PRIMORSKI DNEVNIK — - Cena 70 lir Leto XXV. St. 174 (7368) TRST, torek, 29. julija 1969 NOVI ZAPLETLJAJI_ V ZVEZI Z VLADNO KRIZO Odložena na danes seja vodstva KD zaradi nesoglasij med strujami Dve alternativi: enobarvna vlada s predčasnimi volitvami ali pa vlada demokristjanov in socialistov - Rumor sprejel delegacijo socialnih demokratov, danes pa bo sprejel socialistično delegacijo Ijajd^vvi 28; — V zvezi z vladno krizo so nastali novi zapletel (o JVCeraj se je imelo sestati vodstvo krščanske demokra- Cijg se je imeio sestati voastvo krščanske aemokra- recuhrt Se n socialisti. Zatrjuje izrekei y.ia1|M|||||||||I|l„l,||||t|||m|||||||||||||||||||1||||||||m||)||||||||m]m|)m||||,||||,|||||1|||„||„||„ini,l| TE PAVA C NA OBISKU V BONNU Včeraj prvi dan pogovorov med zunanjima ministroma Pogovori tudi v dveh delovnih komisijah - Zdravici Brandta in Tepavca — Jugoslovanski zaigraj Tepavac je prišel ,v Za-hoArl trJdnevmi uraden obisk f niiniSl0. Neirnčijo. Davi so se ? Surin n rstY,u .za zunanje zadeve j!) eli razgovori. Tepavac *® ločeno pogovarjata 5?v- Ouui'[ar'-!'u dveh veleposlanico SL«ani delegacije pa 1-?tvoire ‘“One in gospodarske lazil PolitUr., ? delovnih komisijah, i Pski 'h?! komisiji vodi jugoslo-“PJailc oe* delegacije Mitja Vo-Siestiii, zafod'n.onemškega pa nabili v8613 političnega oddelka ? jU8oo^8aapodarski kom-isiji vo-hrave s C?vmn-ski del načelnik u-i 6dmarSrar,jeSa ministrstva za Canovie 0,trgovino Vasilije Mi-i^obert ’ zahodnonemškega -pa dir. ‘a zunarf;Vetova*ec v ministrstvu Zah ^ zadeve- ?aPjc Cn:inernSiki minister ua zu-Cil dzadove WU-ly Brandt je prt-Siaga0,?? kosilo za jugoslovain-vePkvca i^Jega ministra Mirka kcsiip njegovo soprogo. Na i?*8ovoi-m, . !*' P°'eS udeležencev i! PUnic?! pudl vlsok-1 fu-rukcionar-i1;1 di-u?? Stv;a za zunanje zadeve C1 ffQ?(Cebno3ti' Ko Je nazdirav-Jjjavif Sj0rri- Je minister Brandt v°PPščairJ^ ne more nobena pot JJftJa nsi!Lln Ponovnega približe-■btrn0 rOdiotn vzhodne Evrope iti tC*asnnUgQslavkie- Dodal je. da Ž Prav .Preteklost, zaradi katere ifhča n v Jugoslaviji padla težka •j*ha, ;a neriško ime, ni pozab-n? NeiC?ora zaradi tega biti hIeteklostčlJ do tega, da se ta 2* stv^L Premosti in da poliUč-iaietQ, arinost sproži možnosti za Cklin h?3 dela. Brandt je med hs^nan®^1.-da se jugoslovansko-odnosi razvijajo Spanju "J, tzbodjševanj-u In pi tla6tltarnihda vlada P° Paria-W jazgaur... volltvah pripravljena ^ iskali,,0 ® o odprtih vprašanjih V SVrt„ reS1|tev. CVac d!.Chvalni zdravici Je Te-bavezl;!’ da nornnalni pogoji Cjkočain' diplomatskih oanosov v pre- narodi. Tepavac ie med drugim dejal, da si ne dela nihče utvar glede težkoč pri reševanju vprašanj, ki obstajajo v svetu in odnosov med posameznimi narodi, vendar pa je važno to, da se vse, kar je neprijetnega v odnosih, ne more zamolčati. Izjavil je, da se e dokazalo, da odprtje ne otež-coča, temveč olajšuje sporazumevanje med ljudmi narodi in državami. Tepavac je na koncu priznal zasluge zunanjega ministra Brandta za izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in ZRN. ki ne bi imele potrebne politične podlage. Med te formule bi spadala vlada samih demokristjane,;. V istih krogih ugotavljajo tudi, da spričo dejstva, da socialistična stranka ni v ničemer odgovorna za neuspeh Rumorjevih prizadevanj za sestavo levosredinske vlade, ne more v nobenem primeru zapolniti odgovornosti drugih političnih sil. Kar se tiče socialistov, je brez politične logike domneva o enobarvni vladi, kd naj bi se v parlamentu naslanjala na sile koalicije, ki niso mogle sestaviti nove levosredinske vlade. Zaradi tega je socialistična stranka tudi po neuspehu poskusa leve sredine treh pripravljena neposredno prevzeti odgovornost vlade v okviru leve sredine «s prej določeno in samo sebi zadostno večino*. Predstavnik (cbase» Gallonii ie časnikarjem izjavil, da včerajšnji sestanek načelnikov struj krščanske demokracije «ni bil dramatičen, kakor so nekateri trdili*. Galloni je dodal, da sta v sedanjem trenutku le dve alternativi: ali vlada med demokristjanii in socialisti ali pa predčasne volitve. Dodal je, da je enobarvna vlada nemogoča, ker je treba izključiti, da bi socialisti, potem ko bi krščanska demokracija izključila možnost dvobarvne vlade, mogli podpreti viado samih demokristjanov. Fredstavrv? struje «Forze nuove* Sinesio se je strinjal s tem, kar je izjavil Galloni, pripomnil je: «Zrr.ernii moje stranke, ki se škan-dalizirajo spričo možnosti vlade med demokristjani in socialisti, pozabljajo, da glasovi demokristjan ske levice za izvolitev Piceolija za tajnika stranke niso bili oddani tjavdan, temveč z jasno obveznostjo, da se zastavijo vse sile za ohranitev in okrepitev leve sredine*. Sinesio je dalje ugotovil, da dokument vodstva krščanske demokra: cije izključuje možnost enobarvne vlade in tudi predčasne volitve, temveč vztraja na obnovitvi leve sredine. Če ena od dveh socialističnih strank to odklanja, zakaj ne bi skušali uresničiti levo sredino z drugo stranko, ki je pripravljena. Nato je Sinesio dejal, da predčasne volitve ne bi izboljšale položaja, temveč bi ga lahko samo poslabšale. «Zgodi se lahko, da bi se tako krščanska demokracija in komunisti okrepili z novimi volitvami. V tem primeru bi se politična borba radikalizirala in zbližanje med demokristjani in komunisti bi lahko postalo neizbežno.* Agencija »Autonomia socialista«, ki zastopa Fermija in Pretija, objavlja noto, v kateri pravi, da se množijo govorice, ki prihajajo iz krogov socialistične stranke ali de mokristjanske levice, proti enobarvni vladi. Nato ugotavlja, da se je Moro izrekel za tako rešitev, Galloni pa se zavzema za vlado med demokristjani in socialisti ali pa za volitve. Toda socialni demokrata predlagajo obnovitev leve sredine, «kd naj začrta jasno mejo proti komunistom iz ideoloških razlogov, iz razlogov mednarodne politike in tudi zaradi notranje politike«. Nota pTavd zatem, da je danes moč govoriti fudi o drugih rešitvah, kakor n. pr. o enobarvni vladi, ki naj končajo dosedanje delo vlade «v pričakovanju razjasnitve vprašanja odnosov s komunisti«. Socialistična poslanca Cattani in OB VELIKI UDELEŽBI OBČINSTVA POD OREHI* V BAZOVICI Nadvse uspela proslava 70. obletnice obstoja prosvetnega društva «Lipa» Proslavo je odprl neutrudni prosvetar Miro Prešel, glavni govor pa je imel mladinec Mirjan Žagar - Nastop pevskih zborov z Reke, iz Ilirske Bistrice, Padrič in Boljunca, folklornih skupin z Reke in iz Brega ter godbe iz lrebč Craxi sta objavila skupno izjavo, v kateri pravita, da noben organ stranke in tudi parlamentarne tkupine niso sprejeli nobene odločitve proti morebitni programski enobarvni vladi. Po njunem mnenju ne bi smela stranka prevzeti odgovornosti za predčasne volitve, ker bd to pomenilo pravo neznanko za demokracijo, »dokler se ne izvedejo vsi poskusi, da se politično stanje razjasni in premakne z mrtve točke«. Danes popoldne je bila seja vodstva komunistične stranke pod predsedstvom Longa. Javili so, da je bila seja centralnega komiteja, ki je bila določena za torek popoldne, odložena na sredo. Pomočnik glavnega tajnika CISL Vito Scaiia je izjavil, da nikoli kakor sedaj niso delavci čutili nujnosti vlade, ki naj bo ustaljena in odprta za njihove interese in njihove potrebe.’ Dodal je, da sedanje stanje vzbuja skrb spričo, poskusa, da bi se Italija povrnila na konservativne položaje. Po njegovem mnenju bi «v logiki sindikalne enotnosti bilo želeti tako vlado, ki bi bila odraz teženj delavcev in bi stremela po taki politiki, ki jo dežela potrebuje, in ne bi bila podrejena osebnim stremlje- davo^TO-letnice obstoja in plodo-njem po oblasti*. I vitega delovanja domačega pro- «Pod orehi«, na prireditvenem prostoru, kjer se cesta za Lipico izvije iz objema zadnjih bazoviških hiš, je bilo v nedeljo že navsezgodaj vse živo V teku so bile zadnje priprave za popoldansko pro- svetnega društva «Lipa». Vaški fantje in možje so še enkrat pregledali vse tehnične naprave ter zalagali kioske z jedili in pijačo, da bi bilo popoldanskim gostom čim prijetneje Otročad se je razigrano lovila po odru in brjar-ju, kot bi hotela tudi sama pro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiu TRIJE VESOLJCI PRIPRAVLJAJO POROČILO Prva preiskava Luninega kamenja ni razkrila nobene skrivnosti Vsi trije vesoljci so pri najboljšem zdravju HOUSTON, 28. — Eden od zdravnikov, ki so v karanteni s tremi vesoljci »Apolia 11», dr. Carpen-taer, je sinoči izjavil na tiskovni konferenci, da niso opazili nobene spremembe v zdravstvenem stanju treh vesoljcev, če se izvzame njihovo shujšanje za kilogram ali poldrag kilogram. Carpentier je tudi sporočil, da so vesoljci zaužili zdravilo proti morski bolezni nekaj pred pristankom na Pacifiku. To je bilo edino zdravilo, ki so ga trije vesoljci zaužili med svojim poletom Vsi trije so pri najboljšem zdravju in zelo mirnih živcev. Včeraj, prvi dan izolacije treh vesoljcev v laboratoriju v Houstonu, so Armstrong, Aidrin in Collins več ko šest ur poročali o svojih vtisih s potovanja. Imeli so tudi obisk družinskih članov, s katerimi pa so se lahko pogovarjali samo skozi steklo. Danes so nadaljevali svoje tehnično in znanstveno poročilo o potovanju. Inženir Hirasaki je izjavil, da so bili trije vesoljci zelo zadovoljni s popolnostjo poleta. Na vprašanje, kakšen je bil vtis Armstronga in Aldrina, ko sta stopila na Luno, je Carpentier odgovoril, da sta se zelo čudila lahkoti, s katero sta se na Luni lahko premikala. Na vprašanje v zvezi s kamenjem, ki so ga vesoljci prinesli z Lune, je Carpentier izjavil, da so trije vesoljci, Hirasaki in on ............................. AMERIŠKI PREDSEDNIK V RANGKOKII u"u‘, daVo0ll,ema vladama mož stalne (vi6 fkupno trudita za re-iS^Io viprašanj ln pred- za napredek dvo-- d.03eda??nosaiv K° Je <>me- hMltlvne rezultate J® Tepavac izre dpujerjer,! -e’ da so sku pni napori ,temu, «da se našim " » amil mimo delo, o- Htf {"»"S odprtja dfjlVn°št svobodno komunl- ■», 'JJdmi, idejami in tn|~j ko Predstavlja prvi u ui sodelovanja med AVSTRALIJA BANGKOK, 28. — Ameriški predsednik Nixon je zapustil Džakarto kjer ie imel včeraj in danes razgovore z indonezijskim predsedn -kom Suhartom, in odpotoval v Bangkok, ki je treja etapa njego. vega obiska na azijskem Jugovzhodu. Na letališču Don Muan« s*a ga pozdravih kralj Bhumipol ;n kraljica Slrikit, pri katerih je bil Nixon pozneje na slavnostni večerji Uradni razgovori bodo jutri. Kraj razgovorov, ki ne bodo v prestolnici, je za sedaj še neznan. šef" tiskovnega urada Bele hiši je danes v Bangkoku objavil sporočilo, ki zagotavlja, da bodo ZDš spoštovale svoje obveznosti do a-zijskih držav. Ram Nixon je na slavnosti v bangkoški občinski pa lači, kjer so mu izročili ključa mesta, potrdil, da so ZDA odločene braniti Tajsko v primeru agresije, »bodisi da bi ta prihajala od zu naj kot tudi znotraj države«. Ameriški predsednik je tudi dejal, da {»godbe, id so jih spoštovale ZDA hi Tajska, »niso kosi papirja« Mr dodal, da bodo ZDA spoštovale obveznosti do Tajske, «ker imata obe državi isti ideal: svobodo«. Kljub izredni varnostni službi je prišlo v Bangkoku do manjšega incidenta, ko je policija aretirala štiri osebe, ki so vzklikale proti-ameriška gesla ln vrgle prazno ste klenico proti palači, kjer je bila slavnost izročanja mestnih ključev Policija je pozneje javila, da gre za neuravnovešencc, ki so bili večkrat na zdravljenju v mestna umobolnici. Nekoliko pred Nixonovim prihodom v Bangkok pa so nekateri partizani napadli ameriško letalsko ba zo v Uboln. 700 kilometrov severovzhodno od prestolnice Tajske Streljanje napadalcev je nekoliko poškodovalo dve letali ter rada; sko postajo. Glasnik ameriškega poslaništva v Sajgonu je sporočil, da bosta odšla jutri v Bangkok, kjer se bosta sestala z Nixonom, vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Vietna mu general Creighton Abrams in velgpbslaatik v Sajgonu Ellswortn Bunker, Današnje sporočilo je do končno demantiralo domnevo, po kateri naj bi se ameriški predsed nik med svojim Obiskom na azij slcem Jugovzhodu ustavil za kratek čas tudi v Južnem Vietnamu. imeli neposreden stik z Luninim prahom, ne da hi ta kakor koli učinkoval nanje. Na vprašanje, kakšen je ta prah, sta Hirasaki in Carpentier odgovorila, da gre za čmkast in zelo fin prah. podoben pudra. Do sedaj so odprli samo eno škatlo s kamenjem. V Houstonu so včeraj objavili, da prve preiskave treh vesoljcev niso odkrile nobenih nenormalnih sprememb v njihovi krvi. Po prvi preiskavi vzorcev Luninih tal je prof. harvardske univerze Clift Frondel izjavil časnikarjem: »Kamenje z Lime je prekrito s tanko plastjo snovi, ki utegne biti premogova ali grafitna. Gre za neprozorno snov, ki prekriva tkivo in sestoj teh geoloških primerkov.« V zvezi z vzorci Luninih tal je predstavnik NASA dr. King izjavil: «Luna ne izdaja svoje skrivnosti tako lahko, kakor smo si mislili.« Protiameriški atentati v Atenah ATENE, 28. — Glasnik ameriškega veleposlaništva ZDA v Atenah je sporočil, da so bili štirje avtomobili uslužbencev poslaništva poškodovani od eksplozije malih bomb, ki so jih neznanci postavili pod vozila. Pri atentatih ni bil nihče ranjen. V zadnjih mesecih jo prišlo v Atenah in okolici do cele vrste podobnih eksplozij. Iz Aten poročaj-o tudi, da je režam prepovedal gTškemu listu «Nsa Politeia« objavita intervju z bivšim ministrom za gospodarstvo in voditeljem «napredne stranke« Spyro-som Markeaindsom. Markezinis je edini grški politik, ki ni doslej še napadel režima polkovnikov. Zdi se pa, da je intervju vseboval kritiko na gospodarsko politiko vlade 0 cestah v Sloveniji LJUBLJANA, 28. — Prejšnji teden je Tanjug objavil novico, da je zvezni izvršni svet sklenil predlagati mednarodni banki za obnovo in razvoj, naj sodeluje pri kreditiranju gradnje avtomobilskih cest Beograd - Novi Sad, Sarajevo -Zenica, Peč - Priština . Niš in Bar - Ulcinj. V poročilu je rečeno, da so bile te ceste uvrščene že v lanski spisek cest, za katere je Jugoslavija prosila banko za posojilo. Slovenski tisk ugotavlja, da_ v tem spisku manjkata cesti Hoče • Levec in Razdrto . Postojna, ki ju je zvezni izvršni svet uvrstil v seznam - že na seji 27. decembra 1968. Dalje ugotavlja slovenski tisk, da je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o modernizaciji cest Šentilj - Nova Gorica, s tem da je dala prednost gradnji odsekov Vrhnika - Postojna in Hoče - Levec, ker so na osnovi sklepov prejšnjega izvršnega sveta že potekali pogovori z mednarodno banko za obnovo in razvoj. Predsednik mariborske občinske skupščine Mirko Žlendra je dopisniku ljubljanskega «Dela» izjavil, da je mariborsko javnost presenetilo Tanjugovo obvestilo. Dodal je, da se je Maribor skupaj z vso slovensko javnostjo zavzemal, da bi uresničili načrt za modernizacijo ceste Šentilj - Nova Gorica. Ta cesta je važna za hitrejši razvoj slovenskega gospodarstva, predvsem pa je izrazita tranzitna cesta iz srednje Evrope do turističnega področja Dalmacije. Dodal je, da bi bilo zaman pričakovati, da bi bili v bodoče zasedeni vsi turistični objekti v Dalmaciji, če ne bo do njih speljana takšna prometna zveza, kot je v srednji Evropi običajna. Izrazil je pričakovanje, da bosta slovenski izvršni svet in skupščina zavzela svoje stališče. g - g M VmA ■ Ljubljansko »Delo* je v svojem sobotnem komentarju med drfigim ugotovilo, da so ceste v Sloveniji preobremenjene in da prihaja čez Slovenijo 94 odstotkov vseh tujih turistov, ki polnijo' letovišča v drugih krajih države in prinašajo devizni dohodek. Po cestah v Sloveniji poteka tudi močan mednarodni tranzit. Zaradi preobremenjeno-1 sti cest je Slovenija v primerjavi z drugimi področji relativno najbolj zaostala republika v Jugoslaviji. Komentator pravi na koncu, da bo treba sklep izvršnega sveta v najkrajšem času popraviti in v skrajnem primeru izvajati sklepe, ki so bili sprejeti na prejšnjiii zasedanjih. slaviti vaški praznik na deskah, ki bodo popoldne zabranjene njeni razposajenosti in živahnosti. Le žensk ni bilo še zraven. Njihove priprave na proslavo so se odvijale ob peči in likalni mizi. Prvi gostje so se začeli zbirati «Pod orehi«, ko je bilo razbeljeno poletno sonce še najviše na nebu. Ko pa je počasnih nevidnih korakov, v komaj opaznem loku, obšlo ritki cerkveni zvonik na sredi vasi in se začelo polagoma spuščati proti Golemu vrhu na desni strani, ni bilo za nove prišlece več razpoložljive sence pod sicer številnimi drevesnimi krošnjami. In začelo se je nestrpno pričakovanje najprijetnejšega v prijetnem julijskem nedeljskem popoldnevu. Ura je odbila pet in pol, ko so se vse oči uprle na cesto. Radovedne in obenem prijetno očarane poglede ljudi je izvabil navdušujoči odmev koračnice. Iz vasi je prihajal slavnostni sprevod. Na čelu je korakala godba na pihala i;; Trebč, za njo pa so stopali ponosnih, nasmejanih obrazov pevke in pevci-slavljenci, z zastavonošo z belo-modro-rdečo trobojnico čez pleča, na čelu. Slavje se je začelo. Dolgi trud in neomajna zavednost bazovskih prosvetarjev sta sedaj z občudovanjem, odobravanjem in hvaležnostjo ljudstva kronana na odra, nad katerim kraljuje s svežim bršljanom ovenčana slika Hrabroslava Ražma, usta- Miro Prešel Srednji vzhod na robu vojne zaradi nenehnih kršitev premirja V nedeljo so egiptovska letala napadla izraelske položaje vzhodno od Izmaillje, včeraj pa so izraelska letala bombardirala zahodni breg Sueškega prekopa — Med topniškim dvobojem so Izraelci ubili opazovalca OZN TEL AVTV, 28. — Tudi danes so izraelska letala preletela Sueški prekop ln obstreljevala egiptovske položaje na zahodnem bregu kanala. Egiptovski vojaški glasnik je sporočil, da so okrog 17. ure sovražna letala napadla položaje ZAR v Port Tevfiku, Dever-soiinu im Tini. Egiptovsko protiletalsko topništvo je nemudoma reagiralo in na področju Por Tevfi-ka sestrelilo izraelsko letalo tipa «skyhawk». Telavivski glasnik pa Je v zvezi z napadom sporočil, da je trajal 45 minut in da so se vsa izraelska letala vrnila v svoje baze. Včeraj pa je bilo področje Sueškega prekopa prizorišče egiptovskega letalskega napada proti i-zraeiskim položajem ter srditega topniškega dvoboja med izraelskimi in egiptovskimi enotami. Sedem egiptovskih letalskih e-skadril je Izvedlo dopoldne napad na izraelske položaje vzhodno od Izmaillje. V Tel Avivu so sporočili, da je napad povzročil smrt sedmih izraelskih vojakov. Izraelsko letalstvo ni reagiralo na napad, ki so ga v Kaira označili kot «enega največjih napadov e-giptovskih letal ortkraj kanala po julijski vojni 1967». Med topniškim dvobojem je bil v bližini Port Tevfika zadet od izraelskega ognja opazovale« OZN, 37-letnl švedski major Roland Plane. Kljub pomoči egiptovskih vojaških zdravnikov je častnik u-mrl. OZN je danes poslala v Kairo posebno komisijo, ki bo odprla preiskavo o smrti opazovalca. Podtajnik za zunanje zadeve ZAR Gobar je poslal načelniku opazovalcev OZN generalu Bullu svoje sožalje. Svojo zaskrbljenost zaradi smrti opazovalca ln zaradi poslabšanja položaja na Srednjem vzhodu pa je Izrazil danes generalni tajnic OZN U Tant. Truplo švedskega častnika bodo z letalom odpeljali v domovino prihodnji petek. Na področju El Kantare sta sl danes Izrael in ZAR na posredovanje Rdečega križa Izmenjala nekaj vojnih ujetnikov. Osvobojeni so bili izraelski vojak, egiptovski pilot, podčastnik in civilist. V Amanu je glavni štab arabske odporniške organizacije Al Fa-tah sporočil, da je stapetdeset študentov Iz različnih evropskih in ameriških držav začelo vežbanje v neki bazi organizacije. Študentje, med katerimi so tudi Francozi, Angleži in Italijani, so se že sestali z nekaterimi vodnteAjii Al Fatah ter poslušali predavanja o palestinskem boju in o ciljih odporni* škega gibanja. noritelja in prvaka prosvetnega društva «Lipa», nad njo pa v, živo rdečo barvo vrezani letnici: in 1969. Spomin starejših preleti nepozabne trenutke, je ljubezen do svojega nare gove pesmi in njegovih vklesala v hude in lepe č demdesetih let Prijetni obču prelivajo v odtenke nep ga in marsikomu zdrsne solza radosti. Pevski zbor «Lipa», pomnoJ starimi pevkami, je končno ' na oder. Zastavonoša Anton bivši dolgoletni predsednik, štva, je postavil živobarvni štveni prapor na rob odpa, in ke, nekatere v temnih oblačilih, drage pa v ! slov narodnih nošah, ter pelvci z čimi nageljni in rožmarinom i prsih, so ob burnem, navdušenem aplavzu počakali, da s Tvojo pesmijo ogrejejo občinstvo. V tem prijetnem vzdušju je otvo-ril proslavo učitelj in zaslužni ba-- -- Pr«s3. Po ob zboš klorni skupini in godbo, go matične domovine in z Reke, stavnike SPZ ter se zahvalil ravni tistim, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji proslave. Nato je imel kratek otvoritveni govor, v katerem je med drugim dejal: «Pred 70 leti so naši očetje, preprosti kmetje, zasadili plug in pričeli orati bazovsko spečo leJ Ni bilo lahko to delo, če pon mo, da so s prosvetnim delovanjem pričeli neuki kmetje. Čeprav pa so bili začetki zaradi tega preprosti in komaj spoznavni, lahko smemo trditi, da so bili ravno daj postavljeni cementni te ki so vzdržala najhu.lšim nav in celo tistemu, ko smo bili oropani najglobljih čustev, človeškega ponosa in osebne časti. Držijo besede pesnika, ko pravi: “Previharila smo viharje«. Tako smo prišli v jubilejno leto našega društva. Stojimo visoko na piramidi in se ogledujemo krog sebe ter iščemo znanih obrazov, ki so preživeli to dobo, o kateri trdimo, da je bila herojska doba podeželskega društva, ki je bilo oropano vsega, a je ostalo v dnu duše in srca zdravo in z zavestjo, da smo člani društva tudi vaščani Bazovice, ki je pričela s krvjo mučeni-I kov pisati zgodovino.« Zatem je prišla na oder dijaki-, nja prvega razreda nižje šole Ksenija Brass, ki je na zelo ljubek in občuten način čestitala društvu «Lipa» s priložnostno recifc Mešani pevski zbor je nato vodstvom Ivana Sancina zapel pesmi — Pozdrav in Gorenjkam, nakar je pred mikrofon stopil slavnostni govornik Mirjan žagar, ki je v svojem dolgem govoru med drugim dejal: ((Včasih tiho in nežno, včasih glasno in mogočno doni naša sem izpod sence dreves; melodija se sliši po vasi, po cih, po hišah, napolnjuje srca ljudi in jih še in še vnema v ljubezni za svoj rod. Tako Je to danes, tako je to bilo od vselej, odkar prebiva v tej vasi slovenski človek, tako je bilo tudi pred 70 leti in več. Naša vas je tudi tedaj spadala pod tržaško občino in je bila zato izpostavljena pritisku italijanskih iredentistov in šovinistov. Kljub temu pa je Bazovica vedno vzdržala, ohranila svoje pristno lice in svojo narodno kulturo«. Nato je mlacu govornik omenil, kako je bila pred 120 leti ustanovljena v vasi slovenska osnovna šola, ki ie bila prvenstvene važnosti za razvoj kulture v vasi, ter čitalnica, ustanovljena leta 1884, ki pa je kmalu prenehala delova radi notranjih trenj in ovir. jih postavljale oblasti. Mirjan žagar je naito raz kako je «iz veselja do petja, trtvovalnosti in nadarjenosti katerih posameznikov nastal 1892. moški kvartet, ki je bil metek poznejšega pevskega društva. Kvartet so sestavljali Rudolf Ra-ž.em, Andrej Grgič, Vincenc škr-janc in Tone Čufar. Vodil jih je neutrudni Andrej Hrabroslav Ra-žem, ki je bil duša vsega tedanjega delovanja« Po kratkem življenjepisu komponista in pevovodje ter naštevanju nastopov in uspehov kvarteta je govornik nadaljeval: »Uspehi kvarteta so dali vzpodbude ln poguma drugim Bazovcem, da so začeli misliti in delati za ustanovitev mešanega pevskega zbora, k! se je osnoval leta 1899 pod tme- :itaciJo. vato pod :apel dve (Nadaljevanje na 4. strani) Z NEDELJSKEGA PRAZNOVANJA V BAZOVICI Domači pevski zbor «Lipa» TEDNIK «STERN» O ODGOVORNOSTI ŠKOFA DEFREGGERJA «Šel sem na kraj nesreče da bi vodil maščevalno akcijo» Protestna akcija katoliških mladincev v cerkvi Marije Kraljice mučencev v Berlinu ■ Dobesedna izjava podporočnika Ehlerja BONN, 38. — Polemika v zvezi s primerom muenahemSkega po- možnega škofa dr. Defireggerja je še vedno zelo živa, posebno v nemških krogih. Skupina mladih katoličanov je motila versko službo v cerkvi Marije kraljice mučencev v Berilimu, kjer so mladeniči delili med prisotne letake s podobno vsebino: »Kdor je solidaren z De-freggerijem, je fašist«, «Maria Regina Mairtdram — tudi cerkev u-bija». Do hudih neredov pa ni prišlo, saj niti policija ni morala intervenirati. V Vzhodni Nemčiji je glasilo «S ED>x< Neues Deutschland« obširno komentiralo Defreggerjev primer ter obtožilo zvezno vlado, da se ne zavzema, da bi bdil odgovor- ni kaznovan, temveč da ga celo ščiti. Kot je znano, je Defreggerjevo zadevo sprožil hamburški tednik «Stem», ki je v svoji zadnji številki objavil intervju svojega posebnega dopisnika z Defreggerjem v tirolski vasici Amlaoh, kamor se je visoki cerkveni dostojanstvenik zatekel potem, ko so se sprožile polemike o njegovem primeru. Prejšnji petek je Defregger zapustil Amlaoh skupaj s kardinalom Doepfnerjem. V svoji reportaži je Ust objavil tudi Defreggerjevo sliko, kjer se vidi visoki cerkveni dostojanstvenik, ko bere breviT. Sternov dopisnik je spregovoril s pomožnim škofom le nekaj besedic, kajti Defregger mu je takoj izja- Bom- Zbor PD »Bazovica* z Reke Moški zbor iz Ilirske Bistrice Mešani zbor PD »Slovan* iz Padrič Mešani zbor PD »F. Prešeren* iz Boljunca IMS)® " i Folklorna skupina iz Brega ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI Štirje mrtvi in 12 ranjenih zaradi iztirjenih vagonov vil, da bo govoril samo z zakonitimi državnimi predstavniki ali pa s svojimi duševnimi poglavarji. Najzainimiivejše so seveda izjave, ki jih je «Stemu» podal bivši podporočnik Paul Ehler, kd je prejel od Defregigerja ukaz, naj ustreli moške prebivalce v Piflettu. Nesreča se je pripetila med Duesseldorfom in Leiptzigom BONN, 28. — Ekspresni vlak Leiptzig - Duesseldorf je danes iztiril v zahodni Nemčiji blizu postaje Meinersen. Do nesreče je prišlo, ko je vlak vozil s hitrostjo 120 km na uro. Iz razbitin treh vagonov sp potegnili trupla 4 žensk. Zdi pa se, da so našli tudi trupla do sedaj še neugotovljenih oseb. Poročajo, da je lokomotiva vlekla iztirjene vagone še kakih 800 metrov daleč. Ugotovili so, da je prišlo do iztirjenja zaradi vročine, ki je poškodovala tračnice. Sodnik Mario Pisano na začasni svobodi LECCO (Como). 28. — Državni pravdnik kazenskega sodišča je sprejel prošnjo sodnika milanskega civilnega sodišča dr. Maria Pisana, da bi ga izpustili na začasno svobodo. Višjega sodnijskega funkcionarja so izpustili iz zapora prejšnjo soboto. Kakor je znano: so policijske ob. lasti obtožile 45-letnega dr. Pisana, ki je poročen ter oče majhne deklice, ki je stara šele nekaj dni, da je zagrešil pred dnevi nenravna dejanja na škodo mladega pastirčka. Dogodek se je pripetil blizu gorskega naselja Piani di Bobbio nad Leccom. Dva zakonca sta opazila sodnika v družbi s pastirčkom blizu nekega hleva. Ker nista mogla niti podvomiti o namerah moškega, sta poklicala karabinjerje. Sodnik, katerega so medtem prijeli domačini, je baje skušal zbežati kar trikrat. Med drugim je tudi ponudil ljudem večje vsote denarja in tudi izjavil, da je sodnik. Splošna stavka zaradi nogometa pro- PESCARA, 28. — Davi so glasili v mestu SanCAngelo splošno stavko v znak protesta proti sklepu nogometne lige, ki izključi krajevno nogometno moštvo iz nogometnega prvenstva D lige. Protestna akcija je zavzela zelo hude oblike, saj je prišlo do požigov v raznih krajih mesta in celo do zasedbe mestne občine. Poskus požiga profesorjevega avta RAVENNA, 28 — Nekaj kandidatov sekcije «E» učiteljišča v Ra-venni, ki so baje padli pri izpitih, je po trditvah nekaterih očividcev skušalo zažgati avto nekega profesorja, ki je bil član komisije. Mladeniči so baje vrgli na avto cunje namočene z bencinom, ki so jih zažgali. Avto ni zgorel, ker so posegli vmes številni prisotni. Pravijo, da ni prišlo zaradi poskusa toliko zato, ker je v sekciji «E» padlo 18 kandidatov od skupnega števila 42, temveč ker so člani komisije kritizirali reformo. Lastnik avtomobila je izjavil, da bo prijavil krivce policijskim oblastem, toda tega do sedaj še ni storil. Stavkovni odbor, kateremu predseduje . župan, zaseda stalno v občinski palači. Baje bo v 'kratkem prišlo do srečanja mestne delegacije s predsednikom FIGC Fran-chijem. Davi so bili v mestu vsi lokali zaprti. Preden se je zvedelo za rezultate sekcije «E» učiteljišča v Ra-venni, so bili znani rezultati ostalih 270 študentov: od teh jih ie izdelalo 268, padla sta samo dva. PO RAZSODBI RIMSKEGA POROTNEGA SODISCA je Mangiavillano vložil priziv Poleg njega, ječo, se ki je bil obsojen na dosmrtno pritožili tudi drugi obtoženci Predvčerajšnjim tranjih urah je izreklo obsodbo prati obtožencem, ki so bili zapleteni v kirivajvi dogodek v decembru L 1967, ko so ropanji! ubili zlatarja braita Mene-gazzo. Preden so izrekli razsodbo, so se porotniki posvetovali v soboto popoldne in potem skoraj vso naslednjo noč. Javni tožilec je postavil precej hude zabite ve glede kazni, ki bi jih sodniki morali naložiti obtožencem. V resnici so porotniki u-požtevali samo eno zahtevo, in sicer tlato, ld je zadevalo obsodbo na dosmrtno ječo za Francesca Mangiavlllana, ki je znan pod vBdevdOotn «Prancois». Vse ostale kaani pa so bile nižje od zahtevkov Javnega tožilca, ali pa jih ti niso niti upoštevali. Tudi za Franca Torregiantja je javni tožilec zahteval dosmrtno ječo, toda sodniki so menili, da je obtoženec skušal pomagati pravici in da je bila njegova Izpoved odkritosrčna. Podobno sp porotniki razsodili tudi v primeru manj pomembnejših obtožencev. Največ sreče je imel Mario Loria, za katerega je Javni tožilec zahteval 30 let zapora in katerega so porotniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ostaie kazni, ki so jih porotniki izrekli zadevajo manj pomembne v zgodnjih ju- 1 obtožence. Kazni ne presegajo treh rimsko sodišče | let zapora, kot je primer Mam-giavillanove ((prijateljice« Anine Di Meo. Ko je predsednik Falco čitai razsodbo, je prišlo v dvorani do incidentov. Di Meova in Mangiavillano sta glasno protestirala proti razsodbi. Kot je znano, sta bila brata Menegazzo umorjena v Rimu. Glavni krivec te žaloigre je bil Leonardo Cimino, ki je bil ubit pri spopadu s policijskimi organi. Proti razsodbi prvostopnega sodišča so se pritožili Loria, Franco Torregianl in Francesco Mangia vlllano. Pritožili so se tudi razni drugi obsojenci na manjše kazni. Domnevajo, da se bo pritožil tudi javni tožilec. Kennedy eno leto brez šoferske izkaznice Dezerter iz Vatikana VATIKAN, 28. Prvikrat v 464 letih zgodovine zbora švicarskih straž je dezertirali pripadnik te straže Kaspar Holzgamg, ki je služil komaj nekaj mesecev, je zapustil vatikansko vojašnico, ne da bi zapustil sled za seboj. To se je baje zgodilo pred dvema mesecema Vzroki dezertiramja niso znani. Med svojo vojaško službo, ki traja dve leti, imajo pripadniki švicarske straže vatikansko državljanstvo. Dobijo tudi posebno osebno izkaznico. Vatikanske oblasti so o dezer-tiranju obvestile italijansko policijo, da preprečijo, da bi dezerter uporabljal ta dokument. ((Cesto zvečer ne morem spaitl — je izjavil Ehler, ki živi sedaj v Rendesburgu. še vedno slišim namreč jok žensk din otrok. Ukaz sem prejel po kosilu. Rekli so nam, naj postrelimo moške in naj zažgemo vse hiše, naj pa prizanesemo ženskam in otrokom. Mojih 20 vojakov je zbralo vse moške na trgu. Niso se bali, ker so bili verjetno prepričani, da jih bomo odpeljali v taborišča. Otroke in ženske smo mirno odstranili. Vse je trajalo nekaj ur. Med tem je Defregger šel nekajkrat h komandantu divizije, da bi ga prepričal, naj se premisli. Jaz sem m,u svetoval, maj aretiramo Italijane in naj jih zaslišimo, da bi zvedeli kdo je sodeloval pri zasadi. Po treh poskusih se je vrnil ter je izjavil, da je bilo vse zaman in da je treba izvršiti ukaz. Nato je zapustil vas ter me pustil samega. Bilo je kot da bi se hotel znebiti hudega bremena. To ni lepo: moral bi vsaj nadzorovati potek operacije. Zveččr sem ostal sam, kot žival. Mislim, da sem rekel, da lahko začnemo. V prvi vrsti je bilo majbrže 6 -moških, prav toliko v drugi, trije pa v treuji. Morda pa jih je bilo še več. Bil sem kot odrevenel. Mitraljezi so zaropotali: po drugem rafalu sem zavpil: «ne streljajte več«. Tako se je nekaterim posrečilo, da so zbežali. Ne vem pa koddko jih je bilo. Ugotovili smo, če so bili vsi, ki so ležali na tleh, mrtvi.« Tednik «Stem» objavlja pismo, ki ga je kapetan Defregger pisal gospe Schreinerjevi, kd je bila žena enega od Nemcev, ki so jih u-bili partizani: ((Doletela me je težka naloga da vam sporočim, da Je bil vaš mož umorjen pri neki zasedi, ki so jo napravili banditi sredi belega dne... šel sem na kraj nesreče, da bi osebno vodil maščevalno akcijo«. Tednik «Stern» zaključuje reportažo s trditvijo, da bi se Defregger lahko uprl izvršitvi ukaza, «ker ni znan noben primer častnikov, ki bi v drugi svetovni vojni morali plačati z lastnim življenjem svoj upor proti podobnim u-kazom.« General Diebrich Belltz iz Stuttgarta navaja primer, da se je na Kavkazu sam Defregger uspešno uprl justifikaciji ruskih talcev. ((Štern« -navaja tudi izjavo bivšega častnika Wehrmacht iz Muenohena Joachima Gerlacha, ki se je uprl ukazu, da strelja talce v Franciji. Tednik zaključuje: «Pokol v Fi-lsttu je bil storjen zaradi navadne maščevalnosti in ne zaradi varnostnih razlogov«. Tajfun «Viola» HONG KONG, 28. — V zvezi s taijfuiinom «Viola», ld je pustošil na južnih področjih Formoze in se premika proti pokrajini Kvangtung, je radio Kvangtung javil med drugim: «Da obvladamo ta tajfun, moramo visoko vihrati z rdečo zastavo Maocetungove misli, tudi če Je tajfun «Viola» mnogo bolj uničujoč kakor druga dva tajfuna te sezone.« Na Etni je srečal izvenzemeljskega učenjaka CATANIA, 28. — Eugenio Siracu-sa iz Catanie je eden izmed tistih ljudi, ki pravijo, da ni obisk prvih ljudi na Luni nič izrednega. Sira cusa je izjavil, da prihajajo iz drugih planetov bitja in da je tudi pred kratkim on sam bil dele žen takega obiska. «Ob dveh ponoči — je dejal Siracusa - sem srečal v Dolini orlov na Etni "uče njaka Adoniesisa”, ki mi je posredoval več zanimivih vesti o Luni« Učenjak Adoniesis (za katerega se ne ve s katerega planeta prihaja) mu je dejal, da se 600 m pod Lunino površino lahko najde I velike zaloge vode in kisika. POSKUS SAMOMORA POR. D'OTTA VIA Poslanec Scalfari zahteva preiskavo HYANNIS PORT, 28. - Glasnik javnega avtomobilskega urada v Hyannis Portu Richard Mc Laughlin je izjavil včeraj, da so vzeli vozniško dovoljenje Edwardu Kenne-dyju za eno leto. Ukrep so sprejeli potem, ko je Kennedy izjavil, da se čuti krivega za smrt Marv Jo Kopechne. Preiskava bi morala pojasniti okoliščine smrti številnih visokih častnikov BELO .hCRMO RFRIKR * vrrvnn j TANZANIJA Velik razvoj brez velikih pretresov 15. Teden dni po uporu na o-toku so se v prestolnici Tanganjike uprli vojaki bataljona tanganijskih strelcev. Množica je oplenila indijski trg; vojaštvo se je uprlo tudi v sosednjih državah Ugandi in Keniji; Nyerere je izginil in zdelo se je, da je že opravil svojo vlogo. Toda Nyerere je prestal tudi ta upor. Slo je za novo poglavje v borbi med ZDA in Anglijo za prekomorska ozemlja in Nye-rere je izkoristil njih nasprot-stvo, da je rešil ravnotežje in svojo oblast. Prišlo je 500 angleških vojakov iz Adena in zatrlo upor. Nyerere je preuredil vojsko in ustavo ter nadaljeval svoje delo z novimi bogatimi izkušnjami. 26. aprila 1964 je bila ustanovljena združena republika Tanganjike in Zanzibarja, pet otoških ministrov je sodelovalo v zvezni vladi in zanzi-barski predsednik je bil podpredsednik združene republike, ki si je nadela ime Tanzanija, sestavljeno iz začetkov obeh imen. valne družbe in velike n^’ de sisala, last belih družb. Italiji, Franciji, NemciJ* Holandski in Belgiji, ki s° bile pri tem oškodovane 1» obljubil popolno in pošteno odplačilo. S temi podržavijo nji je Nyerere napravil n®J‘ daljši korak k socializmu, K" jih je bilo doslej storjenih Afriki in s prijetnimi plat®* je moral sprejeti tudi nep®' jetne. 52 tujih bančnih ura“' nikov je takoj zapustilo Ta®j zanijo in Nyerere je mor®1 najeti v Evropi nove. Sosedne države, ZambiJ8’ Kenija in Uganda, so čajk®1' na protiudar tujega kapit®1? kot najmanj državni udar. o® se zgodilo nič. Nyerere si J utrdil položaj z ustanovitvi! posebne ljudske milice in ®" moteno nadaljuje svojo P°®j tiko tudi v vzdušju negotov sti, ki spremlja njegovo osa®" ljenost na pozorišču srednja vzhodne Afrike. Naslednji važnejši Nyerere-jev korak je bil storjen februarja 1967. Januarja je o-pravii dolgo pot po podeželju in ga zaključil v Aruši, majhnem mestecu na severu Tanzanije in 5. februarja je v njem predstavil aruško deklaracijo, ki vsebuje znaten premik na levo. V sledečih dneh je Nyere-re s hitrimi in nepričakovanimi potezami podržavil tuje banke, osem največjih tujih Najboljša obramba je ®®' pad, pravi staro pravilo. Ta®-zanija je ogrožena z ju?~ kjer meji na «belo Afrik0.^ Boj mozambiških in r°cieZE skih partizanov za svobo® je tudi njen boj, v isti mjf kot je oblast belcev v deziji in Mozambiku, tudi o* last Južne Afrike. Južna Ah*' ka vodi beli tabor in Tanz® nija z Zambijo črnega.^ njunem ozemlju se vežbal partizani in preko njihov«, ozemlja jim prihajajo P°°' družb, ki so se bavile z uvo- zom in izvozom, vse zavaro- pore Uspeh protibelih partiz®F skih gibanj je v dobri ®e odvisen od tanzanijske po®Pet re in tanzanijska bodočn®8, je v dobri meri odvisna °“ uspeha partizanskih gibanj- ve re iti sv dr ve do Pr sh «p na sai as nu Po •o let tt vit ta Pii sa KENIJA Svobodna država, kjer Afričani kupujejo svojo zemljo od belcev illiitiiiiiiiiiinfiiimimiiiiitiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiimiiiiHiimiiiiMiiimiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiMiiM RIM, 28. — Predvčerajšnjim je, njerskega poročnika Rema D’Otta-karabdnjersfci poročnik Remo D’Ot-1 vda, adjutanta generala Gdorgia H uajsUrejšcmu pevcu Josipu Marcu Predsednik SPZ dr. R. Hlavaty izroča Gallusovo odličje Stanku Vodopivcu tavio, star 36 let, iz Rima, napravil samomor, ki pa se mu ni posrečil. Častnik, ki je bil svoj čas adjutant pokojnega generala Ma-nesa, se je včeraj zjutraj ustrelil i revolverjem v svojem stanovanju v Ul. Conca d’Oro. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali ter mu s številnimi transfuzijami krvi skušali rešiti življenje. Kljub takojšnjemu zdravniškemu posegu, je karabinjerski častnik še vedno v življenjski nevarnosti. Kot smo že poročali svoj čas, je general Manes umrl, ko je poročal pred posebno parlamentarno komisijo v zvezi z zadevo SIFAR. Prav zato je poskus samomora njegovega adjutanta, povzročil sedaj veliko senzacijo. V tej zvezi je poslanec Scalfari (PSI) poslal danes predsedstvu poslanske zbornice pismeno interpelacijo, v kateri zahteva od predsednika ministrskega sveta in od ministra za obrambo pojasnila »glede okoliščin v katerih je prišlo do poskusa samomora karabd- Manesa, M Je umri pred dnevi, ko so ga zasliševali pred parlamentarno komisijo v zvezi z dogodki julija 1964». Poslanec Scalfari zahteva še prav posebej, da bi se povedalo, če ustrezajo resnied vesti, kd jdh je on prejel od zelo dobro obveščenih krogov, da so nekateri krogi vršili na poročnika D’Ottavia po smrti generala Manesa hud pritisk, da bi prepričal generalovo vdovo, naj izroči organom obveščevalne službe osebne in druge dokumente pokojnega generala. Socialistični poslanec pripominja nadalje, da je prišlo v razmeroma kratkem razdobju nekaj mesecev do zagonetne smrti številnih častnikov, kd so bili tako ali drugače povezani z afero SIFAR. V tej zvezi Scalfari navaja primere generala Aurigla, polkovnika Roc ce, generala Ollierija, generala Manesa ter končno primer poročnika D’Ottavia. Poslanec Scalfari zaključuje svoje pismo zahtevajoč, da se uvede v tej zvezi potrebna preiskava. Svoje vloge v Keniji menjavajo Angleži že od leta 1895. Najprej so se prikazali kot drzni nesebični raziskovalci, ki so tvegali življenje, da so le izvedeli, kje neki izvira reka Nil, ker le ta skrivnost jim je grenila življenje. S tem izgovorom so prekolo-vratiti vso deželo, vtakniti nos v zadeve domačih kraljev in podpisali z njimi nekaj pogodb, katerih si danes nihče ne upa pokazati, ker angleško dostojanstvo bi verjetno trpelo, če bi ves svet izvedel, da si je Anglija pridobila cesarstvo z bakrenimi žicami in s steklenimi biseri. S temi pogodbami so sa Angleži ogradili svoja lovišča; treba jih je bilo očistiti mrčesa in škodljivih zajedalcev in za ta prizor so oblekli bleščečo opravo vitezov človeštva, borcev proti zasužnj e vanju črncev. Ko so izgnali ali sprejeli v svojo službo lovce na sužnje, so si Angleži končno nadeli delovno opravo in se lotili poslov, zaradi katerih so prišli tja. Nekateri so se lotili plezanja gore Kenije, drugi so prekrstili z imenom svoje kraljice Viktorije več krajev, kot sam Aleksander Veliki, tretji so se lotili trgovine in spet drugi so si preskrbeli rodovitno zemljo in jo začeli obdelovati. Belci, ki so se odločili za obdelovanje zemlje so sklenili nekaj pogodb z domačini, prevzeli so zemljo in bili prepričani, da so jo kupili, domačini pa so bili prepričani, da so jo dali v najem. Ko je prišel nesporazum na dan, je bilo prepozno, da bi si Afričani lahko pomagali. 40.000 kv. km najboljše zem lje je bilo last belcev. Leta 1901 je bilo v vsej Keniji le 13 belih zemljiških lastnikov, deset let pozneje pa jih je bilo 3000 in čez drugih 10 let 9000. Končalo se je, da je bila četrtina vse rodovitne zemlje last 4000 belcev, medtem ko si je moralo pet milijonov in pol domačinov pomagati z ostalim. Belci so imeli celo preveč zemlje, da bi jo lahko vso obdelovali, medtem ko so Afričani trpeli lakoto, nagneteni v rezervatih. Takšna razdelitev zemlje zanje ni bila diskriminacija, ker oni so svojo zemljo bolje izkoriščali, kot bi jo sicer znali črnci; podobno pojmovanje imajo danes nekateri o ozemlju, ki so ga zasedli Izraelci. Nadalje so Angleži trdili, da v Keniji ni rasne segrega cije, čeprav domačini niso smeli saditi nekaterih rastlin brez dovoljenja, niso se smeli zbirati v skupine po več kot dve osebi, niso smeli izvajati svojih običajev. Črnske plače so bile dosti slabše od belih za ista dela, črnci niso smeli vstopiti v marsikateri lokal, po nepisanih zakonih, katere so poznali tudi otroci. Na kulturnem področju ni bilo segregacije, če izvzame mo dejstvo, da so bili črnci d® prepuščeni sami sebi in je za pet milijonov do®®“. nov delovalo le 35 srednF šol. Političnih pravic ni trt ba omeniti, ker črnci jih so imeli. Na belih posestvih so st®e li imeti Afričani pri sebi Al A1AACLA JVLilUaiU pil -T..: žino in pri gospodarjevi J® so smeli tudi obdelovati sV° jo krpo zemlje in rediti jo živino, tako da gospodari ni bilo treba skrbeti za nji® vo prehrano. Tisti, ki so šli v mesta, ®' so smeli vzeti družine s s®DJ ov ouicu vicu ui ui&iiie o ker bi potrebovali višje P*® e za vzdrževanje cele druži® ,ti» in te so morale v rezerva tem bolj gnati z delom na P” lju. V mestih so živeli natrP ni v stanovanjih, kjer so P noči vtikali otroke v vrepj da so spali obešeni na zl® in je drugim ostajalo več P1 štora na tleh. „ Takšen je bil položaj, t je izbruhnil maumauski uP,jj in belci so v en glas za od groze nad črnsko nehva)® nostjo in nad njihovim “ - nu ji jaštvom, kajti ni'bilo dvo1®^ trdili drug drugemu, 1 ’ ai je bil izbruh sad ~črnsk«. divjaštva, katerem so oni šali zaman izkoreniniti s ® jim človečanskim P^n-stvom, kar dokazuje, da cL,j ci niso vredni, da bi z nj® t ravnali tako mehkosrčno K Maumauoi so bili prip®°„> ki tninncrc »Upn#1” tajnega gibanja plenj®#. Kikuju, ki je bilo najš^ nejše in najbolj razvito Pj me v deželi. Podobnih ni manjkalo v vsej Afriki. ® ro vsake pleme je imelo 1 ^ je, a navadno so služi'® ,e. da so obnavljala crare ".n menske običaje. V Kenij* maumauci dobili 0 čat odpora tujcem, ki so stare V v Kenij' f -,rof'be'i .jjj V' odvzeli zemljo in zaradi ^ terih so oni umirali od *® te in bolezni. ^ Ko se je upor začel, je Lp lo kikujsko pleme prib®Ly milijon in četrt pripada1"p Tri četrt milijona ‘ Je velo na rezervatih, kje® ^ dosegli gostoto 650 prebij, cev na kvadratni kilofl>®Tj)l 300.000 jih je delalo na E < posestvih in kakih 200.0«® f, mestih Ko je izbruhnil l)>f so vse poslali zopet v vate, da bi ne podpirali nikov jci- Belci so bili, dede u® ,(i kujgki upor, razdeljeni ^0t* tabore. Geslo prvega je bilo: ((Razbite jim druga skupina le bila < nejša in je menila: «SP*J etj® njimi skodelico čaja«, pa je bila najbolj dos« j( resničnosti in njeno i® bilo: «Primite jih za roK(>> vodite jih, ampak oočasu Medtem ko so se belcj _ d® odnosu seboj kregali o ... «kukcev», tako so ime®~ $ Kikujce. ko so svoj str®® «0 krivali z zasmehovanje!®’ $ ti prisegali zvestobo ma'®(,il0 ski organizaciji. Zavez ,'e 0 sedem in vsaka je tesneje tli val ta, ko vel Pri zel člo in Peš sto dai ro Ptx Pri bil sta 'ji\ I Svc Jat Prt žar Pia vje iii mii žaj St: ta Pot Pai ket ski iz \ m biti vat Pat bii Ste ski ski P* bo( im leta kv* bij, ti ke, bot ba tak tet žev ba to živ bii so krj 9e ks •o, k «u, bi, via siv Ko 4c to, bii bii Se »el bi tej ter ki br, b» bi C® Ut Ve ba tei 'k ti tu 8 ve 8r sp ža Ki br ie bi '1: St St Sl bi it S( acrucfiii m je teo***« klenila nase pripadnik® \ (Nadaljevanje L Pa^rr- ODKRIVANJE VESOLJA atet™6 teh TEŽKA PREIZKUŠNJA E?gtrMgtev> ZA KATOLIŠKO CERKEV Vatikanski konservativci na preži ■ Na njihov račun izrečene besede kardinala Suenensa: «Zaklinjam vas, da sledimo napredku znanosti» Prve korake človeka na Mese-Je papež pozdravil ne samo več prot°kolame dolžnosti, mar-j.e 0 hjdh pred njihovo u-izr ;n po njej izrazil z sv .. n zanosnimi besedami. Na dne *. °™4aini tedenski avdienci vem ije pred številnimi dan, ' govoril o izrednem pro-Dri aJanostl v vesolje in izrazil Planje vsem, & So za to za. čemer je celo omenil nar°!k° fanta2ijo>) Julesa Ver. sam da ga je v mladosti tudi Prebiral. julija oba ameriška aei-m. 7 Jurija oDa ameriška •na 1ZSt0pila iz mojega Le- »°uC.^!ra tia> je papež so ““ u' *9ast vsem tistim, ki let • t>g0('^d ba nadvse drzni po-^ razširjajo v nebesne vlad« mo^r° in pomembno nadte v k*6113' Odpirajo se vranic v. kot je tudi -zelo v - Je ~ <>- Treba pa je par zlobi V^ati, da je, navzlic zve- darle vlt>gi 111 mž^jb ven-ro jj, ®al najtd formulo, s kate-bfrfj, veka in njegov razum Podredji Priznan * ® ““H*1- Papeževo Pil laht . °veku in znanosti bi stavni). ° izrekel katerisibodi predivo znanosti, zakaj sprejemih tai,513 vsakogar. 6v°jemi ° Pavel VI. samo sledi ■knezu vvmi1*"111 Predhodniku Pravcata^111'’ ki je bil izzval žanje n senzacdjo (pa tudi zgra-teaja . katerih fanatikov), ko je Tl®tskjh pozdravil polet šo- te Po** ,astronavtov Nikolajeva klade J?''3, rekoč da moli «za te)o m7 , vesolja, ki preizkušene Jrne' intelektualne in fi-te Ponesti človeka«. Tudi PoveiicJ 16 Postavil v okvir Pzvzii* .kbja stvarnika, a je bil W je h,,11111 kritiziran. Ne samo, skitn a„7 izrazil priznanje sovjet-te tieirat ronavtom, marveč tudi V tem^? drugih razlogov, oficija , u je bil šef Svetega dihal rvt ^anje Inkvizicije, kar-Vativrdh ta,Vlart1, voditelj konser-P^betu Jr v koncilu. Ta se je tet 2 bnovttelju postavil po ro-^ ^konservativnim stali-stern mm11 sPloh vsem vesoljstev k77avigom. najsi bo sovjet-Padei Ostro je na- tego i7J^0l'ice> ki «menijo, da jteii S*32™1 nebesa s temisvo-teb sta mgl>>' ®e pred sedmimi tete v okviru rimske cer- ‘uJeva ji"?- uve struji; Ottavia-Va .dokazovala, da s teolo-J osvaulv3 114 smeti odobrava-*®r P0m*i3 vesoljskega prostora, P°st v 6ni to človekovo predrz-f3 sv. r>i„0su do boga, kot tudi j svohmi110 sploh ne omenja i6110' da V Genezi da je re-a ^ tn človek ima razmno-, sj 2.Jf. razvijati na Zemlji, fc.tehko ,'10. lahko podreja, da vVi' 2 živm°rt tudi z vsem, kar *' v Vodj bb na kopnem, riba-,J Pa j, ln Pticami v zraku, . Jdčeni r,i!'Jegove nadoblasti iz-nasWm3116ti, zvezde in veso-»lSmu naši, Prugi P8 so v sv. o ’ Proti „ e ern°nte za svojo te-;teb k 03 Ottavianija in nje-k ttetnrec 3®rHvativcev. * * * * v Genezi udaril redeno, da je bog vi' Pa gl^oka po svoji podo tega hog, ki ob-b. to n nzemeljska prostran i>rvati 3353 ludj na človeka ^ 86 Je t0 zdel° ne Vsiljevanje svetih teks toy tkl^ativci tt^gih^ni V VeSOlje Ko* W h; Pod ra.3 planetih odkrila člo- _ S0 imeli poseben ^ialloveki Proti prt> Njih °n !m' klorale bi se v bS?’ celotntm!mtf dogme ind(>k- ^osnove teologija bi ostala fcfkPkn "č?, sl samo učenja o > ter i^ka, Adamu in Evi, & 0 «<& ‘Z nJega’ to Je u-Vj I* izhail 6™ grehu«. Ce vsi 5 ^ ^aJ0 od Adama in E-tera^tOgih3 rrio^036”1 izhajajo oni Ctakem nanaT1137 Vse se 'p0' teri^rnor t 582110 na Zem-tU ^sa, lykasneje bog poslal s sv Stavba8 'v, °jen 0(1 Marije, Vm^Io žrtvi ir, N& Zemlji Kristus 2S°. obr^°B na križu reši člo-spbk111- Krist n,eno z izvirnim C ^ odi* V. svojem nauku V . 3a drugih' 3, drugih svetov, O Tojw8 h* P^tih ni ljudi, je i^Jih ceri,.^kvinski, eden od dru^^Jbčevai V,?nih doktrinarjev, >Ja^h Planetih bStOJ z,vljenja na vsem ’ dJem Je Zem' < 3 Sonce /nkar je b(>g u’ izklmrv ZV6Zde M u' st ZemiS tega. da itd -? n°č ***** °nce ustvarja tti/tei m 6zde svetijo ponoči G« stoletin 7,vljenla Sholastiki k^telnai, dokazovali Pretok s^oaiovca Galilei ln teiWah s SVoJlmP0Vzro<'ila velik Sb^rnik1 7; novimi teorija-vloo,'r' da ,0 1511 Prvi tako S Ze,niie „ ' znnikal osrednjo S*.®8 se „„ vesoljskem siste-rtijo Sonce z Me-krartw da ji316 2vezde okrog nje, i-srss ^ tej« 2aitedi v^ kot okrog Sonca Galil«?red nek^ 1683 le Inkvizi-Ze takr ftoletj‘ obsodila Sofija ,J€ ,8rozil3 *> ja teološkim po- stavkam o svetu in človeku. A da-siravno so potem od cerkve bile sprejete mnoge znanstvene resnice, tudi Galileieva, je vse do danes ostal strah pred morebitnim odkritjem inteligentnih bitij na vesoljskih telesih. To je glavni razlog odpora tudi nekaterih sodobnih konservativnih teologov, ki se boje strahotne zmede, ki ba zaradi tega nastala v celotnem sistemu dogem in doktrine. Nasproti tem stoje progresisti, ki se tega ne boje V «Corriere della sera« je prav ob priložnosti pristanka prvih ljudi na Mesecu izšel članek z naslovom «Vera ni v nevarnosti«. Napisal ga je pater Salvator Lenor, ki pravi, da je teologija napredovala in da ne more več biti proti odkrivanju vesolja, ker bi se bala odkritja drugih mislečih bitij. Le-ta zatrjuje: «Danes je prevladalo mnenje, da obstoj človeških bitij ali bitij, podobnih ljudem, ni z nobenim teološkim argumentom ne priznan ne izključen. Katoličani so torej povsem svobodni, da to sprejmejo ali zanikajo. Opirajoč se na to svobodo, se opredeljujem za negacijo.« Pater Lener priznava, da je bilo znanstveno napačno postavljati Zemljo v središče vesolja, vendar pa meni, j da je danes mogoče, in to v skladu s Staro in Novo zavezo, po-IVE MIHOVILOVIC SEDEMDESET SLOVENSKIH DEKLIC V OTROŠKI KOLONIJI V NABREŽINI (Nadaljevanje m 6. strani) ................ ZAKAJ KARAVANSKO MESTECE KUFRA PONOVNO OŽIVLJA V libijski Sahari so odkrili veliko podzemeljsko jezero Američani postavljajo temelje najveeji saharski zelenici Sicer pa je bila Sahara nekoč žitnica rimskega cesarstva TRIPOLIS, julija. — Kufra je mestece, v katero so se nekoč stekale karavane na svojih dolgih poteh skozi Saharo. Ker je živelo od številnih karavan, ki so sekale tu svoje dolge poti skozi puščave in sicer na poti proti severu, proti Sredozemlju, ali na poti proti jugu v smeri Sudana, Čada in drugam, je mestece cvetelo, živelo bogato življenje. Ko pa so se drznili na pot skozi puščavo tovorni avtomobili, ko so se nad puščavskim nebom pojavila letala, sfcratka ko so dromedarji in velblodi odslužili, je nekoč živahno mestece Kufra začelo umirati, skoraj bi rekli izginjati. Mnogi njegovi prebivalci, ki so se ukvarjali z najrazličnejšimi posli v službi karavan, so pobrali šila in kopita in odšli v svet, kot rečemo, s trebuhom za kruhom. In vendar Kufra ni mestece brez bodočnosti, Kufra ne bo u-mrla. V neposredni bližina tega mesteca so namreč odkrili velikanske količine vode. In če po- mislimo, da gre za puščavsko me sto, nam bo še bolj jasno, kaj pomeni za to mestece odkritje velikanskih ležišč vode, ležišč, ki so ponekod prav na površju. Gre v pravem pomenu besede za podzemeljsko jezero, skoraj bi rekli za podzemeljsko morje, ki oi ga mogli izkoriščati in z njegovo vodo namakati peščena prostranstva, ki bi se mogla spremeniti v plodna polja. Dejstvo, da se je v Sahari odkrilo podzemeljsko jezero, ni nikogar presenetilo. To je normal- iimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimuiiiiiiiMimiJiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Ludovico De Luigi v palači Costanzi Izmed letošnjih razstav je za ljubitelje nenavadnega v marsičem najbolj zanimiva razstava del Ludovica De Luigija v palači Costanzi, ki so jo priredili v okviru VII. mednarodnega festivala fantastičnega filma. Njen naslov «Benetke 3000» že očrtuje njeno vsebino, hkrati pa tudi slikarjevo poreklo. Je to 36-letni sin znanega beneškega slikarja podob vsemirske tematike in abstraktnosti, Maria De Luigija. Se je pa usmeril, nasprotno od očeta, najprvo v preteklost s proučena njem in kopiranjem znanih slik z razgledi Benetk slavnega Ca-naletta. Pozneje pa mu je njegova bujna domišljija pričela čarati, kakšm bi bili razgledi Benetk čez tisoč let, verjetno pod vpi vom drugega mojstra preteklosti, kot je to Ricci, ki je slikal večinoma razvaline palač iz rimske dobe. Mladi De Luigi je izredno spreten risar in tako je naslikal svoje vizije nadvse natančno. So pa njegove napovedi za bodočnost fantastično tragične: človeštvo nadomesti svet raznih žuželk. Pa tudi inteligentne živali, ki iz lesa rekonstruirajo Markov trg, dočim nekaki rogali stvori sku šajo konzervirati odkrito lepoto Benetk s prekrivanjem s plastiko. Daje pa slikar prednost možno sti absolutne puščobe razpadajočih Benekt, kjer je sloviti Ganal Grande le umazan trak vode. na katerega peščenih bregovih stoje kol kipi s sivim strjenim blatom prekrite gondole z veslači in turisti, spremenjenim’ v kamen. 26 velikih slik dovršenih s tankimi čopiči do najmanjših arhitekturnih okrasov v skladnosti mistično zelenih in plavili odtenkov, daje vtis starinskih podob. ker De Luigi uporablja tudi na površini umetno razpokajoce barve. So pa dokaz resnosti slikanja, ki je deloma v veliki potrpežljivosti podrobnega dela, kot je slika s stotinami jeklenih cevi ogrodij, ki podpirajo rušeča se pročelja. Doseže pa slikar višek fantastičnosli v mnogih slikah u lic in slavnih stavb, ki lete ne-znamkam v vsemirje in kjer breztežnost ohranja še videz njih trdnosti, čeprav se stebri že ločujejo in vise prosto odmaknjeni od njih. MILKO BAMBIČ Greta Pečnik je razstavljala v Kopru Pokrajinski muzej v Kopru je te dni predstavil javnosti umetnico Greto Pečnik. Razstava je bila odprta od 15. t. m. v vesti-bulu pokrajinskega muzeja v Ko- pru, kjer je bilo razstavljenih 25 del te slovenske umetnice, ki je po rodu Štajerka, ki pa živi v Piranu. Greta Pečnik se je rodila v Oplotnici na Pohorju. Vedno je kazala nagnjenje do umetnosti, vendar se je te dejavnosti lotila šele po poroki, pri čemer pa je vedno ostala samouk. Prve njene slike so bolj spomini, ki kažejo hrepenenje in domotožje po štajerski. Brž pa ko se je preselila k morju, so v njej oživeli mvi vtisi, novi motivi, obmorsko življenje. In vendar Greta Pečnik ob morju sanja o hribih, ko pa je na Štajerskem, sanja spet o morju. Za Greto Pečnik je značilna njena barvna fantazija, hkrati pa se zelo pogosto poslužuje alegorij in sanjskih vizij. Lani se je bila v piranski Mestni galeriji predstavila s svojimi deli, ki bi jih mogli prišteti v naivno slikarstvo. Letos je kot takšna razstavljala med slovenskimi ljudskimi slikarji v Trebnjem na Dolenjskem, kjer je nastal nov slovenski center naivne umetnosti, center, ki je odprl vrata tudi hrvaški h'ebinski šoli. Ko tako predstavljamo Greto Pečnik, bo vredno zabeležiti, da je bila lani povabljena v Firence, da bi tam predstavila svojo naivno umetnost. Sploh je ta način slikarstva sedaj zelo v čislih in nekateri menijo, da je to odgovor dosedanjemu valu raznih abstraktnih in drugih modernih izrazov v slikarstvu A. L. no, pravijo, da se pod površino puščave nabira velika količina vode. Verjetnost za najdbo vodne žile je bila še tem večja, ker so tod bile na delu številne naprave za vrtanje naftnih vrelcev. In tako je neka ameriška ekipa odkrila s svojimi vrtalnimi napravami namesto nafte — vodo. Vprašanje je, ali bi bilo bolje, če bi bili odkrili nafto ali vodo. Ameriški strokovnjaki so nato poklicali na kraj najdišča domače strokovnjake in jih obvestili o odkritju podzemeljskega jezera, hkrati pa tudi o tem, koliko vode, sodijo, je na tem področju pod zemljo. Po približnih ocenah je v tem podzemeljskem jezeru, za katero mirne duše lahko rečemo, da je morje, po ameriških ocenah za okoli kvadrilijon sodov vode, toliko, kolikor je vode v Velikih jezerih Severne Amerike. Toda koliko je vode v Velikih jezerih? Da bi bralcu bilo vsaj približno jasno kolikšna je ta količina vode, bomo rekli, da toliko vode, kolikor je je v tem saharskem podzemeljskem jezeru, preteče po koritu Nila v dvesto letih. Saj je res, da nam tudi ta primerjava ne pove veliko, ko pa bolj slabo poznamo tudi samo reko Nil. Ce pa vemo, da bi se morala voda velike reke Nil stekati dvesto let, nam bo jasno vsaj to, da gre za ogromno količino vode, da gre dejansko za pravo morje. In libijska vlada se tega zaveda in daje temu odkritju tisti pomen, ki mu pritiče. Libija je bila nekoč, pred 2000 leti, žitnica rimskega cesarstva. V času, ko je v polpretekli zgodovini bila Libija le kolonija Italije, je Mussolini računal, da bi Libijo spet spremenil v žitnico, številni italijanski kolonista so dejansko napravili v Libiji zgledna posestva. Nekateri so ostali v Libiji tudi po propadu fašističnega cesarstva. Hkrati pa so se tudi Libijci lotili sejanja žita in na libijskih puščavah so zelene površine vedno večje. Sedaj pa, ko so odkrili pod zemljo pravo morje, bodo libijske oblasti začele puščavi jemati kos za kosom in peščena ravnina bi se znala počasi spreminjati v čudovita plodna tla. Kaže, da bo libijska vlada v teh načrtih velikopotezna, posebno ker Ji zadnja leta ne primanjkuje toliko sredstev kot nekoč, kajti veliko sredstev dobiva od nafte. Vse petrolejske družbe — ki jih je kakih 40 — pa so se morale obvezati, da bodo 5 odstotkov svojih dohodkov namenile vlaganjem za razvoj kmetijstva. In tako smo se spet vrnili v Kufro, v majhno mestece, ki Je že začelo izumirati, ki pa se mu obeta bolj bogato življenje. V neposredni okolici mesta so že postavili in spustili v obratovanje velike naprave za črpanje vode iiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekoliko napeti odnosi s predstojniki. Intelektualno zadoščenje. BIK (od 21 4. do 20. 5.) Več zaporednih lepih uspehov. Premagali boste končno svoj pesimizem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Upoštevajte vse poslovne ponudbe, ki vam bodo predložene. Sreča ln veselje do življenja. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Izogibajte se sporov s poslovnimi partnerji. Bodite diskretni in o-prezni. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Vzpostavili boste uspešno ravnotežje v nekem poslovnem odnosu. Normalen razvoj na čustvenem področju. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Marljivost ln prizadevanje v zvezi z nekim načrtom. Skušajte obvladati svoje razočaranje. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10. ) Preučite še enkrat nekatere svoje predloge. Ne vdajajte se pretiranemu ljubosumju. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11. ) Skušajte uveljaviti neko svojo pobudo, ki vam je pri srcu. Neko prijateljstvo se razvija v ljubezen. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12. ) Važna odločitev vas bo zaposlila, kot ste predvidevala. Čustva: posvetujte se s prijatelji. KOZOROG (od 22. 12. do 22. 1.) Dobro bo, če vam bo uspelo uskladiti nasprotujoče sl interese svojih sodelavcev. Navdušenje ob uspehu drage osebe. VODNAR (od 23. 1 do 19. 2.) Uresničili boste načrt, ki vam J« bil te dolgo pri srcu. Novo živahno prijateljstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V poslovnih stikih ste preveč nestrpni. Potrudite se, da hi pobotali drve osebi, ki jih enako ljubite. ter cevi za namakanje polj. A-meriškd strokovnjaki so postavili tu temelje za največjo farmo v Sahari, za plantažo, ki bo obsegala 25.000 hektarov površine. Kako se bo s časom trgal puščavi kos za kosom peščene površine, je odvisno od tega, koliko sredstev bo na razpolago in tudi koliko dobre volje bo za vlaganje vseh razpoložljivih sredstev za nova dela. Pri tem je vredno omeniti dvoje: predvsem je treba upoštevati dejstvo, ali bo prva farma rentabilna. Računati je treba namreč z dejstvom, da tisti, ki o tem odločajo, računajo izključno z rentabilnostjo. Drugi moment, ki ga ne smemo zanemariti, pa je moment moči, ki jo ima puščava. Razen redkih oaz se nobeno umetno nastalo polje ne ohrani pred silo puščavskega peska, če nimamo na voljo dovolj sredstev, da se napadu puščave postavimo po robu. O tem imajo zelo slabe izkušnje marsikje po svetu, celo v sami Sovjetski zvezi, kjer so pred leti podcenjevali moč puščave, ki je ponovno zadušila večja področja, ki so jih bili že spremenili v polja. Upati je, da se v libijski Sahari to ne bo ponovilo. Libija namreč razpolaga s precejšnjimi sredstvi in ,kot kaže, tudi s precejšnjo dobro voljo. V prihodnjih letih bo vložila v ta namen nič manj kot 420 milijonov dolarjev. In spet se vrnimo v Kufro, v mestece, ki se ponovno rojeva v življenje. Tisti njeni prebivalci, ki so se bili že razpršili po svetu, se ponovno vračajo in sicer eni iz Egipta, drugi iz Čada, tretji celo iz bolj razvitih dežel. Vsi se zavedajo, da bodo doma potrebne številne delovne roke in da je zagotovljeno tudi dostojno življenje. V okolici novih namakalnih naprav se že dvigajo nove stanovanjske hiše, šole in tudi bolnišnica. Vse do Tobruka pa bodo potegnili asfalt, kar tisoč kilometrov poti. S. V. Skoraj mesec dni je že, odkar letuje v otroški počitniški koloniji Slovenskega dobrodelnega društva 70 slovenskih deklic iz Trsta in tržaške okolice. Deklice od šestega do štirinajstega leta starosti so razdeljene po skupinah v poslopju nabrežinske osnovne šole. Vsako jutro se deklice * posebnim avtobusom peljejo na kopanje v Sesljan, kjer imajo na plaži rezerviran prostor. Pri morju se otroci zelo zabavajo. Največ časa deklice prebijejo v vodi, posebno v teh dneh. pri tej pasji vročini. Srečko je že dolgo let priden, pazljiv in zelo potrpežljiv kopališčnik, taj je mučil plavati skoraj vse najmlajše deklice, ki letujejo v tej koloniji. Seveda je pri morju treba zadovoljiti tudi mlade želodčke, ki so po skakanju in plavanju kljub vročini lačni. Za to poskrbijo vzgojiteljice, ki prinesejo s seboj polne torbe malice, ki jo mladi želodci takoj rzmeljejo». Na seslianski plazi, ki jo je dala na razpolago devinsko-mbre-žinska občinska uprava, pravzaprav iv morju» so do dvanajste ure, nakar se vrnejo v kolonijo m kosilo, ki ga z dobrim tekom kmalu «pospravijo». Nato je na vrsti popoldanski počitek, ki je obvezen za vse o-troke v koloniji. Po počitku gredo deklice v senčen gozdiček v bližini kolonije ali pa m krajše izlete v borov gozd proti Nabrežini, ali pa v samo vas, kjer o-stanejo_ do večerje — ob 19.. uri. Po večerji zabave, igranja, petje in veselja še ni konec. Nadaljuje se do 21. ure, nakar mora v koloniji vladati popolna tišina in mir. Tako se v tej kot v ostalih kolonijah vsak dan vrsti več ali manj enak dnemi red. Od jutra do večera so deklice zaposlene, da nimajo časa misliti na dom in do sedaj še niso zapadle domotožju. Za vseh sedemdeset deklic skrbi v ko’oniji kar deset oseb od upravnika do bolničarke, vzgojiteljic, kuharice, čistilk ter pomočnic. Vsi pa se z otroci razumelo kot ena sama družina. Zadnjega tega meseca se bodo deklice vse vesele in zadovoljne ter od sonca zagorele vrnile domov, polne novih moči. ki so jih v tem času pridobile, tako na našem morju, kot v nabrežin-skem borovem gozdu. Preko našega dnemika kličejo vsem staršem «nasvidenje v četrtek* okoli 11. ure v Ul. Flavio Gioia pri železniški postaji, kamor bodo prispele s posebnim avtobusom. MARIO MAGAJNA TRST A 7.15, 8.15, 13,15, 14.15 in 20.15 Poročila; 7710 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Bomfa in njegov ansambel; 12.00 ((Pratika*; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburašld ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Fagotist V. Cesar; 19.10 Calrini: Vohustvo v Hong Kongu; 19.25 Orkester Douglas; 19.45 Zbor «Kras»; 20.00 šport; 20.35 Glinka: Ivan Suzanin; v odmoru pogled za kulise TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.40 Literarna oddaja. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Happendng; 10.45 Nove pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pev ci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.45 Fumorana; 15.00 Počitniški vrtMjak; 16.30 Od popevke do popevke; 17.40 Uspele plošče; 18.00 Tretja stran; 18.15 Orkester; 18.30 Glasbeni album; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Stare pesmi; 23.10 Orkestri v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Cunda-ri in baritonist Colombo; 12.05 TOREK, 29. JULIJA 1969 Kontrapunkt; 14.45 Pesmi z neapeljskega festivala; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pisan Program; 17.05 Spored za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Glasbeni pogovori; 22.00 ((Dvajseto stoletje«; 22.20 Ital. sodobni glasbeniki. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Little Tonny; 14.00 Juke box; 15.18 Sopranistka A. Arena; 16.00 Glasbeno govorni spored; 16.35 Glasbeno srečanje; 17.10 Nove pesmi; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping-pong; 20.00 Glasbene počitnice; 21.00 Radijska drama; 22.10 Poje A-znavour. III. PROGRAM 10.00 Mozart, Martin, Šostakovič itd.; 11.15 Skladbe za pihala; 11.45 Scarlattdjeve kantate; 12.20 Ital. sodohna glasba; 13.55 Bellini in Musorgski; 15.30 Simf. koncert; 18.15 Lahka glasba; 18.45 O mladini vzhodne Evrope; 19.15 Koncert; 20.20 Rimski virtuozi; 21.00 Glasba izven programa: 22.30 Prejeli smo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Hindemithova komorna glaefoa; 9.45 Polifonija; 11.00 Schubert, Schumann in Wolf; 11.45 Znani mojstri: Arturo Toscanini; 14.10 Ital. sodobna glasba. DVE ZA VROČE POLETJE Ličenje obraza na počitnicah Ko pripravljate vse tiste nujno potrebne malenkosti, ki vripomo-rejo, da je poletni dopust še lepši, ne pozabite na posebno torbico, v kateri bodo spravljeni proizvodi za nego kože. Razen teh pa vzemite s seboj tudi prav vse kozmetične proizvode dekorativne kozmetike, kar jih imate. Na dopustu je časa dovolj in proti večeru ostane prav gotovo vsaj ena ura, ki jo porabite za ličenje obraza. Poleti, na dopustu, je lahko ličenje obraza zvečer močnejše, saj so tudi barve obleke intenzivnejše in bolj vesele, barva kože pa že prvi dan bolj sveža. In prav tako kot je na plaži vsako ličenje preveč in odveč, tako je zvečer nepogrešljivo. Postopek ličenja bi bil lahko takle: obraz rahlo namažite z dnevno hidrantno kremo, ki jo po nekaj minutah dokončno odstranite z obraza. Nanesite zatem tanko plast tekočega pudra ali pudra v kamnu na obraz. Barva ne sme biti svetlejša od barve kože, zato je pametno, če potuje z vami za ton temnejša barva pudra kot ste jo uporabljali pred tem. Letošnjim modnim zahtevam, kar zadeva ličenje, boste sledili, če boste veko ličili v svetlem barvnem odtenku, ki se ujema z barvo vaših oči in las in se vod obrvmi spremeni v popolnoma belo barvo. S svinčnikom nato v barvi sence na veki, ki se lahko tudi sveti, potegnite črto med obrvmi in veko v rahlem loku. Veke, ki vso sezono niso bile občrtane, ampak so morale delovati naravno, so po najnovejšem zopet poudarjene s tušem. Temnejša barva tuša, še vedno ne črna, oko poveča in se ji prav zato skoraj nobena ni dokončno odrekla. Od sedaj dalje pa je zopet v modni milosti in ker je sploh nismo pozabile, se je tudi učiti ni treba risati. Zn vsak primer, za tiste, ki si jo bodo potegnile letos prvič, pa kratko navodilo: poglejte navzdol s tem, da imate obraz pri bradi dvignjen naprej in se glejte v ogledalo, medtem ko s tankim čopičem (št. 1.) tik ob veki potegnete najtanjšo črto tako, da sledite liniji veke. Črto ne izpeljite navzven predaleč in ne rišite premočno. Najlepše je, če izberete barvo tuša v isti barvi kot senco za veko. če Si boste prilepile utnefne tre-palrtiee-, -naj vas opozorim, da so moderne redke in dolge, da se zdi, kot. bi lepili posamezne trepalnice med svoje. Tako se tudi iz neposredne bližine sprevara* ne da takoj opaziti. Na spodnji veki rišemo s tušem temno sive barve trepalnice med svoje. Nato posamezne umetne trepalnice nalepimo mednje. Ob koncu svoje in umetne trepalnice na zgornji in spodnji veki močno tuširamo. Najbolj praktična v ta namen je spirala, ki ji po izrabi zamenjamo vložek. Obrvi ne poudarjamo, ampak jih predhodno populimo, kar jih je preveč, ostale pa počešemo navzgor. Ličenje ustnic je še vedno intenzivnejše. tPerl odtenki* so zelo priljubljeni, svetli toni pa priporočljivi samo za mlada leta ali za izjemno lepo oblikovane ustnice. Mislim da ni treba poudarjati, da mora biti barva laka za nohte popolnoma ista ati pa vsaj p sfcia-du ž barvo rdečila. In ker je io dopust na morju, ne pozabite na V///Jv/% V,- 'S/S/S//////. ’/////«(///%{ SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 141)0, 16.00 20JO Poročila; 7.30, 8.45 Inform. oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.08 Operna zpa-tineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 «Morda vam bo všeč*; 15.00 Pri vas doma; 13.10 Haydn; Koncert za čembalo in orkester; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slov narodne; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Skladbe za mladino; 15.20 Lahka glasba; 16.40 Slov. instrumentalni virtuozi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Konoert Simf. orkestra RTV; 19.15 V torek na svidenje! 20.15 Ansambel B. Kovačiča; 21.00 Rhys Adrian: »Krap« — radijska igra; 21.32 Orkestralna glasba; 22.00 Parada popevk; 23.15 Jug glasba; 24.05 Byron: Pesmi; 24.15 Plesni orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 GaUdna-Lodovici' La base de tuto; 22.40 Zakaj? 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Ikievnik; 21 15 Mangini: ((Domand vdneerč*; 22.10 A. P Antolne: n cavalier Tempesta. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.00 Poročila: 19.25 Ri sanka; 19.35 P0 Sloveniji; 19.55 Obrežje — oddaja za ital. narod noetno skupino; 20.25 Robert Hlavaty — zdravnik ln umetnik; 20.50 Cik cak; 21.35 Naš človek iz Havane — film; 23.20 Diagnosti ka srca in ožilja. lakiranje nohtov na nogah v isti barvi. V torbico, kjer so proizvodi za dekorativno kozmetiko sodi tudi nakit, ki naj bo živahen in tak, da bo vaš obraz še polevšol. ph. Manja Pečnik Vovkova Stara ruska pijača «kvas» V teh dneh izredne vročine si človek izmišlja najrazličnejše pijače, da bi utešii neprestano žejo, ki je povsem logična: bolj vroče je, bolj se človek znoji in zato organizem potrebuje nove vlage. Vsako prediranje v ia voljo tudi v krajih, ki so nahi bolj pri roki. Iz nepreverjenih krogov pa se je zvedelo, da bo kvas v razmeroma kratkem času na voljo tudi drugod v Jugoslavija. Beograjsko podjetje kvas tudi pasterizira, da bi se pijača ohranila vsaj tri mesece. Ustavimo se še za trenutek pri kvasu. Ta stara ruska pi,jača se razlikuje od vseh osvežujočih pijač, kar jih poznamo. Predvsem gre za zelo starodavno pijačo, saj pravijo, da so kvas pili že stari Slovani. Pijača pa ima izredne lastnosti, kar posredno dokazuje dejstvo, da se je ohranila skozi stoletja. Kvas odlično osvežuje, odlično gasi žejo. Poleg tega j« kvas skoraj edina pijača, pri pripravljanju katere se ne uporablja prav nobena umetna sestavina. Vse. kar vsebuje kvas, je prirod-no. Najbolje je piti kvas pri temperaturi 10 stopinj Celzija, kar ni niti preveč hladno za občutljive ljudi, niti pretoplo za tiste, ki radi uživajo ledeno mrzle pijače. Kar zadeva sestavo, moremo še dodati, da kvas ne vsebuje niti najmanjše količine alkohola, zato pa ima zelo veliko vitaminov, začenši z vitaminom BI, B2, 136, PP, E. Kvas vsebuje tudi Mne-ralne sestavine, kot na primer kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, mangan, fosfor, cink kobalt itd. itd. V kvasu zasedimo tudi organske kisline, ki pomagajo prebavi. Vse te sestavine, mineralne kot tudi organske, povoljno vplivajo na organizem, ker dobro delujejo tudi pri ustvarjanju kalcija' v kosteh in pri reguliranju delovanja srca. Po besedah nekega znanega sovjetskega znanstvenika kvas veliko pomaga proti utrujenosti in služi odlično tudi proti žeji. Ko smo tako našteli vrsto prednosti, ki jih ima kvas pred marsikatero drugo osvežujočo pijačo, bomo navedli še poslednjo dobro plat: kvas more piti vsakdo, od starčka pa do otroka, seveda če ga ne tare kaka bolezen ali motnja zaradi katere ne sme uživati preveč sladkorja. Največ kvasa se spije v Sovjetski zvezi, kar je razumljivo, trda že v začetku smo omenili, da ga po sovjetski licenci pripravljajo tudi drugod po svetu. Filmi o Napoleonu Ob priložnosti proslav 200-let-nice rojstva Napoleona I. je Italijanski nacionalni center za na-poleonovske študije organiziral mednarodno retrospektivno ra*-stavo filmov, ki obravnavajo tiv-Ijenje in delo te zgodovinske o-' sebnosti. V času od 28. do 31. Ju-lija bodo na otoku Elbi v neki kinematografski dvorani v kraju Portoferraio predvajali domala vse, kar je bilo v zvezi z njim na filmski trak posnetega. Med filmi so, poleg drugih, ((Napoleon* režiserja Abela Gancea, »Desirše* Henryja Costeva, «Maria VValev-ska« Clarencea Browna, »Napoleon pri Austerlitzu* Sacha Gui-trija In drugi Muzej Dagileva v Strassburgu V muzeju «stare mitnice* Strassburgu bodo do 15. septe bra razstavljali kostume, scena skice, dokumente in vse dnu kar je v zvezi z zgodovino rial ga baleta. To bo razstava v j Castitev Sergeja Dagileva, ustnr Jalca-umetnika, ki je odkril 1 kina, Pavlovo, Kersavlno, Niž skega, a zlasti človeka, ki je 1 let uveljavil predvsem kot um nost in ne kot zabavo. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 3. ju'ija,!i Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,3, najnižja 23,5, ob 19. uri 29,9 stop., zračni tlak 1016,7 pada, veter severozahodnik 5 km na uro, vlaga 58 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,7 stopinje. Tržaški dneva!k Danes, TOREK, 29. Julija MARTA, zaton® j Sonce vzide ob 5.<:5 in ^| 20.38 — Dolžina dneva 14.M esem je še bolj toplo im do dna občuteno zvenela.« Sledil je opis nastopov in uspehov pevskega zbora «Lipa» po o-avoboditvi, nakar je Mirjan žagar zaključil svoj govor s sledečimi besedami: «Marsikaj se je pripetilo v teh letih, prijetnega in neprijetnega, dobrega im hudega, številnih starih pevcev ni več med nami. Njihovo delo, prizadevanje in ljubezen do slovenske besede im do slovenske pesmi borno ohranili v trajnem spominu. Na njihovo mesto stopajo drugi ljudje, ki so sinovi nove dobe. Vendar se Se vedno čutijo povezani s svojimi predniki in njihovim delom: veže jih ljubezen do domače pesmi in besede. Kjer so oni odnehali, bodo le ti nadaljevali. To bodi poroštvo, da bo naše društvo dočakalo še mnogo takih jubilejev. Ne uživajmo le ob spominih na preteklost! Pred nami je sedanjost, predvsem pa bodočnost. Po dolgih letih prizadevanja stoji sredi vasi hiša, ki bo v kratkem sprejela pod svojo streho naše društvo. Vrsta je sedaj na nas, zlasti na mladih, da prevzamemo breme in odgovornost, da se bo delo društva v novih prostorih pod lastno streho nadaljevano ta razvijalo v polnejšem obsegu in vse večjem razmahu v prizadevanju za kulturni dvig našega ljudstva, v čast svetlega imena naše vasi.« V imenu Slovenske prosvetne zveze je nate čestital Bazovcem k jubileju in prašniku predsednik dr. Robert Hlaivaty. Dejal je med drugim, «da je v vseh tistih časih med obema vojnama, ko nas je sovražna fašistična vladavina obsodila na pogin, in pa v junaški dobi med drugo vojno in po njej, naše ljudstvo dokazalo, da se narod ne da iztrebiti in uničiti z zatiranjem. Današnji praznik v vašem kraju, čigar ime je s krvjo in ljubeznijo zapisano v zgodovini slovanskega naToda, je najbolj zgovoren dokaz te resnice. Saj to je praznik vaših uspehov in vaše zmage. N^j bo torej vsem v opomin, da moramo živeti v prijateljstvu in spoštovanju drug do drugega, da moramo čuvati kar nam je najbolj sveto: našo slovensko besedo in našo slovensko pesem, ki nam je v lepih m trdih časih, vlivala upanje ta pogum v dob preizkušnje in v zmagoviti narodnoosvobodilni borbi. Na vasem današnjem prazniku, ki je praznik nas vseh, vam Slovenska prosvetna zveza čestita s toplo željo, naj bi sadovi vašega dela oplajali generacijo za generacijo tudi v prihodnosti.« Sledila je najslovesnejša točka sporeda — pripenjanje spominskega traku na* društveni prapor. Trak Je s priložnostmi besedami pripela na zastavo ena izmed starejših pevk Marija Kralj. Zatem pa so se pred mikrofonom zvrstili še gostije s pozdravnimi govori. Najprej sta spregovorili predstavnici Prosvetnega društva »Bazovica« z Reke, tov. Zora Pavšič in tov. Dobrila, ki sta se, prva v slovenščini, druga pa v hrvaščini, s toplimi besedami zahvalili za povabilo ter poudarili pomen takih medsebojnih bratskih srečanj. Po čestitanju k pomembnemu jubileju pa sta obe podarili bakovskemu društvu denarno podporo za gradnjo doma v Bazovioi. Društvu je zatem čestital še predstavnik pevskega zbora iz Ilirske Bistrice, naito je Miro Preši prebral čestitki, ki sta ju poslala P. d. Slavko Škamperle ter vaški župnik Marij VCb, Sledil je kulturni spored, ki sta t začeli dive mladi plesalki z Re-i ( točko «Hrvatski svatovac«. Na- slednja točka pa je bil nastop pevskega zbora «Bazovica» z Reke, ki je pod vodstvom prof. Poljanca zapel Adamičevo «Zaivrški fantje«, Vodopivčevo «0 večerni uri« ter Jerebovo «0 kresu«. Po «imtermezzu» godbe na pihala «Parma» iz Trebč pod vodstvom Franca Benčine, ki je vsakokrat zaigral po eno skladbo med eno točko in drugo je prišla na oder folklorna skupina «Breg», ki jo vodi Berto Beračič. Skupina je ob izvrstni spremljavi Nadje Kriščak in Ileane Zajc zaplesala «Splet gorenjskih plesov«. Sledil je nastop reških plesalk plesu «Mornanji», nakar so se na odru zvrstili kar trije pevski zbori, ki so zapeli vsak po tiri pesmi Najprej je nastopil moški pevski zbor iz Ilirske Bistrice, ki je pod vodstvom ing. Boštjančiča zapel Vodopivčevo «Na poljani«, Foersterjevo «Večemi ave» ter Pahorjevo ((Komandant Stane«. Za Bistričani je nastopil mešani pevski zbor «Slovan» iz Padrič. ki ga vodi prof. Sveto Grgič. Zapel je pesmi «Pozdrav» (Prelovec), ((čuvarji Jadrana« (Pregelj) in ((Koroška« (R. Gobec). *In na kancu je nastopil še moški pevski zbor ((Prešeren« iz Boljunca, ki je pod vodstvom Draga Žerjala zaipel Gobievo ((Podjuno«, Vodopivčevo «Ptici» ter «Fizkultumo» v Vrabcev! priredbi, nakar je spet nastopila folklorna skupina »Breg« ((Spletom srbskih plesov«. Zadnja beseda je pri kulturnem sporedu pripadla domačemu društvu. Najprej sta predsednika prosvetnega društva «L!pa», Stanko Vodopivec, in Športnega društva «Zarja» Ivan Brass, podelila pdkale predstavnicam ekip. ki so nastopile na nedavnem ženskem odbojkarskem turnirju v Bazovici. Na turnirju je, kot znano, zmagalo š D. Breg, ki je zato odneslo pokal P. d. «L:pa», Zaitem je spet nastopil domači pevski zbor, tokrat samo moški, ki je zapel Juivančevo ((Zemlja slovenska«, Venturinijevo ((Bazoviško« terVrab-čevo »Zdravico«. Burno ploskanje ob tem končnem nastopu se ni še poleglo, ko sta stopila na oder neutrudni napovedovalec Miro Preši ter dr. Robert Hla/vaty ter naznanila. da bo na koncu še podeljevanje Gallusovih značk, ki jih je dolgoletnim pevcem podelila, s posredništvom Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Najprej je predsednik SPZ podelil diplomo dolgoletnemu zaslužnemu pevcu Josipu Marcu, nato so iz rok predsednika domačega društva prejeli zlate Gallusove značke sledeči pevci: Miro Preši, Andrej Ražem. Stanko Vodopivec. Miroslav Grgič, Nino Počkair. Rudolf Križ-mančič, Josip Grgič, Anton Kalc. Ignacij Metlika, Anton Marc, Ivan Marc, Viktor Stopar, Franc Križ-mančič, Anton Stopar. Andrej žagar, Rudolf Marc in Ivan čač. Bronasta odličja pa so prejeli Miroslav Kamar, Rudolf Stopar. Lucijan Križmančšč. Emi! Marc, Josip Pečar in Tomo Pečar. Bilo je že 20.30, kulturni spored je tako trajal skoro tri ure — mogoče nekoliko preveč za prevroče poletno popoldne), ko se je Preši še enkrat zahvalil občinstvu in nastopajočim ter izjavil, da bo šel ves čisti dobiček proslave za gradnjo prosvetnega doma v Bazovici. Godba iz Trebč je ba za odlično organizacijo proslave izreči vse priznanje, saj so s to uspelo prireditvijo dokazali, da je prosvetno življenje v Bazovici vedno živo, predvsem pa je razveseljivo to, da so se vrste pevskega zbora pomladile. Ob tem bi še enkrat spregovorili z bese- dami mladega slavnostnega govornika žagarja: «To bodi poroštvo, da bo naše društvo dočakalo še mnogo takih jubilejev.« Proslava v Bazovici se .ie zaključila sinoči s plesom, ki je trajal ob prijetnem razpoloženju številnega občinstva pozno v noč. Sprevod skozi vas domačih pevcev in vaščanov Sestanek predsednikov nadzornih odborov Včeraj zjutraj je bil na deželnem odbomištvu za krajevne ustanove v Vidmu sestanek predsednikov nadzornih odborov, na katerem so razp ravl jali o nekaterih sporni h mnenjih v zveza s sklepi krajevnih ustanov, do katerih je prišlo v okviru samih odborov. Namen sestanka je bil, da bi odbori zavzemali enotna stališča v deželnem okviru. Sestanku je predsedoval odbor ndk za krajevne ustanove Vicario. Udeležili pa so se ga tudi načelnik odporništva dr. Faldon. načelnik osrednjega urada dr. Anfuso, pred sedndikd pokrajinskih nadzornih odborov iz Gorice, Pordenone, Trsta in Vidma skupno z voditelji zadevnih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov. Na dnevnem redu sestanka, ki ga predvideva olen 15 deželnega zakona št. 3 iz leta 1966, so bile med drugim naslednje točke: določitev kriterijev za ocenjevanje gmotnih razmer civilnih invalidov glede podeljevanja mesečne podpore, ki jo določa zakon št. 625 iz leta 1966; odklonitev trgovinskih licenc, prizivi na nadzorni odbor, podrobna proučitev nekaterih urba-nističndh zadev. Na koncu sestanka, ki se ga je prvikrat udeležili novi predsednik pokrajinskega nadzornega odbora v Trstu odv. Miani, se je odbornik Vicario zahvalil udeležencem z j njihov prispevek pri reševanju in razčiščevanju vprašanj, ki so zelo važna za krajevne ustanove v naši deželi. --------------- Izrazi sožalja Urednikom Primorskega dnevnika izrekam iskreno sožalje ob težki izgubi kolege in slovenskega časnikarja prof. Rada Rauberja. Dr. Drago Štoka deželni svetovalec niiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiimiiiiimiiiiimmiiiiimiiiiiiiiminiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiimimiimmiiiiiiiiimiiiiimmiiimiiiiitiiiiiiiiii"|i||',i ODGOVOR MINISTRA NA VPRAŠANJE POSLANCA A. SKERKA Ob vezno znanje slo venšžine v poštnih uradih tržaške slovenske oko lite V OKVIRU BOLJŠEGA MEDSEBOJNEGA SPOZNAVANJA Srečanje med predstavniki ZKS in KPI Furlanije-Julijske krajine Dogovorili so se tudi o programu prihodnjih srečanj in sodelovanja V Trstu so se včeraj sestali predstavniki Zveze komunistov Slovenije in Komunistične partije Italije za Furlanijo - Julijsko krajino. Zvezo komunistov Slovenije so predstavljali Franc Popit, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Vinko Trček, predsednik komisije za mednarodna politična in ekonomska vprašanja pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije, Ivan Renko, sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije iz Kopra im Štefan Cigoj, sekretar medobčinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije iz Nove Gorice. Komunistično partijo Italije pa so predstavljali Silvano Baoicchi, sekretar deželnega komiteja KPI za Furlanijo - julijsko krajino, Antonino Cuffaro. sekretar komiteja avtonomne federacije KPI za Trst, Enzo Menichino, sekretar komiteja goriške federacije KPI, Silvano Taronzo, sekretar komiteja videmske federacije KPI in Jelka Gerbec iz tajništva avtonomne federacije KPI iz _ Treta. V zelo prijateljskem vzdušju in odkritem pogovoru so izmenjali mnenja o sedanjem mednarodnem položaju in o najnovejših dogodkih v komunističnem gibanju. Razen poglobljene razprave o razme^ rah v sodobnem svetu, so se tudi dogovorili za program prihodnjih srečanj in sodelovanja, da bi tako prispevali k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in da bi si izmenjali izkušnje. Pogovorili so se o konkretnih temah, ki naj bi jih obravnavali na prihodnjih razpravah. Med aktualnimi vprašanji, ki jih nameravajo obravnavati, so tudi tista, ki zadevajo položaj nacionalnih manjšin v obeh državah. družinam v škodo šolstvu v Trstu, ki preživlja hudo krizo. Premiera «Rigoletta» na gradu Sv. Justa Danes zvečer bodo na gradu Sv. Justa uprizorili Verdijevega «Rigo letta«. drugo operno delo kratkega tovrstnega ciklusa, ki ga je za tržaško občinstvo in druge goste priredila Avtonomna letoviščarska u-stanova s sodelovanjem gledališča Verdi. Glavno vlogo bo odigral znani angleški baritonist Peter Glossop, ki je na nedeljski generalki navdušil celo svoje kolege. To bo njegov prvi nastop v našem mestu. Z Glossopom bodo peli še Angelo Mori, Maddalena Bonifacio. Alessandro Maddalena, Maria Lui-sa Bordin Nave, Bruna Ronchini, Vito Susca, Eno Mucchiutti, Rai-mcmdo Botteghelli, Enzo Viario, Maria Rosa Suban, Halvina Savio. Orkester bo vodil Nino Verchi, zbor pa Gaetano Riccitelli. Koreografka je Loredana Furno, delo pa je zrežiral Dario Della Corte. «Rigoletta» bodo ponovili še v četrtek in soboto z začetkom ob 21. uri. Vstopnice so na razpolaga pri blagajni v Pasaži Protti. tiiaika sporoča cenjenim odjemalce!", bo od 3. do 17. avgu^ zaprta. Zato vabi naročnik knjižnih zbirk, kot *u druge odjemalce, da zaradi morebitnega nje"11' kupa zglasijo v prostorih čimprei- jJidmd uredništvu Poziv Acegata za varčevanje z vodo Minister za telekomunikacije pa nima za primerno namestitev slovenskih uradnikov na osrednji pošti v Trstu Kakor smo že poročali, je poslanec Albin Škerk maja meseca poslal ministrstvu za pošto in telekomunikacije pismeno vprašanje glede razpisa natečajev za ravnatelje poštnih uradov in glede premosti tev. Med temi uradi so bili v uradnem biltenu 10. februarja navedeni tudi poštni uradi v Seslja- še enkrat zaigrala, nate pa se je nu in na Proseku, za katere se zahteva priznanje slovenskega jezika. Ta zahteva pa ni bila navedena za poštne urade v Križu in Dolini. Poslanec Škerk je v svojem pismu pripomnil, da tudi v nekaterih drugih poštnih uradih, kjer prebivajo Slovenci, ravnatelji in uslužbenci ne poznajo sloven spine. V Dolini Aoste in v bocenski pokrajini, kjer se zahteva znanie francoščine, oziroma nemščine, prejemajo uradniki doklado. Takih predpisov za tržaško pokrajino pa še ni. Poslanec Škerk je opozoril pristojno ministrstvo, da tudi v osrednjih poštnih uradih v Trstu ni osebja, ki bi znalo tudi slovenščino, medtem pa so nekateri uradniki. ki so obiskovali slovenske sole, zaposleni v drugih pokrajinah. Spričo vsega tega je poslanec škerk zaprosil ministra za pošto in tele komunikacije, naj posreduje na pristojnem mestu in ukrene vse potrebno, da se odpravijo diskriminacije na škodo slovenske manjšine. mali «br’jar» pod odrom počasi izpraznil in na njem so se začeli /zbirati mladi in starejši pari, ki so se ob prijetnih zvokih godbenega ansambla «Kras» zavrteli v prvem plesu. Podjetnim in zavednim bakovskim prosvetnim delavcem je tre- Minister za pošto in telekomu- nikacije je pred nekaj dnevi odgovoril na omenjeno pismo poslanca Škerka. Na prvo pripombo glede znanja slovenščine na poštnih uradih, minister za pošto in telekomunikacije sporoča, da ta predpis zdaj velja tudi za poštne urade v Dolini in v Križu, kakor tudi za poštne urade na Opčinah, v Bazovici in v Devinu. Glede doklade poštnim uslužbencem zaradi znanja drugega jezika minister pripominja, da na podlagi zakona štev. 1165 z dne 23. oktobra 1961 doklada za znanje drugega jezika pritiče samo državnim civilnim uslužbencem, vštevši avtonomne uprave, ki so opravili zadevni izpit in so v službi v bocenski pokrajini, ali pa v deželnih Uradih v Trentu. Na pritožbo glede zamud in zapleti jajev, ki jih poslanec škerk omenja v svojem pismu, zaradi katerih nastajajo težave na osrednjih poštnih uradih v Trstu, zlasti za razpošiljanje pošte, minister odgovarja, da se poštna služba razvija zadovoljivo, upoštevajoč tudi dejstvo, da skoraj vsi pripadniki slovenske manjšine dobro govorijo italijansko. Glede razmestitve poštnih uslužbencev, ki so dokončali slovenske šole, pa minister zagotavlja, da poštna uprava predvsem upošteva potrebe poštne službe in da zaradi tega ni moč govoriti o diskriminaciji. Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje sporočilo, da je znanje slovenščine obvezno v poštnih uradih v Sesljanu, na Proseku, v Križu, na Opčinah, v Bazovici in Devinu, ne more pa nas zadovoljiti odgovor glede nagrade uradnikom. Če prej omenjeni zakon velja za bo-censko pokrajino, bi morali veljavnost takih predpisov razširiti tudi na tržaško pokrajino in uradnikom, ki poznajo dva jezika, seveda po iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiHiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVOR ODBORNIKA HREŠČAKA SVETOVALCU PAHORJU — Dobava kruha videmskega podjetja SI.PAN pridobljena na osnovi rednega natečaja Tako trdi odbornik, ki tudi zagotavlja, da to podjetje ne dela v ugodnejših pogojih in da imajo njeni uslužbenci večjo plačo kot peki v Trstu Občinski odbornik za delo Dušan Hreščak je te dni platneno odgovoril komunističnemu svetovalcu Lucijanu Pahorju, ki Je bM svoj čas naslovili županu in pristojnemu odborniku vprašanje o prednostih, ki naj bi jih imela videm ska pekarna SIPAN. Ta sd Je nam- reč zagotoviMa stalno tržišče "po nižjih cenah, je trdil Pahor, kar Je privedlo do odprave približno lit pekarskih mest v tržaški pokrajini. Odbornik Hreščak je Pahorju od govoril, da prinaša furlanska pekama v Trst 1150 kilogramov kruha dnevno. Dobavlja ga večinoma Delavskim zadrugam in tržaškim botaišniicaim. S tem v zvezi je Hreščak navedel mnenje bolnišnic, da dobavlja furlansko podjetje kruh na osnovi pogodbenih pravil in pristavil, da si je to pravico pridobilo po lednem natečaju, na katerem so bili zastopani tudi tržaški peki. Glede Delavskih zadrug Je Hre šča-k pripomnil, da so te že pred trinajstimi leti zaprle svojo pekarno, ker so bile naprave v njej zastarele. Pekarno je tedaj prevzela zadruga bivših uslužbencev podjet ja, ki pa so nekaj let pozneje morali zapreti obrate iz istih razlogov. Odbornik Hreščak je izključil možnost, de. bi furlansko podjetR delalo v ugodnejših pogojih zaradi nižjih plač in pri tem navedel podatke sindikalne pogodbe iz katere izhaja, da je srednja plača, ki jo prejemajo delavci v SI.PAN 120.000 Idr mesečno medtem ko pre j jernajo tržaški pedal po 85.000 lir. Glede dostave kniha je Hreščak odgovoril Pahorju, da ga pripeljejo v Trst med 7.45 in 8. uro zjutraj. To pa tudi zato, ker ima podjetje dovoljenje videmskih o-hlasti za nočno obratovanje. Socialdemokratskemu svetovalcu Callegariju pa je odbornik za jav na industrijska dela Vascotto odgovoril v zvezi z njegovim vpraša njem, če bi ne bdlo mogoče vgraditi tudi ob straneh avtobusov osvetljene tablice z napisom na membnega kraja. Vascotto je predlog odbil ;n se pri tem skliceval na precejšnje tehnične težave. Isti odbornik Jo odgovoril sveto vadcu Manfaloonu (PSIUP) in mu zagotovil, da se Trg Panterošo in bližnja okolica skrbno čistijo podnevi ter perejo ponoči. Smeti na mestih, kjer so stojnice pa morajo odstraniti tisti, ki izkoriščajo občinski prostor. Vrnitev otrok iz kolonije v Nabrežini Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se vrnejo deklice iz počitniške kolonije v Nabrežini v četrtek, 31. t. m. Za 11. uro bodo v mestu za avtobusno postajo na Trgu Ldbertk. Avtobus bo šel preko Križa, Pro- seka, Opčin, Trebč. Otroke iz teh krajev lahko prevzamejo starši na dotičnih postajah. C General Giovanbattista Palum-bo, komandant III. orožniške brigade iz Padove, je včeraj zjutraj ob 11. uri obiskal vladnega komisarja Cappellinija. zadevnem izpitu, plačevati primerno nagrado, sicer bomo lahko govorili o diskriminaciji. Tudi odgovor glede pomanjkanja slovenskih uslužbencev na osrednji pošti nas ne more zadovoljiti z ugotovitvijo, da Slovenci znajo dobro italijanščino. Vprašanje poslanca Škerka se namreč nahaša na delovanje poštnih uradov, zlasti uradov za razpečevanje pošte, ne pa na sprejemnike pošte. Zahteve učinkovite in dobre pošt. ne službe bi terjala namestitev slovenskih uradnikov na našem področju, ne pa na področjih, kjer ni pripadnikov slovenske manjšine, in to tudi zaradi tega ker je Trst mesto, ki je prav na meji z Jugoslavijo, s katero je precejšen poštni promet. ---------------- Miljske poletne prireditve Zadnje tri d/ni tedna, od četrtka do sobote, bo v Miljah tradicionalna prireditev »Miljsko poletje«. Svoje sodelovanje so že prijavile pustne skupine, ki so letos hile v pust m povorki To bodo ponovili v četrtek ob pol devetih zvečer. Naslednjega dne bo ob isti uri med skupinami organizirano tekmovanje v «vodnih» panogah, ob 22. uri pa nogometna tekma med skupinama «1 strambi« in «1 cavemdcold« (CGI Ul. Battisti). V nedeljo zvečer (20.30) bo sko zi mesto stekla «Maratona». Skupine, ki bodo prve pritekle na cilj, bodo ustrezno nagrajene. Odlbor za miljsko poletno priredi tev je poskrbel tudi za vse, kd se je bodo udeležila kot gledalci. Po ulicah bodo namreč postavili več stojnic z gastronomskimi speoiali mi razpisan natečaj in bo lastnik jamči dejsitvo, da je bil med nji mi razpisan natečaj in bo lastni stojnice z najokusnejšimi speoiali tetami nagrajen. V istih dneh bo v Dantejevi dvorani organizirana velika filatelistična razstava v zvezi s stoletnico mlljskega občinskega urada. Razstava bo odprta od 9. ure do 12.30 in od 16. do 20. ure. Predstavniki osebja RAI pri predsedniku Berzantiju Kopalec utonil v morj’u pri Štramarju Med kopanjem v obmorskem kopališču ob pomolu «Ballotta» pri Štramarju v Miljah je včeraj zvečer okrog 19.30 utonil 36-letni težak Guido Sergon iz Ulice Serbatoio 28 v Miljah. Ko se je oddaljil nekaj metrov od pomola mu je namreč postalo slabo in je nenadoma izginil pod vodo. Nekateri kopalci, ki so opazili nesrečo, so mu sicer priskočili na pomoč ter ga privlekli na obrežje, a za nesrečnega Ser-gona ni bilo več nobene pomoči. Njegovo smrt je kmalu nato potrdil dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Russo, ki je nemudoma prihitel na kraj nesreče. Dovoljenje za prevoz trupla pa je izdal orož niški podčastnik Sepis z miljske o-rožniške postaje, ki med drugim ugotavlja vzroke nesreče. Pokojnikovo truplo so okrog 23. ure prepeljali v splošno bolnšnieo, kjer je na ogled sodnim oblastem. Deželni odbornik Berzanti je včeraj zjutraj sprejel sindikalne predstavnike osebja tržaške RAI Cafi-cija (CISL) Carullija (CGIL), Mo-ltaarija (AGIRT — časnikarja) in Giraldiiija (SNATER - tehniki). Ber-zamtiju so orisali razna vprašanja, predvsem pa položaj, kd je nastal zaradi skrčenja števila uslužben cev tržaškega sedeža RAI, zlasti pa tehničnega osebja, ter zaradi skr čenja sporeda. Sindikalni predstavniki so tudi zahtevali, naj deželni odbor posreduje za okrepitev tržaškega sedeža RAI s priznanjem proizvodnega centra časnikarskih služb in televizijskega programa. Predsednik Berzanti je zagotovil, da bo posredoval pri vodilnih funkcionarjih RAI glede vprašanj, ki so mu jih predorih. ACEGAT sporoča, da se je zaradi trajajoče vročine še bolj povečala potrošnja vode in da se rezervoarji praznijo kljub dosedanjim omejitvam. Zato je podjetje prisiljeno uvesti nove omejitve, da bi bilo kos nastalemu položaju. Zaradi tega bodo od danes redno dobavljali vodo samo od 6.30 do 10. ure. Ob vseh drugih urah bo dobava vode omejena. Zaradi teh o-mejditev bodo trpela najbolj družine v gornji nadstropj-ih in v hišah, ki so v višjih legah. Spričo tega se podjetje obrača na potrošnike, naj pokažejo svoj_ socialni čut, kar* velja zlasti za tiste, ki niso doslej nikoli ostali brez vode, ter naj omejijo potrošnjo voete na nujne potrebe. Le na ta način se bo olajšal neugodni položaj potrošnikov, ki so pri dobavi vode na slabšem. Raziskovanje openske zgodovine V nedeljo je - bil na Opčinah že četrti sestanek za raziskovanje zgodovinskih in narodopisnih značilnosti vasi. Prisotni so govorili o letnih šegah., in sicer predvsem o božiču, pustu, veliki noči in kresu, dalje o običajih v zvezi s poroko in smrtjo, o ljudskih nošah, o jamah in breznih v okolici vasi, o znanih ljudeh, ki so obiskali vas ter družinah, ki še hranijo kolovrat. Naslednji sestanek, ki bo gotovo prav tako zanimiv, kot sedanji, bo prihodnjo nedeljo ob 17. uri v prosvetnem domu. Gospod urednik! Danes, v četrtek, 24. julija t. I, od 13.35 do 14.10, so med izvajanjem neke (diterame oddajen, igralci Radia Trst, posebno pa šc neki deček, večkrat uporabljali be sedo «ščavi». — Koliko časa bo to javno sramotenje še trajalo? Ivan Sancin Odgovor na postavljeno vprašanje prepuščamo vodstvu Radia Trst. Danes se v Trstu poročita OLGA LIŠTER in FERDO KOKOŠAR Svojemu dolgoletnemu članu in njegovi izvoljenki želi vso srečo v življenju. SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TRSTU Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik PABR MIRAMARSKEGA GRADU i Danes tedenski počitek. » * » ■ .........>■ „ ■ .. Grad sv. Justa Danes, 29. julija ob 21. uri v organizaciji Letoviščarske ustanovč' in gledališča Verdi prva predstava opere »Rigoletto«. Dirigent Nino Verchi, režiser Dario Della Corte, koreografija Loredana Furno, sce-ne Govanni Grandi, zborovodja Gaetano Riccitelli. Orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri blagajni UTAT, Pasaža Protti (tel. 36-372). Protestna brzojavka grškemu veleposlaništvu Na prazniku komunističnega tiska kd je bil v nede-ljo, 27. julija v Križu, so prisotni sprejeli naslednjo brzojavko, naslovljeno na grško ambasado v Rimu: »Udeleženci praznika komunističnega tiska v Križu izražajo svojo ogorčenje in protestirajo proti vladi grških fašističnih polkovnikov žara di nečloveškega preganjanja in mučenja borcev za svobodo Grčije ter zatevajo izpustitev vseh političnih pripornikov.« Društvo staršev o izidih matur v Trstu Protislovni šolski uspehi v trgovskem tehničnem zavodu ((Carli« so predmet daljše resolucije društva staršev za obnovo šole. Društvo ugotavlja najprej, da je uspehe obsodil dlijaškr. svet. Društvo ugotavlja nadalje, da obstajajo protislovja tudi med ocenjevanjem raznih ko misij tudi na drugih tržaških šolali kar ((dokazuje izrecno, zgrešeno tolmačenje zaivona o zrelostnih izpitih« in s tem v zvezi obsoja tako de javnost in opozarja nanjo pristoj ne oblasti. DVOSMERNI PROMET V ULICI DESTRIERO Zaradi del v Ul. del Veltro je žu panstvo sklenilo odpreti za obo-jesmemd promet Ul. Destriero, med omenjeno u/lico in Hipodromskim drevoredom. V Ul. Destriero bo dovoljeno tudi parkiranje na strani sodih hišnih števil. C Županstvo sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta od 1. do vključno 20. avgusta zaradi čiščenja in običajnih vzdrževalnih del. Društvo izjavlja nadalje, da se strinja z globalnim ocenjevanjem na osnovi pogovora (brez nocio-nizma), hkrati pa sodi, da je novi zakon o zrelostnih izpitih nedosleden in izdan o nepravem času, kolikor pušča šolske strukture in njihov didaktično — pedagoški sistem tak, kot je, kar se nato maščuje prav študentom in njihovim Nazionale zaprto. Grattacielo 16.30 «11 gattopardo«. Claudia Cardinaie, Burt Lancaster Ala n Delori. Technicolor. Fenke zaprto. Eden 16.30 »Nazariu«, Francisco Ra-bal. ExceIsior 16.00 «11 sottomarino gial lo», Beatles. Technicolor. Ritz 16.30 «La rivolta«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «La battaglia del Sinai«, Assaf Dayan. Alabama 16.30 (dnghllterra nuda». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 »Faccie per l'inferno». G. Peppard. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cnstallo 16.30 «Rosemary baby». Mia Farrovv. Prepovedano mladin- pod 14. letom. Technicolor. Capitoi zaprto, lmpero zaprto. Vittorio Veneto 17.00 «1 redivivb). Dana Andrevvs, Anna Palt. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 ((Minnesota day». Came-ron Mitchel, Fernando Sancio. Abbazia 16.30 «Autoco!onna rossa«. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 18. uri barvna policijski film: MISTERO DELLTSOLA DEI GABBIAN1 Igrata: Suzanna Leigt ta Frank Finlay Opozarjamo vas na ljubljanske televizije a uDriKorf T-Il namili -— vom «Robert Hlavatg P> -jj ital. času. Oddaja je nik slikar«, ki bo na danes 29. julija, ob 20.» i portret našega ugledneS11 jaka Roberta Hlavatyju- Kulturna oddaja, v f, nastopajo ugledni slovensw .( italijanski kulturni deW® ^ Trsta in ki je bila nija, bo na programu ^ ^ tembru. Točen datum i>° ' ročen kasneje. P< »1 n: di ni bi $ Je Gledališča Teatro Stabile Nando Gazzojo, Aroldo liana Lojodice, Adriana Vittorio Congia, Renzo m Marcello Mando bodo dan j čer spet na pozornici Rimske*, dališča s Plautovim ({Anfitrio« ^ režiji Maria Ferrera. Scene ^ Locent-ni, kostumi Maurizw ■ verde. Predstava, ki bo v - j, slabega vremena v Avditoriji ^ začela ob 21.30, ponovitev 30- julija. _ vsta* Abonenti na dramsko sez®11^ 1969 imajo znaten popust, 'te so na razpolago v Pasaži ProrE;(: 36-372), kjer se lahko tU*T^i ra vstopnice za predstavo ^ ga «Peer Gynta» z Eleno & ji Carlom d’Angelom, A n ton10"^ nesom in drugimi v glavnih K kr se čt Ve k IH Pr S' bi bc ve je ot S vi se tir ka št« te se se Izleti SPDT priredi 15. avgusta liki šmaren izlet v Kami115,.«' ___ . nO ' strico in nato z žičnico ga de k no Pr te lil tor Pr Pe bil to ROJSTVA, SMRTI IN “Ii Dne 28. julija se je v ir* dilo 11 otrok, umrlo je 22 _UMRLISO: 86-letna Italia ;V plan-no. Vpisovanje samo gusta v Ul. Geppa 9-11. Včeraj-danes OfK*1 ga vd. Kočevar, 45-letmi Antonio Antoni,^ ^ Corso, 72-letna Maria na Maria Švara por Arzon, - j j Umberto Rugo, 66-letna i P® umuerco Kugo, t>b-ietna squalotti por. Sanzin, 52-»’ ‘ej 1!.---- JS---------- r»n T ,,.‘<1% \ $0( liero Krasan, 78-letni LU‘gi , ■ < 90-letna Anna Maria Višin" ^ So letna Genoveffa Ravalico P01’’«,' Jk vich, 86-ietnii Giovanni NorPOfif tis letni Mario Dussi, 55-1 etni Pr. hor, 24-letni Carlo S monci«.’ p;(: va ni Giuseppe Lanzetta, 67-letm ^ 'Dčpase, 77-letna Giovanna ^ toi Bencina, 91-letna Anastasia Vj 71-letna Natalia Markoft vd. 0. ko, 55-1 etna Anna Maria lY<: ^ 83-letna Anna Marasovich vd. ^ • 91-letna Enrica Decolle vd. ^ I “ DNEVNA SLUŽBA LEKa?N j ^1 (od 13. do 16. ure) ( te Alla Basilica, Ul. S. G.usto “J ^ ce Verde, Ul. Settefontane jč' Če: vasini, Trg Liberta 6. Testa z Ul. Mazzini 43. j : dij NOČNA SLUŽBA LEKA® J Vj (od 19.30 do 8.30) „ i pr Al Lloyd, Ul. Orologio “mB Sl( Diaz 2. Alla Salute, Ul. “-i >4 te Picciola, Ul. Oriani 2. Verna* ■ , s& Valmaura 11. ^ Mali oglasi DRUŽINA brez otrok išče ve^ no pomočnico — nudijo se. plača in pogoji. Pisati na d’Ambrosio Luigl — Via v 17 — (02949) PADOVA Tvrdka « LA COMBUSTI®1" Lovrečič, Domjo 38 - In®" cona, išče uradnico. Ponudbe ali telefonsko 820-331. Ii «k di: V di Po te jaj Darovi in prispevki V spomin prof. Rada Ra®1* )' rujeta Minka in Drago Pan,i,< lir za prosvetni dom bazovsK® ( V počastitev spomina R3f,rDll berja in Josipine Benčina m) K. 1.000 lir za prosvetno , ,yji ((Ivan Cankar« in 2 000 lir za matico. i da bl ‘ta 0111 XTer h11 nr,H bi ^ večer bil prvi večer traj- Ji^^ToSbui s * ]T U Ivanje naše organizacL KAST^j11? vajP je znano kaj je kakšno ’ iJe .nadaljeval Tavčar, «in 5e namJ >i?Jeno delovanje, vendar ^tati da |?;a,5L enkrat pod-Ventoi 2 k K,ASTA krožek absol-tnije ki ?yenske trgovske akade- glede vse bivše dl)ake- Pričanje J!? njihovo politično pre-?TE in Smatramo, da nameni KA v1*0 ogro?e^° delovanje bi ^ an?lbir“'„ č? ,bl na seiah od-!'eč politi^2,,? del° organizacije iz fattod v ^ 200,111 k<>tov. In šte-0r8anbacii,čast- da je pila naša SP&E& S Vl«0 M&lma vsak član pra redne četrtkov« 'edlagati, disku OdhJ‘™2lral1 d«*»vanje krož ^'ilno r '— Vloo ^.^jer gje . »a rečne četrtkove Nd in klim Pre ;a Pravnih sedežev raz-fo0s.P0(iarskihO kultnrno * prosvetnih .eakostneEa humanizacij, razen ma-Pr°i>vetnjh je .vanja še obstoječih Joških zhn.?rustev 'o cerkvenih ^atno Jjjov v centru mesta 2 aPeliramrskega Ivanja. Za ‘■'anom -am<) "a vas, da s svojim ®ate jv, , svojo zavednostjo poma-gat‘ji. ampei.na.Si^ strokovni organiste aci-iam org P-rePriči »ES?* vključevale 'anom na vas, da s Sate J, svojo zavednostjo Raciji, ama naši strokovni -fanizacii^8^ Vsem slovenskim or-^ Prepr^n v naši deželi. Lahko a^aoizadii801’, TK)d vam je KASTA J ‘0 n^lho S’ ‘"jamo referente, ki j jelo^ca.i inVet'j^ni za vsak tečaj za vsako prosto SaJ^air10;,„ V tem letu smo ‘ 5? rL°seb ji112*0., precejšnjemu v>>lago V,tud< sedaj imamo ^■ku08, Pros.u^VHa, mesta. Zato Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče .je lani opravila nekatere pomembne izboljšave na tehničnih in mehaničnih napravah v obeh pristaniščih Namen izboljšav je v prvi vrsti ta, da bi ustrezne naprave mogle uspešneje konkurirati napravam v drugih lukah, ki nudijo pristaniškim koristnikom čedalje hitrejše in popolnejše storitve. V tem pogledu se naše pristanišče delno lahko pohvali, da razpolaga s primernimi tehničnimi napravami, čeprav to ne drži za vse pristaniške dejavnosti. Za časa nedavnega tržaškega velesejma se je češkoslovaško gospodarsko odposlanstvo med srečanjem s predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov na trgovinski zbornici pomudilo tudi ob tem vprašanju ter poudarilo, da tržaško pristanišče nudi na splošno zaledju bol jše storitve kakor druge konkurenčne luke, čeprav je res, da je naša luka tudi občutno dražja, V krogih blizu tržaške pristaniške uprave se v tem pogledu naglaša, da je težko kakorkoli znižati tarife, ki so danes v veljavi, to je do takšne stopnje, da bi postale konkurenčne tarifam, ki veljajo v drugih lukah, in da je zato treba napeti vse sile, da bd razvili konkurenčno sposobnost s tem, da kolikor mogoče izboljšamo njegove naprave in s tem seveda njegove storitve. Med deli In izboljšavami, ki so jih opravili v lanskem letu v tr-žaškem pristanišču, naj navedemo izgradnjo vrste novih razsvetlje-valnih stolpov, obnovo dvigal v skladišču št. 44. vrsto izboljšav na zunanjih dvigalih predelavo glavnega dvigala z zmogljivostjo 40 ton in popravilo šestih dvigal v skladišču št. 2-a. Vozni park se Je obogatil z dvema traktorjema viličarjema z dvižno močjo 2000 kg in z drugima dvema z močjo 2500 kg. Uprava pristanišča je nadalje nabavila dva traktorja vrste Tis 40 s po 44 KM za vleko železniških vagonov, tri ročna hidravlična dvigala, 1500 lesnih palet, propelersko napravo za nakladanje rude in drugo za vkrcanje žit, več tehničnih pripomočkov za prekladanje kemikalij, kovinske mreže za vkrcanje vozil, kovinsko konstrukcijo za dviganje kontejnerjev, štiri premične platforme za palete in številne druge tehnične potrebščine. Še o dvodnevnem praznovanju v Klodieu Kot Je že poročal ((Primorski dnevnik«, je bilo v soboto 19. in v nedeljo 20. julija v Klodiču praznovanje domačega patrona sv. Jakoba. Prvič v zgodovini tega praznika so domačini pripravili kulturni spored in boksarsko srečanje med diletanti Furlanije Julijske krajine. V soboto zvečer je nastopil Goriški oktet lz Nove Gorice z zelo pestrim programom Na stotine poslušalcev je sledilo z velikim zanimanjem ubranemu petju okteta in nagradilo pevce z velikimi in prisrčnimi aplavzi. Po nastopu okteta je nastopil novogoriški zabavni orkester in izvajal narodne in modeme pesmi. V nedeljo popoldne Je prišlo do napovedanega boksarskega srečanja med diletanti naše dežele. Ob 21. uri pa je nastopil na dvorišču občinskega sedeža zbor «Re-čanj« pod vodstvom domačega kaplana Rina Markiča s slovenskimi in furlanskimi pesmimi. Nastopila sta tudi dva mlada harmonikarja, 11-letni Klavdij Sku-derin lz Peternela ln 14-letni Mario Cendon lz Kozioe. Izvajanje domačega pevskega zbora je poslušalo približno tisoč ljudi lz bližnjih ln oddaljenih vasi Beneške Slovenije Posebno so poslušalci z navdušenjem sprejeli pesem «Rečanska dolina«, kl Jo je zložil za to priložnost župnik v Dreki, Birtič Va- V nedeljo ponoči je bilo v Klodieu na tisoče ljudi. Zato so morali za nekaj časa celo ustaviti promet, ker ni bilo dovolj prostora za parkiranje avtomobilov. Društvi «Ivan Trinko« in «Re-čanj« sta vabili na to praznovanje vse Slovence, posebno pa društva s Tržaškega in Goriškega. Na žalost se ni temu vabilu nihče odzval, razen predsednika SKGZ Gorazda Vesela, ki je bil na prireditvi v soboto zvečer. V nedeljo smo pa videli dr. Draga Štoko, deželnega svetovalca Slovenske skupnosti in tajnika Slovenske prosvete v Trstu gospoda Marija Ma-verja ter prof. Merkuja. Zahvaljujemo se Jim za njihovo pozornost. Izidor Predan V Brdih imajo te dni hude skrbi s pomanjkanjem vode in d,ežja. Suhe pipe povzročajo nezadovoljstvo, suhi vinogradi pa skrbi. Samo izdaten dež bi spravil stvari v normalne kolesnice. Včeraj so bili v večini števerjan-skih zaselkov brez vode. Dovažanje vode s cisternami v oslavski rezervoar ni odstranilo nevšečnosti v Števerjanu, zakaj voda je stekla povečini k hišam, ki so med Pev-mo in Oslavjem, tako da jo je za Števerjan ostalo prav malo ali nič. Včeraj dopoldne je občinska u-prava opozorila prefekturo na nemogoče stanje in jo zaprosila za pomoč. Rezultat tega posredovanja je bil dogovor med prefekturo in občino o rednem dobavljanju vode. Prvo cisterno z okoli 40 hi vode so pripeljali v rezervoar nad Zgornjim brjačem okoli 13.30, obljubili pa so, da bodo vodo pripeljali tudi s cisterno karabinjerjev. V dogovoru je bilo, da bodo vodo dostavljali ves popoldan, dokler rezervoarja v Števerjanu ne bodo napolnili. Seveda pa je takšna rešitev začasnega značaja, ker bo voda vedno primanjkovala, če ne bodo zamenjali pogonske črpalke v Pevmi z močnejšo, kot je bilo med drugim — tako so nam rekli na občini — sklenjeno med števerjansko in go-riško občino. Samo redno dobavljanje pol drugega litra vode na sekundo bo preprečilo sedanje nevšečnosti. Ves ta čas imajo težave s preskrbo tudi v šent Mavru, kamor priteka voda iz glavnega rezervoarja na Oslavju. Pomanjkanju vode sta se včeraj pridružili še dve okvari, ki sta docela preprečili dotok vode k posameznim hišam. V dopoldanskih urah se je pokvarila črpalka, popoldne pa je neka gospodinja sporočila mestnemu vodovodu, da uhaja voda iz cevi pri financarski vojašnici. Mestni vodovod je poslal na kraj delavce, ki so morali skopati zemljo ter okvaro popraviti. Pomanjkanje vode povzroča največ težav živinorejcem, ki so namestili po hlevih avtomate, za napajanje. Živina se je nanje navadila, in ker voda ne priteče -več pričenja mukati. Živinorejci so v skrbeh za živali, ki so se do takšne mere navadile piti iz avtomatov, da sploh ne pokušajo več vode, ki jim jo prinašajo v vedrih. Danes v Rimu sestanek o tržiških elektrovarileih Danes - zjutraj ob 9. uri bo v Rimu, na ministrstvu za delo, sestanek med sindikalnimi zastopniki in ravnateljstvom Italcantieri. Sestanek je sklical podminister za delo Taras, da bi prišli do do-končnema sporazuma o plačah elelc-trovarilcev v tržiški ladjedelnici. Gre za kategorijo delavcev, ki je povzročala pred meseci zasedbo tržaške občine in ladjedelnice. Ob tej priliki naj omenimo, da je bil podtajnik Toro6, imenovan za začasnega vršilca poslov ministra za delo, ker je prejšnji minister, Brodoldnd, umrl. Varčujte z vodo! Zaradi povečane potrošnje vode kot posledice suše se v teh dneh dogaja, da na Oslavju in v šent Mavru kakor tudi v občini šte-verjam primanjkuje voda. Mestni vodovod zato poziva potrošnike, zlasti tiste iz Pevme, da omejijo potrošnjo vode na najnujnejše ter da jo ne tratijo po nepotrebnem za pranje avtomobilov ah za zalivanje vrtov. V nasprotnem primeru bo prisiljen občasno ukiniti dobavo vode. GORICA SE ODPIHA K SOSEDOM... Natečaj diapozitivov z mednarodno udeležbo Letos so poleg držav z raznih delov sveta povabili k sodelovanju tudi Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo Tekmovanje diapozitivov z gorskimi motivi bo letos prvič preseglo meje Treh Benečij ter bo zadobilo nove razsežnosti. Club al-pino iitaliaino, ki je organizator te prireditve, je namreč povabil k sodelovanju poleg italijanskih tudi jugoslovanske, avstrijske in nemške fotoamaterje. Tako borno v tej Jeseni imeli v Gorici vrsto prireditev na mednarodnem nivoju kot so folklorna prireditev, pevsko tekmovanje, srednjeevropsko kulturno srečanje, ki bo letos posvečeno arhitekturi, srečanje alpinistov naše dežele, Jugoslavije in Avstrije in pa tekmovanje fotoamaterjev z diapozitivi, ki se je pričelo pred tremi leti. Naše mesto se s temi pobudami odpira k sosedom ter postaja posrednik kulturnih dobrin in stikov na stičišču narodov. Odločitev za razširitev natečaja se je porodila v vodstvu CAI. ki je spoznalo, s kolikšnim zanimanjem sprejema goriško občinstvo 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111011111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PRED KRATKIM IZŠEL PROSPEKT 0 CESTNEM OMREŽJU NA GORIŠKEM V kratkem nova turistična prospekta za valorizacijo Brd in goriškega Krasa Pokrajinska turistična ustanova polemizira s Pro Loco glede turistične pisarne ■ V Cradežu obnavljajo obstoječe in gradijo nove hotele to zanimivo pobudo in s kolikšno množičnostjo prisostvuje predvajanju diapozitivov, ko razglasijo zmagovalce. Prireditelj je torej, kakor smo poprej zapisali povabil k sodelovanju tudi fotoamaterje treh najbližjih evropskih držav, Jugoslavije, Avstrije in Nemčije, od koder pričakuje tudi največji odziv; izvzeti pa niso bili niti drugi evropski in izvenevropski fotoamaterji, saj so povabila poslali tudi v Ameriko. Sovjetsko zvezo, Latinsko Ameriko in celo v Kenijo. V razsodišču, ki se bo sestalo v prihodnjih dneh, so Arduino Al-tian, Silvio Gamberoni, Peter Kocjančič iz Slovenije, Eduard Koder h .Avstrije in Marino Vianello. ki bo predstavljal jamarsko društvo (iBoegan«. Letos bo za zmagovalce na voljo deset zlatih medalj, pečat iz 14 stoletja, ki ga bo podelila zmagovalcu goriška občina, srebrne medalje, pokali in plakete. Podelili bodo tudi posebni nagradi za terni «Od prve do šeste stopnje« ln »Jamarstvo«. Nagrajene diapozitive bodo 22. novembra predvajali v nekem go-riškem kinematografu, kjer bodo razdelili nagrade; kasneje bodo diapozitive predvajali tudi v ostalih italijanskih jugoslovanskih in avstrijskih mestih. V NEDELJO JE BIL SESTANEK NA ŽUPANSTVU Tovarna hladilnikov «California» bo delala še štiri mesece Sporazum o nagradah za uslužbene delavce Poskrbeli bodo za delo za nove brezposelne i 2 da ste v stalnem lentin-Zdravko, uglasbil pa 36-let- * "^alno m krožkom /a vsako 1,1 d00 Anton Spekonja, župnik v Dboato delovno mesto Mrslnu. Tovarna hladilnikov »California* v Krminu bo zaprla svoj obrat. To je žalostna ugotovitev, do katere je prišlo v nedeljo v Krminu, kjer so se sestali na pobudo tamkajšnjega župana lastnik tovarne inž. Pighin in zastopniki sindikatov CG IL, CISL in UIL. Lastnik tovarne in sindikalisti so podpisali sporazum, ki zagotavlja delo in razne nagrade delavcem, vendarle le za štiri mesece. Sporazum določa, da bodo sedaj zaposleni delavci, ostali v službi v tej tovarni štiri mesece s plačo, ki jo določajo obstoječe pogodbe. Po štirih mesecih, v slučaju, da bi tovarno zaprli ali menjali gospodarja, bo sedanji lastnik dal delavcem enkratno nagrado v višini 220 delovnih ur za delavce, ki so v tovarni zaposleni več kot dve leti in 110 ur za one ki so zaposleni najmanj eno leto. Nagrado 55 ur pa bodo dobili tisti, ki so zaposleni manj kot leto dni. če bi tovarna California prenehala z delom pred rokom štirih mesecev, bo delavcem poleg nagrad dala plačo za ves čas, ki bi ostal do zaključka štirih mesecev. To pomeni, da so sindikati dosegli sporazum, ki delavcem zagotavlja vsaj nekaj denarja, ko se bodo čez štiri mesece znašli na cesti. Občinska uprava v Krminu in Zveza industrijeev v Go rici sta se obvezali najti delo od puščenim delavcem v drugih tovar nah kovinarske stroke na Goriš kem. Krmin pa bo ob tovarno, ki ni bila velika, je pa dajala kruh petindvajsetim družinam, saj so v njej zaposleni le moški. Zasedba tovarne je medtem končala in delavci so se vrnili na delo, za zadnje štiri mesece. POPRAVEK V zvezd s člankom o smrtni ne sreči na delu, ki se Je pripetila v Pevmi 19. Julija letos in ki je bil objavljen v našem listu v nedeljo 20. julija, se je v našem ured. ndštvu oglasil gospod Antonio Cu cit, lastnik gradbenega podjetja, ki Je hišo popravljalo, in izjavil, da je bila električna žica, zaradi katere se je pripetila nesreča, izolirana in ne neizolirana, kot Je pisalo v našem listu. Naknadno smo Izvedeli za podrobnosti nesreče, ki se je prlpe tila prejšnjo soboto v Pevmi. žice pred pročeljem so bile izolirano z gumo. Ko se Je vedro z malto prevrnilo na žico, Je voda ustvarila stik in ker se je zidar Mauri za žico prijel, ga je tok visoke napetosti ubil. Sporočilo za bivše parlizane v Jugoslaviji Pokrajinsko tajništvo ANPI uz Vidma opozarja italijanske državljane, ki so se kot partizani borili v Jugoslaviji, da je jugoslovanska vlada sklenila podeliti kolajno za zasluge italijanskim državi j anom, ki so se borili v vrstah NOV in da je italijanska vlada ta predlog sprejela. Zaradi tega se vsi bivši partizani, kd so že dobili priznanje kot tah-janski borci v inozemstvu, lah ko obrnejo na ANPI v Vide .n, Ul. del Pozzo 36, ki jim bo pomagalo pri reševanju zadevne prošnje. Pokrajinska turistična ustanova je v prejšnjem tednu izdala ličen prospekt o cestnem omrežju v naši pokrajini. Izdajo prospekta je omogočila pokrajinska uprava, zemljevid je delo mladega goriškega slikarja Giannija Marre. Prospekt je zanimiv tudi ker ima navedene umike muzejev in raznih zanimivosti, nekaj podatkov o naši pokrajini, naslove turističnih ustanov, telefonske številke uradov, ki vedno koristijo v slučaju potrebe. JeziK na prospektu je samo italijanski, ista ustanova pa je v zadnjem času izdala vrsto prospektov v raznih jezikih, med temi tudi' v slovenščini in Hrvaščini.' Pokrajinska turistična ustanova sedaj razpolaga z vrsto turističnih prospektov, ki jih posreduje turističnim organizacijam, Id za to prosijo. V zadnjem času so tiskali splošen prospekt o zanimivostih na Goriškem, prospekt o Krasu (ta je že pošel in ga bodo sedaj ponatisnili), prospekt o hotelskih zmogljivostih na Goriškem. V sodelovanju z ustanovo Agri-turist bodo pripravili nov prospekt, ki bo valoriziral naša Brda. Prav tako bodo dali v tisk plakat večjega formata, ki naj pripomore turistični propagandi v korist Tržiča. Sklepe o teh novih prospektih so sprejeli v petek zvečer na seji izvršnega odbora Pokrajinske turistične ustanove. Poleg teh sklepov o propagandi v drugih krajih so sprejeli tudi vrsto sklepov, ki se tičejo modernizacije raznih hotelskih zmogljivosti na Goriškem. Z zadovoljstvom so sprejeli vest, da bo razširjen počitniški dom »Stella Maris« v Gradežu in da so v Gradežu odpeli nov kamping »Evropa«. Nov hotel «Villa Albis«, prav tako v Gradežu, je bil postavljen v 4. kategorijo. S temi novimi napravami bo turizem v Gradežu še bolj pridobil. Razpravljali so tudi o letošnji turistični sezoni, zlasti v Gradežu, kjer Je iz leta v leto število tako domačih kot tujih turistov višje. Vsako leto nastajajo novi hoteli in kar je še važnejše, starejši hoteli se prenavljajo, tako da lahko zadostijo klienteli, ki je vsako leto petičnejša. Odborniki EPT so dali tudi dovoljenje za prenočišča gostišču »Al protosinerotrone« v Foljanu. Ce nimamo še jedrskega pospeše-valnika na kraški planoti, imamo gostilno s prenočišči s tem imenom v furlanski nižini. Na petkovi seji so razpravljali tudi o polemiki, ki jo je sprožila proti EPT goriška Pro .Loco, Polemika je prišla v časopisje, go-riška Pro Loco trdi, da bo morala zapreti urad s telefonsko govoril- nico v galeriji na Verdijevem kor-zu, češ, EPT ne skrbi za ta urad s finančno podporo. Odbor EPT trdi, da je vedno skrbel za vzdrževanje tega urada in da je do danes deloval skoro izključno s pomočjo EPT. Ta ustanova je tudi vsako leto izdatno podpirala dejavnost goriške Pro Loco, to v skladu s svojimi finančnimi kapacitetami in z obstoječo zakonodajo. Razprava je tekla še okrog podpor nekaterim ustanovam in dru štvom za razne prireditve turističnega značaja. Nekaterim so ustregli, seveda takim, ki imajo prireditve, ki lahko pritegnejo v kraje naše pokrajine ljudi iz drugih krajev ' ali iz inozemstva. Ureditev pločnikov Občinska uprava je namenila 57 milijonov lir za ureditev pločnikov v ulicah Brigata Avellino, Brigata Campobasso, Gdulio Cesare, Brig. Cuneo, Campagnuzza, Capo-distria, Žara, Pola, Ristori in Brig. Trapani. *•’ ■ ‘ '■ -* t . fftHflfcnlčiišN -i... iiiiiiimiiiMiiiiiuiniiiiiiimm mini mm mn,,,m,lllll,lllllIIIIMI|||1(|llll|||1|(1||||in|||||ni|l||i(|i|i||(|ii|i|iH rri i • v g • v • v v Irbiz, sticisce mednarodnega turizma Na festivalu komunističnega tiska v Doberdobu so izvoliti tudi tri lepe mladenke. Miss Dela je Nadja Gergolet, družici pa sta Andrei-na Peric in Andreina Lakovič, vse iz Doberdoba (na sliki) Trbiž je zelo prometno obmej- ] v tem času na cesti In v trgovino mestece, ki leži v zelo ozki do- nah sliši govorica skoraj vseh ev-~~ '' ' ropskih jezikov. lini ob Ziljici. Tu je pravzaprav le gladina potoka ravna. Vse drugo raste in je sezidano na pobočju gora. Domačini pravijo, da je Trbiž v luknji- Res je, pa vendar igra veliko vlogo kot železniški ln cestni obmejni kraj. Tega se tudi tu živeči prebivalci zavedajo, in skoraj ni hiše, da v njej ne bi imeli trgovine. V zgornjem Trbižu stojnic ni, jih je pa pravcata vas v spodnjem. Med njimi so speljani ozki prehodi, po katerih se poleti, ko je turizem na višku, kar tare ljudi. Od vsepovsod so: Avstrijci, Nemci, Nizozemci, Jugoslovani, Čehi itd. Eni kupujejo, drugi pa samo gledajo in preračunavajo cene v svoj denar, čeprav skoraj na vsakem artiklu piše koliko šilingov, dinarjev in mark velja. Nemci največ kupujejo jopice, spodnje perilo, Avstrijci sadje in vino, Jugoslovani ženske nogavice, jopice, sandale in pač to, kar ugotovijo, da je ceneje. Ker je bil nekoč Trbiž bolj pomembno mesto zaradi železnice, so danes za tako naglo »zvijajoč se promet ceste veliko preozke. Služijo namreč tudi za parkiranje in prevoz, kar pa je v veliko oviro, posebno ko po zgornjem Trbižu peljejo številni pri-količarji, ki so običajno naloženi z lesom in podobnim blagom. Trbiž Je v tem času poletne sezone resnično preozko mesto, saj skozenj teče reka cestnih vozil iz Avstrije proti Vidmu, Ratečam in Predelu v Jugoslavijo. Ker ima kljub korekciji cesta čez Podko-rensko sedlo še vedno 18 odstotkov vzpona, gre večina voznikov s prikolicami-hišicami z avstrijske strani čez Trbiž. In v tem malem mestecu sredi visokih hribov, se B. B. IZ RABLJA Triletna deklica padla iz drugega nadstropja Včeraj ob 18 uri se je v Rablju, v Ul. Camtore, pripetila huda nesreča. Triletna Katarina Parni, ki so Jo starši pustili samo doma. je iz otroške neprevidnosti splezala na ograjo balkona v drugem nadstropju ln strmoglavila na ploč ndik. Deklica se je precej hudo poškodovala. Mimoidoči so ji takoj priskočili na pomoč, nakar so jo odpeljali v videmsko bolnišnico. Trenutno še na vesti o njenem zdravstvenem stanju. V vasi pa se je razširila vest, da si je deklica pri padcu zlomila hrbtenico C. T. Cestna nesreča pred kapucinsko cerkvijo Včeraj zjutraj, nekaj minut pred šesto uro, se je pred kapucinsko cerkvijo pripetila lažja prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 0?-letni Atttlio Pastoni, upokojenec, bivajoč pri ECA v Ulici Baiamon-tl. Pastoni je ob tisti uri kolesaril proti mestnemu središču, za njim je prihitel s svojim fiatom 500 z goriško registracijo 22-letni Mario Lamanda. Lamandov avto je Pasto-ndja udaril na levi strani, ta Je padel s strojim kolesom na cestni tlak. V . splošni bolnišnici, kamor so ga prepeljali takoj po nesreči, bo ostal do konca avgusta. Nesreče na delu V Tržiču sta se pripetili včeraj dve nesreči na delavnem mestu. V ladjedelnici je z glavo udaril ob neki drog delavec Emil Blažič iz Gradiške. Obvezali so ga v tržiški bolnišnici, zdravil se bo sedem dni. V pristanišču pa se je ponesrečil 40-letni Orno Giusti, pristaniški delavec. Izkrcavali so kose železa z neke ladje, neki kos mu je padti na levo nogo. Ozdravel bo v 25 dneh. Požar v Doberdobu Tržiški gasilci so bili včeraj proti večeru v Doberdobu, kjer so p; ga-sili ogenj, kd se je vnel v vinogradu, ki je last Jožefa Gergole-ta, bivajočega v Tržaški ulici i5 Zgorelo je okrog 150 trt. Rojstva, smrti Včeraj je bilo v Gorici pet rojstev in štiri smrti. Rojstva: Massimo Mari, Giulio Russina, Elena Deiton, Massimo Castellan in Elisabetta Gerardo. Smrti: zidarski pomočnik 501et-ni Pietro Apollonio, upokojenec 81-letni Giovanni Crapesi, 68-letni Mario Gorian in mesar 60-letni Se-verino Turus. Darovi in prispevki Uradniki SAFOG in Nuova San Giorgio so prispevali 15.000 lir za zvezo krvodajalcev v spomin na Rodolfa Rupila, očeta kolegice Concette Rupil. CORSO. 17.30—22.00: »Buona sera signora Campbell«, G. Lollobri-gida in P. Silvers. ameriški barvni film. VERDI. 17.30—22.00: «Quella dan- nata pattuglia«, D. Cullings in M. Greenwood; italijanski kine-maskopski film v barvah MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic. VITTORIA. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. Zaprto zaradi počitnic. trzic AZZURRO. Zaprto zaradi počitnic EXCELSIOR. 17.30—22.00: «11 lun-go duello«, Y. Brynner in T. Ho-ward, ameriški barvni film. rRINCIPE. 18.00—22.00: ((Istanbul Express», G. Barry in S. Berger. Inrn (.orun SOČA (Nova Gorica): (iSterlock v borbi z Jackom«, angleški barvni film - ob 18.30 in 20.30 DESKLE. Prosto. SVOBODA (Šempeter): »Bitka za Sveti Sebastjan«, ameriški barvni film - ob 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: »Ognjena karavana«, a-meriški film — ob 20.30, PRVACINA: ((Ukročena trmoglav- ka«, ameriški barvni film — ob 20.30. RENČE: »Smešne stvari so se dogodile na poti v Forum«, ameriški barvni film — ob 20.30, KANAL: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, 29-72. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. Enneri e De Nordis, Ul. Rosselli št. 23, tel. 72-340. PL A V A NJE V POKRITEM BAZENU V BEOGRADU Zmaga jugoslovanskih reprezentantk nad italijanskimi plavalkami z 89:74 Calligarisova je popravila italijanski rekord na 400 m prosto BEOGRAD, 28. — Jugoslavija je v Beogradu premagala Italijo z 89:74 v meddržavnem srečanju ženskih plavalnih reprezentanc. Italijanke so napele vse sile, da bi se svojim nasprotnicam maščevale za lanski poraz v Sieni, kjer so zmagale Jugoslovanke s 76:72, toda kljub temu so zdaj doživele še hujši poraz. Zmagale so namreč le v štirih disciplinah, medtem ko je deset zmag pripadlo Jugoslovankam. Premoč jugoslovanskih plavalk je bila torej velika in očitna. REZULTATI: 400 m PROSTO 1. Calligaris (I.) (nov it. rekord) 2. šegrt (J.) 3. Pasetti (I.) 4. Gasparič (J.) 100 m PROSTO 1. Boban (J.) 2. Di Tommaso (I.) 3. Causin (I.) 4. Alilirev (J.) 100 m HRBTNO 1. Gašparac (J.) 2. PffiUfi (J.) 3. Spitond (I.) 4. Bagazzi (I.) 4’54”7 4’55”6 5’03"7 5’18”4 1'03” 1’04" 1’05”4 1’05”6 ITI” 1’13”4 1T4”1 1T6"8 Organizacijski odbor Sšl poziva vsa društva, ki nameravajo nastopiti v nogometnem turnirju iger s svojo člansko, mladinsko ali naraščajniško ekipo, naj se udeleže sestanka ki bo danes, 29 julija 1969 ob 21. uri v Trstu, Ul. tieppa 9. OO SšT ooozarja_ da s" določene za nogomet našiednje starostne meje: člani: rojeni leta 1950 ali prej; mladine j: rojeni med leti 1954— 1951; naraščajniki: rojeni leta 1955 ali kasneje. Mladinci bodo verjetno začeli nastopati že avgusta, člani septembra, naraščajniki pa oktobra. OO S.šl poziva vse udeležence sodniškega nogometnega tečaja naj Se zberejo na sestanku jutri, 30 t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Na dnevnem redu bodo podrobnosti v zvezi s sojenjem tekem nogometnega turnirja Sšl 1’20”4 l^ril 1’25”4 100 m PRSNO 1. Bjedov (J.) 2. Ormflar (J.) 3. Tricarico (I.) 4. Morozzi (I.) 100 m METULJČEK 1. šegrt (J.) 2. Di Tommaso (I.) 3. Palmieri (I.) 4. Boban (J.) 400 m MEŠANO 1. Calligaris (I.) 2. Maltagldati (I.) 3. Pečaik (J.) 4. Cmjar (J.) diskvalificirana 4X100 m MEŠANO 1. Jugoslavija (Gašparac, šegrt, Bjedov, Boban) 4’50 ’ 2. Italija (Spitond, Morozzi, Pal- Na kolesarskem omniumu v Pari-1’17”5 I zu je premagal Anquetila, Pingeo- 1’12”3 114” 114”3 119” 5’44”3 5’54’ 6’09"2 5’10”4 217”2 2’17”4 2’25”9 2’38’ 3 2’33 4 2’37”J 2’39”3 2'43”5 2’56”1 2’58”9 3’01"5 3’42"2 mieri, Causin) 200 m PROSTO 1. šegrt (J.) 2. Calligaris (I.) 3. Di Tcmmaso (I.) 4. Boban (J.) 200 m HRBTNO 1. Z. Gašparac (J.) 2. PiMč (J.) 3. Bigazzd (I.) 4. Spitond (I.) 200 m PRSNO 1. Cmjar (J.) 2. Morozzi (I.) 3. švarc (J.) 4. Tricaroo (I.) 200 m METULJČEK 1. EM (I.) 2. Pallmieri (I.) 3. Maj-narič (J.) 4. Silič (J.) 800 m PROSTO 1. Calligaris (I.) 2. Pasetti (I.) 3. GaSparič (J.) 4. Hercog (J.) 200 m MEŠANO 1. Bjedov (J.) 2. Babam (J.) 3. Maltagliati (I.) 4. Bruzzesi (I.) 4X100 m PROSTO 1. Jugoslavija (Alifirev, Boban, Gašparac, šegrt) 4’22” 2. Italija (Di Tommaso, Strumo- lo, Monti, Causin) 4’22”9 2’42’H 2’45”9 2’56”3 316” 1014-8 10'24”3 11’02”9 11’33”2 2’36" 2’40'5 2’42”9 2’45”6 mmmmm MUIDEN, 28. — Nizozemec Duuk Dudok Van Heel je ohranil svoj naslov svetovnega jadralnega prvaka v razredu Flyng Junior. I-talljan Randazzo je na skupni lestvici na 8. mestu. na in Gimondija. VESLANJI AMSTERDAM, 28. — Na velikih mednarodnih veslaških regatah v Bosbaanu pri Amsterdamu je v četvercu brez krmarja zmagala posadka tržaških gasilcev. ATLETIKA Nov svetovni rekord na 100 m z ovirami LEIPZIG, 28. — Na nekem tekmovanju v Leipzigu je postavila vzhodnonemška atletinja Karin Balzer nov svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami v času čistih 13”. Svoj prejšnji rekord (katerega sta izenačili tudi Avstralka Kilborn in Poljakinja Suknievvizc) je popravila za nič manj kot 3 desetinke sekunde. 31-letna Bal-zerjeva je osvojila na olimpijskih igrah zlato medaljo v teku na 80 m z ovirami. Smrt slovenskega športnega delavca FAENZA, 28. — Mednarodni odbojkarski turnir v Faenzl se je zaključil z zmago Italije «A» pred Kvamerjem z Reke. LJUBLJANA, 28. — V okoliščinah, ki doslej še niso pojasnjene, se je pri Bologni ubil z avtomobilom znani slovenski športni delavec Viktor Polak. Bil je med organizatorji vseh velikih športnih manifestacij, ki so bile zadnje čase v Sloveniji. V INDIANAPOLISU Na sobotnem občnem zbora Šl Gaja v Gropadi predlagali združitev Primorca, Zarje in Gaje Iz poročila predsednika Karla Grgiča razvidni veliki uspehi tega društva V soboto je bil v prostorih osnov- j Minili sta komaj dve leti od u- ne šole v Gropadi redni občni zbor SZ Gaja. Udeležilo se ga je 98 članov, ki so po poslušanju poročil živahno posegli v diskusijo. Ta je bila najbolj živa o vprašanju združitve treh sosednjih športnih društev: Zarje, Primorca in Gaje. Pri volitvah so člani izbrali 24 odbornikov, ki si bodo razdelili funkcije v četrtek zvečer, že v soboto pa so za predsednika zopet, potrdili Karla Grgiča in sicer z 92 odstotki glasov. Občni zbor so pozdravili predstavniki Primorca, Brega, Sokola in SKGZ. Poročilo predsednika Karla Grgiča podajamo v nekoliko zgoščeni obliki. Franulovič v finalu premagal Arthurja Asha To je prva zmaga tujca na tem turnirju po letu 1944 INDIANAPOLIS, 28. — Na teniškem prvenstvu Zp.\ na zemljenih igriščih je pripravil Jugoslovan želj-, ko Franulovič izredno presenečenje. V finalu je namreč premagal favoriziranega ameriškega črnca Arthurja Asha s čistim izidom 3:0. Franulovič je presenetil že s svojo uvrstitvijo v finale, saj je bil v polfinalu njegov nasprotnik odlič- ni ameriški igralec Graebner, kate rega je tudi izločil s 3:0. Fraouiovdčev podvig je tem pomembnejši, ker je prav njemu u-spelo to, kar so zaman skušali doseči pred njim že četrt stoletja mnogi odlični igralci: od leta 1944 namreč ni uspelo zmagati na tem turnirju nobenemu tujcu. Nagrada za prvo mesto na tem , Predsednik Gaje Karel Grgič čita turnirju znaša nad 3 milijone tir. | poročilo iiiuiiiiiiiiiiiimmiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmti iimmiiiiiimiiitmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiniiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiii ATLETIKA NA MLADINSKEM PRVENSTVU V FIRENCAH Obetajoči mladi italijanski atleti KOLESANSTVO Na omniumu v Parizu Se ena Merckxova zmaja PARIZ, 28. — Belgijec Eddy Merckx še nadalje žanje uspehe. De Framoni iz Gradiške je zmagal v metu kopja (66,48 m) FIRENCE, 28. — Na italijanskem državnem mladinskem atletskem MLADINCI Kladivo: Rizzo 53,92 prvenstvu v Firencah sicer niso do- im m ovjre; Acerbi 14”3 segli pomembnejših rezultatov, mnogi mladinci pa so dokazali, da so med njimi zelo talentirani atleti. Med tistimi, ki so najbolj opozorili nase je Trachelio, ki je postavil na 400 m dolgi progi zelo dober čas 46 ”8 Boljši rezultati: Na ženskem odbojkarskem turnirju Zarje v Bazovici je tekma meQ Bregom in Zarjo odločala prvem mestu. Osvojil ga je Breg 400 m: Trachelio 46”8 200 m: Novella 21 ”6 1500 m: Marsigldani 3’56”4 Daljina: Centaro 7,18 m 4x100 m: Esperla Cagliari 42”6 4x400 m: Unipol Reggio EmiLia 4’20”6 Kopje: De Franzoni 66,48 m Palica: Nasciuttd 4,25 m MLADINKE 400 m: Chersond 57”6 200 m: Casali 25” Krogla: Meles 12,05 100 m ovire: Ongar 15”1 Daljina: Bauoia 5,72 m 4x100 m: Edera Forli 49”2 4x400 m: Snia Turin 4’03”8 LJUBLJANA, 28. - Na atletskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani je največ zmag osvojil celjski Kladi-var in sicer 18 v 34 disciplinah. Na 2. mestu je bila Olimpija z 9 zmagami. Med posamezniki je dosegel Kocuvan nov slovenski rekord v teku na 200 m s časom 21”5. BASEBALL WIESBADEN, 28. — Na evropskem baseballskem prvenstvu v Wiesbadnu je Italija premagala dosedanjega komtinetalnega prvaka, Belgijo, z izidom 9:2. I. — 2. — 3. — 5. — 6. — 1. Une De Mai 2. Toscan 1. Oroscopo 2. Tindra 1. Plutarco 2. Tobruk 1. Basoko 2. Happiness 1. Viv. Da Rio 2. Profeta 1. Aramis 2. Irga 1 1 X 1 X X 1 2 X X X 2 NOUGMIU MEDNARODNE MOTO DIRKE NAGRADA - PRIX NOVE GORICE 3I.AVGUSTA !969obl4' stanovitve našega društva in po dveh letih moramo odkrito priznati, da so sadovi našega dela dobro obrodili. še preden vam podam obračun tega dela, naj vam orišem v skopih obrisih kako je prišlo pravzaprav do ustanovitve našega društva, v kakšen namen se je združenje ustanovilo in kdo so bili pobudniki. Bilo je na pragu 10. jubilejnih slov. šport, iger in mladina iz Pa-drič je nameravala na njih nastopiti. število tekmovalcev pa je bilo premajhno, zato sta Rafko Grgič in Dušan Kalc pomislila na prijatelje iz sosednje Gropade in kot bi šlo pri tem slučaju za pravo telepatijo, je tudi mladina iz Gropade istočasno imela enake namene. S tem je bila praktično odprta pot nadaljnjim stikom med mladino iz obeh vasi. Po pripravljalnih sestankih je končno prišlo do prvega rednega ustanovnega občnega zbora, na katerega smo povabili našega današnjega podpredsednika ki se dobro razume v takih zadevah in ki nam je z veseljem priskočil na pomoč. Izvolili smo odbor in . začrtali glavne smernice ter' smoter našega delovanja. Ime Gaja pa smo dali' po domačem griču, travnikih in pašnikih, ki se razprostirajo med Pa-dričami, ‘Gropado in Bazovico. Športno združenje naj bi nadalje imelo namen, da poživi že pozabljeno in zanemarjeno športno dejavnost na našem področju ter obenem druži mladino v skupnost, v kateri se lahko organizirano, načrtno in aktivno udejstvuje v raznih športnih disciplinah in živi v okolju, ki bi bilo čim manj izpostavljeno stalnemu potujčevanju, ki je v teh zadnjih letih zavzelo že kritičen obseg. Delovanje, za katerega smo se zavzeli pa je bilo otežkočeno zaradi neštetih problemov, od katerih so mnogi še danes ostali nerešeni. Poleg pomanjkanja sredstev — materialnih in finančnih (športnih igrišč — opreme — denarnih sredstev) smo se morali spoprijeti še z zelo občutljivimi problemi, kot so: zbližanje med ljudmi obeh vasi, prepričati smo morali starše, da je šport za mladino potreben, pritegniti smo morali mladino, ki se je izmuznila nadzorstvu staršev in zašla na neprava pota ter združiti razpršeno mladino. Zaradi pomanjkanja naših slovenskih trenerjev smo se morili poslužita tujcev, ki so rade volje priskočila na pomoč toda posledice v tem slučaju Di lahko bile usodne. Samo velika prisotnost duha in samozavesti v vodilnih krogih našega združenja je te posledice preprečila. Očitkov s strani nekaterih oseb in športnih društev, ki smo jih na tale račun prejeli, je bilo nešteto. Ostalo pa je samo pri kritikah; problem je še vedno ostal tak kot prej, čeprav se je zanj naše združenje večkrat zavzelo in tudi zaprosilo pomoč v tem smislu. Kljub vsem tem težavam pa se je naše združenje razvilo v čedno organizacijo, ki šteje že 158 redno vpisanih članov in od katerih se kar 98 športno udejstvuje na raznih področjih. Kar se delovanja tiče bo to podrobneje obrazložil naš tajnik. V tem delu govora naj o-menim še posebno pobudo za sodelovanje, ki je naše združenje sklenilo z društvoma Zarjo in Primorcem na nogometnem področju in želim, da bi se tudi v bodočnosti to sodelovanje ohranilo in se še bolj okrepilo. Preidimo sedaj na poročilo o delu, ki je bilo opravljeno glede postavitve raznih športnih objektov in naprav. Naše združenje ni imelo v začetku ničesar drugega razen ene balinarske steze, ki nam jo je dala na razpolago Gozdna zadruga iz Pa-drič in pa travnik, ki leži nasproti električne centrale ob cesti, ki pelje v Trebče, katerega nam je dal na razpolago gospod Josip Grgič. Redni trening so praktično opravljali samo naši balinarji, vsi drugi pa so se morali zadovoljiti z raznimi igrišči od Milj do Nabrežine. Ob tej priliki se moram zahvaliti Slomškovemu domu v Bazovici in pa športnemu društvu Primorec iz Trebč, ki sta nam dala na razpolago svoja igrišča za trening in tekme po zelo dobrih pogojih. Kljub temu pa je naše združenje v tem času potrošilo zelo mnogo denarja od katerega večji del odpade na plačilo telovadnice na Opčinah. Zaradi tega smo se odločili, da bomo v najkrajšem času zgradili športne objekte, ki so za naše delovanje neobhodno potrebni: igrišče za odbojko in košarko, igrišče za nogomet ter še eno balinarsko stezo. Z raznimi prireditvami in plesi, ki jih ja naše, združenje organiziralo, s pobiranjem borovega prelca, z raznimi prostovoljnimi prispevki s strani dobrotnikov, s posojili v obliki materiala ter z udarniškim idolom smo dokončali igrišče za odbojko in košarko ter eno balinarsko stezo na zemljišču, ki nam ga je dala na razpolago Gozdna zadruga iz Padrič. Otvoritev teh objektov je spremljala športno - zabavna manifestacija. športni teden Gaje, ki je trajal celih 10 dni, na kateri je nastopilo, poleg domačih slovenskih športnih društev, tudi 5 iz matične domovine, je lepo uspel. Še nekaj glede opazke, ki smo jo prejeli zaradi lani organiziranega plesa v Gropadi. Neki slovenski časopis je namreč ob tej priliki zapisal, da mladina nori tri dni in da namesto domačega ansambla igrajo «Zirbitz Koglerjis, katere smo «ne vem kje iztaknili*. Dovolite mi, da ob tej priliki odgovorim na to opazko. Naša mladini. se je borila na raznih tekmovanjih, zavihala si je rokave, ko je bilo treba prijeti za kramp in lopato, ko je bilo treba voziti na stotine samokolnic raznega gradbenega materiala, naši fantje in dekleta so imeli odrgnjena kolena, ko so plezali na vrhove borovcev in pobirali gnezda borovega prelca. Po vsem tem zakaj bi naša mladina ne smela plesati, zakaj bi si ne smela privoščiti tudi zabave? Kar se pa ansambla tiče, nam je ta igral samo za jedačo in pijačo in če dotični človeka pozna kje je na našem tržaškem in goriškem o-zemlju ansambel, ki igra pod temi pogoj* naj nam ga takoj pokaže in mu bomo hvaležni. Istočasno smo začeli graditi tudi veliko nogometno igrišče, katerega nameravamo letos dokončati in ot-voriti. Vsak lahko prizna, da bo to igrišče eno izmed najlepših kar jih imamo na Tržaškem. Pri gradnji tega igrišča smo naleteli na veliko razumevanje na naši občini, ki nam je pri delih pomagala tako, da nam je dala na razpolago razne stroje in specializirano delovno silo. Iskreno se zahvaljujem gospodu županu ing. Spacctmiju, odborniku za šport Ceschi, občinskima svetovalcema dr Dolharju in g. Mocchiju. Nadaljnjo pomoč nam je zagotovila tudi dežela ob priliki obiska odbornika Donatonija, katerega Je spremljal dr. Drago Stoka. Zanimanje za naše probleme je bilo veliko in to z veseljem ugotavljam in se za obljubljeno pomoč že v naprej zahvaljujem Zadnje dni nas je obiskal pudi predsednik CONI prof. Outfjjjj kateremu smo orisali naše v zvezi z gradnjo tega veh* objekta, ki nas je stal denarja in žrtev. Zagotovi« je pomoč s strani CONI in zaželel še mnogo uspehov. ^ Ob tej priliki se zahval)^ za pomoč, ki smo jo do prejeli s strani oblasti: prefekture in CONI. Nada*)®, zahvaljujem vsem članom J nikom in podpornikom, ki kakršenkoli način pomagali, ' tem gre zahvala, da se naše žen je lahko šteje med najbolj najbolj*: lavne, ki so v tako kratkem ^ dogradili vrsto športnih obje*1 v korist vseh športnikov. ^ Za našo dejavnost in TV,( se je zanimal tudi RAI -^.i nas je te dni snemal pri **“-_ $ mentarec, ki bo na spored® ^ televiziji in v kinodvorane*’’ ( zaključek bi rad podal v P’’pj še predlog, po katerem “LJ združila v eno samo močno ženje Zarja, Primorec in Gaj3 ko bi lahko nastali izvrstni ji za uspešnejše delovanje in .-j je materialnih ter organ*21 težav. Bila bi to prava sl0’1 trdnjava na vzhodni krašk* j” noti. Samo tako se lahko večji uspehi na športnem 4'“'^ ju tn se obenem zajamči \ vrednost pred potujčenjem, k®*. pravi pregovor, samo v slo? moč: »sloga jači, nesloga I*3"1 mili h nun um 111111111 mil Hlinil m n M|lll,t>ll> Odkrivanje vesolja (Nadaljevanje s 3. stranki v t staviti namesto Zemlje šče vesolja človeka ozirom3 človeštvo, od njegovega do konca. Ce se stvari tako postavil”!* tem bi odkritje ljudi na planetin pomenilo samo r3^j| tev ožjega zemeljskega pr*20 ^ človeka ali človeštva na ves znani in nepoznani vesoljsi° štor, pa bi tako ne W*° nS( nevarnosti in tudi ne Pr°“ p za teologijo in njen nauk 0 ^ stusu ter njegovi vlogi n* f ljl. "To pa, kar je pater s pisal pred kratkim, nam sl”21^ ppni mg} mo za ilustracijo situacije m ^ blemov, pred katerimi se ®®^ znajde vselej, tudi danes, k”^ nost v velikih skokih ^0% svojo afirmacijo in ko se stvene hipoteze spremene v p Sicer se to s hipotezo o živ>n g jih na drugih planetih še ”* dii° Konservativci so, razumU*'^1 « prezni, njihova želja je, d* ( nič ne tvegalo in bi se ceT\,p: gradila od znanosti, ki tajne vesolja, dasiravno se J® jj ko z gotovostjo predvideva1 'J nu Mesecu ni življenja, Mesec ni vse. Belgijski *t®ry Suenens je na njihov račUILj)if; kel naslednje besede: iiZak’”, l*n p r 1 i nnv\rAn1f11 ** I,' vas, da sledimo napredku 2 ^ sti. Izognimo se ponovnem” J cesu Galileiu. Eden nam J® K stoval za vso zgodovino.* * sede se gotovo ne nanaš3*, Janeza XXIII. ali Pavla V*- p dar je sedanji papež pf3®^) kim citiral Pascala: «Strah ^ večne tišine teh prostrans*® lem pa je papež razkril s3l" '■ ko svojo človeško dimenzij” ^ česa v vesolju se boji, t0J\rp1 človek, ne kot poglavar v imenu katere on celo sP”^ človeka, da se v svojem P1^ * v vesolje več ne zaustavi. ^ f napi e.) obvladuje naravo. ( cerkev tudi v vesolju ni v dotakljiva, to pa pomeni stvar. ........................................................................S#! GEORGE SAND Indiana 29. Raymon je pobral rokavico, ki mu jo je zalučal Ralph. Viteški zagovornik ustave je hotel biti tudi zagovornik svobode, in je Ralphu odlično dokazal, da je eno izraz drugega; če bi porušil ustavo, bi porušil sam svoj ideal. Baronet se je zaman otepal zgrešenih dokazov, s katerimi ga je vezal Raymon, ki je odlično dokazoval, da pelje širši sistem svoboščin neizogibno k izgredom leta 93, in da narod še ni dozorel za svobodo, ki ni razbrzdanost. Sir Ralph je trdil, da je nesmiselno uklepati ustavo v določeno število para grafov, da pozneje ne zadostuje več, kar je zadostovalo od začetka, in se je opiral na primer prebolevnika, čigar potrebe rastejo iz dneva v dan; na vse te obrabljene fraze, katere je sir Brown s težavo lovil, je Raymon odgovoril, da ustava ni neizprosen obroč, da se bo s potrebama Francije razširjala, in ji prisodil prožnost, ki bo, kot je trdil, pozneje ustrezala potrebam naroda, dasl ustreza zdaj resnično le potrebam krone. Od leta 1815 se Delmare ni premaknil niti za korak. Bil je prav tako okostenel trdovratnež, prav tako trmast kot emigranti v Koblenzu, večne žrtve njegove mrzke poroglji-vosti. Bil je ostarel otrok, ki nikakor ni razumel velike drame Napoleonovega padca. Kjer je zmagala moč javnega mnenja, je videl samo vojno srečo. Venomer Je govoril o izdajstvu in o prodani domovini, kakor bi cel narod lahko izdal enega samega človeka, kakor da je peščica generalov lahko prodala Francijo. Obtoževal je Bourbonce samodrštva in žaloval za lepimi dnevi cesarstva, ko je zemlji primanjkovalo rok in družinam kruha. Deklamiral je proti Franche-tovi policiji in hvalil Fouchejevo. Mož je še vedno tičal v dnevu po bitki pri Waterlooju. Zares je bilo zanimivo poslušati sentimentalne budalosti gospoda Delmareja in gospoda de Ramiera, ki sta bila oba človekoljubna sanjača, ta pod Napoleonovim mečem, oni pod žezlom svetega Ludvika; Delmare je čvrsto stal pod Piramidami, Raymon je sedel v monarhistični senci vincen-neškega hrasta. Njuni utopiji, ki sta sl od začetka nasprotovali, sta se na koncu skladali: Raymon je polkovnika ujel na limanice s svojimi viteškimi puhlicami, za eno popuščanje jih je zahteval od njega deset in ga neobčutno navadil misliti, da se je petindvajset let zmag povzpelo v vibi pod gube bele zastave. Ce ne bi bil Ralph drezal neprenehoma s svojo osornostjo in grobostjo v cvetočo zgovornost gospoda de Ramičra, bi bil ta neizogibno pridobil gospoda Delmareja za prestol leta 1815; toda Ralph je žalil njegovo samoljubnost in ga z nerodno odkritosrčnostjo, s katero je poskušal omajati njegovo mnenje, le še bolj zasidral v njegovem cesarskem prepričanju. Tedaj se je gospod de Ra-mičre zastonj naprezal. Ralph je z vso svojo težo pomendral cvetlice njegove zgovornosti in polkovnik se je zagrizeno vrnil k svoji tribarvnici. Prisegal je, da bo nekega lepega dne stresel prah z nje, opljuval lilije, postavil vojvodo Reich-stadtskega na prestol njegovih očetov; na novo je začel osva janje sveta in nazadnje vedno tožil zaradi sramote, ki leži na Franciji, zaradi udnice, ki ga je pribila na naslanjač in zaradi nehvaležnosti Bourboncev do starih brkačev, ki jih je ožgalo puščavsko sonce in so se upirali ledenim ploščam Moskove. Povejte mi, če bi jutri Napoleon spet oživel v vsej svoji mogočnosti, mar bi vam bilo prav, če bi vas odrinil od svoje milosti in bi. jo naklonil privržencem legitimnosti? Vsak dela zase in za svoje; gre za poslovna prerekanja, prerekanja o osebnih koristih, ki prav malo zanimajo današnjo Francijo, ko ste skoraj toliko pohabljeni kot akrobati emigracije, ko ste ji vsi, udničarji, oženjeni ali kujavi, enako nepotrebni. Vendar vas mora vse prehraniti in morda se kateri od vas zaradi tega pritožuje. Ko pa bo napočil dan Republike, se bo otresla vseh vaših zahtev, in to bo pravično.)) če namreč dopustijo, da prodre hrup naših prereK^l« njih, bo konec njihove edinosti in njihovega miru. N® rl stavljamo si, koliko grenkobe in žolčnosti povzročaj, Ijena mnenja med bližnjimi; največkrat so le Pri1# medsebojnih očitanj napak v značajih, duševne por«aW vosti in pregrešnosti srca. Kdo bi sl upal obmetavati svojega bližnjega 1 S Kori O bo Aacf I« T-iA ftl»“ prebrisanca, bedaka, častilakomneža in lenuha. Iste h1*1 «Ubogi moj prijatelj,« Je ugovarjal Ralph, «bodite vendar pravični: vam se zdi krivično, da restavracija ni plačala cesarstvu storjenih uslug, in da plačuje svojim emigrantom. Te običajne, toda očitne stvari so ranile polkovnika kot osebne žalitve, in Ralph, ki pri vsej svoji zdravi pameti ni razumel, da omejenost človeka, ki ga je cenil, lahko seže tako daleč, se je navadil žaliti ga brezobzirno. Pred Raymonovim prihodom Je veljal med njima tihi dogovor, da ne bosta drezala v kočljive stvari, ki bi ju lahko razdražile ln medsebojno žalile. Toda Raymon je zanesel v njuno samoto vse tankosti govorice, vse zahtevne malosti omike. Naučil Ju je, da lahko poveš, karkoli očitaš drugemu, in se vedno lahko izgovarjaš s pretvezo diskusije. Vpeljal Je navado prerekanja, ki so jo tedaj trpeli v salonih, kajti sovražne strasti Sto dni so se nazadnje ublažile in se raztopile v različnih odtenkih. Toda polkovnik je ohranil še vso svojo strastnost, in Ralph je bil v hudi zmoti, ko je mislil, da je dovzeten za pametno besedo. Gospod Delmare se je vsak dan bolj jezil nanj in se približeval Raymonu, ki mu sicer ni veliko popuščal, a je znal tako prijazno govoriti, da se je prikupil njegovemu samoljubju. Zelo nespametno Je uvajati politiko za kratkočasje v družinsko domačnost, če je danes še kaj mirnih in srečnih družin, jim svetujem, naj se ne naročijo na noben časnik, naj ne preberejo niti najmanjšega članka o državnem pro računu, da se utaborijo na svojih posestvih kot v oazi in skopljejo nepremostljiv jarek med seboj in drugo družbo; uklepamo v vzdevke jezuit, rojalist, revolucionar >n nec. Izrazi so drugačni, toda iste so žalitve, ki tol’**0 t ! usekajo, ker si dovoljujemo vzajemno preganjati *n pustljivo, neprizanesljivo, brez zadržkov napadati. T°L<|i bene strpnosti za vzajemne napake, nobenega usibl J |f nobene velikodušnosti in obzirne zadržanosti; nič®s8i( si ne odpuščamo, vse obešamo na politično prepri pod to krinko bruhamo sovraštvo in maščevalnost, ljudje na kmetih, če imamo v Franciji sploh še kna®*1*-« žite, bežite od politika in prebirajte doma pravljice 0g ski koži!... Toda nalezljivost Je tako huda, da ga ni 'J ... ....... J„ mili* nuna, ua S» — volj temnega zaklonišča, kjer bi se lahko skril in 28 .jVf človek, ki bi rad umaknil svoje blago srce pred viharji naših državljanskih razprtij Mali brieški dvorec se je nekaj let zaman bran’1 temu pogubnemu vdoru; nazadnje sd je zapravil b nost, domače ln dejavno življenje, dolge tihe in 21 r, večere. Hrupna prerekanja so prebudila speče odmev”jli lrn hocurln )n urninlo en cfrufillo nhluHula li-oriiHirtP. It* * ke besede in grožnje so strašile obledele kerubine, stoletja smehljali v prahu stenskega opaža. Razburj® dobnega življenja so vdrla v staro bivališče, in v*e f. rele odlike, vsi razbitki neke vesele ln lahkotne 5 grozo opazovali vdor naše dobe dvomov ln deklam8^/ tero so predstavljale tri osebe, ki so tičale vsak d®0 in se prerekale od jutra do večera. (Nadaljevanje tie> A UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno . vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo triaSK« ji Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3:270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali o*18 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino sr®naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socdetk PubbUcitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst