PRIHORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE LfitO 2 ŠtPV 117 - Hpna A - HPB Poštnina plačana v gotovini ^ MBV~ 'Jl' bend •• llrB Spedizione in abhon. postale TRST, petek, 14. junija 1946 Uredništvo in uprava. Plazza Goldoni St. 1-L Tel. St 93806 93807. 93808. Rokopisi so ne vračajo Glede naših zahtev po Trstu ie jasno, da 61 bila pr-.ključitev Trsta k Jugos!aviji očitno v interesu Francije, dasiravno ie Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to ner.ferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postalo pomorski arzenal za napadalno vojno proti Jugoslaviji in Franciji (Aleš Baebler ob priliki podpisa trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo). Popravite Krivico .. S priključitvijo Julijske kralje k Italiji se je italijanska fl'ava znašla pred novim pro-'fmom: najti je bilo treba na-'Itta podlagi katerega bi f,. *° v razmeroma kratki do-1 Slovence in Hrvate spreme-o zveste podanike italijan-e države. Z načelnega stali-'a gledano, ima pdlitika raz-r°doyanja še danes v Italiji ,.Pričane pristaše, ki opravi-‘ulejo fašistično raznarodoval-,® Politiko v Julijski krajini, so prepričani, da bi ekspe-Kent celo uspel, če mu ne letu Gospodovem 191(3 Pjijkalo sape. tpbZna^ m°ramo, da so se ksperimenta» lotili z vso enb in šli načrtno na delo. Itair^ei *M ^rvctH so bili v .. V* obsojeni na smrt. Naj-? e! so se lotili tistih sektorji’ ki spadajo v neposredno * t„°inost dr lave, in tu je šlo fKerorm lahko. Premestili * odpustili so učitelje, želez-i arie in druge javne usluž- «edn7- *n name’s''ence! prepojili so rabo slovenskega in . Riškega jezika («Qui si dj ,}n Haliano!»J ; za gospo-sin- dežele so si izmi- tut VOino odškodnino in «Isti-Por la rinascita agraria j, j j tre Venezie». Uspeh je zadovoljiv: slovenska go-J -arstva so propadala. Tre-j. P® je bilo tudi fizično od-anjevati Slovane: za to je na 'strani skrbelo «Posebno na drugi strani pa "Stični župani, ki so dobivali Poglobljeni stiki mefl Francijo in Jugoslavijo s podpisom trgovinske pogodbe Francijo in Jugoslavijo družijo isti interesi v vseh evropskih vprašanjih - je izjavil Aleš Baebler predstavnikom francnskega tiska ob podpisu trgovinske pogodbe med obema državama Slo°rno nacJrado na vsakega srennca’ se iim 9a ie p0~ im r Vseliti. V načrtu so Sin, cei° rnnožično preselitev t vencev v južno Italijo, kar prJe. je celo fašistom zdelo ki Vse ne bi moglo žeti fjjega uspeha, če bi cerkve-ajo erarhija ostala taka, kot prekuje etnični značaj Ju-^ke krajine in kot je ostala (Jfa celo pod fašizmom. Brez sekt*1690, vosega JI tudi v ta °bet°r’- S* fašizem ne bi mogel toJJti mnogo od svoje razna- °stati /st^fae politike. Do leta j.®- je bil pred Vatikanom skjern brez moči; z Lateran-(0 Pogodbo in s Konkorda- p ‘ Pa si je fašizem pridobil / ceJncn posrednega posega v W ki sta prišla na to Ze^ ° snnip zato, ker je faši-Oef-^J^reboval tudi podporo no --------------- J—T Bnr Za svojo raznarodoval-spdr diko. Fašistični državni Vatik . se.fa zrušil, dolžnost e°i ;cana ie> da popravi krivi-Mu 1 Iz bila storjena naše-PztrJrn^u ljudstvu. Vsako , e bi pomenilo, da Va-hti,, e danes odobrava v ce-h$iZr)J' kar sta oba škofa pod 9ovj, .1,1 in v soglasju z nje-Poitaj. smernicami storila za ifa oL“,n,'enJe Slovanov, in ju aJu H n« sedanjem po-^0rda !a>?0 zato, da ne bi b~pai0r.Zafal zadnjega udarca Vihi: 1 tezi italijanskega šo- o «,•----- --------------- , Vrline. te^ke j?!®.? *italijanstvu» Julij- Hj?* consules! Komur ' Pcij ukrene potrebno. Pariz, 13. — Včeraj ob 18.30 je bila na Quai _d’Orsayu podpisana trgovska pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Za Jugoslavijo je podpisal pogodbo pooblaščeni minister Mato Jakšič, za Francijo pa minister Drouin. Ta 'trgovska pogodba je zelo važen dogovor za poglobitev francosko-jugoslovan-kih stikov. • Ob priliki podpisa trgovske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo je namestnik jugo-lovanskega zunanjega ministra Aleš Baebler podal izjavo francoskemu tisku na konferenci, ki jo je priredil davi. V svoji izjavi je Baebler med drugim dejal: »Trgovska pogodba med Fran. cijo in Jugoslavijo je prva pogodba, ki sta jo naši dve državi sklenili po vojni. Dogovor je bil sklenjen v zelo kratkem času brez teškoč. Mi se tega veselimo ter izražamo naše trdno' u-panje, da ne bomo ostali dolgo samo na tem, pač pa da se bodo odnosi med našima državama vedno bolj poglobljali. V resnici je v Evropj zelo .malo držav, katerih interesi bi bili tako skladni, kot so interesi naših dveh držav. Vzemite katero koli evropsko vprašanje in videli boste da so naši interesi sko-ro istovetni. Nemške reparacije zahtevata tako Francija kot Jugoslavija, Ker so obema državama kruto potrebne. Trst v Jugoslaviji ie tudi v interesu Francije Skupna zahteva je tudi varnost naših dežel, ki sta že stolefja *>-gražani od države, katere armade so vdrle v naše dežele med prvo in drugo svetovno vojno. Zato ima naša dežela popolno n iskreno razumevanje za teritorialne varnostne zahteve, ki jih Francija postavlja na svoji vzhodni meji in to posebno za varnost napram Italiji, glavni zaveznici hitlerjevske Nemčije. Glede naših zahtev po Trstu je jasno, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji očitno v interesu Francije, dasiravno je Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to periferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postal pomorski arzenal za napadalno vojno proti nam in Vam. V jugoslovanskih rokah bo Trst, kot pred prvo svetovno vojno, velika naravna luka za gospodarsko izmenjavo z metropolitansko in prekomorsko Francijo. Po tem dogovoru med Jugoslavijo in Francijo, ki je bil podpisan včeraj, bo prišel čas, ko bomo lahko sklenlii druge neprimerno bolj obsežnejše dogovore za trgovinsko zameno. Upamo, da ni daleč ta dan», je dejal na koncu Baebler. Nato je riačelnik jugoslovanske delegacije za trgovska pogajanja s Francijo minister Mato Jakšič podal navzočim pariškim novinarjem pojasnila o podpisanemu sporazumu. Porurski premog in Anglije Bruxelles, 13. AFP — «Anglija se posebno prizadeva, ohraniti status quo pri razdelitvi porurskega premoga, ker ti izvoz premoga iz Porurja zmanjšal angleški izvoz premoga*, je izjavil danes zastopnikim tiska jugoslovanski delegat v mednarodni raparacijski agenciji •Ive-kovič. Ivekovič je poudaril, da so Jugoslavija, Belgija, Nizozemska, Francija, Češkoslovaška, Grčija in Alba. nija sedaj vedno bolj ogrožene spričo dejstva, da niso doslej Nemčije prišlili vsaj nekoliko poravnati izgube in trpljenje, ki ga je povzročila Združenim naredom. Šiansko vprašanje pred Varnostnim svetom New Yock, 13. AFP. — Na seji Varnostnega sveta je spregovoril sovjetski delegat Gbomiko, ki je dejal med drugim: «Potem ko je dobil zelo podrobno utemeljene dokumente, se pododbor za špansko vprašanje ni upal sprejeti predlogov, ki so nujno sledili iz tega.s Grcmiko je nadalje izjavil, da ne sprejema predloga pododbora, da bi se Varnostni svet odrekel svojih odgovornosti v prilog skupščine poudarjajoč, da je ravno -naloga sveta, da ohrani mir s sredstvi, ki so mu dani po členu 2-i. listine. Gromiko je nadalje poudaril, da bi predložitev te zadeve glavni skupščini predstavljalo povratek k predvojnim metodam, ki so propadle. Priprave za pariško konferenco London, 13. VZN — Ameriški zunanji minister Byrnes je danes popoldne v spremstvu senatorjev Connallyja in Vandenberga odpotoval z letalom iz Washingtona v Pariz, kjer se bo v soboto nadaljevala konferenca štirih velesil. Britanski zunanji minister Bevio bo odpotoval jutri v Pariz. Danes popoldne je prispelo v Pariz 36 članov sovjetske delegacije. Medtem nadaljujejo namestniki zunanjih ministrov s sestavljenjem poročila o delu, ki ga bodo v sobu-to predložili štirim zunanjim ministrom. RESOLUCIJA Izvršnega odbora SIAU za Julijsko krajino in Trst Izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino in podlagi poročila tov. .Šestana, člana delega-Trst je na svoji seji dne 12. junija 1946 na cije Julijske krajine v Parizu, sprejel sledečo RESOLUCIJO : 1. ODOBRAVA V CELOTI DELO DELEGACIJE ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST, KI GA TA VRŠI V PARIZU ZA PRIZNANJE PRAVIC PREBIVALSTVU JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA, KI ZAHTEVA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI. 2. V IMENU VSEGA ANTIFAŠISTIČNEGA PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA, KATEREGA ZAHTEVE IZRAZA DELEGACIJA V PARIZU, POZIVA DELEGACIJO, NAJ OSTANE NA SVOJEM MESTU IN ŠE VNAPREJ VZTRAJA PRI NAPORIH ZA DOSEGO NAŠEGA CILJA ZA PRIZNANJE PRAVICE NARODOM JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA PO PRIKLJUČITVI K JUGOSLAVIJI. 3. OBLJUBLJA, DA BO ŠE VNAPREJ NUDIL DELEGACIJI VSO PODPORO PRI NJENEM DELU, TER JI IZRAZA POPOLNO ZAUPANJE SLOVAN SKOPIT ALI J AN SKEG A ANTIFAŠISTIČNEGA PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA. Smrt fašizmu — svobodo narodu! . Trst, 12. junija 191(6. IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST Namestniki preučujejo avstr.,sko-ltalijansko majo Farizi 13. AFP — Namestniki č.irih zunanjih ministrov so povabili Casardija, višjega uradnika v italijanskem zunanjem ministrstvu, da poda jutri s svojimi strokovnjaki pojasnila o tehničnih vprašanjih PARIŠ. Kakor poroča list «Com-bat», bo uradni kandidat na pred-sedništvo vlade Georges Bidault pričel danes s «sondiranjem» tal za sestavo vlade. Odločni protesti s Krasa, Pivke in iz Vipavske Na Tržaškem in na Gornjem ■ slana msgr. Margotti ju ali pa Po- Pred začasnim sporazumom v Indoneziji Batavija, 13. VZN — Indonezijski ministrski predsednik Sutan Sja-hrir je danes izjavil, da novi indonezijski predlogi, ki jih bodo predložili nizozemskim oblastem kot odgovor na načrt, ki ga je stavil na. mestnik glavnega guvernerja Nizozemske Vzhodne Indije Huber-tus Van Mook, predvidevajo zača. 3ni sporazum. Sporazum med Teheranom in Tabrizom Teheran, 13. VZN. — Danes so podpisali skoraj po sedmih mesecih, odkar je Aserbejdžan potrdil svojo neodvisnost, spocazum med teheransko osrednjo vlado in Pi-shevarijevo vlado, samostojne a-serbejdžanske pokrajine. Sporazum so dosegli na treh temeljnih točkah: AserbejdZan »e odreka samostojnosti in postane del Perzije, odreka se ministrstvom in ga bodo začasno upravljale pokrajinske in mestne skupščine. Četrti dan razprave proti Mihajlovicu Novi dokazi o izdajalskem sodelovanju z okupatorjem Triaški antifašisti dne 12. junija na protestnem zborovanju proti vojnim hujskačem in v počastitev Jugoslovanske armade osvoboditeljice. Beograd, 13. Tanjug. — Na da-, našnjem zasedanju je predsednik postavil Mihajloviču več vprašanj, ki se tičejo skupnih operacij z nemškimi, fetniškimi, bolgarskimi in Nedlčevhnl četami proti edinicam narodno osvobodilne vojske pozimi 1943. in pomladi 1944. Obtoženi Mihajlovič priznava, da so trije četnišlci korpusi sodelovali v teh bojih skupno z Nemci in Bolgari. rtedsednik je nato predložil Mihajloviču brzojavko poveljnika ta-ko-zvane «gorske garde* z dne 16. januarja 1944., ki pravi med drugim: «Na planini Javor v Srbiji se bije še boj med komunisti na ©ni strani in četniki, Ncdičevci, Nemci in Bolgari na drugi strani*. V svojemu odgovoru nato je Mi-hajlovič obrazložil to sodelovanje četnikov z okupacijskimi silami kot »nesrečen primer*. Mihajlovič je tudi priznal, da so v aprilu 1944. sodelovali najprej trije, pozneje pa Se' več čstnižkih korpusov v borbi proti drugi prole- pozrr, eje četnikT dobili pomoč od nemških 'čet iz Valjeva. Predsednik: «Kakšne čete so to bile?* Mihajlovič: «Nemške motorizirane edinice*. Mihajlovič je nadalje priznal, da 30 se v borbah na strani četnikov borili tudi Ljoličevi prostovoljci, Nedičeve čete in Bolgari. Mihajlovič je prav tako priznal, da so se v borbah proti partizanom s soteski reke lb#r borili skupno s četniki nemški Jin Nedičevi oddelki. Mihajlovič je priznal, da so nemške posadke v Valjevu in Oačku zalagale četniške edinice z orožjem in strelivom. V teku operacij proti narodno o-svobodilni vojski so četniške edinice prevažali z nemškimi tovornimi avtomobili. Mihajlovič je tudi dejal, da ve, .da so bili četniki, ki so bili ranjeni v boju proti narodne osvobodilni armadi, poslani v mesta, k! so jih obvladali Nemci in Bolgari, kjer so se zdravili. Priz"ol ie tudi. da so četniki svo- stvu, da je bil on prvi, ki je dvignil orožje v boju proti okupacijskim silam. Zgodovina bo zabeležila to pozno priznanje, ki je bilo napravljeno javno pred sodiščem in ki vemo prikazuje partizane, katerih slavno rodoljubje so v onih mračnih dneh ob pričetku vojne namenoma prikrivali iz političnih predsodkov*. Noel Baker nevi predsednik labur st čre stranke London, 13. AFP. — Philip Noel Baker je bil sinoči izbran za predsednika laburistične stranke namesto Harolda Laskija. Shinvvell, minister za goriva, je bil izvoljc-n. za podpredsednika. Lange bo stalni delegat ^ohske pri ZN tarski in peti udarni diviziji ya-. hodno hodili v mesto, dodal pa je, rodno osvobodilne vojske tor da so | da jim je to prepovedal. Izjave tujih novinarjev o razprai/i proti Mikajlni/icu Beograd. 13. Tanjug. — Dan a 5- j vanskega vojaškega sodišča ne zdi-r.ija «Politika» je objavila izjave j jo neobičajne.* Pomen obiska maršala Tita v Moskvj S POMOČJO SZ bodo jugoslovanski narodi ohranili svojo svobodno In neodvisno republiko v prostore UlV0D*a fl la v Tm« E v ^ n°č' ©d nedelje na ©kupina neznancev \ K°VsWaV t>roat°re UIVOD-a (tr-.t!tl . Ujetja za izmenjavo do-'iiici j COnarna A in B) v Trstu K?tT^bian‘ca’ kier J° nasilno S j 'n odn^ln iz nje ugotovljenih podatkih lr vrednosti. Beograd, 13. Taojug. — Današnja »Borba* komentira v svojem uvodniku nedavni obisk maršala Tita v Sovjetski zvezi ter naglaša, da vsi sestanki med jugoslovanskimi državniki in sovjetskimi zastopniki, med vojno kakor tudi po koncu vojne, presegajo običajne diploma! ične odnose. To najbolje potrjuje Titov nedavni obisk v Sovjetski zvezi. Uradna objava o bivanju jugoslovanske vladne delegacije pod vodstvom maršala Tita v Moskvi, ki je bila objavljena 9. junija, pravi da so med pogajanji preučili vprašanja, ki zanimajo obe deželi, in da je bil dosežen popolen sporazum v vseh vprašanjih glede gospodarskega sodelovanja, trgovine, preskrbe jugoslovanske armade z materialom, kakor tudi glede kulturnega in političnega sodelovanja. Članek nadalje poudarja, da je ta popolni dogovor rezultat zvez ln odnosov, ki so bili ustvarjeni v najbolj usodepoloih dneh zgodovine jugoslovanskih narodov v skupni borbi za skupno zmago, in ki P« -stavljajo eno največjih pridobitev. Jugoslovanski naredi ne zavedajo, da bi ne mogli brez pomoči olM urMoUčitt niti sl ohraniti avojo svobodno, zvezno in neodvisno republiko in enotnost svojih narodov. S svojimi neomejenimi gospodarskimi možnostmi predstavlja ZSSR za Jugoslavijo jamstvo gotovega gospodarskega napredka. Spričo tega pomeni dogovor v Moskvi za Jugoslavijo veliko gospodarsko zmago, kakor tudi neomejeni gospodarski vir za potrebe Jugoslavije v surovinah, strojih in drugem blagu, ki jih potrebuje Jugoslavija za obnovo in izgradnjo dežele. Ti dogovori so tudi velikega pomena za pospeševanje jugoslovanske trgovine z inozemstvom, za kulturno in politično življenje Jugoslavije, za preskrbo mlade jugoslovanske armade z orožjem in strelivom ter drugim materialom, kakor tudi za obnovo vojne industrije Jugoslavije. Članek zaključuje takole: «Vse to dokazuje, do kako velike mere je Sovjetska zveza zainteresirana na usodi Jugoslavije, na tem da bi bila Jugoslavija r.eodvisna in svobodna in da bi njena neodvisnost bila postavljena na materialno podlago,1 brez kate.-e bi b'li ne. odvisnost in svoboda nezadostno zaščiteni in zavarovani.* odličnih zastopnikov tujega tiska, ki so jih doslej podali. Clark, dopisnik agencije »United Press*, je podal sledečo izjavo: »Po prvih treh dneh ' razprave proti Mihajloviču ne morem razumeti, čemu Mihajlovič trdi, da ni kriv, medtem ko hkrati na svojo škodo priznava sodelovanje njemu podrejenih četnišklh edjnic z okupacijskimi silami. Ne zdi se, da je preveč inteligenten, niti da bi imel jasoe pojme o obrambi. Za njega bi bilo najbolje, da bi odgovarjal «ne vem* ali «se ne spominjam*. Namesto tega podaja hote informacije sodišču, ki mu bodo lahko škodovala in ki si pogosto nasprotujejo. V primeri z ameriškimi vojaškimi sodišči, s katerimi imam osebne izkušnje, se mi metode jugoslo- Komis ja za atomsko energijo se sestane danes New York, 13. AFP. — Komisija za atomsko energijo se bo v petek zjutraj prvič sestala na sedežu organizacije Združenih narodov. Kakor je znano, je bila ustanovitev komisije zamišljena ob priliki sporazuma med ZDA, Veliko Britanijo in Kanado v novembru 1945. Uradno pa so njeno ustanovitev predlogah na moskovski konferenci zunanjih ministrov, ki se je vršila v mesecu decembru. Diskusije se bo udeležilo 11 delegacij Varnostnega sveta, kakor tu dl kanadska delogacija, ki Jo vodi general Mac Naughton. Komisija bo preučila vprašanje zaSčite sveta pred uničenjem z a-tomsko energijo in vprašanje uno-labe atomske sile v štva. William King dopisnik agencije »Associated Pivos* je izjavil: «Kot ameriški dopisnik zelo cenim prizadevanja, da bi imeli tuji novinarji vse olajšave, da bi mogli .'/--dati razpravi proti Mihajloviču. Na cenim samo materialne olajšave, pač pa tudi izredno ozračje sodelovanja, ki smo ga našli. Velik dojem sta napravila name resnost in držanje sodnega dvora kakor tudi pozornost,'ki jo izkazujejo obtoženemu*. Arthur Gate, dopisnik agencije «Mutual brpadcasting systom and overssas r.ews agency», je rekel med drugim: «Miihajlovičev proces bo odkril resnična zgodovinska dejanja o borbi v Jugoslaviji, katero so v zadnjih nekoliko letih upodobili v krivi luči. Pred desetimi leti bi v Jugoslaviji 4isk še daleč ne imel takih ugodnosti, kot juh ima pri tej obravnavi. Dopisnik lista «Daily Telegraph* Lowelt Edwards je izjavil med drugim: »Mislim, da bodo v teku tega procesa odkrita mnoga dejstva, ki so desedaj angleški javnosti neznana, kar bo pripomoglo k boljšemu ra-j zumevanju bivših in sedanjih jugoslovanskih vprašanj*. Dopisnik lista «News Chronicle* Kenneth Syres je dejal med drugim: «Mihajlovičevo držanje nujno spominja človeka na držanje nacistov pred sodiščem v Niimbergu. Mihajloviču je kaj malo mar logika. Prizadeva si samo, da bi zvrnil odgovornost na svoje tovariše An-, gleže in celo na partizane*. John Gibbons, dopisnik lista «Dally Worker», je rekel med drugim: »Prvi trije dnevi razprave so razblinili številne legende o Mihajlovi- i I U‘ Mihailovič sam je razkrinkal korist člove-1,CS(m(Jo k) ^ Jq gojU, tako i skrbno njegovi prijatelji v lnozem- New York, 13. AFP. — Poljski poslanik v Washingtonu in poljski delegat v Varnostnem svetu organizacije ZN Lange se bo podal v Varšavo takoj ko bo končano preučevanje španske zadeve. Lange bo imenovan za stalnega delegata Poljske pri organizaciji ZN tor bo moral zapustiti svoje mesto poslanika V ZDA. To imenovanje bo uradno objavljeno po povratku Lang-ja koncem julija. Za časa njegove odsotnosti bo nj govo mesto v Varnostnem svetu zavzel Michalowaski, bivši po-slanišld svetnik v Londonu in glavni Langov namestnik pri ZN. Krasu, pa tudi na Vipavskem se je te dni sestajalo prebivalstvo na svojih mnetičnih sestankih in z vso resnostjo obravnavalo vprašanje goričkega in tržaškega škofa. Na teh sestankih je bila sprejela dolga vrsta resolucij in protestnih pisem, ki so jih poslali bodisi Poverjeništvu PNOO-ja v Ajdovščini bod'si naravnost ali s posredovanjem domačih župnikov ebema cerkvenima oblastnikoma. Ponekod je ljudstvo poslalo svoje proteste preko domače duhovščine p^av zato, da dokaže, da ni proti duhovščini v splošnem, da ni proti veri, da tudi ni proti birmi kot sv. Zakramentu, marveč dejansko in izključno proti msgr. Santinu odnosno Margot-tiju. Tako so matere iz Dobravelj poslale domačemu župniku pismo, ki v njem vse gornje navedb? potrjujejo. «Nikakor pa ne pristanemo na to», pravijo v njem, «da bi naše o-troke birmal škof, kakršen je msfg. Santin, ki ima vpričo slovenskega lju.dstva na Primorskem črno vest*. Prav tako je v Se^ani mater in očrtov podpisalo podobno protestno pismo, ki so ga poslali pre ko sežanskega dekana tržaškemu škofu. S.žanci izražajo vsi enako prepričanje, «da mora iz dežele iz giniti vse, kar je prinesel fašizem, da tudi g. škof ne more biti izje ma, saj je bil imenovan neposredno po pristanku Mussolinija, ki mu je vpričo vernikov pred Sv. Justom priznal, da ga je cenil kot škofa na Reki in da ga še bolj ceni kot škefa v Trstu. Kar pa je bilo Mussoliniju pri srcu tega mi ne maramo... Mnogo naših družin želi, rta bi bili naši ptroci birmani, toda g. škofu dr, Santinu jih ne moremo in ne bomo več zaupali*. Enake proteste so poslali z za-padnega Krasa tudi gcrišlcepiu nadškofu Margottiju, tako' matere iz Zgonika in Koludrovice. Dalje je protestirala antifašistična ženska organizacija iz vsega mirenskega okraja, ki izrecno ugotavlja, da »ne nas lopa proti duhovnikom kot takim, marveč proti onim, ki bi morali s svojim znanjem, sposobnostjo in ugledom neposredno služiti ljudstvu in mu pomagati do boljših življenjskih pogojev, ne pa "az-vfjati tako delovanje, da je mejilo na zločinstvo*. Csla vrsta protestov je bila po- verjeništvu PNOO-ja v Ajdovščini tudi z Gornjega Krasa in s Pivke, tako iz Postojne, iz Studenega pri Postojni, iz Prestranka in okoliških vasi, kjer je 41 najboljših domačinov postalo žrtev orožja, ki sta ga blagoslavljala tržaški in goriški škof, dalje iz Obrova, iz Senfu žeč, iz Dolenje in Gornje Košane, iz Nove in Stare Sušice, iz Neverk, Volč, Ccpna, Buj in Gornjih Ležeč, ki se vprašujejo, »ali takrat*, ko je fašistična drhal pobijala naše ljudi, «škof ni bil dušni pastir tega ljudstva*. Protestiralo je tudi ljudstvo v Matavunu, v St. Petru na Krasu, v Zagorju in vseh okoliških vaseh. KRATKE VESTIi LONDON. — Dvesto nemških u-radnikov, dodeljenih oskrbovanju v britanskem in ameriškem področju se je zbralo danes v Hamburgu na prvo mešano prehranjevalno konferenco. LONDON. — Zastopnik generala McArthurja je obvestil Svet štirih velesil v Tokiu, da je od lakote umrlo v Tokiu in Jokohami od novembra do danes 3.500 Japoncev. VARŠAVA — Poljska delegacija je odpotovala v Združene države, da bo sodelovala na izrednem zasedanju mednarodne delovne konfederacije, ki bo v Seattleju. Msgr. Santin in njegova prisega Zadnjič smo govorili o konkordatu v zvezi s tržaškim škofom. Oglejmo si danes nekoliko bliže prisego, ki jo je dal msgr. Santin, preden je postal škof v Trstu, Prisegel je najprej zvestobo italijanski državi. In prisegel, da bo delal na to, da bodo duhovniki zvesti tej državi. Ta država pa je bila krvnik slovenskega in hrvatskega naroda. Ta država je Slovane oropala vseh njihovih naravnih pravic. Ta država je brez upravičenega vzroka začela vojsko proti neoboroženi Abesini-ji. Sedem mesecev je vojska te države po Abesiniji pobijala in klala, požigala. In tej državi je msgr. Santin prisegel zvestobo. Msgr. Santin je prisegel, da bo sam spoštoval, in je prisegel, da bo vse ukrenil, da bodo tudi njegovi duhovniki spoštovali to državo. Pa ne le državo, ampak tudi vlado, Mussolinijev režim. Ta vlada je pregnala 900 domačih učiteljev iz naše dežele. Ta vlada j s Izgnala vse naše izšolane ljudi iz dežele. Ta vlada je s silo zatrla naš jezik v šolah, na sodnijah, po občinah in sploh po V3eh uradih. Taki vladi more priseči spoštovanje in prisego izpolniti samo izprijen človek. Ali spada tak mož na stolico škofije, ki ima ogromno večino prebivalstva slovanske narodnosti in čigar italijansko prebivalstvo j« v ogromni večini odločno proti fašizmu? SLOVENSKI DUHOVNIk Seja francoske skupščine Izjave Marcela Cachina Umberto zapustil Italijo Rim, 13. VZN — Agencija Ansa javlja, da je Umberto odpotoval iz Rima z letalom v Lisbono. Notranji minister Romita je danes izjavil agenciji Reuter: »Današnji položaj v vsej Italiji je v resnici zadovoljiv. Ni znakov nereda, čeprav ne morem jamčiti, da se vroče glave ne bi znova razgrele pod žarečim soncem. Kakor poročajo iz Rima, bo kralj Umberto, čigar prihod v Madrid pričakujejo nocoj, odpotoval jutri zjutraj v Lizbono. Ob 17.45 po Greenwichu je bilo njegovo letalo najavljeno v višini Barcelone. Agencija AFP poroča: Sinoči ni bilo nikakega incidenta v Neaplju, pogajanjih za sestavo nove vlade. Sodeč po tem govoru bodo komunisti vztrajali na laični Soli proti kakršnem koli ogražanju s strani ljudskega republikanskega gibanja in na izboljšanju plač, ki ga zahteva generalna konfederacija dela. Dva činitelja bosta imela v sedanjem položaju važno vlogo pri sestavi nove vlade. Prvič: Vse stranke se strinjajo v tem, da je treba čimprej odobriti ustavo. Drugič da je treba vzeti izjavo komunistov, da so pripravljeni še enkrat stopiti v vlado, dobesedno. Na drugi strani bodo nadalje . , . vztrajali na potrebi edinstva vseh kier se 1e po treh dneh ostrih mo- , , , ,, , Kjer jt. p delavcev, kar mora imeti za posle- Pariz, 13. VZN. — Druga ustavodajna zbornica se je včeraj prvič srstala pod predsedstvom aajsta-rejšega poslanca komunista Marcela Cachina, čigar ' govor je bil spreten in dostojanstven odgovor na napade na komunistično stranko med volivno kampanjo. Govor je tudi deloma pokazal smernice, ki jim namerava komunistična straoka slediti v težavnih narhističnih maniUestaci spet vr. nil mir. Oblasti pa so še ohranile varnostne ukrepe, ki so bili izdani za primer novih nemirov. Jeepi in oklepni avtomobili italijanske poli cije krožijo po mestu. Monarhistična povorka, ki je korakala po mitingu po ulicah mesta Reggio Calabria, se je spopadla s skupine komunistev pri sedežu komunistične partije. Nastal je pretep, v teku katerega ja padlo več strelov ln je bila vržena bomba. V Bolonji so vrgli bombo v prostore komunističnega odbora- Ra. njena je bila ena oseba na ulici. dico solidarnost socialistov ln komunistov v vladi. Socialistična stranka je izrazila svojo voljo, da vstopi v vlado z zastopstvom, ki bo v skladu z njeno močjo v ustavodajni zbordicl. Go. tevo bodo hoteli obdržati ministrstva prosvete in javnih del (prometa) in verjetno notranje ministrstvo. Sindikati trdijo, da bi moralo biti možno izboljšati plače, ne da bi se zatekli k inflaciji s tem, da bi zmanjšali dobiček posrednikov. Go. tovo imajo prav s svojo trditvijo, da je organizacija razdeljevanja V i Franclji zelo nazadnjaška. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 14. junija: PRED KONFERENCO V PARIZU Dejanje u občo shodo miru Aretirali so Izvoljenega predstavnika deset in desettisočev antifašistov - tov. Janka Beltrama. - Ogorčenje našega ljudstva Ang-lo-omeriška policija v Kobaridu je aretirala 11. junija tajnika Okrožnega SIAU za Goriško, člana Prokrajinskega narodno-osvobodil-nega odbora in Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino tov. Julija Beltrama - Janka, ki je tudi član izvršnega odbora OF za Slovenijo in član Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Z'njim vred je bila aretirana tov. Marinka Ribičič, članica Izvršnega NOO za Beseda ali dve o “objektivnem,, poročanju cProslavljanje proglasitve italijanske republike» je bilo v Trstu, kot smo le včeraj pisali, zelo originalno, kakor so pač bile vse podobno sproslave*, pa naj so bile v kakrlni koli namen. Nas oblike teh sproslav» prav nič več ne budijo, saj smo dolivali sproslavo miru*, na kateri smo sliSali vojnohujskaSka gesla In pesmi. Doliveli smo tudi proslave v spomin padlih v enaki obliki in visoki kvaliteti neofp-Jizma. Doliveli smo... no, kaj bi dalje naštevali, saj srno vse to doliveli mm skupaj. Doživeli... A pisali smo o teh doživetjih precej različno. Mi smo se vedno potrudili poročati na moč objektivno, opirajoč se na dejstva, na podpisane izjave itd. — Razumljivo je. da reakcionarni tisk tega ni storil, ker to pač ni v njihovi navadi, kaj Sele v njihovi politični liniji. Vendar imamo pri nas v coni A Se neki tretji tisk z opevano linijo neprl-stranosti, objektivnosti in drugih časnikarskih, spoštovanja vrednih vrlin. Zal le, da Citamo v nekem tukajšnjem listu opevane nepristra-nostl včasih precej takega, kar ni ravno v skladu z nepristra-nostjo. Na pr. v Beogradu se vrli sedaj proces proti generalu Mihailoviču. General Mihajlovič j« dal nekatere izjave, na katere so nekje v inozemstvu takoj reagirali, beS da niso resnične. Ta Ust Je nato to reakcijo v inozemstvu, o kateri je poročal, komentiral tako, da je bilo razumeti, kakor da je dala jugoslovanska vlada izjave, ki jih je dejansko dal Draža Mihajlovič. Tak primer tendencioznosti v tem listu v zvezi, s poročanjem o Mihajlovi-vevem procesu ni edini. Včeraj smo tudi v istem listu brali poročilo o demonstracijah v nekem delu Trsta, za katerega že Sirom sveta vedo, kaj hoče in zahteva. Poročilo je bilo precej dolgo, a kljub temu, človek ne ve, ali je streljala policija, ali so streljali sdemonstranti*. Kljub dolgemu poročilu ni besedice o tem, kdo je te demonstracije oz. to samoobrambo ljudstva povzročil. Niti vrstioe ni napisane o izgredih v mestu, na trgu Goldoni pred uredništvi demokratičnih listov in drugod, na pr. v ulici U-dine, kjer so razbili olcna neke gostilne že drugič v zadnjih mesecih, o grobih izzivanjih in psovkah na račun tržaškega ljudstva, o vojnohujskaSkih geslih itd itd. Niti besedice. Skratka proslavljanje republike z lučanjem kamenja v> okna redakcij demokratičnih listov, z napadanjem anfi-faSistov, s kričanjem vojnohuska-Skih gesel in petjem enakih pesmi (kar sicer M za nas nič novega), ni bilo omenjeno v tukajšnjih Ustih, ki so prinesli poročila o demonstracijah, spri katerih je policija Julijske krajine napravila red*. Zakaj niso poročali točno In vsegaf Zaradi pomanjkanja prostora t No — temu mi pač ne bi nasedli. Mislimo, prav za prav vemo, da taka poročila komu koristijo. Kaj pravite t Goriško in šofer avtomobila, vendar sta bila slednja dva drugi dan izpuščena, medtem ko so tov. Janka prepeljali v goriške vojaške-zapore. Tov. Beltram je bil aretiran, ko se Je vračal z volitev okrajnega odbora SIAU na Bovškem. Volitve v vsem okrožju so bile javljene Zavezniški policiji v Gorici, ki ni imela glede njih nobenih pomislekov. Tov. Beltram je bil povabljen v Bovcu tudi na ožjo sejo kakih 12 članov tamkajšnjega odbora in ker te seje sam nii sklical, ni bila njegova dolžnost, da bi se zanimal niti ni mogel vedeti, ali je bila ta seja odobrena. Silno žalostno pa je, da zahtevajo dandanes posebna dovoljenja za seje peščice antifašistov, ki so se borili ob strani zaveznikov in se sestajali, ne da bi zato koga vprašali, tudi za časa najhujŠ3ga ^okupatorskega terorja! Tovariša Beltrama so zvečer zaprli v Kobaridu v celico v kleti, ki pod nobenimi pogoji ne zasluži imena človeškega zapora in ga naslednjega dne prepeljali v Gorico, kjer je prav tako zaprt v celici v kleti. Štirideset ur po ftpetaciji še ni bil zaslišan. Tako ravnanje z enim od najuglednejših narodno-osvobodilnih borcev naše pokrajine in slovenskega naroda sploh bi moralo zbuditi o-gorčenje že kot postopanje proti sleherni osebi, vihar ogorčenja pa Je moral vzbuditi v vsej pokrajini zaradi dejstva, da je bilo vse to naperjeno proti vrhovnemu predstavniku antifašističnih množic vsega goriškega okrožja. Vest o aretaciji priljubljenega junaka primorskih partizanskih borb tov. Beltrama se Je bliskovito raznesla po pokrajini in takoj vzbudila vihar protestov. Krajevne organizacije neštetih večjih in manjših vasi so pisale ogorčene proteste, ki kažejo, kako morejo podobni postopki razburiti duhove, kar gotovo ne spada med namene, za katere je bila zaupana oblast Zavezniški vojaški upravi. Pismeno so protestirale tudi neštete mladinske in ženpke organizacije, med prvimi one iz Renč, prav tako partizani iz Renč, Zveza primorskih partizanov v Kanalu, ki Je napisala med drugim: »...odiinl smo si v tem, da tako dejanje obsojamo in zahtevamo zadoščenje... Dokažite, da zavezniška demokracija nima nič skupnega s terorističnim režimom fašizma!* Ogorčeni eo protestirali tudi delavci iz Anhovega, Okrožni odbor Goriške antifašistične mladine,''o-krajni odbor SIAU za Bovško, ©-krajni, odbor ZPP za Bovško, O-krožnl odbor Zveze primorskih par- tizanov za goriško, Goriški okrožni odbor SIAU in. okrožni narodnoosvobodilni odbor ter Mestni odbor SIAU za Gorico, kateri v svojem protestu izjavlja med drugim: «Naže množice ne morejo razumeti, kako zavezniki, ki pravijo, da sledijo načelom prave demokracije, niso v stanu spoštovati niti izvoljenega predstavnika deset in desettisočev vpisanih antifašistov, starega borca za svobodo svojega ljudstva...*. Aretacija tega vrhovnega predstavnika goriškega antifašističnega pokreta je nov udarec v obraz borcem, ki so složno z zavezniki štiri leta tvegali življenje, nov primer oviranja naših vrhovnih predstavnikov, nov primer pomanjkanja sleherne nepristranosti, kot je to v zadnjem času močno opaziti na Kobariškem in Bovškem, kjer se je zgodil tudi ta primer. Z vse manjšim začudenjem, toda zato nič manjšim obžalovanjem, opazujemo vse ostrejše poskuse za-strahovanja najširših' plasti našega ljudstva v coni A. Primer aretacije spoštovanega junaka iz skupnih zavezniških borb, kot je tovariš Julij Beltram-Janko pa vsekakor presega tudi naša pričakovanja. Prepričani nno, da se tudi angleški — in ameriški vojaki niso borili zato, da bi bil še kak narod, ki spada med njihove zaveznike, žrtev stalnega zastrahovanja. Zato dobro vemo, da postopanje napram tovarišu Beltramu pomenja dejanje v občo škodo miru, dejanje katerega morajo nemudoma popraviti oni, ki so ga storili! Od Triglava do Jadrana Ribemberk VAŠČANI ZAHTEVAJO PRIZNANJE SVOJIH PRAVIC Prebivalci Rihemberka so v dolgoletni osvobodilni borbi mnogo pretrpeli. Več družin je padlo za svobodo, za skupno zavezniško stvar. Žrtvovali so svoje domove, sinove In zdravje. Ob priliki prvomajske proslave v Trstu je civilna policija aretirala tov. Marijo, ki se še danes ni vrnila domov. Vaščani, zlasti sorodniki, so se večkrat zanimali zanjo. Odgovorili so jim, da so že izpustili vse osebe, ki so bile aretirane tistega dne. Tov. Marija pa Je vendar še vedno v zaporu, in kakor se zdi ni bila niti sojena, če bi sploh morala biti. Njena družina je v času boja prestala najhujše žrtve. Očeta so Nemci ubili 1943 leta, edeh izmed bratov je padel v borbi, drugi brat nosi težke posledice zaradi boja proti okupatorju, mati pa je stara in bolehna. Vse breme nosita dve sestri, Marija pa mora ječati v zaporu, medtem ko dom čaka obnove. Vsak lahko po tem vidi da so družinske razmere zelo težke. Nujno potrebno bi bilo, da bi zavezniki nekoliko upoštevali težave in da bi pravilno postopali. Fofana v Brdih \ RINKOSTNO CERKVENO PRAZNOVANJE Kakor običajno vsako leto, tako so tudi letos prebivalci te vasice dostojno obhajali binkoštni cerkveni praznik. Vršila se je/ tradicionalna procesija, ki se je od časa do časa ustavila pred okusno okrašenimi oltarji, katere so žene ozaljšale s cvetjem. Prijetni okvir prazniku so dajala tudi okrašena okna vaških hiš. Na sredi vaškega trga je plapolala slovenska zastava. Po cerkvenem dopoldanskem obre- du so vaščami priredili majhen pevski koncert. Drugi dan je vaška mladina priredila majhen kulturni miting, ki je zelo lepo uspel. M. L. Ilirska Bistrica SVEČANOST OB CETRTT OBLETNICI SMRTI PRVIH TALCEV Pred vojno je delovno ljudstvo vasi Ratečevo Brdo, Kilovčg, Mereče, Pod3tenje in Bitnje delalo kot vprežna živina od zore do mraka, delalo in molčalo, saj si ni upalo spregovoriti slovenski. Na vaščane jg prežal sovražnik, in čakal prilike, da udari po njih. Prilika se mu je ponudila dne 6. junija 194. leta, ko je prva primorska partizanska skupina napadla italijansko posadko v Merečah. Tedaj so fašisti umorili prvih 28 talcev — očetov, vzornih gospodarjev in zavednih antifašističnih borcev. Prebivalstvo omenjenih vasi so odgnali v razna koncentracijska taborišča. Niso dovolili ubogim sirotam, da bi jokale za svojimi dragimi, niso dovolili vdovam in materam, da bi pokopale svoje može in sinove, niso jim niti dovolili, da bi se poslovile od svojih gorečih domov. Ko se je ljudstvo po treh dolgih letih vrnilo na svoje domove in našlo le ruševine, je takoj pričelo z obnovitvenim delom. Pospravilo je poljske pridelke, zgradilo zasilne strehe 3vojim otrokom. Danes naglo ob. navijajo. Toda teh naxih prvih žrtev nismo in ne bomo nikoli pozabili. Dne 9. t. m. so svečano odkrili spominsko ploščo. Svečanosti je prisostvovalo nad 2.000 ljudi. Po ma zadušnici, ki^je bila na od. prtom, so spregovorili tpvariši m tovarišice ter se spomnili junakov. Pevski zbor iz Ilirske Bistrice pa je lepo zapel «Zrtvam» in «Gozdič je že želen*. U. S. Spohort&a. m o&jaičje. večja količina usnjenih moških, Zenskih in otroških nizkih čevljev' ter škornjev za delo. Prireditve, predavanja in sestanki ODBOR ARETIRANIH ANTIFAŠISTOV javlja, da bo drevi ob 19. uri v kulturnem krožku «R. Ri-naldl* v ulici Caprin 7. važno zborovanje. Vabljeni so vsi tovariši in tovarišice, ki so bili aretirani med manifestacijami, KUL/TURNI KROŽEK «F. MA. RUSIC*. V'soboto 15. t. m. ob 21. uri bo imel tov. Raklč zanimivo predavanji. Enotni sindikati ENOTNI KMETIJSKI SINDIKAT in KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA obveščata vse člane sindikatov in zadruge, da sta se njena urada 13. t. m. preselila v ul, Imbriani 5-1. ENOTNI SIND. KOVINARJEV. Danes ob 16. 30 url v Rojami sestanek delavnic: Dilfl, Schromek in Gandlnl. Razpravljali bomo o važnih gospodarskih in sindikalnih vprašanjih. ENOTNI SINDIKATI - ODSEK ZA KMETIJSTVO vabi vse interesenta na sestanek, ki bo v Gra- diški v Ljudskem domu 16. junija ob 9. url zjutraj. Razpravljali bomo o vprašanju kmetov - polovi-čarjev. ENOTNI SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV. -' USTANOVITEV POD-ODSEKA ENOTNEGA SINDIKATA Železničarjev, v nedeljo 9. t. m. je bila v Sežani, skupščir.o železničarjev s tega področja. Poročali so o razvoju sindikalnega gibanja v naši deželi, nakar je sledila diskusija o vprašanjih, ki se tičejo železničarjev. Nato so izglasovali resolucijo, v kateri ugotavljajo, da so Julijski sindikati nasprotni interesom in težnjam vreh delavcev. Ker zahtevajo sedanje prilike tesno povezanost Vsega delavskega razreda, so sežanski železničarji sklenili, priključiti se E-notnim sindikatom in ustanoviti pododsek Enotnega sindikata železničarjev. Končno so izvolili začasni odbor, ki bo poskrbel za organizacijo tega pododseka. ENOTNI SINDHCAT OBČINSKIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. V ulici Zonta 2 je članom tega .sindikata na razpclago Fiz^ultura PRVI FIZKULTURNI NASTOP V SEŽANI. V nedeljo 16. t. m. ob 15. uri bo v Selani prvi fizkultpr-ni nastop s sledečim sporedom; 1. fizkulturni nastop, lahka atletika in šport; 2. prva okrajna razstava folklore in ljudske umetnosti; 3. zabavni večer. Vse telovadce in telovadkinje o-pezarjamo, da bodo točno rh 8- uri 16. t. m. na športnem igrišču, kjer bo generalna vaja. * Ce bo slabo vreme, bo fizkulturni nastop prenesen na 20. t. m. Prehrana Zveza pekov poziva vse svoje člane, naj se danes 14. t. m. ob 17. ur zglase v dvorani trgovske zbornice v ulici Della Borsa zaradi nujnih sporočil o užitnlni. Naldeno Otroški čeveljček se je v pcnc-delj:k 10. t. m. okrog 22. ure našel v ulici Milano na vogalu poštnega trga. Lastnik ga lahko dvigne v tajništvu lista «11 Lavoratore*. Dobra srca Tov. Balbl Ježe daruje za tiskovni sklad 100 lir. Bukovec Franc, Prosek, daruje za sirote padlih partizanov 300 lir. Iz seje MOS-a za Trsi 12 t. m. je bila redna seja MOS-a za Trst, Preden so prešli na dnevni red, je predsednik spregovoill o obletnici delovanja ZVU. Kljub vsem obljubam, da bo spoštovala ljudske ustanove, jih je ZVtl takoj začela ukinjati ter je storila vse, da bi tudi MOS spravila ob vsak ugled. Kljub temu sovražnemu ravnanju je MOS nadaljeval svoje delovanje in je vedno kazal voljo po sodelovanju z ZVU. Ves ta čas in tudi po izdaji ukaza štev. 11 je MOS svetoval in predlagal ZVU rešitve raznih vprašanj, ki bi bile v skladu s splošnimi interesi meščanstva. Toda to zadržanje ZVU proti ljudski oblasti je doseglo ravno obraten učinek. Res je, da je opogumila reakcionarne kroge, toda delovno ljudstvo se je še bolj strnilo okoli MOS-a, ki ga zakonito predstavlja. Zatem so podali obširno poročilo o delu, ki ga vrši delegacija Julijske krajine v Parizu, v kateri je, tudi predsednik MOS-a, odvetnik dr. Pogassi. Z zadovoljstvom so ugotovili uspehe, ki j;h je dosegla med francoskimi in političnimi krogi. Sklenili so poslati delegaciji poslanico v pohvalo in vzpodbudo, naj bi oadaljevala svoje delo v prilog dežele in Trsta. V zvezi z nedavnimi preiskavami so izglasovali vlogo, v kateri prosijo ZVU za pojasnilo, kakšni so bili nagibi in nameni teh protide-mokratskih ukrepov, ki sicer niso imeli nobenega učinka. Konoojo so obravnavali še razna vprašanja, in seja se je ob 20. uri končala. Slovensko narodno g’edališče za Trst in Primorje bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo «Pesem s ceste* v sledečih krajih: Danes . 14. t. m. in jutri 15. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici, 16. t. m. ob 16. in 20. uri v št. Petru na Krasu, 17. t. m. ob 20. uri v Postojni, 18. t m. ob 20 uri v Planini, 20. t. m. ob 16. in 20. uri v Idriji, 21. t. m. ob 20. uri v Cerknem, 22. t. m. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Seči, 23. t. m. pb 36. in 20. uri v Tolminu, 24. t. m. ob 21. uri v -Sežani, 29. t m. ob 2). uri v,Opatjem selu, 30. t. m. ob 16. in 20. uri na Opčinah. * ) V nedeljo 16. t. m. ob 21. uri pa bo uprizorilo v Sv. Križu pri Tr3tu, fm prostem na društvenem dvorišču, trodejanko «Raztr-ganci*. KIMOPREDSTAUE^ NAZIONALE, 16. «Charlot v modernih časih*. FENICE, 16: »Macao* (pekel igre), E. Stroheim, S. Hayakava. SUPEKC1NEMA, 16: «Vrni se v Sorrento* - G. Bechi, A. Bennetti. FILODRAM MATICO, 16: »Dama iz Malake* » E. Feuillere, P. Richard.. e ITALIA, 16: »Halo, kdo govori?*, A. Bach, G. Bechi. ALABARDA. 16: «Butterflyeve sanje*, M. Cebotari, F. Giachctti. IMPERO. 16: »Nevidljiv človek*. VIALE, 16: «Gospe je postreženo* A. Gandusio. MARE, 16: »Sreča je prišla*. MASS1MO, 16: »Sladka prevara* -K. Hepburn, F. Tome. GARIBALDI, 16: «Pričenjamo živeti* A. Valli. F. Glachetti. NOVO CINE. 16: «Morski angeli* -R. Scott. F. Dee. R. Bellamy. ARMONIA, 15.30: »Nevihta v zalivu* - A. Falconi, A. Benetti. ODEON, 15.30: »Zvgzde mežikajo*. SAVONA, 16: »Ti si svetlo upanje* , F. Barrault, H. Vidal. MARCONI, 16: »Večna omama* -M. Auer, J. Arthur. AZZURRO, 16: »Požarna noč*. RADIO, 16: »Skrivnostne melodije*. CENTRALE, 15.30: »Mušketirji zs-pada*. VITTORIA, 16: «Poslednji plamen*. ADUA, 15 30: »Privlačnost zapada*. VENEZIA, 15.30: «Strel iz samo- kresna CARDUČCI, 15.30: »Prazen hotel* BELVEDERE, 16: »Ne oženim se več*. ARGENTINA, 16: »Ljubezen na, pohodu*. LJUDSKI VRT. 21: »Cilinder* O. Rogers, F. Astaire. Ena sama želja: združit z jugoslovanskimi narodiJ To žejo izraža ljudstvo v coni B z udarniškim Leto 2 obnovitvenim delom v Titovem tekmovanju - - » >■: »v Na udamiSkem delu v gramozni jami. Pred dnevi smo Imeli priliko obiskati razne vasi in okraje predela B Julijske krajine. Povsod smo našli ljudi, ki so hiteli odstranjevati ruševine razdejanih hiš, delali priprave za načrtno obnavljanje, popravljali ceste-in mostove, skratka vpregli vso svoje sile,, da bi čim hitreje zabrisali sledove vojne, da bi ustvarili pogoje za mirnodobsko življenje. Spoznali smo, da se v tem predelu pokrajine, kri je pod ljudsko oblastjo, udeležujejo prostovoljnega in udarniškega dela prav \si, stari in mladi, revni in premožni prebivalci. Pomagajo drug drugemu, saj vedo, da bodo fdino tako lahko dosegii izboljšanje življenjskih razmer, da bodo edino tako odprli pot skupni blaginji. Dosti je razrušenega in veliko je težav in muk pri obnavljanju. Toda nihče se tega ne straši. «Premagali smo vse težave v bojih, dosegli bomo tudi danes v svobodi to, kar si želimo — neodvisnost našega gospodarstva in združitev z jugoslovanskimi narodi, ki so nam v vzpodbudo prav pri vsakem delu*. Pa ne ostajajo samo pri besedah. Gradijo, tekmujejo, množično se udeležujejo dela. S tem dajejo duška svoji neizmerni! želji po skupnem delu in življenju z jugoslovanskim ljudstvom. V okraju Idrija-Cerkno, kakor tudi v Tolminu je ljudBtvo docela razumelo pomen «Tedna za ceste*. Prihitelo je v zelo velikem številu, da s prostovoljnim dolom izboljša cestno omrežje. Dela so se udeležile vse množične organizacije, od pionirjev pa do 80 letnih upokojencev. Tako združeni so dosegli čedne uspehe. Samo na cestnem odseku Idrija-Cerkno so v razmeroma prav kratkem času napravili 5.164 delovnih ur. Lepo je bilo videti, kako udarniško so delali tudi vozniki, kako hitro so nakladali material na motorna vozila, Z vprežno in z motornimi vozili so prepeljali 370 m/3 gramoza, s katerim so tovariši in tovarišice, ki jih imamo lahko za udarnike, hitro posuli cestišče. Pa tudi na cesti Idrija-Godovič delo prav dobro napreduje. Tukaj se cesta posipa z gromozom in valja. Do sedaj so posuli 540 m/3 gramoza na 2.184 m/2 v premeru 0.20 - 0.30 m. Posuli so tudi, 87 m/3 peska. Na nek^m drugem sektorju so zgradili 224 m suhega opornega zidu. Videli smo, kako je ljudstvo samo prispevalo 2.5 m/3 lesa in zgradilo most. Na celem omrežju cestne baze so očistili jarke in opletli cestišče v dolžini 32.560 m. Pri tem delu so se najbolj postavili idrijski za- Izpred sodišča 8 let ječe republikinu, krivcu številnih žrtev «Ker sem se čutil Italijana, se nisem hotel pridružiti partizanskim tolpam*, tako je začel svoj zagovor 13. junija pred izrednim porotnim sodiščem v Gorici republikin Seve-rino Markič iz Podgore pri Gorici. Predsednik sodišča ga je pozval, naj že neha s smešnim pripovedovanjem o svojem »italijanstvu*, kajti biti partizan ni pomenilo bo. riti' se proti Italijanom. Partizane so ljubili, spoštovali Slovenci in vsi pošteni Italijani, ker je bila osvobodilna borba enotna in so v njo pristopili tudi vsi pravi Italijani. Po prečitanju obtožnice, ki mu pripisuje 7 aretacij, več deportacij v nemška taborišča in dve smrtni žrtvi, so nastopile obremenilne priče, vse iz Podgore pri Gorici, ki so okusile na lastni koži fašistično zagrizenost tega kriminalca. Tako sta bila nevarna on in njegova sestra, da so ju partizani oba zasledovali, da bi ju spravili na varno. Sestro so res zajeli ln odpeljali, on pa je do zadnjega krčevito preganjal in ovajal antifašiste. SS-ovcem je naznanil partizana Simšič Ljubota in Stakulič Mirka, od katerih so prvega Nomci ustre. lili, drugega internirali v Nemčijo. Policiji S.D. je julija 1944 naznanil, da so partizani odpeljali sestro, na- ščitnlki ln rudarji, žene iz 1 ce, člani SIAU iz Trebč, mla iz Sv. Lucije ob Soči ter tov Gantar Ivan in Kavčič Alojz “ drije. Zelo požrtvovalni so bflj starji sami, med njimi Mohorič van, Felc Ignacij, Sauli Ivan Cesnik Janez. Porušeno vas Vojsk® obnavljajo Pred kratkim so prič?li tnšj , obnovo požgane vasi Vojsko, j, dobro znana marsikateremu zanu. Idrijska mladina se je 2 dni udeležila obnove s prosto'^ nim delom. Zelo zanimivo je opazovati, kako so se PriPraV,-za odhod na Vojsko. Zbrali so pe, lopate, samokolnice, in ter vse skupaj odpeljali. se je s težkimi nahrbtniki odp , la tudi mladina. Vojsko ležiJjjrB tisoč metrov nad morjem. . U bilo treba vzeti s seboj tudi o®¥| Da bi pa šlo delo pri obnovi P® gane vasi hitreje od rok, se leJ^ bivalstvo vseh mestnih rajonov ločilo, da bo šlo čistit in ljat opeko v Kanomljo. Vsak odhajajo na delo. Rano zjutraj zbirajo žene, upokojenci in na, in vse preveva ena sama in skupna želja: čimprej °bIJ%. našo predrago vasico Vojsko. I 80 letni tovariS Jernej LaS^ na delu pri apnenici- , m«1 ske žene naravnost tekmuje seboj, katera bo očistila več ke. Pri tem delu se je zlasti vila tov. Desanka, ki je v urah očistila 200 kom. opeke. ravno je že doma preobremeni .,»» z delom, se je prostovoljnega^! ' *1( udeležila tudi Smukovka. Lep ^ dajeta mlajšim stari upokoje n r.-.z -c i-tr,« vdow Lipužič Boštjan in 76. letna v ^ Rupnikova, ki sta neutrudno ^]s. celo dneve opeko. Jasno je, da , dina prednjači. Tako so v nf-jj dneh očistili in pripravili * ' $ kom. opeke. Ze 6.700 komando' f jo odpeljali na Vojsko. Pri tea'rt| sklenili, da bodo zidovje raZ d previdno in tako pridobili ve# število cele opeke. 80 letni očanec - udar®1 ik Za jasnejše poglede na konferenci v Parizu LOCNIK Znano Je, da so nekateri izvedenci, llcmi medzavezmlke komisije, ki se ja mudila pri nas, ime N v pogledu driavne pripadnosti Gorice nekatere pomisleke v prid Italiji — zaradi Dobnika. Zato je koristno, da seznanimo vse z zgodovino Lobnika, ki jasno prikazuje kako mora biti rejeno jnale vprala-nje, ie hočejo da bo reSeno pravično. Z goriškega gradu se ozremo po okolici, ki tesno oklepa me-sto. Štiri slovenske poti peljejo v Gorico: z Brd prj Pevmi in Podgori, z Gor pri Solkanu, z Vipavskega pri Ajševici ln St Petru, ■ Krasa pri Mirnu in Stan-drežu — le proti jugozapadu Je ozka odprtina ob Soči, edina pot v goriško Furlanijo, ali tudi ta vodi skozi slovansko ozemlje pri pofurlanjenem Ločniku. Ločntk, ki je edini od goriških, čisto slovenskih okoliških vasi po večtni furlanski, s slovensko manjšino, In ki je sicer oddaljen eno uro od Gorice, lezi na slovenskem o-zemlju, kar bomo tudi dokazali. lod orlgine fuisse nationalltatls slavicae* (prebivalci so bili slovenskega izvora). Iz mrliške knjige bratovščine sv. Trojice v Ločniku iz leta 1517, obnovljene leta 1575 po takratnem kaplanu, posnemamo, da Je bil prvotni Jezik Loftnlčanov slovenski- (»per me Mattheum Zus-slum, Cooperatorem Luclnlci, te-statur, Lucinicenslum linguam vernaculam prlmltlvam fuisse Slavicam*). V tej knjigi iz 16. stol. se nahajajo ta-le imena: »Andreas fi-lius »Juri Kos*, »Martin Tar-kush», »Baptista Zusha* (Suša), »Juvan Grobntk*. »Philip Jazbiz*, »Lucia Surslsova vnuka*, »Laz-zara Braidnlk*, »Marina Sidar* itd. Kronist-pisec kronike lo&r.iške Župnije (tedanji župnik Franc Košuta — leta 1880 — k temu pripominja: »Suntne, nomina haec Itallca? (So to italijanska imena?). Ze ime kraja je nedvomno slovenskega izvora. Ne bomo ga etimološko raziskovali, omor jamo samo, kar je o njem napisal kronist ločniške Župnije: »liabltante* Pisec našteva Se nadaljnja rodbinska imena iz leta 1880 (to je iz leta, ko priobčuje svoj članek): »BratuZ, Gadhlk, Humar, Hlade, Iančič, Jasnik, Malik, Mrak, Ličnik, Lulntk, Medvešček. Klančič, Okroglič, Pavšič, RoZič, Vrisk, Vuga Itd. Ako še odpremo občinske mape in pogledamo v zemljiške knjige in posestne pole, nam vsa kra-jepisna-toponomastična imena izpričajo svoj čisti slovenski izvor in slovenski značaj. Kronist pravi: »Ločnik je imel in Ima svoj gorenji in dolenji konec*, «breg», »potok*, »cista*, «steza», »dolinica*, »vortec*, »na luži*, »ovčica* itd. itd. Suntne ccmina haec ita-lica?^ To je napisal kronist leta 1880. In dahneš? Skoraj vsi krajevni nazivi so ostali isti, poleg teh še: Majnica, Rupa, Klanec («sul clanz*), Mlaka, Travnik, Senik, Podbrdo, (Pobrlda), Bjenik, Bu-kva, sul Breg itd. itd. Poleg tega uporabljajo iočnlškt Furlani slovenske izraze za razne predmete, kot na primer: »o. melo* - metla, »skopec*, kres*, »Sbela*, «slepec», «seršcn», »kuščar*, »mlekarca*, «kobilca», »repa*, »krompir*, itd itd. Vsi ločniški Župniki z dvema ali tremi izjemami kakor tudi njihovi kaplani so btli Slovenci. Naš kronist jih vse po vrsti imenuje počemši od leta 1598 do 1880, saj so tudi njihova imena tako lepa pristna goriške slovenska. Trinajsti Župnik je bil prof. Lenardič. Leta 1790, ob nastopu sluZbe je nagovoril svoje vernike (točno po originalu): »Lubesnivi! Potem, de Jest ta veseile Imam, da Vas tudi vldem, taku Jest sa enu moljih nnrpervih doushnou-stl dershlni. ne Jest 'tur. katlri moij duhouni skerbt ste zhies danoil, teiste serahne mleli, kattrs Jest prod vam imam, odgemem... Jest si tudi oblubem od vaahe ohristianske lubesnl, d® VI boste mene, ketiri jest vash duhouni Pastir inp faimoster postanem, radi in s »dobram serzam poshlu-shalli: par mene pomuzh, sveith, trost inu nauk Jeskali, inu vashe molitou h'bogu a'mojo sklenili, de uon sturi, de jest sa vashe dushe... s’ussim fliessam zhujem.* Leta 1820 pa je isti 2upnik Lenardič, ko je postal tržaški škof,’ priporočil v svojem poslovilnem govoru: naj molijo Furlani v furlanskem, Slovenci pa v slovenskem jeziku. Kmalu za tem so prenehale slovenske pridige, vsaj uradne. Sledili so še vedno zavedni slovenski Župniki Marušič (1800), Juvančič (1849), Franc Košuta (1875 — to jo naš kronist ln pisec ločniške Župnije) in kot .zadnji slovenski 2upnlk mons. Filipič, ki je umrl leta 1917 v Ljubljani. Vsi tl so imeli za slovenske vernike slovenske pridige in slovenski krščanski nauk. O-meniti je, da je bil Lotaik tedaj dekanat, pod katerega so spadale vse slovenske fare in duhovnije Iz Brd. Po vseh teh virih in dejstvih ugotavljamo, da lezi Ločnik na slovenskem ozemlju. Ze pred prvo svetovno vojno je bil gospodarski in prometni pritisk na Ločnik Iz bližnje Furlanije zelo velik. Slovenski Živelj je moral polagoma podlegati, ker ni bilo dovoljnega dotoka priseljencev iz Brd. Prevladoval je predvsem tuji kapital posebno pa v letih fašističnega režima, ko je bila upeljana načrtna italijanska kolonizacija. Slovenske družine v Ločniku samem so zaostajale v manjšini, vse pa so se ohranile v Gradiškuti, v bližnjem naselju do današnjega dne, razen dveh italijanskih družin, koloniziranih pod fašistično upravo. Ločnik je prenehal biti samostojna občina leta 1927., ko je bil vključen v' mesto Gorica. Šteje danes preko 2500 prebivalcev, po večini Furlanov in pofurlanjenth Slovencev ter do 4Q0 čistih slovenskih prebivalcev. Ločniški Slovenci so zapadna predstraža goriškega mesta. Ločnik sam je mejnik med Slovenci in Furlani na črti jezikovne meje, ki poteka dalje proti zapadu nad Mošo in Koprivo, nad Krini-nom do Idrije. Slovenska posest v Ločniku Je trdna In se krčevito drzi slovenske Podgore ta Grs-dlškute pod Kalvarijo. Današnji ločniški Slovenci nosijo še svoja lepa Imena: Jerman, Zdravljič, Stanič, Stekar, Rakar, Erzetič, Bledif, Zuljan, Simčič, Bevčič, Klanjšček, Sfiligoj itd. Poleg teh zasledimo Se popačena Imena slovenskega Izvora: Marinig, Persich, Mosetti, Benedetlch, Cristlanzlg, Maurlg, itd. Itd. »Suntne Marcozig, Crasslvlz, nomina haec italica?* Pred kratkim se je ponovno odprla slovenska šola v Lečniku, ki Je prenehala obstajati leta 1915. med prvo svetovno vojno zaradi soške fronte in se pod italijansko upravo ni več odprla. Danes^ po 31. letih, so nekdanji učenci bivše slovenske šole v Ločniku sedaj ie vsi odrasil, z velikim prizadevanjem ln zadoščenjem doaogli, da se odpre slovenski prosvetni hram tudi njihovim otrokom. Ne samo po odloku zavezniške vojaške uprave, ki dovoljuje o-tvoritev slovenskih šol povsod tam, kjer so Ze obstajale junija 1914, marveč tudi po številu slovenskih otrok ln po enodušni Izjavi staršev, Ima slovenska šola pravico do svojega obstoja v Ločniku. Starši so to svojo zahtevo potrdili s šolskimi spričevali tedanje ločniške slovenske šole Se Izpred leta 1914. V tekočem šolskem letu so bile vse ločniške šole do zadnjega časa zasedeno po zaveznikih. Komaj te dni Jih odpirajo, med temi tudi slovensko. Prostori so stisnjemi, ali ločniški Slovenci so sami poiskali primeren prostor. Letos naj bo dobro »za silo*, prihodnjo šolsko leto bo drugače. Sedanji Slovenci hočejo živeti z domačimi Furlani v dobrem sosedstvu In v lepem sožitju. Obnovljena slovenska Sola poleg italijanske bo potrdila to slovensko-furlansko bratstvo. Pogled v zgodovino In pogled z goriškega gradu nam daje verno sliko: Vsa pota, ki peljejo v Gorico, so slovenska. /KlUTTT lUDVtK kar je dobil nemško pooblastilo za aretacijo cele« družine Delpin, ker je domneval da je Delpinov sin, znani partizan Zmago (3edaj obsojen na 5 let (!!!!!) zapora pred višjim zavezniškim sodiščem — op. ured, organiziral ugrabitev njegove sestre — vohunke. SS-policiji v Trstu je naznanil tov. Delpina Giordana (brat Zmaga) in tov. Brešana Kamila, ki so ju oba internirali v Nemčijo. Tov. Brešan je Iz Nem. čije pobegnil in je danes oficir J. A. Junija 1944. so deportiran večje število Podgorcev, med katerimi Klančiča Izidorja, Klančiča Silvana, Perka Galija na. Za tega zadnjega, ki Je v internaciji umrl, se točno ve, da ga je dal aretirati obtoženec. Vdova pokojnega, Katarina Perko, ln njegova mati sfa izpovedali, da je Nemce pripeljal tisto jutro na dom sam obtožencev oče Andrej Markič. Izjava tov. Ka. taiine Perko je povzročila nepričakovan preokret v poteku razprave. Javni tožilec je namreč odredil takojšen kazenski postopek proti Andreju Markiču, obtoženčevemu očetu, ki je čakal, da nastopi tudi on kot priča v prid svojemu sinu. Vzrok kazenskega postopka je sodelovanje z Nomci pri aretaciji pokojnega- Galljana Perka. Štiri naslednje priče so izpoveda. le, da je Severlno Markič sodeloval z Nemci, oborožen z brzostrelko, pri obkolitvi Delpinove hiše, katero so nameravali požgati. Za vsa ta dejanja je zahteval javni tožilec 20 let zaporne kazne. Odvetnik Bassi se je v svojem obrambnem govoru silno trudil, da bi to črno ovčico prikazal kot fcrt?v partizanov, ki so mu bili stalno za petami, pa najsi je bil v Gorici ali v Trstu, tako da so bila vsa dejanja, ki jih Je zakrivil, popolnoma upravičena samoobramba (sic! 1! >. Partizani so se drznili »protizakonito* od,peljati celo njegovo sestro In zato je bilo Markičevo kriminalno početje še bolj upravičeno, da, pravično (sle!!!). Proces, ki ga je Izredno por. sodišče vodilo dotlej proti zločincu Markiču, je dr. Bassi takorekoč obrnil proti partizanom. Zdi se, da Je sodišče odvetnikovo zvito obrambo upoštevalo in Je predlagano 20 letno kazen zmanjšalo na 8 let (!!!!!). Prav tako so prebivalci Rb8a ^ Kanalu pričeli na lastno P° ^ žgati apnenice, da bodo PriP gli pri obnovi porušenih in P0^;) nih hiš in gospodarskih P05^)-na Idrskem. Uvideli so, da ie . bolje, da kar sami pričnejo 1 ‘p njem apna, ker je v dolini nfl nemogoča zaradi previsokih . in prevelikih prevoznih strb^ ^ Delo pri apnenicah vodi nad - • JV®" ni očanec Jernej Lašč-ak, ki s ^ jo vzorno požrtvovalnostjo vZ‘A-buja še vse ostale k marl.11 ^ Stari oče je Izjavil, da je sre?e^ep lahko prispeva k obnovi naše lje. Pristavil je, da želi sart>« Jjl da bi bili kmalu dokončno & to je priključeni k Jugoslav^j1- p samo tako bomo lahko hiU® j uspešno obnavljali. hrbs^ Odg. urednik DUŠAN Poizvedbe HUMAR AVGUST, rojen 1917, iž Bat 122 (Banjšč-ica), nje postave, oči in las kostanj odšel z doma, oblečeni v rja' vllno obleko. Kdor ve kaj naj javi druž. Ipavec, Via r*7 w Etna 49, Solkan-Gorica. ______ BENCINA ERMIN, roj. Z9-,\ l 3926 v Dobravljah pri 1* od 13. feb. 1944 pri partizan^, sicer pri 3. četi 3. bat. ,, f 30. diviz; 21. avgusta 19H- .porj' Nemcih ujet ln odpeljan v * Kdor ve kaj o njem, naj ja” ^ J Benčina, Dobravlje pri Ton jl‘ MALI OGLA IZGUBIL sem osebno izkazni^j-ime Tefik Vesel. Postojna. Q0e dvorska ul. 16, izdano od M- ' tfi Postojna. Najditelja napro»‘ Jo odda na gornji naslov^---<,. OSLA IN VOZ ugodno Pg,!* Novak Stefan, Kazlje pn ^ fč ZUODAR NADA lz Volč je 7’{rpO, pri Jelenu v Gorici UFH®1Tgar.icr usnjeno torbico z osebno flsr in dokumenti lz internacij ■, Reditelja vljudno naprošam, QCrW kumente vrne v pekart« 1*, Gorica, Via Formlca 6. IZGUBIL sem dokumente pgs--, Daneu Aldo, Konto vel l"'r»ft, t1. najditelj se vljudno napr upr^j jih proti nagradi odda na »Primorskega dnevnika*. PROSVETNO DRUŠTVO nZVEZDAM Herpelje priredi v nedeljo dne 16. t. m. na dan domačega opaaila JAVNI PLES PRI ob 1®* ur* na prostem vabU***1 vsi« KOTLARSKA ZADRUGA lz H A T/ATT Ajdovščina priredi v nedeljo J/l » IVI 1 Ajdovščina priredi 16 t. m. ob 15 uri v Vrabčah Godba lz U« Bistrice prostem »*ii.»> «*! REDKA PRILIK Al Zelo ugodne cene: spalnice, kuhinje, donjača ta «> , iid»* Izdelava zajamčena. Trgovina s pohlStvotn TRST, Via ddl' Istria IS vogal Via Pon**""^