SteT. 59._V Llnbllanl, ? ponflcllek, dne 13. marca lilt_LetO XXXIX. J f m ^^^ mm mm ^mmm m mm ^rnmm —*inserati:=— u „ . „ ^^h^b mb ^^b^^b ^m ^bh ^b ^^■bb ^^h^b h enkrat . . . . po 15 t .a l.ta wm ^ h m^h ) h h ^ah ^^^ ^^^ i. dvakrat u n bn.0 „ . „ 80 ^^^ ^b ^m ^m ^^^^^b ^b ia trikrat ZSSbSSS:S: ^^ ■ I I 11 BHi Ml !■ ■ V Ljubljani na d«: .11 II | ffT1:^ k 1 I li I W I ^ I 1 I ^ 1 A 30nnar,e' »UtM. : ■ ■ ^L^ . Izhaja: , ^b^b w w mgfl ■ ■ m vsak Isriemil nedel). ln »umi prajiMi Milil 11*80 ^bb^^ ^^ ^^^^mm prunlke, ob 5. ari popoldne. na- Uredništvo |e r Kopitarjevi nllol štev. 8/m. RokopUl n u malo; nefranklrana plana i. a. = sprejemalo. — tednlikega telefona štev. 74. b Ujravniitro |e v Kopitarjevi nllol itev. 8. -scg Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poštne hran. račon št 28.511. - Upravnlškega teleiona it 188. Današnja šteilka ohseea 6 strani. Naši hram v kraljestvu. Katoliško giianje ni zbudilo samo Slovencev v naši monarhiji, ampak tudi one, ki ži>e v sosednem laškem kraljestvu. Najjrej se je začelo beneško slovensko ljudstvo zanimati za slovensko knjigo it tako se je položil temelj ,za krščaisko-socialno organizacijo, ki naj v ljudstvu ohrani zavest, da je slovanskega pokoljenja, ga uči materni jezik ljubiti in se v njem izobraževati. Ni dolgo, pa se je posrečilo osnovati v slovenski Benečiii tudi kmečko zadružništvo, kakor cvete po celem Slovenskem. Gospodarska organizacija je pa bila za benes-ke Slovence tudi najbolj potrebna in brez nje bi krščansko-socialno gibmje med sila konservativnim ljudstvo sploh ne bilo korenin pognalo. Vlada ljudstvo zanemarja, ne sicer zato, ker je slovensko, ampak ker sploh nima zmisla za te vrste delo. Pota so zanič, niti tako važne železnice Čedad—Sv. Peter ob Nadiži, ki jo prebivalstvo že dolgo zahteva, ne zgradijo, o melioracijah planinstva in pospeševanju živinoreje se poklicanim faktorjem komaj sanja, draginja ljudstvo tare, z druge plati ga pa oderuhi tlačijo. Če komu, je zadružna samopomoč nujno potrebna beneškemu slovenskemu prebivalstvu in zadružništvo ima brezdvoma lepo priliodnjost. Da je za-iružniška idejatudi velik pomoček, če ue celo najpomembnejši faktor v kulturni povzdigi beneških Slovencev v narodnem oziru, ni treba še razlagati. Stanje zadružništva v slovenski Benečiji je danes sledeče: V Št. Petin ob Nadiži konsumna Eadruga, ki je koncem prvega upravnega leta, 31. decembra 1910 izkazala 1300 L čistega dobička — za začetek eelo veliko! — druga konsumna zadruga v Marsinu s 86 člani, vsi trdni posestniki, tucli dobro napreduje. Potem imamo hranilnico in posojilnico rajf-tjznovko v Št. Lenartu in mlekarno v Tarpeču, ki si je zgradila lep dom, v Katerem posluje tucli županstvo pla-tiško. V najnovejšem času se pa snuje gospodarska organizacija za prebivalstvo občin Grma k in Drenkija, ki so celo zapuščene, pa kakor riba vode ra-t>ijo zadruge, da se povzdigne živinoreja in planinstvo in organizira izvoz. £a početek se misli seveda na rajf-ljznovko. Požrtvovalna slovenska be- LISTEK. Obrekovanje. P. L. Coloma: (Dalje.) V. Grofica je skočila pokoncu, kakor bi jo zabodlo, in je šla novemu gostu naproti ter ljubeznivo rekla: »Hvala Bogu, da se je izgubljena zopet prikazala! če bi imeli časnike v tej vasi, bi te bili žc naznanili v oddelku za izgubljene stvari . . .« In prijela je vojvodko za obe roki fn ji pritisnila poljub, tako glasan in tako izdajavski, kakor je bil Judežev. »No zdaj me imaš tu, in najdenine fi ni treba plačevati,« odgovori vojvodka. In mesto da bi ji oči izkopala, ji mie poljub enako ljubeznivo. »Pa kje si vendar tičala pet dni in pet noči? . . .« Vojvodka malo zamežikne, nagne glavo in opre brado ob konec pahljače ter reče s skrivnostnim nasmehom: »Ljuba moja . . . visoke državno taclevc!.«.« neška duhovščina sc je spravila skupaj in spisala okrožnico v slovenščini, ker v teh krajih ljudje laščine ne govore, niti je ne razumejo; okrožnico pa je podpisal učitelj v Topolovem Don Jožef Škur. Tako bo tudi ta reč šla. Oglasili »o se seveda takoj tudi nasprotniki. Ze ko se je prva hranilnica v Beneški Sloveniji osnovala, so začeli različni trgovci stokati, zakaj ti ljudje so si med slovenskim prebivalstvom naredili lepe denarje po znanih oderuških manirah. Ti branivci lastnih žepov se pa zadružne organizacije kot take ne upajo napadati, pač pa jim služi za pretvezo skrb za laški jezik in kulturo. Pijavka, ki se odene z narodnim plaščem, je splošna prikazen. Tako rujejo zdaj različni magnati po iredentarskih furlanskih listih a la »Giornale di Udine«, »Forum Julii« in »Patria del Friuli«, češ, beneški duhovniki in učitelji so spisali slovensko okrožnico in jo trosijo med ljudstvo, da ga odtujijo jeziku Danteja in Man-zonija in odtrgajo od tisočletne latinske kulture ter izpodkopujejo v njem laški patriotizem. Hvala Bogu, da ti oderuški argumenti pri poštenih in pametnih ljudeh nič ne zaležejo. Laški Furlani po Benečiji so večidel v taboru katoliške stranke in jih gospodarska organizacija njihovih slovenskih sodeželanov na krščansko-socialnem temelju le veseli. »II Croeiato« iz Vidma, glasilo laških krščansko-socialnih Furlanov, je že večkrat beneške Slovence vzel v zaščito, tako tudi topot. Učitelj na topolovski šoli, Don Jožef Škur, bere v »Crociatu« 24. februarja t. 1. liberalnim nasprotnikom zadružništva med beneškimi Slovenci pošteno levite. Oderuhi — laškega in nelaškega pokoljenja, zakaj tu ni nobene razlike med njimi — pravijo, da imajo učitelji sveto dolžnost laški jezik v šoli in izven nje razširjevati in utrjevati. Don Jožef Škur, učitelj topolovski, pa jili opozarja, da se naj liberalci z vlado vred v tem oziru sami za nos primejo. Kako laški jezik v šoli razširjevati, ko pa laška liberalna vlada tako slabo skrbi za šole! V tolikih in tolikih krajih beneške Slovenije morajo Ijudsko-šolski pouk za silo podeljevati osebe, ki nimajo za. to predpisane kvalifikacije, ker pravih učiteljev sploh ni, drugod pa duhovniki, pa še te je vlada izve-čine vse pregnala, dasi so duhovniki ta posel opravljali za 200, 100 ali celo samo 50 Lir na leto, le redkokdo je dobil 300! Danes dobi n. pr. topolovski učitelj od vlade 300, od občine grmaške pa »A. ti karlistovka grda!« zakliče ona. »Ti vedno zarote kuješ!« »Tiho bodi, nikar me ne izdajaj!... če ne, me bo general,« reče vojvodka in pošlje temu prijateljski pozdrav s pahljačo. In med tem, ko so menjavali tiste besede in izraze, s katerimi veteranke visoke družbe vse povedo, vse prikrijejo, ali veliko govore in nič nc povedo, je prišla vojvodka do igravnih miz in zasedla svoj običajni prostor. »No, kako ste kaj zastopali moje koristi, ko me ni bilo, gospod Loren-zo?« vpraša debelega in poraščenega gospoda, ki jc igral z zelo resnim obrazom. »Navzgor gremo, vojvodka,« odgovori Lorenzo in ji ponudi karte. »Če je res, da delate zarote, bomo karlistom lahko dali kako pojasnilo ... po deset od sto.« »Oh, po deset od sto? . . .« Jezust, Niti ko bi Vi bili Samuel Levi, zakladnik kralja D. Pedra . . . Raje bi jim ponudili kar za darilo. Kaj ni res, general ?« »Bom žo skozi prste pogledal, vojvodka,« odgovori general. »Kot kavalir bom vedel za lo, in kot kralj ne bom vedel, kakor je dejal veliki Kari V.« »Pazile, tfcueral. da Vas nc mirnem 200 L, paiČ beraška plača, ki Še za orga- nista. ni; šolsko poslopje pa sestoji iz ene beraške sobe. V takih razmerah se zahteva, da znaj otrok koncem 3. razreda govoriti toskanščino, ko pa niti ene laške besede ne razume, kadar šolski prag prestopi! In med tem, ko dobivajo učitelji na Piemontezarskem 25% doklade, ker morajo otroke učiti izpočetka v francoski ali nemški materinščini, se skrb vlade v tem oziru na beneško Slovenijo nc raztega. V pripravnici v Sv. Petru pa so uči sploh skoro same Lahinje iz Benetk in Bo-logne, za Slovenke je glede laške kulture zelo slabo preskrbljeno. Ta argument čedadskih in šenpe-terskih oderuhov je torej gola hinav-ščina. Da je pa bilo treba okrožnico v slovenščini spisati, je popolnoma um-Ijivo vsakomur, ki ve, da ondotno prebivalstvo laščine ne razume; da pa obstoj domačega slovenskega jezika ne pomenja za laško kulturo in državo nobene nevarnosti, to uči zgodovina zadosti jasno. Beneški Slovenci se ne branijo ne laškega jezika ne laške kulture, ker jim je ta velik pripomoček za lastni kulturni in gmotni napredek; bilo bi krivično, slovenski jezik in navade preganjati, ko Lahi sami venomer tožijo, kako se jih preganja v Avstriji. Kako beneški Slovenci v patriotizmu ne zaostajajo v ničemer za Lahi, o tem še govoriti ni treba. Liberalni Lahi naj bi se rajše domači beneški slovenski duhovščini zahvalili, da je sploh kaj kulture v slovenskem delu laške države namesto da jih psujejo za nazad-njake in jim očitajo, da so v »službi tujca«. — Kljub nasprotovanju sovražnikov ljudstva bo požrtvovalnost in energija ljudskih prijateljev tudi v beneški Sloveniji premagala spletke sebičnežev in izsesovalcev ter bodo beneški Slovenci vredni bratje vseh Slovenov! „lo Llloo del Bon MolL" Doma in v šoli, na cesti in v gostilni, na. železnici, da celo v cerkvi naleti človek na grde, umazane, blazfemične govorice. Med šolarčki, dečki in deklicami, med gimnazijci jn akademiki, pri fantih in dekletah, pa tucli pri odraslih, kmetu in meščanu, gospodu in delavcu je globoko ukoreninjeno to zlo. Skratka nahajamo je povsodi. Zato tudi posamezni poizkusi, — n. pr. v cerkvi s priž-nice, — temu odpomoči nimajo zaželje-nega uspeha. Treba je splošne pomoči, socialnega, organiziranega dela. za besedo!« odgovori vojvodka in si uredi karte. V pogovor ni dalje posegla, kakor da misli samo na igro. Generalovo potrpežljivost je to zelo dražilo, ker ni bil tako zvit kakor dama in ni spoznal njene taktiko. Ona je hotela dati svoji hranitvi večjo silo in je čakala naskoka., ki je kmalu prišel. Neka gospa, suha in dolga kakor metlišče, si je naložila ta posel: dregnila je sosedo s komolcem, češ: zdaj pa grem; da bi bil udarec bolj krut, je počakala, cla je za trenotek zavladal molk, potem pa je rekla s sladkim glasom in si s pahljačo pihala hlad: »Vojvodka . . . Kaj pa Pilar, imaš kaj novic od nje? . . .« Ze pol ure je vojvodka čakala na udarec, in vendar se ji je zdaj, ko jo je zadel, igravna znamka med prsti zdrobila in za trenotek ji je jezen svit zabliščal v očeh. Toliko strupa je imelo v svojih preprostih besedah to sladko vprašanje! . . . Obrnila se je takoj s kartami v roki in je pogledala naravnost v oči tolpi, ki je ironiško šepetala in čakala njenega odgovora. »Kako se ji če goditi«, odgovori slednjič s tistim otožnim in resnim izrazom, kakoršnega vselej izsili bolesten spomin . . . »Nc za hip se ne. loči od Diegovcga vzglavju , . , Sinoči e vodovodne zadruge pa se glasi: »Zadruga j dolžna, prepustiti vodovod proti povrnitvi vseh, za celo zgradbo naraslih lastnih stroškov, torej po odbitku državne in deželne podpore, občini Sp. Šiška, če bi nje odbor sklenil, da hoče prevzeti vodovod v lastno režijo.« Sejo je otvoril župan Pogačnik, na kar se je prebral in odobril z malimi izpremembami zapisnik zadnje odbo-rove seje. Občinski svetnik Ojster je nato predlagal, naj stopi županstvo Spodnje ŠiŠke z ozirom na draginjo mesa v dogovor z ljubljansko občino glede dobave argentinskega mesa pri prihodnji pošiljatvi za Sp. Šiško. (Predlog jc bil sprejet.) Nato je interpeliral občinski svetnik ljubljanski pol. komisar Jančigaj župana, koliko deležev ima občina Sp. Šiška pri Vodovodni zadrugi in kdo je zastopal občino na zadnjem občnem zboru tc zadruge. Župan odgovarja, da je občina plačala zadrugi samo 10 K vpisnine in da je ni nihče zastopal na občnem zboru. Svetnik Borštner: »Pri Vodovodni zadrugi ima pravico glasovanja samo oni, kdor ima delež.« Jan-čigaj: »Ali ni občinski svet sklenil, da pristopi občina, z deleži k zadrugi?« — Borštner: »Da, z 20 deleži.« — Jančigaj: »Pride naj v zapisnik«. Nato je poročal svetnik Jančigaj v imenu vodovodnega odseka o načrtu pogodbe, ki ga je poslala ljubljanska občina šišenski za slučaj, da prevzame občina vodovod v svojo oskrbo. Pov-darjal je, da je dež. odbor naklonjen tozadevni akciji ter priporoča, naj se pogodba sestavi po zgledu pogodbe občine Jožica z Ljubljano. Po posameznih odstavkih se je vnela živahna debata, zlasti med svetniki Borštner, Ojster, Jančigaj, Gogola. Predbacivalo se je Vodovodni zadrugi, da je odjemalcem različno zaračunavala navrtalne takse in vodne pristojbine. Svetnik Burger odgovarja, da so navrtalno takso plačali izmed 114 odjemalcev vodovoda vsi enako razen i, ki je niso hoteli plačati, a se je zato tem zaračunala večja vodna pristojbina. Svetnik Ojster: »Zadruga ni bila po svojih pravilih upravičena pobirati navrtalne takse!« Župan: »Občni zbor je lako sklenil.« Svetnik Noč tudi graja, ker se jo na- vrtalna taksa računala enako večjim in manjšim odjemalcem. Svetnik Borštner se sklicuje na § 5. pravil zadruge. Jančigaj: »Po § 5. zadruga sme pobirati navrtalno takso samo pri članih, ne pa pri odjemalcih.« Nato so je sklenilo, da se predlaga ljubljanski mestni občini, naj se izpremeni § 2. načrta pogodbe, da so voda no plačuje ljubljanski občini četrtletno po 24 vinarjev kubični meter, pač pa po vodomerih in istih pogojih kot pri odjemalcih v Ljubljani. § 3. načrta pogodbe se izpremeni v toliko, da šišenska občina ne sme oddajati vode ceneje kot se v Ljubljani, eventuelni dobiček pa sme porabiti v razširjenje vodovoda. Nato so se sprejeli tudi ostali paragrafi načrta pogodbe z večjimi ali manjšimi izpremembami, kot n. pr. da sme ljubljanska občina porabo vode iz liidrantov ob priliki požara računati maksimalno po 24 vinarjev kubični meter, da se pri uporabi vode za vod-jake in napajalnike d& isti popust kot pri oddaji vode v industrijske in obrtne namene itd. Pogodba postano pra-vomočna, kadar jo odobri deželni odbor. Sklenilo se jo tudi naprositi ljubljansko občino, da obdrži enako vodo-merščino kot je sedaj pri zadrugi. Nato je predlagal g. Ojster: »Občinski odbor Spodnje Šiško skleni, cla prevzame vodovod od Vodovodne zadruge ter naroča županu, da naredi vloge v štirinajstih dneh na ministrstvo, da dovoli občini enako subvencijo kot zadrugi, cla predloži načrt pogodbe deželnemu odboru v odobrenje ter da izposluje od mestne občine, da pogodbi čimpreje pritrdi. Sklep o pre-vzetju vodovoda postane pravomoč^ ako dovoli ministrstvo subvencijo « Vnela se je živahna debata med svetnikoma Jančigaj in Borštner. Jančigaj jo grajal, da odborniki, ki so pri zadnji seji glasovali za to, da prevzame občina vodovod, pobirajo sedaj proti temu podpise po občini. Borštner: »Podpise pobirajo ljudje, ki niso glasovali, in to sva jaz in župan, in to je v prid občini, kar se bo pokazalo. Vam je samo za to, da prevzamete, a kako da prevzamete, ne pomislite.« Svetnik Klemenčič proti temu protestira. Nato se je vršilo poimensko glasovanje o Ojstrovem predlogu, ki je bil skoro soglasno sprejet. alle.> niku v "Beli Krajini denar dolžan. Kar se pa »Učiteljske tiskarne« tiče, stoji vse, kar smo o njej zapisali, in niso gospodje v stanu niti ene črke utajiti; če zdaj tožijo, da se bojkot zoper nje razglaša, o bojkotu ničesar ne vemo, pač pa vemo, da noben somišljenik S. L. S. ne more sebe tako daleč ponižati, da bi naročeval, kupoval ali podpiral kaj, kar je količkaj z »Jutrom« v zvezi. O listih, ki se v »Učiteljski« tiskajo, ni vredno govoriti. »Učiteljskega Tovariša« resničen učitelj niti v roko ne vzame, »Domače ognjišče« razun liberalnih učiteljev in par »narodnih dam« nobeden ne naročuje, »Naša bodočnost« pa je glasilo sokolskega naraščaja, ki z našim ljudstvom sploh nima nič opraviti. Če prištejemo še »Ilustro-vani tednik«, o katerem teče pravda, kdo je pravzaprav njegov lastnik, potem si lahko vsak sam izračuna, koliko ti listi »nesejo«. Liberalci so res pametni; oni bi hoteli, da psovk, ki se v njihovih tiskarnah zoper nas producirajo, ne samo požiramo, ampak tudi podpiramo podjetja, v katerih se fabricirajo. To pa ne bo, prijatelji! Kar sami skuhate, sami uživajte in vzdržujte. Naša zadnja beseda v tem oziru je: naše ljudstvo in sploh vsak naš pristaš se bo držal naših zavodov tudi, kar se tiska tiče, zavod pa. ki daje streho »Jutru« naj tudi »Jutrovci« vzdržujejo, saj so sami »nobel« ljudje. Ljudje pa, ki imajo tako »sijajne dohodke« od listov, ne ^otrebu!ejo da bi jim dežela plače zviševala, kakor tudi ljudje, ki grdobije »Jutra« podpirajo ne zaslužijo, da bi se dežela le količkaj nanje ozirala. + Zadružna zveza je prizadeta pri polomu centralne kase v Celovcu, to novico je prinesel »Slovenski Narod« in za njim tudi graški listi. Informirali smo se na pristojnem mestu in poiz-vedeli, da je to gola laž. Graški listi so dobili potrebne informacije. Laži »Slovenskega Naroda« pa se ne mara za-vračevati. Izvedeli smo pri tej priliki tudi to-le, za pisavo »Slovenskega Naroda« značilno stvar: V istem času, ko liberalni listi izmišljajo vso mogoče laži zoper »Zadružno zvezo« z namenom. da bi škodovali njenemu ugledu, pa liberalni denarni zavodi moledujejo pri »Zvezi«, da jih podpira. Tako n. pr. liberalni denarni zavodi v Gorici izrekajo zahvalo »Zadružni zvezi«, da ima nasproti njim več popustljivosti kakor liberalni zavodi. Kako lepo je prosil dr. Vilfan v Radoljici, naj se ima ozir z njegovo posojilnico! Kaj pa Moravče, Ribnica, Velike Lašče itd.? In slednjič trdnjava mladinov — Celjska zveza, kako prosi milosti! — To v pojasnilo. Če pa hočejo liberalci gospodarski boj, smo že izjavili da ga sprejmemo! Na njihove napade odslej ne bomo več mirni. Povračevali bomo nemilo za ne-drago! Torej pamet, liberalci! + »Slovenskemu Narodu« v odgovor. Iz Celovca: »Slovenski Narod« je objavil dne 9. marca slabo osnovano notico, da sta klerikalna voditelja Brejc in Podgorc :'mela na Dunaju dolge konference z Walcherjem in Šuster-šičem ter izvaja iz toga dejstva, da jc klerikalna Zadružna zveza prišla v veliko neprilike itd. Minoli ponedeljek sta se res omenjena. 2 gospoda vozila na Dunaj. V vagonu ju je zapazil Gabršček iz Gorice, ki je prisedel in iz-praševal, kakšna opravila da bi imela. Stvari »Centralkasse« se razvijajo proti sklepu; zato je bilo treba, da se zopet poda deputacija na Dunaj; deputacija pa je dr. Brejca, kot pravnega zastopnika »Centralkasse« prosila, da jo spremlja, ker pri merodajnih faktorjih more dati le on pojasnil. Ako . sme kot odvetnik zastopati vsakega čifuta, sme vendar zastopati tudi ponesrečeno nemško Zvezo, katei*e zastopstvo je prevzel še le v trenotku, ko je bilo že precej gotovo, da se vse. sanira. Msgr. Podgorc pa je izprva vzdržaval in vodil vso sanacijo, dokler ni stvari vzel v roke poslanec Walcher. Kaj sta gg. dr. Brejc in Podgorc imela na. Dunaju opraviti vsak trezen človek lahko ugane. Dokler »Centralkassa« ni urejena, bo rana krvavela in ta rana boli vse kmečko zadružništvo na Koroškem in morebiti še daleč vun črez koroške meje. Akcija pa jo bila zadnji čas nekoliko zaostala, in ministrstvo niti vsot, ki so jih podarili cerkveni krogi, ni izplačalo. V tem položaju se je morala stvar spraviti v hitrejši tek. O slovenskih klerikalnih zavodih sc ni govorilo nikjer, povedalo pa se je ministr. predsed. niku, da ne pripadamo k nemški kršč. soc. stranki, da se nas zadeva ne tiče, a jc v splošnem interesu, da se stvar pospeši, ko je poravnava mogoča in takorekoč že zasigurana. Ne razumemo tukaj, kaj »Narod« hoče z neosnovanim sumničenjem? V sedanjem položaju bi bilo silno pametno, ko bi liberalna gospoda in liberalni časniki o zadružništvu molčali. + Olomuški dnevnik »Našinec« piše v petkovi številki jako laskavo o zadnjem pastirskem listu ljubljanskega knezoškofa, ki ga je napisal proti slabemu časopisju in prinese list v prestavi kot uvodni članek. + O vzordržavi naših liberalcev, Portugalski, piše angleška »Times«, ki je gotovo vse preje kakor klerikalna, tako-le: »Portugalsko republiko vodi neizobražena in nahujskana sodrga in vlada, ki je odvisna ocl samovolje mase ter še svojim vojakom ne more zaupati, da bi napravili red in postavi priborili spoštovanje. V armadi in pri mornarici imajo oblast v rokah podčastniki, karbonarji in framasoni. Vlada je za člane sodrge nalašč ustanovila nova mesta v kolonijah, pri osrednji upravi in celo v diplomaciji, koder so nastavili v pravem pomenu besede tepce, ki se postavljajo z nekakimi »filozofskimi idejami«, glavno pa jim je lastni želodec. Portugalska republika ni nič drugega kakor družba bom-barderjev.« — To je res sijajno izpričevalo za tisto republiko, ki jo je »Slovenski Narod« pozdravil kot »Luč iz zahoda«. Je res zahodna luč, to je namreč taka, ki zahaja, V tem zmislu je tudi slovenski liberalizem luč zahodnega značaja. + Nathan klobasa dalje. To nedeljo je na rimskem Kapitolu proslavil sin Mazzinija, judovski župan večnega mesta, Ernesto Nathan, svojega očeta. Bili so navzoči seveda vsi ministri, le kralja ni bilo, ker bi bilo malo bolj čudno, če bi monarh proslavljal zagrizenega republikanca. Nathan se je seveda zelo razkoračil, kar nas pa veliko ne zanima. Zanima nas le, da je mož v navzočnosti ministrov poudarjal Maz-zinijeVo misel, združiti vso Italijo, katera misel cla ni še realizirana, zakaj potreba je, da se Italija »v ne predolgem času izkaže vredno ideala Mazzinija«. Kdor razume iredentarsko gramatiko, ve, kaj to pomeni. In tak" ljudi hočejo avstrijski liberalci iti letos v Rim proslavljat! -f Ali so se zbali? Kakor znano, delajo laški, nemški in seveda tudi slovenski liberalci v Avstriji veliko reklamo za proslavo jubileja zedinjenja Italije. Nismo tako zlobni, da bi to pripisovali dejstvu, da je zjedinjenje Italije za Avstrijo združeno s spominom na izgubo Lombardije in Benečije in da gre tendenca onih, ki bodo to zjedinjenje proslavljali, v prvi vrsti za tem, da nam še Istrijo, Goriško, Dalmacijo in Trident ugrabijo, temveč mislimo, da se naši liberalci letos za Ga-ribaldince posebno zato navdušujejo, ker hočejo s tem papežu ponagajati. Toda tudi liberalci ne snejo vsake juhe tako vroče, kakor jo skuhajo. Nemški liberalni poslanci so sklenili, cla za Veliko noč korporativno potujejo v Rim se poklonit Viktorju Emanuelu in njegovemu prijatelju Nathanu. Zdaj pa razglašajo v »N. Fr. Presse«, da bo to potovanje mogoče lo, ako se še prod Veiiko nočjo v zbornici reši vprašanje laške fakultete. »N. Fr. Presse« pravi sicer, da bi v nasprotnem slučaju Nemci v Rimu ne bili dobro sprejeti, toda to je le izgovor. Lahi bodo od veselja kar noreli, če jih sploh kdo obišče, ne glede na to, ali se vprašanje laške fakultete, ki je itak že zagotovljena, reši pred ali po Veliki noči ali celo šele drugo leto ob istem Času. Stvar ie najbrže ta, da slavna nemško-nacionalna zveza, ki ie v vladnem taboru, sluti, da njen obisk v Rimu ne bi pomenil bogvekak-šno vladi ljubo patriotično dejanje in bi delali štafažo lo iredentarjem, zato se zdaj izvijajo. Pri celi stvari je torej veliko smešnega. -f- V Dražaošah je predaval včeraj popoldne ob pol 4. uri v »K. s. izobraževalnem društvu« poslanec clr. Krek. Udeležba jo bila zelo velika. Kakor smo so včeraj prepričali, mlado dražgoško »K. s. izobraž. društvo« lepo napreduje. Šteje že več članov in članic, kot ne vemo ali liberalno ali soc. demokraško društvo dražgoškega učitelja Štupice. Štupica sam se obnaša nasproti našemu društvu reservirano, pač pa zato zabavljajo timbolj, seveda brez njegove vednosti, njegovi pristaši, ki včeraj niso motili predavanja, a nedavno so trije Štupičevi pristaši motili s petjem prod hišo predavanje, Naša mlada vi-gred v Dražgoših bo brezdvojbeno razblinila v najkrajšem času tudi v solnč-nih Dražgoših liberalno - socialno demokraško meglico. + Etbin Kristan kandidira za socialno-demokraško stranko proti županu g. Vehovecu. — Za župana v Novem mestu je izvoljen g. dr. Š e g u 1 a, za prvega mostnega svetovalca g. J. Krajec. — Umrla je gdč na, I. Prossinagg, sestra dr. Rob. Prossinagga. — Umri je v Sarajevu nanagloma sekciiski 5of vitez Mikuh. — Ravnatelj Jeršlnovič umrl. I2 Črnomlja prihaja vest, da je danes ponoči v 66. letu svoje starosti umrl ravnatelj g. Anton J o r š i n o v i č. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne. Svetila mu večna luč! — Novi smadki Virginiosa in Ci-grillos, ki ju doslej prodajajo samo na Dunaju, prideta v splošni promet 1. julija t. 1. — Boj zoper raka na Primorskem. Na Dunaju se je pred kratkim ustanovilo zdravniško društvo za preiskovanje hude bolezni rak imenovane. Po iniciativi tega društva se snuje podružnica za Primorje v Trstu. Pripravljalnemu odboru načeljujo dr. A. de Manussi. — Slovensko planinsko društva opozarja, da se izkaznice tega društva za vporabo pri vožnjah z zimskimi športnimi vlaki ne smejo zlorabiti od nečlanov, ker se to strogo kaznuje. — Akad. društvo »Zarja« priredi četrtek 16. t, m. pri »Zeleni Štajerski« VI. rodni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnikov; 2. poročila odborovo; 3. poročilo klubovih načelni-kov; 4. poročilo preglednikov; 5. volitev novega odbora; G. slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — Brezdavčni sladkor za čebelarje Po dolgotrajnih pogajanjih prične te-koči teden razpošiljati brezdavčni sladkor za čebelarje tvrdka Em. Urbach & Co., Praga—Kolin. Osrednje društvo za Kranjsko je moralo prevzeti jamstvo za vseh 28 stotov sladkorja ter plačati skupen račun. — Umri je v Pleterjah dne 11. t. nt P. Jean B. Lefenbore, samostanski duhovnik, star 65 let. — Zveza avstrijskih industrijcev ima v nedeljo, 19. marca na Dunaju shod vseh akcijskih družb. Razprave se bodo vršile v mali dvorani industrij, ske hiše. Industrijci tožijo črez preveliko obdavčbo akcij in hočejo s tem kongresom na vlado pritisniti, da davke na razne akcije zniža. Toroj tudi akcijonarji no marajo davkov plače-vati. — Zaradi vohunstva aretovan. V Cresu so arelovali vseučiliščnika Le-messicha, ker je osumljen vohunstva v prid Italiji. Pri hišni preiskavi so zaplenili v njegovem stanovanju več zemljevidov, tiskovin, risb, knjig, pisem in razglednic. — Kanalizacijo mesta goriškega nameravajo poveriti tvrdki Pittel-Brausewetter, ki je že sestavila in pred-ložila mostnemu svetu tostvarne načrte in stroškovnik. — Poizkus samoumora mlade de. klice. Marija Bandel, stara 15 let, stanujoča v ulici Tesa 19 v Trstu, je včeraj opoludne v samomorilnem namenu izpila jesihove kisline. Zdravniška postaja jc prišla pravočasno na pomoč. Deklico so na željo domačinov pustili doma, IZ SEJE C. KR. DEŽELNEGA ŠOL« SKEGA SVETA. Imenovani so: Nadučitelj v Kranjski gori Fran Flere, učiteljica Nežica Dctela, nadučitelj v Studenem Jožel Dolgan, v Hotedršici Karol Štraus, učiteljica na Premu Alojzija Baša, na Raki Friderik Trošt in Terezija Peršič, v Stopicali Marija Zakrajšek, v Hinjah Valentina Vidic, v Žužemberku Marija .Tugovic, v Gornjem Jezeru Anton Ur-bančič, v Grahovem Marija Zagorjan, v Bukovju Julija Majer, v Podkraju Viktorija Uršič, v Dolenji vasi Viktor Volk, v Postojni Fr. Kopač, na Gočah Marija Boštjančič, v Poljanah Florijan Gostič, v Vel. Pocllogu Ana Jak, v Radečah Karol Sovre, v Koritnicah Antonija Stamcar, (Bohinjska Bela se še enkrat razpiše, istotako Zali log in Erzelj), v Igavasi Viljem Mazi. — Razširi se ljudska šola v Žabnici v dvoraz-rednico, istotako šoli v Velesovem in na Homcu. Ustanovi se ekskurendna šola v Vol. Bukovici in poseben oddelek za oddaljeno otroke na ljudski šoli v Sv. Križu pri Litiji. — Vpokoji se nadučitelj Miha Kos. Prestavi se J. Kete iz Notr. Goric v Borovnico. Dalje je nastavljen v Krškem J. Levstek in Frančiška Grošelj v Nevljah. — Za vpeljavo nerazdeljenega pouka za od-daljene kmečke otroke na ljudski šoli v Trebnjem se uvedejo uradne poizvedbo. Cerkveni ves* c Ribnica. Tu so je vršil sv. misl-jon od 19. clo 28. svečana t. 1. Vodili so ga veleč. gg. 00. jezuiti. Udeležba je bila obilna. Krasne, podučne in pretresljive govore so ribniški farani z zanimanjem poslušali. Obhajanih je bilo nad 6000. V nedeljo in v torek popol-dan pri sklepu je bila. prostorna ribniška cerkev skoraj natlačeno polna, razun najzagrizenejših liberalčkov, se je udeležila, procesije vsa žuonija in še fiekateri iz bližnjih župnij. Dobri ribniški farani so prav hvaležni velet. gg. misijonarjem za njih trud, kar naj jim Bog tisočero povrne. Dal Bog, da bi seme božje besede gg. misijonarjev obrodilo tisočeri sad. izpred sodišča. Mnogo obeta. Na Sv. Štefana večer lanskega leta so prišli štirje razupiti razgrajači in znani ponočnjaki v Hafnerjevo gostilno v Škoiji Loki. Povzročili so tak nemir, da so bili gostje pri-inorani jih potisniti na prosto. Med to Betvorico se je najbolj odlikoval 20 letni Tine Bergant, posestnika sin pri Sv. Barbari. Imel je v rokah nož ter je ž njim ranil najpreje Antona Šinka in v veži Franceta Ravnikarja. Ivo so bili razgrajači zunaj, je prišel mimo Janez šušnik, katerega je obdolženec s polenom po glavi udaril ne da bi ga bil nevarno poškodoval. Po odhodu razgrajačev je vladal mir v gostilni. Krčmar Jožef Hafner in njegov tast posestnik Gašper Čarman sta stala v pogovoru še mirno v veži. Tine Bergant je prišel od zaclej na gostilniško dvorišče, se tam oborožil s polenom in prišel nato v vežo. Tu je pa natihoma prišel 62 let staremu Čarmanu za hrbet in ga nepričakovano udaril z vso močjo po ozadju glave, da se je Čarman hipoma zgrudil in omedlel. K sreči je imel ta na glavi kučmo, inače bi se mu bilo gotovo kaj hujega pripetilo. Obdolženec le deloma priznava svoj čin. Sodišče ga je kaznovalo z desetmesečno težko ječo. Surovi sin. Anton Sodja, 19 let Star, posestnika sin v Zabreznem, je vzlic svoji mladosti jako sprijen fant. Neko soboto zvečer meseca januarja t. I. je prišel nekoliko pijan domov. Ker kvir in štiri šipe. Ko mu je mati odprla duri, je prilomastil v sobo ter jel proklinjati, zakar ga je oče posvaril. Mesto da bi upošteval očetovo svar-jenje, lotil se ga je dejansko in ga udaril po životu in nogah s kosiščem tako, da se je zlomilo, nato je pograbil dru-.rega in ž njim ponovno očeta udaril. Sodja pravi, da je to storil v jezi. Njegova mati je prosila pri sodišču za svojega sina s pristavkom, da mu je oče odpustil. Za kazen se mu jc prisodilo tri tedne ječe. — Pevski zbori S. K. S. Z. Kolikor Jih še ni vposlalo izpolnjenih vprašal-nih pol, tičočih se pevske zveze, se v lastnem interesu nujno prosijo, da so nemudoma odzovejo in pospešijo delo, ki bo pomenilo blagodejen preporod v naši glasbi. S 15. marcem t. 1. so zaključijo informacijska poizvedovanja, na katerih bo temeljilo začetno delo zveze. Opozarjamo na celotni obris tega dola v oni prihodnjih številk. reielonska in arzojevno poročilo. SEJA »SLOVENSKEGA KLUBA«.. Dunaj, 13. marca. Za jutri ob 2. uri popoldne je sklican »Slovenski klub«. Splošno se sodi, da so bo »Slovenski klub« pečal z razmerami v »Slovanski Jednoti«. NEMCI SE OBOTAVLJAJO ITI V RIM. Duuaj, 1:3. marca. Nomškonacio-Tialni poslanec Steimvender jo izjavil, da se 1)0 potovanje nemških liberalnih poslancev v Rim k jubilejskim slavnost im sicer na vsak način priredilo, da pa bodo izostali vsi oficijelni sprejemi in podobno in sicer zato, ker laško fakultetno vprašanje do Velike noči najbrže jc no bode rešeno. Da jc to le izgovor, je jasno. POSLANEC KLOFAČ O »SLOVANSKI UNIJI«. Praga, 13. marca. Poslanec češke radikalne stranke, Klofač, je na shodu volivcev v Kraljevskih Vinohradih govoril o »Slovanski Liniji«, katero je definiral kot kaotično organizacijo. Dvomil je, da bi se razmere vzdržale. Končno je pozval slovanske poslance, naj se udeleže jubilejskih slavnosti laškega kraljestva in pokažejo, da Slovani hočejo miru z Italijo in z njo sim-patizujejo. PRIDNI OGRI. Budimpešta, 13. marca. Ministrstvo za notranje zadevo se bavi t načrtom volivno reforme, katero misli definitivno v glavnih obrisih izdelati, ko bodo znani rezultati ljudskega štetja. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary bo sklical preje tudi še enketo, ki naj poda sodbo javnega mnenja glede reforme volivnega reda. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja zakonska predloga glede zgradbe kanala med Donavo in Tiso in pa zakon, s katerim se naj bi onemogočili štrajki in izključitve delavcev na drugi strani. Naučno ministrstvo so bavi z zakonskim načrtom kultualne in šolske avtonomije katoličanov. NEMŠKI CESAR OBIŠČE AVSTRIJSKEGA. Dunaj, 13. marca. Cesar Viljem II. bo tudi lotos ob priliki, ko potuje skozi Dunaj in preko Benetk na otok Krf, obiskal avstrijskega cesarja na Dunaju. Cesar Viljem se pripelje na Dunaj 24. marca zjutraj in ostane na dvoru gost našega cesarja do zvečera istega dne. Cesar Viljem hoče s tem pokazati, kako globoka prijateljska čustva ga vežejo na njegovega zaveznika Franca Jožefa' I. . ■ jfb/. GROF AEHRENTHAL. Opatija, 13. marca. Semkaj je dospel včeraj avstrijski minister za zunanjo zadeve, grof Aohrenthal, da tukaj prebije svoj dvamesečni dopust. OŽJE VOLITVE NA ČEŠKEM. Warnsdorf, 13. marca. Na včerajšnjem zaupnem shodu deželnega vodstva nemške krščansko socialne stranke na Češkem in na shodu zaupnikov državnozborskega volivnega okraja Warnsdorf se je sklenilo naročiti kršč. soc. volivcem, naj pod nikakim pogojem ne glasujejo za socialnega demokrata dr. Karpelesa, marveč se priporoča delati na to, da dr. Karpeles ne bo izvoljen. Hartmeuitz, 13. marca. Včeraj je bilo v volivnem okraju rajnega poslanca Grossla veliko agrarnih in so-cialnodemokraških shodov. Krščanski socialci glasujejo pri ožji volitvi za agrarca. Soc. demokrati upajo, da agrarec ne bo dobil vseh 2120 kršč. socialnih glasov in upajo, da zmagajo. GOSPOSKOZBORNIČNI ČLAN GROF ALFONZ MENSDORFF O RAZMERAH ITALIJE IN AVSTRO-OGRSKE. Turin, 13. marca. »Stampa« objavlja razgovor svojega dunajskega dopisnika grofa Alfonza Mensdorffa-Pouil-lyja o političnih razmerah med Italijo in Avstro-Ogrsko. Mensdorff je izvajal: »Politične zveze med Italijo in Avstro-Ogrsko so podobne tudi nežni cvetki, ki ji najmanjša sapa lahko škoduje. Težko je ž njo nastopiti v javnosti in to tembolj, ker jo naše zunanje ministrstvo z največjo skrbjo goji. Če se pečajo ž njo preveč neoficielni politiki, lahko nehote prekrižajo načrte tistih, ki so dolžni, da skrbe za mir v Evropi. Trdilo so je, da hočejo avstrijski katoličani motiti razmerje med našim cesarstvom in Italijo. Pripadam pronon-ciranim katoličanom in zagotavljam, da to ni re^ Nasprotno, mi znamo, da Sv. Oče so^fcži vsako vojsko, osobito tako, ki bi sc bila za njegovo korist. Mi upamo, da se sporazumno Avstrije z Italijo reši rimsko vprašanje, kar bi bilo le želeti osobito za katoliško Avstrijo. DISCIPLINA V TURŠKI ARMADI. Solun, 13. marca. Neki vojak oddelka, ki straži vilo bivšega sultana Abdul Hamida, je ustrelil iz maščevanja poročnika Osmana Efendija, ker ga je poročnik oklofutal. VSTAJA V ARABIJI. Carigrad, 13. marca. Višji poveljnik proti arabskim vstašem odposlane ekspedicijo je z večjo armado odkorakal iz Hodejde v Atenaho, kamor dojele čez šest dni. Atenaho nameravajo utrditi, nakar bodo prodirali proti Sanai. MOBILIZACIJA V ZJFDINJENIH DRŽAVAH. London, 13. marca. Iz Ne\v-Yorka se poroča, da je odplula topničarka »Princevtovvn« v Pacifiško morje, kjer bo stražila, da so ne bo vtihotapljalo orožje vstašem. BRUSELJSKI TRGOVCI STAVKAJO PROTI MESTNI UPRAVI. Bruselj, 13. marca. Trgovci neke bruseljske ceste so sklonili, da bodo 48 ur zaprli vse trgovine, da protestirajo proti mestni upravi, ker jc, ko je de-molirala staro mesto, onemogočila dohod v dotično cesto. SRBSKI ARMADNI GRNjPRALNI NADZORNIK. Belgrad, 13. marca. Kraljevski ukaz odreja, cla se ustanovi mesto ar-madnega generalnega nadzornika in imenuje obenem na to mesto prestolonaslednika Aleksandra. PREPOVEDANE ŽENSKE HLAČE. Dražil ano, 13. marca. Tukajšnja policija je prepovedala operetni pevki Willi Bauer nastopati v kabjirotu v ženskih hlačah, ••oš. da je lo nedopustna propaganda za neokusno .žensko modo. (Na odru slovenskega gledališča v Ljubljani .je v soboto prvikrat utopila v žonakih hlačah erclčna. ftc^ii!..,.) Op. ur j CARIGRAD ŠE VEDNO V OBLEGOVALNEM STANJU. Carigrad, 13. marca. Kakor poročajo listi, oblegovalnega stanja čez Carigrad niso podaljšali zgolj za ono leto, marveč na nedoločen čas in je prepuščeno vladi, da jo odpravi, kadar se ji bo zdelo to potrebno. BOJI V ALBANIJI. Carigrad, 13. marca. Kakftr poroča vali s Kosovega Polja, jc bil pri napadu na utrdbo Djakova usmrčen znani voditelj Albancev Idris Sefer. ZRAKOPLOV ZA ITALIJANSKO VOJNO MORNARICO. Rim, 13. marca. »Messagero« poroča, da nabavijo za italijansko vojno mornarico v Briaccianu velik zrakoplov, ki bo obsegal 10.000 m3. RUSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE. Peterburg, 13. marca. Minister za zunanjo zadeve Sasonov so poda po svoji ozdravitvi na daljši dopust, na-dcmestoval ga pa bo dosedanji ruski poslanik v Tangeru, Potkin. ŽRELO VEZUVA SE UDRLO! Neapel, 13. marca. Včeraj dopoldne se je udri vrh Vezuvovega žrela v širini 300 m in višini 80 m. Ko so je vrh udri, se jc zemlja daleč naokoli po-tresla in se jc čulo močno bobnenje pod zemljo. Stene na kolodvoru vezuvske železnice so na več krajih počile in so je železniški promet, moral ustaviti. Nekateri potniki, ki so bili na potu h žrelu, so imeli priliko ves dogodek opazovati. Nad Vezuvom, ki jo zdaj nižji in je videti kakor da bi bil obglavljen, se vije megla iz pepela. Ljubljanske novice. lj Javno predavanje S. K. S. Z. Jutri ob pol 8. uri zvečer predava- v »Ljudskem Domu« dr. M. Božič: Ženska in poUtika. Vstop prost. K najobil-nojši udeležbi vabi odbor. lj Pravni večeri S. Iv. S. Z. se vrše vsak torek in petek zvečer od 7. do 8. ure v predsobi tajništva. Člani, ki se izkažejo z legitimacijami, dobe navodila in pojasnila v vseh pravnih zadevah. Nasvete dajejo vešči strokovnjaki tako v vseh pravnih, sodnih, političnih, zavarovalnih, ob petkih pa tudi o davčnih in o carinskih zadevah. lj Občinske volitve v Ljubljani bodo, kakor se govori, v nedeljo dne 23. aprila. lj »Sijajni« uspehi na shodih se drže naših prarnagistratovcev tako kakor osmoljenca smola. Za včeraj so z velikimi vabili v »Narodu« sklicali dva shoda: pri »Minki« na Turjaškem trgu in enega na Tržaški cesti, katerega je pa pravzaprav prvotno sklical imenitni mislec Korenje na svojo pest, pa ga je potem vodstvo liberalne stranke moralo potrditi. Na shodu pri »Minki« je poslušalo slavnega Pustoslemška celih 36 oseb. Pustoslemšek je klatil, da jo ljubljanska »Zadružna zveza« prizadeta pri koroškem polomu. Za tako neresnično trditev bi se ga prav lahko pred sodiščem prijelo za jeziček. Liberalni govorniki naj bodo sploh nekoliko previdnejši, — to jo naš dobrohoten svet, — ki veljaj tudi dr. Tavčarju in dr. Trillerju, kateremu se je za mnoge izraze na zadnjih shodih za enkrat še prizaneslo. O tem kar je klatilo Korenje, ni vredno govoriti. Mož mora imeti možgane iz korenja, ako to, kar je pravil, sebi verjame. Ljubljanski davkoplačevalci so res komaj pričakovali. da za raznimi Turki dobe Pustoslemška pa Korenje. Tako zasine Ljubljani gotovo nova »gospodarska doba«. Vsega, skupaj je bilo na shodu pri Francelnu na Tržaški cesti okolu 80 oseb, med temi 15 naših somišljenikov. Klobasaril je na shodu tudi Ribnikar, ki so je drznil psovati dr. Šuster-šiča. Z litrom jo spodbujal navzoče liberalce. Pozabil je pri tem povedati, da je prejšnji vzorni občinski svet naravnost poganjal po tujem svetu domačine in da sedaj le radi tega hodijo med nižjo sloje, ker so volitve pred durmi, po volitvi bodo pa zopet dejali možje dr. Tavčarjevega in Ribnikar-jevega kalibra, da so nižji sloji samo za ričet in ne zn liberalno frakarstvo. Oglasil se jo tudi dr. Tavčar, ki je sam pripoznal, da so liberalci norci. Tudi bivši nepaznik prisilne delavnice, Lju-bič, ki se seclaj laže po Ljubljani, da bodo žemlje po šest vinarjev, ako bodo »klerikalci« zmagali, je počastil shod in so trdno držal na dr. Tavčarjevi, levici. Tako v resnem postnem času liberalci Ljubljančanom skrbe za zabavo. lj Radi reklamacij za občinske volitve v .Ljubljani se silno jeze liberalci na deželno vlndo. Jeziti bi se pa morali pravzaprav le na iisto. ki ?o zanje reklamacije delali. Umevno je, da jI vlada cel kup neopravičenih liberalni« reklamacij zavrnila, mnogo našim, 1 dokazili podprtim reklamacijam pl ugodila. »Govornike« na včerajšnjih lil beralnih shodih je posebno jezilo, da .sj uršulinke-učiteljice prišle v imeniki Tudi za to ni treba mnogo jeze. Učil teljica na uršulinski šoli ima isto vol livno pravico kot vsaka druga učitelji J ca. To no gre v glavo samo liberalcu! U pitje liberalcev radi reklamacij je pa! zelo sumljivo. S tem silno blam rajol bivši mestni magisirat, ker kažejo J svojim upitjem, da so bili navajeni, dj se jim jo prej vso potrdilo, kar so ho! teli liberalci. Pa časi sc povsod izprel minjajo. In tudi za Ljubljano velja tal zakon! E lj Stranka Polomga — to je naj! novejše ime za ljubljansko liberalnol stranko. To ime tej falitni stranki ni! smo nadeli mi, ampak nadeli so ga! takozvani narodni socialisti, ki tol stranko še bližje poznajo kot mi. -I »Narodni Socialist« piše o pojavih vi liberalni stranki: »Kaj govori dr. Tav-I čar, nas prepleto malo briga — v poli.l tiki sploh nič pametnega, to so mul gosp. Etbin že opetovano očitali, pa! vseeno nekaj kujejo s Tavčarjem, kaj! ne moremo vedeti, slutimo pa, da sel dve največji politični lenobi in gnji.l lavi na Slovenskem združiti in gresta! z bergljami kompromisa — v boj, in! pa šo celo brez upa v zmago. Če nam-| reč pomislimo, da je naravnost naj-l večja oslarija od strani soc. dem. stran-l ke, ako so združi s »Stranko Polomga«! ker lako ji ostane za vedno skrunljivl pečat, da se je združila s kapitalisti-! škimi izsesavalci di primissima ordine! v boju za svoje — ideale. Za ošabne iul prevzetne liberalce je pa tudi ravno-l tako bedasto, da sc spuščajo v kom-l promis s takim politiškim nonsensoml kot. so naši gohezdavi in obrekljivil rdečkarji. Mar bi raje suhemu Ivrista-I nu dali kako službo, n. pr.: gledali.! škega ravnatelja, potoni bodo naše po-l nižne rdcčekljunčke kar zafurali gosp.l Etbin v — polomijadarijo « 1 lj Živinski promet v Ljubljano jel zopet prost, ker je kuga na gobcu iul parki jih prenehala in se torej vršil redni živinski semenj prihodnjo sredo I v Ljubljani. j lj Avtoraobilna nesreča. Včeraj po-1 poldne je na Dunajski cesti neki avto-1 mobil podrl vojaka Fajdiga, ki sc jel peljal na mitociklu in ga težko telesno poškodoval. Avtofriobil sfe je zadel oli kantonski kamen, ga podrl in podrl tudi telegrafski drog. V avtomobilu so bile štiri osebe, ena oseba je pri sunku odletela iz voza, a se le lahko poškodovala. I. slovenski delavski tečaj se je končal v soboto mirno, dostojno, kakor se. to spodobi šoli. Dr. Krek je dokončal popoldne svoj predmet »Delavstvo in industrija«, nato pa pozival udeleženki' in udeležcnce, naj navdušeno delujejo za Jugoslovansko Strokovno Zvezo, razširjajo naše časopisje. Ljudje so dvoje vrste. So. ki Če ga nagovoriš za kako dobro stvar, ti bo takoi pritrdil: ja, ja, ampak. In sledila bo cela vrsta izgovorov .So pa še druge vrste ljudje, ki ti odgovore, če jim razlagaš kak načrt: »ja, ja torej!« Drugo vrste ljudje so krepki, čvrsti, polni moči, samozavestni. Zdaj boste šli na delo. In ko boste prigovarjali ljudi, vam bodo prvi dali prav ampakovci, a napravili ne bodo nič. Držite se zgolj torejcev, z ampakovci proč. Delo med delavstvom za našo stvar jo nujno potrebno. Po novih železnicah in po zgradbi vodnih sil sc bo izpremenil značaj našega ljudstva. Če hočemo, da sc ohrani naš rod, moramo žo zdaj misliti na to, da bo v bližnji bodočnosti zadobil naš rod delavski značaj. Za to skrbimo, da ga ohranimo našim načelom in naši narodnosti. V prisrčnih besedah se na to predsednik J. S. Z. dež. odbornik dr. Zaje zahvaljuje udeležencem in predavateljem tečaja za njih trud in požrtvovalnost, v imenu udeležencev učiteljem tečaja tovariš Mikelj iz Kamne gorice, v imenu udeleženk pa ga. Elza Premrou. I. delavski tečaj je bil zaključen ob tričetrt na pet popoldne. Ob 7. uri zvečer so sc zbrali udeleženci in udeleženke k poslovilnemu večeru v novi protialkohol-ni ljubljanski gostilni. Polog udeleženk in udeležencev so posotili poslovilni ve-čer drž. in dež. poslanec clr. Krek, dež, odbornika dr. Evgen Lampe in dr. Zajec, tovarnar in posestnik Kari Pollak, voditelj tečaja ravnatelj Remec, predsednik telovadnih odsekov Orla dr. L. Pogačnik, pevovodja »Ljubljane« Anton Svetek, zastopniki in zastopnice S. K. S. Z„ Orlov, veliko starešin katoliškega narodnega dijaštva, zitstopniki našega časopisja in vseh ljubljanskih slovensko kršč. soc. delavskih organizacij. Gostom so je predstavil voditelj slovenskega protialkoholnegn gibanja Janez Kalau kol plačilni natalsur pro.li- alkoholne gostilne in jih prav prisrčno pozdravil. V protialkoholni gostilni se jc nato razvila zelo živahna, prisrčna zabava s petjem, da ni manjkalo tudi bodrilnih nagovorov, je umevno. Po poslovilnem večeru so se udeleženci in udeleženke tečaja razšli s klici: »Torej-ci na delo!« lj K slučaju koz. — Ena obolelih oseb umrla. Ena za kozami obolelih delavk tukajšnje predilnice, in sicer 37-letna Marija Počivavnik roj. Bobek, stanujoča v Spod. Šiški št. 163, jc včeraj popoldne ob 2. v mestni bolnišnici za silo umrla. Njeno obolenje postalo je v zadnjih dneh posebno opasno, ker so se koze razvile tudi po sluznicah in notranjih organih. Zdravstveno stanje druge bolnice, 28-letne Marijane JanežSč, pa je zadovoljiva. Mozolji se ji že suše in deloma tudi luščijo. — Bolnicama sta poleg dr. Ru-deža požrtvovalno stregli usmiljenki sestra Viljemina in devica Jerica Gas-ser. Previdcl ju je šentpeterski kaplan Petrič. Seveda so se pri tem opazovale vse zahteve higijene. Duhovnik je oblekel plašč, kakor ga uporabljajo zdravniki in se je nato temeljito razkužil. lj Štrajk v ljubljanski predilnici. To, kar je v ljubljanski predilnici že dolgo tlelo, je danes na dan butilo. Neprestane žalitve in šikane znanega trnovskega ošabneža Debevca in zmeraj se ponavljajoča šikaniranja višjega novega nadmojstra so naredila razmere v tovarni naravnost neznosne. Danes zjutraj je stopilo nenadoma vse delavstvo v štrajk. Toliko za danes, več o tem jutri. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Za-viršek, krojač, 28 let. — Ivan Keil, sin tovarniškega vodje, 8 let. — Rudolf Ferjančič, posestnikov sin, 18 let. — Ivana Prossinagg, zasebnica, 74 let. lj Sezona je tu. Že mrgole po ulicah in cestah avtomobili, motorji in kolesa, in sicer so nekateri zelo razposajeni. Dirjajo, kakor bi bile ceste samo zanje. Vozniki, pasanti in vsi predpisi so jim deveta briga; ponoči se ne brigajo za luči, podnevi pa ne za številke in če jih imajo, jih pritrjajo na neopa-žena mesta. Razne upravičene tožbe prihajajo. Da pa bode red, naj velja: Vsi avtomobilisti, motoristi in biciklisti naj se drže tozadevnih predpisov, pa-santom pa naj bo načelo, da je nagajanje tem ravno tako prepovedano, kakor prestopki kolesarjev. lj Falziflkatl po 20 vin. so začeli Zopet cirkulirati. Enega takega je hotel nek mož, ki pa sam ne ve, kje ga je dobil, oddati sprevodniku cestne električne železnice. lj Preprečen požar. Ko je v soboto ob pol 2. uri ponoči opravljal policijski stražnik svojo službo, je opazil goreti pri Zakotnikovem lesenem skladišču na .Terančičevem dvorišču lesene odpadke. Takoj je poklical v hiši nekega moškega, s katerim sta ogenj še pravočasno pogasila ter s tem preprečila požar. lj Lahkomfseljnost. Mladina je že začela prihajati na Grad. Prav pa ni, ker nekateri paglavci lučaio kamenje na bližnje hiše. Nc samo, da s tem povzroča j?r škodo, marveč je tudi nevarnost, da kamen ne pade na kakega človeka. Na te »žogarje« je policija obrnila oko in bode vsak občutno kaznovan, kdor bode metal kamenje z Grada. Strašna nesreča. Enoletni prostovoljec po naključju ustrelil svojega prijatelja — enoletnega prostovoljca. V Gradcu se je v soboto popoldne dogodil sledeči nesrečni slučaj: V šoli enoletnih prostovoljcev ondotnega domobranskega pešpolka št. 3, ki je nameščena v stari graški domobranski vojašnici, bi se moral kot navadno pričeti ob 2. uri popoldne pouk. Večina enoletnih prostovoljcev je bila že zbrana v učni sobi. Nekoliko minut pred 2. uro je enoletnik poddesetnik Tarapanovvicz hotel nabasati re-petirno pištolo, ki je bila v šolo uve-vedena pred kratkim v učne namene. Pri tem je bržkone nepravilno ravnal, kajti nenadoma sc je pištola izprožila ter je strel zadel v senca poleg stoječega enoletnega prostovoljca, poddesetnika Feliksa Orzana. Smrtno zadet se je Orzan zvrnil na tla ter jc v nekoliko minutah izdihnil. Kroglja je nesrečnemu mladeniču predrla glavo. Pozneje Se je dognalo, da je Tarapano-\vicz zamenjal v pištoli navadni naboj r vežbalnim; repetirna pištola je pa jako občutljivo in nevarno orožje. Ponesrečenec jc bil krepke, velike posta- ve ter je sin uglednega goriškega trgovca. Tarapanovvicz in Feliks Orzan sta bila nerazdružna prijatelja ter sta bila povsod vedno skupaj. Orzan jc bil med svojimi prijatelji zelo priljubljen. Tarapajnowicza so morali odvesti iz sobe, ko je videl nesrečo, tako zelo ga je potrla. Bil je ves iz sebe, tako da so mu morali prigovarjati, da je Orzan živ ter da se že bolje počuti. Starše ponesrečenega prostovoljca so brzojavno obvestili. Uvedena je stroga preiskava. Slabotni otroci postanejo hitro močni in čvrsti, ako se jim d6 S c o t -t o v a emulzija ribjega olja z apne-nimi in natronovimi IIypoposphiti. Ta emulzija je mnogo boljša kot navadno ribje olje, kajti zavživa se vedno s posebnim veseljem, je zelo lahko prebavna in pokaže ugoden učinek že v najkrajšem času. Več v oglasu. nkoimate deklice ali dečke ki doraščajo, dajte jim brez. odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več; fcott-ovo emulzijo Vo — ribičem — kot BscoCASkoveE" m™ i«, ^or potrjujejo zdravniki in nanja. bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. En poskus Vas bode gotovo zadovoljil. 3109 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. 99 NUISOL" od Bsrgmann & Ko, Teiln (Tetschan) ob Labl jc in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi ln črni barvi steklenica po K 2'50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Fettlch-Frankheim, brivec. Izjava. Podpisani sc izjavim, da glede moje žene Frančiške Keržlč v Kamniku, katera je bila od strani moje osebe razglašena v ..Slovencu" dne 19. februarja t. 1. kot zapravljiva oseba, obžalujem, da sem to v javnosti razglaševal, ker sem bil edino le od drugih ljudi naščuvan in sem vsted tega le v moji nervoznosti in hitri jezi to pro-vzročil. Franc Keržlč 823 v Kamniku. leteorologično poročilo. Višina n. moriem 30fi-2w, sred. zračni tlak 73&U mm Cas opazovanja Stanji barometra v mm Temperatura PO Celzija Vetrovi Nebo II| 11 j 9. zveč. | 736 5 12 13 7 zjutr. 2. pop. 9. zveč. 7. zjutr 2. pop 357 33 7 33-4 1'8 I si. sever -3 9 si. jzah. 8 0 j brezvetr 2-0 | si. jug. jasno * p. oblač. jasno 00 31-1 -3 5 , | , | 0 0 26'8 9 9 moč. jzah. sk. jasno Srednja predvčerajšnja temp. 2'3°, norm. 2 80. Srednia včerajSnia temp. 2"2J norm. 3 O1 Kurzi efektov in menjic. dne U. marca 1911. Vsi lastniki ga hvalijo in priporočajo Zahtevajte ga tudi vi in zadovoljni boste! I. Perko Ljubljana Sodna ulica 3/1. «02 Prispela so nova V kuharica ki je služila že več let v župnišču, išče službe pri kakem župniku. — Oglasi poštno ležeče št. 99, Koper, Istra. 706 3 THZKK Jhl Cene ve!)ajo za 50 kg. Budimpešta, 13. marca. Pšenica za april 1911.....1166 Pšenica za maj 1911......1135 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 68 Rž za april 1911.......8 03 Rž za oktober 1911......7 87 Oves za april 1911......8 52 Koruza za maj 1911......5 63 Iz proste roke se proda posestvo o Bohinjski Srednji uasi Steu. 43. Obstoji iz enonadstropne hiše ob okrajni cesti blizu župne cerkve, iz vrta, njive in gozdov. Več se izve pri posestnici ravnotam. 821 Vidijo se edino le v izložbi ..Angleškega skladišča oblek" Ljubljana, Mestni trg štev. S. Tamburice bi se kupile po ugodni ceni. Kdor bi jih imel, naj naznani ceno itd. K. s. izobr. drnštvu v Šmartnem pri Litiji. Ženitna ponudba. Srednjih letj izobražen, samski posestnik, lepe in velike domačije na Gorenjskem v prijetnem kraju blizu postaje in trgovec, želi radi nepričakovanih domačih razmer, osobito radi pomanjkanja znanja stopiti v dogovor z gospodično v starosti do 30 let v svrho poročitve. Imenovana naj bi bila razumna, mirna, pridna in varčna gospodinja, katera bi s pridnostjo in veseljem znala vsa gospodinjska hišna dela bodisi v kuhinji, na vrtu, polju, ali pri živini, voditi sploh celo gospodinjstvo. Želi se gospodinja iz dobre, poštene boljše kmečke hiše, seveda s primerno doto. Prijazne resne ponudbe blagovolijo se doposlati do 20. marca na uprav-ništvo „Slovenca" pod „Srečna bodočnost 1000." Stroga tajnost na obe strani zajamčena. 805 Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi jg Ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, šubičeva ulica 5 Ljubljana prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije i. t. d. 818 Št. 137/pr. Razpis. 775 3 Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 92-95 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 92-95 Skupna 4,2% papirna renta, februar—avgust ........ 96-90 Skupna 4'2% srebrna renta, april —oktober......... 96-95 Avstrijska zlata renta ... 115-50 Avstrijska kronska renta 4"/„ . . 92-95 Avstrijska invcstic renta 3 i/a°/o . 82-65 Ogrska zlata renta 4% .... 111-50 Ogrska kronska renta 4«/0 . . . 91-70 Ogrska investicijska renta o V3 % 81-- Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-28 Kreditne delnico....... 672-50 London vista........ 240-10 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-3-21/3 20 mark.......... 23-49 30 frankov . ........ 19-— Italijanski bankovci...... 94-50 Rublji........... 2-531/3 Pri deželnem zadružnem uradu u Ljubljani se sprejmeta v poskusno službovanje dua zadružna asistenta z letnim adjutom po 1.600 K. Poskusna doba traja eno leto, v katerem se uvedeta asistenta v razne stroke zadružništva. Po zadovoljivo prebitem poskusnem letu, o čemer določuje deželni odbor, položiti bo asistentoma revizorski izpit in se na to sprejmeta v deželno službo. Prosilci se morajo izkazati, da dovršili z dobrim uspehom pravne alf pa OtS|e frgODSke Študije. Poleg tozadevnih dokazil je priložiti prošnji tudi rojstni krstni list, domovinski list in izpričevali o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika. Tudi je v prošnji navesti, Če in kako je dotičnik zadostil vojaški službi. Prošnje je vlagati pri podpisanem deZelnem odboru najkasneje f&ŠT do 5. aprila t. i. Od deželnega odbora kransjkega v Ljubljani, dne 9. marca 1911. St. 6827. Razglas Pri mestnem magistratu ljubljanskem sprejme se v službo paznik za gozdne in druge nasade na ljubljanskem Gradu z letno plačo 600 K in s prostim stanovanjem na Gradu. Prednost pri podelitvi službe imajo prosilci, ki so izvežbani v gozdarski stroki. Prošnje je vlagati do 20. t. m. v vložnem zapisniku mestnega magistrata. Mestni magistrat v Ljubljani, 175 dne 7. marca 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. d c ž c 1 n e vlade svetnik: Laschan 1. r. 812 l*.'1 M''*"*^ \ -v* Ijanii po nizki ceni H SIJTTN F R urar-Prva največja domačei T ' -- exportna tvrdka ur,zlatnine stvena 2namka^t|« Lgabljana Mestni irg, jn srebrnine. bastna tovarna urtŠM nizke cene! Kapostl miiniifflirtnrnesn in motfnrgg mm Stritarjeva otica Št. 4. snu v Šelenburgova ulica štev. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti glavne pošte). Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke i. t. d. — Švicarske vezenine. — Znano 2964 najboljše perilo. — Najcenejši nakup. 2964 -- Opreme za neveste. -- Zahtevajte vzorce! Spominjajte se pri vseli pr re-ditvali, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"? Amerikanske Samozastopstvo "a Kranjsko tvrdke Jos. Jirr k v Pragi THE REX CO. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7 815 Telefon štev. 38. 5 Modni Kanom » ti dmao maso za mozlte obleke najdete v največji izbiri pri R. MIK UUBIJHHH. Stritarjeva (Spitalska) ulica It. 5. V prvem nadstropju poseben oddelek za tovarniško skladišče sukna. — 591 — Pošiljajo se tudi vzorci na ogled. V zaiopj 50-130 koles! <0 Piicb-Kolo z originalno znamko. Do ^asies priznano znamka. Iz proste roke se prodii hiša s trgovino, delavnico in z lepim vrtom v ulici sv. Florijana. Natančneje se izve v papirni trgovini sv. Petra cesta, Marijin trg, 805 štev. 2. 3 Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Prodajo se: 6 helebard a 40 K 1 1T18Č (Sciavonne) 80 K Kongresni trg, 16, I. nad. levo, od 9. do 12. ure dopoldne. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim Iti Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschiil. Katera g. šivilja v mostu bi bila tako prijazna, da bi vrela zastonj ali proti odškodnini za 1—2 meseca s kmetov v svrho izučitve krojenja po modi. Ponudbe na M.cka Korošec, šivilja, Dramlje, Staj. Zaloga tudi cenejSih vrst od 100 E dalje. Pouk za vezenje s strojem brezplačno. E™U2J« ?ara!' 5 Prtaonarjanjem drugih znamk, femueč pred nakupom se osebno prepričati In S ,, ogledati zalogo Puchoolta koles pri fmm Čudim v LJubljani, Frančiškanska ulica. Edino zastopstoo za Kranjsko! 801 - —............. — ~ ni lil ~lfi i IiMUIMII I i iibbih 11|| >|| i i |i|iMMi.|i i n_______ Zavarovanje proti tatinskemu vlomu vsake vrste, kakor: blagajne, skladišča, stanovanja in cerkve, sprejema c. kr. priv. Riunlone Adriafica di Sicurta v Ljubljani. Prospekti brezplačno na razpolago. ........-Jliani ¥ hiSi ZadražiaB zveze, Dunaja cesta 32 (nasproti Bavarskemu dvoru v bližini milnice). Hranilne vloge obrestuje po brez odbitka. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 434 °o in 5°o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. Izdajatelj; Dr. Iauacil žitnik. Id Hi Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 542 Hranilne vloge obrestuje po brez rv' odbitka. Tisk: »KatoiiSko Tiskarne«. J Odgovorni urednik: Ivan štele.