List
38.
Tečaj XXXVII
Ish&jajo vsako sređo po
po posti pa
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold
celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 17. septembra 1879

Obseg: Država in kmetijstvo.
tijskih pridelkov.
Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Najstanovitnejse tablice v drevesnicah.
Žveplo pomoč zoper gnjilobo kme-
Cedalje več se živine vvaževa iz
Amerike v Ev
ropo. vensko slovstvo.
Radomljska dolina v starem veku. (Konec.)
M an gar t.
Cecil j ine družbe in cerkveno petje.
Slo-
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Država in kmetijstvo.
Države na trdnih podlogah se ne vstvarijo v par dnevih. Sto- in stoletja pretekó včasi, predno se naj-dejo prave naprave, katere ugajajo vsem poirebšč»nam in zahtevam narodov. Pravo vladno sistemo najti je pa tem težavnejše, če v eni in isti državi biva več različnih narodov, kakor je to v našem cesarstvu. Narodna ravnopravnost je sicer naravna podlaga vsemu druženou, al, žalibog, da se ta podlaga noče povsod pošteno priznavati.
Naj pa v kaki državi živi eden ali veČ narodov, eno ali več verospoznanj, in naj je vlada absolutna ali ustavna — piše „Wien. landw. Zeitg." — povsod in zmerom je glavni steber državi kmetijstvo. V dr-žavah , kakor je Avstro-Ogerska, katere prebivalci se največ s kmetijstvom vkvarjajo, je tedaj še posebno potrebno, delati ne samo na to, da se kmetijstvo in ž njim združene obrtnije rešijo nadlóg, v katerih dandanes ti-čijo, ampak da ae kmetijstvo povzdigne do boljih do-hodkov in krepkejšega življenja. Poglejmo okoli sebe, in če nismo alepi, vidimo, da 3e je za blagostan kmetijstva ubogo malo storilo.
Uže mnogo let se piše v kmetijskih časnikih, da je treba kmetijstvu na pomoč priti in da ena glavnih potreb je to, da kmetovalec dobi denarne pomočí za majhne obresti (činže); naj te krvave potrebe ne prezre naš novi državni zbor!
Prvi stan v državi — kmetijski stan — ima pravico zahtevati, vda se ne ravná dalje več ž njim kakor s pankrtom. Če se nočejo izdati neobrestni državni bankovci, s katerimi bi kmetovalci potrebnega denarja dobivali po 3 aii 4 gold, obresti od sto, naj se
ustanovijo deželne posojilnice pod krilom države, ki skrbi za to, da kmetovalci dobijo to pripomoć.
Zraven te pripomoči pa je tudi treba, da se odstra-nijo še mnoge druge ovire kmetijstva. Tu sem spadajo: bolj pravična in manj težavna razmera zemljiškega davka, postava zoper odrtijo, bolja poselska postava, varstvo poljá in gozdov, odkup vseh servitutov, hitra zložba razkosanih zemljišč, cenejsa vožnina na železnicab, varstvo domaČih kmetijskih pridelkov s primerno colnino, ki se naklada tujim pridelkom, ki se vvaževajo v naše ceaarstvo , bramba avstrijsko-ogerskih dežel pred oku-
ženo tujo živino«
Avstrijo je Bog obdaroval z velikimi zakladi, ki jej jih ponuja natora; naj se zato kmetijstvo reši spon,
v katere je še dozdaj ukováno. Velika nesreča v naši državi je to, da na eni strani hoče gospodovati Nemec, na drugi Magjar , in da zato v narodnih raz pori h brez konca in kraja obstaja najveČi del politike av-strijsko-ogerske. 'Dajte vsacemu narodu pravice, ki mu gredó , pa bode mir domá, in ž njim se bode veselo povzdignil blagostan. Dajte Slovanom národně šole, da se bode mladina v maternem jeziku učila v ljudskih in kmetijskih šolah potrebnih naukov, pa bode Avstrija v malo letih tako na bolje predrugačena , da se bode čudil vsak človekoljub.
Zaupljivo pričakujemo od novega državnega zbora
zboljšanja naših nadlog, to je, da dosedanji nasprotniki
naši popustijo brezvestno in pogubno svojo politiko in da ne delajo še dalje ovir poslancem, ki bodo koncem toga meseca šli na Dunaj z blagim namenom, da se po-ravná, kar je bilo dozdaj napaćnega in krivičnega.
(Dalje.)
Ako hočemo torej, da sadjereja v Vipavi sploh brž ko mogoče važen kmetijski faktor postane , skrbeti se mora za to, da kmetovalci uže dorastlo sadno drevje v kar le mogoče veliki množini in kar le mogoče poceni, to je, skoraj zastonj, v roke dobodo. Ima enkrat kmetovalec sadna drevesa v svojih rokah, potem ni vrag, da bi jih ne vsadil, in če je to enkrat vsajeno, potem mora tudi přeje ali pozneje dobiček donesti, če tudi gospodar le malo na odgojo dreves pazi.
Da je temu res tako, da namreč kmetovalec prav
rad sadno drevesce vsadi, ki ga je v roko dobil, o tem prepriČal sem se do dobrega ravno letos. Iz srenje Lozice v vipavski dolini ni še živa duša nobenega drevesca ali pa kake trte od deželne vino- in sadjerejske šole slapenske kupila. Letos ostalo je šoli precej ja-belčnih dreves neprodanih. Po svojih zemljiščib jih ni mogla posaditi, ker ima uže zeló veliko sadnega drevja zasajenega in ker je tudi vedni in vedni spomladanski dež zasaditev, na gotovo škodo družim zaostalim vino-rejskim delom, močno v pozno spomlad porinil. Oddalo se je toraj s privoljenjem al. deželnega odbora 150 ostalih jabelčnih dreves gosp. Janezu Hladniku, kuratu na Loz'cah, z dostavkom, jih ložiškim gospodarjem raz-deli. In glej Čudo! vsi vsi so hoteli dreves imeti, in tisti, kateri so zaradi prepozne oglasitve praznih rok ostali, so se še prav močno hudovali, zakaj da tudi oni dreves dobili niso. Tako ae je na Ložicah v eni sami
300
spomiadi 150 sadnih dreves zasadilo, pa lahko bi se jih bilo veliko več, ako bi jih se več pod enacim pogojem na razpolaganje bilo. Ako bi se pa bilo za drevesce le po deset soldov plače zahtevalo, vsadilo bi se ne bilo
skoro gotovo — čisto nobeno. Ta slučaj kaže tudi do dobrega, kako jalov da je izrek nekaterih za blagor našega kmetovalstva „čudnoi( skrbečih gospodov, kateri pravijo, da člověka to, kar zastonj v dar dobi, nič ne veseli, in da kaj takega nič ne ceni.
Izšolano, to je, za preaaditev na stalno mesto uže ; dovolj odrastlo sadno drevje, zamoglo bi se pa po mo-jem mnenju v prav veliki množini in prav poceni, to : je, skoraj čisto zastonj , le na ta način med vipavske , kmetovalce spraviti, da se osnuje v vipavski dolini posebno sadjerejsko društvo. Kako naj bi to društvo
se osnovalo, hočem nacrtati bolj inteligentnim domoljubnim gospodarjem v prevdarek.	(Kon. prib.)
Gospodarske skušnje.
Zveplo pomoc zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov.
Več let uže dobro potrjena pomoč, krompir, sadje
in grozdje v kletih (keldrih) in hramih gnjilobe obva-rovati, je to, da se kleti ali hrami kolikor mogoče dobro zapró. V ta namen uže zadostuje, če če se okna kleti ali shrambe, ako ae drugače zapreti ne dadó, trdno s slamo zadelajo, vrata pa, ki se ne dadó dobro zapreti, s sukneoimi krajci ali slamnatimi kitami na obojih za-mašijo.
Predno se krompir v hram spravi, naj se na ponvi ali v kakem starem loncu nekoliko žrjavice v hram prinese in na žrjavico potrese žveplenega cvéta več ali manj, kakor je prostor veči ali manjši. Ko se je to zgodilo, naj člověk brž zapusti hram , kajti žvepleni puh je pljučam škodljiv, in naj za seboj zapre vrata.
Po preteku 24 ur se smejo vrata odpreti in krompir nositi v hram z žvepienim puhom pokajen.
Ce pa je krompir uže prej v hramu pospravljen bil, naj se, kakor je ravnokar rečeno bilo, hram potem z žveplom pokadí in več dni zaprt ostane. Čez 3 tedne naj se zopet z žveplom še enkrat pokadi, in to pozneje še enkrat ponovi, ko bi se kazalo, da krompir gnjije.
Gûjiloba krompirjeva izvira iz gnjiline piskercev, katere so plesenj ali žužeki razdevati pričeli ; žvepleni puh pa zamori vso pleaenj, žužeke in njihovo zalego, in zato je lahko umevno, zakaj je žveplenje pri gnjilobi toliko koriatno, ki ne s'ane ni veliko denarja ni veliko truda.
Zanimivo je videti, kako se deloma ali pa popolno gnjili krompir v krátkém času zgrbi kakor suha bukova goba, — to pa, kar je na krompirju še zdravega bilo, ne gnjije več, ampak ostane zdravo in vžitno.
Če pa krompir uže na njivi začne gnjiti, je to znamenje naj huje krompirjeve bolezni. Piesenj tu najpoprej napade krompirjevec (krompirjevo perje), ki prezgodaj začne rumeneti, veneti in nazadnje črneti ; od perja gre pa bolezen na krompir sam. Kdor zdaj krompir bolj pažljivo ogleduje, najde pod lupino krompirjevo dobro vidljive rujavkaste žilice, katere se pozneje v notranjstvo krompirja vrinejo in gnjilobo pričaejo.
Brž ko se je krompir enkrat ali dvakrat dobro žveplil, umrjó te plesnjive nitke, ne napravijo nobenega plesojivega plodů in tako postane le od plesnje navzeti del krompirja suh kakor bukova goba.
Prav tako dobro dé žveplenje sadju, le da od gnjilobe načeta jabelka in hruške se ne posusijo, ter se zato morajo zavreči, — kar je pa druzega popolno zdravega sadja zraven, ne gnjije, če se je hram žveplil.
Grozdje, ki se je v kakem hramu obešeno žvep-liio, se ohrani popolno zdravo, da ne gnjije in ne ples-nije, ampak se naposled le posuši v civebe, katere so za rabo dobre.	i [
Niti sadje niti grozdje pa ne dobi po žveplenji nobenega zopernega okusa.
Mene skušnja uči, da krompir, čeravno se je zeló žveplil, ne zgubi kalivne moči, kajti uže več let imam stari, oku3ni krompir v kleti noter do novega pridelka.
Temu ravnanju se imam zahvaliti , da sem jaz v tacih letinah, ko je krompir tako gnjil, da so moji so-8edje morali tretjino ali celó polovico pridelka na gnoj
vreči, od 100 krompirjev komaj 2 aii 3 izgubil.
Vsakako pa je koristno, če se krompir v kletih ne naloži na velike kupe, ampak le bolj plitvo, aii celó po policah razloži, kajti v tacih shrambah ga žvepleni puh še bojje prešine in gnjilobe obvaruje.
Se to skušnjo bom naredil, da bom krompirjevo perje na njivi o zadnjem osipanji z žvepienim cvetjem s pomočjo pihavnika oprášil, iu s tem skusii pleaenj zabraniti.
Naj bi to skušnjo z menoj vred tudi še drugi gospodarji naredili, da po takem za gotovo izvemo, aii žveplenje tudi na polji gnjilobo odvrne krompirju.
V Mokricah septembra meseca 1879.
Gustav grof Auersperg.
Gospodarske novice.
*	Naj stanov it nej se tablice v drevesnicah. Po nazna-
nilu Časnika kmetijske družbe v Bolcani se take tablice za napis imen v drevesnicah in na botaniških vrtih prav stanovitne dadó napraviti, če se iz dog petrolejevih sod-Čekov izrežejo, nekoliko pooblajo in belo pobarvajo. Na tako pripravljene tablice se dado imena rastlin prav lepo zapisati in ostanejo veliko let dobre.
*	Čedalje več se živine vvaŽeva iz Amerike v Evropo. 5. dne julija letos so iz severne Amerike v Antwerpen pripeljali na parobrodu 110 goved, kmalu potem pa spet 125 goved in mnogo konj. Živina na tej dolgi poti ni prav nic trpela. Tudi sila veliko ovac so pripeljali Amerikanci na Angleško, tako na pr. en sam parobrod
„Viktoria" pripelje v Boston 10.000 ovac, katere se od tod na Angleško peljejo. Hlevi na ladijah so izvrstno dobro in praktično napravljeni. — Vse to so znamenja,
kako bo Amerika Evropo s svojo živino obsula.
Znanstvene stvari.
Rađoraeljska dolina v starem veku.
Arheologični opozori.
(Konec.)
Ravno tako je po8tal kraj „mutatio ad quarto de-cimo" dvomljiv, ker se je pred radomeljsko colno štacijo in Trojanami imenovah Že zgorej sem omenil, dane raz-umem, zakaj bi si bili v cestnih progah toliko hvaljeni Rimci po tem velikanskem trivogelniku tako nezaupnieo o svoji praktični izurjenosti zapustili; a pustimo to daij-nim preiskavam določiti.
Drugo važno vprašanje je tudi to, ali ao tovori samo čez dolino Rado mije aii tudi po Tuhinjski dolini čez Kamnik šli; če so čez ta na meji Norika ležeći kraj pri Mengšu in sotesko Kamnika šli, potem bi se smelo misliti, da je na Kamniški Šutni tudi colna štacija skrita in podsuta.
Stopimo zdaj na Trojane. Tudi tukaj sem opazi!
301
pomote o topografij
Trojane in „v z i do h" sta dva
kraj
spoznali bodemo domovino in mnogim plemenitažem ne
ne
den) in sta bila uže za čas Rimeev eden bode v prihodnje se iskaio rodovinskega grada daleč
od druzega ločena, kakor sta še dandanes. Predolgo bi	zunaj naše domovine, kakor se zdaj godí, — tretjič, da
uiiv, celo okolico natanko opisavati, samo toliko hočem	dobimo veselje tudi za znanje srednjega veka. Treba
na kratko povedati, da Trojane stojé na prehodu iz	nam je samo to pomisliti, da sredoveški plemenitaži so
zidov" in Volske doline proti Ucaku, in da se je na	večidel sinovi iz domače krvi, da so oni pomagali kri
Trojanah največ in največib starin našlo jane ne spadajo k Adransu — „
Da
v
deh". nam kažete
pa
9
na vas
oni dve hiši, ki stojite na potu iz Trojau u<* *«o ,, zidéh", ker se tam uže pod zidom (Podzid) pravi
8tijanstvo vpeljati, da so cerkve in samostane zidali, veliki dobrotniki duhovščini bili in sploh odlični varhi vere in domovine.	France Šumi.
Ravno tako daljava od Trojan do vaeí ,,v
zidéh" znaša
celih 12 do 15 minut, in ravno zato, ker moramo iz vasi ,,v z i
LUIUUV , IU	Jd M V V/ ,	—^^	"
déh" proti Trojanam še poprej Podzid pre
stopitiy ua UUOp^JLUU U« xioj»uu »VV
Adransu baje po imenu, ne pa po leg
dospemo na Troj
kot lastni kraj
9
ki
Ozir po domovini.
Mangart.
padal
, je raz-
vidno, da Trojane in „v zidéh" sta dva kraja bila
da dali
)
9
Etimologija Trojan je ravno tako zavita in skrita kdor ne pozna zgodovine imena, poprej omenjeno
od notranjosti vaši „v zidéh" in pa prostoreôj
5
ondašnjega priprostega ljudstva, mu skoraj ni mogoče
do o< njem in n*
rčj
a priti ku se
prvo naj bo omenj
>
da
v
ed
,,Sklad na skladu se vzdiguj Golih vrhov kámen zid Večni mojster ukazuje: Prid?, zidar, se les' učit!"
Vodnik.
Eno uro od fužinskih jezer v podnožju julskih alp stojí koča rateškib pastirjev. Mlade trate s temnozele-
msko Troya, Troy
ime do novejše dobe po latinsko nimi gozdi se razprostirajo po ti planjavi in balzamični
y
Troy
e.
d
Troya
vo
catur pagoque Troyano
a
Livius c. I.)
planinski zrak daje prijetno vonjavo. Nad teboj pa se
tem se je vzdigujejo mogočne stene sivega Mangarta (8462')
koliko prvi zlog popačil, kajti trpeio je to blizo 900 kateremu na Kranjskem ni para za Triglavom.
}
let
ici, vendar pa j« tedaj troje nje. Ves ta kraj pa stojí na breg
ljudstvo ohranilo izraz Trojaj
)
Mrak
dveh
9
dolin: Volske in Orehovice (Medij
prof. Mill
za O r e h
Tretj
oddaljena
oziroma na poznanost tega imena vzel.)
se je délai in pastirji so ravno molzii ovce ko stopiva s tovarišem v kočo. Nekoliko začuđeni se
spogledajo, ko izvedó, da misliva iti na Mangart.
91
gospod
a
dolina Ra dom lj a pa je več ko 1 kilometer belem tnalu in kurii ogenj
pravi stari Bošt, ki je sedel na de-
ne vem
od Trojan in se komaj vidi njo peija, dolina sama pa se prav niČ.
9
nič ne
da cesta v priti na vrh. Letos še nihče ni bil na njem
ali bote mogli
vidi
tako
i
ker
jo
kakor, na pr., Logat
iz
Ljublj
goče
m
9
da bi bila Radomlja pomagala imenu Troj kajti na Trojanah imamo tri rimske kraj
preveč snega po skalah. Ce se ga kak kos odtrga ali toraj ni mo- če se kateremu spodrsne, potem se ne vrne več nazaj,
kar Bog obvaruj.
,Ne mislite
LUIOWIG , VV><= - UJU jj 1 <£* V1UJ --U i Btî U1U-
vek podajal predrzno v smrtno nevarnost. Tako daleč
oče"
prvi je ,,Y aiUCU J UlUgI DU 1 i U J a u c , uo«uiijcuo UH 'Vik pvuwjai picuiiBuy v OUiUUU UCVSI UUOt« iiiiiU uaicu
prehodu iz Norika v gornjo Panonijo ali Italijo z okolo pa, dokler je mogoče, se vendar poskusi. Zdaj je samo
„v zidéh ,
drugi so Troj
osamlj
mu pravim
99
da bi se člo-
na
600 metrov ca dolgo in kakih 100 metrov na široko vprašanje

kdo
okoli Konšeka (kilometer kamenj 39) nahajočimi razva- steže so vam znane, toraj kateri?
bo šel z nama. Osem vas je tukaj
Ck f AMn i	r\ ^ a vii ^ i (
9
linami
proti vasi ,,v zidéh'
Tu bil je najmočnejse vtr
Zopet pogledajo eden druzega in nazadnje se od-
jen kraj in ker so v te kraje přišedši Slovenci še go- loči Pintbahov Toma za vodnika.
tovo velika
tri
zidovja videli, so ga gotovo tudi
po teh imenovali. To naj zadostuj
azlag
Troj
Toma je močán fant pri kakih 30 letih, čvrste po-
rn
kraj
Tretj
kraj pa je Sut na na Učaku. Vsi ti	ťrepustí mi za to noč svoje ležisče, sam pa se
kako izvrstno so si Rimljani te soteske stegne po trdi klopi ob steni. Spanja ni bilo veliko
pa je Šut na na Učaku. Vsi ti
stave in zagorelega, poraščenega obraza.
Prepusti mi za to noč svoje ležišče
kažej
9
zavarovali na vzhodu in zahodu radomeliske doli
pa kaj bi si jih ne bili, saj je tu njih skraj
meia
Ita
O	i	»ivjj-«	ut^u i •	uj w u & u 11 u v uuav^
nekoliko zavoljo skokonogih živalic, katerih nikjer ne manjka, nekoliko tudi zavoljo postelje, ki je bila s trdim
bila proti Noriku in unstran ležečim puntarskim smerečjem nastlana. Toda na vse to se ne gleda in
spomin prestanega trpljenja je vendar-le prijeten.
,	--------Drugo jutro smo bili ob dveh na nogah. Nebó
nec hriba S am r g 1 o*(,,pri Samaglarju") nad vasjó P o d- bilo čisto kot ribje oko. Obetalo nam je lep dan
podložnim in divjim sosedom
%	t	• 1 •	I
H koncu pa še posebno opozorim, naj bi se vrhu
in
mil preisfcaval, ker vsi, ki poznajo ta kraj, oyuiju, «<
tukaj v prazgodovinskem času grad ali straža (Hoch
sodijo
da
krásen razgled.
Tiho stopamo drug za drugim po strmem, nekoliko
V v J ^	1	+ • •	I V I t • ! 1	w	t % •	•	#
warte) stala, katera je vzhodoi del Radomeljske doline porašcenem predgorji in ob štirih smo že v Mirnjeku
nadvladala, v izvrstnem položaju. Verjetno je, da griča
tega
voljo njegove izvrstne lege so blagoviški in
tik pod peČinami starega velikana.
Tukaj
se se
šentosvaldsk
kmetj
leta 1457. Vit
padli
priČne težavna pot po skalovji.
Kakor po stopnicah lezemo najpcprej skozi strmo so-
fari Zlatopoljeje njiva
na hřibu) z ime- teško navkreber. Od obeh strani nas pritisnejo skalnati
nom
uuui „grmada" in ker ni na bribu, torej tudi ni mogla oboki, nad katerimi za kres služiti, zato bi se svetovalo, naj se začne pre- tranjem nebu zasije
tu in tam kaka zvezda na ju-
iskavati
9
če
niso te grmade poimenovanje kraj
iz
Po trudapolni hoji pridemo poslednjič srečno na
prazgodovinske dobe
9
so
gali. Im
Kržišče in Kržat
ekdaj mrliče na grmadi planino Travnik, na kateri je ravno sneg skopnil.
primul
ne spačeno Priča temu je mnogo spomladanskib cvetlic:
Križišče, kar ljudstvo neče sprejeti) je uže svojo potentil in gencian, ki so se komaj razcvitati začele
__ '	x	• . •	« «	ili	•	%.>	-	\	\	m	*
9
ko
velj
dobilo, mogoče, da jo dobé tudi grmade
Ker pa se je sedaj začelo občno zanimanje za pra
so njih sestrice že zdavnej ovenele v niža vi.
Krasno je izhajalo kraljevo solnce
ízza
godovi
bi
ne
bilo
pametno, ravno tako kraj
sr e-
da, ker prvič
K e p e
(6659'), ko smo se polegli na ozkem sedlu pod ,,malim Mangartojn" in je izložil Toma iz torbe nekoliko krep-
doveških gradov preiskavati? Mislim da je mnogo starih gradov se na gradiščih začelo, tako na čala za potrebne želodce. Tukaj je požirek dobrega bri-
priliko, Kolovec (Gerlachstein)
i
Bled
drug
;
drug

njevca in grižljej domačega kruha s sirom veliko veě
*
302
vreden kakor Bog vedi kako izbrano kosilo ca ravnini, tirolske snežnike, kakor so Venediger, Dreiher
Okrepčani se odpravimo dalj e, toda pot postaja renspitz in soisteinske gore daleč gori nad Ino
vedno bolj težavna. Kamor pogleda! — čez in čes golo, mostom!
izdolbeno, raztrgano gorovje io debeli sneženi zameti.
m
em više smo
Ni
dragi čitatelj, se ne kaže
9
toliko obširneji je pogled in toliko či- gati prijetnosti in divji strahoti, pa tudi
Bteji zrak, a z vsako stopinjo nam zginjuje tudi upanje, nuje bolj gl
Božj
visocini vecnega snega.
da bi přelezli ali vsaj obšli vertikalne stene, na katerih počiva težki kolós, ki ima ogrnjen bel plajš čez široka njene podobe,~ki jih gledaš okoli sebe, se ti vendar ne
v tako bo->r ne ozna-vsegamogočnosti, kakor tukaj v Akoravno so to le mrzle, otrp-
ramena.
„Boga zahvalimo,
da megle
ni"
pravi Toma

ko
pridemo na robati greben med malim in velikim Man-
hoté razgreje srce in povzdigne gori v zračne višave uklonit se pred Stvarnikom vsegamogočnim
gartora; „samo poguma in previdnosti nam je treba, vse zapustiti moram
Se en pozdrav bližnjim in daljnim hribom
in
drugo se bo srečno izteklo." Potem dene vsakemu par
>>
krampežev" na noge in od tù naprej smo morali vsako ped zemlje s silo vzeti sovražnemu pečovju. Počasi smo iasajali dolge palice med skalině in trdno oprti prestav-Ijali težo vsega života od razpoke do razpoke.
„Pri kateri strani pa pridemo na vrh? iam Tomo, ko stojimo na široki skal
o ki so bile pozablj
Z Bogom zdaj
tako vzvišenib občutkov
vse skrbi te solzne doline
kraj
i
»
Toma
a
vpra
Clasbene stvari.
!
))
Tam-le gori
u
pravi in pokaže na ievo proti
Ceciljine družbe in cerkveno petje.
zadnj
»
ugo-vzhodu — „tam-le gori, kjer se vidi sneg pod vr-îuncem. Le v tem ovinku se moremo stenam ogniti in )d goriške strani priti do vrha. Ravno tukaj je pa tudi )0t najnevarniša, ker je med skalovjem in prepadom ie Cecilj s k
nalo prostora".	pesmi pope
čistem duhu
cerkveni priiogi Slov
— aauujl jjUCmïCUl pu
med drugim sledečo opazko
Gosp
u
nahajamo
Te besede so ugasnile zadnjo iskrico upanja,
ko
strogem pomenu imenuje se cerkveno petje tudi
je sv. Ceciiija še med mukami svete
■■MIIHHMlHHHlí^Hf je v
ke
igledamo ozki sneženi most med Mangartovim vr- latinském
. in Boga hvalila. Ceciljsko petj rkvenem ubrano, tudi v cerkvenem
lom in grozovitim brezdnora. In tu vmes mora se iti
9
likjer drugod ne?
Kaj
y
če bi se otajal
sneg
in se od-
skanj
jeziku osnovano, da bi
podob
Pi
se.
rgal pod nogo! Ena stopinja napacno postavljena je ahko vzrok strahovitoga padca in temnega groba v mih žrelih nad Mirnjefeom !
Toda predrzni Toma nama ne dá pokoja. „Poča-
;ajta tù"
in zavijanje iz cerkve od božje službe odpravilo ta namen se snujejo Ceciljska društva.
Združene moči več izdajo in laži premagajo težave in ovire, katerih uže navadno cerkveno petje
ima
pravi
>rej
„in se spočijta; mogli iti po snegu ali ne.
jez grem na-
gledat, ali bomo Cez nekaj časa ga res ugledava
kako delà z dobro
\jczt ucaa)	ga ica uj^icua v o,	> uot« « «vwiw
kovanimi coklami stopinje v sneg. Vesel pride nazaj Lap a j ne.
Slovensko slovstvo.
* Kocenov zemljepis za ljudske sole. Poslovenil Ivan
ovedat, da se noge trdno prijemajo in da je več pro-
te raje.
popravljeni natis.
slikami. Cena 30
Beču 1879. Založil Ed. Hôlzel.
tora kakor se vidi od dale
c.
Kaj je nama storiti? Ali mar res nazaj iti
j
ko
Drobná knjižica, z iepimi podobami razjasnena in v lični slovenščini pisana, podaja v kratkih ćrticah bral-
ledava vrhunec tako blizo sebe? Ali zastonj narediti cem pozaanje celega avetá: lego posamezoih delov avetá
ogum zmaga poslednjič glavnih gorá in vodá, mest in druzih krajev, njihovo
ot tako težavno iu
dolgo ?
«.»CV, wo»»	»U	' *	— ---O r-----J	*P---- O ~ ~----^» J	» '
ad bojazljivostjo; varno stopava za skrbnim vodnikom kmetijstvo in obrtnijstvo itd., na kratko rečeno, toliko, i počasi prestavljava tresoče se noge po njegovih stopi- da zadostuje manj učenemu člověku o poznanju svetá,
si jo
>vje,
;ran.
zato omisli
y
kdor
je se nima!
jah. Le na enem kraji, kjer je Bnežnica razjedla ska- na katerem živimo, in to za 30 soldov.
se ne upava stegniti čez uglajeni žleb na uno Zato Toma vsakemu posebej palico pomoli, da aju potegae k sebi. Zdaj je nevarnost srečno prestana t z novo mocjo ležerno proti vrhu, kamor pridemo ob
Naj
*
Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom
10. uri zjutrai, 12. avgusta 1879.
Peró moje ni v ataou popisati čutila
Pod tem naslovom
gosp
J. Aléšovec v „Slo
tistega
tre-
vencu" naslikal nad 20 razlicnih stanov mesta ljublj
utka, ko smo po zadnji stopinji stali na goli glavi mo-DČnega orjaka. Kamor pogledaš, le goré in zopet goré, i ne poraščene z gozdi in pašoiki , ampak zavité v
skega in nekoliko popravljene te alike
v posebn
knjižic«, ki
obsega okoli
pol
na svitlo dal Ce tudi kdo
eni ali drugi sliki kaj ugovarjati utegne, se vendar ce-
île
plajse, goré prečudno zidave in razvrstitve
mo}-
loti pripoznati
mora, da je pisatelj
dober fotograf
da
ersko delo Stvarnikove roke. Osupnjen in brez glasu
ojiš nekoliko časa
>
oćesu jo privošcen okus
)
pa
di okó se nagledati ne more!
Me
dolgimi paralelními vrstami neizmernega go-vja vstaja doli na jugo-vzhodu osivěli starec T ri-
je bralcem podal zabavno in podučno berilo ob enem v popisu hišnega gospodarja trgovca, uradnika, profesorja, študenta, jezičnega
sebnika, predmesČana, gostilničarja, velike
dohtarj
9
zdravnika, duhovnika
podičiue, klepetuije, krščence, natakarice itd
gospe
t 9
za-
go-
l a v
>
okoli njega pa straž'jo Bogatin, Vogel
l ] 3 V G C j ¥ 1 K» u ci ^ 4.1» u g i ^ « j JL» u u v i « AU Mm i i y
roti jugo-zahodu gledaš Rombon, M. Kanin
Vrt
aca
R o g i c a,
Ka-
a zora in Prisan k.
Da dobrovolj
t
koiižica, katera
j 9
sam ter
M.
aba grande in med temi beneško polje s široko
9
rega aii katero vščipne
kritiko, to vé ..Brenceljnov" oče sam
kate
9
sklep
99
s pregovorom
9
da
bode zato naletěla na ,,hudo"
, ki „slike" svoje oči kolje". Mi jo
9)
resmca
rugo reke T a g li a m e n t o.
in ozri se zdaj proti
veru
!
dolgih
e
lih vrstah stojé ponosni čuvaji na
oroško-solnograški meji mirno eden zraven dru-
ga
v bratovski edinosti in brezčutni Ijubezni.
Veli-
te daj priporočamo slovenskemu občinstvu, možkim in ženskim, z dodatkom, da mehko vezana knjižica stane 60 kr., trdo vezana 70 kr.,
več ter da se dobiva pri gosp. A éšovcu samem, v „ka
po pošti posla
pa
kr.
<<
stno je videti oholo glavo glasovitega A n k o g 1 a
0.291'), orjaško piramido Veli ke g a Z v o na (12.444'},
toliški knjigarni" in v
Blaznikovi t
303
Mnogovrstne novice.
*	Naj v e Se cerkve svetá. Največa cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v R i m u i v kateri ima 54.000 ljudi
prostora. Za ojo največa je stolna cerkev v Milanu, ki ima prostora aa 37.000 ljudi; tretja je cerkev sv.
Pavla, tudi v Rimu, ki ima prostora za 32.000 ljudi. Za temi pridejo: cerkev v Koloniji za 30.000, cerkev
sv. Petronija v Bologni in cerkev sv. Pavla v Londonu po 25.000, ,,Hagia Sophia" v Carigradu (zdaj
turska mošeja) za 23.000, cerkev sv. Janeza v Lateranu v Rimu za 22.000, cerkev Notre Dame v Parizu za 21.000, cerkev v New-Yorku za 17.500, cerkev v Prži in cerkev s v. Stefana na Dunaji po 12.000, cerkev sv. Dominika v Bologni za 11.400, cerkev Matere Božje v Monakovem za 11.000, cerkev sv. Marka v Benedkah za 7000 ljudí.
*	Naj veči vrt svetá. Lastnik tega vrta je Robert Mac Kustry v Hudsonu (New York v severni Ameriki).
V tem vrtu je 24.000 jablan, 1700 hrušek, 4000 čeaenj, -500 breskev, 200 sliv, 200 jabelčnih divjakov, 1600 trt,
^600 grozdičev in 200 kostanjev. Jablane so 1. 1878. do-
nesle poseatniku tega vrta 30.000 sodcev nabranih jabelk.
Naši dopisi.
Iz Sarajeva 6. sept. —r. — Koncem unega meseca
přišel sem le sem, kjer sem si ogieclal gospodarstva v tej okolici. Naj o tem, kar sem videl, danes na kratko poročam. Sarajevo je po vse orijentalsko mesto, in v obÓe druzega ni, kakor velika nesnažna turèka vas. Res, cudno je moralo biti tukaj gospodarstvo, da je v vsem tako zaostalo. Zato pa ima Avstrija tudi težek položaj, ker povsod ima težkoče, kjerkoli misli kaj urediti. Stranke dozdaj Avstrija nima še v Boani, na katero bi se mogla zanesti, kajti Turčin pogreša svoj prejšnji absolutizem, pravoslavni mirno in zamišljeno prica-kuje, kaj da bo, katolik pa tudi nekako nezadovoljno gleda, kedaj se mu bodo izpolnile vse želje, katere je poprej gojil. — Trgovina je tukaj jako živahna posebno za domačo obrtnijo , kajti trgovec je ob enem tudi obrtnik; kar on prodaja, to tudi on sam izdeluje. Zato pa je njegov „dučan" (prodajalnica) tudi zajedno njegova fabrika. — Življenje ni drago v obče; v pri-meri je najdražja zelenjava. Mesá oka (to je, 2!/4 funta)
veljá 30 kraje., frišnega bažola oka stane 40 — 50 kr.,
češnjaka 80 kr., koleraba 1 komad po 20 kr., krompirja oka po 40 kr., redkve oka po 80 kr. itd. — Vidi se, kako potrebno je tukaj, da se napravijo vrti za ze-lenjad. — Socijalno življenje je jako jednostavno. Avstrijski činovnici (uradniki) in vojnici so jedini, kateri se na večer shajajo v nekaterih gostilnicah , katere so tukaj napravili nekateri gostilnicah, katere so tukaj napravili nekateri magjarski Židovi. — Narod domaći zamišljeno in mirno hodi po uiicah, z ozbilnim obrazom.
Glavni del Sarajeva je bii 8. dne u. m. popoluo po požaru uničen, in 3. dne t. m. je zopet na levi strane Milacke pretila ova nesreča oni strani meata, katera je od prvega požara ostala nepoškodovana. Ta dan namreč nastal je ogenj v neki turški hiši, in v malo minu-tah pogorele so štiri hiše. Osem hiš je bilo demoliranih, da so mogli ogenj lokalizirati. Gasilnih priprav tukaj skoraj ni nobenih, zatoraj tudi gašenje ogna nemogoče. Ko bi bil veter, danes ne bi bilo vec Sarajeva, ampak bil bi le sam kup razvalin. — Nekoliko dni uže maršira mnogo vojakov proti Novem Pazaru, tudi tukaj jih zdaj imamo 12 batalijonov. Danes je odpotoval tje tudi vojvoda Wurtenberg. — Izid te okupacije bode velike važnosti za daljno politiko avstrijsko v Bosni. — Bog ne
daj, da bi ta okupacija nesrečno izpadla, kajti utegnilo bi se potem èe marsikaj jako neugodnega dogoditi, ker orožja in střeliva ima bosanski narod še mnogo poskri-tega. To se opazi pri vsakem ognji, ker v pogorelih in razrušenih hisah vsakrat veliko orožja in municije dobijo. Da za danes na kratko opišem narod in zemljo bosansko, naj ponovim samo besede vojvode Wûrten-berga, ki mi jih je rekel pri prvi audijenciji: ,,To je zemlja potrpljenja; narod je jako indoienten , a neiz-mirno je bogastvo te zemlje." — Ko izvršim svoje po-potovanje, natančneje bodem vse, kar sem videl in bom še videi v poljedelstvu in druzih razmerah ,,nove Avstrije" opisal „Novicam". *) Oprostite moji današnji slabi piaavi, kajti aedim po turški in pišem, to je, na tleh, ker v moji sobi, kjer stanujem (v privatni hiši), nimam ne mize ne stola, fempak okoli stene samo turški nizki divan. To je vse moje pohištvo. Ponoći je to moja postelja, podnevi moja miza in stol.
Iz Stajarskega 12. sept. (Nove volitve okrajnih zastop o v), ki jih imamo na Slovenskem menda samo mi Stajarci in ki so res 5. koló pri vozu, so razpisane in
morajo do 1. dne prihodnjega meseca priprave za izvr-šitev teh volitev dokončane biti. Ker so te volitve za nas važne, je ,,Slov. Gospodar" nekoliko poduka podal našim deželanom, iz katerega^ naj si naši volilci zapom-nijo posebno tele opazke: ,,Stevilo zaatopnikov za vsak
okraj je že davno določeno od 24 — 42 mož. Volilni red
je osnovan po liberalnih načelih in torej kmet8kemu prebivaUtvu neugoden. Ustvarjene so 4 skupine, kojih vsaka enako veliko zastopnikov voli, čeravno precej ne-enako davka plačuje. Stiri skupine so: 1) Veliki posestniki, to je , taki, ki plačujejo najmanj po 60 gold, zemljiščine in hišne dace brez vojne doklade; 2) mesta in trgi; 3) obrtniki in trgovci z najvećim nadačenjem (torej zopet mestjani in tržani) in 4) kmetski posestniki z daćo pod 60 gld. Ker je pa teh največ in ti ogromno večino davka v okrajů plačujejo, zato zadevajo ravno najubožnejšo skupino okrajne doklade najbolj. Ni tedaj
neopravicen izrek nekega kmeta: ,,v okrajnih zastopih gospodje komandirajo in zaukazujejo, kmetje pa plaču-jemo, da nam rebra pokajo." Kmetje imajo le tam večino, kjer se jim posreči velike posestnike potegniti na svojo stran, in kjer večih obrtnikov in trgovcev ni. Kaj čuda tedaj, ako se vedno več glasov Čuje, naj se sedanji okrajni zastopi zopet odpravijo, toliko gospósk ni treba in jih stalno plaćevati ne moremo, vendar sedaj še do tega ni prišlo: okrajni zastopi so še in treba je, da se volitve marljivo udeležimo. Tako zabranimo vsaj nekoliko brezobzirno pometauje z okrajnimi potroški in dokladami. Pri naa na Slovenskem imamo še n e m š k u t a r s t v o iztrebiti ali vsaj oslabiti, kjer se je ugnjezdilo. Spravimo tedaj okrajne za-stope v národně roke! Kjer pa to ni mogoče, izvo-limo vaaj toliko narodnjakov, da bodo kos nemakutarjem v okrajnem zastopu na prste gledati ! — Najprvo nam je paziti na-imenik velikih posestnikov. Celih 14 dni je pri dotičnem c. k. giavarsivu slebernemu na ogled razpoložen. Naj se pregleda! Tudi naj se takoj pri-tožba vloži, če je kdo neopravičeno izpušćen, ali, če je kdo neopravičeno vpisan. Enako paziti je treba v 4. skupini, pri kmetskih Ijudéh. Ti volijo tudi o okrajni zastop po volilnih možéh. Prvi volilni mož vsake srenje je župan, drugi pa eden od odbornikov izvoljeni srenj-
Čan. Srenje, ki imajo vec kakor 1000 prebivalcev, volijo 2 volilna moža, one, ki štejejo nad 2000 duš, pa 3 itd. Močno svetovati je, da se izberejo povsod značajni, narodni možje. Ti se bodo lahko porazumeli z
*) Dobro nam bo došlo Vaše poročilo o ,,novi Avstriji44. Hvala Iepa in prošnja za nadaljevanje!	Vred.
304
kada", govorili so
kaj
župani io vsi skupaj potem izvolili enoglasno v okrajni	popřeje
zastop možé, kakorsnih njihov z dačami in břemeni pre-	îikimi dnevi mudil se med njimi
obloženi stan, nas mili slovenski dom, najbolj potre-	17. avgusta popoludne po Božji službi buje.
nikjer
Pobrežci, ko sem pred neko-
:i dobili so bili
nove zvonové.
Nemškutarskih slev, brezznačajnih petolizcev naj Uže dolgo časa sem
ne
volijo.
vso
Krajino, ter smem
Bele krajine sin, torej poznam
tukaj
trditi, da nobena
župni j
Ptllji na Stajerskem. (Vabilo k veliki besedi v nima tako slabotnega zvonila, nego ga je došle imela
nedeljo 21. dne t. m.) Program tej veselici je jako za- Adlešička, notranj nimiv. gorič ,
Po ouverturi prične predsednik gosp. dr. Gre-besedo" z govorom, kateri sledijo lepo izbrani zvonovi niso bili 10 centov težk
z dvema izimkoma — jako lepa cerkva. Imeli so Pobrežci stiri zvonové, a vsi štirje
in vsak
samosoevi
9
dvospevi, čveterospevi, osmospevi in zbori
y
popeval, eden teh
svojo
in katere deloma pojó gosp. Valenta, gosp. M eden po Kranjski ima skoro
zvonov pa je bii celó ubit. Drugodi
in še drugi iz Ljubljane povabljeni slavnoznani pevci nego so jih tu imeli narodne citalnice. Tudi pri tej besedi svira cela godba zvonilo: véliki zvon
Sedaj
ka podružnica bolj
t
imajo Adlešičanje pošteno
tukajšnjega muzikalnega društva. Vstopnina je
za osobo 50 krajc., za družino
in sicer
za ne-gold.
Nadejati se smemo obilnega obiska te interesantne veselice, katera se konČá s plesom.
četj
y
ki tehta 666 kil
je nov, posvećen M. B. čistega spo
>
drugi zvon je poprejšnji prvi,
posvećen cerkvenemu varuhu sv. Nikolajů in težak
posvećen sv. Antonu Padu
centov; tretji zvon je nov,
Trsta 13. sept
Naše politično društvo

Edi-
skemu, težak 249 kil; četrti zvon ,e tudi nov
svećen sv. Josipu, težak 102 kili
»
po
pljanje so zvonov
nost" poslavilo se je po deputaciji 8. dne t. m. od ces. neizmerno veseli, sedaj jim je treba še dobre ure
potrta
i
ker
namestnika barona Pina, ki gre v Line, in mu je pri	uže nad 8 let jim ne bije stara, do cé!a potrta, nepo-
tej priliki v krásnem závitku poklonilo adreso, v ka-	pravljiva ura v zvoniku. Novi zvonovi se čisto slagajo
teri mu v imenu primorskih Slovencev izrazuje toplo za-	(harmonični so) hvalo za ljudomilo in pravično obnašanje ves čas nje-
govega vladanja v Trstu. Voditelj deputaciji je bil državni poslanec gosp. Nabergoj, ki je baronu Pinu z besedo ponovil, kar spomenica izrazuje, rekši, da obžaluje
/, as, cft
starim, jako dobrim zvonom
v akordu
godli'
Národ s
„Milo popevajo tako
veku se

ploh trdi: „Popevajo, kaker bi godci
srce plače v člo-
tej priliki
odhod njegov kakor dosihmal
9
ki je
bil Slovencem vseskozi pravičen, niso le krasnogl
. Pevski strokovnjaki pa hvalij posebno skazal gosp. S amass a
99
Zvo
pa.
v
se
noben drug ces. namestnik. Baron
so tako, da, ko so štiri dni čakaii
in složni, teinuč tudi lepo olikani
pod zvonikom, ko
so
Pino je ginjen se zahvalil deputaciji za izraz zahval- jim bivaiisče prirejali v zvoniku in ko je ljud hodil jih
nosti in udanosti slovenskega naroda, ki se odlikuje v
Nam Pri-
gledat
zvestobi do cesarja in njegovega prestola. morcem je v resnici žal za vladnega načelnika
;
y
ki
hove oprave
da so vsi čudili se njih ličnosti in lep

24
je
vgusta, sv. Jarnej
Pobrežci ob desetih slavili svoje zvonové.
Jako
3tt nji-
deljo, so
mnogo
bil pravičen Slovencem in zato irredentarjem ni bil „per- naroda je bilo přivřelo iz bližnjih belokranjskih in hr
n am n rwMA ^n ( C D s\ rr rl n mi 1 l A r\ n ^ ti i U 1 n r»i /^api n nrl TT arfAlû m	«7n 4n W • U ^tt é%«ti	V» ID a^ii n ! «1 n UÎ • ^ ^ ^ M 1 .. S . i 1________ _1 __
sona grata". Povdaril je pa tudi blagi gospod v svojem vatskih župnij
Boži
službi in poslušat krasne gla
odgovoru deputaciji, da imajo Slovani na obalih Adrije sove, pa cerkveni govor, ki je bil res redko izvrsten vážen položaj in veliko nalogo. Za Boga! da primorski Slovani nikdar ne bodo nezvesti postali svoji nalogi
9
ter
ljudem srca prodiral tako, da so sploh ali strměli
a
ali pa so jim gorke solze iz očí utrinjale se po licih. da tudi od vlade avstrijske pričakujejo, da se jim nji- Ko sem ljudi po sv. maši nalašč povpraševal, kako jim hova zvestoba ne povrača z nehvaležnosti, to je, da se ugaja svečanost, vsakemu so solze zaigrale v očéh in jim narodne pravice nikjer ne kratijo na ljubo Italija- nekov starček mi je odgovoril: „Gospod, jaz Vas jedva
nom
1
katerih namere je pisatelj „Italicae res" odkrito-srčno naslikâl. Naj vam zato pri tej priliki povem, da je ta baron Haymerlova knjiga med tukajsnjimi lahoni
poznam, siv in v naši županij
bilo
star
sem, pa
mino
1
ni bilo veselo in in kakor je danes
kar jaz pomnim, še nikol
tako
9
kakor
J®
učinila ceprijeten vtisek.
dne t. m. je društvo
„Edinost",
Lušarjih na Dolenjskem
kateri se mora pripoznati jako marljiva po- činskega starešinstva je
bil
Pri zadnji volityi ob
za
litična delavnost, zborovalo v Sežani. Zbora seje J udeležilo nad 60 udov iz različnih krajev Primorja. Predsedoval mu je naš velecenjeni gosp. Nabergoj ,
Vů
a u ^ i posestnik v Bušcab, — am u age in Jožef Fer haj iz Kukmak pa sta bila za
žup
oljen Štefan
Anton Zakrajšek
m
svetovalca izbrana
kateremu zapisnikar je bil ceutrudijivi gosp. Dolinar
i
Police na Dolenjskem
17. dne avgusta je bila
obravcavalo se je marsikaj in ena najvažnejših toček za našo občino volitev županstva, pri kateri bili so Ma bila je peticija do državnega zbora, naj bi se vojna tija Skubic, posestnik v Polici, za župana, Martin postava tako predrugačila, da bi bili prosti voja- Seme iz Dolenje vasi in Jakob Stru bel iz Peči pa
ščine učitelji, bogoslovci, študentje vseučilišcini in edini za svetovalca izvoljenj.
sinovi starišev, če tudi oče ni se 70 let star.
Živah
na
Ljubljane.
u
lske počitnice so potekle in vče
je bila debata o tem predlogu, ki se je sem ter tje po- raj se je pricelo novo šolsko leto s slovesno mašo v pravil in predrugačil, ker se ne vjerna z vsem, kar vojna stolni cerkvi. Letos je naval gimnazijskih dijakov
. de-
postava od leta 1869. veleva in se vojaška služba ne
posebno
in nenavadno velik bil v Ljublj ano
sme zmešati z vojaškimi v a jami, kar je vse kaj dru- loma zato, ker mladina čedalje bolj zapušča real ko,
Će hočemo , da državni zbor ne zavrže peticij, katera jej po dovršenih študijah ne daje več kruha v
zega.
ki do njega pridejo
9
treba
?
da so dobro prevdarjene in službah
*
in deloma tudi zato, ker sta v Kranj i letos
temeljito podprte. Da vojna postava res nujno potre- uže prestala prva dva razreda gimnazije. Gosp. vodja buje prenaredbe o tem, kar se tiče nekaterih sinov gimnazije ljubljanske bil bi rad sprejel vseh 229, ki 80
kmetijskih, bogoslovcev in učiteljev, je jasno se oglasili za ko beli dan , vsaj vendar država ne sloní edino
razred, al kam
ž njimi, ker
ni imel od
na
vlade niti dovoijenega prostora niti učiteljskih moči? vojakih. Gornji Avstrijanci so, kakor smo unidan v Al pritekla je nemudoma pomoč iz Dunaj a; državni

,Novicah4
brali
9
pravo zadeli v svoji peticiji za opro- naš častiti poslanec vitez Schneid je včeraj telegrafično
ščenje kmetijskih sinov. Naj bi jo „Edinost"
tako
Adlesice 12. sept. x+y.
91
Sada
naznanil dr. Bleiweisu, da minister grof Taaffe poob
9
kakor bi bili v kakovem varoši (mestu)
pa je pri nas laščuje c. k. dež.
predsednika, da se
napravijo tri pa
sada
ralelke za
gimnazijski razred v Ljubljani, ker
ni mo-
pa imamo pol života (življenja) več, nego smo ga imeli goče mahoma ustanoviti v Kra nj i zopet
razreda
305
Nas za blagor dežele v vaaki zadevi zavzeti gosp. deželni predsednik vitez Kalina je nemudoma pooblastil ravnatelja gimnazije gosp. Smoleja, vse učiniti, kar je potrebno, da se sprejme 79 dijakov, ki so se oglasili za nemški in pa 150 za slovenski razred. To se je zgodilo, in tako so letos na ljubljanski gimnaziji tri paralelke za 1. razred: dve slovenski in ena nemška, za katere bo treba privzeti nekoliko suplentov. — Ves ta dogodek jasno kaže, da je bila prenaglica, da se hoče odpraviti gimnazija kranjska, katera se utegoe prihodnje leto tem gotoviše zopet ustanoviti, ker slišimo, da ima minister Taaffe dobrovoljne namene zato, da se zopet v življenje skliče gimnazija kranjska , ki je bila leta 1861. prav zato z velikimi stroški mesta Kranjana radost cele gorenjske strani ustanovljena, da se presilnim navalom gimnazije ljubljanske v okom pride. Drugo pa, kar nas učí to 1 i k o število dijakov, ki so se oglasili za vstop v slovensko paralelko, je to, da zabtevanje tudi čisto slovenske gimnazije za slovenske sinove nikakor ni prazna sanjarija. Vemo, da bodo ,,Tagblattovi" nemčurji pri tem izreku trikrat se prekrižaii , češ, da hoćemo nemščino popolnem za-treti, — al, gospoda, počasi! Zahtevaje čisto slovensko gimnazijo hočemo tudi , da — kakor na gimnaziji za-gre b ski — ostane skozi vseh 8 razredov tudi pri nas učenje nemškega jezika za vsacega dijaka obligaten predmet. Vrh tega pa naj imajo Nemci tudi svojo gimnazijo, katera se ve, da bo imela majhoo število učencev, ako pomislimo, da v Kočevji je Čisto nemska gimnazija, v katero se je letos v 1. razred oglasilo celih 6 — reci — Šest dijakov, in drugi razredi jih imajo tudi le po 4, 5. Mi nočemo nobenega Nemca posloveniti, vsaj je slovenskega naroda dokaj, a zahtevamo tudi, da se Slovenci silovito ne ponemčuje j o. ,,Gleiches Recht fur Aile1', to je naša terjatev, kateri odkritosrčno dostavljamo, da se tudi radi nem-ščine učimo, pa tudi italijanšcine in francoščine, vsaj je tudi nam znan pregovor: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš".
—	Profesor gimnazije kranjske g. Tomaž Župan je přišel za profesorja gimnazije ljubljanske.
—	Prečastiti gosp. Anton Dolin ar, bivši prefekt v Alojzijevišču, je na svojo lastno prošnjo šel v Lučině
za farnega administratorja.
—	(Iz seje glavnega odbora za obdelovanje Ijubljan-skega močvirja), ki je 13. dne t. m. bila v magistratni dvorani in v kateri so bili poleg prvomestnika gosp. dr. Kozler ja pričujoči: župan ljabljanski gosp. La-šan in gosp. Franjo Kot nik iz Vrhnike kot virilista, gosp. Franc Potočni k, zastopnik dež. odbora, in odborniki gospodje: Peter Lasnik, Jak. Tomec, Franc Babnik, Jan. Borštnik, Jan. Gams, Jan. Jurček, Val. Korče, Martin Peruzzi, Franc Petr i č, Matej
Remšgar in Anton Knez.
Ko prvome8tnik gospod dr. Kozler prijazno pozdravi došle odbornike, bere gosp. Jak. Tomec zapisnik zadnje seje od 23. marca , ki je bil brez ugovora
potrjen.
Potem prvomcstnik dr. Kozler zboru naznanja
važnejše točke o tem, kar je dělal in opravil ožji odbor, in poroča blizo tako-le:
Svečanosti sreberne poroke presv. cesarja 24. dne aprila t. I. se je tudi odbor udeležil s tem, da je deputacija šla k c. kr. deželnemu predsedniku čestitat Nj. Veličanstvoma. — Zbor je s slava-klici Nj. veličanst-
voma odobril to čestitanje.
Vsled sklepa odborovega iz seje od 23. marca t. 1. se je poslala prošnja si. ministerstvu poljedelstva, naj bi blagovolilo v temeljito preiskavo ljubljanskega ma-
hovja poslati le-sem pl. Podhagskega, dr. Vi cen-
ti ni-a ali še kakega druzega izvedenca o močvirskih zadevah. To prošnjo je si. ministerstvo dozdaj le še s tem resilo, da je po c. k. deželni vladi vprašalo odbor, zakaj ni sprejel ponudbe dunajské firme Kl ein ove? Na to vprašanje je odbor vladi dal dotično pojasnilo. Dozdaj odboru ni došla nobena rešitev gori omenjene
prošnje.
Tudi drugi sklep gori navedene seje, naj se c. k. deželna vlada naprosi za po s oj i io iz zaklada za obdelovanje močvirja, je izvršil odbor s tem, da je prosil
za 3000 gold. To prošojo je c. k. deželna vlada resila
18. dne julija t. 1. s tem, da je odboru dovolila 600 gl. a s tem pogojem, da se ta znesek obrne za poplačanje stroškov iztrebijenja Cor nice doli od Cornovega grabna in pa tudi tega grabna samega. Ta odlok je prisiiil odbor, c. k. vladi odgovoriti, da po §. 17. deželne postave za obdelovanje močvirja spada vse, kar se tiče tehničnega in ekonomicnega gospodarstva, v področje skupnemu odboru in da postava ne dopušča dvojne ga tacega gospodarstva, — da pa odbor vendar kaže
voljo, na ukaze. k. vlade tudi proti jasni postavi izpol-niti, je na drobno preiskaval 28. dne avgusta od c. kr. vlade naukazana delà, pa pri tem nasel, da vrh dovoljenih 600 gld. se za nje še potřebuje 1148 gld. 40 kr.,
da se dovrši to, kar c. k. vlada veleva. Poleg vsega tega pa so odboru došle še dobro vtrjene prošnje za iz-posojilo denarja proti povračilu za druga silno potrebna kulturna delà, in zato je odbor v dopolni-tev naprošenih 3000 gold, prosil zraven dovoljenih 600
gold, še za 2400 gold. Al odbor, dokler obstojí, tedaj
več kot leto in daa , za kulturna delà ni nič dobil; v takih okoiiščinah tudi pri najbolji volji ne more odbor zadostovati svojim postavnim dolžnostim in mora pri-tožbe , da nič ne delà, kot neupravičene od sebe od-vrniti.
Za Preserje se je dovolila ustanovitev pod ružni čnega odbora.
Ker zavoljo deževnega vremena lansko jesen poži-ganje mahovja ni mogoče bilo, se je odbor obrnil s prošnjo na deželni odbor, naj dovoli letos požiganje do 15. maja; deželni odbor je dovolil to požiganje, a zopet je bilo vreme tako neugodno, da le sem ter tje je mogel kak posestnik požigati mah.
Da se iztrebita struga Ljubljanice in pa Gruberie-vega kanala, je odbor opomml mestno gospósko, — da se pa iztrebijo struge tudi druzih odvodnih kanalov in grabnov, je odbor naukaze pcslal dotičnim občinam.
Vstreči željam, naj bi se vendar uže dovršilo to, kar je potrebno za vredbo O or novela grabna, se je ob-hodil in ogledal ta graben 30. aprila, o cemur dotični
protokol navaja résultat te preiskave.
Graben poleg stradona na I lovi ci je bil uže 15.
maja iztrebljen.	(Dal. prih.)
—	Ravnokar je „Novicam" došlo poročilo, da cdbor za obdelovanje močvirja dobi, česar je prosil, da m ore vspešno delovati na korist močvirskemu zemljišču. SI. ministerstvo poljedelstva je namreč dovollo najem izvedenca za temeljito preiskavo močvirja, zraven tega pa tudi dobi okoli 8000 gold, za druge potrebščine. — Menda se ne motimo, ako mislimo, da je preblagi gosp. deželni predsednik zdatno pripomogel, da je novi minister poljedelstva tako ugodno rešil peticijo odborovo.
—	Gosp. Arko, c. kr. notar v Ljubljani, je umri v Sk ofji loki, kamor se je šel zdravit. — Po njem iz-
praznena c. kr. notarska služba v Ljubljani je razpi-eana. Cas natečaja do 15. oktobra./ " ,'•'■	* 3
—	(Splosno društvo v pomoc bolnikom) bo — kakor lani — tudi letos in sicer v nedeljo 28. t. m. napravilo javno tombolo ob „zvezdi', priprave za-njo ee uže
delajo.
306
{Narodna tiskárno) ima 5. oktobra ob 10
uri
dopoldne izredni občni
bor
»
Sokoli() je preteklo nedelj
pravil ca Koz
lerjevem vrtu veliko
vstopnino, katere čisti do
hodek je namenjen pogorelcem okolice ljubljanske telovadskih produkcijab so se odlikovali posebno
»
Pri
So-
koli
tt
ivvii gg* u a 11 o u i a , jlu u i a u u n , i u i a i , jlx i i «
in Magolič, pa tudi drugi, ki so vsi pokazali
Kališnik. Mulaček. Gint
Krieg
)
da
19
Sokol" ni telovad
društvo
tudi po svojih delih. Lep je bil tudi umetni ogenj
po imenu marveč, v Gasteinu
hrepenijo po dejanji, ki bi kazalo, da smo prestali Avstriji pogubno dôbo, v kateri je gospodovala laž-njivo-ustavoverna stranka! Burokracija še zmerom glavo po konci nosi in oíiciozni časniki še zmerom niso poza-bili Auersperg-Lasserjeve
Grof Andrassy ni Še izrocil svojega opravil-stva baronu H ay mer lu.
Grof Andrassy je obiskal kneza Bismarka
ère.
Med
y
zdaj
pa neki pride Bismark na Dunaj
vsem tem je igrala mestna godba. Ljudi ni bilo ravno veliko, več pa gledalcev od vseh krajev, dohodk
okoli
120
gld., ki
se bo odbivši stroške veselice, razdelil med pogorelee. Zvečer je bila potem zabava z godbo v čitalnici.
obiskat Andrassy a. Ugibuje se večstransko, kaj po meni to precartano prijateljstvo med Bismarkom in An-drassyem. Rusija in Nemčija ste med sabo sprti
to je gotovo, shod obeh cesarjev v Aleksandrovem raz-pora
{Sejm ljubljanski)
imenovan
ni poravnah V Berolinu se bojé zveze Franci je z Busijo proti Nemčiji in si silno prizadevajo Avstrijo letos po křivic^ „čespljev" dobiti na svojo stran, da bi Nemčiji, ce pride do vojske
Na Du-
je bil jako slab; denarja ni. Cebelarji so med njo
ceno medů dcločili na 14 krajc. funt.
Da pereči ogenj, zeló nevarni kužni prešiče okoli Dobrave in v druzih krajih napada in
in Rusijo in Francijo, hrbet branila.
novi „Preši
u
se
V A
sen?
mori, smo ravnokar zvěděli v Ljubljano s prošnjo
}
naj
naji uže mocno verujejo v to zvezo, zdi celó naravna in previdna, jez za brambo proti za hodu in vzhodu, ki bi posebno strahoval še panslavizem
Avstrijo, če bi
se
„Novice" gospodarjem dober svèt dadó in zdravila na-svetujejo. „Novice" in „Pratika" soovrančnem
Vprašanje je le: Bi ne bilo bolje za mesto z Nemčijo zvezala rajsi z Rusijo ter ne tako
sadu (antraksu ali črmu) uže
tolikrát pisale, da
p r í-
gospo-
darje, ki pomoči potrebujejo, zavrnemo na one poduke. Toliko pa naj vendar še enkrat povemo, da pereči ogenj je v bistvu to, kar je vrančni prisad (Milzbrand)
samo s tem razločkom, da se bolezen krví pri perečem ognju na kožo vrže in se po njej napravijo rdeče veče ali manjše lise ; zaradi teh se imenuje ta bolezen tudi
zmiraj le drugim tlake dělala? Vendar se misii pa se da iz vsega tega nič ne bo. Prenevarno bi bilo za Av strijo tako stanje proti Rusiji in Franciji, proti slovan stvu in romanstvu in to henzoilerjev, a na
r
v prid germanske hiše Ho-svojo škodo. Težko je toraj verjeti,
da bi se politika avstrijske države podala na tako ne varno pot, kateri še kos ni.
Železnica iz Trbiža v Pontebo na
Iz Trbiza.
ěé n.
Bistvo te bolezni, katera živinčeta v malo urah Laško se gotovo odpre še ta mesec.
umoří, je spridena kri, katera je poina ogeljca, pa jej manjka kiselca. Iz te natore perečega ognja sledí
Iz Linea.
Drugi del peticije, ki pride držav
samo po
sebi, da
zrak, polivanje
poglavitno zdravilo je čisti hladni
prešiča s hladno vodo ali pa še
bolje umivanje života z vodo, kateri se polovica j e-s ih a primeša; al naj prešiča polivaš z mrzlo vodo ali
ga umivaš z jesihovo vodó, zmirom potem naj se prešic želah kaže. odene s kako plahtico, da na gorkem ostane. Piti naj
nemu zboru iz gornje Avstrije v roko, se glasi na to naj bi olajšave
na
dijake
25. vojne postave se razširile tudi
više gimnazije, kateri so bili po dovršeni 8.
šoli v bogoslovske sole sprejeti. Povod tej peticiji je pomanjkanje duhovnov, ki se dandanes že po vseh de
se daje bolniku okisana voda ali kislo mleko.
Tudi
pušča naj se mu koj v začetku bolezni na ušesih ali na repu. Ker je bolezen zeló nalezljiva, naj se zdrava živinčeta brž ločijo od bolnih , in Bog ne daj , da bi kedo vžil kaj od zaklanega ali pa cerknenega boinega
2500 rovarjev in požigalcev, ki so
daj po—
Francosko.
bili pod prejšnjo vlado iz dežele prognani, je miloščenih, da se vrnejo na Francosko domů. To j lik kvas novim
prekucijam
Crna g
Kn
se
je
prešiča.
jet domů. NeČmurska stranka v Avstrij
vrnil etuziastično spre
daj
Grozno nesrečo smo izvedeli v Ljubljano.
Bog
gledal
9
da
pis
bil knez Nikola na Dunaji tako slavno
9
da bi ne bila resnična! Preteklo nedeljo se je ob-
čespoštovani gosp. Kobi er, župan Litijski, pri Lazeh v kočiji svoji na ladiji čez Savo peljal; al ker je brodnik pozabil ladijo zadej za vozom zarantati in konj
sprejeman, ker v tem hoče videti pričetek avstrijske prijateljske pditike tudi do druzih Slovanov v Avstriji.
Moskovska stranka v Rusij
spreje mom v
ni
bil
izprežen, se je voz zvrnil v Savo in gosp. Kobler s soprogo in hčerko svojo so padli v vodo. Gosp. Kobler se je rešil živ, omedlelo soprogo so vendar k živ-
Crnogo
ra
tij
. striji zfc dosedanj
to
9
cas
>
se mrzi nad prijaznim
da se med Rusijo
iu
vez.
Oboj
je abotno
Iz Bosne.
Avstrijska vojska je v Nov opaža r-skem sandžaku zased a 15. t. m. tudi Prjepolje in ljenji obudili, edine hčerke pa ni bilo nikjer, vtonila je. je bila od prebivalstva prijazno sprejeta. Turška po-
sadka pak se tudi ni hotela umakniti, temuč so zdaj
Novičar iz domaćih
tujih
dežel.
naši vojaki poleg turskih. To je žalostěn političen sad famozne Andrassyjeve konvencije.
Dunaja.
Do danes se ni oklicano, kateri dan
tega meseca se prične državni zbor. Ministerstvo menda ni še izgotovilo vseh predlog, ki pridejo v obravnavo glas državnemu zboru. Silo potrebno bi bilo, da bi z višega °dgo
Listnica vredništva. Gosp. Fr. P—n-u: Ker taki raz
spadaj o
v
;
,,Oglasnik", za katere vredništvo ne sprejema prosimo, da se o tej zadevi pogovorite s tiskamo
mesta se izvedelo, pri čem da smo. Nova éra v Av- Blaznikovo
Gosp. Ant. Sk
c-u
Dunaji: 0 dotični za
striji se je po novem ministerstvu pričela, zori se in da- devi pogodite se s prednico usmiljenih sester, katero je volj
nica bolje příhodnosti se kaže, vendar politično nebó ni
ustreči vaši želji proti primerni pogodbi
še brez megel in oblakov, ki danico zatemnujejo, tako da narodi, ki zaupanje stavijo v novo vlado, iskreno
}
Odgovorni vrednik : Alojzi Majer
Tisk in saložba
BlaznikoYi naslediiiki v Ljublj