Leto XII., štev. 57
"s^r
LJubljana, torek 10. marca I93I
Dfn
Upravmdtvoj Ljubljana. Knafljeva ulica & - Telefon St 8122. 8123, 8124. 8128. 3l2d Inseratnl oddelek: LJubllana, Selenburgova aL - Tel 3492 in 2492. Podružmca Maribor: Aleksandrova cesta 13 — Telefon St 2455. Podruimea Celje 1 Kocenova ulica
6t 2. — Telefon 5t 190. Etačunt pri pošt ček ca vodih: Ljubljana št 11.842 Praha čisto 7« 180 WiPT> 5t M8V241
		
1		
H	i	Ai
Maroteuia anato mesečno 26.— Di«, sa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: LJubljana: Knafljeva oliea 6. Telefon St 8122. 8123 8124 812S <b 812«. Maribor: Aleksandrova eesta 18 Te«
lefon §t 2440 (ponoči 2582). Celje: Koeeoova al 8 Telefon St 190,
Rokopisi se ne rrsčaja — Oglasi po tarifo
Ni. Vel. kraljica i
na Južnem Jadranu
Vladarica se udeležuje prve vožnje z novim, po kraljici imenovanim parnikom — Na njeno željo so zaradi potresa odpovedane vse svečanosti
ditve. Ljudstvo je tej želji Ni. Ve!, kraljici sicer ugodilo, vendar pa so se zbrali prebivalci Boke ob obali, da izkažejo svojo hvaležnost in izrazijo svojo ljubezen do kraljice.
Ob 10. je dospel parnik pred kotorsko tako. »Kraljica Marija« se je usidrala sredi zaliva. Nj. Vel. kraljica je v spremstvu ministra Radivojeviča in dr. Drin-koviča, maršala dvora generala Dimi-tnijeviča, adjutanta podpolkovnika Pogačnika in dvorskih dam ge. Svrljugo-ve, Srškičeve in Tavčarjeve stopila v motorni čoln ter se odpeljala v luko. Množica ljudstva ji je priredila navdušene ovacije. Kraljica je napravila kratek izprehod ob obali, nato pa se je z motornim čolnom vrnila na parnik, ki je ob 15. odplul proti Splitu, odkoder se bodo vsi gostje s posebnim vlakom odpeljali na svoje domove.
Dubrovnik, 9. marca. d. V soboto krščena naša največja potniška ladja »Kraljica Marija« je v soboto ob 5. popoldne odplula s svojim visokim gostom Nj. Vel. kraljico Marijo in njenim spremstvom, proti Dubrovniku, kjer je bil novi parnik svečano sprejet. Nj. Vel. kraljici je priredila velika množica burne ovacije, zlasti, ko se je odpeljala s svojim spremstvom v avtomobilu v mesto. Danes ponoči ob 2. je pamik »Kraljica Marija« nadaljeval svojo pot po sporedu proti Kotom.
Dubrovnik, 9. marca. AA. Ponoči ob 2. je krenil naš najlepši parnik »Kraljica Marija« iz Dubrovnika ter nadaljeval pot v Kotor. Ko so zvedeli na par-niku za težko nesrečo, ka je zadela naše južne kraje, so bili na izrečno željo Nj. Vel. kraljice, ki potuje s parnikom, ustavljeni vsi svečani sprejemi in prire-
Sovjetska Rusija se čuti osamljeno
Otvoritev šestega sovjetskega kongresa - Molotov o odnosa jih Rusije do ostalih držav - Miroljubnost samo
v besedah
Moskva, 9. marca. č. Pred 2000 delegati Je včeraj otvorll Kal in in VI. kongres sovje-tov. O delu vlade je poročal Molotov. Govora je bilo tudi o včerajšnjem podpisu nove rusko turške pogodbe o omejitvi oboroževanja na črnem morju.
Moskva, 9. marca s. V govora pred VL kongresom sovjeto* je poročal Molotov o gospodarskem delu Sovjetske urlje, nakar je podal Izčrpen zunanje-politlčni pregled ter podrobnejše označil odnošaje Sovjetske unije napram posameznim državam. O odnos aj i h do Francije tn izjavil, da dokazujejo nedavna izvajanja Brianda, da francoski vodilni krogi še vedno vztrajajo v sovražnem stališču proti Sovjetom. Sedanji odno-šaji Framcije do Sovjetske unije ogrožajo mir. Predlog Sovjetske umije za sklenitev garancijske pogodbe Francija dosledno odklanja, čeprav se Sovjetska unija trudi, da bi se medsebojni odnošaji zboljšali, Tudd
odnošaji do Poljske so več ali manj nezadovoljivi. Poljska sistematično odklanja predloge Sovjeske unije, da bi se sklenila nenapadalna pogodba Naraščanje protisov-jetskih tendenc v Ameriki se je pokazalo v zelo neugodni luči v trgovinskih odnošajih napram Sovjetski uniji. V vplivnih ameriških krogih se stopnjuje nagnjenje da bi Amerika stopila na čelo protisovjetske akcije. O Vatikanu je izjavil Molotov, da delajo njegovi zastopniki v raznih državah razpoloženje za intervencijo proti Sovjetski uniji. Molotov je zaključil, da hoče sovjetska zunanja politika samo utrditi mir. Boj za mirovni razvoj v Sovjetski uniji je ne-razdružljivo vezan z bojem za svetovni mir im za utrditev prijateljskih odnošajev z ostalimi narodi. V sedanjih razmerah pomeni boj za mir predvsem boj proti nevarnosti intervencij.
Priprave za mednarodno žitno konferenco
Skupna akcija agrarnih držav na mednarodni žitni konferenci za povečanje in financiranje izvoza žita
Beograd, 9. marca. p. Dne 26. marca letos se bo vršila v Rimu v palači mednarodnega agrarnega instituta pripravljalna konferenca za drugo veliko svetovno žitno konferenco. Ta konferenca bo ena najvažnejših agrarnih konferenc. Direktor našega Privilegiranega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine gosp. Juraj Tomičie je o pomenu te konference jjodal naslednjo izjavo:
Kakor je bilo že objavljeno, se bo ta konferenca bavila z vprašanjem sedanje Bvetovne krize. Po dobljenih informacijah bodo na konferenci sodelovali ne samo evropski producenti, temveč tudi Amerika in druge prekomorske države in prav tako tudi zastopniki sovjetske Rusije. Na dnevnem redu konference bodo tri točke, mednarodna organizacija kmetijske produkcije, organizacija mednarodnih kmetijskih kreditov za kulturo žita in mednarodna organizacija žitne trgovine. Nedavna konferenca v Parizu je že poudarila potrebo, da osnujejo agrarne države, ki so zainteresirane pri izvozu žita centralne organizacije, ki morejo kontrolirati in koncentrirati izvoz žita. S to resolucijo je pariška konferenca izkazala priznanje naši kr. vladi, ki je že v aprilu lani na pobudo ministra trgovine in industrije gosp. Demetroviča osnovala slično ustanovo v naši državi, Privilegirano izvoz-niško družbo, ki v vsakem pogledu odgovarja sugestiji konference-
Znano je, da je bilo na pobudo izvozni-škega zavoda že v novembru lani na beograjski konferenci sklenjeno, da osnujejo agrarne države dunavskega bazena slične ustanove do 31. marca t L Bolgarija se je temu sklepu že odzvala ter je nedavno osnovala izvozno družbo za žito. Tudi v Ru-
muniji se bo po prejetih informacijah ustanovila v najkrajšem času slična ustanova. Pri takem stanju stvari se more sedaj pristopiti k ožjemu sodelovanju nacijonalnih ustanov posameznih agrarnih držav za kontrolo izvoza žita in se bo moglo zato že pred žetvijo priti do skupne akcije agrarnih držav, kakor je bilo dogovorjeno na beograjski konferenci.
Po informacijah, ki so došle o nedavni pariški konferenci, je tamkaj že nastopil agrarni blok srednje in jugovzhodne Evrope složno v skupni akciji tako, da se bo mogla ta sloga na prihodnji rimski konferenci še bolje manifestirati, ker se bo na tem sestanku prvič srečal s našimi močnimi skupnimi konkurenti iz prekomorskih držav in sovjetske Rusije.
Podrobni program rimske mednarodne žitne konference točno obeležuje njen delovni program. Ima se sklepati o vprašanju produkcije, konzuma, kakor tudi o oraani-zaciji nujnih kreditnih sredstev, ki bi se naj porabljali za podpiranje žitnih produ-centov. Želeti je samo, da bi konferenca v Rimu s sodelovanjem praktičnih strokovnjakov našla možnost za sprejetje takih sklepov in ukrepov, ki bi ublažili sedanjo krizo in dali za bodočnost smernice, da se njeni pojavi ne pokažejo več v tako ostrih in težkih razmerah kakor v lanskem letu.
Evropske države, ki jih agrarni blok preskrbuje samo z 10% njihove potrebe pri uvozu žita, bi morale že iz lastnih interesov upoštevati želje evropskih agrarnih držav, ker bi se z zboljšanjem kupne moči v teh agrarnih državah povečal tudi njihov izvoz industrijskih proizvodov, ki se pri nas danes ne prodajajo.
RAZDEJANJE DRUGEGA POTRESA
V JUŽNI SRBIJI IN GRČIJI
Nedeljski potres je zahteval tudi okrog 30 človeških žrtev - Mnoge vasi so docela porušene - Nj. Vel. kralj in predsednik vlade v po* tresnem ozemlja — Država bo sama pomagala ponesrečencem
Zagonetna usoda češkega diplomata
Brez sledu je izginil čsl. poslaniški svetnik Štilip v Moskvi — Ne okusna in nesmiselna sovjetsko-nemška senzacija
Praga, 9. marca- h. Sovjetska brzojavna agentura je izdala koncem preteklega tedna vest, ki je bila takoj sporočena v Berlin, kjer so jo sprejeli kot veliko senzacijo, da je izginil legacijski svetnik češkoslovaške
misije v Moskvi in baje zapustil svoj urad, ker se hoče stalno naseliti v Rusiji. Kakor je zvedel vaš dopisnik na pristojnem mestu, je bil legacijski svetnik Štilip odličen, miren in tih uradnik, ki pa je zaradi svoje večletne živčne bolezni v zadnjem času veljal kot bolan človek. Štilip je moral takoj v začetku vojne v vojake in je še pred božičem L 1914. pobegnil v rusko armado, kjer se je kot prostovoljec udeležil vseh le-gijonarskih akcij. Kot neustrašen in drzen borec je doživel v večletni službi na raznih j frontah strašne dogodke. Po prevratu je po-
stal Štilip generalni konzul v Lvovu, in sicer najprej pod režimom Ukrajincev, južneje pa pod režimom Poljakov. Zaradi njegovega nadvse objektivnega delovanja nI imela CSR nikdar sporov s tema režimoma. Iz Lvova je bil kot dober poznavalec ruskih in poljskih vprašanj premeščen v Moskvo. Dejstvo, da je sedaj nenadoma izginil, je zbudilo v Pragi splošno presenečenje. Kakor domnevajo, je zadela bolnika kakšna nezgoda in je zato še bolj nerazumljivo, kako so mogla sovjetska oblastva ta nesrečni primer izrabiti za kampanjo proti češkoslovaški misiji v Moskvi. Rodbina Štilipa živi v nekem malem mestecu pri Plznu in ne v6 o svojem redniku drugega, kakor da je težko oboleL
Beograd, 9. marca r. O podrobnosti potresa, ki se je v Grčiji in v južnih delih Južne Srbije ponovil v nedeljo zjutraj, skoro točno 24 ur po prvem potresu, (obširno poročalo je prineslo že ponedeljkovo >Jutro« se doznavajo podrobnosti, ki kažejo, da je zavzel drugi potres tudi v aaših krajih katastrofalen -Jiačaj, dočim je sobotni potres povzroča pač veliko škodo v Grčiji, ne pa tudi v naši državi.
Nedeljski potres je bil mnogo močnejša od sobotnega. Povzročil je tudi znatne prometne ovire in prekinili skoro vse telefonske in brzojavne zveze z južno Srbijo. Prvi vlak, ki bi moral priti od Djevdjelije v Skoplje ob 6. zjutraj, je bil zadržan pri Dviinir Kapiji, ker se je med to postajo in Klisuro zrušila na progo velika skaia, ki so jo morali šele razstre'iri z dinanvtom, da so mogla vzpostaviti promet. Kolodvorski zgradbi v Mirovču in Miletkovu, si sta bili poškodovani že pri prvem potiesu, sta se včeraj popolnoma porušili. V Demir Kapiji, Valandovu. Udovu in Djevdjeliji so bile tako poškodovane tudi poštne zgradbe, da so postale neuporabne. V Strumici se je na poštnem poslopju porušila streha, zidovi pa so tako popokali, da se 'ahko vsak čas zrušijo. Telefonsko zvezo so vzpostavili na ta način, da so napeljali poljski telefon. Edino na ta način se je vzdržev=Ma zveza med prizadetimi kraji in Ssopljem ter so se mogla dobiti prva poroč.!a o obsegu nesreče.
Razdejanje v Strumici in okolici
V	Strumficj so se porušile š&ri bS5e, poškodovana pa so skoro vsa novozgrajena poslopja. Pri mnogih novih zgradbah so popokali zunanji zidovi, pri nekaterih pa tudu notranji. Prebivalstvo biva na prostem in se ne upa vrniti v poškodovana poslopja. V okolici Strumice so se porušile vasi Ničencš tri teše, v Gradacu sedem hiš ui cerkev, v Banjici pa 20 hiš.
Razen Strumice in okoliških vasi Je največ trpelo Valandovo, kjer ni ostala skoro nobena hiša cela. .Nesrečni ljudje so pobegnili v gozd, živina pa se je razbežala po polju. Bilo je strašno videti, kako so se ubogi ljudje v paniki, brez luči m v deževni noč. kopali iz razvalin.
človeške žrtve
V	Valandovu so vse javne zgradbe, pošta, sresko načelstvo, orožnišika postaja in nedavno otvorjena nova šola porušene deloma do temelja. K sreči ni bilo človeških žrtev razen malega otročiča. Pač pa ie bilo v Piravi, v d »iranskem srezu na žalost premnogo žrtev: 19 oseb je brilo ubitih, 28 hudo ranjenih, 20 lažje ranjenih, okoli 50 pa je dobilo manjše poškodbe. V okoioi Valandova Ln Krave je ponekod razjokala tudi zemlja.
Mnogo je trpelo tudi selo Karadjordjevo, kjer pa k sreči ni bilo človeških žrtev. Tudi tamkaj je razpokala zemlja. Vodnjaki so se napolnili s kalno vodo in so ljudje ostali sedaj brez pitne vode.
Železniška postaja v Udovu Je porušena; uradniki so se nastanili v vagonih, kjer vrše tudi svojo službo.
V	vasi Mirovču se je podrla orožniška postaja, pri čemer je bila ubita ena oseba, devet pa težko ranjenih. V okolici Mirov* ča so porušene vse vasi. V selu Grčištu je bila ubita neka ženska, razvaline pa so za* sule sedem oseb. V selu Seraeništu so se porušile mnoge hiše ter je bila ubita ena oseba.
Prva pomoč
Največ žrtev je bilo v dojranskem sre* zu. Ker so mnogi ljudje ostali brez stre* he, je komanda armije odredila, da se jim dajo na razpolago vojaški šotori.
Včeraj opoldne so odposlali s posebnim vlakom v prizadete kraje živila ter sani* tetni materij aL S tem vlakom so odpoto* vali tudi vardarsiki ban Žika Lazič, pomoč* nik komandanta armije general Katanič, inž. general Pavlovič ter mnogi drugi za» stopniki oblasti z večjim številom vojaških in civilnih zdravnikov in sanitetnega osob* j a. Vojaške oblasti so poslale v potresno ozemlje tudi šotore za zasilno prenočeva* nje ponesrečencev in vojaške kuhinje.
Podrobnosti o učinkih katastrofe v raznih krajih
Djevdjelija, 9. maroa, p. Tu »o začutili močim potres ob 1.16 uri. Trajal je neko teko sekund. Bil je tako močan, da je po* Škodoval mnogo hiš, še več pa jih je ras* pokalo. Potres se je širil proti jugovzhodu v smeri jugos lov en s k^bolgarstk e meje. Ljudlje so pobegnili iz hiš.
V okolici Valandova je zemeljski plaz zasul stajo, v kateri je bU pastir s svojimi kozama. Mnoge kolodvorske zgradbe od Deminkapije do Djevdjelije so močno pp* škodovame. Kolodvorsko poslopje v Mirov* ču je popolnoma porušeno. Telefonska zveza med Djevdjeliijo, Strumdep, V-iando* vom 'hn Skopljem je še vedno prekinjena. Človeških žrtev v Djevd|jelijd ni bilo.
Skoplje, 9 marca, p. Iz Valandova poro* čajo, da je tamosnja nova šola popolnoma porušena. V Pirovi bo vsa poslopja, ki še stoje, popolnoma neuporabna. Ko so se ob potresu rušile hiše, je nastal tolik tirušč. da je nastala med prebivalstvom silna panika. V Pirovi je b^lo ubitih 19 oseb. Najbolj je prizadeta rodbina Grigfirija Kujzimaviča, kjer so bili ubiti oče. mati in sin, dočim Je bila hči težko ranjena in dvomijo, da ba
ostala pri življenju. Razen teh je bilo še 34 oseb težko ranjenih. V Strumioi im nje5 ni neposredni okolici ni mnogo razvalin, vendar je povsod šk/>da precejšnja. Na/j* bolj je poškodovana vojašnica, ki je skoro nova zgradba ;n je veljala 8 milijonov di* narjev. V Negotinu na Vardirju je bdi potres nekoliko slabši, vendar pa je tudi tam marterijalna škoda precejšnja. V Mi* letkovu je kolodvorsko poslopje porušeno do tal. V valandlovskem srezu so močno prizadete vasi Vlajkovci, Daljinci, Mra« vdmei, Murka, čnrčane, Organcali, Veseli, Ajerala, Terzeld, Pauša, Gradac in Davido* vo. V Mirovu je bila ena oseba ubita, 6 težje ranjenih. Tudi v Valandovu je bila ubita ena oseba, ena pa težko ranjena.
Kavadar. 9. marca. p. Prvi potres so začutli v Kavadar ju ob 12.35 pan<r)6i. Prvi potresna sunek je trajal štiri sekunde, kmalu pa mu je sledil drugi, ki je trajal sedem sekund Oba potresna sunka sta bi* la zelo močna. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo iz hiš na prosto. Potres je porušil dve hiši.
V drugih krajih Južne Srbije
Beograd, 9. marca. Iz Kumanova poro*
čajo, da tamkaj potres ni povzročil mate* rijelne škode. Manjkajo pa poročila iz okolice. V Kočanu je popokalo več hiš. Prebivalstvo ej ob potresu zbežalo na uld» ce ter se mnogi pozneje niso upali vrniti v hiše. Tudd v Štipu so ljudje zbežali na prosto. Vendar pa potres m povzročil mnogo materijelne škode, niti ni zahteval človeških žrtev. Močno so poškodovana šola, poslopje sreskega načelstva in zgrad* ba bregalniške divizije. Popokale so tudi mnoge zasebne hiše s katerih so popadali dimniki. V Bit olju so potres tudi čutili, vendar pa je bil le slab.
Službeni podatki o žrtvah
Beograd, 9. marca, p. Po službenih podatkih banske uprave vardarske banovine je v Piravi 19 mrtvih, 32 ranjenih, v Valandovu 1 mrtev, 1 ranjen, v Grčištu 7 mrtvih, 1 težko ranjen, v Mi-rovici 1 mrtev, 13 ranjenih, v Sermelju 1 mrtev. Okoli 1000 rodbin je brez strehe. Porušenih hiš Je okoli 2 tisoč. Po celokupnem potresnem ozemlja je smrtnih žrtev okrog 35, ranjenih pa okrog 60.
Nj. Vel. kralj v potresnem ozemlja
Skoplje, 9. marca. p. Dvomi vlaik, ki je snoči ob 6. odšel iz Beograda v Južno Srbijo in s (katerim sta se odpeljala Nj. Vel. kralj ter predsednik vlade general Zivkovič, je došel ob 4.47 v Skoplje. Vlak je ostal na kolodvoru samo 15 minut in nadaljeval pot v Strumioo. Med potjo se je kral jzanimal za po potresu prizadete kraje in prebivalstvo. Zlasti se je interesiral za razmere v va-landovskem srezu, Jci je največ trpei od potresa, posebno pa za vasi Pirovo, Mirovče m Karadjordjevo. Ko je vlak došel v Strumioo, se je Nj. Vel. kralj živo zanimal za usodo prebivalstva v okoliških vaseh. Ljudstvo je kralja sprejelo z iskreno hvaležnostjo in velikim zaupanjem. Nj. Vel. kralj se je z mnogimi posamezniki dalje časa razgovarja!, jih spraševal za njihovo usodo ter jih bodril.
Beograd, 9. marca, p. N!. Vel. kralj Je danes ves dan prebil na obiskih med prizadetim prebivalstvom v potresnem ozemlju. Iz vseh krajev poročajo, kako izredno prisrčno ie bil sprejet vladar, ki mu je uspelo dvigniti moralo in hrabrost prizadetega prebivalstva. Poleg Strumice je posetil kralj tudi Demirka-
pijo, Udovo, Štrp, Veles in druge prizadete kraje. Zvečer se je vrnil t Skoplje.
Odredba Nj. Vel. kraljice
Kotor, 9. marca. AA. Čim je Nj. Vel. kraljica izvedela v toku noči o nesreči, ki je zadela naše južne kraje zaradi potresa, je odredila, da se ustavijo vse svečanosti v Boki.
Ponesrečencem bo pomagala država sama
Beograd, 9. marca. AA. Predsediri-štvo ministrskega sveta objavlja: »Povodom potresa v Južni Srbiji je kraljevska vlada sklenila, da nudi vso potrebno podporo iz državnih sredstev. Radi tega se ne bodo zbirali nikaki prispevki v državi niti sprejemale podpore iz inozemstva.«
Vladni organi v poškodovanih krajih
Beograd, 9. marca. AA. Minister m aod-
jalno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka, generalni inšpektor ministrstva dr. štampar in šef odseka sa socijalno skrb Dujkovič so davi odpotovali v Djevdjehjo.
Beograd, 9. marca. AA. Minister financ jo poslal načelnika oddelka za kataster in za državna podjetja Nedeljkovi6a v krajo, ki so bili poškodovani po potresu.
Načelnik Nedeljkovič bo na Hea mesta proučil položaj in dal finančnim organom navodila o davčnih olajšavah v poškodova. nih krajih.
Globok vtis na češkoslovaškem
Praga, 9. marca. h. Vesti o katastrofah
nem potresu ▼ južni Srbiji, so vzbudile v najširši javnosti v Pragi in tudi na deželi najgloblje sočutje. Listi prinašajo v vseh izdajah podrobna poročila o nesreči- Z ra» nih strani se dajejo pobude za pomožno akcijo v korist poškodovanih kraje?. Jugoskv vensko poslaništvo je bilo tekom dneva ved-krat pozvano zaradi obvestil in nasvetom ali hi bilo želeti, da se uvede na Ceškosk> vaškem pomožna akcija v najširših plasteh
Se hujše razdejanje v Grčiji
Atene, 9. marca, L Žeto močan potre* so čutila včeraj tudi v Atenah. Večjo ško. do je povzročd ▼ Solunu ta njegovi pkoi licd zlasti v Seresu, KavaJš in KMldču. Vse* potresnih sunkov je bdio 11.
Solun, 9. marca. AA. Včeraj ob 4. po. poldne se je ponovil močan potres v So* lunu in okolici. Ljudje so v paniki zbežali iz hiš. V mestu ni napravil potres noben« škode, pač pa v okoliških vaseh. Taks sa je v vasi Kilkiču porušilo 70 hiš (V Južni Srbija popoldanskega potresa kljub majhitf razdalji niso čutila.)
Atene, 9. marca. Po dosedanjih vesteh J« "krnel včerajšnji potres katastrofalne posle, ddoe. Prekinjene sp železraSke in telefon, sike zveze. Več sto oseb je bilo ubitih ali p« ran j ni h. Vendar p« točnih poročal še ni V okolici Soluna so je porušilo nešteto baš.
Tudi Bolgariji potres ni prizanesel
Sofija, 9. marca. PrebavaJstro Sofijo Je včeraj doživelo prarvo noč gipze. Ob 150 ponoči je nastal močan valovit potres, ki je trajal 15 sekund. Mod Ijudna je zaradi tega in zaradi močnih potresnih sunkov, ki so še sledili, nastala tolika panika, da so večino noči preživeli na prostem. Ppaebno škode potres v Sofiji nd povzročil, pač pa poročajo o razdejanjih iz južnih krajev V* zatrt, kjer je bil potres zelo močan.
V mnogih krajah je porušil številna vo* stopja in povzročil tudi drugo škodo. Naj* hujši je bil V kraju Leski, kjer sta biK ubiti tudi dve osebi, dve pa ranjen. V mnogdh krajih je med prebivalstvom owtb la parnika in so ljudje zbežala na prosto.
Potres so občutili v Sofiji, Radomiru, CustenePu, Gornji Džumajd jo Petriču. Vendar p« na povzročal večje škode.
Hud potres vnovič tudi na Japonskem
V ponedeljek je močan potres obiskal tudi Japonsko in povzroči veflko Škodo — Podrobnosti še niso znane	<
Beograd, 9. marca. AA. Davi ob 5. so
zabeležili seizmografski aparati postaje na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 9000 km. Maksimalno premikanje tal ob 5.4 je znašalo 772 mikromov. Konec potresa je bil ob 6.36. Sodi se, da je bU center po« tresa na Japonskem.
Zagreb, 9. marca. č. Kakor javija Geo* fizični zavod na Griču, so njegovi aparati zabeležili danes zelo močan potres v da* ljavi 9000 km. Pričetek potresa je bil ob 5. uri 1 min. 11 sesk.
Tokio, 9. marca. sg. V Tokiu in na Ho* kaidu so istočasno čutili močan potres. V mestu Amori je trajal potres nekaj sekund in se je ponavljal v kratkih presledkih. Spremljalo ga je močno podzemeljsko bob* nenje. Najbolj prizadeto je bilo mesto Fu* kusin, kjer je med prebivalstvom zavladal velik strah, tako da je zbežalo v paničnem begu iz mesta in prebiva na prostem. Par sto hiš je deloma popolnoma porušenih, deloma pa neuporabnih. Kljub temu, da je število slednjih zelo visoko, vendar za en»
krat ni obžalovati človeška žrtev. Bero* javne in telefonske zveze s prizadetimi kraji so večinoma potrgane, tako da ni bW lo mogoče zvedeti toonejših podrobnosti o obsegu katastrofe.
London, 9. marca. č. O potresa m Ja» ponskem poročajo naslednje podrobnosti: Najhujše posledice je zapustil potrca ▼ pristanišču Hakodate na najjužnejšem rtu velikega otoka Hokaido. Prav tako je bfl zelo močan potres v mestu Amori nasproti mesta Hakodate, v najsevernejšem več* jem pristanišču Japonske. Mnogo hiš jo bilo poškodovanih. Najjačji sunki so bHi med 5.36 in 5.46.
Nezgoda na zenransfcem kolodvoru
Beograd, 9. marca p. Na zemunski železniški postaji se je pripetila težka nesreča. Strojni ključavničar Branislav Pavlovič je po naključju padel pod vlak, ki Je vozil iz Zemuna v Beograd in mu odtrgal desno roka

Balkanski vidiki
, Dr. Živko Topalovlč je pravkar izdal brošuro »Za balkanski sporazum«, v kateri se bavi s prvo balkansko konferenco, ki se je vršila lani v Atenah. Njegov spis je za sedaj edina večja študija o teoretični osnovi in praktičnih vidikih balkanske konfederacije, tega novega političnega ideala, ki se začenja pojavljati na jugovzhodu Evrope. Balkansko vprašanje se potemtakem giblje. Nedavna posvetovanja v Solunu so pokazala, da v Atenah izdelani or-ganizatorični aparat deluje.
Danes zakriva še megla fantastično-sti ideal Panbalkana. Toda dr. Topalo-vič je s svojim spisom bistro pokazal, da ovire niso nepremagljive, če se problem postavi dovolj široko in pravilno. Zamisel, ki je prešla že v politično akcijo, čeprav je sedaj še komaj opazno, in neoficielno, ne more propasti. Ideal,
in političnega življenja, je popolnoma nevzdržno, če hoče kdo — kakor n. pr. nemški filozof grof Keyserling — odrekati balkanskim narodom kulturno-tvorne in pozitivne politične sposobnosti. Balkan se začenja izpreminjati. Še nekoliko desetletij mirnega, normalnega razvoja, pa bo balkansko ozračje izčiščeno in morda celo bolj zdravo kakor bo takrat v zapadni Evropi. Ljudstvo čedalje bolj spoznava, kam ga vodijo spletke tujih sil, ki so edine zainteresirane na neslogi balkanskih narodov. Posledice turškega suženjstva ugašajo vedno bolj; tam, kjer so bile še pred stoletjem turške bajte, se zdaj že marsikje dvigajo evropske palače. Promet se modernizira. Celo na kmete prodira nov duh. Mentali-teta ljudi se sicer ne izpreminja tako naglo kakor materialna civilizacija, to-
Vremenske neprilike v Italiji in drugod
Veliki snežni zameti in viharji v Italiji - Katastrofalna zima v Severni Ameriki - Otežkočen promet v Angliji
lil	lx\J	» w	-------UUUU1 imuviiu.iui	. i..*™..-.,—,
ki odpira milijonom ljudi lepše vidike, | da neizpremenljiva nikakor ni; ljudje
bo še nadalje gibal duhove in se pojavljal zdaj v tej, zdaj v oni obliki. V Jugoslaviji utegne biti prvi nadaljnji korak v to smer ustanovitev Balkanskega instituta v Beogradu, ki ga že dalje časa propagira naš ožji rojak dr. Bogu-mil Vošnjak.
Ob tej priliki, ko je dr. Topalovič s svojim spisom opozoril na trajno aktualnost balkanskega problema, naj se dotaknemo v glavnem dveh vprašanj, ki sta s tem v zvezi: evropskega odnosa in našega slovenskega odnosa do Balkana.
Balkan je bil doslej v evropskih očeh zgolj zemljepisni pojem. Smatrali so ga za skrajno zaostali del Evrope, za kotel, v katerem se večno kuha vojna nevarnost, za zverinjak zasovraženih plemen, ki jih ne veže nič drugega kot medsebojna mržnja. »Balkanizacija« je postala pravo strašilo za zapadno Evropo. Nekdaj morda beseda ni bila prazna, vendar smo danes že daleč od tega, da bi ji pripisovali nekdanji pomen. Na Balkanu se res da še čutijo posledice večstoletnega turškega režima, ki je nekatera kulturnotvorna plemena, predvsem srbsko, zalotil sredi procvita njihove srednjeveške kulture in jih zaustavljal cela stoletja v njihovem civilizatoričnem razvoju. Toda kdor pozna razvoj civilizacije in kulturnih idej v Srbiji od Karadjordjeve vstaje do zedinjenja Jugoslovenov, ve, s kakšno vnemo in kakšno kulturno dovzetnostjo so Srbi v svoji kraljevini sprejemali pridobitve zapadne civilizacije in jih izrabljali za zgradbo svoje lastne kulture. Tako so že pred svetovno vojno sijajno pobili avstro-ogrsko oficielno laž, da so Srbi kulturno manjvredno pleme in slabi državni organizatorji.
Danes, ko zapadna Evropa sama tiči v krizi svoje kulture in političnih uredb, ko cele politične skupine (n. pr. fašisti, komunisti) rabijo za dosego svojih ciljev ona ista nasilna sredstva, ki so po njih posegali mnogi balkanski
se izpreminjajo s časi in z novim okoljem, ki prinaša nove potrebe in nove ideale.
Zaradi tega je danes v zapadni Evropi že mnogo manj predsodkov o Balkanu, zlasti odkar ni več na Dunaju oficielne kovačnice za laži o Balkanu in Balkancih. Zapad čuti, da se bodo »do smrti zasovražena« balkanska plemena nekega dne znašla na skupni platformi, in ko se bodo znašla, ne bodo pomagale nobene spletke, s katerimi posamezne sile še danes ovirajo njihov sporazum. Prej ali slej pride do balkanske regionalne konfederacije, ki bo realna etapa k morebitni Panevropi.
Za nas Slovence kot zapadne Jugo-slovene pa je važno to, da danes os, na kateri se vrti naša eksistenca in naša bodočnost, ni položena v Srednjo Evropo, marveč na Balkan. Postali smo najzapadnejša straža političnega Balkana, obod velikega balkanskega kroga. Zato nam balkanski problem ni več poljubno vprašanje mednarodne politike, marveč je v znatni meri problem našega obstoja, ki se nas tiče enako kakor prebivalstva na drugem koncu države, v Južni Srbiji. V srednji Evropi nimamo več trdnega oporišča; kot del jugoslovenskega naroda smo neločljivo priklenjeni njegovemu centru, ki je tudi nekako center Balkana. To je važen preobrat v naši zgodovini, ki se ga po navadi niti ne zavedamo z vsemi konsekvencami, ki jih nujno prinaša. Usodna diagonala, ki je stoletja delila Jugoslovene na dvoje kulturnih področij: zapadno in vzhodno, se počasi brišev V naši kulturi se zapad in vzhod vedno bolj pomikata v sintezo, ki se imenuje: jugoslovenska kultura. Tako postajamo ne samo politično, marveč tudi kulturno del Balkana. Balkan izgublja nekdanjo odbojno lastnost, kakor nam zapad ni več tako mikaven kot je bil nekoč.
Prav zaradi tega mislimo, da bo treba enkrat za vselej uvrstiti med naše najvažnejše probleme problem Balka-
uporniki samo v sili; danes, ko nam za- i na, ki ga moramo spoznavati pravilneje padna Evropa s svojo amerikanizacijo ! in pravičnejše nego smo ga mogli v ne more biti več edini vzor kulturnega preteklosti.
Polemika nemškega vojnega ministra s francoskim vojnim ministrom
Razprava o vojnem proračunu v budžetnem odboru Reichstaga Reorganizacija francoske armade v nemški luči
Berlin, 9. marca s. V proračunskem odboru državnega zbora se je pričela danes razprava o proračunu državne brambe. .
Minister državne brambe Groner je med drugim poudarjal, da ga niti napadi z levice niti z desnice ne morejo spraviti cd smernic, ki jih je vedno zasledoval pri vodstvu državne brambe. Predvsem mora zavrniti napade inozemstva proti Nemčiji. Tako je francoski vojni minister Maginot izjavil, da ne more priznati, da bi imele države, ki so v svetovni vojni napadale, pravico do enakopravnosti. Menil je, da je treba z napadalci mnogo strožje postopati glede na omejitev oborožitve kakor z ostalimi državami Minister je zatrjeval, da je stališče Nemčije, kar se tiče vojne krivde, že pred vsem svetom razčiščeno in in cia je tezo o edini krivdi Nemčije mednarodna zgodovinska znanost že davno ovrgla. Razorožitev Nemčije® so v Versail-lesu utemeljevali s tem. da bo omogočila splošno razorožitev. Nemčija je sedaj raz-
orožena, kakor še ni bila nobena država v zgodovini, ostale države pa so prevzele obveznost, da ji bodo sledile v razorožitvi. Nemčija je vedno pripravljena sodelovati pri kateremkoli načinu razorožitve, ki bi temeljil na enakopravnosti. Ne more pa Nemčija odobravati reorganizacij v francoski armadi, ker te ne le ne zmanjšujejo udarne sile Francije, temveč jo še povečujejo. saj gre v tem primeru za dobro premišljene spremembe v oborožitvi, ki upoštevajo vojne izkušnje in razvoj vojne tehnike.
Po splošni debati je odbor soglasno odo-bril poročilo ministra za državno brambo. Minister Groner je v zaključni besedi še enkrat poudaril, da je državna bramba trdno v njegovih rokah, zaradi česar ni nobenega dvoma, da bo storjena proti vsakomur, bodisi z desnice ali levice dolžnost, ako bi skušai] v pouličnem boju z orožjem pridobiti oblast v svoje roke.
Milan, 9. marca. g. Po vsej Italiji, poseb« no pa v severnih pokrajinah, je nastal v zadnjih dneh katastrofalen vremenski pre« obrat. Povsod je padlo mnogo novega sne« ga. V Dolomitih in okolici Gardskega je« zera leži sneg dva metra visoko. Gorski prelazi so popolnoma zasneženi V Bene» čiji kaže toplomer že več dni do 5 stopinj mraza. Ogromni snežni zameti ogrožajo promet v severnih pokrajinah. Benetke so zaradi novega snega odete v belo odejo, kar daje mestu lagun svojevrsten mikavni videz. Z gorovja Adamella se je utrgalo več plazov, ki so podrli nekaj planinskih koč. Razen tega so povzročili ogromno škodo po gozdovih. Po Krasu divja silna burja. V Florenci je opeka s strehe slu« čajno zadela neko žensko na glavo, ki je par minut pozneje umrla. Nič manj hudi so bili viharji v južni Italiji, posebno v Ta» rentskem zalivu. Tovorni parnik »Impavi* do«, ki je bil na poti iz Cagliarija v Benet» ke z tovorom soli je presenetil v Ta« rentskem zalivu hud snežni vihar. Parnik ie tako poškodovalo, da ga je posadka 12 mož z rešilnimi čolni zaipustila, nakar se je razbil ob obali. Na Krasu, posebno v okolici 5t. Petra, so se pojavila močna kr» dela volkov, ki povzročajo med drobnico mnogo škode.
Newyork, 9. marca, g. V Ameriki so divjala v zadnjih 24 unh silni viharii z velikimi vremenskim n ©prilikami. Gosti snežni viharji so povzročili po raznih dr« žavah, posebno v srednjem zapadu m juž« nem zapadu ogromne žamete kar je po*
vzročilo v železniškem prometu občutne zamude. V Chicagu je divjal snežn; vihar, ki je zahteval 11 človeških žrtev in povzro« čil tudi veliko stvarno škodo Tudi v New« vorku je povzročil vihar znatno škodo. Mestna del Brooklvn so poplavili morski valovi. Na nekaterih cestah je stala voda dva metra visoko in poplavila številne pro» store v kleteh, pri čemer sta utonili tudi dve osebi. Okoli 40 oseb. deloma s težki« mi, delom i z lahkimi poškodbami so mo, rali prepeljati v bolnico Tudi promet s parnik,i je zaradi viharjev na morju močno trpel.
Newyork, 9. marca. d. Snežni viharji in mraz so povzročili v srednjem zahodu in južnem zahodu Zedinjenih držav, v Illinoi-su in Luisiani, posebno v bombažnih nasadih znatno škodo. Zaradi viharjev so prispeli mnogi prekoatlantski parniki v New-york z znatnimi zamudami.
London, 9. marca, V vsej Angini vlada zelo mrzlo vreme. Davi je pričel mletavati sneg. V doverskem prePvu je divjal silen vihar. Že več dni zadržuiejo viharji mprski promet. V izlivu reke Humber se je poto« p l v soboto majhen londonski parnik. Za« radi snežnega viharja je bili rešena akcija zelo crtežkočena. Končno so vendarle rešili posadko 17 mož.
London, 9. marca. A A Skoro po vsej Angliji je zapadel visok sneg Promet ie b'l na več kri jih prekinjen. Posebno hudi so b:li snežni vihaTju' in zameti v Londonu. Promet y Rokarvskem zalivu je bil pre« kinjen.
Misli ob polemiki o Petražickem
Predsednik kongresov evropskih manjšin g. dr. Josip Wllfan nam je poslal naslednje zanimivo pismo.
Spoštovani gospod urednik! Neki moj prijatelj me je opozoril na dopis profesorja dr. Frana Ile&iča ▼ »Jutru« od 6. in na pojasnilo profesorja dr. Bvgena Spektorskega v »Jutru« od 7. L m., kl se tičeta Leona Petražickega, profesorja prej na petrograjekl ln zdaj na varšavski univerzi. »Jutro« od 15. februarja je bilo poročalo, da je prof. Spektorski predaval o »ruskem pravnem filozofu L. L Petražickem, kl je bil profesor na petrograjskd univerzi in živi sedaj v Varšavi.« Prof. Ilešič je hotel to popraviti, češ »Petražlckl je Poljak«, ter je vprašal, »kako to, da je Petražlckl v Ljubljqand postal Rus.« Ob enem je izrazil sigurno pričakovanje, da prof. Spektorski pojasni, »kako je to MLo, da je takšno poročilo prišlo v »Jutro«. Odgovor prof. Spektorskega pojasnjuje stvar, v koliko se njegove osebe tiče, na način, kl mora, kakor se ml vidi, povsem zadovoljiti prof. Ile&iča. Prof. Spektorski pravi, da v svojem predavanju ni mislil na to, da bi Petražickemn pripisal rusko narodnost, in da je onim, kl so ga poslušali podal vee one podatke, ki jih priobčuje prof. Ilešič.
Za neprizadetega motrilea M bila torej stvar »Petražlckl« med prof. Ilešičem in prof. Spektorskim zaključena. Toda zadeva ima tudi neki širši pomen ln je, če se ne motim, v zvezi s predmeti, s katerimi se, seveda brez znanstvene ambicije, pečam tudi jaz in o katerih sem pri praktičnem delu prišel do nekaterih boij ali manj določnih nazorov. Zato Vas, spoštovani gospod urednik, prosim, da ml dovolite priobčiti Vašim čltateljem nekaj svojih misli o onem širšem vprašanju, za katero je stvar »Petražlckl« ilustrativen primer.
Omejivši se popolnoma pravilno, zgolj na vprašanje svoje osebne odgovornosti, prof. Spektorski, ki pač ni sam pisal poročila o svojem predavanju, prav za prav nI odgovoril na vprašanje prof. Ilešiča v tistem obsegu, v katerem ga je prof. Ilešič postavil, ko je pisal, da »prof. Spektorski sigurno pojasni, kako je to, da je takšno poročilo prišlo v »Jutro«. Po lojalnem pojasnilu prof. Spektorskega ostanejo za »takšno« poročilo samot ri razlage: aH je poročevalec napačno razumel prof. Spektorskega, ali je hotel on storiti to, kar ni hotel storiti prof. Spektorski, namreč prikazati Poljaka Pe-
ker to odgovarja resničnemu stanju, tndl mora govoriti o nekem narodno določenem (opredeljenem) duhovnem življenju, ln v kolikor kdo v svojem individualnem duhovnem življenju pripada takšnemu narodnemu krogu, je lahko v tem oziru n. pr. nemški, med tem ko je po narodnosti poljski in po državni pripadnosti ruski. Vprašanje je zmerom, katero pripadnost Imamo v mislih, ko rabimo takšne označbe, kakršne so n. pr ruski, poljski, nemški itd. Jaz sebi ne prisvajam pravice, da razsojam o tem, ali spada Petražlckl po svojem znanstvenem delu, po jeziku svojih publikacij, po njihovem duhu, po njihovi orientaciji, po duhovnih strujah, ki so se v njem stekale ln se Iz njega spet Izlivale, prej v ruski kot v poljski krog. V prvem primeru bi ga prav lahko nazivali ruskega pravnega filozofa, ne da bi mu s tem odrekali poljsko narodnost Dokler naša terminologija ne postane bolj precizna, bomo vedno izpostavljeni takim nesporazumljenjem. Saj govorimo tudi o angleških piscih, medtem ko eden ali drugi izmed njih nI Anglež nego Irec, z druge strani o nemških, ki niso pripadniki Nemčije nego Avstrije ali celo Švice. V nekaterih primerih, zlasti v nemščini, se morejo nesporazumljenja preprečiti s tem, da se za označbo državne pripadnosti rabi drugačen izraz kakor za analogno narodno pripadnost Tako pravijo baltiški Nemci o sebi, da so estlSndiische, letlandische, ne estische, letische Deutsche; analogno se Nemci na Ogrskem imenujejo ungarlandi-sche Deutsche V slovenščini bi se morda moglo Izpeljati enako razlikovanje v primeru, ki nas posebno zanima, med nazivom italijanski ln laški, če bi prvega pridržali izključno za državno, drugega izključno za narodno pripadnost Kako naj bi se na poseben način označevala taka ne duhovna in ne državna, nego neke tretze vrste pripadnost, kakršna je podana v primeru prot Petražickega, pa zares ne vem. Ni dvoma, da leži v tem neka nevarnost ne samo ne-aporazumljenjJ nego tudi zlorab, posebno na škodo malih narodov, katerih narodnost se sicer priznava, a avtonomija njihovega duhovnega življenja oporeka.
Blagovolite, gospod urednik, »prejeti zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.
Dr. Josip VVilfan.
Obsojen ubijalec zagrebškega detektiva
Sodni epilog k novoletni rodbinski tragediji v Zagrebu, katere žrtev je
postal detektiv Štefek
Zagreb, 9. marca. n. Danes popoldne ob 5. je bila objavljena sodba žoper 271etne« ga trgovskega pomočnika Radomira Iliča, ki je na praznik Novega leta s sekiro usmrtil v Zagrebu detektiva Josipa Štefka v stanovanju svoje žer,e. Hič je na glav* ni razpravi priznal, ca je kriv, obžaloval pa je svoje dejanje ter se zagovarjal, da ga je storil v silobranu in v silnem raz« b urjenju. Hič ni dobro živel s svojo ženo. Svoječasno je bil obsojen zaradi prevare ter je odsedel svojo kazen v kaznilnici. Od tam se je vrnil v Zagreb k svoji ženi, potem pa šel iskat dela na Sušak. Tam« kaj je ostal pol leta kot pristaniški dela« vec, na novega leta ob 7. zjutraj pa se je vrnil v Zagreb. Ko je prišel do svojega stanovanja, je potrkal na okno. Oglasilo se mu je neko dekle ter mu dejalo, naj nikar ne hodi v stanovanje, ker je notri neki moški. Ilič je šel v bife ter pil tam« kaj žganje. Ob 10. se je odločil, da gre na vsak način pogledat na dom. Na stanova« nju je res našel ženo, njeno mater in še neko drugo dekle v družbi neznanega mo« skega, o katerem je doznal kmalu na to, da je detektiv Stefek. Vsi skupaj so se nekaj čas mirno razgovarjali ter poslali še skupno po liter vina. Tudi Štefek je bil vinjen. Ko je ob pol 3. pomoldne hotel Štefek zapustiti stanovanje Dičevo sns j e z
Hidem nekaj »porekel. Detektiv je pričel kričati nad Iličem, češ kaj tšče v Zagrebu, od koder naj se takoj zgubi, ker ga bo dal sicer izgnati. Iliča je to razburilo ter je pričel štefku odgovarjati, češ kaj on išče v njegovem stanovanju, iz katerega ga ima Ilič pravico izgnati. V tem prepiru je Hič opazil, kako sega Štefek z roko v zadnji hlačni žep. Mislil je, da ga bo na« padel z revolverjem in je zato pograbil v bližini ležečo sekiro ter udaril Štefka šti« rikrat po glavi.
Kakor znano, je Štefek umrl v bolnici, ne da bi se bil zavedel. Ker so se odipo« vedale pričevanju vse tri ženske, ki so bi« le edine neposredne priče krvavega do» godka, je bilo težko ugotoviti, kako se je tragedija točno odigrala. Sodišče je spo« znalo Iliča za krivega v smislu obtožbe ter ga obsodilo na 18 let robije. Ilič se je pri« tožil zoper previsoko odmero kazni.
Samomor grškega generala
Atene, 9. marca AA. Danes si Je končal življenje brigadni general Stiruli, eden izmed prvih grških oficirjev, ki se je pridružil republikanskemu pokretu. General Stiruli je bil v zadnjem času zelo nevra-steničen. Njegov brat. divizifski general Stiruli. je igral precejšnjo ulogo v dobi Pangalosa.
Pomorski sporazum med Turčijo in Sovjetsko unijo
Carigrad, 9. marca. AA. Turški zu-
______________„______________nanji minister in ruski poslanik v Ango-
tražlckega za Rusa, ali pa je Petražickega I " sta podpisala zapisnik O omejitvi po-
•_______« ____«____ ________ai«___* __	I mnreil/anro nk^r/kvAtM*.:«« *T*___• o
Nameravani vagonski davek črtan
Beograd, 9. marca. AA. Na osnovi poročila gospodarskih organizacij ie finančni minister ukinil takse dravske banovine za nakladanje in razkladanje vagonov. Naknadno je dravski banovini dovolj'eno povišanje takse za električni tok.
Poplave Save
Brod na Savi. 9. marca. n. Sava je neni« doma pričela ponovno naraščati. Danes ie dosegla 6.92 m nad normalo. Pri Rači se je razlila ter preplavila velike komplekse zemljišč, docela pa je zalila vas Poloj pri Bosanskem Brodu. Iz vseh strani prihaja« jo poročila, da naraščajo tudi druee reke zlasti Vrbas, Una in Ukrina Nad Slavonskim Brodom so se pojavili galebi v ve'i« ki množini. Ker so te ptice izredno redki gostje teh krajev, trdijo brodarji, da bodo prišle letos še hude vode ter da bo napra« vila poplava še mnogo škode.
Iz državne službe
Beograd, 9. marca p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katerim je napredoval v 1/7 dr. Bog. Dragaš, višji pristav v šoli za bolniške strežnice v Ljubljani. Z ukazom ministrstva za trgovino in industrijo je napredoval za profesorja 1/7 na državni srednji t^hnifrni šoli Roman GregeL
Imenoval ruskega pravnega filozofa v dro gem pomenu, kakor je to razumel prof. Ilešič. Meni se zdi, da Je treba dve razlagi odkloniti. Poročilo v »Jutru« z dne 15. februarja o predavanju prot Spektorskega je očividno pisano po nekom, ki je to predavanje prav pozorno poslušal in dobro razumel Izključeno je, da bi poročevalec ne bil pravilno lz tega predavanja razumel prav samo onih podatkov o osebi Petražickega, kl Jih je prot Spektorski priobčil svojim slušalcem ln z druge strani, prot Ilešič čitateljem »Jutra«. Prav tako se mi vidi malo verjetno, da bi bil hotel poročevalec »Jutra« biti bolj ruski kakor Rus Spektorski ter namenoma pretvoril Petražickega te Poljaka v Rusa.
Ostane torej tretja razlaga, da je pravni filozof Petražlcki za poročevalca bil ruski ▼ drugem pomenu, kakor misM prof. Ilešič. S tem nikakor nočem reči, da bi stvar v poročilu, za katero gre, ne mogel zapeljati v zmoto nepoučenega čitatelja. če berem o nekem ruskem pravnem filozofu Petražickem, da je bil profesor na petrograjskl univerzi in da živi sedaj v Varšavi, a ne vem prav nič o njem, bom lahko domneval da je on Rus, ne vprašaje se dalje, nl-11 Petražlckl prej poljsko kot rusko ime in ne kaže M sedanje bivališče njegovega nosilca, da je prej poljske kot ruske narodnosti. Poročila v novinah se pa ne pišejo vsa brez Izjeme za povprečnega nepoučenega čitatelja. Nekatera so vendar namenjena ožjemu krogu ln prihajajo tudi iz takega ožjega kroga ter se morejo priznati za do-vol razločno nisana, če ne povzročajo ne-sporazumljenj mri onimi, ki Jim tvarlna ni traja. Za taike je te 31, ne Bamo v konkretnem primeru Petražickega, nego vobče, drugo, označevati nekoga za ruskega pravnega filozofa, in drugo, trditi o njem, da je rnske narodnosti.
Problemi, a katerimi se bližje pečam, so me prisilili razlikovati predvsem narodno In državno pripadnost. Ker so nekateri narodi dobili line od države ali dežele, v kateri živijo, a drugI narodi so spet dali taki državi ali deželi svoje Ime, se dogaja, da se z Istim Imenom označuje kolikor državna toliko tudi narodna pripadnost Primer Petražicki pa kaže še neko tretjo, čeprav botf redko možnost V kolikor ae more ia,
morskega oboroževanja Turčije in Sovjetske unije v Ornem morju. Zapisnik določa, da ne bo nobena teh držav naročila ali pa sama zgradila v ladjedelnici vojne enote, ki bi bila namenjena očvrstitvi vojne mornarice v Črnem morju ali sosednjih morjih, ne da bi 6 mesecev prej obvestila o tem drugo državo.
Obsodba v procesu proti menjševikom
Moskva, 9. marca. s. Sodišče v Moskvi je v procesu proti menjševikom po 25ur» nem posvetovanju obsodilo glavne obto« žence Gromana, Šera, Sukanova, Ginsbur« ga, Jakuboviča, Petunina rn Findjenatav« skega na lOletni zaipor, ostalih sedem ob« tožencev pa na zapor od 5 do 8 let.
Madžarsko-itaHjanski pose ti
BudimpeSta, 9. marca. p. Podpredsednik italijanskega parlamenta Emilie Bodrero je dospel v Budimpešto, kjer ga je na kolo« dvoru sprejel prosvetni minister Klebels* berg. Listi ga slave kot navdušenega po« bornika italijan®ko*madžarskega prijatelj« stva.
Sušak, 9. marca. n. 2e nekaj dni se mu« di v Opatiji bivši madžarski minister za trgovino baron Sztereny, znan pobornik madžarsko«itaIijanskega prijateljstva. Vče« raj ie posetil razne znamenitejše osebnosti na Reki.
Izgredi pri protikomunističnem procesu v Kasslu
Berlin, 9. marca AA. Pri razpravi proti 97 komunistom, obtoženih, da so kršili red in mir, je prišlo v Kasslu do nemirov. Komunisti so razbili ne*i narodno socialistični shod. Davi so odšli obtoženci s številnimi pričami, ki so nosile rdeče trakove na rokavu, v spremstvu tisočev pristašev na sodišče. Ker je policija hotela preprečiti sprevod, so se priče odrekle pričevanju, nakar 1e sodnik od godil razpravo na prihodnji dan.
Zbor učitelistva v krškem okraju
Učitelji krškega okraja ao ^Kjruvrfj v
soboto 7. t. m. v osnovni šoli ▼ Krškem ob res številni udeležbi organiziranega članstva. Otvoril je zb&r predsednik go« spod Vanič Janko m podal nafto besedo znanemu veščaku g. Lovrenčičn u Mam* bora, kd je predaval o sodiobni šolska to« lovadbi, katere smoter je, izogniti ae docela okostenelim metod um, kd niso v skladu z današnjo dobo. Predavatelj je nato še z učenci praktično izvedel zanimive telesno vaje v smslu modernih načeL Sledilo je prav zanimivo predavanje ka/petana fregate v pokoju g. Vladimira Pftiferja o pod* mornicah.
Za tem so se obravnavale razne stanov«
ske zadeve. Prezrla se tudi ni spmecuca UJU, ppverjeniištva Ljubljana, a katero se je učiteljstvo soglasno strinjalo in jo v polnem obsegu potrdilo. Kritika nekaterit zastopnikov banskega sveta ob priliki zasedanja je izzvala tudi ostro resolucijo, ki jo je učiteljstvo sprejelo v svpjo obrambo. Župniku g. Pafliku, bansikemu svetniku, ki je v javnosti tako možato nastopal v ob ram« bo učiteljstva, pa se je sklenila poslati pismena zahvala. H koncu se je pri poro, čalo vsemu učiteljstvu, da se 19. t m z deco udeleži maše, ko se bodo brale molitve za primorske Slovence, kar so navzoči top« lo pozdravili.
Celjski učiteljski zbor
V soboto je zborovalo učateljstvp celjskega okraja ▼ mestni narodna šoli. Ob 8. se je vršil sestanek učiteljstva kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, kjer 6e je ugotovilo, v koliko, kje in kako bo treba tp važno šolstvo še dvigniti in razširiti. Ob 9. je predsednik upravitelj g. Gosak s Te« barja otvoril društveno zborovanje ter po« leg gostov pozdravil nad vse iepo udeležbo 152 učiteljev in učiteljic, kar znači 88 odst. učiteljstva v okraju.
Zaradi obolelosti pisatelja g. Fr. S. Fmi* garja je bilo njegovo predavanje o slov en« skem kmetu preloženo v majndk in je to« krat predaval umetnostni zgodovinar go« spod Marjan Marolt o umetnostnih spo« menikih mesta Celja. Uvodoma je razpravljal o bistvu umetnosti in o delih sta* re umetnosti na Slovenskem ter je dpka« zoval, kaiko že izza globokega srednjega veka tu nismo zaostajali za ostalim kul« turnim svetom. Podrobno je obravnaval nastanek, stil, kipe, slike in okraske celj« skih cerkva, grofijo z znamenitim stio« pom ter ostale javne umetnine ▼ Celju. Navedel je tudi rezultate lastnih raizisko« vanj v Marijini cerkvi, katerih nadaljevanje obeta najdbo grobnice celjskih grofov. Zelo koristno predavanje je nudilo pogled v vrsto važnih umetnostnih in deloma no« vih odkritij ter je bilo tudi v zvezi z na* rodnp zgodovino. G. predavatelj je žel obi« lo tople zahvale.
Statistika o izvenšolskesn dehi učitelj« stva v okraju, ki je biLa predložena na pristojna mesta, priča o požrtvovalnem udejstvovanju stanu v narodu. Ta aktiv« nost naj se ponekod še poveča, a naj ne bo nikdar v škod,o glavnemu učiteljevemu de« lu v šoli. V debata se je priporočalo na« daljnje snovanje javnih ljudskih knjižnic, katerih usipeh naj pripravljajo že šolske mladinske knjižnice. Podporo prosvetnemu delu in njegovo evidenco v oJcraru na>j vo» di poseben odsek v pdboru z gdč. Zupan« čičevo in g. Pogačnikom. Sledila je razpra« va o izgledih izboljšanja položaja u<rteljs stva. Ob navodilih nadzornika g. Pestev« ška so se rešila nekatera šolska^upravna vprašanja. Polna 8 letna šolska obveznost tudB preko 14 let starosti pbsega le letni« ke, ki so vstopili v narodno šolo po uve* 1 javi jen ju zakona o narodnih šolah. Sledilo je poročilo o 3 okrajnih učiteljskih kniižnj« cah, kd se bpdo mogle s prejeto podporo preustrojdti ki izpopolniti. Pojasnjeval se je uspešen način navajania šolske mlad;ne k štednji potom šolskih hranilnic — čebe* lic. V debati se je pokazalo, da je učitelj« stvo ponekod že skoro leto dni brez sta« narine. Društvo bo v tej zadevi primerno ukreni Ip.
Vremenska napoved
ZagrebSka vremenska napoved ca danes:
Oblačno z malim razvedrivanjem, temperature zmerne, vreme še nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerska depresija, ki se še zadržuje v področju južne Evrope in ki je povzročila zelo slabo vreme z raznimi padavinami, je v poslednjih 24 urah nekaj oslabela ter se je zato pritisk nekaj povišaL Iz področja severne Evrope, kier leži razprostrt anticiklon, se je le-ta' razširil nekoliko proti jugu. Pritisk je ▼ splošnem narasel za 2 do 5 mm, največ v centralnih in vzhodnih krajih. Temperature so večinoma padle za 1 do 4 stopnje.
Dunajska vremenska napoved ea torek: Pretežno oblačno, mestoma lahke padavin^ Nekoliko toplejše vetu*
Naši Kraji in ljudje
Po pevskem praznika
Ljubljana, 9. marca.
V	nedeljo so je vršil v prostorih Glas* bene Matice ob 10. prvi redni letni občni zbor Hubadove župe, ob 15. pa veliki kon* cert v dvorana hotela »Uniona«, kjer je nastopilo 13 v Huibadovi ž upi včlanjenih zborov, o čemer je obširno poročalo že po« nedeljkovo »Jutro«. Zaradi točnosti navaja* mo, da je bilo na občnem zboru po svojih odposlancih zastopamo 21 od 26 včlanjenih društev, kar močno priča, da je z novim imenom dobila naša osrednja pevska orga* nizacija tudi mnogo novega življenja in za* nimanja.
Pogrešali smo pevcev iz Gorenjske (ako
izvzamemo »Domžale«), ki smo jih bili va* jeni dosedaj srečava ti na vseh skupščinah in skupnih koncertih Kje pa je tudi Do* lenjska in Notranjska? AH v Novem me* stu in drugih krajih nič ne pojo? Upamo, da bomo še letos zbore, ki na nedeljskem koncertu niso mogli nastopiti, slišali na koncertu, ki se nam obeta na pomlad. K impozantnemu številu 700 pevcev, ki so na* stopili v nedeljo, naj se pridruži še drugih 700 že organiziranih pevcev, pridruži naj se k skupni pevski organizaciji tudi naša metropola na severu, Maribor, ali pa naj tam u-sitanove za ozemlje bivše mariborske oblasti predvideno pevsko župo »Bratov Jpavcev«.
Odbor je bil soglasno izvoljen lanski, le namestnik pevovodje je g. Vinko Rupnik. Poleg že omenjenih brzojavk Nj. Vel. kra* lju, prosv. min. in Savezni upravi, je bila poslana z zborovanja brzojavka tudi mini* istrskemu predsedniku P Živkovicu.
Ob priliki jubileja Glasbene Matice ljubljanske se obetajo velike pevske prireditve {pevska razstava, skupščina Jugoslovenske pevske zveze in Vsesiovanske pevske zve* ze, pevski festivali itd.). Do takrat naj se poglobi delovanje pevskih društev v lastnih delokrogih, naj se do potankosti urede raz* .mere v osrednjih pevskih organizacijah, da bo mogoče izpeljati velike načrte in da bomo Slovenci tudi s petjem drugim vzor. Za nedeljsko delo m užitek pa vsej naši jpevski armadi iskrena hvala!
Bojan Smerkolj f
Ljubljana, 9. marca
V	bolnici je umri v nedeljo Bojan Smerkolj, član ljubljanske drame, inspicijent in igralec. Te kratke vrstice mnogo premalo povedo o tragediji tega našega priljubljenega kolege, resnega igralca in vestnega Člana. Premalo povedo o tragediji mladega družinskega očeta, ki zapušča žalujočo že-lao in troje otročičkov.
Zakaj baš v teh časih se odigrava v na-iši največji bližini toliko tihih žaloiger, da jih komaj opazimo. Tiho in brezbesedno počasno umiranje v tisti naši slovenski odpovedi in opojni nadi na boljšo bodočnost ... Dolga leta se je naš kolega boril z zavratno boleznijo, s tuberkulozo. Nikdar ni obupaval, vedno je trdno upal na popolno ozdravljenje. Lani se je res zelo okrepil na Vršiču in se je vrnil v gledališče ves prerojen. Na žalost je bilo izboljšanje samo začasno. Pred dobrim tednom je navalila bolezen še z večjo silo. Moral je v bolnico in v nedeljo je podlegel neizprosni morilki.
Taka je tragedija življenja tn smrti na-žega kolege Bojana Smerkolja, Po vojni, skoro naravnost z italijanske fronte, je prišel v ljubljansko dramo, ki jo je ljubil
zvestobo in s prepričanjem do smrti. Igral je nebroj malih in malo vidnih ulog. Vendar pa je bila njegova glavna, čeprav ne-opažena uloga mnogo večja od marsikatere pohvaljene uloge: bil je 12 let vzoren inspicijent našega gledališča. Inspiciral je 3iad 4000 predstav.
Zadnja njegova uloga je bila pek Bav-dek v »Treh vaških svetnikih«. Kdor ga je videl, ga ne bo tako hitro pozabil Z najmanjšimi sredstvi, ki pa so bila umetniško skoz in skoz kvalificirana in veljavna, je ei svojim suhim humorjem vzbujal toliko neprisiljenega smeha, da ga je občinstvo komaj čakalo, da se spet pojavi. Njegov stavek v prvem dejanju: »Pa so vsi s Potoka?« in njegov nastop v tretjem dejanju pa bosta ostala tudi njegovim kolegom trajno v spomin.
Prav v tej ulogi je praznoval tudi jubi-lejček: ravno na dan premiere te igre je poteklo 12 let njegovega angažmana. Kako je bil na to prav po svoje skromno ponosen in stanovsko vesel! In ml smo bili z njim vred ponosni, zakaj naš pokojni je Fpadal med one kolege, ki smo ga vsi lju-bili. In spoštovali; spoštovali zaradi nje-
gove tihe vdanosti. Zaradi njegove brez-
besedne tragedije.
Njegov cerkovnik v Cankarjevem »Pohujšanju« spada gotovo med najboljše slovenske tipe, kar jih je ustvaril kak sodoben naš igralec. Na turneji ljubljanske drame ga je igral s takim uspehom, da so ga povsod posebej opazili in omenili. Lahko trdim, da so prav to njegovo figuro od vseh Cankarjevih oseb povsod prvo razumeli in se ji najbolj presrčno smejali.
Kako zvest je bil turneji do konca! Izmučen in bolan je hitel urejevat oder takoj, kamorkoli smo prišli. Bili so kraji, kjer smo igrali na deskah, ki so bile položene na sodčke. Pravi Striže ji! Tu si nam ti, dragi Smerkolj, sam že v senci blede smrti, nudil vzgled zvestega oderskega delavca. Hvala ti, hvala!
Njegovo zadnje delo je bila režija »Divjega lovca« pri ljubljanskih gasilcih. Bil je tako ponosen na svoje gasilce-igralce, da je vedno govoril o njih. Nekaj dni pred uprizoritvijo nam je prišel ves srečno razburjen povedat: »Pomislite, na predstavo pride Finžgar!« KaKo je bil srečen! Niti v groznih črnih nočeh v bolnici ni zapustil teatra. V brezupnem boju s smrtjo je v bolnih sanjah klical v nemo mrzlo noč: »Zastor« — »Zvonec« — »Začnimo« — »Za-stor dol!«
Zdaj je prišel nebeški inspicijent po te, dragi Smerkolj, zadnji zvonec bo zapel, zadnjikrat bo padel zastor. Z- >gom, prijatelj!	Fr. Lipah.
Gospe Anki Womerjevi v spomin
Maribor, 9. marca
Bilo je 27. julija lanskega leta, ko si se peljala ob strani svojega moža mimo lepih spodnještarskib vasi, skozi zelene poletne pokrajine — rekla bi rajši — ko si se peljala, draga ml prijateljica, skozi »poletje svojega življenja«,
V idiličnem Šmarju pri Jelšah si stala prvikrat mlada, 18-letna učiteljica za katedrom — še si hrepenela domov k svoji materi, še stoji ona hiša v št Vidu ob Grobelnem, kjer si stanovala, ko si tu našlo svoje drugo mesto. Namestu stare šole je nastala nova, poleg pa še stoji ista cerkev, enako ozka in popravila potrebna ko takrat. In nesla te je pot dalje, tja v tiho Gotovlje pri Celju. Vedno še isto šolsko poslopje, iste šolske sobe in klopi, in vendai vse tako pusto, tako drugače — onega lepega dehtečega vrta ni več pred šolo kakor takrat in njih vrtnar, njih vzgojitelj, kje je? Kje si dragi nadučitelj Bri-nar, ki si vodil to mlado učiteljico Ankico Kalškovo z dobrim nasvetom na ono višino zmožnosti da se lahko reče, da je bila najboljša, najvzornejša slovenska učiteljica. Hrepenenje mladega srca Te je vleklo odtod v drugi kraj, v drugo življenje. Konjice! Rojstne hiše Tv »je ni več — spotoma si šla v cerkve. Lep glas župnikov je ravno zapel blagoslov »tantum ergo«, še enkrat Te je blagoslavljala rojstna fara. Rosno Je bilo Tvoje oko.
»Pred tem oltarjem sem stala včeraj pred šestnajstimi leti« si šepetala hi po isti cesti kakor pred šestnajstimi leti, si se vozila naprej. Samo za hip Te je pozdravila še enkrat čadramska cerkev izpod zelenih logov. Tu si pela prvorojenki uspavanke — pa le en teden si se veselila svoje sreče, mož je moral v vojno, tu v ča-dramu si zibkala svojega sinčka, vojne še ni bilo konec. Poučevala si, vzgajala otroke, skrbela za moža in še našla tolažbe in dober nasvet za druge, bolj nesrečne, bolj obupane. Odtod si šla prvikrat trnjevo pot v nemški Gradec izprosit dopust za moža. Pa šele po končani vojni si mogla najti ono, tako dolgo zaželjeno srečo. Gori visoko nad Dravo v ponemčeni Muti si našla to, po čemer si tako dolgo hrepenela. Tu si pokazala svojo učiteljsko spretnost v polni meri, tu si vzgojila, še enkrat mati, svoje tri ljubljene otročičke. In vendar le prehitro so minula leta. Dobri vzgoji svojih otrok si žrtvovala svojo šolsko srečo. Pustila si svoj tako ljubljeni poklic, preselila si se z družino v Maribor. Zadnja postaja Tvojega pisanega življenja! Komaj si si po dolgem iskanju uredila zaže-ljeni kotiček, Te je že zagrabila zavratna bolezen, še enkrat si šla trnjevo pot v Gradec, — prepozno.
Ob Tvojem grobu stoji Tvoj mož in gleda z obupom pred se. Preplašeni plakajo tu Tvoji trije otroci. Kaj so izgubili v Tebi, bodo izvedeli šele takrat ko jih bo prvikrat sprejel lažnivi, prevarljivi svet. — Ob Tvojem grobu plakajo vsi nekdanji učenci in učenke, vsi prijatelji in prijate-
ljice^ In zadnji Tvoj učenec, Tvoj mali Pa-velček Ti trosi v temni, zgodnji grob z rosnimi očmi prvo pomladansko cvetje.
Dr. Mila StrmSkova.
Jubflej priljubljenega zdravnika
St. Jorlj ob juž. železnici, 9. marca.
V ožjem krogu svoje rodbine v St Juriju ob južni želenzica bo praznoval v torek 10. t m. 60 letnico svojega življenja pri* ljubljeni in požrtvovalni zdravnik g. dT. Vladimir Mogilndcki, po rodu Ukrajinec, bi ga je svetovna vojna oziko zvezala c življenjem našega ljudstva, med katerim je ostal tudi po svetovni vihri.
Dr. VladimiT Mogilndcki je bil do l«ta 1914. odličen narodni delavec m dobrotnik ukrajinskega, ljudstva v Bučaču v tedanji avstrijski Galiciji blizu ruske meje. Ka* kor n:šim rojakom v Dalmaciji in Istri ta* ko tudi Ukrajincem v Galiciji avstrijska vlada nd privoščila omike in je zanemar* jala vzgojo mladine. Dr. Mogilndcki je v svojem domačem kraju zgradil na lastne stroške konvikt, v katerem so vzgajali revno ukrajinsko deco. Teden dnd pred napovedjp vojne so dr. Mogilmckega po* vabili pod pretvezo, da bo o neki zadevi zaslišan, na policijo in ga s soprogo in naj« starejšim sinom Vladimirom poleg mnogih drugih Ukrajincev poslali kot rusofila v internacijo v Thalerhof pri Gradcu Hišo in gpspodaTstvo dr Mojilniokega pa je podivjana drhal medtem zažgala in uničila. Ko je jesena leta 1915. umwra!o v Thaler« hofu dnevno po 30 internirancev za raalič* nimi boleznimi, je bil dr. Mogilnickd, če* prav sam interniranec, edini, kn je lajšal gorje zapuščenim slovanskim pregnancem Uradni zdravniki so prihajali med interni« ranče le z bičem v roki Tedanji proshik polkovnik Stadler je javno zagrozil, da ne pride iz taborišča internirancev nihče več živ.
Ko je bila pamtoda leta 1917. izdana am* nestija, je bil dT. Mogilnickd izpuščen iz thalerhofskega taborišča, a prepovedano mu je bilo, nastaniti se ▼ GaJioiji ali na Češkem. Zato sa je »zbral južno Štajersko, samo da ne bi živel med Madžari ali Nem« cd. Javil je to svojo odločitev oblastvu, ki ga je poslalo kot zdravnika v taborišče žd* dov v Blagovni pri St. Juriju ob južni že* leznicd. Isto pomlad sta bila izpuščena iz internacije tudi soproga in najstarejši sin dr. Mogilmckega Vsi so »e tako nastanili v Blagovni. V svojem rodnem kraju je še imela rodbina dva sina in hčerko v naj« nežnejši mladosti, ki jih nd smela obiskati. Sin Roman je umri, sin Leon je prišel po maturi leta 1921. od sorodnikov k staršem v Št. Jurij, nakar Je študiral medicino in je danes zdravnik v Higienskem zavodu v Ljubljani. Še prej je prišla k staršem hčerka, ki Študira sedaj na ljubljanekiuni* verzi medicina Najstarejši sin je kenrik v Zagrebu.
Ko je bflo raopuščeoo ž9dovdo» tabori«
šče na Blagovni, se je hotel dr. Mogilnicki vrniti v domovino. T« njegov namen se je razširil med ljudstvom šentjurske okpKce in nekega dne se )e oglasilo pri nfcrajrin. stkem zdravniku odposlanstvo domačinov in mu razodelo Iskreno željo, naj ostane med Slovenci. Dr. Mogilna-ckj je prošnji ustregel 4n ostal zasebni edcastrik t St Juriju.
PriljiAljenerau jabflanta bodi nddanje* ndh še mnogo let!
Nova blaznica v Savinjski dolini
Žalec, 9. marca.
Adaptacija graščine Fumberga, ki jo pare* urejajo za banovinsko blaznico, naglo na* preduje in bo v kratkem zaključena. Delo ni bilo lahko. Od oktobra lani dalje je bilo dnevno uslužbenih do 120 delavcev tvrdke »SIograd«, fci je popolnoma preuredila dvo* rane in okolje. Posebno modemi so prosto« ri uprave, kuhinja in umivalnica za posodo. Seveda je tudi že izvršena instalacija elek* trike. Hodniki so prostorni in zračni.
Z novo blaznico bo Studenec znatno no« bremen j en. V Pluroberku bo prostora za preko 200 bolnikov, a že v nekaj dneh jih nameravajo v provizorično urejenih sobah nastaniti okrog 100 Stroški prezidave izna« šajo okrog 2 milijona dinarjev, kar za tako delo niti ni mnogo. V načrtu pa so še neka* tera potrebna stanovanjska poslopja in in* fekcijski paviljon.
Z našimi učiteljskimi pevci v prestolnici
V Beogradu, 5. marca.
V sredo zjutraj točno ob pol devetih nas jie hlapon zapeljal na peron beograjskega kolodvora. Ni še vlak obstal, ko smo za-čuli sviranje godbe, kar je vsekakor veljalo našemu prihodu. Dasi trudni in neprespani, nas je to koj navdahnilo z zavestjo, ponosom in veseljem, to prav šele tedaj, ko smo izstopili in nas je obsula s pozdravi šolska mladina z učitelji in polno drugega občinstva, med katerim je bilo seveda največ Slovencev. Radostno pozdravljanje med sorodniki, prijatelji ln znanci, seveda tudi ganljivo, ni hotelo prenehati tako, da smo se le s težavo prerili skozi gosti, drenjajoči špalir pred kolodvorsko postajo. Komaj smo oddali kovčege, nas je že obsula armada reporterjev, ki so skozi leče svojih fotografov koketirali predvsem z našimi brhkimi pevkami, ki so pa tudi razumele položaj in so se držale na moč prijazno, nekako tako, kakor če bi zadele glavni dobitek. Naj ne pozabim omeniti, da so nas na peronu pričakali tudi zastopniki vseh tukajšnjih pevskih društev, zastopniki prosvetnega ministrstva, beograjske občine itd., ki so vsi z lepimi besedami pozdravili naš prihod. Ne rečem preveč, ako povem, da je bil ta prvi vtis, ki so ga pevci dobili pri sprejemu na moč presrčen in tudi odločilen za naše razpoloženje v obeh dneh bivanja v prestolnici. Tovariš Vouk je za naše bivanje že prejšnji dan vse potrebno ukrenil, židane volje smo jo kar peš mahnili proti dijaškemu domu UJU. Večina nas je bila prvič v Beogradu, zato nam je bilo vse novo in zanimivo. Mesto tipičnega predvojnega Beograda z vijugastimi in razdrapanimi uli-
cami smo našli moderno mesto s širokimi avenijami, mogočnimi palačami in veliko-mestnim prometom, ki prav nič ne zaostaja za onim srednjeevropskih mest
Ljubeznivo nas je v domu sprejel upravnik. Takoj smo »zavzeli« snažne postelje in par ur spanja nas je pošteno okrepčalo. Kar se je še ta dan dogodilo: kosili smo v učiteljskem domu v bližini našega stanovanja, potem smo si par ur ogledovali mesto. Ob štirih je bila v ogromni univerzitetni dvorani akademija za šolarje. Največja beograjska dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička, še več, otroci so stali med okenskimi podboji in se drenjali tesno okoli pevcev. Nepopisno je bilo navdušenje teh malčkov. Poskočne vi-že mladinskega programa so jih razigrale, da so veselo poskakovali s s- j jih sedežev. Pa so zahtevali še in še. Ko pa je bilo konec petja, so navalili na pevce, jim segali v roke in Jih objemali. Tolike otroške pre-srčnosti pa pevke niso pričakovale: solznih oči so hitele ven, ven ...
Prihodnje jutro je bila v gledališču skušnja za večerni koncert. Po skušnji smo si v skupinah ogledali zanimivosti mesta. S Kalemegdana smo opazovali Zemun in kraje, od koder je med vojno bruhal avstrijski rabelj svoj nemočni bes in ogenj. Drugi so se z ladjo peljali v Zemun in Pančevo, ali šli na Avalo, Dedinje itd. K predsedniku vlade pa je šla deputacija, da se mu v imenu zbora pokloni in ga povabi na koncert. Našega agilnega predsednika Supančiča, ki je zaradi bolezni moral ostati doma, je nadomeščal tov. Vouk, poleg pa sta šla pevovodja Kumar in prof. Adamič. Vodil jih Je podpredsed. UJU g. Cvejevič. Točno ob pol desetih je deputacijo sprejel predsednik ministrskega sveta general SSivkovič. Podpredsednik Cvejevič je izrazil vdanost vsega jugoslovanskega učitelj-
stva kralju ln njegovemu prvemu sodelavcu, izjavljajoč, da bo učiteljstvo stalo vedno v prvih vrstah pobornikov idej kraljevega manifesta. Namestnik predsednika zbora Vouk se je poklonil v imenu pevcev in prosil g. preds., da bi blagovolil po-setiti njihov koncert Nato pa je g. predsednik želel, da bi ga zborovodja prof. Kumar podrobno informiral o historijatu pevskega društva. Prof. Kumar je v svojem pojasnilu omenil, da je bil zbor osnovan 1921 po zgledu čeških in moravskih učiteljev v Trsrtu. Prirejali so koncerte po Istri tn Goriškem, pa tudi v Bologni in Benečiji.
V nepopisnih razmerah so s požrtvovalnim delom in nesebičnim nacionalnim idealizmom prežeti priborili sebi in slovenski pesmi največji ugled in to v času, ko je bilo vsako narodnostno in politično udej-stvovanje nemogoče in je bil zbor tamkajšnjim Slovencem edina pljuča, ki so mu dajala zraka, ko ga je dušila najhujša bolest. Po razpustu zbora slov. učiteljstva ▼ zasedenem ozemlju je pevovodja z drugimi tovariši in društvom učiteljev glasbe ustanovil pevski zbor UJU v Ljubljani, v katerega so vstopili tudi vsi člani prvotnega zbora, ki so bili pregnani iz svoje demovi-ne, tako da je le teh preko 20 v sedanjem zboru. Velik uspeh njihovega dela je bila lanskoletna turneja po češkoslovaški o priliki prezidentove 80 letnice, plodovi njihovega truda se pa še prav posebno kažejo na programih podeželskih pevskih društev, ki jih večina vodijo učitelji - dani našega zbora. Zbor pa vrši še druge važne naloge. Doma in v tujini izvaja izvirne rokopisne skladbe jugoslovenskih avtorjev in je v veliki meri njegova zasluga za spoznavanje novejše in'moderne jugoslovenske vokalne glasbe. Prof. Kumar je prikazal g. predsedniku vlade vse težkoče, ki Jih imajo Člani
AE so res ženske krive gospodarske krize
kakor pravi beograjski katoliški profesor teologije
Beograd, 9. marca.
Katoliški profesor teologije, frančiškan« ski pater g. Peter Vlašič je v nedeljo do« poldne v beograjski katoliški cerkvi v Krunskj ulici pridngpval o dolžnostih in na« logah zakoncev. Tolmačil je sveto pismo, po katerem je mož glavar družine, ki mora ljubiti svojo ženo in za njo skrbeti. Zato pa mora tudi žena spoštovati svojega mo* ža, ga ubogati in mu biti pokorna. Obširno je nato g. Vlašič razpravljal o dolžnostih žene in je prišel do naslednjih zaključkov, ki jih blagovolite pretehtati po svoje:
—	Dandanes se od vseh strani čujejo tožbe o hudi gospodarski krtzi, ki je ob« jela ves svet. VeKki dlržavniki in modre glave proučujejo vzroke in 'ščejo leka. Go« tovo se ne motim, če rečem, da so žene v veliki meri krive tega gospodarskega zla. Tako na eni strani zaradi prevelikega raz« koš j a, ki se mu vdajajo mlade kakor sta* rejše dame, meščanke in kmetice, za kar ne zadostujejo redni prejemki in se je za* to treba zadolževati. Na drugi strani pa žene prekoračuejo delokrog svojega pošto* vanja, vsiljujejo se v javno življenje in umivajo može, ki zaradi tega £>6tajajo brez posla in s tem tudfc brez sredstev za živ* ljenje.
—	Po božjem naročilu je ženino področ« je dela v hiši. Ona mora voditi gospodinj« stvo, roditi in vzgajati otroke v božjem strahu in človeškem dostojanstvu, da po« stanejo dobri vernika m čestiti rodoljubu To vzvišeno socialno nalogo žene je lepo poudarila filozofija našega naroda, ki po* zna pregovor: 2ena podpira tri ogle hiše.
V	svoji hiši je žena kraljica, srce svoje družine in kot taka zelo važen faktor člo* veškega društva Cm pa prekorači hišni prag se izgubi kakor riba na kopnem.
—	Mnogim modernim ženam je postalo tesno v tihi domači hiši, zato jo zapuščajp in se odpravljajo v burno življenje, dopu« ščajo, da jim otroci rastejo kakor divja trava v šumi. Take ženske se bavijo z de« lom, kri pripada moškim. Dandanes mno*
fi moški zaradi žensk nimajo zaslužka, pvsod v javnem življenju srečate ženske.
V	šolah je več učiteljic kakor učiteljev. V tovarnah je več delavk kakor delavcev. Več uradnic kakor uradnikov. Poglejte v trgovine: več nameščenk kakor nameščen« cev. Mnogi moški nimajo dela, ker so jim ga ugrabile žene. Mnogi uradniki ne morejo dobiti službe, ker jo že imajo žene. Mnp« gi zdravniki nimajo koga zdraviti, ker bol« nike zdravijo žene. Mnogi absolvšrani pravniku nimajo kaj pisati, ker je tipkaric na pretek. Navadno se dogaja, da žena od svojega zaslužka le malo daje za hišo, pač pa zahteva od moža, da se on briga za gMpodrajstvo in družino. Kar pa ona sama zasluži, je seveda njena osebna last ki jo lahko potroši čisto zase. A seveda tudi ta ne zadostuje za nenasitne želje.
—	Vsak lahko uvidi žalostne posledice takega ravnanja. Možje so brez posla in nimajo kaj prinesti domov. Ženske pa ima* jo izaslužefe, toda ne čutijo potrebe, da bi se brigade za gospodinjstva Kako tedaj ne bi bilo gospodarske krize? Naj ae ženska vrne k tihemu delu ob (Domačem ognjišču in naj prepusti javno delo moškemu! Te* daj boste videli, da se bo današnje težav«
stanje znatno zboljšatlo -.
Tako je prtdigoval č. oče VWBd Id je vebodffl v prestolnici precej senzacije. Vi, pa, kakor rečeno, presodite po svoja.
Kanalizacija Bleda
Bled, 9. marca.
Najpomembnejše gradbeno delo v le* tošnji sezoni je gotovo neobhodno potreb« na kanalizacija Bleda, s katero se bodo iz* boljšale hrigdijenske razmere na Bledu. Vsa umazana voda s oest in dvprišč se je diose* daj iztekala z jezera kar v hdgijeničnem pogledu gotovo ni bilo na mestu. Načrt za kanalizacijo je napravil inž. g. KJopčar oz Ljubljane, a kanalizacijska dela je pre* -vzela stavbna tvrdka Slavec yz Kranja. Ka* naflizacijeka dela, ki bodo veljala okrog dva in pol milijona Don, so se pričela že pred mesecem dN in naglo napredujejo.
Glavna zbiralna cev bp tekla od] Kendo* vega kopališča pod Gradom mimo Park* hotela po Vidovdanskj cesti na Mimo do Jezernice in dalje ob njeni strugi v Savo Bohinjko. Glavni zbiralni kanal bo sestav* ljen iz ogromnih betonskih cevi, ki imajo v premeru 120 cm in tehta vsaka pflorog 1200 kg. Te cevi že polagajo v do sedem metrov globoke jarke. Po Čolnarski ulici na Mlinem je glavni kanal že izpeljan in so ga začeli sedaj polagati že po Vidov« danski cesti v smeri proti Bledu. Delo po
Elitni Kino Matica
Danes ob 7. in 9. uri zvečer. Premiera popularne Milldckerjeve operete iz študentovskega življenja
DI3AK
PROSJAK
V glavnih vlogah
E H. Bollmann
komorni pevec
Jarmila Novotna
primadona državne opere v B«vlinu
FRITZ SCHULTZ, TBUU8 v. AALTEN in HERMANN FlCHA Krasen dopolnilni spored! Najnovejši Paramo imtov zvočni tednik in Micky miška šaloigra.
Elitni kino Matica
n

If TeL 2124
Vadjovdanski cesti bo Ie počasi nspredo* ■ valo, ker je teren delno skalnat in bo treba skale odstraniti.
Stranski kanali, ki bodo priklopi jeni na glavni zbiralni kanal, so že izpeljani v Cerkveni, Grajski, Cankarjevi in Prešer« novi cesti, Priklopdti bo treba samo še hišne priključke privatnih strank Kanali« zacija bo izvedena pretežno po cestnem terenu od Mirnega dalje ob Jezernrici do Save Bohinjke, pa tudi po privatnem zemljišču.
Vsa kanalnzac^jska dela morajo biti do« gotovljema do 1. junija, ko se prične glav* na sezona. Tako bo Bled po mnogoletnem obotavljanju vendarle odstranfl te higijen* ske nedostatke.
Krvno, kožno In živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom stare preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Še ena o Lakner ju <
LJubljana, 9. marca
Morilec Lakner Je sicer za varnimi rešetkami ja. še vedno straši po deželi. Klatil se je res po najrazličnejših krajih, kjer se je navadno zadrževal samo mimogrede, ali pa si poiskal kako priložnostno delo. Ljudje, ki so videli njegovo, v »Jutru« objavljeno sliko, so ga seveda takoj spoznali in se šele takrat zavedli, s kako nevarnim človekom so imeli opravka.
Pred meseci se je Lakner zadržaval tudi v Martinjaku pri Cerknici, kjer je služil kot delavec na Prem rovov* žagi. Tam se je družil z raznimi ljudmi in se zanimal za vse krajevne novice. Nekega dne je izvedel, da je dobil posestnik B. iz sosednje vasi od sorodnikov iz Amerike večjo vsoto v dolarjih. Laknerju se Je takoj posvetilo v možganih in je zavohal izredno mikavno priliko. Iztuhtal jo je kar takoj in se podal zvečer v vas k omenjenemu posestniku. Prisopihal Je v hišo ves poten, kakor da se mu je neznansko mudilo, planil pred gospodarja in dejal:
— VI oče B.. hitro pojeflte v Martinjak, zove vas gospod Prem rov!
Oče B. je nekam začudeno pogledal do-Sleca, ki ga Je sicer že poznal, a mu menda že tedaj ni ničesar zaupat Odrezal se je kar na kratko, češ, naj me kliče, toda zdajle ponoči ne bom hodil od doma, se bom že oglasil Jutri dopoldne. Lakner, ki je slutil, da ima mož najbrž dolarje pri sebi, se nikakor ni dal odpraviti in je silU vanj, naj na vsak način odide še zvečer. Mož ga je moral tako rekoč s silo odpraviti od hiše in je morda tako res ušel prežeči usodi v osebi Laknerja, ki bi ga ponoči na samotni poti skušal oropati ali pa bi opravil z njim tako na kratko, kakor z mengeško žrtvijo.
„Kandid" je izšel!
Afl že poznate Volterja? Citajte! Izdala »Tiskovna zadruga«.
pri vajah in turnejah, kjer so navezani največ sami nase, kar je pač edinstveni primer najidealnejšega pojmovanja njihovih nalog. Ko pevci zadoste in popolnoma izpolnijo svoje službene dolžnosti, najdejo še vedno možnosti in sredstva za posečanje studijskih vaj in to pri ne baš najsijajnej-ših učiteljskih eksistenčnih pogojih. Informiral ga je tudi, da so odpadli koncerti po Rumuniji zaradi tega, ker je naše poslaništvo odsvetovalo, če nima zbor vsaj 60 tisoč dinarjev subvencije, ker ne bi bili sicer kljub polni dvorani kriti niti stroški za pot in prehrano. Sredi marca je v Bukarešti kongres dijaške Male antante in nastopi pri tej priliki neko drugo društvo, in je sekretar dr. Ribaf pisal v tem smislu, da naj zbor svoje koncerte odpove. Poleg tega pa je prišlo tudi iz Temešvara poročilo, da je tudi tam zaradi neke proslave koncert nemogoč. Gospod predsednik je za ta izvajanja kazal veliko pozornosti, se Informiral Se o tem in onem ter nakazal zboru za njegovo idealno in požrtvovalno delo 10.000 dinarjev podpore. Ko je g. predsednika informiral prof. E. Adamič o glasbenih zadevah na učiteljiščih, posebno o dijaških zborih, za katere Je kazal posebno zanimanje in se čudil, da je petje v zadnjem letniku ukinjeno, je obljubil, da poseti koncert in se je od deputacije presrčno poslovil. Gospodje so nato posetili tudi miinstra za Sume in rudnike ter prosvetnega ministra, ki sta obljubila po&et koncerta.
Seveda je bilo vse popoldne Se dela, Intervencij ter obiskov tu pa tam, ampak večerni koncert v gledališču je bna zmaga učiteljskega pevskega zbora, zmaga moderne slovenske pesmL
že pred osmo uro se Je pričelo gledališče polniti z izbrano beograjsko koncertno publiko. Med prvimi je bil v svoji loži predsednik vlade P. žlvkovič. Navzoči 0Q bili
dalje ministra Boža Maksimovič in Sernec s soprogama, načelnik grada g. Nešič, več visokih častnikov, odlični beograjski glasbeniki in kritiki ter številno občinstvo, ki so 999 sedežev obsegajoče gledališče popolnoma zasedli. Svečano razpoloženje pa je bilo stopnjevano do navdušenja, ko je stopila v dvorno ložo kraljica Marija v spremstvu dvorne dame g. šverljugove. Po dvorani je zaorilo navdušenih pozdravov in je Nj. Vel. kraljica smehljajoča na vse strani odzdravljala. Z jugoslovensko himno je otvoril zbor svoj program. Kraljica je pozorno sledila vsem točkam z vidnim zanimanjem. Občinstvo je sprejelo vse pesmi, tudi tiste najmodernejše in radikalne smeri z zanimanjem In pritrjevanjem, prav tako Kogojeve in Osterčeve, kakor Adamičeve, Lajovčeve in Ravnikove. Vsaki točki je sledilo gromko ploskanje, pri Adamičevem »Potrkanem plesu« tako dolgo, da so Jo morali ponoviti. Med odmorom je prišel na oder odposlanec Nj. Veličanstva kraljice in izročil zboru njen dar 10.000 Din kot priznanje njegovemu uspehu. Pred zadnjim odmorom pa so prišle na oder deputacije beograjskih učitelltc, ki so poklonile ženskemu zboru krasno košaro cvetja s t robo jnico, društva Marinkovič, ki je poklonilo srebrn venec In Jugoslovenskega pje-vačkega saveza, ki je izročil krasen album z reprodukcijami originalnih slik iz Južne Srbije. Ministrstvo prosvete pa je podarilo zboru prelep album slik iz svetovne vojne.
Rečem, da je bil uspeh koncerta v vseh ozirih najpovoljnejSi. Posebno odlikovanje za zbor pa je tndi to, da je Nj. VeL kraljica prisostvovala vsemu programu in dala zbora tako najlepše odlikovanje. Najpo-hvalnejSe se je o zbora izjavil tndi predsednik vlade g. Žlvkovič. Sicer so tudi za-.grebški listi o tamoSnjem koncertu prines-7 li najboljše ocene, pač pa se je recenzent
ZA BLIŽNJO POMLAD smo izdelali veliko zalogo
MODERNIH PLAŠČEV
za gospode in dame. — Vabimo na izbiro v to najcenejšo oblačilnico
DRAGO GORUP & CO«, konfekcijska industrija
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 16, L nadstropje.
Domače vesti
*	Vojaške vesti. Definitivno so prevedeni v zraikoplovstvo naslednji p od oficirji: iz pehote podnaredniki Ivan Sever, Matija Mihevc, Alojz Seruga, Š>:roen Ba-bič, Branko Kozina, Miioš štrbec, Ailojz Ltpicer in Franjo Godec; iz artiljerije Jurij Kovačič, Matija Ha j m in Josip Vitanc, iz inženjerije pa Stanislav Trampuž. Za> vojaška uradnika 1. skupine III. kategorije sta imenovana Josip Tomšič in Konrad Rus, oba doslej vojaško državna mojstra. Izpit so napravili: kaplara-dijaka dr. Rudolf Hitrec in dir. Artur Majer za čin rezervnega sanitetnega podporočnika, veterinarski naredniki Stanko Steblovnik, Stanko Hrovatin, Davorin Kalinšek in Štefan Poljanec pa za čin aktivnega veterinarskega pomočnika 4. razreda.
*	Zdravniške vesti. Uprava Dravske banovine razglaša, da sta bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino dr. Venčeslav Arko, seku:idarij banovinske splošne bolnice v Ljubljani, in dr. France Pucelj, sekundarii bolnice v Celju. Dr. Karel Kokošinek, okrožni zdravnik v pokoju v Vitanju, pa je bil črtan iz imenika Zd.avniške zbornice, ker se je odpove.^a' izvrševanju zdravniške prak>t.
+ Zdravniška zbornica je v nedeljo zborovala v dvorani OUZD v Ljubljani ob navzočnosti 120 zdravnikov. Predsednik dr. Mavrioij Rus je podal obširno poročilo o delovanju zbornice. Sprejeti so bili važni sklepi o obveznem zavarovanju. Zdravniki, ki nimajo zagotovljene pokojnine in njihovi svojci morajo pristopiti k skladu za vdove ui sirote. Preskrbljena bo posmrt-nina za zdravnike, preskrbnina za vdove in sirote in ojačil se bo fond za onemogle zdravnike. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika zbornice ljubljanski mestni fizik dr. Mavricij Rus, za podpredsednika dr. Josip Tičar, za tajnika dr- Ivan Zajec in za blagajnika dr. Lojze Brenčič.
*	Podružnica Jugoslovenskega šumar-skega udruženja v Beogradu je bila ustanovljena v nedeljo. Vršilo se je ustanovno zborovanje, ki mu je prisostvoval kot zastopnik ministrstva šef oddelka za šumar-stvo inž. Vojko Koprivnik. Predsednik novega odbora je vseuč. prof. dr. Qjjka Jo-\a*.ov;č
*	Turneja Glasbene Matice po Dalmaci-
ii. Ljubljanska Glasbena Matica namerava v maju prirediti turnejo po naših pomorskih mestih Split, Dubrovnik in Rotor. Splitska »Nova doba« pozdravlja namero Glasbene Matice v prepričanju, da bo turneja nedvomno velik umetniški dogodek.
*	Po 19 let h na sedanji banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. G. A. Z. iz Prevalj nam ie poslal: Res vesel sem bil, ko sem obiskal te dni vzorni ba-nov':-sk: zavod. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, katere ravnatelj je neumorni g. Josip Priol. Pred 19 leti, ke sem bi šc goienec tega za/oda pod iemškim
KINO IDEAL
ADOLPHE MENJOU v prekrasnem filmu ljubezni in kavalirstva
Vse za žensko
Ob 4., y2 8. in 9.
PREMIERA!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
9. marca 1931 Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm.
Ljubljana: 7, 750.9, —0.4, 92, mimo, 10, sneg, 14.2; Maribor: 7, 750.3, —3.0, 92, mir> no, 10, sneg, 4.0; Zagreb: 7, 759.0, —1.0, 84, mirno, 10, dež, 6.0; Beograd: 7, 759.7, 1.0, 94, mirno, megla 10, dež, 0.6; Sarajevo: 7,
750.5,	7.0, 85, mirno, 7, dež, 7.0; Kumbor: 7, 750.0, 12.0, 95, N2, 10, dež, —; Split: 7, 750.1, 10.0, 95, SSE4, 8, dež, 1.0; Rab: 7, 748.4, 8.0, 74. S10, 10, dež, 15.0; Vis: 7,
747.6,	9.0, 85, S12, 10, —, —. Nanjvišja temperatura v Ljubljani 1.8.
Najnižje temperature: v Ljubljani —1.2, v Mariboru —3.0, v Zagrebu —2.0, v Beogra« du 0.0, v Sarajevu 7.0.
Solnce vzhaja ob 6.26, zahaja ob 17.57; luna vzhaja ob 1.3, zahaja ob 9.1.
»Obzora« šafranek-Kavič spozabil in napisal o koncertu, zboru in avtorjih toliko prozorno zlobnih in neresničnih trditev, da je z njimi jasno pokazal nje namen. Vse to pa je zbor malce deprimiralo. Danes pa je zanj merodajnejša sodba beograjskih glasbenikov in recenzentov, ki sem jo imel sam priliko čuti. Bili so pri koncertu med drugimi Ličar, Tkalčič, Vukdragovič, Ma-nojlovič, ravnatelj narodnega gledališča Hristič, upravnik gledališča, prvi dirigent Brezovšek, Petar Krstič, direktor beograjskega konservatorija Zorko in drugi, glasbene avtoritete, ki v jugoslovenskem muzi-kalnem svetu kaj pomenijo. Splošno njihovo mnenje je bilo, da takega prednašanja vokalnega zbora v Beogradu še ni bilo čuti, ne oziraje se na program, katerega tež-koče ne bi zmogel kmalu kak drug zbor. Izjavili so se dobesedno: To je bilo naj-vzornejše komorno prednašanje slovenske pesmi, ki niso bile niti najmanj pete na v *ekt, kar je hiba skoro vseh naših zborov. Naše pesmi pa so osvojile tudi občinstvo. Poleg sebe sem med izvajanjem pogosto Cul: krasno, prelepo! Torej: zmaga popolna!
Pišem pol ure pred odhodom iz Beograda v Novi Sad. Razmestili smo se na glavnem kolodvoru v svojih vagonih. V nasprotnem vlaku sta Adamič in Ostere, ki nas zapuščata. Odpeljeta se domov. Na peronu je veliko Slovencev in srbskih kolegov. Videti je, da skoro prekmalu odhajamo iz prestolnice. Zato bodo pa spomini ostali trajnejši in presrCnejši!
vodstvom, so tamkaj tvorili drevored košati divji kostanji, ki so postali žrtev ;rro-ge slovenske ekonomije, v' zahteva kmet-sko k'.list, ne pa senco postopačem. Danes prt glavnem vhvju zavoda svetloba. k: m>m nudi velik pregled -"Tokovnega dela šole. Na desni strani se nahaja vzoren sadovnjak. Vse priča strogo disciplino in strokovno vzgojo gojencev. Pa še neikaj-! Danes ne velja več: »ttier wird nicht windisch gesproehen«. Večina gojencev na tem zavodu od L 1909 do 1912 je bila slovenske narodnosti, a nismo smeli govoriti slovenski. Me-* učitelji smo imeli tudi ta<ko zvane nemškutarje, ki so prav grdo postopali z nami. Prijazen pa je bil učitelj, pristni Nemec g. Oton Bru-ders, sedaj profesor na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu, ki je nas Slovence imel rad. Tudi g. Aplenc, inštruktor še danes na omenjenem zavodu, ie šel nam Slovencem vsestransko z ljubeznijo na roko. Huda so bila tedaj učna leta! Mnogo Slovencev jo je popihalo iz zavoda pred zaključkom triletne dobe. Kdor se spornima na čase nazaj, ta zna danes ceniti našo svobodo. Po kratkem ogledu vzornega posestva sem bil po vi bi i en ra zakusko k ravnatelju g. Priolu. Precej časa sva kramljala o prejšniHi časih na tem zavodu. Tu pa tam Je posegla vmes tudi njegova Ijubeznija gospa z raznimi vprašanji. Priporočam vsakomur, ki ima le male sml«Ia za napredek gospodarstva, da si ta zavod ogleda. Kmetovalca, pošljite vanj svoje sinove, ako hočete, da pjsta-nejo dobri gospodarji! Mi iz jugoslovenske Koroške se pripravljamo, da bomo letos obiskali ta vzorni banoviiski zavod
*	O občnih zborih najrazličnejših lokalnih društev prejema naše uredništvo številne naoovedi Ponovno opozarjamo, da Je za take napovedi predpisana primerna pristojbina in davščina in zato prosimo da pošiljajo društva vse take in slične objave oglasnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani aH na+bližji podružnici.
*	Predavani« o iueoslovensM srednjeveški umetnosti Angležem. Dr. D-igotm Subctfč. profesor na londonski univerzi je v Exigarviu nredaval o inzoslovensk' srednjeveški umetnosti rn n geigrnfMf in ekonomskih prilikah v Jugoslaviji. Prihod-a! petek bo nrof. dr Suiv>ti£ o isti snov: predaval v Manchestru.
*	Slovensko društveno življenje v Zagrebu. Preteklo nedeljo se ie v Novi pa-vanš v Zagrebu vršila letošnja glavna skupščina Narodne knjižnice in čitalnice, v kateri so zbrani zagrebški Slovenci. Skupščino je otvoril predsednik dr Fran Zavrnik ki je predlagal, da se Nje" Veličanstvu kralju in predsedniku ministrskega sveta pošljejo brzojavni pozdravi, kar je skupščina navdušeno odobrila. Društvo šteje sedaj 1200 članov. Članom je na razpolago nad 1500 knjig in 50 časopisov in revij. Načelnik prosvetnega odseka univerzitetni profesor dr. Boris Zarnik skrbi za zanimiva predavanja, a tudi pevski odsek pod vodstvom dr. Zalokarja kaže hva-ie vredno aktivnost. Prav tako tudi zabavni in izletniški odsek. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen prof. dr. Zavrnik, v nadzorstveni odbor pa gg. dr. Arselin, tovarnar Bizjak in univerzitetni profesor dr. Kogoj. Po kratki debati o internih društvenih zadevah je predsednik zaključil skupščino z zahvalo članstvu, da se je zborovanje končalo kot lepa manifestacija sloge.
*	Za bojevniški dom v Beogradu. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Skopi ju je vo tiral znesek 50.000 Din kot svoj prispevek za Bojevniški dom v Beogradu, 30.000 Din pa za spominsko kapelico na vojaškem pokopališču v Skoplju.
*	Naši v Ameriki. Slovensko sokolstvo se tudi v Ameriki lepo razvija. Slovenski Sokol v Clevelandu je z javno telovadbo, ki io je nedavno priredil v Slovenskem narodnem domu, ponovno pokazal, da je prav delaven. Vaje vseh oddelkov od malih dečkov in deklic do polno razvitih Sokolov 'n S okoli c so bile izvajane -»reouno in sigurno. — Usodna avtomobilska nesreča se je pripetila ob priliki pogreba župnika Alfonza Miklavčiča v Chicagu. Do nesreče je prišlo na nekem križišču, ko je avtomobil zadela z ene strani električna železnica, z druge strani pa neki drugi avto. Župnik Aleksander Vrankar, in orgaraist Ivan Račič sta bila pol tej nezgodi nevarno poškodovana. — V Miilwau-keeju je nenadno umrl med ameriškimi rojaki splošno znani Simon Sluga, star šele 38 let. doma iz Cirkovce pri Prager-skem. Bolehal je že dalje časa za srčno napako, ki je sedaj napravila konec njegovemu življenju. Pokojnik je prišel v Ameriko leta 1906. S svojo podjetnostjo si je pridobil lepo premoženje. Istotam je preminili trgovec Anton Gračič. star 54 let po rodu iz Konjic. V Ameriki je bival 25 let Zapušča ženo, dva sina1 in štiri hčerke. — V M^Thv-ankeeiju se je smrtno ponesrečil rojak Mrha Gračner. Povozili ga je avto. Poškodbe so brle tako hude, da jim je ranjenec naslednjega dne podlegel Star je bil 61 let doma pa iz Laške vasi pri Celju.
*	Novi grobovi. V KraSnjl se ipoloSfH k večnemu počitku MvSega večletnega žu<pa-na, gostilničarja 4n posestnika g. Franceta Udovča, po domaČe Dadčmajstra, ki je dosegel visoko sitarost 79 let Pokojnik Je bolehal za revmaitizmom, k! si ga je nakopal v službi okrajnega sluge, okrog 20 let Zadnjih 15 let je Ml skoro ves čas navezan na bolniško posteljo. Bil Je potrpežljiv mož, ki Je svojo bolezen prenašal brez tožb. V svojih mladih letih Je Ml pokojnik mnogo po sv«tu. Bil Je vzoren in marljiv gospodar io Je v Času, ko Je bil Se zdrav, njegova gostilna zelo slovela. SvojeCasno se Je tudi mnogo udejstoval v Javnem življenju. — V Slovemjgradcu je umrla JSena občinskega stražarja ga. Marija PetuCnl-kova. Bila Je več let priklenjena na bolniško posteljo. — V Spodnji Hudinji St 27 pri Celju je umrla 8. t in. ,v starosti 80 let
Vaše plošče n filme
Vam najvestneje
razvije in kopira drogerijs KAKO
LJUBLJANA
t
MARIBOR
zasebnlca ga Marija Spragarjeva. — V Mariboru so v nedeljo umrli: v Krčevini 14-letna hčerka lesnega trgovca iz Meže Albina VerdnLkova; v Slovenski ulici 40, kuharica Elizabeta Sušnik, stara 77 let, na Koroški cesti 79 hišna iposestnica Ana žnida-riCerva, sitara 89 let, v Gregorčičevi ulici 23 pa gostilničar Alojzij Račič, star 50 let — V Zagrebu je v starosti 44 let umrl g. Viktor Proseniik, profesor I. realne gimnazije. Biil je naš ožji rojak, doma iz štajerskega in je dalje Časa služboval tudi v Mariboru. Pogreb bo danes ob pol 16. iz mrtvašnice na Mirogoju. — V Ljubljani je včeraj umrla ga. Ivana Maroltova, mati bančnega uradnika v Mariboru. Pogreb blage pokoj-nice bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Stari poti 2. k Sv. Križu. — Pokojnim najlepši spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
Pri zapeki
4—6 ARTIN-draSeJ na ve- n
Cer, milo, normalno, iztreb-
ljenje.
Zavoj za 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.
*	Prošnja za spremembo imena vasi.
Občina Rito znoj v mariborskem srezu je vložila na bansko upravo prošnjo za spremembo imena v Viteški vrh.
*	Zaradi smrti svojega brata do četrtka 12. t m pacijentov ne sprejemam. — Leopold Smerkolj, dentist-tehnik, Celovška cesta 32. Ljubljana VII.
*	Legitimacije železniških upokojencev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Po nalogu generalne direkcije državnih železnic br. 109093-90 preneha 15. t. m veliavnost dosedanlh rdečh in 'istruTenih 'egitimacij vookoi-iih odnrs-no provlzijoniranih železniških uslužbencev, vdov in sirot. Zato si morajo do tega dne vsi vpokojenci, vdove in sirote nemudoma naročiti nove rumene legitimacije in to preko najbližje železniške postaje, kjer debe vsa potrebna navodila.
ITO zobna pasta n a i b o I i § a !
*	Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va, plislra in Ika tovarna Jos. Relch.
*	Smeh otrok je nalezljiv za vso okolico. Otrok se ne nauči smeha in se smeje, kadar je zadovoJjen, če je čist! Opozarjamo na današnji ogl« tvornice mila Zlato rog.
Iz Ljubljane
n— Proslava dr. Ivana Oražna pil Ljubljanskem Sokolu bo jutri ob 20. v Narodnem domu (sejna dvorana, vhod z Blei-vveisove c.). Predaval bo starosta br. Bo-gumal Kajzelj.
u— Jadranašl! V četrtek točno ob 20. bo v društvena čdtaiLmci na obveznem članskem sestanka predavaj tov. Branko Alujevič o snovi »Kakšna je naša orientacija?« Po predavanju debata. Vabljeni tudi gg. starešine ter vsi. ki se zanimr.io!
u— Pevkam in pevcem »Ljubljanskega Zvona«! Ta teden odpočitek. Drugi teden po navadi: v p-onedeMeV ženski, v sredo mešani, v petek moški zbor.
u— Podružnici podmladka Jadranske Straže in Ferijalnega saveza na tehnični srednji šoli priredita v soboto 14. ob 20. v dvorani Delavske zbornice akad?m.,o s plesom v korist sklada za "oučni iz:et na Jadransko morje. Pridite ta podprite mladino!
u— Iz gledališča. »Dom osamelih žena« je naslov dramd, ki jo je prevzelo naše gledališče v letošnji repertoar iz poljske literature Premijera je bila v Varšavi lani z ogromnim uspehom Na Poljskem jo igrajo stalno vsa dramska gledališča. Od tam pa je prišla tudi na vse druge slovanske odre. V Ljubljani bo premijera jutri 11. t. m. za red D. — Japonski teater gostuje letos prvikrat v Evropi. Skupina je obšla že vse večje evropske odre. Na povratku v domovino preko Trsta pa se
PIJANČEVANJE
Te grozne strasti zamorete zanesljivo odvaditi pijanca z AVTNALOM, preparatom berlin. lekarnarja Franka. AVTNAL lahko daste pijancu, pa ne ve niC za to. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVI-NAL-A smo rešili v naši državi 2e mnogo stotin oseb. En zavojček zadostuje za vse. Cena Din 237.— s poštnino. Glavni depo: Apoteka Mr. ROZMANA, BEOGRAD, Terazije 5.
Otroke, ki hodijo v šolo, najzanesljiveje obvarujejo infekcijskih klic ANACOT-pastile dr.
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega vojCka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.-
nstavi v ponedeljek 16. t. m. tudi v našem opernem gledališču. Vodi jo Mityo Ito, ravnatelj enega največjih gledališč v To kiu. Repertoar obsega krajše komedije, petje in plese. Posetnike opozarjamo, da bo predprodaja od petka naprej. Blagajna ne sme sedeža nikomur rezervirati, vsak si ga vzame pri blagajni brez predhodne ga naročila, ker se je nekako ustalila na< vada, da posamezniki rezervirajo prvi dan po pet ali več sedežev, naposled pa vzamejo samo dva ali celo enega. S tem pa onemogočujejo nakup drugim — V operi bodo drevi za red C ponovili romantičnega »VVertherja« z g. Gostičem, jutri za red E »Valkiro« v prvovrstni zasedbi, v petek pa bo gostoval v »Cavalleriji ru-sticani« in »Glumačih« znani češki teno rist g. O. Masak. Odlični pevec in igralec gostuje te dni v Zagrebu. Vsa kritika ga izredno hvali. Opozarjamo na predproda-jo vstopnic.
u— Josip Križai in Sattnerjeva »Oljka«. Pevski zbor Glasbene Matice bo izvajal v četrtek 12. t m. na slavnostnem koncertu Sattnerjevo kantato »Oliki«. Veliko ba sovsko partijo je prevzel g. Križaj, ki je znan kot eden najboljših slovenskih pevcev. Gotovo bo zelo težko basovsko partijo v kantati izvajal z umetniško popolnostjo. Sopranski part poje gdč. Vera Majdčeva. mezzosopranski pa gdč. Ljudmila Vedralova. Zbor šteje 130 pevcev in pevk. Orkestra-Ini del je v rokah opernega orkestra in Orkestralnega društva, vsi pod vodstvom ravnatelja Poliča. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, kjer so vstopnice za ta koncert že na razpolago. — Pevski zbor GM ima drevi ob 18.15 vajo mešanega zbora.
u— Goetbejevo ljubimkanje v mladostnih letih v zvočnem filmu. V sredo 11. t. m nam bo predvajala ZKD premiero krasnega zvočnega filma »Kovarstvo in ljubezen«. Ta film nam predočuje v lepih prizorih Goethejevo mladost in njegove ijubavne odnošaje v študentovski dobi. Film priporočamo!
u— Občni zbor moške in ženske šent peterske Ciril Metodove podružince v Ljubljani bo 14. t m. ob 20. v gostilni Zupančič, Ahacljeva cesta. Udeležba član stva je častna zadeva.
u— Francoski institut. Jutri ob 21. bo predavala ga. Jerasova o provansalski književnosti. Udeležite se zanimivega predavanja'
u— Valčkov večer, ki ga priredi Sokol II v Kazini 14. t m. obeta biti zelo zanimiv. Prijavljenih je že več parov z dežele, se hočejo pošteno navrteti ter se na ti način posloviti od tako hitro iorča-negi DrecJpusta. Torej ne zamud.te te res UfcOl-ie p:"ike!
u— Klub esperant'stov t Ljubljani vabi članstvo na redni občni zbor v četrtek 12. t m. ob 20. v Narodni Kavarni.
u— Kako nastanejo rastline, bo v sredo z^ečei or> 19. predava, g. univ. prof Jr. Fran Jesenko v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ter uko zp?p«l-nil svoje zanimivo predavanje, ki ie z njim minuli petek zvečer zaključil tretjo serijo predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Opozarjamo, da je vstop k vsem predavanjem tega agllne-gj društva tudi za nečhme prost
u—. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo bo imela svoj 6. redni sestanek danes ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. docent dr. A. Košir o raku ra g. dr. B. Skerlj o indeksu rej en osti in teoretični teži. Na sestanek so vabljeni vsi člani. Gostje dobrodošli.
u— Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo jutri v sredo 11. t m. ob 1421. v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o za nima ve m predmetu, o pomorski organiza ciji. O tem predmetu izpregovori hon. univ. profesor g. dr. L Bohm. G. predavatelj je v naši javnosti znan in priljub lijen govornik, ki se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi in aktualnimi vprašanji, ki so v zvezi s pomorsko organizacijo. Ker so ti problemi pri nas še malo znani, bo predavanje le ustreglo pereči potrebi. Vstop brezplačen. Gostje dobrodošli!
u— Samaritanskl tečaj. Danes ▼ tore!t samaritanskj tečaj Rdečega Križa ob 19. v Mestnem domu.
u— Zamenjan dežnik. Gospod, ki Je v nedeljo zvečer v kavarni Evropi v garderobi pomotoma zamenjal dežnik s koščenim rujavim ročajem (na koncu vdolbina), se naproša, da istega vrne v kavarno g. plačilnemu, kjer dobi svojega.
u— Vaja Orkestralnega društva bo drevi ob 20. v Matici.
u— Nesreče. Na Verovškov* oestl se Je v nedeljo popoldne na balkonu I. nadstropja hiše št. 21 igral sinček dimnikarja Vladislav Rogelj. Preveč se je sklonil in pade*1 na tlak pred hišo. Otroka so prepeljali v bolnico s hudimi notranjimi poškodbami. Rudar Kari Peč iz Hrastnika se je v nedeljo spri s tovarišem Josipom Pivoem. Ta je nenadoma potegnil nož in prereza! nasprotniku vrat. Prizadejal mu je nevarno rano in so morali nesrečneža nemudoma spraviti v splošno bolnico v Ljubljani.
u— Prijet žepar. Krošnjar Božo Mekl-nič je bil v nedeljo zvečer v neki gostilni v Kolodvorski ulica, kjer so se jeli okrog njega sukati razni neznanci. Kmalu je Me-kinič opazi], da mu manjka listnica z denarjem, ki jo je še malo popreje čutil v žepu. Okradenec je seveda odhdtel po stražnika in je bilo takoj uvedeno zasledovanje. Tatu so prav hitro izsledili v osebi 20 letnega Josipa Benedeka iz Su-botice. po poklicu spremljevalca živine. Benedek je poskušal svojo srečo tudi pri plačilni natakarici Pa vb", ki ji je nameraval izmakniti dobro rejeno listnico, a ga je Pavla še pravočasno napodila.
Samo Se danes ob 4^ >/^8. in 9. uri.
JOHN GILBERT
v prekrasnem filmu izdelanem
po
slovitem romanu L. N. Tolstega »2ivi mrtveca
Onstran življenja
Kino .JDvor"
Telefon 2730.	Telefon 2730.
prostor, kjer je nameščena ta kultura, za gojitev alpinske flore docela ponesreč-no izbran, ker leži skoro ves dan v senci drevja in sosednjega hriba, ie vsa naprava tako zanemarjena, da nikakor več ne uc reza s«ij?..u namenu. V .sej skupini danes ni najti pol tucata nlaninskih a'.i vsai podplaninskih rastlinskih vrst. Riizen
enega grma sleca tum), kranjskega
Iz Celja
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, LJubljana, DvorsU trg St. L 1848
e— Gostovanje ljubljanske drame. Prihodnji torek 17. t. m. ob 20 bo gostovala v mestnem gledališču ljubljanska drama z Izvirno Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. Vstonniee se dobe v predprodaji v knjigarni GorfCar & Leskovšek.
B— Sokolskemu članstvu In naraščaju sporoCa Sokol v Celju, naj se točno in redno udeležuje telovadnih vaj, ker z neopravičenim izostajanlem samo ovira pripravljalno delo za društveni nastop na letošnjem Supnem zletu.
e— Se nekai |z cellskega mestnega parka. Prejeli smo: V celjskem mestnem parku imamo kot znamenitost tudi ma<>i:e gričke na katerih nai bi se gojile planinske rastline. Ne glede na dejstvo, da ie
(rhododendro.i n:r>u-olčina (daphne blaga-yana), neke balkanske zvonci.ce (symphi-andra Hoffmanii), pomladanske rese (eii-ca catrnea) in kačnic (astrantia min ar, oziroma carniolica) je vse prepreženo z najrazličnejšim poljskim in gozdnim plevelom.. posebno s tičjim semenom (letho-spermum purpureocoeruleui.i). k; ima s,-cer prav mično. najprej živo rdeče, potem pa lepo višnjevo cvetje. Ta plevel bo v kratkem zadušil še zgoraj omenjene žalostne ostanke planinskega rastlinstva. Ali ne bi bilo mogoče najti človeka-sfokov-njaka. ki bi ta tako zvani alpinum nekoliko očistil in uredil? Seveda bi uprava parka morala skrbeti, da bi se preurejena naprava tudi skrbno vzdrževala in primerno zaščitila pred barbarstvom gotov.h ljudi, ki sistematično uničujejo cvcfične nasade.
e— železniški upokojenci In provlzljonl-
sti se pozivajo, da se nujno zglasijo na tukajšnjem kolodvoru zaradi potrebnih navodil za naročbo novih legitimacij. Preskrbijo naj si ustrezajoče fotografije t format* 6x9 cm na mehkem papirju.
Strašna nesreča pri smučanju. V soboto 7. t. m. se je poskuša! smučati na primitivnih smučkah, ki si jih je izdelal sam, 17 letni posestnikov sin Anton Stojan iz Vrbnega pri Sv. Juriju ob južni železnici. Na neki položni rebri nad poljem se je spustil v dolinico in se zaletel v tamkajšnjo živo mejo. V rokah je držal namesto smučarskih palic enostavne, šiljaste fižolovke. Ko se je zaletel v živo mejo, je izgubil ravnotežje in pri tem tako nesrečno padel, da se mu je fižolovka zadrla tik pod jabolkom globoko v vrat. Rana. ki jo je zado-bil Stojan, je bila strašna. Fižolovka mu je popolnoma pretrgala sapnik, obenem pa je nastopilo močno krvavenje. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko javno bolnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali. Stojanovo stanje ie zelo kritično.
Mestni kino bo predvajal drevi izvrstno nemško zvočno opereto »Nesmrtni potepuh« z Liano Haidovo in Gustavom Frolichom v glavnih vlogah. Kot dodatek nova Param^jntova zvočna enodeisnka in najnovejši Foxov zvočni žurnal. Začetek ob pol 21.
Iz Maribora
a— Lepa Masarvkova proslava. V nedeljo popoldne je imela češka dopolnilna šola v Mariboru izredno posrečeno slavje 81-letnice rojstva prezidenta Masaryka. V okusno dekorirani dvorani Narodnega doma se je zbrala že precej številna mladina češke kolonije s svojimi roditelji, tako da je bila dvorana čisto polna. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopnik: mariborske JC lige, predsednik dr. Pivko m ■odborniki ravnatelj Kadunc, inž. Leben in dr. Reisman. »Češki klub« pa je b;l pol-noštevilno navzoč s svojim predsednikom Franjom Burešom in podpredsednikom svetnikom Knopom. Učitelj češke šole. g. Drly, ki je z velikim trudom z mladino naštudiral obsežen spored, je najprej v poljudnem govoru zlasti mladini predstavil Masarykovo življenje in nje?ovc »a-služT.r delo za osvoboienje češkjs.-ivaškega naroda. Nato je sledila d^ga vrsta če-šk;h deklamacij, učenk in učencev, ki so kljub dolgemu sporedu teko živahno nred-našali pesmi o tatičku M?saryku, da je odraslo občinstvo polni dve uri z največji": zanimanjem in navdušeno anlavdiralo češkoslovaški mladini v Maribo-ru. Oder je bil okrašen s sliko Masarvka v češkem in jugoslovenskem praporu, ob straneh pa so v;sele slike ostalih čeških ve'mož, lana Husa, Žižka. Komenskega in Havlička, Zlasti posrečen je bil dramatičen prizor, ki so ga s polnim uspehom izvedle 4ri deklice in en deček, katerega je zaključilo lepo petje vse češke mladine Bil je res lep ptf>ooldan, ki je gotovo znatno utrdil državljansko zavest češkoslovaške kolonije v Mariboru.
11. III. - »Vnebovzetje«
a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila zanimiva drama iz vojnega časa »Karo! ra Ana« za ab. C. V četrtek bo živahna ope-reta_ »Čardaška kneginja« za ab A. Gledališče bo v kratkem proslavilo šestdeset-letnico popularnega slovenskega pisatelja Finžgarja s pisateljevo dramo »Verigo« v režiji J. Koviča.
a— Predavanja o vrtnarstvu. Od 1. do 8. t. m. je priredil mariborski odsek Vrtnarske zadruge za svoj vajeniški ir pomočniški naraščaj teoretična predavanja o razvoju rastlin in njihovi kulturi ki se? zbudila pri vrtnarski mladini veliko zanimanje. Predavali so profesorja dr Heric in Vales ter vrtnaria Jemec in Urbanec. Želeti bi bilo. da bi mariborski odsek Vrtnarske zadruge nadaljeval v tem smislu svoje započeto delo.
a— Himen. Poročili so se te dni mizar Vinko Schvvarz in zasebnica Marija Zorko ter čevljar Jakob Fras in zasebnica Katarina Perko.
a— Ljudska univerza. O ptavilni negi in modernem oblikovanju zasebnih in iav-nih vrtov bo predaval v petek, dne 13. marca, inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale skiontlčne slike.
a— Liudsko štetje. Zaradi priprav za ljudsko štetje, ki bo 31. t. m., se bo v uradih mestnega načelstva od 27. marca do 18. aprila uradovalo za stranke samo od U dr. 12. dopoldne.
a— Izprememba posesti. H;šo ge. Frančiške Rayer-Sw9<tv v Stolni ulici št. 5 ie kupil g. dr. Fr. \Vindischer iz Liubljane za 650.000 Din.
a— Gradbeno gibanje v mariborski okolici. Tudi v Radvanju se je pričela stavbna sezona. Kakor doznavarno, ho med
idrtrgrhfll tod elektrarna Fala zgradila pri transformatorju v Radvanju veliko poslopje za svoje uslužbence. Tudi bo letošnjo sezono zgrajenih zopet več enodružinskih hiš.
a— Kinematografi. Grajski: Danes zadnji dan »Schubertov pomladni sen*. Greti Theimer. Lucie English, Sigtr d Arno in komorni pevec Joken. V sredo »Gozdar-jeva Krista«. Union: Od torka dalje: »Pot u< slavi«. Richard Tauber. Apoio: soboto in nedeljo »Pazi Harrold«. Harrold Lloyd.
a— Iz policijske kronike. Zadnji čas se zopet množe prijave raznih tatvin. Stru-garskemu pomočniku Mihaelu Kovačiču je bilo te dni iz veže hiše št. 32 na Meljskem hribu ukradeno kdo, vredno 1500 Din, šoferju Petru Vodušku v Strmi ulici 11. razni predmeti z avtomobila, prodajalka Marija Orner in služkinja Roza Avguštin sta bili okradeni na trgu, prva za denarnico s 150 Din, draga z 200 Din. — V kleti v hiši Stolna ulica 1, pa so včeraj dopoldne zasačili nekega Petra Plečka, 22 letnega delavca iz Studencev, ki se je brez povoda delj časa mudil v kletnih prostorih. Ker so zadnii čas tudi kletne tatvine zelo pogoste, mu bodo nekoliko izprašali vest.
Iz Kranja
r_ Masarykov večer. V soboto zvečer
so Sokol. JČ«liga in Češka beseda kar naj« lepše proslavili 81. rojstni dan prezddenta Masairvka. Primerno okrašeno gledališko dvoranp so napolnili tukajšnja Čehi in na« še meščanstvo do zadnjega kotička. Prof. dr. Smon Dolar je toplo pozdravil gospo« da konzula inž. Ševčika in domače pred« stavnike, nato je v izbranih besedah pri« kazal življenje in delovanje g prezidenta. Orkester Narodne čitalnice je pod taktir« kp učitelja Zavrniska zaigral obe himni, z dvema komadoma pa je izpolnil kratek premor. Po filmu iz življenja g. prezidenta je g. konzul v dveumem govoru opisoval s pomočjo 6kioptičnih slik trnjevo pot če« skoslovaških legij skozi Sibirijo, Mandžu« Tiijo in v domovino. Obema predavanjema je občinstvo sledilo z največjim zanima« njem.
r— Podružnica Kola jugoslovenskih se*
»ter bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 15. marca ob 4. uri pppoldme
v Koobekovi sobi Narodnega doma. Vse
članice so vljudno vabljene, da se ga pol«
noštevilno udeleže.
r— Statistika tujcev. V januarju je obi« skalo naše mesto 121, v februarju pa 118 tujcev. Jugoslovanov je bilo v januarju 94, februarju 79, Nemcev 12, 20, Avstrijcev 5, Italijanov 4, 5, Čehov 6, 4, Madžarov 1, 2. Ostali so bili iz drugih evropskih držav.
Iz Krškega
kr— Odhod agilnega prosvetnega delav*
ca. Krško je zapustil agilm prosvetni uči« telj g. Pavel Šilovinac, ki je odšel na novp službeno mesto v Melince v Prekmurje. G. šilovinca, ki se je v naših narodnih društvih udejstvoval, bomo zelo pogrešali. Na novem mestu mu želimo vso srečo!
Iz Šoštanja	*
št— Zadnja pot Josipa Cugmusa. V so«
botro je bil položen k večnemu počitku up o* kojeni šolski upravitelj g. Josip Cugmus. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali mnogi stanovski tovariši, šolska mladina, prijatelji :n znanci. Sokol je bil zastopan po dveh članih v krojiih. Pred hišo žalosti in na pokopališču so zapeli pevoi Sokolo« vega pevskega odseka žalostinke. Ob od« prtem grobu se ie poslovil od svojega sta« novskega tovariša učitelj g. Mlinšek iz Ve« lenja. Bodi pokoin;ku ohranjen trajen spo« min!
Iz Slovenjgradca
sg— Občni zbor Mislinjske podružnice
SPD bo 24. t. m. ob 20. v Narodnem do« mu. Pridite vsi!
sg— Licencovanja bikov našega okraja so določena v naseldnjem redu: 23. t. m. ob 9. na sejmišču v Št Ilju pod Turjakom, ob 15. pa na sejmišču v Slovenigradcu, da« lje 24. t. m. ob 10. na sejmišču v Šoštanju. K Iicenoovanju se lahko pripeljejo tudi bi« ki, stari nad šest let
sg— O tatvini pri tvrdki Klobasa in Smolčnik. Preiskava ie dognala, da ie bil pri tatvini udeležen tudr trgovski nastav« ljenec Oto Potočnik, katerega so naknad« no izročili v preiskovalni zapor. Ukradeno blago, kolikor so ga do sedaj našli, je na orožniškfi stanici, kieT ga radovedno ob« čustvo ogledu ie in ugiba, kako je bilo mogoče toliko nakrasti.
GOSPODARSTVO
Občni zbor Narodne banke
V nedeljo dopoldne se je vršil v Beogradu 11. občni zbor Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki je potekel razmeroma mirno- Skupščino je otvoril guverner g. Ignjat Bajloni, ki je ugotovil, da je navzočih 67 delničarjev, ki so zastopali 16.016 delnic (od skupnega števila 60.000). Z največjim številom delnic so bile zastopane Beograjska zadruga, Beograjska trgovačka banka, Državna hipotekama banica (1007), Izvozna banka (1633), Jugoslovenska udružena banka 1930), Pokojninski fond uradnikov Narodne banke (2068), Prva hrvatska štedionica (1995), Poštna hranilnica (1784), Tihomir Tanič (1300), Nikola Jocič (1000) itd.
Prvi ravnatelj banke gosp. dr. Milan Pro-tič je prečital poročilo upravnega odbora, predsednik nadzorstvenega odbora g. 2iva-dinovid pa poročilo nadzorstva. V diskusiji, ki je sledila tem poročilom, je odvetnik g. Voja Pavličevič med drugim zahteval, da bi Narodna banka nadalje znižala obrestno mero. Odvetnik g. dr. Ninkovič je izrazil mnenje, da posamezni člani uprave uživajo prevelike kredite in da to škoduje splošnim interesom. Plediral je zato, da se v upravni odbor izvolijo neodvisne osebnosti in da se krediti razdelijo enako na vse interesirane. Izrazil je mišljenje, da bi morala na mesto guvernerja priti osebnost s fakultetsko izobrazbo, ki dobro pozna finančna vprašanja in ki je materijalno neodvisna. K besedi se je oglasil še g. Stamenkovič, ki je razložil, kako bi bilo treba po njegovem mnenju reorganizirati poslovanje banke. Kritiziral ]e tudi številna upokojenja uradništva Narrjdne banke. Na koncu pa je izrazil mnenje, da bi bilo treba delniško glavnico povišati na 100 milijonov. Njegova izvajanja je pobijal g. Pavličevič, ki je zlasti pokazal na neupravičene zahteve po povišanju delniške glavnice-
Guverner g. Ignat Bajloni Je kratko odgovoril na iznešene kritike in je zlasti izjavil, da je upravni odbor v podrobnosti proučil vsak kredit in vsak predmet v poslovanju Narodne banke. Dogodil se je sicer neprijeten slučaj v poslovanju, ki pa je do skrajnosti proučen. Upravni odbor je storil vse, da se ugled Narodne banke očuva in da se krivci kaznujejo. Nato je občni zbor odobril iznešena poročila.
Šesta točka dnevnega reda, ki se nanaša na spremembo člena 10. prehodnih^ na-redb z dnevnega reda. Ta člen se nanaša na ljen z dnevnega reda Ta člen se nanaša na izredni kredit državi in ne njegovo povračilo. Glede spremembe tega člena je dosežen sporazum s pristojnim ministrstvom. Razprava je bila odložena, ker je za ureditev tega vprašanja čas do 23. junija t. 1. Nato so bili v upravni in nadzorstveni odbor ponovno izvoljeni vsi člani, ki jim je rok članstva potekel.
Velikopotezno Izkoriščanje zemskih plinov iz Bulavice
Kakor poročajo iz Zagreba pripravlja Prva hrvatska štedionica velikopotezen projekt za izkoriščanje zemskih plinov iz Bujavice v Slavoniji. V slavonskem kori« tu se nahajajo ogromne količine zemskega plina, in sicer čistega metana. Pred 13 leti so bili izvršeni prvi uspešni poizkusi vr« tanja. Stotisoče kubičnih metrov tega pli« na so doslej izkoristili: deloma so bili pro* dani državnim železnicam za razsvetljavo. Pritisk sond doslej ni prav nič popustil. Pe večletnih prepirih glede koristnosti teh zakladov se je Prva hrvatska štedionica odločila izvršiti nova poizkusna vrtanja. Brez vsakega hrupa je bilo v zadnjem ča« su navrtanih pe<t novih sond, in sicer na različnih mestih. Na skrajni periferiji te« rena, ki so ga proučili in označili geologi, torej na mestu, kjer je bilo pričakovati najmanj uspeha, je vrtanje pokazalo ne« pričakovane rezultate. S pritiskom 47 ats moster prihaja tu na površje zemski plin čiste sestavine, ki daje slutiti, da se tu nahaja središče vsega terena. Strokovnja« ki iz Londona, Berlina in Amerike so ugo» tovili. da se v tem terenu nahaja pod zem« Ijo 20 milijard kubičnih metrov plina. To je ogromna količina, ki jo je treba izkori« stiti. tudi če so bili geologi preveč opti« mistični.
Prva hrvatska štedionica je z mestom Zagrebom in z Združenimi elektrarnami že sklenila IOletno pogodbo, po kateri se ima ta plin izkoristiti za proizvajanje električnega toka po izredno nizki ceni. Z gradnjo električne centrale v bližini Bu« javice bodo pričeli že meseca maja. Elek« trično omrežje bo razširjeno do Zagreba in Osijeka in bo obsegalo znaten del Hr« vatske in Slavonije. Trenutno se vršijo tudi že pogajanja za ustanovitev raznih industrijskih podjetij v bližini terena Bu« javice, ki bi izkoriščala pline kot ceneno pogonsko sredstvo Izdelujejo se že na* črti, da bi se od Bujavice do postaje v Novski položile plinske cevi za dovajanje plina k železnici, kjer bi se lahko polni« le vagonske plinske cisterne. Neki ameri« ški konzorcij se zlasti zanima za projekt, po katerem bi se plin iz Bujavice po ceveh dovedel do Zagreba, kjer bi lahko nado« mestil dražji premogovni plin. Vsi ti pro« jekti obetajo velike koristi za povzdigo gospodarske delavnosti.
Koliko si naročil umetnega gnoja?
Te dni se po naših vaseh največ govori o akciji kr. banske uprave glede pocenitve umetnega gnoja. Napredni kmetovalci, ki so že prej uporabljali umetni gnoj, pozdravljajo z navdušenjem to delo, kajti po ceni od 138 Din za 100 ks: nitrofoskala se *e v današnjih časih v naši banovini poraba umetnega gnoja dobro izplača.
Vendar pa zaradi pomanjkanja denarja marsikdo preudarja in premišljuje, koliko naj naroči umetnega gnoja. Zato je vprašanje: »Koliko si naročil umetnega gnoja« na Miievnem redu. Naši kmetovalci se spodbujajo med seboj, da ne zamudijo ugodne prilike. Posebno v občinah, kjer je razvito sadjarstvo, je zanimanje zelo živahno. Tako n. pr. je ena sama občina na severni meji. ki je lansko jesen prodala več deset vagonov sadja, naročila 3100 centov nitrofoskala-Sadjarji so se že lansko leto prepričali, kakšno korist ima lahko kmetovalec, ako umno uporablja umetni gnoj. To je najboljši dokaz, da je akcija kr. banske uprave prav koristna, ker navaja k uporabi umetnega gnoja tudi one kmetovalce, ki ga doslej še niso uporabljali.
Ker je že pomlad na pragu in ker se mora umetni gnoj čim prei spraviti v zemljo, priporočamo vsem kmetovalcem, ki še niso naročili umetni gnoj, da to čim prej izvršijo pri svoji občini.
= Nova uprava »Šipada«. Ker je upokojeni načelnik trgovinskega ministrstva gosp. Milivoje Savič odklonil mesto predsednika Šumsko - industrijskega podjetja Dobri jin-Drvar (prej Steinbeiss), je upravni odbor tega podjetja na zadnii seji izvolil za predsednika gosp Djoko Jovanoviča, univ. prof. iz Beograda. Istočasno je bil za generalnega ravnatelja imenovan dr. M. Ulmanski, dosedanji ravnatelj lesno - industrijskega podjetia Gutmann. Belišče.
= Ponovni padec članstva OUZD. Tudi v februarju je članstvo OUZD močno na» zadovalo, in sicer od 93.327 povprečno v decembru in 87.635 v januarju na 86.731 v februarju. Od lanskega najvišjega stanja 103.214 v juniju je sedaj članstvo padlo že za okrog 16.500. Nasproti februarju preteklega leta pa je letos to število za 4005 manjše. V teh številkah se zrcalijo posledice gospodarske krize.
= Naša lanska vinska letina. Po uradni statistiki ministrstva za kmetijstvo za leto 1929. je bilo v tem letu v Jugoslaviji na 181.287 ha vinogradov pridelanih 2,910.000 hI vina. to ]e povprečno 16.5 hI na l ha. V povprečju 10 let od 1920. do 1929. je znašal v Jugoslaviji vinski pridelek 3.524.500 M ali 20.41 h.l na 1 ha. — Po tej statistiki ie bilo v Sloveniji 19.709 hektarov vnogradov, na katerih je bilo pridelanih 236.805 hI vina ali 12.01 hI na 1 ha. Povprečni pridelek je torej v dravski banovini precej manjši kakor v vsej državi. Največjo površino vinogradov imajo naslednji srezi: Ptuj (3900 ha). Krško (3001 ha.) Šmarje (2453). Maribor, levi breg (2200). Novo mesto (2160). Ljutomer (1830) in Brežice (1820). P0 pridelku je na prvem mestu krški srez z 51.323 hJ vina, nadalje šmarski srez s 45.000 hI, ptujski srez s 35.100 hI in brežiški srez s 30.720 hfl. Ve-
like razlike opažamo pri povprečnem pri delku na ha. ki Je bil največji v šmarskem srezu z 1834 hI, v krškem srezu z 17.10 hI, v brežiškem srezu s 16.88 hI, dočim je znašal v ptujskem srezu 9 hI in v ljutomerskem 10. Seveda veljajo te številke le za leto 1929.
= Dobava iirii sa bolnice. Banska jpra-va dravske banovine razpisuje pismene efertne licitacije za dobavo mesa, mesnih izdelkov, slanine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, moke in mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalnega blaga in hišnih potrebščin za naslednje zavode: splošna bolnica v Mariboru, banovinski dečji dom v Mariboru, javna bolnica v Celju, javna bolnica v Slovenjgradcu. banovinska javna bolnica v Murski Soboti, javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju, banovinska hiralnica v Vojniku, javna bolnica v Brežicah, banovinsko zdravilišče na Golniku, zavod za slepo deco v Kočevju, bolnica za duševne bolezni v Novem Celju in za razne socl-jalne ustanove v Ljubljani. Licitacije se bodo vršile 17. t m. ob 10. dopoldne v krajih, ki so razvidni iz podrobnejšega razpisa pri navedenih zavodih.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, 1200 kg žebijev, 20-000 kg bukovega oglja in 100 komadov jeklene pločevine. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave barve, firneža, terpentina in temeljne krede; direkcija državnega rudnika Kakanj pa do 2. t m. ponudbe glede dobave električnega materijala in kolesnih delov. Dne 24. t- m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija glede dobave 15.000 kub. m peska. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 25. t m. se bo vršila pri telegrafsko - telefonskem oddelku ministrstva saobračaja (odsek za nabave) v Beogradu ofertna licitacija glede dobave železnih prečnic in drugega železnega materijala. (Oglas je na vpogled - v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem odseku, Pal-tnotičeva ulica 2.)
BORZE
9. marca
Na ljubljanski borzi je bil danes deviz* ni promet srednji. Tečaji vseh deviz so se ponovno nekoliko dvignili. Deviza New f ork je narasla od 56.82 — 56.84.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Za kaso se je trgovala po 419 — 419.5, za junij po 419 in za december po 421. ČvrsteJ-ši so bili tudi dolarski papirji in je prišlo do prometa v 8% Blairovem posojilu po 93 in v 7% po 82.5. Zaključek je bil še v beg-luškib obveznicah po 69. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Union banki po 190, v Jugobanki po 87 — 87.5 in v Poljodelski po 55.5 — 56, Praštediona je po odbitku kupona (80 Din) notirala 900 do 920. Med industrijskimi vrednotami je bil zabeležen zaključek le v Slavoniji po 200.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.805 — 22.865 (22.835), Berlin 13-5375—13.5675 (13.5425), Bruselj 7.9387, Budimpešta 9.9272, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 798.83—801.83 (800.33), London 27625—277.05 (276.65), Newyork 56.74—56.94 (56.84). Pariz 223.02, Praga 168.69, Trst <»8.13—298.30.
Zagreb. Amsterdam 22.805 — 22.865, Dunaj 798.83 — 801.83, Berlin 13.5275 do 13.5575, Bruselj 793.87, Budimpešta 991.22 do 993.22, London 276.25 — 278-25, Milan 297-3 — 299.3, Newvork ček 56.74 _ 56.94, Pariz 222.02 — 224.02, Praga 168.29—169.09, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.35, London 25.24375, Newyork 519.65, Bruselj 72.425, Milan 27.2225, Madrid 56.30, Amsterdam 208-325, Berlin 123.64, Dunaj 73.04, Sofija 3.7625, Praga 15.3025, Varšava 58.17, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.09.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92.5 bi., 7% Blair 82 bi.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 126 den., Praštediona 980 den., Kreditni zavod 170 — 180, Vevče 128 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednot««: Vojna škod« aranžma in kasa 419 — 420, za junij 419 do 419.5, za december 419 — 421, investicijsko 87.5 — 88.5, agrarne 51.25 — 52, 8% Blair 92.5 — 93, 7% Blair 82.125 — 82.5, 1% Drž. hipotek, banka 82 — 83, 6% begluške 68.75 — 69; bančne vrednote: Praštediona 900 — 920, Union 191 — 192. Jugo 78—79. Srpska 193 den., Zemaljska 137 — 142, Po-Ijo 55 — 56, Ljubljanska kreditna 127 den.: industrijske vrednote: NaŠička 930 din.. Gutmann 138 — 142, Slavonija 200 — 202. Drava 254 — 262, Šečerana 275 — 285, Brod vagon 80 den., Union Osijek 57.5 — 80, Vevče 132 den., Dubrovačka 385 — 392.5, Trbovlje 333 — 335.
Beograd. Vojna škoda 419 — 420, za marc 419.5 _ 420.5, investicijsko 87.25 — 87.75, agrarne 51.5 — 52.5, 7% Blair 83.5 — 84, 7% Drž. hipotek, banka 83.75 — 84-
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona okroglic in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za hrastove boules (I., debelina samo 40 mm),' za 1000 komadov hrastovih ali bukovih žaganih kvadratov (41 X 41 cm, dolžina samo 6 m), 42 kub. m bukovih letev (v raznih predpisanih dimenzijah), za lipove letve (7 X 55, 7 X 110 in 7 X 120, od 1 m dolž. navzgor), za bukove doge (za izdelovanje sodov. I., II., dolž. 0.90 m, deb. 18 mm, širina 7 do 12 cm, paralelnih, cilindrično rezanih), 30 kub. m jesenovih plohov za kolarstvo (od
20 cm premera navzgor), za 1500 _ 2000
komadov jelovih tramov, merkantilne kakovosti. 7 in 8 m dolžine, deb. 15/15, 15/16, 16/16, 16/17), 1500 — 2000 komadov jelovih hlodov (premer na debelejšem koncu 30/35 centimetrov, dolžina 7 in 8 m, brez lubja). ŽITO
-f Ljubljanska bona (9. t m.) Tendenca za žito stalna Zaključenih je bilo 6 vagonov in sicer 2 vag. pšenice, 1 •vag. koruze, 2 vag. činkvantina in 1 v. more. Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski voznini, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80/81 kg po 207.5 — 210, srbobranska, 79/80 kg po 207.5 — 210, gornjebaška, 79/80 kg po 202.5 — 206, baška, okolica Sombor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 187.5 _ 19U; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 — 140; otm: baranjski, navadna voznina po 192.5—195; moka: banaška >0« po 336 — 340.
+ 'Novosadska blagovna borca (9 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 9 vagonov pšenice, 29 vag. koruze, 1 vag. ječmena
in 5 v. moke. Pšenica: okol. Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okoL Somb. 79/80 kg 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 kg 155—157.5 srem. 78 kg 142.5 — 145, slav. 78 kg 142-5 145. Oves: baški in sremski 145 — 150. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 100 do 105. Koruza: baška in sremska 83 — 85; za marc-maj 90—92.50; baška, ladja Dunav ali Sava, predčasno suha 89 — 90; baška za maj 92.50 — 95. Moka: baška >0g< in >0gg< 245 - 265. >2« 215 - 230: >5« 185 do 195; »6< 175 - 185; >7« 140 — 145: »8< 105 — 115. Otrobi: baški 97.5 — 102.5; sremski 95 — 97.5.
+ Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca prijazna, za rž slabša; promet srednji. Pšenica: za marc 15.98 — 16 (obračunski tečaj 16), za maj 16.21 — 16.22 (16.20), za junij — (16.20); rž: za marc 11.03 — 11.05 (11.10), za maj 11.32 — 11.34 (11.40); koruza: za maj 12 70—12.72 (12.70), za julij 13 — 13.02 (13.10), tranzitna za inaj 9.98 — 10 (10).
Šport
Zmaga Hajduka v Limi
Lima, 9. marca n. V današnji nogometni tekmi s perujskim prvakom Chalaco je zmaga! Hajduk iz Splita s 3:0 (1:0).
Športni drobiž
V	nedeljo popoldne je zagrebška Concor« dia priredila v Černomercu cross country tek na 7500 m. Sodelovalo je 29 tekačev Haška, Concordije in Marathona. Zmagal je Hašk L (Tučan, Rittig, Marakovič, Va* lentekovič, Binički Hon;gsberg) v času 33:39.6. Sledili so Hašk II 34:11.4, Concor* dia 34:15.6 in Marathon.
Stanje zagrebškega nogometnega prven* stva je po nedelji naslednje: Hašk	8 7 1 0 31:10 15
Gradjanski 7 6 0 1 26:7 12 Concordia 7 4 1 2 19:11 9 Železničar 7 3 13 17:13 7 Viktorija 7 3 0 4 10:15 6 Grafičar 7 1 2 4 10:17 4 Sokol	8 12 5 12:15 4
Sparta 7 0 1 6 0:24 1
V	nedeljo se je vršila letna glavna skup« ščina zagrebške Concordije, ki je v letu 1930 dosegla troje državnih prvenstev, in sicer v nogometu, lahki altletiki in hazeni. Za predsednika je bil zopet izvoljen gen. ravnatelj Makso Bosnič.
Dnevni red izredne glav. skupščine, kise vrši 2. aprila v Beogradu, je naslednji: 1. volitve zapisnikarjev, overovateljev in ve* rifikacijskega odbora, 2. verifikacija po* oblastil. 3. izprememba pravil ZNS, 4. dr« žavno prvenstvo, 5. savezni pokal, 6. pri* tožba nekaterih zagrebških klubov proti od* loku upravnega odbora JNS glede razde* litve dohodkov prvorazrednih prvenstvenih tekem v Zagrebu, 7. predlog Concordije glede dopolnitve pravil o gostovanju igra* čev v drugem klubu.
' Koncem tega meseca bo Mednarodni olimpijski kongres imel svoj kongres v Bar* celoni, na katerem se bo rešilo tudi vpraša* nje, kje se bo leta 1936. vršila XI. olimpija* da. V glavnem se vodi borba med Berli* nom in Barcelono. S stališča našega športa bi bilo bolje, da se poveri organizacija te olimpijade Berlinu, ker bi lažje finansirali našo ekspedicijo. Pa tudi s stališča organi* zacije je mnogo primernejši Berlin.
Skakalna tekma v Bohinju
O tej tekmi smo dobili še naslednje poročilo:
Agilni smučarski klub »Ljubljana« je v nedeljo priredil na inž. Hanssenovi skakalnici v Bohinju skakalno tekmo. Novi sneg, ki je padal že od petka, je skakalnico odel z debelo plastjo, tako da so imeli vrli Bohinjci kakor tudi sami člani »Ljubljane« mnogo opravka, da so jo spravili v sposobno stanje.
Kljub abstinenci nekaterih sicer dobrih skakačev z Jesenic in Kranjske gore se je za tekmo prijavilo 16 tekmovalcev. Posebno razveseljivo je to, da je Sm. klub. »Bohinj« postavil na start kar 9 tekmovalcev, ki obetajo s časom zelo mnogo. Sodniško funkcijo sta izvršila s. s. g. dr. Berce in Ante Gnidovec — vestno in natančno.
Tekmovanje samo je precej oviral sneg, ki je med tekmo še neprestano padal, kar je zahtevalo od tekmovalcev precejšnjo izurjenost. Baš ta tekma je pokazala, da veliki večin« naših skakačev primanjkuje sigurnosti. Kakor hitro se ne vrši tekmovanje ob najugodnejših prilikah, že je večina njih negotova za izvedbo skokov. To se je izkazalo pri tej tekmi, ko ni nobeden, z izjemo zmagovalca Sramla, izvedel vse tri skoke brez padca. Ta nesigurnost pa izvira iz tega, ker se skakači preveč zgodaj spravijo na velike skakalnice, kjer jim pa ni dana možnost izvežbati se v oni osnovni skakalni tehniki, ki je toliko potrebna za uspešno nadaljevanje na velikih skakalnicah. Tekmovanja se je udeležil izven konkurence tudi Sigmund Guttormsen, ki je zopet zadivil gledalce s svojimi lepimi skoki od 37, 44 in 46 m — toda pri zadnjem skoku je tako nesrečno padel, da si je zlomil smučko.
Rezultat sam pa kaže najbolj nazorno, da ni bila konkurenca tako ostra kakor se je pričakovalo. Dozdevni favoriti (Janša, Jakopič) so takoj pri prvem skoku izgubili vse nade. Rezultati so bili naslednji:
1.	Bogomir šramel (Smučarski klub »Ljubljana«) z 211.6 točkami, 32, 33 in 36 metrov.
2.	Franc Palme (Smučarski klub »Ljubljana«) s 156.7 točkami, 29 in 30 m
3.	Joško Janša (SK Ilirija) 8 154.4 točkami, 29.5, 29.5.
Nato sledijo: Janez Markež, Maks Sodja, Albin Novšak in Podlipnik vsi od Sm. kluba »Bohinj«. Prav dober stil sta pokazala naša internacionalca Stane Predalič in Stane Bervar, primanjkuje jima samo sigurnost v doskoku.
Po tekmi se je vršila v hotelu Markež razdelitev nagrad, kjer se je prede. Smučarskega kluba »Ljubljana« g. Ante Gnidovec v lepem govoru zahvalil za obilno udeležbo ter izročil kip že dvakratnemu zaporednemu zmagovalcu Bogomir ju Sram-lu.
Iz LNP. Ponovno se opozarjajo klubi, da se vrši danes v torek ob 20. klubski se* s tanek ljubljanskih klubov v prostorih De* Iavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vsak klub naj pošlje no dva delegata s pooblasti* lom kluba. — Tajnik IT.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega od* bora bo danes, ob 20JO v »Emoni«. Dnev*
ni red: poročila sekcij, zabavnega odseka ia uprave drsališča. Nogometni trening skupi ne L danes ob 18.30.
/1SK Primorje : delavska reprezentanca Glede te tekme nam pošilja SK. Svoboda oojasnilo, da je bila ta tekma odpovedana. O tem je bilo več igračev delavske repre* zentance ustno obveščenih, zaradi česar de* lavska reprezentanca ni nastopila v dolo* čeni postavi. — S svoje strani pripominja* mo, da nismo dobili nobenega obvestila o odpovedi tekme. Baš nasprotno smo še v soboto ob 18.30 zvečer dobili reklamni čla* nek, ki smo ga tudi uvrstili.
Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 9. t. m. V nedeljo je padel južni sneg, ki je ponoči zmrznil. V ponedeljek je padlo četrt metra pršiča, smuka idealna.
Iz službenih ob?av
Dražbe nepremičnin: Dne 27. t. m. ob 9. na licu mesta v Jelovcu dražba zemlj. knj. Jelovec, vi. št. 44, 12, in 208, ter zemlj. knjiga Hrastovec, vi. št. 90, obstoječih iz hišnih in gospodarskih poslopij, zemljiških, gozdnih in vinogradnih parcel. Ceniina vrednost 370.646.56 Din, najmanjši ponudek 247.097.70 Din. — Pri okrajnem sodišču v Krškem 3. aprila ob 10.. zemlj. knjiga Senu* še, vi. št. i 11, ceniina vrednost 10.560.05 dinarjev, najmanjši ponudek 9454.75 Din. — Pri okra inem sodišču v Mariboru 27. aprila ob 10, soba 27. zemlj. knj. Dobre« nje vi. št. 54. in vL št. 161. Ceniina vred« nost 23.267.50 Din, najmanj« ponudek 15.511 Din.
Konkurzi: Razglašen je konkurz o imo« vini Martina Karola, trgovca v Kostanje« vici. Konkurzni komisar starešina okrajne« ga sodišča v Kostanjevici dr. France Lo« zar, upravnik mase notar Josip Vimpol« šek. Prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Ko« stanjeviai 18. t. m. ob 9„ oglasitvem rok do 16. aprila, ugotovitveni narok pri okr. sod. v Kostanjevici dne 23. aprila ob 9. — Odpravljen je kpnkurz prezadoliženca Iva* na in Milene Roglič, trgovec v Mariboru, Grajski trg. Sklenjena je bila prisilna po* ravnava.
Zadružni register. Vpisane spremembe:
Pri »Prvi delavski hranilnici in posojilnici«, r. z. z o. z. v Mariboru sta izbrisana dose« danja člana načelstva Lambert Aljančič m Jože Alekšič, vpisana pa Fran jo M stin« šek in Alojzij Simpel. — Pri »Okrajni po« sojilmici« v Litiji, r. z. z o. z. je izbrisan član načelstva Josip Modic, vpisan pa inž. Pavel K.obler. — V upravni svet Trbovelj* ske premogakopne družbe je vstopil An« dre Luquet, častni guverner Banque de France itd. v Parizu. — Pri »Novi Jugo« metaliji«, d. z o. z. za izdelovanje pločevi« nastih in kovinskih izdelkov so izbrisani poslovodje Ivan Hladnik, Jakob Nip;3 France Svetek. Vpisani pa brance Kobksr, France Kovač in Valentin Vrhunc. — Obratni predmet tehničnega biroja »Teh« na«, d. z ,o. z. je odslej tudi izvrševanje vseh del, k, spadajo v delokrog usposobijo* nega stavbnega mojstra in zastopstva tu« in "nozemstih tehničnih tovarniških pro« •ivetfov. — »Združene tovarne slamnikov in klobuk« v« I. Oberwalder in Co. in Kol« lcr in Co. d. z o. z. v Domžalah so p>de» lile prokuro Hiusu Neumajrerju z Duni;a.
Zadružni register: Vpisi sprememb: Pri »Društvu kim-siijonirjev« v Ljubljani, r.
2.	z o. z. so izbi a /ni člani načelstva Jože 7\ pan, France Kehok in France Bregatv vpsani pa Ludv;< Junc, Anton Hacler :n Jernej Anderluh. — Iz načelstva Hranilni« ce in posojilnice v Črnučah, r. z. z n. z. je izstopil France Pečar, vstopil pa Ivan Pečar. — Konsumno društvo za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani je sprejelo nova zadružna pravila. Načelstvo sestoji iz 17 članov. Izbrisana sta člana načelstva Ka« rek Tekav in Lovro Kuhar, vpisani pa so Rudolf Čebular, Henrik Bručan Jurij Je« ram, Vika Haderbolec, Josip Petejan, Mat« ko Kranjec, Anton Topolavec, Pavel Ko« ren m France Hočnik. — Izbrisan je po« oblaščenec Osrednje mlekarne v Ljubljani, r. z. z a z., vpisan pa pooblaščenec Alojzij Peonik. — Ppsojiilnica v Konjicah r. z. z n. z. je nadomestila dosedanja pravila z novimi. Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in naravno povzdgo svojih članov. — Izbrisani so dosedanji člani na« čelstva Agrarne zajednice v Benici, občina Petešovci, r. z. z n. z. Matevž Marušič, Jer« nej Zbogar in Ivan Kline, vpisani pa so Ivan Mairušec, Leopold Pene in Viktor Polenčič.
V	likvidacijo je prešla Firma »Hetflyt«, d. z o. z. v Mariboru, Trg Svobode. Upniki se pozivajo, da prijavijo morebitne ter« jatve do 15. aprila.
Županstvo Jezersko bo dne 7. aprila ob
3.	popoldne v hotelu Kazino na Zgornjem Jezerskem dalo v zakup na javni dražbi 1. občinski lov v k. o. Zgornje Jezersko in deloma Spodnje Jezersko za izklicno ceno 600 Din, 2. samolastni lov občine Je« žensko pod Kočn;o 1200 D:n in samolastni ribarski okraj občina Jezersko v reki Ko« kri od Anzelmove žage navzgor do Koso« vega čera in v potokih Jezernica, Mlinšica, Tralovec ter Moževe za 1200 Din, in sicer prva djva lova za 5 let, tretjega pa za 10 let._____
Primorske novice
Artilerijsko poveljstvo v Tistu nazna* nja, da mu je vojno ministrstvo poverilo razstreljevanje in uničevanje še preostale vojne municije, in pozivi vse prebivalstvo, da naj nemudoma sporoči oblastvom, kjer« koli najde kak projektiL Privatnim tvrds kam je odvzeta pravica municijskega raz* streljevanja.
Ker je šel čez mejo brez potnih listin, je b»l 25 letni Evgen Vižintin na sodišču v Gorioi obsojen in contumatiam na 6 mese* cev zappra in 240 'lir denarne kazni.
Renče ob Vipavi so se odlikovale v pred* vojni dobi v kulturnem udejstvovanju. Iz« borne so bile razne prireditve in posebno veljavo so imele dramatične predstave Ka* dar so prišli ljubljanski igralci gostovat v Gorico, so vselej uprizorili kako igro v Ren* čah. Kulturni ddavoi iz Renč so danes raz* kropljeni po svetu. »Dopolavaro« prireja v Renč ah italijanske burke in farze Poma« gaio tudi domačini. Pri zadnii prireditvi so sodelovali: Marija Mozetič, Srečko Kodrič, Zora Gorjan, J<»ip Stibrilj.
V	Tržiču zgradijo velik fašistični dom. TvTdke.dajejo tisočake in gradbeni m iteri* jaL V zadhjem času je bilo sprejetih v lad* jedelnicp nekaj nezaposlenih fašistov. Na delo jih čaka še precejšnje število aH pod« jetja se jih branijo. Zato se obrača do njih fašistični tisk z razlaganjem, da gre pri sprejemanju v delo prvo mesto fašističnim organ izirancem.
Iz življenja in sveta
Hrana modernega človeka
Zveza med prehrano In delom — Važni izsledki
fiziološke vede
V industrijskih državah čutijo danes bolj nego kdaj prej nezadostno pomoč s strani svojega poljedelstva in v tem znamenju se vršijo številne konference in reforme, ki pa ne vedejo do pravih uspehov, kar je pripisovati predvsem temu. da nimajo reformatorji nobenega pravega pojma o tem, kakšno hrano potrebuje sodobni človek. Premalo upoštevajo izsledke fiziologije prehrane, ki bi glede tega lahko dala točen odgovor.
Fiziologija prehrane nas uči, da so se ljudje v starih časih, ko so sami opravljali najtežja telesna dela. preživljali predvsem b kruhom in sorodnimi živili, n. pr. z ri-žem. Vse drugo, kakor meso, zelenjavo, mleko, sir itd. so upoštevali šele v drugi vrsti, kar je bilo za tiste čase, iz katerih Izvira molitev za vsakdanji kruh, tudi prav.
Dandanes je marsikaj drugače. Stroj je prevzel človeku najtežja dela in zato mu Je v splošnem potrebnejša hrana, ki nima toliko redilnih vrednot, zato pa istotakšno količino beljakovin kakor prej. Kruh, posebno rženi kruh prejšnjih časov, ki nima zadostne količine beljakovin, stopa v ozadje, se drži bolj po sili tradicije in je za pravilno prehrano manj važen od živalskih živil, mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Neprebavljivih snovi v živilih, ki so potrebne za redno delovanje prebavnih organov, pa nam tudi ni treba dovajati telesu
s kruhom, ker jih je dovolj In našemu načinu dela primerneje zastopanih v rastlinski hrani, v zelenjavi, sočivju in sadju.
Tako opažamo, nadaljuje ravnatelj fiziološkega inštituta hamburške univerze dr. Oton Kestner, v resnici, kako se je prehrana človeštva pod vplivom novih delovnih načinov temeljito spremenila, v starih industrijskih deželah seveda najprej, polagoma pa tudi drugod po vsem civiliziranem svetu. Potrošnja mesnih in mlečnih izdelkov se je dvignila z nujnostjo naravnega zakona, prav tako potrošnja zelenjave in sadja. Ta razvoj seveda še ni zaključen, a vodi ves v to smer. Tudi poljedelstvo mu je sledilo — pa ne povsod enako in v zadostni meri. Tu je iskati neka; vzrokov za krizo v poljedelski stroki, nad katero se pritožujejo v nekaterih industrijskih deželah. Tako proizvaja Nemčija preveč pridelkov, ki so bili potrebni za prehrano v prejšnjih časih (rž, krompir, koruza itd.), premalo pa sodobnim potrebam primernejših hranil, ki jih mora zato uvažati iz inozemstva — po visokih cenah (meso, jajca, sadje, pšenica ki je bližja živalski hrani itd.). \ takšnih razmerah je vsaj delna rešitev krize kar na dlani in tudi agrarne države bi si lahko v marsičem popravile svoj položaj, če bi znale upoštevati pravo potrebo sodobnega človeštva po različnih njihovih produktih.
Skrivnost dednih lastnosti
Poskusi eksperimentalne vede
Kadar premišljujemo o dednih lastno-ttih, zaidemo takoj v celo kopo še nereše-aih vprašanj Kako naj si razložimo glasbeno nadarjenost, ki je bila dedna v Bachovi družini? Zakaj se mora vsakdo znova učiti računanja, čeprav so njegovi starši obvladali računanje? Zakaj se v nekih družinah skozi rodove podeduje kakšna krvna ali druga bolezen ? Zakaj se normalnim ameriškim ankonskim ovcam hipoma rodijo jagnjeta z nogami jazbečarjev?
V to zmešnjavo nasprotujočih si pojavov skuša eksperimentalna veda o podedovala ju spraviti nekaj sistema in jasnosti. Pred vsem skuša proučiti tiste tvorbe v kaleh novega življenja, na katere so vezani čini-telji podedovanja. Te tvorbe se imenujejo, kakor znano, hromozomi — a mnogo več o njih nego ime nam skoraj ni znano, fee danes ne vemo, kakšni so vzroki, ki vežejo dedne lastnosti na te tvorbe in jih spreminjajo. Z Rontgenovimi žarki in to-
— Tajno snovanje prirode
plotnimi vplivi so pn živalih dosegli kakšno spremembo oblik metulje so hranili s kovinskimi solmi in jim spreminjali barvo kril — a s tem še niso našli pojasnila za slične spremembe, ki nastajajo v priro-di. Vemo samo Lo, da obstojijo neznani či-nitelji, ki povzročajo slične spremembe tudi v prirodi in to brez dvoma v okviru hromozomov. Stvar pa se komplicira s tem, da povzroča okolje lahko podobne spremembe oblik kakor činitelji umetnega, eksperimentalnega spreminjanja v hro-mozomih — torej iste rezultate navzlic različnim vzrokom. Razlika je le v tem, da se te pridobljene, torej nepodedovane lastnosti tudi ne prenašajo v naslednja po-kolenja. Dedne so vedno samo lastnosti, ki tičijo v substanci hromozomov.
Tako se bodo ustvarjale trajne ln dedne lastnosti le če se bo posrečilo poseči spreminjevalno ali tvorno v substanco, ki je ležišče dednosti. A to za sedaj še ni v naši moči.
Od kdaj je predsednik Masaryk abstinent?
Zborovanja mednarodnega protialkohol-Bega kongresa 1901 na Dunaju se je udeležil tudi sedanji predsednik Masaryk. Imel je predavanje, v katerem je pojasnil vzroke svojega pripadništva med abstinente. S eamo njemu lastno temeljitostjo in sociološkim načinom mišljenja se je že pred tem bavil z alkoholnim vprašanjem in, kakor je sam dejal, »imel večkrat abstinenč-ne napade«. O nekem takšnem »napadu« poroča tudi Herben v svoji knjigi »črtico za Masarykovo biografijo«:
Po drugem obisku prof. Masaryka pri Tolstem sem bil iznenaden zaradi preprostosti njegovega nastopa, še bolj pa me je presenetilo, ko mi je nekaj dni pozneje prinesel sel od prof. Masaryka 20 steklenic moravskega rdečega vina. Menil sem, da mi je vino poslal Masarykov brat, ki je imel v Pragi točilnico, ampak sel je trdil, da ga ni poslal ta, ampak prof. Masa-ry. Potem sem izvedel, da je postal prof. Masaryk pod vplivom Tolstega popoln abstinent. Postal je tudi vegetarijanec in je občne hotel živeti po zgledu Leva Tolstega. Vegetarijanstvu nI ostal zvest posebno dolgo, vztrajal pa je pri načinu preprostega življenja. Ves čas pa je prof. Masa-ryk ostal strog abstinent.
Mednarodni znak za slepce
Mednarodna zveza slepcev je že pred le« ti izbrala znak za svoje člane, ki so osle« peli v mladih ali poznejših letih. Znak je potreben zato, da slepci lahko prehajajo čez cesto in vozila in ljudje primerno pa« zijo nanje. Slepci nosijo na ulici čmo« rumen trak na rokavu. Ponekod so nekaj časa zamenjavali ta znak za znaik habsbur« ških privržencev, ko pa se je zmota pojas« nila, so ga brez pridržka sprejeli
Kongres radiologov
Letošnji medaiarodn kongres radiologov se bo vršil v Jachymonu na Češkoslova« škem. Otvoril se bo 9. maja. Udeležbo so prijavili znameniti radiolog' iz vseh delov sveta. Protektorat nad kongresom je prev« zelo čsl. ministrstvo za narodno zdravje.
Minister — izseljenec
Danes poda ostavko avstrijski minister za kmetijstvo A. Thaller, mož, ki se praktično bavi z načrtom kolonizacije Avstrijcev v Paragvaju, kamor odpotuje z večjo skupino tirolskih kmetov. Thaller že delj časa proučuje problem naselitve avstrijskih državljanov v Južni Amerila.
Zvezde pojejo
Mladi francoski fizik Leger je napravil zanimiv izum, ki zelo izpopolnjuje dosedanji način merjenja svetlobe s pomočjo svetlobne stanice.
Legerova priprava Je tako občutljiva, da se stvori v njej od svetlobe planeta Jupitra električni tok treh tisočink ampera, kar je v primeri s prejšnjimi rezultati silovit korak naprej. Dočim so doslej svetlobo zvezd merili lahko samo približno, jo bodo odslej lahko natančno merili. Posebno zanimivo pa je to, da se tako proizvajam električni tok s pomočjo telefona lahko spreminja v zvok.
Pri tem je opazil Leger, da daje vsaka zvezda svoj posebni zvok, tako da uresničuje njegov aparat starodavno sanjo o »muziki sfer«.
Novi finski državni predsednik
Novi predsednik Svinhufoud in bivši predsednik Relander (desno) po svečani prisegi na stopnišču finskega parlamenta. Svinhufoud je eden izmed najstarejših bojevnikov za finsko svobodo.
Zašita srca
PrimariJ st. pčltenske bolnice dr. Nather je demonstriral te dni v Dunajskem zdravniškem društvu dva izredno uspela slučaja operacije srčne mišice. V prvem primeru gre za dekle, ki je bilo pred petimi leti operirano na dunajski kliniki prof. Eisels-berga. Takojšnja operacija je dekletu rešila življenje in jo je tako okrepila, da lahko podvzame visoke ture kakor pred usodnim dogodkom. Operiranka se udej-stvuje z uspehom tudi v drugih športnih panogah.
Drugi primer uspele operacije Je pokazal na mladem brambovcu, ki ga je neki tovariš iz neprevidnosti ustrelil v srce. Tudi ta operacija se je takoj izvršila ln Je imela popom uspeh. Srce Je med operacijo sicer prenehalo utripati, toda obudili so ga zopet k življenju in mož Je bil rešen.
Dolarski zaključek romantične ljubezni
Iz Olomuca poročajo o nenavadnem zaključku romantične ljubezenske zgodbe. Dolarski milijonar Hanko, predsednik velikega hotelskega trusta v ameriških Ze-dinjenih državah, je nedavno prišel v svoj rojstni kraj na Moravskem in se je oženil s svojo prijateljico iz mladih dni, Katarino Ludwig, ki jo je bil zapustil pred šest in dvajsetimi leti kot šestnajstletno dekle.
Nevesta ni vsa ta leta nič slišala o ženinu, ki se je nenadoma pojavil, pozakonil svojo pet in dvajsetletno hčer Katarino, učiteljico v olomouški ljudski šoli in peljal nezakonsko mater pred altar. Takoj po poroki so se starši in hči odpeljali v Ameriko, kjer čaka mater ln hčer lepše življenje.
HOOognjegascev na delu
Ogromen požar v londonskem pristanišču
V soboto zjutraj se je vnel velik ogenj v londonskem pristanišču. Izbruhnil je v skladišču tvrdke Butler, komaj 100 m daleč od Towerskega mostu, v oddelku za čaj in gumo. 1100 gasilcev se je trudilo omejiti požar, ki je bil opasen posebno zaradi tega, ker je pihal močan veter. Gasilska dela so se morala omejevati samo na loka-liziranje, ker je pretila nevarnost, da bi se vnel najgostejši zazidani del City.
Požar se je širil z neverjetno naglico in Je uničil ves kompleks Butlerjevih skladišč. S pogorišča se je dvigal tako gost dim, da se je očividcem zdelo, kakor bi ležal nad Temzo ogromen črn prt. Veter je gnal to nenavadno obliko dima v južni smeri dalje.
Mnoge ulice so bile za časa požara črne in temne m gospodarji so opozarjali svoje
nameščence, naj bodo pripravljeni, da lahko vsak trenutek zapuste službo in se rešijo, če bo treba. Vse londonske ognjegas-ne postaje so bile pripravljene. Na mestu požara zaposleni gasilci sc gasili ogenj s sosednjih 20 metrov visokih poslopij, pristaniško poveljstvo pa je dalo za gašenje na razpolago tudi vse svoje čolr®
Ognjegasci so si morali naa<- i maske proti plinu. V zadnjem hipu =e je posrečilo rešiti iz gorečega skladišča 100 konj, ki bi bili sicer postali žrtve katastrofe, ker so bili zaprti v hlevu. Plameni goreče stavbe so švigali 30 do 40 m nad strehami, dira pa se je videJ na milje daleč. Gasilska dela so opazovali deset tisoči ljudi. kajti v Londonu že leta in leta ni bilo takšne požarne katastrofe, škodo cenijo na 27 milijonov Din.
Pisano življenje drznega pustolovca
Od vojaškega kurata in pridigarja
V	Hrudinu je policiji pri?« v pest že dolgo iskani slepar Wilhelm Bittner. Njegova aretacija ni bila lahka in preden so ga uklenill, je pobil na tla dva stražnika. Bittner ima na vesti celo vrsto grehov. Njegovo življenje je polno pustolovščin in temu primerno ga je policija uvrstila med pustolovce velikega sloga.
V	zadnjem času se je Bittner Izdajal za ženina. Orožništvo ga Je zaradi prestopkov zaman iskalo. Svojo pustolovsko kariero pa je začel mož med vojno. Takrat se je več mesecev izdajal za vojnega kurata ln je celo maševal pri vojakih. Pozneje je postal spovednik v nekem samostanu, v cerkvi pa je imel Javne pridige. Seveda je bral tudi maše in pri tem so opazili, da preveč pije med službo božjo. Izpraznil je namreč po cele literske posode vina. Ko so mu prišli na sled. Je bil obsojen na kazen v ječi.
Prišedši iz zapora, se Je ustalil v nekem majhnem češkem kraju, kjer se je izdajal za duhovnika. Najprej se Je zasidral v neki dekliški šoli kot spovednik. Ni dolgo trajalo, pa je zopet spremenil poklic. Ukradel je bil namreč orožniško uniformo in se postavil za poveljnika orožniške postaje.
do vlomilca in ženitbenega sleparja
i Sleparija je prišla na dan in slepar je moral pobegniti.
I Nekaj mesecev pozneje se Je pojavil v Jaromeru in se izdajal za zdravnika Imena ni niti spremenil, ampak si je kratko-malo pristavil doktorski naslov, s katerim se je tudi podpisoval. V štirih tednih pa so mu tudi v tem »poklicu« postala tla vroča, zato se je prelevil v inšpektorja železniškega ministra in Je v tej funkciji zagrešil celo vrsto sleparstev. A tudi »gospoda inšpektorja« je minila potrpežljivost Naveličal se je potovanj in inšpekcij in se je začel izdajati za duhovnika češkoslovaške cerkve na Moravskem. Tu so se mu odprti sijajni viri. Ko je čutil, da se bliža razkritje, je pobegnil. Na begu je prišlo do spopada z orožniki. Pri tem je bil neki kmet ranjen. Poslej se je Bittner potikal okrog in kradel ter izvrševal vlome. Slednjič je zopet oblekel zdravniško haljo, »izvrševal« zdravniški poklic in postal končno ženit-beni slepar. Ko se je zatekel k svoji materi, kjer se je edino še čutil varnega. Je prišel oblasti v roke. Med nJim to orožniki se Je razvil oster boj s samokresi, nakar so ga aretirali, zvezali in ga posadili na pravo mesto.
Prekop med Atlantikom in Sredozemskim morjem
V francoskem senatu se je ustanovil odbor, ki mu Je naloga skrbeti za praktično uresničenje prekopa med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem. Za prekop se je izjavila že cela vrsta pariških okrajnih zastopov in tudi 1500 občin v za-padni in južni Franciji. Tudi vlada Je na uresničenju tega načrta lntereslrana, ker bi se paroplovba s tem skrajšala za 1800 km ln bi se prevoz blaga od Sredozemskega morja v pristanišča Atlantskega oceana znatno pocenil Poleg tega bi takšna zveza pomenila veliko ugodnost tudi za urnej-še kretanje francoske vojne mornarice.
Poverjeni odbor bo proučeval najpriklad-nejše pogoje za izvedbo načrta na primernem terenu. Kanal naj bi bil izkopan od Bordeauxa vzdolž Garonne čez Toulo-se v Beziers.
Žrtev skandalne afere newyor$ke policije
Povoden) v Parizu
Tridneven neprestan dež nad Parizom je povzročil precejšnje poplave X sredini
tcaacogke prestolnic^
Trenchcoatov
in površnikov za pomlad največja in najcenejša izbera pri
Drago Schwab, Ljubljana
Vse bolezni zdravi na nosu
Dr. Paul M. Gillet, ki je deset let vodil laboratorij v lyonskj bolnica, portuje po Ameriki, kjer propagira uspešno umverzaJ* no kuro zoper vse bolezni.
Metoda je neverjetno preprosta n eno« stavna. Pri vsaki boleznd masira dT. Gillet bolnikpv nos z malim, lahkim srebrnim 6fci» letom v podobi igle. Na nosu poišče wner» vus sympathicus«, lci ga dobro natare. Dr. G»H«t je uverjen, da prihajo vse bolezni od tega simpatičnega živca v nosu. Mož prwr. Ta živec se razprostira po vsem te« lesu in se ga lahko dotaknem*) na različnih mestih, najlažje pa je dostopen na nosu. V 25% zdravljenja sem dosegel popolen uspeh.
Ameriška igralka Vlvtan Gordoo,
ki Je bila na nepojasnjen način umorjena,
ker je hotela Izročiti državnemu pravdništvu važen material v skandalni aferi newyorške policije.
Obleka iz sladkorja
Najnovejši izum, ki je doma seveda v Ameriki in čigar duševni pče je neki kanadski inženjer, obeta biti obleka iz slad* korja.
Temu mož« se Je posreSlo, da je naredi sladkor tekoč, kakor celuloza, iz katere delajo umetno svilo. Tisti, ki 6e kaj razu« mejo na to, pravijo, da se bpdo obleke ze« lo pocenile.
Pa še druge dobrine bo imel ta izum, ker bodo pridelovalci sladkorne pese dobit' več zaslužka. Tudi staršem bo prišla ta rz« najdba prav, ker bodo dali sitnim in jokaš vim ptrokom kar obleko lizat. Slednjič bo koristila tudi raziskovalcem severnih kra« jev, ki jim ne bo treba gristi čevljev, ampak bodo poučili kar »ladilrn obleko.
Visoka plima preti »Hudičevemu otokucc
Severnovzhodna obala ameriške celine Je že nekaj dni hudo izpostavljena nazbur-kanemu valovju in visoki plimi. Viharji divjajo s takšno silo, da je paroplovba v tem okolišu resno ogražena. Mnoga ameriška in kanadska obmorska mesta so že resno poškodovana. Plima je posebno močno prizadela mali »Hudičev otok«, ki leži pet milj daleč od Halifaxa. Na tem oto-čiču živi kakšnih sto prebivalcev in vsi so v skrajni življenski nevarnosti. Valovi tako butajo ob obalo, da je podoba, kakor bi hoteli razbiti in požreti otok. »Rosalini«, ladja ameriškega Rdečega križa je utrpela veliko škodo. Zlomil se ji je vijak in je ladja ▼ nevarnosti, da se potopi. Brezžična postaja kliče na pomoč, toda nihče se ne upa na morje, ker se vsaka ladja boji lastnega pogina.
Slika bodoče vojne
Pariški tednik »Vu« je izdal posebno številko z naslovom »Bodoča vojna«. Besedilo so prispevali Painlev6, Ludendorff, Seeokt, Wells in švedski nadškof Sooder-blčm. Fotografije pa so, ld šele predočuje-jo grozno sliko tehniške vojne. O ozadju velike Madonine slike vidimo mater z dojenčkom v naročju; oba imata maske proti plinu. Mlad mož v salonu flirta z dekletom — in oba imata maske. Grozotna slika! Člani nadzorstva neke družbe imajo sestanek in celo v francoski zbornici so vsi poslanci pokriti z maskami proti plinu. Eiffelov stolp zleti v zrak in strašni napadi s tanki strašijo prebivalstvo. Električni žarki razdenejo ves vojni material, mračni napadi pa opustožijo cela aaeata.
Drobne zanimivosti
Letos ne bo štorkelj
_ k Capotowna poročajo, da se letos ttoo« S štorkelj, ki so prezimile v južni Afriki, ne bodo več vrnili v evropske kraje. Vlad« ni uradniki, ki so nedavno prepotovali ozemlje Cathkm Peak v Natalu, so opazili na griču, kjer se vsako leto zbirajo štork« lje za povratek v Evropo, velika bela po« Ija. Na prvi videz se je zdelo, da so snežno lise, ko pa so se približali, so videli na ti« soče mrtvih štorkelj. Ptiče je presenetila toča, ki jih je pobila na zemljo, kjer so obležali z zlomljenimi krili.
Francoska vlada In strojepiske
Iz Pariza poročajo o nepričakovanem porazu La valove vlade v zadevi zvišanja prejemkov uradniškemu osobju. Proti Izrecni volji poštnega ta finančnega ministra je bil sprejet predlog finančnega odseka za zvišanje plače strojepiskam. Za predlog je glasovalo 420, proti njemu pa le 159 poslancev.
Nova ameriška himna
Ameriški aenait je eprejed re^lucijoi, H Jo Jo prej d od parlamenta v odobritev in se nanaša n* novo hamoo »Tbe Star Span« gled Bamer«. Ta pesem bo zana-prej na cd o. nalna himna Zedin jenih držav, črm pred* sednik Hoover podpiše uradni spia, bo zakon uveljavljen. Himna nd nova. Besedilo je napiMi balt-iroorski advokat Kev 1814 k neka stani mdodiji n druge polovice 18. stoletja.
Gramofon namestn orgel
Benediktinski red v Rimu je dal izdelati brezhibne gramofonske plošče, ki repro-ducirajo gregorijansko glasbo. V prihodnje se bodo te plošče izdelovale v še večjem številu ta s tem bo dana ubožnejšim cerkvam možnost, da si namestu dragih orgel nabavijo gramofon, ki bo spremljal bogoslužje.
Vztrajni vfnogradnfkf
V	Beatijolaisu na Francoskem živi rod« bina Chamarande, ki se že 600 let bavi sa« mo ■ pridelovanjem vina. V dolini Rhome pa stoji kraj SaIles*sou®»Bois in tam živi rodbina Goujon, ki se bavi z vinogradu i* štvom že od L 1471. V Lacouxu živi rodbina Dupont, ki ima že 830 let v posesti ene in iste vinograde. Tudi ta rodbina ni brez konkurence. _ Poseka jo rodbina Blache t Doirzereu, ki goji vinogradništvo na svojih posestvih že od L 1047. Zdaj vidimo, zakaj imajo Francozi najboljša vina.
Lov za zlatom v Kanadi
V	Ameriki so se razširile vesti, da so odkrili v provinci Ontario bogate sledove zlate žile. Na tisoče iskalcev sreče se j« napotilo v »raj na zemlji«. Glavno ležišče zlate rude je pokrajina Kanshabovicc. Seveda so že vsa zemljišča pokupljena. V mineralijah so našli velike množine čistega zlata in računajo, da bo dala vsaka tona rude 750 dolarjev (okolu 40.000 Din) čistega dobička.
Vsak dan ena
»Če bi bila jaz na njegovem mestu, bi že pomagala!«
K. AL HuIU
Ženska se je pobrala, z rokami udušila tleče iskre hi z rezkim
glasom zavreščala. Zavesa ob strani šotora se je zganila in vstopil je ogromen nubijski črnec. Z iztegnjenimi rokami je Arabka pokazala na Diano in ploha obdolžitev in kletvic se je usula iz njenih, od sovraštva spačenih ust.
Zamorec jo je reže poslušal in nazadnje zmajal z glavo.
A Diana ga je poklicala in z dvignjeno glavo stopila proti njemu.
»Prinesi mi vode,« je rekla z zapovedujočim glasom, gledaje mu naravnost v obraz. Pokazal je na kavo, ki jo je bila ženska spet začela pripravljati. Diana je zateptala z nogo. Zamorec se je zarežal in takoj prinesel velik, poln meh, kakršne imajo v puščavi za vodo.
Diana se je obotavljala, a njena žeja je bila prevelika. Pobrala je skodelico za kavo, ki je ležala pred njo na tleh, jo izplaknila in se napila vode. Voda je bila slaba in mlačna; a vendar ji je odplavila tisti suhi, dušeči občutek iz grla in jo pokrepčala. Zamorec je odšel, ne da bi se zmenil za žensko, ki je ždela ob svoji pečici za kavo. Diana je iznova legla na blazine. Dogodki teh trenutkov so bili zanjo večji napor, nego je izprva mislila, in noge so se ji tresle. A njen pogum je bil spet predramljen. Po tem, da je bila videla doslej samo ta dva, je sodila, da Ibrahima Omarja ni v taborišču. Če bi se le dovolj časa zamudil, da bi prišel Ahmed za njo; zakaj v to, da pride šejk ponjo, je neomajno zaupala. Samo da bi prišel za časa.' Po svetiljki, ki je že gorela v šotoru, je videla, da mora biti
Kulturni pregled
Zofija NaIkowska: Dom osamelih žena
(Pred prenrfjero v ljubljanski drami.)
Premijera te subtilne, lirične drame bo vsekakor zanimiva novost na našem odru. Zofija Nalkowska je čislana poljska pisateljica, njeno ime je znano tudi izven domovine. Različna evropska gledališča so uprizorila pričujočo dramo, igrali so jo celo v Newyorku. Umljivo je, da bo vsebina drame, ki jo je napisala pisateljica - žena, v današnjih dneh, ko je vprašanje razmerja med možem in ženo tako aktualno, še posebej privlačna. Nalkowska ne teoretizira o etiki zakona, o emancipaciji, socialnih odnosih žene, ona vpodablja življenje žena, ki so ostale na svetu osamele, bodisi kot vdove ali ločenke. Moške osebe de-janstveno ni nobene v drami, moški živi le v spominu, in le enkrat seže njegov glas v tiho. ubrano življenje. Vse osebe so dobro opazovane in karaliterizirane, dialog je živahen in prežet z izbrušenimi sentencami o življenju.
V malem domu, nekje na vasi, žive pri Celini Belski, osemdesetletni starki njene hčerke in vnukinje. Vse so vdovele, najmlajša vnukinja pa je ločenka. Pred kratkim se je vrnila vnukinja Jana Nielewiczo-va, kateri je pred meseci umrl mož Krištof. Jana je še vsa prevzeta od smrti, ponoči ne more spati, sliši qo qo, kakor se pogovarja r umrlim možem, resničnega vzroka svoje bolesti pa ni še nikomur razodela. Zatrjuje, da >smrt ni vsec, toda skritih bolečin ne razodene. V tiho življenje poizkuša prodreti no« gost- Mlada Eva Lacztovna želi na vsak način videti Jano, hotela bi z njo govoriti o nečem važnem. Marija Lanowa, Janina mati, bi to srečanje rada preprečila, kajti slutnje ji pravijo, da bi to svidenje laJiko postlalo usodno za Jano. Kljub pažnji se je Evi Lacztovni posrečilo stopiti pred Jano. Dekle išče pri njej pomoči. Jana izve od Eve, da je imel Krištof ves čas njunega na videz tako srečnega zakona razmerje še z drugo žensko, ki mu je rodila hčerko in sina. In ta hčerka je Eva Lacztovna, sedaj je prišla terjat dedščino. Mlado Evo zalezuje oženjen moški in dekle bi se rado izvilo njegovim mamljivim vabam. Čeprav Ji težko razočarana Jana prigovarja ter ji obeta pomoč, se Eva z jokom vrže v neznanče-vo naročje. Življenje bo še in še ostavljalo na bregu osamele žene. V babičini meditaciji: »Ah, nič ni gotovega, Jana, nič... Vse ee spreminja s časom,« je izrečena trpka to-
J. K.
noč. KoBko je bilo na mi, oi niti slutila.
Med tem so bili v domačem taboru gotovo že opazili, da je ni
bilo nazaj. Šejk je poznal nevarnost in čeprav je bil postal po nedavni nežnosti zadnje dni spet tako ravnodušen in okniten, vendar ni mogla dvomiti o tem, da ji bo prihitel na pomoč.
Nenaden šum v sosednjem prostoru jo je splašil, da Je skočila na noge. A ostri, globoki glas, ki je preglašal vse druge, je takoj pregnal njen nenadni up. Ibrahim Omar se je bil vrnil, preden je utegnil Ahmed prihiteti k njej! Trepetaje je zasopla in stisnila zobe, da bi zbrala svoje moči za trenutek, ki se je bližal.
Veliki črnec, ki ga je bila že prej videla, je stopil v šotor. Krenil je proti njej; ali Arabka je mahoma skočila predenj in jela z divjimi očmi in strastnim mahanjem nekaj govoriti. Nubijec jo je pahnil proč in iztegnil šapo, da bi zgrabil Diano za komolec. Z bleščečimi očmi in oblastnim zamahom roke se je odmaknila; srce ji je burno utripalo, a čutila je, da se lahko zanese nase. Le njene roke so se skrčile, ko jih je porinila globoko v žepe svojih jahalnih hlač. Tako je počasi stopila v sosednji prostor šotora, ki je bil velik in gol. Sredi šotora je ležal Ibrahim Omar na kupu blazin; za njim sta stala dva velikanska črnca, negibna kakor bronasta kipa.
Diana je za trenutek obstala pri vhodu; nato je vrgla glavo nazaj, krenila s svojimi dolgimi, deškimi koraki po debelih preprogah in se ustavila pred šejkom. Z ošabno skrivljenimi ustnicami in drznimi, priprtimi očmi mu je pogledala v obraz.
Ta Ibrahim Omar je bil res Arabec, kakor si ga je nekdaj predstavljala. Okorna, grda postava se je valjala na umazanih blazinah; zabuhli, divji obraz je bil razoran od sledov vseh grehot; izza debelih ustnic so mu gledali grdi zobje. Njegova bogato okrašena obleka je bila zanemarjena in onesnažena, prav tako tudi tolste ro-
ke, ki so razkrečene ležale na kolenih. Surovi obraz se je spačil v nasmeh porogljivega zadoščenja, ko je Diana stopila proti njemu.
»Tak to je bela žena mojega brata Ahmeda ben Hasana,« je počasi izpregovoril v slabi francoščini. »Ahmeda ben Hasana, da bi mu Allah sežgal dušo v peklenskem ognju.« Pri teh besedah je zaničljivo pljunil po šotoru. Nato je legel nazaj na blazine in glasno srebnil iz svoje kavne čašice.
Diana je upirala oči naravnost vanj in pod njenim srepim pogledom mu je očividno postalo neudobno; njegove oči so jele nemirno begati po šotoru, med tem ko se je desnica poigravala z držajem samokresa, ki mu je tičal za pasom. Nazadnje je mignil, češ, naj stopi bliže. A tisti mah je planila iz sosednjega prostora Arabka, se ognila črnca, ki jo je hotel zadržati, se vrgla Ibrahimu Omarju pred noge, mu objela kolena in jela z zategnjenim, jokavim glasom tarnati in vpiti. Zdaj je Diana takoj spoznala sovraštvo, ki se je tej ženski že prej bliskalo v očeh. Očividno jo je imela za sopernico, s katero bo morala poslej deliti naklonjenost svojega umazanega gospoda. Stud se je kakor val vzdignil v njej, kljub mučnemu strahu, ki jo je davil.
Ibrahim Omar je radovedno pogledal žensko ob svojem znožju; nato je skrivil ustnice in jo mahoma surovo udaril po ustih.
A ženska se je z obupanim obrazom splazila še bliže; tenek curek krvi se ji je pocedil preko brade. Tedaj je šejk hripavo za-hrčal, kakor pihne razjarjena zver, in zgrabil žensko za vrat, ne meneč se za njene roke, ki so se onemoglo upirale divjemu prijemu. Nato je počasi izdrl nož izza pasu in ga porinil Arabki v prsi. Ko je krčevito drgetaje zaklatila okoli sebe in se zgrudila, je skrbno obrisal krvavo rezilo v njeno obleko in brcnil mrtvo truplo od sebe, da se je zavalilo po preprogi malone do Diane.
pesem in najboljšo prozo. Te dni sta bila nagrajena g Djukič za pesem »Četvrti ko-njanik Apekelipse« in za prozo avtor komedije v štirih slikah »Šarlova ženidba«. Toda — kdo je avtor? Žirija je našla — prazen ovitek. Hudomušneži trde, da so bili člani žirije preverjeni, da je avtor kak znan in priznan pisatelj. 6aie so se bali. da ne bi nagrade >po naključju« podelili kakemu nepriznanemu. Ko so bili rezultati objavljeni. se je pismeno osrlasil pisec »Šarlove že-nidbe< — Dragutin Ilič - Jejo. To »naključje« je seveda vzbudilo senzacijo in razne komentarje. Ilideva komedija obravnava Charlesa Chaplina. Po izjavah članov žirije ima nagrajeno delo mnogo humanosti, sveže fantazije in duhovitosti in je spisano v prijetnem jeziku Za nepriznanega pisatelja kakor je Dragutin Ili6 - Jejo, je to vse-kako lep uspeh. — Avtor »Šarlove ženidbe« je stalni sotrudnik »Vremena«, kjer urejuje humoristično rubriko. Že 1. 1928. je — prav tako »po naključju« — dobil nagrado »Cvijete Zuzori6< za novelo »Dunavska ulica«. Izdal je več knjig, vendar je bil tudi v literarnih krogih malo znan in še manj priznan.
Tesnier&jeva francoska študija e O. Zupančiču je — kakor izvemo — dotiskana in se bo v bližnjih dneh pojavila na knjižnem trgu.
Repertoar!!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 10.: Zaprto.
Sreda, 11.: Dom osamljenih lena. Prem. D
LJUBLJANSKA OPEBA
Začetek ob 20.
Torek, 10.: Wertber. C. s .....—
Sreda, 11.: Valkira. E. T
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Torek, 10.: Karol in Ana. C. Kuponi. Sreda, 11.: Zaprto.
lažba.
Razstava »Kruga« v Beogradu. Dne 1.
marca se je otvorila v paviljonu Cvijete Zu-zorič razstava ruskega umetniškega društva »Krug«. Razstavilo je 12 umetnikov: slikarjev, kiparjev, grafikov, arhitektov. Vnanji videz razstave je prav pester: poleg osnutkov za gledališke kulise in načrtov za cerkev sv. Save v Beogradu imaš karikature čistokrvnega Jugoslovana Pjera Križani Ca. Kako neki je zašel med Ruse?! Izmed Rusov se posebno odlikujejo Nikolaj Isajev, Aleksander Bikovski, Ananija Ver-biekl, VI. Zedrinski, VI. Zagorodnjak, ga Ludmila Kovalevska - Rik. »Krug« zastopa hvalevredno tendenco, da se ruski umetniki, ki delujejo na naših tleh, tesneje zbližajo z jugoslovenskimi in tako približajo naši umetnosti. — D d.
Književne nagrade Srpske kr. akademije
ma.nosti. V soboto je imela Srpska kr. akademija znanosti v Beogradu svojo glavno ecjo, ki so ji prisostvovali tudi štirje službeni odposlanci zagrebške Jugoslovenske akademije. Ob tej priliki je bil ugotovljen razveseljiv napredek v sodelovanju med obema akademijama. Na seji je bil avtor najboljše slovnice srbsko - hrvatskega pismenega jezika, zagrebški univ. prof^Tomo Maretič vpeljan za rednega člana. Novi akademik (že dolgoletni član Jugoslovenske akademije) je prečital svoje pristopno predavanje »Gradia Kačičeva deseterca«. Nato po bile razglašene nagrade, ki jih je podelila Srpska kr. akademija. Izmed književnikov so dobili: 5000 Din Mirko Korolija za >Nove pjesme«, 2000 Din Mil. Kneževič za knjigo »Doživi iz doline« in 17C0 Din Mi-leta Jakšič.
»Riječ«, zagrebška neodvisna novinska revija, je priobčila v številki z dne 7. marca med drugim interesanten članek "VI. An-gelusa »Istup grofa W. d' Ormessona«; tiče se nove pobude za tesnejše zbližanje med Francijo in Nemčijo, kakor ga zahteva interes evropskega miru. Dr. Vladimir Dvorni-kovič se v članku »Osvrt i odgovor« bavi s kritikami in odmevi svoje knjige »Naša kulturna oriientacija«. Dr. Jos. Bogner poroča o Mihifičevi francoski študiji o kiparju Pe-niču. (Značilno: Penič ima v Parizu sloves, da se o njem izdajajo znanstvene študije, pri nas pa se niegovo ime kaj redko ome-nia!). Med poročili čitamo kritiko dr. P. Markovca o koncertu pevskega zbora UJU iz Linbljane. Kritika je prav ugodna.
Kniiževna senzacija s Beogradu- Beograjsko društvo »Cviieta Zuzorič« podeljuje vsa-vd pomlad književne nagrade za najboljšo
ladio
Izvleček iz programov
Torek, 10. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti . — 13: Napoved časa, plo» šče. borza. — 17.30: Ohcetna godba. — 18.30: Izlet na luno. — 19: Predavanje o vremenoslovju- — 19.30: Nemščina. — 20: Mozartov večer. Uvodno besedo govori dr. Mantuani. — 21: Koncert radio - orkestra.
—	22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jazz - band.
Sreda, 11. marea.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr. Čampa: Enotna zakonodaja Jugoslavije. — 19: Ruščina. — 19.30: Književna ura. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio orkestra - 17: Narodni napevi na harmoniko. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — Koncert lahke glasbe. _ ZAGREB 12 30: Plošče. -17: Danska ura. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Simfoničen koncert češke filharmonije. — BRNO 16.30: Program za deco. — 19.05: Sluhoigra. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Koncert lahke glasbe- — VARŠAVA 17.45: Grke
stralen koncert — 19.55: Plošče. _ 20.30:
Koncert danske glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.25: Popoldanski koncert orkestra.. — 19.30: Prenos IIaydnovega ora-torija »Letni časi«. — 22.50: Jazz - band — BERLIN 18.50: Plesni večer. — 21.30: Lite-laren program. — Lahka godba orkestra
—	KONIGSBERG 16.25: Koncert danske glasbe- — 19.30: Prenos plesnega večera iz Berlina. — Gioteske. — 22.30: Lahka glasba iz Berlina. — M0HLACKER 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.45: Zborovski koncert. — 21: Orkestralen koncert.
—	22.35: Pevski koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra- — 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta z Dunaja. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Prenos opere iz gledališča.
RAKEK. Sokolsko društvo UnecRakek se je tudi pridružilo krogu čestilcev pisatelja F. S Finžgarja in uprizorilo 8. t m. v pro» slavo njegove 60»letnice ljudsko igro »Na» ša kri«. V uvodu je v lepem govoru po« udarjal br. Suštaršič, upravitelj osnovne šo* le, tudi prosvetne naloge Sokolstva. In ravno v prosvetnem delu je treba slediti vsem kulturnim dogodkom, kamor spada nedvomno tudi jubilej pisatelja in kultur* nega delavca Finžgarja. Orisal je njego« vo delovanje in pojasnil tudi razmere v časih, ko so se v igri opisani dogodki vrši*
li. »Našo kri«, je spretno režiral učitelj br. Roječ. Vsi igralci tn igralke so rešili svoje vloge nad pričakovanje. Trud je bil nagra* jen z viharnim odobravanjem. Društvo ti občinstvo želita, da jih čimprej zopet vidita na odru. Prepričali smo se, da imamo ne samo odlične igralce in igralke, temveč tu* di hvaležno publiko.
RAKEK. K našemu poročilu z Notranj« skega o proslavi desetletnice izpraznitve Rakeka po Italjanih dostavljamo, da je sokolsko društvo samo sodelovalo s svojim pevskim zborom pod vodstvom br. Rojca, naraščaj z telovadno točko ter deklama« cijo in recitacijo. Odstavek, nanašajoč se na sodelovanje sokolskega društva ^ame» ga je v prvotnem poročilu pomotoma iz« ostal.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Dopisnik v »Slovencu« se jezi na potek občin« ske seje 1. t m. in pravi, da bi bila lahko
Prej končana, če ne bi bilo prerekanja, rav! Konstatiramo pa, da bi bilo prere« kanje izostalo, če ne bi bil stavljen od ne« koga predlog v breme občine in po vrhu še nasprotujoč zakonu o narodnih šolah. Na« men predloga je bil vsem razumnim jasen, zaradi česar je diošlo do prerekanja. Prav tudi ni, da dopisnik sortira člane občin« ske uprave. Pozabil je že sigurno na 6. ja« nuar, ki izključuje v javnih zastopih vsa« ko politiko. — Krajevni šolski odbor v Gor. Vrhpolju pod Gorjanci pridno deluje na tem, da pride čimprej do zidave novega šolskega poslopja. Stavbni prostor je že kupljen in odobren od banske uprave. — Zaradi splošne gospodarske krize ni pro« danega še dosti vina. — Čefcada Miroslav, učrtelj»dmevničar, je postavljen v St Jerneju za kcmtraktualnega učitelja. Agflnemu sokolskemu delavcu čestitamo 1 — Sestra Vozlova Nada ustanavlja pevski zbor so« kolske dece. pri čemer ji želimo obilo uspe« ha. — Kmetijsko nadaljevalna Soia se je ustanovila na osnovni šoli. Pouk se bo pri« čel jeseni.
Za takoj se išče
Industrijska naprava
ali tovarna
od ca. 50 KS, 1000 m« pritlične površine sa kovačnico sposobna. Ponudbe z natančnim opisom, načrtom, pogoje pod »St. 29.540« na oglasni odd. »Jutra«.	4158
Kleparskega preddelavca,
španski model, pravi mahagoni, grandijo-zen poln ton za reklamno ceno Din 320.— razpoSilja tvrdka ALFONZ BREZNIK, bi v. učit. Glasbene Matice, LJUBLJANA, Mestni trg S. Največja zaloga vseh glasbil ln strun v JugoslavijL	4076
w v v
Iseem
ZASTOPSTVO
boljših to varen za Vardarsko banovino kakor alkohola, žganih pijač, čokolade, bonbonov, nogavic in kreme za čevlje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 89«.	4083
□coin H m 11 n i c m 11111 A.uxoDa
0M9m U>MJ«M
KmUu pogrebni ut«4
IVO MAROLT, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Maribora naznanja, da je njegova iskreno ljubljena mati oz. sestra in teta, gospa
IVANA MAROLT
dne 9. t m. previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v sredo, dne 11. marca 1931 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 16. marca 1931, ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana-Maribor, dne 9. marca 1931.
4155
	
	K«!-•-.•?•' : ■ • ■■ *t.
I
I
ki je bil že zaposlen v velikih industrijskih podjetjih, samo prvovrstno moč išče velika tovarna kleparske robe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »96«.	4150
t
Naša zlata, predobra, pridna mamica in soproga, gospa
Anka Womer
rof. K a I še k
UČITELJICA V POKOJU
nas je dne 8. marca t L v Gradcu, kjer je iskala zadnjo pomoč, za vselej zapustila po dolgi, trpljenja polni bolezni, ki jo je vdano in nad vse potrpežljivo prenašala.
Pogreb drage pokojni ce bo v sredo, dne 11. marca t L ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Mestnega pokopališča na Pobrežju. Ohranite ji blag spomin!
Maribor, dne 9. marca 1931.	4160
Učitelj IVAN WOMER, soprog; ANICA, IVO in MIKA, otroci in
ostali sorodniki.
J B JA VA
Uprava trsnice tvrdke Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo, Gornja Radgona, ima za letošnjo saditev samo omejeno število prvovrstnih cepljenk, Beli Burgundec, Muškatni Silvanec, Biser iz Csabe, Muškatni Otonel, Laški rizling in FrOhlich Silvanec na najboljših podlagah, oddati. Seznam cepljenk kakor tudi plačilni in dobavni pogoji so na zahtevo brezplačno na razpolago.	4152
Ali bodo pleše
res izginile?
Čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147
RAZPIS
Zahvala
Za mnoge izraze sočutja ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje, gospe
Fanči Kurent roj. Kotlnšek
se vsem, U so jo spremili na njeni zadnji poti, tem potom najlskrenejše zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 11. t. m. 1931, ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Jakoba.
LJubljana, dne 9. marca 1931.	4159
Žalujoči ostali.
Jutro vi mali oglasi
imajo siguren uspehf
»železniška družina" stavbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, poslovalnica v Mariboru
razpisuje oSertno licitacijo
za kompletno zgradbo ca. 40 eno- in dvo-družinskih stanovanjskih hišic v Mariboru ob Betnavski cesti.
Načrti, proračuni in tozadevni pogoji se od današnjega dne dobe proti plačilu Din 100— na Betnavski cesti štev. 44, kamor je tudi predlagati ponudbe in sicer najpozneje do 20. marca 19SL 12- ure v zaprtih kuvertih z označbo »Ofertna ponudba za gradbo stanovanjskih hiš Železniške družine v Maribora.«
4161	POSLOVNI ODBOR.
f r .< « t » r r 11 ■ ■•■ f !
CENE MALIM OGLASOM: ŽENITVE, DOPISOVANJA
Za oglase, ki služIjo v po* sredovalne in socialne na* mene občinstva vsaka bese* da 50 par. Če naj pove na* slov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristoj» bino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro, je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naro* čilom, sicer se oglasi ne pri* občijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842.
Zo ocfgeco*-
2 Din
tncsmieah
•Xastove tnalih oglasov
dobite takoj po izidu Usta. v podružnicah ^Jutra* r •Mariboru, o	v Afcecm mosta,
v TSrbotflfah in na {Jesenicah, kl sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserater
lil i frt
££
Vajenca
■prejmem v konfekcijska in modno trgovino. Ponudbe tui oglasni oddelek »Jutra« pod »Požtenje«. 10.085-1
Šiviljo
prvovrstno, ki zna brezhibno šivati ženske klobuke na Dnterstich in Zik-7,ak stroje na motorni pogon, sprejmem takoj. Plačam 100 Din na dan. — Milkid, Beograd, Knez Mi-hajlova 3.	10.058-1
Prodajalko
mefane stroke, mlaj8o moč, pridno in pošteno, najrajši z debele, im >ž»o ■nekaj kavcije, sprejmem takoj kot samostojno vo-dinjo manjše trgovine. — Takojšnje ponudbe je po (»lati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina na deželic.	9909-1
Rezbarja-graverja
mladega in sposobnega, ea vse posle, sprejmem takoj ali pozneje v stalno službo v Beogradu. Ponudbe pod Šifro »Skroman 356« na Jugomosse, Beograd — Pofit. pretinac 409. 9819-1
>T*3z »IjcZi
Na kaj čakate?
Ali še sedaj nimate za-poslenja? Drugi celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega Mšnega obrta Pouk brezplačen Ali vam Je težko napisati pismo? Obširna navodila pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga jugo-lavensklh pletača, Osi-Jek.	136
Deklico
15—18 let staro, sprejmem takoj v pomoč gospodinji, ali kot učenk« v trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10.124-1
Vzgojiteljico
■ perfektnim znanjem nem ščine in klavirja, sprejmem k dvema otrokoma. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vzgojiteljica«.	10.158-1
Brivskega vajenca ali vajenko
»prejme takoj Drago Hovar Dunajska cesta štev. 82.
10.165-1 t-----
Samostojen livar
ia srednjo metalno in železno livarno, ki bi prevzel isto na procente, »e išče. Naslov v oglas, oddelku »Jutra c. 10.123-1
Šivilj, pomočnico
dobro izurjeno sprejmem v »talno delo. Naslov v ogl. eddelkn »Jutra«. 10.150-1
Brivskega vajenca
dobrega, sprejme takoj Stjepan Kralj, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 58.
10.173-1
Šivilj, učenko
■prejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10.198-1
2 dobri pomočnici in 2 učenki
•prejme takoj da m ski modni atelje Mira Skabar — Novi trg St. 2/n. 10.200-1
Kroj. pomočnika
■s boljša, velika dela sprejme M. Zupančič, krojač. Vižmarje 93, St. Vid sad Ljubljano . 10.201-1
Obvestilo
Vsem ponudnikom, ki »o s« uglasili rav>oljo službe pod šifro: »Zanesljiv lesni prev-zemalec«, na podružnico »Jutra« v Celju, se javlja, da je mesto že zasedeno.
10.207-1
Potnika
agflnega in v Sloveniji vpeljanega, sprejme proti proviziji in dnevnicam renomirana veletrgovina s ipiritnozamL Ponudbe pod i»Spirituo®e« na ogla*, oddelek »Jutra«	9976-5
Fiksum in provizijo
dobe t manufakturi verzi rani potniki ra >bisk pri Tatnih strank v Ljubljani, okolici ln vsej Dravski ba novinl. Nastop takoj. Pis mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja rri pod šifro »Fiksum«
8066 5
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije. _9133-4
Pouk v slovenski stenografiji
želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stenografija«. 10.182-4
Camernikova šoferska Šola
LJubljana, Dunajska e. 36
(Jugo-Auto). P r v a oblast, koncesijoniratja. — Prospekt zastonj. Pišite ponj t 251
Deklica
stara M let, želi mesta k 1 ali 2 otrokoma — najraje v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna deklica«. 10.167-2
Hotelska kuharica
prvovrstna, išče v Dalmaciji službo za sezijo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezija«.	10.185-2
Absolvent trg. šole
išče službo. Dopise z navedbo pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Absolvent«.	10.203-2
Inteligent. mladenič
27 let star, išče kakršnokoli službo — najraje pri lesni trgovini ali industriji Zmožen je tudi kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »77«.
10.204-2
Otroke
v predšolski dobi poučuje nemščino (ali nemške otroke slovenščino) akademik-pedagog. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10.215-4
iittvi ntm
Prodajalka
s trg. tečajem in petletno prakso ▼ manufakturi ii
galanteriji, išče namestitve, vsled opustitve dosedanje trgovine. — Cenj. odgovor na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kjerkoli«. 10.006-2
Dekle
pridne tn pošteno, Tajen o vseh hišnih del ter kuhe, želi službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 214«.
10.148-2
2 natakarici
z manjera slov. in nemškega jezika, želita premeniti službo — najraje v Dubrovnik aH Split, kjer bi bilo stalno mesto. Sta dobro izurjeni in imata do-b-a spričevala. Nastop 1. ali 15. aprila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10.144-2
Absolvent
meščanske šolo, išče meete sluge, Inkasanta aii kaj sličnega. Ponudbe na ogla«. oMelek »Jutra« pod šifro »Vporaben«.	10.133-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč nemškega ta hrvatskega jezika, želi premeniti službo — najraje v kako mesto. Ponudbe na podružnic« Jutra v Novem mestu pod šifo »Dober prodajalec 57«.
10.157-2
Mlad šofer
želi resnega znanja ▼ evr ho ženitve, s 16—22 let staro gospodično, ki ima po mogočnosti tudi nekaj denarja. Le Tesne ponudbe s sliko poslati na podružnico »Jutra« na« Jesenicah pod šifro »Šofer 38«.
10.138-2
Dobra šivilja
išče mesto sobarice ali Šivilje pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja«.	10.175-2
Podjetjem
posestvom in večjim trgovskim lokalom priporočamo mladega, izredno vestnega in zanesljivega moža, ki je pri velikem slovenskem podjetja v Gorici vršil nadzorstvo skladišča, bil in-kasant in opravljal zaupne posle vestno skozi 30 let. Gre kot inkasant, skladiščnik, oskrbnik na večje posestvo, ali kot sluga. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsega zaupanja vreden«.	10.196-2
6. Th. Botman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
12.
»Klobavs! Klobavs!« smo rafali t veii korake in vrata so zaškripala. >Clovek gre, ? Jo vek gre!« smo ia vreščali in t smrtnem Btrahu prhnili vsaksebi. Jaz pa Malka Str-galka sva jadrno planila v ročko za čaj, ki je bila hvala Bogu prazna.
Mlada natakarica
inteligentna, kavcije zmožna, z dobrimi spričevali, želi službo v kakem hotelu, restavraciji ali boljši gostilni v mestu. Nastopi s 1 aprilom. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 10.217-2

Cvr 'ični gomolji
B e g o n i J e Gloksinije. Montbrecije, Iris. Ama-ryllis, Canna lndica. Anemone, Tuberoze ln Da-lije dobite pri Sever & Komp., Ljubi lana, Go sposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zal oso Cenik brezplačno na zahtevo.	10038-6
Zemljišče
709 m1 veliko, pod pirami
do naprodaj. Informacije daj« Repič, Maribor, Kre kova ulica 5.	9732-20
Vrt
oddam v najem. Pofcre se v trafiki Einšpilerjeva — Bežigrad.	9790-20
Posest
v večji slavonski vaai, ob stoječo iz zidane hiše s 5 sobami, velikega vrta in z vsemi gospodarskimi poslopji ter 13 jutri prvo vrstnega polja prodam. — Hiša je prikladna za trgo vino ali gostilno. Cena Din 170.C00. Pobližmja pojasnila daje P. Jakševac. Komle tinci, Slavonija. 9650-20
Znatne stavbne prihranke
dosežeta, če Vam tzvrS>
načrte, proračune in nad zorstvo Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana. Mest ni trg 25/1.	103-20
Hišo s trg. lokalom
kupim na prometnem pro storo — najraje v pred mestju Maribora. Cenjene ponudbe pod »N K.« oa podružnico »Jutra« v Ma riborn.	8894-20
Gramofon
hrastova omara. dobro ohranjen. proda Gol->b Wolfova 8/H.	9869-6
Puhasto perje
čisto, čuhano, kg po 48 Dir druga vrsta po Din 38 kg čisto, čohano. kg po 48 Din <n čisti mih kg po 250 Din 'azpošilja on poštnem oov ?etjn L. Brozorij. Zagreb Tlica 82. kemična čistilni perja.	262
Razprodajano I * v r s t n a
bela vina
t>o Din 3.50 in Din 4
za Hter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga. »Vinea« veletrg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani.	9432 6
Pozor!	Pozor!
Vinski trgovci!
Vem za ceno in pristno belokranjsko vino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10.130-6
Blagajna
W«rthelm, tehtnica, el-za. železen plug, slamoreznica in polnilni stroj za klobase ter salame, naprodaj na Rimski cesti 19, dvorišče.
10.162-6
Pult in 2 stelaži
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10.164-6
2 zlati moški uri
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10.186-6
/ rt
Tricevni radio
kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priietno«. 10.212-9
Motorno kolo
raMjeno, do 950 ccm, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Letnik 1930« 10.142-10
Avtomobilisti
ne vozite t razdrapanimi hladiči. kater« edino stro-kovnjaško fn hitro popravi in renovira tudi vse vrste blatnike, priznana klepar ska delavnica Gustav Puc. Ljubljana. Tržaška cesta.
8831 10
Hišo
s 3 sobami, stalno rodno močjo in prostorom za poljubno obrt, blizu kolodvora. sredi vasi, v večjem industrij, kraju za 35.000 Din proda Alojzij Sevnik Radomlje pri Kamniku.
9774-20
Hiša v Dravliah
8 hlevom šupo. drvarnico in vrtom ter stavbna par cela ugodno naprodaj. — Vselitev mogoča takoj. Pojasnila daje L. Pirnat. Ljubljana VII — Jerneieva ulica 18.	10.174-20
Parcelo
za manjšo vilo na Dunajski cesti prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Duna'ska«.
10.168-20
Financirja
iščem za otvoritev ateljeja za notranjo arhitekturo in pohištvo. event. združeno z mizarsko delavnico. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Risar Beograd«.	9649-16
Kapitalisti!
Imam neovTgljiv miselni načrt o temeljitem izboljšanju šivalnih strojev. — Interesentom pove naslov oglasni oddelek »Jutra«.
10.146-16
Kateri
starejši gospod bi posodil mladi ločenki večji znesek Vrnitev po dogovoru Ponndbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dobrotnik«.
10.178-16
- - t ' gJ * *
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana, WoI!ova ulica 3-
Blagajno
dobro ohranjeno, približno sledeče dimenzije, merjeno v notranjosti: višina 1.40 m, dolžina 0.80 m ta širina 0.65 m. Ponndbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 10.016-7
Gostilna
v strogem centru mesta Zagreba, na najpromet-nejšl točki, pred tramvajsko postajo, kl gre od Jelačičevega trga na glavni kolodvor, z velikim prometom (iztoči se 250 al piva ln 250 hI vina). Pred gostilno krasna velika poletna terasa. vse popolnoma urejeno, z večletno najemninsko pogodbo, v polnem obratu, radi težke bolezni lastnika naprodaj Mesečna najemnina Je zelo solidna in hišni gospodar dale nalemnl-ku vso svobodo razpola-ganla, ln Je ta obrt zelo pridobiten vir za agil-nega gostllni^arla. Vse informacile daje ln obrt prodala poslovalnica: M. S. Pavlekovič. Zagreb. Iliea 146 T levo. Potreben kapital 100.000 Din.
9969-19
Trgovino
na 4 e i e 1 i, kjer Je ken-kurenca obsolutno nemogoča, oddam, oziroma z vso zalogo blaga in inventarjem prodam. Potreben kapital 40.000 Din. Dopis« do 1. aprila na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brez konkurence«.	10.143-19
Pisarno
(4 prostori in pritikltine) oddam s 1. avgustom t. 1. v Dalmatinovi ulici št. 11.
10.154-19
Lokal
oddam na Miklošičevi cesti štev. 30. kjer je sedaj mesarija. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10.152-19
Pekarna
že nad 30 let obstoječa, z lepim vrtom, nekaj polja in <rozdom. v precej velikem industri:=kpm kraju naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 10.206-19
1—2 g. art oficirja
sprejmem poleg vojašnice. Kaslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	10.136-23
Stanovanje in hrano
pri boljši rodbini ali vpo-kojeni učiteljici iščem za svojo hčerko. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroga vigoja«.	10.156-23
Gospoda
za !00 Din sprejmem • 15.
marcem t. L v suho, čisto in svetlo sobo. s posebnim vhodom in elektrio. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«!.	10.120-23
Mizar, delavnico
prostorno in dobro vpeljano, na prometnem kraju v Ptuju, z odkupom kompletne opreme in mizarskega orodja, pod ugodnimi po-soji oddam v najem. Pojasnila daje A. B 1 a ž e k, Ptuj, Prešernova ulica 14.
10.122-17
Sobo
«nl ali dvema osebama ta
knj poceni oddam — Na Kodeljevo 13. 10.071-23
Ooremlieno sobo
solnčno. z elektriko oddam gospodu blizu gorenjskega kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10176-23
Trgovino
z meSanim blagom, na telo prometnem industrijskem kraju, tik kolodvora, vsled pomanTcanja kapitala takoj oddam v najem. Potreben kapital za prevzem ca 100—120.000 Din. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trezen trgovec«.
10.126-17
Gostilno
najraje na Doleniskem vratnem v najem ali na račun Naslov v oglasnem oddelku • JntT*«.	10.134-17
n
VriiUaU
Semenski oves
(češki) in vsa druga poljska in vTtna semena nudi Sever 4 Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 5.
Dve veliki sobi
takoj oddam za stanovanje ali pa za kakšno obrt. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10.181-23
Veliko prazno sobo
snažno, primerno za pisarno. oddam. Pojasnila daje Baznik, Novi trg štev. 2.
10.190-23
Sobo
lep« opremljeno, selnftno. s separiranim vhodom, na
Miklošičevi cesti takoj ali pozneje oddam solidnemu rosnodu. P;sm»ne ponudbe pod šifro »Miklošičeva« na oglasni oddelek »Jutra«.
10.192-23
Mp1k>jn*i
Gospodično
v zelenem plašču t kožn-hovino, ki je sedela v nedeljo ob % 5. uri v kinu Tdeal zraven gospoda, prosim za sestanek pod šifro »Tdeal 8« na oglasni oddelek »Jutra«. 10.149-24
Uniforme
DeiM plašče, vse potrebščine v zalogi Srmon Kli sunek, Selenbargova al. 6 106
Modroce
viliae, Ia afrik, močne Ma go. po 940 Din, »loži ji ve postelje, posteljne odeje žimo in blago za preoble ko pohištva najceneje ou di Rudolf Sever, Marijin trg 2.	130-30
tet
ziftATOU oX* ko&A
TtC&tfoviJ
Telefon 2059
**Pre
^S suha
m o g
drva
Bodortttef* 6
Ia suhe deske
mizarje iima v zal-igi Fran Sastar, parna žaga LjubljanL	9597-15
Bukovih hlodov
zdravo in ravno blago, premer pod lnb;«m od 22 cm navzgor, dolžina 2.10 m, k o p i m več vagonov. —
Ponudbe franko nakladalna postaia na naslov: Franc Lavrič, Rakek. 10.131-15
Dama
42 let, čedna, pedafogfčno
izobražena, t trgovino ln premoženjem v gotovini, želi častnega manja i »načajnim gospodom. Po nudbe v nemškem jeziku s »liko ln polnim našlo vom oa oelasni oddelek »Jutra« pod znaSko »fTier fremd«.	9409-54
Skok v srečo
Dvignite pismo. 10.134-24
Borova drva
približno 100 kub. metrov proda občina Razvanje pri Mariboru.	10.210-15
Ti
tančvtmju
Zračno stanovanje
I lepih sob, brez kuhinje, elektrika, vodovod, pralnica, tramvajska postaja itd. oddam z aprilom za 500 Din. Nas>lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9598-21
Stanovanje
velike sobe, kuhinje in kabineta, oddam z aprilom v najem mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10.163-21
Ovosoh. stanovanje
v I. nadstropju oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10.191-21
Stanovanie
2 velikih, solnčnih sob h> knhinje oddam na Celovški cesti 90.	10.180-21
Fotozrcaino kamero
4J5 X 6 do 6.5 X 9. s >rvovr&tno optiko kupim. Ponudbe s točnim opisom ta ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamera« 10.140-7
Fotoaparat
4JB X « do 6.5 X 9, za »loSče, s prvovrstno optiko nupim. Ponndbe s točnim opisom ta ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Aparat«.	10.141-7
Krožno žago
(električni vrtilni tok) prodamo proti plačilu v lesu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	9845-20
Stavbno parcelo
700 ali 1400 m«, v bližini nove cerkve v Šiški pro daim. Pote ve se v Sp >dn ji Šiški. Cernetova ulica 32/1 9466-20
Brivnico
v prijaznem kraju Gorenjske radi popolne opustitve •akoj prodam Ponudbe na oglasni« oddelek »Jutra nod »Zelo ugodno«. 9920-19
Delikates. trgovina
moderno opremljena, na najprometnejSi točki. t mesečnim prometom Din 130.000.—, v večjem mestu Slovenije, se radi Iru-žinskib razmer takoj Dro-1a. Ponudbe pod »Delikatesna« na oglasni oddelek »Jutra«.	9884-19
Delikates. trgovina
s prekajevalnico v večieri mestu Slovenije radi bolezni naprodaj. Ponudbe pod »Mesečni promet Din 120.000« na oglasni oddelek »Jutra«.	9885-19
Velik in svetel lokal s stanovanjem
2 sob in kuhinje >ddam Pojasnila daje E. Navin 5ek. Selenburgova ulica 1 9629 19
Znana trgovina
sredi Liubljane takoj naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 120.000 Din«.
10.187-19
Stanovanje
najmanj S sob, v strogem
centru mesta išče s 1. aprilom maločlanska družina. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Plačam 1500—2000 Din«.
10.170-21
Gospodično
sprejmem na hrano in stanovanje v bližin! sv Jakoba. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10.135-23
Sostanovalca
s brano ali brez sprejmem s 1. aprilom. Naslov pove oglat.nl oddelek »Jutra«.
10.069-23
Sobo
s posebnim vhodom ln brano ali brez nje, oddam s 15. marcem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10.053-23
Na Tabora
oddam takoj opremljeno sobo dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10.132-23
Opremlieno sobo
s hrano oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. Klavir in kopalnica na rar. polago.	10.166-^3
Iščem prilatelfico
v s vrh« razvedrila! Dopise na oglasni oddelek »Jutra pod »Dolgočasna Ljubiiana« 10.184-24
»Zelo hvaležna«
(9240-24) — Dvignite pismo.
10.197-24
4, (t iidtA
Mlada gospa
ločena, se želi civilno poročiti z dobro situiranim gospodom. — Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diskre cija 30«.	10.177-25
Pes volčjak
11 mesecev star, ki sliSi na ime Samo. se je izgubil Kdor kaj ve, naj ga vrne ali javi proti odškodnini v Podutiku št. 9. 10.128-28
Konja
za težko vožnjo, tndl Ireb-ca. najmanj 16 pesti visokega. starega 6—9 let, kupi Tovarna za klej v Ljubljani.	10.161-27
Klub ljubiteljev soortnih psov
▼ Ljubljani proda čistokrvne mladiče: 4 Ilirske ovčarje, 8 tednov stare in 10 tednov staro nemško ovčarko. — Starši mladičev odlični. Pojasnila v tajništvu kluba — pisarna dr. Ccipudra, Miklošičeva e. 20 10.193-27

Zlat uhan
z obeskom od lila kamna, je bil izgubljen. Najditelj naj ga proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra 10.188-28
Pisalni stroj
prav malo rabljen, po ix-redno nizki eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10.195-29
Znamke
vsakovrstne, prodam radi odpotoranja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10.151-99
Sostanovalca
išče s 1. aprilom medicinec na Poljanski cesti 17/1.
10.153-23
Opremlieno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10.205-23
Ce nujno rabiš sliko
ta legitimacij«, jo dobil v 10 minutab pri Joško Smuco industr. in umei. fotografu v Ljubljani. VVolfova al. 12
Foto Holynski
ustrež* vsakemu i dobrim delom rt nizkimi četami. LJubljana. Dunajska a. l. Podružnica v Mostah.
8639-30
IZVANREDtfA PRILIKA!
Železna sluiinska patent postelja zložljiva, t ta-ccciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ-bcwin potujuče oiobe stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poitne-nora povzetju.
tako tfaroA SU22EN
Lesena patcal postelja,
ilolljiv*. • tapeciramo madracom. zelo praktična. stan« samo O 280.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da Je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Bojan Smerkolj
Slan Narodnega gledališča v Ljubljani
▼ nedeljo, dne 8. t. mM po kratki mtzCnl bolezni za vedno za.t.lanil svoje oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 11. t. m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Maše zadušnice se bodo brale v soboto 14. t. m. ob 8. uri v novi šišenski cerkvi.
V LJubljani, dne 8. marca 1931.
Žalujoči ostali.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem ljubimi udeležencem pogreba naše predobre mamA bi ljubeče stare mame, gospe Pavla Feldstein. Prisrčna zahvala velecenj. pev. ods. »Grafiki« za pretresljivi žalostin-ki, preč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cenj. udeležencem grafičnih podjetij. Vsem skupaj pa, ki so tvorili tako veličastno zadnjo pot, Se enkrat prisrčna zahvala.
Sv. maSa zadušnlca se je brala ▼ ceihvl sv. Petra.	4151
ŽALUJOČI OSTALL
Poten lina« veliko zalogo	čisto čoha-nog perla k( po D 48.—* druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po
D 110___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpo-iiljam po poitnem po« vzet ju. Modroci pnnjeni t volnom stanejo samo
Din 750.—. L. BROZOVIČ, ZAGREB IUc« 82.
Pri kurivu
prihranite!
Ak« uporabite pri pečeh in štedilnikih moj« paten tiran« napravo ta istočasno ogrevanje in zračenje lokalov. Pojasnila ta U cence daje: Aljančič, Bi strica Podbrezje. 9928-37
UdroCenJe gledaliških tgraJee* V LJubljani javlja,
da je ugasnil njegov član in odlični sodelavec, gospod
Bojan Smerkolj
pomočnik režiserja
v sploflnl bolnici t nedeljo, dne 8. marca 19S1.
Pogreb pokojnika bo v Bredo 11. t m. ob 15. vrl Is mrtvašnice splošne bolnice.
Ljubljana, dne 9. marca 1931.	4154
UDBU2ENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI

Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij Mutra* Adoli Bibnikar. Za Narodno tiskarno d. (L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Jfcsak. Ysi x I4ubljani.