Izliaja Tsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. S prilogo „I)omoljub“ za koroške naročnike. Velja: zaceloleto4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom : Upravnlštvo „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXIII. V Celovcu, 6. oktobra 1904. Štev. 40. Premislimo — Premišljujmo! Koroški deželni zbor sklenil je v svoji seji dné 16. oktobra 1902: a) da se deželni odbor koroški nemudoma posvetuje s c. kr. kmetijsko družbo zaradi ustanovitve kmetskih zimskih tečajev (zimskih šol), kateri se naj že v jeseni leta 1904, začnejo. Kot šolski kraji odločijo se Spital in Velikovec. b) Vpraša naj c. kr. vlado, pod katerimi pogoji je volje te tečaje podpirati in kake podpore je volje dati za poučevanje potrebnim učiteljem. c) Za poučevanje potrebne prostore, kurivo, luč in snaženje prostorov imajo dotične občine prevzeti. č) Učitelje nastavi provizorično koroški deželni odbor. d) Deželni zbor dovoli za leto 1904. za vsaki učni kraj 2000 kron. Deželni odbor obrnil se je na c. kr. deželni šolski svet in prosil, da se mu naj sporoči, v koliko more upati podpore od strani c. kr. poljedelskega ministerstva. Slavno c. kr. ministerstvo do danes še ni odgovorilo. A vendar se je deželni zbor pečal s to stvarjo v seji dné 28. sept. 1904, ker je poročal baron Aichelburg, da se mora s temi tečaji takoj že letos začeti in da bodo zadostovali zneski, dovoljeni od koroškega deželnega zbora in ni treba, da se mesta učiteljev razpišejo. Potrebni učni prostori so zagotovljeni. Zato se predlaga: Dotični tečaji se ustanovijo. Kje? Razsodi ali odloči deželni odbor v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo: Nadzorstvo in organizacijo odloči koroški deželni odbor tedaj, če se javi najmanj 20 učencev kmetskega stanu. Učitelje nastavlja in plačuje deželni odbor in dobivajo letno 1200 kron, potovalne stroške 800; ter imajo pravico do šest kvinkvenij po 200 kron. Vrh tega imajo njih udove in sirote pravico do penzije. Učitelji so deželni nastavljenci. To so glavne poteze predloga koroškega deželnega odbora tičočega se ustanovitve zimskih tečajev za kmetske sinove. Organizacijski načrt (učni načrt) še ni izdelan. Razprava o tem predlogu se bo vršila približno v 14 dneh; a že danes se more z gotovostjo reči, da bo predlog v polnem obsegu sprejet. Vprašanje je torej opravičeno: Ali se bodemo brezpogojno podali mi Slovenci temu, kar bo predpisal deželni odbor? Kakor že predlog kaže, se na poučni jezik v teh tečajih ne bo jemal nikak ozir ; ta bo gotovo — nemški. lu mi? Ali moremo pričakovati v velikovškem okraju kak uspeh od teh tečajev? Izkušnje imamo, da fanti, ki so obiskovali c. kr. kmetijsko šolo v Celovcu, nimajo tistih gospodarskih zmožnosti, katere po pravici pričakujemo od njih z ozirom na stroške in izobrazbo, katere bi imeli biti deležni na tej šoli. Vpraša se tudi: Ali se bo mogel dajati našim fantom praktičen pouk v šoli, ki bo stala v mestu? Se li bodo obrestovali stroški, skoz višjo omiko v teoriji? Praktičnega pouka pa po zimi za kmetski stan biti ne more v toliki meri, da bi bil uspeh zagotovljen. Z obrtniškimi tečaji, kateri obstojijo že nekaj let v nekaterih krajih Koroške, dosegli srno slabe praktične uspehe. Da se ti tečaji od nasprotne strani hvalijo, je razumljivo, saj se hvali gospodarstvo v koroški deželi sploh, dasiravno imamo letos potrebščin okroglo 182.000 kron več kakor v proračunu za leto 1904. Ustanovitev kmetijskih izobraževališč na Koroškem je gotovo potrebna stvar; a kar jih je ustanovljenih do sedaj, so deloma pre-stvarjene, deloma ustvarjene po nemško - nacijo-nalnem kopitu in tudi služijo njemu. Mi Slovenci pa nimamo pričakovati drobtinic, ki padajo od pogrnjene mize teh gospodov. Opravičeno je tudi vprašanje : Zakaj se ravno letos tem gospodom tako mudi z ustanovitvijo teh tečajev in to še z ozirom na to : ker slavno c. kr. ministerstvo še ni odgovorilo. Slavno c. kr. ministerstvo ima še proste roke v tej zadevi, mi pa, ki še svojih deželnih cest na lastne stroške uzdržavaJl de moremo, mi viteški berači pa sklepamo in ustanavljamo zavode, kateri s tako skromnimi sredstvi ne morejo drugače kot životariti — do smrti. Ako primerja razsoden bralec za te tečaje dovoljeno svoto od 4000 kron z letno plačo učiteljev po 1200 kron in njenimi sodohodki, se mora čuditi ali pogumu dotičnega „Računo-Stesselja“ ali pa slepoti deželnega zbora ; kajti obstoj teh tečajev je le po zdatni pomoči vlade zagotovljen ; a te pomoči do danes — še ni. Ni pa izključeno, da tiči za omenjeno nemško-ndrodno naglico nekaj drugega, ker se čuje, da se začne v kratkem lov na — zajce. Mi Slovenci nimamo pričakovati od teh tečajev uspehov, pač pa je čas, da se postavimo tudi v tem oziru na lastne noge. Bližnja prihodnjost bo pokazala v koliko smo imeli prav v tej zadevi. Naše občine pa prosimo, da storijo pred razpravo te stvari svojo dolžnost. Političen shod v 8tebim pod Juho. Shod, ki ga je priredilo v nedeljo 25. sept. katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Štebnu, se je krasno obnesel. Udeležba je bila nepričakovano velika. Prvi je govoril g. deželni poslanec Fr. Grafenauer. Ta govor naj bi si vsi volilci dobro zapomnili za časa volitev in v koroškem deželnem zboru bi gotovo sedelo več slovenskih poslancev. Razpravljal je nekako tako-le: I. Dve važni volitvi ima mož v življenju. Prvič voli, ko si izbira družico za svoje življenje in gleda na to, da dobi družico, ki mu more v vsaki nepriliki stati na strani. Druga volitev pa je volitev v političnih zadevah. Tudi v političnem in gospodarskem oziru mora gledati na to, da voli takega zastopnika, ki ga more zastopati, ki pozna njegove potrebe. V tem oziru je v naših občinah mnogo gnilega. Niso krive postave, zoper katere toži kmet, ampak on sam, ko se na dan volitve na vse mogoče načine izgovarja. Če se pa začenja gniloba v občini, tudi država dobra biti ne more. Leta 1897. je potrebovala naša dežela nekaj čez 800.000 gld., lansko leto pa 3,768.757 kron, manjkalo je 32.593 kron; predlanskem 3,804.826 kron, manjkalo 52.558 kron. Letos je dolga 181.000 kiou. To je slabo gospodarstvo! Kdo pa je temu kriv, da kmetski stan silo trpi, da mora plačevati s svojim denarjem ta dolg? Kmet sam, ker se noče posluževati svoje postavne pravice, to je greh ! Njegov greh ! II. Druga rana na slovenskem Koroškem so — naše šole. Kmet mora imeti zdravo omiko, a te njegovi otroci v šoli ne dobé. Temu krivi niso otroci, ne stariši, tudi ne učitelji, ki so v tem oziru hlapci, ampak kriva je uravnava šol in krivi so tisti, ki so učitelje vzgojili. Ko grejo fantje iz dežele na učiteljišča, verujejo v Boga, ljubijo cesarja, svojo mater, domovino. Ko pridejo pa kot učitelji nazaj, imajo mesto Boga — lov, o našem cesarju govorijo ravno toliko, da ne rečejo, da ga ni, ker njih cesar je denar; svoje slo- v Šestindvajseto letno poročilo družbe vodnega češčenja najsvetejšega zakramenta in oskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve v Krški škofiji, 1903—1904. Družba za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta je otvorila dné 16. septembra t. 1. ob 11. uri predpoldnem v šolskih prostorih é. ss. ur-šuliuk v Celovcu svojo 26. razstavo cerkvenih oblačil, ki je ostala odprta do 18. septembra. Od zadnje razstave, koncem avgusta 1903, so se dosedanje podružnice pomnožile za dve: pri sv. Jožefu na Trati in v Hiittenbergu. Pri nekaterih podružnicah pa se opazuje nazadovanje. Najbolj prospevajo poleg glavne družbe v Celovcu podružnice v Št. Andražu, Šmarju in Šmihelu v La-budski dolini, Volšbergu, Šmihelu nad Pliberkom Dobrlivasi, Zgorn. Dravogradu, Paternijonu, Borlah, Št. Štefanu, Šv. Krvi, Merčah, Št. Jakobu v Rožu, Domačalah, Dvoru, Beljaku, Africu, Brnci, Št. Rupertu ob Velikovcu. Služba božja za družbene potrebščine ter za vse žive in mrtve ude je vsak prvi petek v mesecu zjutraj in zvečer v tukajšnji uršulinski cerkvi sv. Duha. Takrat je redno tudi pridiga o presv. Rešujem Telesu. Razširjateljice glavne družbe v Celovcu se zelo trudijo in vestno opravljajo ne vedno lahki posel, da nabirajo doneske za družbo. Kar se tiče cerkvenih oblačil, ki se razdelujejo cerkvam za vredno opravljanje službe božje, je družbeno predstojništvo letos obdarovalo 45 cerkva in kapelic, med njimi tudi nekaj takih, ki nimajo podružnic. Razdelilo se je: 4 vešperni plašči, 26 mašnih plaščev z vsem potrebnim, 6 naramnih vel, 8 alb, 7 koreteljnov, 2 antipendija, štole za krščevanje in obhajilo, obleko za ministrante, in več tucatov korporalij, purifikatorijev itd. Blago je nakupoval samostan v Kazezah (Harbach), ki je v zvezi z najboljšimi in najzanesljivejšimi tvrdkami. Vkupna vrednost razstavljenih cerkvenih oblačil, ki se razdelé, iznaša 3000 kron; od tega je 446'02 kron pokritih po delni odškodnini. Udnine je od zadnje razstave došlo 2393-26 kron, torej je pri-manjkljeja 160-72 kron. Ta se pokrije deloma iz rezervnega zaklada, deloma po darilih in brezplačnem delu. K družbenim dobrotnicam štejejo visoko-rodne gospe in gospodične : grofica Adelgunda Rosenberg-Orsini, Ana Bohm, baronica Mac Nevin, baronici Waldstater in Štefanija Aichelburg, Marijana pl. Hauser, baronica Ida Meyerhofer, Matilda Hatheyer, baronica Zschock in še tri neimenovane gospe. Rezervni zaklad, ki se pa vedno spreminja, se izpopolnuje iz obrestij zapuščine za nekim duhovnikom iz tega, da se porabi blagó, ki se je prihranilo v prejšnjih časih, in drugih prihrankov. Iz rezervnega zaklada se pokrijejo: stroški zaletna poročila in družbene knjižice, najemnina za potrebne prostore, poštni stroški, razpošiljatev oblačil itd. Ako bi se rezervni zaklad ves porabil, bi se morali ti in še drugi stroški pokriti iz tekočih doneskov udov, vsled česar pa bi se morale zmanjšati podpore za revne cerkve. Predstojništvo družbe vednega češčenja obstoji iz sledečih članov: Duhovni predstojnik: dr. Alojzij Cigoj, kateremu se naj pošiljajo | vse prošnje in denarne pošiljatve. — Predstojnica gospejnega odbora je visokorodna gospa grofica Adelgunda Rosenberg-Orsini ; podpredsednica in računska pregledovalka gospa Ana Bohm ; tajnica č. predstojnica uršulink, mati Gabrijela Lachner; podtajnica gospa Ana Pichler; prisednici gospa Karolina Mittelberger in gospodična Treza Schnab-legger; zapisnikarka č. gospa predstojnica samostana v Kazezah; razširjateljice glavne družbe v Celovcu gospe in gospodične: baronica Štefanija Neugebauer, Ana Pichler, Marija Dovjak, Elizabeta Weinlander, Kat. Lorberg, Ter. Moschitz in Mar. Stoutz. V Celovcu, 16. septembra 1904. Družbeno pi‘edstojnlštvo. Smešničar. * Neki slepar si je kupil berglje, si obvezal noge s frišnim mesom in se podal na božjo pot, kjer se je vsedel med berače, kazal svoje goveje rane in mimogredoče na glas prosil miloščine. Pride pa mimo tudi neki znanec iz njegove vasi, in ko sleparja spozna in vidi, kaj počenja, mu reče: »Srebra in zlata nimam, pa kar imam, to ti dam : vstani in hodi!“ To rekši dvigne palico, in jame po sleparju tako neusmiljeno udrihati, da ta po konci plane in jo ubere po polji, da ga nihče ni več do-tekel. Na svoje bergle je čisto pozabil. * Odvetnik svoji ženi: „Zakleni vse omare in skrij vse kar je kaj vredno; kajti tat, katerega sem danes tako dobro zagovarjal, da je bil nekriv spoznan, pride popoludne k meni, da se mi zahvali. Kako lahko bi kaj odnesel !“ venske matere se sramujejo in naglašajo ter hvalijo samo nemštvo, ker njih mati je — Germanija. In kdo je navadno, ki dela zgago v občini, ki dela politiko med kmeti? Največkrat učitelji. A mi izdajemo vsako leto poldrugi milijon za učitelje. Ker jih pa plačujemo, smemo zahtevati in tudi zahtevamo, da storijo svojo dolžnost kot učitelji, politiko pa opustijo. Ce bo odstopil učitelj od političnega delovanja, odstopil bo tudi duhovnik ! A dela se na to, da bi nas Korošce hitro ponemčili, in kakor hitro imajo nas ponemčene, naskočili bodo Kranjsko, da bo most od Hamburga do Trsta gotov. Vse nemštvo pa, katero se danes oznanja za edino rešitev našega nàroda, bo v ugodnem trenutku nastopilo proti Avstriji. In naši zanamci se bodo •vojskovali zoper njo, kakor svojčas janičarji proti krščencem. — Naše šole so — krona neumnosti na svetu ! III. Nazadnje se je obračal še na navzoče žene in jih navduševal za narodno delo in jim zaklical : „Idite in storite po besedah, katere ste danes slišali". Burno so mu pritrjevali. G. filozof Kotnik je opominjal kmete na bližajoče se volitve v Globasnici, da nastopijo kakor en mož. Poživljal je mladeniče, naj se navdušeno bojujejo za ideale slovenske. Možje, mladeniči, na noge! Pokažite, da greste res naprej!" Nato nastopi zopet g. Grafenauer in pokaže, kako je razumeti rek: „Svoji k svojim“. Dokler ni pri nas srčnosti in žilavosti, ne bomo razumeli tega reka. V tem se mnogo greši. Vsak naj podpira tistega, ki je naš. — Mi imamo sicer slabe šole, a vendar eno imenitno šolo imamo, in to je Mohorjeva družba. Oklenimo se je torej! Imejmo smisla za celokupnost, da postanemo enotna družina na Koroškem, katere nobena sila premagala ne bo ! C. g. kaplan Serajnik je polagal navzočim le eno besedo na srce: „Pridno berite" in je dajal po vzgledih praktične nauke. C. g. provizor Uranšek je priporočal nà-rodne trgovce v Dobrlivasi in Sinčivasi. Poprimimo se jih, da postanemo enkrat gospodarji na svoji zemlji — in potem se bo drugače govorilo. C. g. provizor Pšeničnik je v izbornem govoru pokazal, da je treba skrbeti za mladino, da je to sveta dolžnost vsakogar. „Kdor ima mladino v rokah, ima v rokah bodočnost". Mladina je tisto zdravo zrno, iz katerega bo izrastel močen in čvrst nàrod. Mladina se mora izven šole učiti, da se nadomesti to, kar se je v šoli zamudilo. Samo na ta način je mogoče razmere zboljšati! G. trgovec A. Novak govori o stanju sinče-vaške zadruge, ki se je jako zboljšalo. Vsi kmetje se morajo združiti v gospodarski zadrugi, da bomo mi nemškim kupcem narekovali žitne cene, ne oni nam. Zadruga dela za kmeta, ne za svoj dobiček. Več ko skupi zadruga, več pride kmetu v korist. Torej zjedinimo se v krepko gospodarsko organizacijo in delajmo naprej, kakor smo začeli! Nato zaključi gosp. S t a n g 1 s trikratnim „Živio“ na presvitlega cesarja shod. Za zabavo je poskrbel „Gorotan“ iz Šmihela. — Gotovo je ta jako poučni shod zasejal dobro seme, katerega sad se bo pokazal pri prihodnjih volitvah. Več takih političnih shodov in kmet bo spoznal, kdo je njegov pravi prijatelj ! Svojo narodnost moramo očitno spoznavati in pričati! ,Slovenec sem!" Najimenitnejša stvar božja na zemlji je človek; ali najgnjusnejša stvar božja na zemlji je zopet — človek, ki se sramuje svojega maternega jezika, ker sramuje se, o groza, sramuje se svoje matere ! Ponižnost je čednost in napuh je greh ; ali prekleta je to ponižnost: zatajiti svoj nàrod in se sramovati svoje matere, in blažen je to napuh, ki se imenuje nàrodni ponos (slovenska samozavest)! Z nàrodnostjo je kakor z vero! „Sem katoliški kristijan!" in „Siovenec sem!" to so besede, za katere moramo dati tudi življenje, če bi treba bilo! Ali kaj življenje! Tega ne terja od nas naša mila domovina, tem večkrat se nam ponuja priložnost svojo nàrodnost očitno, z besedo in dejanjem, spoznavati. Naj navedem nekaj slučajev! Politično društvo prireja javni shod. Kako krasna je ta priložnost, svojo nàrodnost očitno spoznavati in pričati! Domoljubov iz cele okolice navre skupaj, da so pripravljeni prostori že davno premajhni in to budi pozor in ,rešpekt" tudi pri nasprotnikih. Slovenci! Očitno moramo na javnost stopiti, če hočemo, da bomo med svetom kaj veljali! Zadruga ima letno zborovanje, ali udov manjka in zborovanje ni sklepčno. Nemarni „nà-rodnjaki" ! Volitve so, za državni, za deželni zbor, občinske itd. Tožimo tolikokrat, kako slabo se nam godi, kako smo stiskani. Ker imamo ustavo, nam cesar sam, ako bi tudi hotel, ne more pomagati, ali volilni listek podal nam je v roke in rekel pri tem : „Moj ljubi Slovenec, idi volit, pomagaj si sam!" Hvala! Pri volitvah ne bodemo več izostali nikdar! — — Javni shodi in volitve (hvala Bogu!) niso vsaki dan, ali pravi nàrodnjak najde priložnost, svojo nàrodnost očitno pričati, povsod in vsaki dan! Stopiš v štacuno v mestu ali trgu. Po slovenski zahtevaj, kar želiš! -— Voziš se s tovariši po železnici. Po slovenski se pomenjkvajte! Ne sramujte se glasov maternih! — Srečaš brata Slovenca, milega znanca ali prijatelja! Po slovenski ga pozdravi ! Stokrat srčnejši je tako tvoj pozdrav ! Obrtnik si, plačuješ štibro in po postavi moraš imeti nad svojim vhodom desko z napisom („firmo“). Ali glej. kako spako si si dal to napraviti: „Johann Guess Šnajder" ! Toliko ljudi hodi mimo in se smeji tvoji neumnosti! Ali te ni sram stati pod tako firmo! Kos si, Slovenec si, zažvižgaj raji lepo po slovensko : Jan Kos, krojač" ! In vi drugi, slovenski čevljarji, mizarji, sedlarji, remenarji, ne sramujte se svojega čednega slovenskega imena! Največ pa izdà, ako eno in isto storé mnogi po deželi ob enkrat. Na primer, ako domači časopis spodbuja k temu, da bi se tirjali na poštah pečati tudi s slovenskim napisom, tedaj naj bi v ta namen v istem času poslalo svoje prošnje in zahteve na trgovinsko ministerstvo na stotine slovenskih občin, nàrodnih društev in zadrug. To mora izdati!* * * * Zdi se mi, da svoje politične meditacije (premišljevanja) o nàrodni samozavesti ne morem bolj jedrnato in izdatno končati, kakor z besedami štajerskega pesnika Modrinjaka, ki je že pred pol stoletjem svojim rojakom, ne sicer posebno pravilno, pa zato prav krepko zapel: „Rjav kak-ti Judež bodi, Pes ga naj za plotom jè, Med Slovence naj ne hodi, Kdor Slovenec pravi né!" F. S. Š. Nekaj k jezikovnemu vprašanju. Upravno sodišče je svoječasno odločilo: Občinski uradi morajo rešiti sprejete vloge sestavljene v jeziku, ki je v občini deželnoobičen (landestiblichen Sprache), tudi tedaj v tem jeziku, če so določili kak drug jezik kot uraden jezik. (Gl. Dr. bar. pl. Budwinski: „odloki upr» sod. št. 5287.) — V zbirki razsodb drž. sodišča št. 800 se nahaja stavek: „Tudi občinski uradi so podvrženi državnim temeljnim zakonom in njihovim dolžnostim, sprejemati vloge strank v deželnoobičnem jeziku." (Pl. Hye Glunek št. 800.) — Tako je tedaj govorilo o jezikovni enakopravnosti najvišje sodišče, proti katerega razsodbi ni več pritožbe. „Če je preja, ki se prede v občini, slaba, potem tudi platno dobro ne bode" — te besede našega korenjaka poslanca veljajo tudi v nàrodnem oziru. Mi kričimo in upijemo po nàrodni enakopravnosti jezika, zraven pa pozabimo pri plezanju po nàrodni lestvici na prvo in najnižjo stopnjo; stopimo najprej na prvo stopnjo, ne prezirajmo je. Zahtevajmo, da se z nami uraduje pri prvotnih uradih, pri županstvu in župnijstvu, v domačem jeziku ; da imamo za „prvo“ pravico, kažeta nam zgoraj navedena odloka; da nam župnijski urad naših zahtev ne bode odklonil, vemo iz tega, ker ta najbolj pozna težnje našega nàrodnega obstanka. Ako bodemo tedaj trdno stali na prvi stopinji, mora biti naše geslo: „Ne za las nazaj, ampak vedno naprej!" Poznamo prav dobro, da je veliko težje dobiti enakopravnost pri občinskem uradu, kakor pa pri višjih c. kr. uradih in zakaj? Ker se naše občine ali čisto ali pa ne do celega niso otresle ošabnega liberalizma, ki zahteva prostost, da more potem tlačiti drugega. Strah pred dobrorejenim krčmarjem ali drugim mogočnežem vžuga pogostokrat našega občana, da se ne upa zahtevati, kar mu gre po nravni in državni pravici. Proč s tem strahom, proč s tako hlapčevsko ponižnostjo! Zakaj bi se morala večina prebivalstva klanjati temu ali drugemu mogočnežu, ki je pogostokrat kakor kukavica postal mogočen in bogat na konto — večkrat tudi škodo — svojih soob-čanov. Tu in tam povzdiguje tudi učitelj svojo glavo ter se čuti poklicanega vihteti judežev nem-škutarski prapor s svojim „fortšrit in tajčtum" ; * Opazka uredništva. Uredništvo „Mira“ porabi na mah to priložnost in prosi koroške rodoljube, naj v poslednjej četrtinki tega leta skrbijo za to, da bodo na vseh poštah v slovenskih občinah dobili slovenske tiskovine: dopisnice, zalepke, poštne nakaznice itd. Zahtevajmo to povsod in ne odjenjajmo! Veselimo se že naprej, kako bode se nam v tem mesecu vinotoku zaostala naročnina kakor močen potok stekala od vseh strani na slovenskih poštnih nakaznicah ! In nič bi ne dejalo, ako bi se makar 500 novih naročnikov v enem tednu vsaj za tega četrt leta (1 krona) oglasilo tudi na slovenskih poštnih nakaznicah! V povzdigo našega lista bi mogli te kronice prav dobro porabiti ! Tedaj pogum velja, in Bog daj srečo! zavrnimo ga, češ, da smo že siti tistega „fortšrita". ki je spravil naše liudstvo v bedo in uboštvo, tistega „tajčtuma“, ki duši v srcih mladine najdražji zaklad. Desetletja so po raznih krajih „štram“ korakali za praporom takozvanega „fortšrita“ — in kam so prišli? — Kje je blagostanje kmeta, kje zadovoljnost? Velike kmetije so razkosane; njive in travniki so pašniki za divjačino, kjer ima zdaj grof ali baron svojo zabavo; prejšnji posestnik pa se mora klatiti po tujini. In to še ni dosti; doma pomanjkuje delavskih močij — in občine morajo pogostokrat zdaj plačevati zanj in za njegovo družino, katera bi se pri majhni marljivosti lahko pre-živila na svojem pohištvu. — Bog daj, da bi se ljudstvo tega „fortšrita“ že naveličalo ! Ko vidimo tedaj, kam pridemo po tej poti, pokažimo zapeljivemu praporu in njegovim zastavonoscem hrbet. Poslužujmo se doma svojih nàrodnih pravic in mož ob možu zberimo se in korakajmo za zastavo, kjer bliščč na krasni naši trobojnici besede: „Vse za vero, dom, cesarja!" Vojska med Rusi in Japonci. Veliki japonski naskok na Fort Artur, ki se je začel dné 19. septembra, je bil popolnoma brezuspešen. Kusom se je posrečilo pregnati Japonce iz vseh važnejših pozicij, kar so jih bili zavzeli. General Stesselj je s čudovito previdnostjo uredil obrambo tako, da imajo Japonci zlasti vsled ruskih min pri vsakem naskoku uprav strahovite izgube. Pozneje so napade nadaljevali. Zlasti silen je bil napad v noči od 26. septembra. Japonci so prišli na 1600 metrov pred Port Artur. Utrdbe, ki so jih vzeli, so št. 4, 5 in 6. Kitajci, ki so dospeli v Čifu, pripovedujejo, da so Japonci od takušanske strani napadli Port Artur, toda bili so odbiti. Mine, ki so eksplodirale, so provzročile Japoncem ogromne izgube. Zelo dvomljivo je, bodo li zamogli Japonci držati vse zavzete pozicije, ker so iste le na streljaj oddaljene od velikih ruskih utrdb. Glasom poročil iz ruskih virov so Japonci izgubili pri zadnjih napadih na Port Artur 7000 mož. Neki Kitajec, ki je dné 25. septembra zapustil Port Artur, je pripovedoval, da znašajo ruske izgube le 500 do 600 mož. Japonci niso zamogli držati treh utrdb, ki so jih zavzeli, ker so bili preveč izleženi ognju ruskih glavnih utrdb. „Expres“ javlja, da je nastala na Japonskem velika nevolja, ker Port Artur še ni zavzet. Razni listi poživljajo japonske generale, ki vodijo obleganje, naj se sami usmrte. Dopisi. Velikovec. (Jubilejna slavnost.) Na rožnovensko nedeljo napravilo je pet far naše dekanije, namreč Velikovška, Št. Kupertska, Št. Pe-terska, Št. Štefanska in Vovberska skupno jubilejno procesijo v proslavo brezmadežnega spočetja Device Marije na 21l2 ure oddaljeno Božjo pot na Lisno goro. Bila je ta procesija, katere se je udeležilo 600 udeležencev, med njimi posebno veliko moškega spola, sijajna manifestacija katoliške zavesti. Vreme, ki je bilo skoz tri tedne mrzlo in neprijazno, je na ta dan bilo naravnost krasno, solnce je jako toplo sijalo, razgled iz Lisne gore je bil pa na Svinsko planino in na krasno Podjunsko dolino res občarujoč. Dozdevalo se je nam, da je nam Mati Božja to krasno vreme sprosila. Vsa slavnost izvršila se je v najlepšem redu. Zbrali smo se pri št.-Peterski podružni cerkvici v Šmar-tinu, kjer so se udeleženci iz vseh peterih far združili v jedno velikansko procesijo, katero so vodili dušni pastirji raznih far s č. g. dekanom S. C e-merjem na čelu. Slavnost na gori je trpela 31/* ure in bila šele končana ob '/al- uri popoludne. Vršile so se štiri sv. maše in dve pridigi, katere sta govorila gg. župnika Treiber in Rozman. Prvi govoril je o Marijinem brezmadežnem spočetju in razlagal, da moramo Marijino neomade-ževano spočetje častiti ne samo radi te Marijine prednosti, ampak tudi ker smo zvesti Avstrijci, g. Rozman je pa lepo govoril o molitvi sv. rožnega venca. Zavoljo bližajočega se cesarjevega godu se je konečno po zadnji peti sv. maši, katero je služil č. g. dekan Čemer, opravil slovesni Te Deu m lau-damus, h koncu so pa čč. šolske sestre iz „Nà-rodne. šole", ki so pri vseh svetih mašah neutrudljivo iu krasno pele, navdušeno zapele cesarsko pesem. Preginljiva slavnost napravila je na udeležence jako globok utis in z največjim zadoščenjem zapustili smo zopet priljubljeno božjo pot. Dholica. (Jubilejna slavnost.) V proslavo Marijinega jubileja smo napravili na rožen-vensko nedeljo procesijo v Logovas. Udeležba je bila dobra, posebno so bili moški častno zastopani. Med slovesnim zvenenjem se je množica vernega ljudstva pomikala prepevajoč lavretanske litanije v lepo logovaško cerkev. Pridigal je nam župnik lo-govaški preč. g. Štefan Singer, slovesno sv. mašo pa je pel dholski župnik 6. g. France Katnik. Ta slavnost nana ostane v neizbrisnem spominu. Dholica. (Nesreča.) Dné 27. septembra 1.1. je 33 let stari Šeiberjev Jože iz Karla v Glan-hofenu padel tako nesrečno raz oreha, katerega je tresel, da je na mestu umrl. Bog nas obvaruj nagle in neprevidene smrti. Šteben pri Bekštanju. (Prijet.) Že se znajde pod ključem v sodnijski preiskavi v Beljaku oni nesrečni človek, ki je hotel 1. septembra letos ob */212. uri po noči v naši vasi zasmoditi. Kdo bi mislil! Tirolec je z imenom Johann Goller iz Silvana v Tirolu doma, poštenih starišev sin in šele okoli 24 let star. Imel je tukaj v najem od spomladi semkaj eno prazno gostilno, kakoršnih je v naši občini in menda povsod drugod in tudi v Tirolu dovolj, ter je čakal od dné do dné, kdaj da bodo tukajšnjo železnico gradili. Svojo hišno opravo in imetje je pri koroški zavarovalnici daleč previsoko zavaroval in si zraven mislil, ako pogori, bode denar vzdignil in takoj hitro jo v Ameriko pobrisal. K veliki neprecenljivi naši sreči je hvala Bogu njegova hudobna nakana spodletela, ogenj je bil pravočasno zadušen, zločinec, kateri je že vse obstal, pa tudi prišel na dan! Prevalje. (Blamaža socijalnih demokratov.) Minulo nedeljo so socijalni demokratje priredili dva shoda, na Lešab in v Prevaljah. Oba sta bila jako klaverna. Na Lešah se je zbralo do 50 oseb, da poslušajo modrost čevljarja Aicha iz Beljaka. Ker so bili ravno v istem času katoliški delavci zbrani pri mesečnem zborovanju na Fari, se je shod mirno vršil. Poslušalci pa so bili mnenja, naj bi Aich raje dreto sukal. Živahnejši pa je bil shod zvečer pri Paru v Prevaljah. Socijev je bilo tu le malo, številno pa je bilo zastopano krščansko delavstvo, na čelu mu g. župan Pristov, ki je je-dernato odgovarjal na prazne čenče socijalnega demokrata Aicha. Ta možic je klatil take bedastoče, da ga je bilo končno sram in je odkuril na kolodvor, kjer je še dolgo uro premišljal, da za njegove konfuzne nauke in sanje v Prevaljah niso rodovitna tla. Upamo, da se bodo tudi na Lešah posušile pekove žemlje. Krapina. Skoraj vsaki dan mi dohajajo iz vseh slovenskih pokrajin vprašanja, ako in do kedaj je naše zdravišče odprto. Na ta vprašanja odgovarjam, da je naše zdravišče celo leto odprto. Tudi stanovanj imamo dovolj. Sedaj se dobi za 60 vi-varjev lepa sobica s postrežbo vred; sevé, da so tudi dražje. Tudi hrana je po ceni. Sedaj je za zdravljenje najugodnejši čas, kajti spojamo z vodo grozdje, ki je bolje zdravilo kot vsa šviga-švaga iz lekarn, posebno za slabo- in malokrvne, kostobolne, pljučoslabe, nervozne ljudi, in one, ki imajo pokvarjen želodec. Vspehov imamo neverjetnih. Navedel bom samo eden slučaj. Pred štirimi tedni pripeljali so Matka Vlahoviča iz Mrkopolja. Bil je revmatičen po celem telesu; komaj se je ganil. Drugi dan mogel je že z berglami malo hoditi, šesti dan je pa tekel z mladim vseučiliščnim profesorjem dr. Surminom iz Zagreba v trg, pa ni zaostal. Torej ne bojte se, le pridite! J. Okic, ravnatelj. Koroški deželni zbor. Naš deželni zbor je imel doslej 8 sej, da bi pa bil v teh že kaj koristnega sklenil, ne moremo reči. Večinoma so se samo razni predlogi deželnega odbora odkazovali odsekom. Posl. Weiss je stavil dva važna predloga: o početju trgovcev z lesom v Bosni, ki zelo škodujejo naši trgovini z lesom, in o prenaredbi lovske postave, ki je zelo pomanjkljiva. Večina je v svoji slepi strasti oba predloga — odklonila, a s tem znova pokazala, koliko ji je mar za blagor ljudstva! Iz samostojnih predlogov bi bil omeniti še predlog poslanca Dobernika, naj se za Koroško napravi posebno poštno ravnateljstvo. — Gledé predloga, naj se ustauové zimski tečaji za kmetski pouk, opozarjamo na važni uvodni članek: pomislimo — Premišljujmo !“ V seji dné 29. septembra sta se spoprijela poslanca Grafenauer in dr. Waldner radi uravnave hudournikov. Grafenauer učenemu doktorju ni ostal nič dolžan! Več o tem prihodnjič! Proračun deželne hipotečne banke se je potrdil. Isti kaže 4383 kron prebitka. — Predlog, da dežela za uravnavo Suhe, Filce in Ukve dà 100/o od proračunjenih stroškov, se sprejme. Stroški so proračunjeni na 30.800 kron. — Od 29. septembra do 5. oktobra ni bilo seje! Novičar. Na Koroškem. Veličastni shod na Velikem Strmcu. Bil je res krasen, v vzornem redu in čistem navdušenju. Pomenil je nepričakovano močni pojav slovenskega življa v deželi. Na shodu ni bilo jih samo 600, kakor smo zadnjič poročali, ampak 900, in «pri sv. maši in pridigi pa jih je bilo okoli 1200. Ljudstvo tega shoda ne more pozabi, in povprašuje, kdaj bo zopet in zakaj ga že toliko let ni bilo. Smatrajo ga torej kot tabor posebne vrste in posebnega pomena. Največje veselje pa imamo mi sami, mi mladeniči! Pokazali smo se! Za vero in nàrod! Drugo leto zopet radi prihitimo, pa naj bo skupni shod kjer si bodi! Shod na Velikem Strmcu in nasprotniki. To jih ima! Lazijo okrog potrti in pobiti, kakor da bi jih mi imeli cel čas zborovanja pod petami. Naši nemčurji poznajo v deželi le take Slovence, ki se za Nemce čutijo, ter se k njim tudi štejejo (!). Če pa kdo reče, da je Slovenec z dušo in telesom, imajo ga ali za „hecarja“, ali za „Kranjca“, ali za novo-„bindišarjau, za vse prej, le za koroškega Slovenca ne. In to jim je sveta, dokazana resnica. Tedaj pa ta shod ! Kar tisoč moštva, ki je ponosno bilo ob junaške prsi: mi smo Slovenci z dušo in telesom! — kaj tacega pa je preveč! Nemškega Mihelna, ki je mislil, da je pohrustal že zadnjega Slovenca v deželi, je ta shod čisto zmešal. Pozabil je na „novo“ slovenščino, na hujskače iz Kranjskega, na „klerikalizem“, na vse! Ne vé kaj bi poročal. Teh treh zmajev na shodu še videl ni! Nasprotniki so smrtnobledi hodili okrog množice, tresle so se jim hlače. Ni se nam zdelo vredno pognati jih proč, kar bi zaslužili. In šele šentjurski in domačalski učitelj — še zdaj menda nista prišla prav k sebi. Eden sedaj ne zna več šteti do 42, drugi pa ne zna meriti 12 in pol metra daleč. Vrla požarna bramba iz Št. Jakoba, ki je v 21 parih krepko prikorakala v sredino zborovalcev, jima sevé ne dopade. Torej tajiti jo! V „Bauern-zeitung“ raztrobimo: „Fiinf mandlan“ — oj ti slavna kultura in resnicoljubnost nemčurjev ! In zapomnita si, dolgo se ne bodeta več upala norčevati z nami. Ponorčevala sta se s sv. pridigo, ko sta pisala v „Bauernzeitung“, da še krava je ni mogla poslušati. In ponorčevala sta se javno v časopisu s pridnim, poštenim, obče spoštovanim domačinom, ki v miru in poštenosti služi s svojimi rokami svoj ljubi kruhek, ter vestno plačuje svoj davek. Fej! Duhorske zadeve. Za provizorja župnije Gospasveta je imenovan g. kanonik Fr. Vir ni k, za kapiteljskega oskrbnika pa č. g. dekan H. A n-gerer. — Dekanija Gospasveta je razpisana do dné 9. novembra. — G. Mat. Perč je imenovan za provizorja v Vovbrah. Osehne vesti. Dné .1. t. m. zjutraj je v Celovcu umrl g. Franc pl. Myllius, bivši dolgoletni predsednik celovškega sodišča. Bolehal je dolgo časa ter dosegel 78 let. Nemskonàrodna nestrpnost. „Villacher Zeitung“ (in za njo drugi nemški listi) je uprizorila veliko gonjo proti slovenskim dijakom na beljaški gimnaziji. To glasilo nemške kulture kliče vsem beljaškim družinam, naj odreka slovenskim dijakom vse podpore. Odreka naj kosila, instrukcije itd. rne-hvaležnežem*. In zakaj? Zato, ker slovenski dijaki govoré med seboj v maternem jeziku slovenskem in ker doma ljudstvo izobražujejo, v kolikor jim je to seveda mogoče. In zato so „nehvaležni“, zato se jim mora odreči vsaka podpora. Dà, terorizem teh ljudi sega že predaleč. Najbolje bi bilo za te preganjane slovenske dijake, da zapusté „gostoljubno nemško mesto Beljak" ter pridejo študirat na kranjsko gimnazijo, kjer se jim ne bo treba bati govoriti slovenski. „Kulturi" pa, ki poganja take cvetove ndrodne nestrpnosti, naše najglobokejše pomilovanje ! Šolstvo. Deželni šol. svèt je izdal odlok, da praznik cerkvenega patrona ni prost dan za šolarje, vendar pa se smejo krajni šolski svèti poslužiti pravice, ki jim je dana v § 10. šolske postave z dné 20. avg. 1870, ter oprostiti šolarje za dan, ko se obhaja praznik domačega cerkvenega patrona. — Prov. učiteljem je bil imenovan za Šmihel nad Pliberkom podučitelj L. Primožič. — Za pod-učitelje, ozir. podučiteljice pridejo: Fr. Aichholzer v Kotlje, Gust. Tschauko v Kaplo na Dravi; Matilda Bok v Škocijan, Mar. Bemžgar v Črno, Jož. Polla c k na Gozdanje. — Kazpisane službe: Mesto učiteljice na 5razr. šoli v Borovljah, šolskega vodje v Naborjetu in Kazazah, učitelja na 5razr. slovenski šoli v Št. Jakobu in na 2razr. utra-kvistični šoli v Št. Primožu. — Koroške srednje šole štejejo letos učencev : celovška gimnazija 500, realka 347, beljaška gimnazija 288, gimnazija v Št. Pavlu 185, celovško učiteljišče 213, pripravnica za učiteljice 52, pripravnica uršulink 92. * * * Celovec in okolica. Južno od Celovca so tudi že pričeli graditi progo za novo železnico. Dné 1. t. m. je pogorela tam neka baraka z gostilno. — Dné 7. okt. v Celovcu zopet nastopi sloveči češki umetnik na goslih, g. Fr. Ondfiček. — V Dolu pri Vetrinju je dné 25. sept. pogorelo gospodarsko poslopje A. Ure-ta p. d. Aplena z vso krmo. Škode je 2300 K. Rožna dolina. Dné 29. sept. bi se imel v Rožeku vršiti sejem sv. Mihaela. Pa se ni mogel, ker ni prišlo ne prodajalcev, ne kupcev! — V Vrbi je po noči od 29. do 30. sept. nek tat ulomil v ta-mošnjo podružnično cerkev. Ukradel je dva keliha v vrednosti 100 K. Hotel je izprazniti tudi nabiralnike, a se mu ni posrečilo. Po slovenskih deželah. Sadna razstava v Radovljici postaja od dné do dné lepša in zanimivejša. Vsaki dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kronovin. Obiskovalci razstave se kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sodba je splošno ta, da je vsak neumen, kdor si te razstave noče ogledati. Slovenci! Pohitite torej v Radovljico in oglejte si razstavo, dokler je še čas! Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsako sredo ob 1j2 8. uri zvečer v gostilnici g. Cavsnika „pri zlatem studencu“, Lidmansky-jeve ulice, kjer imajo odmenjeno svojo „klubovo sobo44. Poseben vhod iz dvorišča na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli ! Loterijske številke od 1. oktobra 1904. Trst 38 77 86 71 11 Line 34 76 22 69 27 NAZNANILA. Zahvala. Za izvanredno mnogobrojno udeležbo pri pogrebu prečastitega gospoda V Martina Sasl-a dekana Itd. v Gospejsveti se vsem znancem in prijateljem, posebno pa prečastiti duhovščini in slavni požarni brambi v Gospejsveti, prav iskreno in udano zahvaljujejo žalujoči ostali. Kovačnica z vsem orodjem in stanovanjem se takoj oddà v najem v Podgorji v Rožu. Je edina kovačnica v Podgorji in je veliko dela domačega in pri železnici. Več pové lastnik Fr. Jurič, pošta Podgorje v Rožu na Koroškem. 1, -•v.y ' ; . : ; fevrston oku« kave dosežete s prirnešanjem Uydrove žitne kave ^POSKUSITE! Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 60 h franco, .DOMAČI PRIJATELJ'1 vsem odjemalcem zastonj pošiljanj mesečnik, Vyiroùa Marna jitne taOe ‘Praga-VIII. ■ Vsaka rodbina naj bi y svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Proda se iz proste roke Fancatova in XJlbinjera kmetija \ Toglah. Skupno posestvo je v lepi ravnini in znaša okoli 45 oralov svetà; posetve je 45 birnjev, dovolj travnika, gozd ves zaraščen in s pravico do velikih pašnikov. Več pové posestnik Jožef Lakner p. d. Hrastnik na Eadišab, pošta Žrelec pri Celovcu. Kdor hoče po ceni kupiti dobre kmetijske stroje, kakor rezalnice za krmo, mlatilnice, gepeljne s postavljanjem in z jamstvom, ba,kakor tudi kolesa in šivalne stroje, naj se obrne do Tomaža Svetina zaloga strojev Celovec, velikovška cesta štev. 22. _ Vsak tržni-eetrtek razpostavim na Novem trgu nekaj strojev za razprodajo. (Nimam agentov in morem zato stroje oddati precej ceneje.) Naznanjam uljudno, da je ravnokar izšel mo novi veliki cenik, ki obsega čez 600 podob, in katerega razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Ker razpošiljam svoje blago po celem svetu, je to dokaz, da je isto res fino, da so cene nizke in postrežba poštena. Naj se zatorej vsak zanesljivo obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem H. Suttner, urar in zalagat el j c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju (Krainburg). Istrska vinarska zadruya v Pulju prodaja v svoji p o <1 r ii ž ti i e i v Beljaku, Freihausgasse št. 3. sledeča popolnoma »atonia istrska vina za sledeče cene na debelo, od železnice v Beljaku, brez sodov, v množinah od 56 1. naprej, iu sicer: rdeča vina : Teran II. 36 K, Teran I. 44 K, Stafela 36 K. Refoškat 60 K. Opolo (krvno vino) 56 K. Bela vina: Namizno vino 40 K. Muškat II, 60 K. Muškat I, 104K. Dugava 80 K. Za točno postrežbo se jamči, sodi se dajejo na posodo. Spoštovanjem J. Koller, poslovodja. Slovenska gospodinja ! Jp^T' Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod cikorijo Cirilovo, torej slovensko, katera je najbolja inv prid družbe sv. Cirila in Metoda. ii vili ii im Takoj se proda dobro ohranjena hiša s 30 orali posestva in mutui mlin s tremi tečaji, vse v dobrem stanu, v Vinarah pod Visokim Strmcem, pol ure od Vrbe in četrt ure od postaje Lipa-Strmec. Ce treba, se prodà tudi mlin sam. Več pové gospa Ana Falle v Vinarah, pošta Vrba. Vzgojiš« za deklice (Internat) čc. šolskih sester v .Narodni šoli* družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dné 15. oktobra t.l. Plačila 16 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. Proti poinanjkljaju klaje! Stroji za prirejanje krme. Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/0; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z 'emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd. ; nadalje : robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane. — Najboljši sejalni stroji ,,AGRI-M.OLiA“ brez preminjalnih koles za vsako seme, za hribe in ravnino. Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi Mayfarth & Comp. Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par, na Dunaju, II./l., Tab or strasse 71. ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupoi se sprejmejo. Dopisuje se tudi v slo venale erri jeziku. Zdravje je naj večje bogastvo! s Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo Izborno pioti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. __ . , iMestna lekarna, Zagreb, Ustanovljena 1. lobO. .. , ° , '* Markov trg st. 73, poleg cerkve sv. Marka. ^