pravite? Da pride Cezar Borgia semkaj? Kajneda, tako ste dejali? . . ."
.Gospod de Ragastens! . . ." je vzkliknil Giacomo.
»Odgovorite vendar!" je zarohnel vitez ter stresel starčkovo roko.
„Cezar pride semkaj," je odgovorila Maga. »Giacomo je govoril z lastnikom barke, na kateri se pripelje."
Ragastens se je spustil na klop. Njegove moči so bile pri kraju. Giacomo in Maga — predvsem ona — sta s sočutjem gledala nanj.
»Oh!" je mrmral nesrečnež. „In jaz ne morem ničesar . . . Ničesar! . . ."
Naenkrat pa je vstal.
»Kam odhajate?" je vprašala Maga. Njo samo je presenečalo zanimanje, ki ga je gojila do viteza, ona, ki ni čutila več za nobeno reč na svetu.
»V gradi" je odgovoril Ragastens s tistim mirnim in trdim glasom, ki ga ima človek samo v trenotkih najstrašnejših kriz ... »V grad! In ubil bom vse, kar mi pride naproti, dokler nis^a sam ubit! . . .“
Maga se je stresla. Ta obupni glas je do dna razburil vso njeno dušo.
»Počakajte 1" je vzkliknila, ne da bi premišljala, kaj mu hoče reči.
Ragastens je obstal; stresljaj upanja je prešinil njegove ude, in njegove oči so se žareče uprle v staro ženo. Rosa Vanozzo pa je zdaj molčala.
Videla je blazni Ragastensov pogled, kako se je upiral vanjo, in živo si je predstavljala strašno dramo, ki se je
razigravala v vitezovi duši. In še večje, še nujnejše sočutje se je polastilo njenega srca.
»Pusti me samo, Giacomo," je dejala zatpolklo. »Pustite me tudi vi, vitez de Ragastens . . . »Čez eno uro pridite zopet k meni. Čez eno uro vam povem, kaj je treba, da greste v grad po svojo gotovo smrt, ali ne."
Ragastens in Giacomo sta odšla. In dokler ni minila tista ura, je stal vitez nepremično pred Maginimi vrati, kakor mrtev kamen; le njegove misli so se gibale in vrvele v viharju upa in obupa.
Ko je Maga vstala sama, je zapustila stolec, na katerem je sedela, ter je počenila na tla in oprla brado ob koleno, kakor ji je velevala dolgoletna navada.
»Otel je Rosito; toda — ali je ta vzrok zadosten? .. .*
Te besede, je klicala sama pri sebi; te besede je kričala njena vest. Njen duh je bil poln čudnega ne-pokoja . . . Misli so se bliskale in vrtele ter se včasih izražale v nemih vprašanjih in vzklikih, ki so se dvigali v njenih prsih.
»Otel je Rosito! ... Če bi ne bilo njega, bi bila Rosita mrtva! . . . Tisto malce veselja, ki včasih sije v peklu moje duše, bi bilo izginilo za vedno. To je resj . . . O, moja mala Rosita . . . ubogo, ljubljeno dete ... Če mi je še dana neskončna radost, da smem misliti, da še živiš v svoji angelski lepoti, se imam zahvaliti njemu, moja mala Rosita! ... Da! Toda odreči se temu, da ugonobim Rodriga! . . . Kaj? In samo zato, da sem živela? Trideset let sem čutila, kako se je kaplja za kapljo, nabiral žolč v mojem razmesarjenem srcu! Trideset let sem živela v upanju osvete, ki me je edino odvračalo od samoumora! In ena minuta, en kratek hip, da bi bil dovolj, da izprazni moje srce, da vzame iz njega ves ta nakopičeni žolč? En hip, da bi izbrisal vseh teh trideset let muke in trpljenja? Rodriga, da naj pomilostim? . . . Njemu, da naj prizanesem? ... Oh! Ali je to mogoče? . . . Naj umrje ta mladi človek; kaj je meni do tega? ..."
Ob tem zadnjem vprašanju, ki si ga j« zastavila Rosa Vanozzo, je naglo vstala ter si pokrila lice z obema rokama.
»Rosita! Rosital . . . Zakaj sem te tako ljubila? . . .
Zakaj mora zdaj moje srce krvaveti ob misli, da umrje tisti, ki je storil, da še živiš? . . .*
In strašni boj se je nadaljeval v duši nesrečnice.
Ko je s potrtim glasom poklicala Ragastensa, se je ta preplašil mrtvaške bledote, ki je pokrivala Magino obličje. Zdela se mu je podobna strahu, ki je vstal iz groba.
»Bodite mirni," je dejala. »Jaz pojdem, da zaradi vas poizkusim to, kar je nemogoče. Če more kaj na svetu oteti Beatrice, jo otme korak, ki ga storim nocoj ... Ne izprašujte me . . . Nocoj boste izvedeli,	če	morete	upati,	da
vidite živo in zdravo njo, ki jo	ljubite	. .	."
Zvečer se je Rosa napotila proti gradu. Njen namen je bil, da bi prišla vanj s posredovanjem abata Angela, ki jo bo spravil pred Rodriga. Bralec ve, da ji je bil slučaj ugoden, ker se ji je na bregu	morja	posrečilo	svidenje	s
papežem, ki ga je želela.
Takoj se je napotila proti koči. Dvesto korakov dalje je srečala Giacoma, ki jo je pričakoval.
»Pojdi v grad," mu je dejala, »in glej, da kakorkoli sporočiš Rodrigu, da pride njegov sin nocoj na Caprero ..."
»Čez eno uro bo vedel to, signora ... Ali je to vse? . .
»Za enkrat — vse. Toda vsak večer mi sporoči, karkoli bi se zgodilo v gradu . . .*
LXVIII.
Rodbinski pomenek.
Pustimo Roso Vanozzd, da sporoči Ragastensu trdno zagotovilo Beatricine rešitve, ter spremimo starega Borgia v njegovo stanovanje, kamor je pravkar stopil z Lukrecijo, dočim je abat Angelo smuknil v sosednjo sobo, s trdnim namenom, da ne izgubi niti ene besede, ki se bo govorila.
Papež se je postrani ozrl na svojo hčer; in z brezbrižnim glasom, brez uvoda, hoteč zalotiti kakršnoli gesto, ki bi mu razodela resnico, je izpregovoril:
»Ali mi nisi rekla, da je hči grofa Alma tvoja jetnica?*
Lukrecija se niti ni zdrznila. Že zdavnaj je bila vajena, nadevati si brezčutno krinko, kadar je govorila s svojim očetom, pa najsi je videla in slišala še take reči. Zadovoljila se je z odgovorom:	(Dalje.)
> *
O 03
C >N> tu O.
-	a
.2, CX
03
j=: y •ES 2
** s s
O O-Ž
O* £ >
amd (L)	03
•g m a, o
O
O
u
ed
a
o
06
3 O
£
03
c .Si. o c cx w
> i
i 03 C? N
•cš o
~ a
<u
ii
C N *— >
S
C
i
o
c
TO
><_)
C
0
rX
B
<v
1 M
afer, ki izvirajo — kakor se to jasno vidi — iz belgrajskega avstro-ogrskega poslaništva. Vasic je najprej izpovedal, da je bil Nastič — kar je bilo tudi sicer znano — naročen in plačan svedok v znani bombaški aferi, kamor ga je poslalo belgrajsko avstro-ogrsko poslaništvo. Sedaj pa javlja zagrebškemu „Obzoru“ njegov cetinjski dopisnik senzačno v#st, da bodo kmalu razkriti tudi provzročitelji one afere, katere nedolžne žrtve so bile streljane v Kolašinu. Šest poslancev je vložilo v črnogorski skupštini na ministra notranjih del naslednjo interpelacijo: 1. Ali je znano gosp. ministru notranjih del, da postojijo pisma Lazarja Dimo-viča-Boškoviča, zobozdravnika v Skadru, ki so bila pisana na posamezne osebe, ki so bile radi teh pisem v Kolaši-novi aferi obsojene? 2. Ali je znano g. ministru, da postojijo pismeni dokazi o tem, da je policijski šef Ve-šovič nagovarjal Lazarja Dimoviča, da bi pisal posameznim osebam pisma, na podlagi katerih pisem bi se moglo dotične osebe kot upornike spraviti v ječe? 3. Ali ve g. minister, da se je vsega tega udeležil tudi Radovan Doljevič, ki je še sedaj aktivni uradnik? in 4. ali hoče g. minister kaj storiti, da se vpelje stroga preiskava in da se ta zadeva pojasni? — Ta interpelacija je delovala kot grom iz jasnega neba. Predsednik je hotel spremeniti javno sejo v tajno, ali bilo je že prepozno, ker efekt je bil že dosežen in končno je predsednik ves bled s tresočim glasom izjavil, da izroči interpelacijo ministru notranjih del. „Obzorov“ dopisnik je zvedel iz zanesljivega vira, da se je našlo naročeno pismo, ki ga je pisal Dimovič Iliji Petroviču, ki je bil radi tega pisma potem ustreljen. Ta interpelacija je izzvala na Cetinji in v Črni gori silen vtis in odgovor ministra notranjih del se pričakuje z velikansko napetostjo. Padajo krinke in pojasnjujejo se razno umetno pripravljene „zarote“.
Splošni pregled.
O kabinetu.
Iz izjav min. predsednika Bie-nertha je razvidno, da bo imel prihodnji kabinet le tedaj parlamentarne ministre, ako se posrečijo pogajanja v Pragi. Ker pa je malo upanja na velike uspehe v Pragi, je pričakovati bi-rokratično ministrstvo. Za finančno ministrstvo se na važnem mestu kot kandidat imenuje ravnatelj statistične centrale Robert Meyer, grof Stiirgkh postane najbrže minister notranjih zadev, naučni minister baje postane prof. Glombinski, ako pa stopi na mesto Dulembe, postane kak višji uradnik naučni minister.
Dr. Bobrzinski na Dunaju.
Gališki namestnik je prišel na Dunaj, kjer je imel posvetovanje s predsednikom poljskega kola posl. Glombinskim. Nato je bil sprejet v avdijenci pri Bienerthu. Poljaki skušajo na vsak način uresničiti svoj načrt in si dobiti vplivna mesta v ministrstvu.
Grof Khuen o položaju.
Na novega leta dan je stranka dela gratulirala grofu Khuenu,kise je za čestitke zahvalil v daljšem govoru, v katerem je očrtal delo preteklega leta in je podal nekaj misli za bodočnost. Grof Khuen je izjavil, da je imel namen, ko je prevzel vlado, da položi v državi trdno in stalno podlago za nadalni razvoj. Da je vlada mogla izvršiti svoj namen, k temu je pripomoglo to, da je dobila pri zad-
IALI LISTEK.
Klanjam se, milostiva!
(K poglavju ljubljanskega bon-tona.)
Na ulici sem srečal mlado, dražestno gospo. Mraz je, burja brije doli s Kamniških planin, pomalem naletava sneg, in hlastno hite mimo uhožno oblečeni delavci, šolski otroci in deklice. Meni pa se je zasmejalo srce, ko sem videl iti tik pred sabo mlado, dražestno gospo, nadebudno narodno damo, ki me pozna že več let. Že opetovano sem plesal ž njo, že ope-tovano sem govoril žnjo na veselicah, v kavarnah, v trgovinah. Lepa je, sveža, razkošna, ljubezniva V hipu se spomnim vseh tistih lepih trenotkov, ki sem jih preživel ž njo, in — dasi je zelo mraz. dasi me pečejo ušesa ter me grize v nos — odkrijem se lepotici do tal ter vzkliknem z vsem vele-spoštovanjem, a hkratu z gorko prijaznostjo: »Klanjam se, milostiva 1“
A glej, moja ljuba znanka me jedva ošine z očmi, nagne svojo glavico komaj za dva pičla milimetra, a ne zine niti zloga. Ledeno mrzel piš švigne preko moje male plešice, a vendar me zapeče kri v licih, oči mi zastrme v zadregi in sramu, in plašen se ozrem naokoli, ali ni kdo izmed mojih uslužbljencev opazil moje blamaže. Vraga, saj vem, da ta dobro
njih volitvah veliko večino. Dosedanje delo parlamenta ni veliko, ker se je zborovalo le dva in pol meseca, toda za ta čas se je mnogo storilo. Uredile so se finančne razmere, ki so glavna podlaga vsakemu dobremu napredku. Da se omogočijo nadaljne potrebne reforme, .je treba intenzivnega dela. Ministrski predsednik se sicer ni spuščal v natančno opisovanje programa bodočnosti, podal je le par principov, ki se mu zde kot predpogoj za uspešno delo:	mir in harmonija med
vlado in raznimi narodi ter skupno delo s kraljem. Khuen je povdar-jal veliko važnost miru in sloge na Ogrskem, ker je v deželi več narodnosti in konfesij. Treba je najti vire, od koder bi vsi dobili moči za skupno pozicijo. Treba je sloge in spo-razumljenja z drugim delom države, ker je v smislu pragmatične sankcije Avstrija nerazdružljiv del Ogrske in sta obe pod enim žezlom. Kakor doslej, hoče ogrska vlada v bodoče skrbeti za to, da si osvoji simpatije sveta. Kakor se vidi, zna Khuen zelo lepo govoriti o programu bodočnosti, o delu in o narodnostih, vendar se da zelo dvomiti o simpatijah sveta, ker bo madžarska politika gotovo v bodoče prav tako na napačnih načelih proti nemadžarskim narodom, kakor je bila doslej.
Slovansko časopisje na Ogrskem.
Leta 1909. je izhajalo na Ogrskem 1865 časopisov, iz teh je bilo 134 hrvaških, 41 slovaških, 34 srbskih in 1 rusinski. Kar se tiče razširjenja časopisov, kaže statistika sledeče številke izvodov; 134 hrvaščih časopisov se tiska v 13,332 114 izvodih, 41 slovaških v 5,569 600 izvodih, 34 srbskih v 2 902.200 izvodih, 1 rusinski v 32.955 izvodih. Slovaško časopisje je v tem letu prekosilo rumunsko časopisje, ki se je tiskalo pri 44 časopisih v 4,596.000 izvodih. Poleg tega prihaja na Ogrsko tuje časopisje, nemškega 16 milijonov izvodov, za tem pride češko, ki ga pride na Ogrsko 1,740.579 izvodov, med tem 132 političnih.
Duel Masaryk — Aehrenthal.
„Novoje Vremja" piše: Najvažnejši dogodek zadnjega časa je smatrati boj posl. Masaryka za državno čast habsburške monarhije. Proces v Zagrebu, Friedjungov proces in Vasi-čevs afera v Belgradu so pokazali postopanje avstrijske diplomacije v taki luči, da se je vznemirilo celo srce tako zvestega podanika države, kakor je prof. Masaryk. On je začel boj za očiščenje atmosfere in vodi ta boj z nenavadno srčnostjo in vstrajnostjo. Toda že sedaj se mora videti, da ne bo imelo dobrohotno prizadevanje starega idealista nikakega uspeha. Z gotovega stališča se tega lahko veselimo. To je rusko stališče ?
Papež proti protestantizmu.
„Unione“ prinaša poročilo iz Carigrada, da tam z zanimanjem čakajo papeževo encikliko, glede združenja cerkev. V glavnih potezah je ta enciklika že znana. Papež govori o pismu papeža Leona XIII., ki je v pismu „praeclare gratulationis", vabil vzhodno cerkev naj se vrne zopet v naročje edino zveličavne katoliške cerkve. Papež povdarja v pismu, da različnost obredov in disciplin ni bila nikdar vzrok razkolu. Posebno bo v encikliki omenjena velika nevarnost, ki prihaja v protestantizmu. Katoliška cerkev je pripravljena vse popustiti, kar se ne tiče dogem. — Kakor se vidi, bo princ Maks imel vendar le nekak uspeh. Značilno pa je, da se papež tako zavzema za boj proti protestantizmu. Razumljivo je to le iz njegovega boja
mila narodna dama ni huda name; nisem je z ničimer razžalil, vselej sem ji jasno izražal svoje velespoštovanje, nikdar je nisem prosil še najmanjše usluge in njenega soproga nisem nikoli napumpal ali obral pri kartanju . ..
Osramočen jo zavijem v kavarno Okoli dolge mize sedi venec gospej in deklet; med njimi dvoje starih gospodov in nežen deček. Vse poznam dodobra, zabaval sem se ž njimi na letovišču, izleteli smo že skupno na deželo in pred leti v (Kraljeviči) smo se kopali skupaj v morju dobrih štirinajst dni. Veselo jih pozdravim, se priklanjam na vse strani, se smehljam vdano in pokorno, vzklikam: »Klanjam se! Sluga!" — a glej, jedva sc ozro name, komaj da zganejo glave, pa že kramljajo dalje med sabo. Zdi se mi, kakor da se mi smeje vsa kavarna. Ljudje si morajo misliti, da sem tej ošabno me ignorajoči družbi škornječedec, da sem dimnikar ali pa detektiv. Na vsak način mora, kdor me ne pozna, soditi sila zaničljivo o moji socijalni in moralni ceni, ako je opazil mrzlo omalovaževanje mojega pozdrava . ..
Uničen se stisnem v kot ter se skrijem za svoj časopis. Tolažiti se začnem, da me niso opazili, ker so bili preveč zaglobljeni v svoj pogovor. Ko odidejo, me gotovo pozdravijo vsi. Čakam, upam, želim. Vstajajo,
proti modernizmu. Vzhodne cerkve so v marsičem še bolj nazadnjaške, kakor katoliška, zato se želi papež z njimi skleniti, dočim ne mara protestantizma, v katerem zmagujejo napredni elementi.
Papeški nuncij na Dunaju.
Granito di Belmonte je poslal papežu pismo, v katerem mu iz zdravstvenih ozirov naznanja svoj odstop. Papež je demisijo sprejel in je zahvalil svojega nuncija za službo in za zasluge ki si jih je pridobil za časa svojega službovanja.
Nemška kolonizacija na poljskih tleh.
Ravnateljstvo drž. železnic v Šte-tinu je izdalo razglas med delavce in uradnike, v katerem se naznanja, da dobe vsi oni, ki se puste preložiti na Poznanjsko, zemljo in posestva pod zelo ugodnimi pogoji. Vlada daje podporo posebno oženjenim, ker misli s tem pospešiti kolonizacijo.
Volitve v Kijevu.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Kijevu, je bilo izvoljenih med 75 občinskimi svetniki 25 ruskih nacionalistov. Drugi so takozvani novodumei, ki imajo na programu nov red. Med njimi so 3 Poljaki. Med 10 namestniki sta le dva Poljaka.
V odgovor deželnemu glavarju pl. Šukljetu
ljudski shod
na sv. Treh kraljev dan ob 10. url v Mestnem domu.
DNEVNE VESTI.
Včerajšnja številka »Jutra“ je
izšla zopet z veliko zamudo, ker nam je tovarna poslala papir druge velikosti kot ga rabimo, kar se je kon-statiralo še-le v zadnjem hipu, vsled česar se je izgubilo mnogo časa z rezanjem papirja. Ker je sedaj ta ovira premagana, izide današnja številka skoraj gotovo v pravem času.
So pač že zelo stari možakarji pri »Slovencu", ker sicer nam ne bi zavidali naše mladosti. Včeraj so nam posvetili uvodnik, v katerem so celo
—	imenovali „Jutro“ z njegovim pravim imenom 1 Tesno je postalo starcem pri srcu in ker nam ne morejo drugega očitati, nam očitajo — mladost. Politično zrel postane vsak državljan s 24 letom, ker takrat dobi aktivno volilno pravico, a naš glavni urednik je že 29 let star in ima menda vso pravico posezati v javno življenje na način, ki se njemu zdi najprimernejši. Toliko glede mladosti, na drugo pa dobi »Slovenec" odgovor jutri.
zaplenjeno
plačujejo, odpravljajo se. Mimo mene morajo, zato me gotovo pozdravijo. Odložim časopis, se smehljam in na jeziku se mi valja že nestrpno vzklik: »Klanjam se, milostiva! Sluga!' Zdaj gredo mimo . .. srce mi utriplje . .. že hočem vstati in pokloniti se, a — glej, ne vidi me, ne opazi me niti eden . . . Pač najmlajša deklica se šele tri korake od mene ozre name, me debelo pogleda ter steče za mamo ...
Ali, za hudiča, zakaj, zakaj?! — Nikdar nisem storil nikomur zlega, nikoli nisem bil še kaznovan zaradi tatvine, sleparstva ali prešestva, škan-dalne kronike nisem obogatil niti za eno vrstičico, nikomur nisem dolžan niti beliča — čist in svetal je ščit moje časti. Da, zdi se mi, da sem storil že marsikomu in marsikaj in marsikdaj dobro delo; noben berač ne gre praznih rok izpred mojega stanovanja, vso svojo staro obleko in obutev razdajam med ubožce ter sem vrhutega član natanko pri 20 .najpotrebnejših" narodnih društvih. Znam plesati valček na desno in levo, znam igrati lawn tennis in croquet, veslarim za silo ter oblačim pri posebno slavnostnih prilikah celo rdečo srajco. In vendar in vendar!
Obupan hitim po mestu, da si na mrazu ohladim boleče rane užaljenega ponosa. Nasproti mi pride priznan veljak. Pozna me že izza mlada, ne-
zaplenjeno
Klerikalcem v resen gospodarski premislek! Zadnje dni skušajo klerikalci svoj popolen bankerot na vseh gospodarskih poljih prikriti s tem, da svoje institute strahovito hvalijo, napredne gospodarske zavode pa napadajo. Vodstvo klerikalne stranke je samo krivo, če je ljudstvo postalo ne-zaupno napram njihovim denarnim zavodom. Dalmacija, Galicija in Hrvaška jim je dala po gubi. Klerikalci naj bodo pametni in nikar naj ne izzivajo gospodarskega boja, ker bomo primorani pečati se
—	četudi neradi — z razmerami v njihovih denarnih zavodih.
Mestni policijski stražniki v Ljubljani so reveži, ki se morajo vsakemu smiliti, Njihov šef Lauter skliče večkrat popolnoma po nepotrebnem vse moštvo v službo in policijski stražniki res takorekoč nikdar nimajo počitka. Ta nemčurski Lauter bi bil pač lahko malo bolj človeški, posebno ker dolgo takointako ne bo več v službi, za katero nima nobenih zmožnosti, pa bi lahko skrbel za to, da zapusti pri svojih podrejenih organih kolikor toliko prijazen spomin. Beraška plača, pa vedno v službi — pasje življenje, ki ga mestnim policijskim stražnikom nihče ne more zavidati.
Iz pisarne slovenskega gledališča v Mariboru. Dne 8. prosinca 1911 se uprizori po daljšem odmoru burka v treh dejanjih: »Svet brez mož" (Pereant možje). Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gosp. Weixelnu, Gorenja Gosposka ulica. Prihodnja predstava v nedeljo dne 15. prosinca popoldan na splošno zahtevo »V znamenju križa".
Nočna služba v ljubljanskih lekarnah. S 1. februarjem 1911 se prične v ljubljanskih lekarnah nočno službovanje, in sicer tako, da bodo imele vsak teden po t r i 1 e ka r n e n o čn o službo, po tri pa počitek. Dogovorno z na-čelništvom gremija se je turnus določil tako, da bodo od 1. februarja t. 1. dalje one tri lekarne, ki imajo nedeljsko službo, imele tudi nočno službo na nedeljo sledeči teden. Turnus nočnega službovanja se bo na vratih pojedinih lekarn natanko označil na ta način, da bodo lekarne, ki bodo imele nočno službo, razobesile tablico z napisom „Nočna služba", lekarne, ki bodo imele počitek, pa tablico z napisom »Nočno službo imajo ta teden lekarne: . ..." Te tablice bodo ob večernih in nočnih urah primerno razsvetljene.
Prepoved živinjskega in kramarskega sejma v Trnovem na Notranjskem. Ker se je živinska kuga na gobcu in parkljih v občinah Jelšane in Podgrad na Primorskem v več dvorcih pojavila ter preti nevarnost, da se ta kuga raznese tudi na Kranjsko, posebno v Ilirsko-Bistriški okraj, je prepovedalo c. kr. okr. glavarstvo v Postojni živinski in kramarski sejm dne 9. januarja v Trnovem na Notranjskem.
Zimsko-športna sezija v Bohinju. Kakor se nam poroča od deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani so vremenska poročila v Boh. Bistrici jako ugodna. Padlo je mnogo snega in na praznik sv. Treh kraljev to je 6. prosinca t. 1. se otvori zimsko-športna sezija. Sankališče je izborno prirejeno; tudi se je skrbelo za smuči, ter markiralo 4 velike ture v okolici Bohinjske Bistrice. Iz Trsta in Gorice vozi na ta praznik posebni športni vlak. Za ljub-
davno sem celo javno agitiral za njegov mandat, in mož dobro ve, da sem v njegovo korist priobčil v naprednem dnevniku troje lepih člančkov. »Ljubi prijatelj* in »dragi sobojevnik" mi je dejal lani vpričo velike rodoljubne družbe. Lani! A jaz ga še letos spoštujem in cenim. In zato ga pozdravim. Mraz je, burja brije, moja plešica je zelo občutljiva, a jaz ga pozdravim, četudi dobim zato morda grd nahod. On pa?! On pa gre, zamišljeno zroč v tla, mimo mene, dvigne počasi, zelo počasi svojo desno roko, iztegne kazalec ter se ž njim narahlo, komaj vidno, dotakne krajca svojega cilindra. Reče pa niti besedice !
Takih prizorov bi mogel napisati še sto, a naj zadoščajo ti! Doživljam jih dan na dan, že leta, pozimi v najhujšem mrazu in poleti v najhujši vročini. D o ž i v 1 j a jih vsakdo, bodisi moški ali ženska, bodisi star ali mlad. V Ljubljani je namreč smisel za pozdravljanje in odzdravljanje v nekaterih slovenskih krogih docela zamrla. — Taka nikjer poznana, odurna ošabnost, žaljiva prezirljivost in nečuvena brezbrižnost pri odzdravljanju in pozdravljanju se je uprav udomačila „ pri nekaterih damah in gospodih. Človek se že skoraj ne upa nikogar več pozdraviti, ker se boji blamaže in sramote. Na ulici, na šetališčih, v kavarni, gostilni, v gledališču ali koncertni dvo-
Ijanske športne kroge je prevzela deželna zveza oddajo zimsko-športnih kart za Bled, Bohinjska Bistrica, Kranjska gora, Trbiž. Natančna pojasnila dobivajo se v Tourist-office, Miklošičeva cesta št. 6.
Predavanje »Akademije". Včeraj je »Akademija" proslavila spomin Tolstega in je s tem ugodila splošni želji. Predaval je pisatelj Etbin Kristan, ki je v skoraj dveurnem govoru očrtal življenje, delo in boj velikega ruskega misleca. Predavanje je bilo mnogoštevilno obiskano, kar kaže, da je pri nas dovolj zanimanja za Tolstega. G. predavatelj je govoril svojemu temperamentu primerno in je gojasnil nekatere strani sodobnih vprašanj na prav drastičen način. Nekaj več mirnosti bi predavanju koristilo; predavanje je napravilo splošno zelo ugoden utis, ker je prihajalo iz globokega prepričanja predavatelja samega.
Vsem hranilnicam in posojilnicam. Te dni je razposlal stavbeni odbor za zgradbo mednarodnega jamskega muzeja v Postojni vsem hranilnicam in posojilnicam prošnjo, da blagovolijo iste, vsaka po svoji moči podpirati velevažno zgradbo jamskega muzeja, kateri bode edini svoje vrste, prvi na svetu. Ne samo mesto Postojna, nego tudi vsa Kranjska bode lahko ponosna na to stavbo. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme, ker se ž njim pokaže naklonjenost temu znanstvenemu in praktičnemu podjetju. Denarne prispevke sprejema Občinska hranilnica v Postojni.
Kiparska razstava v Krakovu. Uprava poljske »Rzezbe" (Rezbe, Skulpture) javlja: 1. radi velikega števila prijav ne more na sebe vzeti troškov za transport del jugoslovanskih kiparjev. A uprava bo pokrila vse nadaljne troške, kakor carino za Krakov. 2. Dela, ki so že bila v presoji kake jury društva ali poedinih umetnikov, morejo priti na razstavo brez krakovske jury in ako jih bo večje število, dobijo posebno mesto. 3. Prosi se, da se prijave pošljejo čim sprej in da se vsaki prijavi dodajo sledeči podatki: a) ime in priimek avtorjev, točna adresa njegova in onega kraja, kamor naj se po razstavi pošlje delo;
b) naslov dela (po možnosti tudi v francoskem jeziku poleg domačega);
c) cena dela v avstrijskih kronah ; d) kake vrste je delo (busta, figura, relief, lesorez itd.); e) veličina in mate-rijal (radi mesta, ki se mora pripraviti za vsako delo.) — Uprava »Rezbe" se nadeja, da se bodo jugoslovanski umetniki odzvali njenemu pozivu v polnem številu, ter je uverjena, da bodo v poljskem društvu najlepše dočakani. — Za »Slovensko Matico" dr. Ilišeč.
Preložitev državne ceste čez Gorjance-Karlovec. Lansko leto pod Suhorjem prekinjena preložitev drž. ceste Novomesto- oziroma Ljubljana-Karlovec se je v zadnjem vremensko ugodnem času nadaljevala. In sicer se je z delom pričelo na celi črti od Bušinje vasi do Metlike. Preložitev je poverjena tvrdki Fischer & Peschko. Da ne bi sedaj nagajal sneg, bi bila do spomladi že cela proga do Kolpe izgotovljena. Ta nova cesta je za Belokrajino in za tujski promet velike važnosti.
Predavanje. Slov. planinsko društvo priredi dne 11. t. m. v Mestnem domu prvo letošnje predavanje. Predaval bo g. Rudolf Badiura o »zimi v planinah", predavanje bo pojasnjevalo krog 60 barvanih skioptičnih slik.
Peti družabni večer Narodne čitalnice v Ljubljani se vrši danes zvečer v društvenih prostorih Narodnega doma. Ti večeri so shajališče ljubljanske družbe in znani po svoji
rani se vedejo nekateri ljudje, kakor bi bili sprti in skregani z vsem svetom, ali pa kakor bi smatrali vse druge za parije in sodrgo. Morda je to malomestna domišljavost ali v žido in baršun zavita neomikanost in neotesanost: vsekakor je ta pojav v našem socijalnem življenju postal že tako očiten in neznosen, da sem ga moral tukaj pribiti in ožigosati .. . Dovolj!
Za svojo osebo slovesno izjavljam, da zahtevam od vsakogar brez izjeme za svoj vljudni pozdrav i s t o-t a k o vljuden odzdrav. Kdor mojega pozdrava ne ceni, tistega ž njim ne bom nikdar več nadlegoval. Bodisi doktor ali profesor, trgovec ali uradnik ali karkoli bodisi veljak ali preprostež, vsak se zavedaj, da je p o-zdravljati le vljudnost, od-zdravljati pa dolžnost!
Napram damam pa se poslej po-služitn amerikans kega vzgle-d a ter bom odslej nadalje pozdravil le tiste, ki mi bodo vnaprej z nasmehom ali migljajem blagovolile izraziti svoje milostno dovoljenje, da prezračim pred njimi z vsem vele-spoštovanjem svojo plešico! Tako. Povedal sem . . .
Ljudem se more ubijati kultura ali s prijaznostjo ali z osornostjo. Jaz se bom poslej, ker prva pot v Ljubljani ni prava, držal dosledno druge 1 Somišljeniki, posnemajte me!!!	Demokrat.
fini familijarnosti. Poleg različnih zabav opozarjamo na lepe sopranske in baritonske soloprodukcije in na ples, ki se vrši v mali dvorani. Permanentna osebna kakor pismena vabila ostanejo za to prireditev v veljavi. Nečlanom »Narodne čitalnice" je določena 1 K vstopnine. Začetek prireditve je točno ob pol 9. zvečer.
Enketa svobodomiselnega na-rodno-naprednega dijaštva zboruje po § 2. danes ob pol 10. v Narodnem domu v Ljubljani. Ustanovi se jed-notna organizacija vsega narodno-na-prednega dijaštva. Na enketi so zastopana vsa narodno-napredna akade-mična društva.
Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca decembra 2068 knjig, 328 manj ko meseca novembra in 326 več kakor meseca decembra 1. 1909. Povprečno na dan 71 knjig. Legitimacij se je izdalo, t. j. novih obiskovalcev je pristopilo 56. Skupno njihovo število znaša 570. Knjižnici je prirastlo v preteklem mesecu v 73 izvodih in zvezkih 44 del in sicer 36 slovenskih v 65 izvodih, 4 nemške in 3 češke knjige. — V preteklem letu 1910 se je izposodilo 20.364 knjig, povprečno na mesec 1851. V tem letu na novo vstopivših obiskovalcev je bilo 761. Ker se je pa poslovno leto pričelo z mesecem septembrom in je sedaj do 1. januarja 1911. obiskovalcev 570, kateri so si izposodili 7631 knjig ali vsak povprečno 14 knjig. Tem potom bodi izrečena najiskrenejša hvala vsem prijateljem prosvete, ki so darovali kaj knjig za knjižnico.
Sneg na Dolenjskem. V noči od torka na sredo je zapadlo po Dolenjskem mnogo snega, ponekod čez pol metra na debelo.
Ciril Metodov obrambni sklad. Misel, da bi si osnovali Slovenci nasproti nemškemu Roseggerjevemu fondu poseben obrambni sklad, je padla na rodovitna tla. Družba sv. Cirila in Metoda je nabrala do sedaj že precejšnjo vsoto. Slovenci bi morali marljivo zbirati zneske po 200 K, oziroma kmalu izplačati vodstveni blagajni, to pa že radi tega, ker vplačani zneski in zapadle obresti ostanejo toliko časa nedotakljiva glavnica, dokler ne dosežejo vplačani zneski skupaj
200.000	K. Predno nima torej družba za ta sklad 200.000 K, ga ne sme rabiti za svoje obrambno delo.
Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda bi se morali nahajati v vsaki slovenski gostilni, kavarni . in prodajalni; nabiralnik bodi stalni gost v vsaki slovenski hiši.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1910 sledeči promet i. s:. Dohodki. A. Redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 3097 K 69 h, 2. prispevki podružnic i. s.:	Kranjsko
3565 K 80 h, Štajersko 2032 K 41 h, Koroško 169 K 60 h, Primorsko 2041 K — h. Skupaj 7808 K 81 h. 3. Razni prispevki 8034 K 89 h. Skupaj 18 940 K 79 h. B. Izredni dohodki. 4. prispevki za obrambni sklad 2335 K 24 h, skupaj 21.276 K 03 h. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. 15.690 K 80 h. B. Izredni izdatki. 2. naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 9938 K 80 h, skupaj 25.629 K 60 h, torej primanjkljaj 4353 K 57 h. Opomba. Priobrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 20 0.000 K.
Sokol I. se pridno pripravlja na svojo veliko gorsko prireditev prih. soboto. Da bo imelo vse značaj gorskega življenja in svobodne narave, si je izbral tudi društveni pevski zbor same naše najlepše narodne gorske pesni. Pričakujemo, da bodo tudi po-setniki tega nadvse veselega večera skušali po svoji zunanjosti, posebno pa z svojo planinsko veselo voljo dati prireditvi gorskovaško vesel značaj.
Zveza jugoslovanskih železničarjev „Podružnica Maribor" vabi na I. redni občni zbor, ki se vrši dne 6. prosinca ob 4. uri pop. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Po občnemu zboru ob 8. uri zvečer je ravnotam družinski večer s petjem in plesom. Slovenske železničarje pozivamo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora in družinskega večera.
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani priredi dne 1. svečana t. 1. lovski ples v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih Narodnega doma. Natančnejše poročilo sledi.
I. ljubljanski zavod za straženje In zaklepanje je imel 1. 1910 priliko poslovati v 3032 slučajih po svojih stražnikih, dokaz, da je to strokovno obratovano podjetje vestno in potrebno. Opozarjamo na današnje letno poslovno poročilo zavoda.
Koncert Griinwald. V petek, na praznik Sv. Treh kraljev priredi »Slovenska Filharmonija" svoj zadnji veliki koncert v predpustni dobi, ter
sodeluje pri istem znamenita umetnica na harfi gospa Judit Grunwald iz Dunaja. — Ker v Ljubljani še nismo imeli priliko slišati v javnem koncertu solista, umetnika na harfi, utegne biti ta koncert muzikalična prireditev prve vrste. Tudi ta koncert se vrši pri pogrnjenih mizah ter bo spored obsegal simfonično in zabavno glasbo. Da se omogoči poset koncerta tudi onim, ki nočejo sedeti v dvorani, bodo kakor pri koncertu Stella Kriiger rezervirani sedeži na balkonu. Natančen spored priobčimo jutri. Slike umetnice gospe Griinvvaldove so izstavljene v izložbi g. Schwentnerja v Prešernovi ulici.
Klub slovenskih trgovskih so-trudnikov v Celju priredi na dan Sv. Treh kraljev veliko veselico s plesom v „Skalni kleti". Začetek točno cb 3. popoldne.
Življenja sit. Dne 2. t. m. se je vlegel 35 letni rudar Josip Drnovšek iz Kotredeža pri Litiji med savskim mostom in Ježico malo pred prihodom večernega osebnega vlaka, ki pride na Ježico okolu sedme ure, iz samomorilnih namenov na železniški tir. Vendar je železniško osobje Drnovška še o pravem času zapazilo in vlakovodju se je z veliko težavo posrečilo vlak ustaviti ravno v zadnjem trenutku. Drnovška so morali s silo odstraniti s tira, nakar je vlak z malo zamudo odšel naprej. Življenja sitega delavca sta nato na potu vstavila orožnika in ga radi postopanja aretirala. Drnovšek trdi, da mu je popolnoma neznano, kako je prišel na železniški tir.
Utonil. Kakor se poroča iz Kamnika je pri utrjevanju brega pred par dnevi padel 64 letni kočar Avgust Ter-zinar iz Gornjih Jarš v potok Mlinščico in utonil, še predno je mogel kdo zapaziti nesrečo.
Izgubila se je denarnica z večjo svoto denarja in z polovičnim voznim listkom Ljubljana-Zalog. Pošten najditelj naj jo odda v uredništvu »Jutra".
Ljubljanska kreditna banka. V mesecu dec. se je vložilo na knjižice in na tekoči račun K 2,599.951 60, dvignilo pa K 2,909.873 72. Skupno stanje mes. dec. 1910 K 11,733.133 25.
Razne vesti.
* Pel je na svojem lastnem pogrebu. Zadnje dni je umrl v Washing-tonu izvrsten laški tenorist Peter Ficco. Par dni pred smrtjo si je dal prinesti gramofon s svojimi lastnimi gramofonskimi ploščami, ki si jih je napravil celih dvainsedemset, in v testamentu je ukazal, da morajo za njegovim pogrebom peljati ta gramofon, ki naj med potom poje njegove pesmi. Njegovi želji so ustregli in pevca so na zadnji poti spremljale njegove lastne pesmi. Potem pa so poslali gramofonske plošče pevčevi stari materi na Laško.
* Z zadnjim požirkom rešil rodbino. Moskovski knez Vladimir Iv. Čerepatkov je s svojim lahkomiselnim življenjem zapravil celo svoje premoženje. Konkurz je že trkal na vrata. — Tu je stavil z grofom Wal-deckom, da v enem požirku izpije dva in pol litra »turške krvi" (t. j. mešanica porterskega in šampanjskega vina). Grof je mislil, da je to popolnoma nemogoče in je stavil eden svojih najlepših gradov s celim ogromnim posestvom. Poklicali so notarja in priče in napravili so pogodbo. Nato pa so prinesli velikansko časo z vinom in Čerepatkov je začel piti. Vse ga je gledalo in ko je izpil zadnji požirek so zagrmeli glasni bravo-klici. Knez Čerepatkov pa je vzel darovalno listino, dal jo je prijateljem, rekoč: »Dajte to moji ženi in otrokom! Preskrbel sem jim lepo dedščino. Komaj pa je to izpregovoril, je že padel mrtev na tla — zadela ga je srčna kap. S svojim zadnjim požirkom pa je rešil svojo rodbino revščine.
* Ponesrečeni aviatikl. Aviatik Hoxsey, ki je pred kratkim dosegel rekord 11.474 čevljev, je napravil nov poskus, da bi to visokost še presegel. Pri letu pa se je stroj obrnil in je padel aviatik s strojem vred z višave 500 m. Bil je na mestu mrtev. V Novem Orleansu je bila tekma za Miche-linovo ceno, ki se je je udeležilo več aviatikov. Aviatik Moisant je dosegel višavo 800 m, ko je naenkrat motor prenehll fungirati in je padel aviatik vpričo cele velike množice na tla. Tekma je bila takoj ustavljena. Ta dva slučaja sta slabo znamenje za novo leto.
* Cesarjeva popisovalna pola. Kakor vsak državljan, more tudi cesar izpolniti popisovalno polo za ljudsko štetje. Izpolnil jo je tako-le: Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj češki in apostolski kralj ogrski. Občevalni jezik: nemški. Svojih premoženjskih razmer ni navedel.
* Velikanski darovi češki „Šol-skl Matici". Zadnjič je umrl v Toplicah na Češkem železnični -uradnik Kuchynka, ki je zapustil češki »Šolski Matici" 300.000 K- Zanimivo je, da je pokojnik občeval samo v nemških rodbinah in da je bila njegova žena,
trda Nemka, marljiva članica »Schul-vereina". Celo za Nemca so ga nekateri prej smatrali. — Za novo leto je dobila med drugimi »Šolska Matica" iz Amerike 50.000 K. — Pri nas pa taka klavrnost s prispevki Ciril-Meto-dovi družbi!
* Ponesrečena produkcija. V Marijinem Celju se je te dni v neki gostilni produciral požiralec vilic Buder. Enkrat pa so mu vilice zlezle pregloboko v grlo in ni jih mogel potegniti več nazaj. V začetku se sicer zato ni veliko zmenil, izpil je še par vrčkov piva in se je podal domu. Doma pa so ga prijele bolečine v želodcu — saj ni čudno, ko je imel tam kar cele vilice — in moral se je nemudoma odpeljati v bolnišnico, da mu vzamejo vilice iz želodca in jih vrnejo gostilničarju, od katerega si jih je bil Buder izposodi!.
* Samomor z iglo damskega klobuka. Gospa Branislava Baczinska, soproga sodnega oficijala v Lvovu si je potisnila v prsa iglo s svojega klobuka. Prepeljali so nesrečno ženo v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnila. Igla je srce skozi in skozi prebodla. Vzrok samomora: domači prepiri.
* Od stopnje do stopnje. Pred dunajskim sodiščem je stal te dni 41 letni zobozdravnik dr. J. Ascher zaradi zadolžene krivde. Dr. Ascher je bil prvotno vojaški zdravnik in je kupil leta 1904 kopališče Tobelbad za
225.000 K. Ker pa ni mogel plačevati obrokov, je izgubil kopališče in po vrhu še 20.000 K are. Potem se je naselil v Št. Pavlu na Koroškem, kjer se mu je pa godilo prav slabo. Držal se je na površju le na ta način, da se je zaročil z neko bogato gospodično
—	akoravno je bil katoliško ločen in bi se sploh ne mogel oženiti — in da si je izposodil od svoje ločene žene
10.000 K- L. 1906 je kupil na Dunaju zobozdravniški atelje, pa tudi to mu ni pomagalo. Lezel je vedno bolj v v dolgove, in danes jih ima 85.000 K, premoženja pa samo 10.000 K. — Obravnava proti nesrečnemu možu se je preložila.
* Klerikalna svinja. Mežnar župne cerkve sv. Nikolaja v Inomostu, J. Koch, je bil hud klerikalni agitator. Poleg svoje mežnarske službe je opravljal tudi službo vratarja v deški sirotišnici. Naenkrat pa je bil odpuščen, in kmalu na to je iz Inomosta izginil. Ali v tem se je začelo zanj zanimati sodišče, poiskalo ga je ter pozvalo njega in še drugega mežnarja Ortnerja na odgovornost zaradi grdih pregreš-kov proti nravnosti v deški sirotišnici. Dne 2. t. m. sta čedna klerikalna agitatorja stala pred sodiščem, ki je Kocha obsodilo na šest mesecev težke ječe poostrene vsak mesec z enim postom. Proti Ortnerju bo sodba izrečena pozneje. — Pa naj še kdo reče, da niso klerikalci vzor čednosti!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Skrajno kritična situacija.
Dunaj, 4. januarja. Ministrska kriza je stopila v n a j-akutnejši in najkritičnejši položaj. Bienerth je izjavil nemškim strankam, da ni niti misliti na izpremembo dosedanjega sistema. Zadnji udarec je prizadjalo vladi poročilo, da so se češko-nemška spravna pogajanja v Pragi popolnoma razbila. Bienerth je ostal s svojimi Nemci na cedilu. Sklicanje češkega deželnega zbora je nemogoče. Splošno se domneva, da bo parlament v najkrajšem času razpuščen in sestavljeno uradniško ministrstvo.
Novi kabinet sestavljen. — Izdajstvo Poljakov.
D u n a j, 4. januarja. Ko je bila situacija najbolj kritična, so Poljaki proti vsakemu pričakovanju kapitulirali pred Bie-nerthom, ki jim je obljubil, da bo v doglednem času ugodil njih zahtevam. Tako so Poljaki omogočili Blenerthu sestavo novega kabineta in izdali vse slovanske stranke. Novi kabinet se je sestavil sledeče: Ministrski predsednik: baron Bienerth; minister za notranje zadeve: grof Sturgkh; naučnl minister: vseučillškl profesor dr. Lammasch; železniški minister: ravnatelj galiških železnic Rybickl; justičnl minister: dr. Ho-chenburger; finančni minister: dr. Robert Aleyer; trgovinski minister: dr. WeiQkirchner; minister za deželno brambo : Georgi; poljski minister krajan: prof. Glombinskl. Ob petih popoldne je sprejel baron Bienerth zastopnika čeških strank drja. Fiedlerja v posebni avdijenci in se ž njim pogajal. Dr. Fiedler mu je odgovoril, da Čehi nikakor ne morejo vstopiti v vladno večino, ker so se češko-nemška spravna pogajanja ponesrečila. Bienerth je ponujal Čehom dva resortna por t felja, namreč poljedeljsko-
ministrstvo in ministrstvo za javna dela. A dr. Fiedler je odgovoril Blenerthu da Cehi pod nobenim pogojem ne vstopijo v sedanji kabinet, ki je popolnoma birokratski in skozinskoz nazadnjaški. Vse slovanske stranke so prepričane, da je bila poljska opozicija samo navidezna. Glombinski je ob-struiral samo radi tega, da si tako zagotovi ministrski portfelj. Kabinet predloži parlamentu najprej budgetni provizorij, rekrutni kontingent in bančno predlogo. Od rešitve teh predlog je odvisna bodočnost parlamenta. Ker pa vlada gotovo ne bo dobila zanesljive delavne večine, se splošno domneva, da bo parlament takoj po končanem delegacij-skem zasedanju razpuščen in razpisane nove volitve.
Dunaj, 4. januarja. Ostali štirje ministrski sedeži se spopolnijo že jutri, tako da bo kabinet že jutri kompleten.
Češko-nemška spravna pogajanja definitivno razbita.
Praga, 4. januarja. Danes so se nadaljevala češko - nemška spravna pogajanja, ki pa so imela popolnoma negativen uspeh. Pogajanja so se sedaj definitivno razbila. Takoj začetkom seje so češki radikalci izjavili, da odločno vztrajajo pri svojih bivših zahtevah. Temu mnenju so se pridružile tudi ostale češke stranke. Nato so predložili Nemci Čehom svoje zahteve. V imenu Čehov je izjavil dr. Škarda.da so nemške zahteve odločno nesprejemljive, radi česarse Čehi sploh nočejo več pogajati. Čehi so že hoteli zapustiti zborovanje, ko se je oglasil še k besedi češki deželni maršal princ Lobkovic, ki je izjavil, da dobro razume Čehe, ker so nemške zahteve v resnici nesprejemljive. V imenu Čehov se je zahvalil princu Lobkovicu poslanec Choc za prijazno izjavo. Nato so vsi češki delegati korporativno zapustili zborovanje. O tem koraku Čehov je bil ministrski predsednik baron Bienerth nemudoma obveščen, nakar je potem takoj sestavil kabinet.
Ljudsko štetje na Dunaju. Razburjenje na magistratu.
Dunaj, 4. januarja. Na magistratu vlada velikansko razočaranje vsled tega, ker so pri sedanjem ljudskem, štetju na Dunaju našteli veliko več Čehov kakor 1. 1900. Med onimi, ki so se vpisali za Čehe, je zelo mnogo dunajskih meščanov. Občinski svet je radi tega silno razburjen in namerava vsem onim, meščanom, ki so se vpisali za Čehe, odvzeti meščansko pravico. V slovanskih krogih vlada veliko razburjenje, ker je magistrat spravil vso to zadevo, ki bi morala biti popolnoma tajna, v javnost. Radi tega nameravajo Čehi takoj v prvi seji državne zbornice vložiti tozadevno interpelacijo.
Falzlfikati.
Bel grad, 4. januarja. Vsi falzi-fikati, katere je dobil zadnje dni šef
»Tribune" Branislav Nušič izhajajo iz Južne Ogrske in imajo samo namen razburjati srbsko javnost. Zatrjuje se, da vsi ti falzifikati prihajajo iz Zemuna, kjer je zbral grof Forgach celo četo falzifikatorjev, ki naj bi šli v boj za Vasiča.
Bitka z ruskimi anarhisti v Londonu.
London, 4. januarja. Uradno se sedaj poroča, da so iz pogorišča potegnili samo dva ruska anarhista. Torej se je bojevalo nad 1000 policajev in vojakov samo proti dvema anarhistoma, ki sta se, kakor je sedaj dognano, pozneje sama ustrelila.
Hudi potresi v centralni Aziji.
Petrograd, 4. januarja. Iz ruske centralne Azija prihajajo poročila o jako hudih potresih. V mestu Taškentu se je podrlo več hiš. Vse železniške zveze so uničene.
Listnica uredništva.
Načelništvu strokovne zveze pomočnikov in pomožnih delavcev strojarske stroke v Ljubljani. Potrjujemo, da niste v nikaki zvezi z dopisi o tovarnarju Pollaku, priobčenimi v našem listu.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Mali oglasi.
Stanovanje i dvem'i Bubama, kuhinjo, drvarnico in kletjo s« takoj odda. Več pov«
1/2—1
inseratni biro .Jutra*.
liče «« sobica za mirnega dijaka v bližini II. državne gimnazije. Ponudbe pod »Dijak", poštno ležeče Ljubljana.	2/1—1
		
su2Baisiai	KEEsKSPiScBEJaBSaMa	m
iščejo se spretni
••• črkostavci-Slovenci..................
za dnevnik „Jutroa.
Zaslužiti zamorejo z ozirom na zvišani cenik za ponočno delo po 56 K na teden.
Pozor!
Pozor!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
vinotoč
v Ljubljani, na Št. Peterskem nasipu štv. 43 (preje Tosti)
kjer bodem po zmernih cenah točil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge. Za prigrizek se bode postreglo z mrzlimi jestvinami.
Za mnogobrojni poset se najuda-neje priporočam
z vsem spoštovanjem
Alojzij Zajec
vinotržec v Spodnji ŠiSkl.
Poslovno poročilo
I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje
za dobo od dne 1. januarja 1910 do dne 31. decembra 1910.
Stražniki zavoda so leta 1910 imeli priliko, v nastopnih slučajih službeno poslovati :
Odprte dobili ter zaprli ali posredovali, da so se zaprla:
hišnih vrat......................1776
dvoriščnih In vrtnih vrat . .	323
oken.............................. 92
rulet................................  107
prodajalnic....................... 68
izložb  ............................... 71
pisaren ............................... 40
blagajno.......................... 1
skladišč......................... 160
tovaren ................................ 7
delavnic.......................... 19
stanovanj ............................. 11
kuhinj In shramb.................. 44
kletij ................................ 51
hlevov........................... .	28
odnos . .	2798
prenos . . 2798 v hišnih vratih našli ključev 52 odtrganih konj privezali ali jih iz nevarnih položajev rešili 21 prosto gorečih luč ugasnili .	36
Odprtih vodovodov zaprli . .	38
požare prijavili........................ 3
požare pogasili......................... 4
tatov zasačili, ozir. tatvin preprečili .......................... 59
sumljivih oseb prepodili ali
ovadili............................ 13
straži ali orožništvu pomagali 8
Tedaj so stražniki................... 3032
slučajih službeno poslovali.
Našli in izgubiteljem ali oblastnijam izročili so: dragulje, kolesa, razne obleke, perilo, blago, konjske odeje in oprave itd.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1910.
Spoštovanjem
Ravnateljstvo 1. ljublj. zavoda za straženje in zaklepanje.
imejiteij: Fran Seunig
Pisarna: Kolodvorska ulica 28. Stražnica: Kolodvorska ulica 35.
Cenjeno ravnateljstvo »Prvega ljublj. zavoda za straženje in zaklepanje"
Ljubljana
Kolodvorska ulica St. 28.
Po sklepu lovske razstave dežele kranjske v dvorani Mestnega doma v Ljubljani čuti »e podpisani odbor dolžnim, izrekati najpolnejie priznanje organom tega zavoda, ki so za časa ru-stave dobro in zanesljivo opravljali službo straženja In varstva v razstavnih prostorih.
Za deželni odbor kranjski, I. mednarodne lovske razstave na Dunaju 1910:
Predsednik:
Hugon knez Windlsch-Grfitz I. r.
? I ? I K O
?0 ?
Najboljša sedanjosti:
ziata, srebrna, tuia,
? I ?
I K O
?0 ?
ntkelnasta in ieklena se dobi samo psi
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
JI Lastna tovarna ut v Švici. !!
? 1	?	Tovarniška varstvena znamka:	? i ?
1 K O		I U A a	i K O
? O	?	K tir n	? O ?
tr:: s
Voščilo.
Srčna hvala, blagi gospod prijatelj, za voščilo k novemu l\ letu. Tudi jaz tako kličem Tebi?
M. S.
a
Dobro znana in dobro vpeljana restavracija
pri „Zlati ribi“
se odda s prvim svečanom t. 1. v najem. Več pove lastnica Beti Kos-Pilko, ali pa zaloga puntigamskega piva. __ dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAST BUGGESIt}
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva znamko
„U NIO N“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, in se dobe pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti itd.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Vidmar,
založnik dežnikov in solnčnikov v Ljubljani
naznanja slavnemu občinstvu, da je svojo
podružnico na Starem trgu 4 z 31. decembra 1910
Josip
opustil.
Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici št. 4 izkazati
! Kolesaijem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
S ...... brezplačno	'■	■—
tvrdka
KL ČJaascLerarLiltr,
Specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
OBISK
PO MERI
LJUBLJANA
PVORNI TRG 3
yffffffffffff
Kupujte „JUTRO**!
Veselo poročilo” |
posebno oniin, ki se slabe in trudne čutijo.
Kri! in okusni zajutrk 1 imajotisti.kinepi-iVSnČ t jodruzega.kotdr. „L_J. pl. Trnkoczya J
Zdravje! sla,dni čai-
pod imenom 50°/o prihranka! sja-1
Izborno okusno ?ivilo najboljše kakovosti! Obenem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-1 ruštvu živil. Dobi se | povsod, tudi pri trgovcu. ‘/4 kg velja 50 vinarjev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj,JosefstadterstraBe j 30, Radetzkypiatz 4, I Schiinbrunnerstrafie 109. Gradec, Sackstrafie j 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Združeni čevljarji v ipDijani
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, uči teljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
L, Weiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1,
|!
$ m
t.UCfiC75j
Woifova ulica 14
|||| odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910 jjfl priporočajo za zimsko sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. _— Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
riTelvnioiii bureau in podjetje zg- radb
Inženir H. Uhlir v Ljubljani
Resljeva cesta štev. 28.
Strokovna izvršitev vseli vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb.
Ed. Smarda
potoval na pišarna
? Liiijasi, Diaiska eesta 18.
d?. A*** I pr<>daja originalnih voznih Hstov („šifkarl“) iJltlllCI II filli l franzoske linije čez Bfavre v XwY«rk
S 32 »axn|.
'	'	'	'	*	'	<	Clj
.mest Hoifarth jun., im
VI
Vojaške oprave za otroke:
Neka,] izborno ohranjenih
automobilov
vseh. -velilcostl se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.,
Santergrasse 13.
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalci specijalni cenik.
K 4*—
obstoječa iz čake, prsnega „ o-— oklepa, sablje, patronske ,. 5*— taške, puške v najlinejši ,, 5’— izdeljavi	,, 5*—
» 6-—
Razpošiijatev po povzetju.
Zaradi inventure
izredno znižane cene.
Raglan.....................za	dame	preje	K	40’—
Gledališka mantila.	.	.	„	„	»	»	40*—
Paletot.............................  n	n	»	60'—
Pelerina............................  »	»	»	15'—
Kratki kožuhi . .	.	.	„	gospode	„	„	60 -—
Zimska ali športna suknja	„	„	„	„	40’—
Obleka..................... n	«	»	n	40
sedaj	K	12-
»	»	12*-
»	»	16’’
»	»	8*-
„	„	30--
18 — 16'—
Utroeje oblek® pod vsako ceno! j
Angleško skladišče oblek 0, Bernelovič.
——— Ljubljaua, Blestni trg1 S. —-------- —
w_i_ &T	<f tl s
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela terf jih® izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
^©oa^očLern-ejiše črlre-XjItogrr a,.
r . 3=oštn.e iixan.iln.ic e štev. 76.307.	■■
lv£-CLzri^:£Lllj e.
i ..—r-» TeleforLslca, šte-v. 118. . ■ —
'X1	1	VJ/š
Prvi slovenski fejretoi ani v LjnSljaai
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne
cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	M	*
Najnižje cene!	TURK	in	BRATA	ROJINA.
Ees. sond* K 460.000
rs: LJnblJanska krodltna iamlsa w Iilnulanl.
Stritaifj eva viiic:u štev. 3*5.
 --------- Podružnice	v	Spijeta,	Celovcu,	Trstu, Sarajevu iis Gorici,
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 45|,
91
t 0‘