L^isišlfc L. iX\s%, \ ifeCv^i torek 7. oktobra **!*». ^ »-»v* 227 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. četrtletno K 16-50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po Jist: Mesečno K 5‘—. — lnserati po dogovoru. Eksportni kredit v Ameriki in Angliji. Za obnovo Evrope je treba predvsem živil, surovin in industrijskih izdelkov, ki jih moreti v zadostni meri dobaviti le Amerika in Anglija. Evropa pa nima takorekoč nobenih izvoznih prebitkov, da plačuje s temi potrebne uvoze. Valute evropskih držav, sosebno držav, ki so nastale iz nekdanjih centralnih držav, nimajo napram valutam Amerike in Anglije skoro nobene vrednosti. Amerika in Anglija pa morati za vsako ceno dobiti za svojo produkcijo razpečevališča. Tu se torej srečajo interesi izvoznih in uvoznih držav. Problem, ki iz tega nastaja, je vprašanje, kako otvoriti dolgoročne izvozne kredite. Med vojno je popolnoma izginila metoda individualnokreditnega prometa od trgovca do trgovca. Njegovo mesto je zavzel kredit od države do države v obliki valutnih posojil. Da bi se zopet uvedli ti državni krediti, o tem nočejo upniške države ničesar več vedeti. Tendenca v Ameriki in Angliji se vedno bolj vrača k privatnemu kre- „Veriga". Finžgarieva »Veriga« je v soboto dosegla na našem mariborskem odru sijajen uspeh. Gledališče je bilo polno, razven nekaj lož je bilo vse razprodano, dasi je bila predstava izven abonnementa. »Veriga« se je prvič igrala v lanski sezoni v Ljubljani in je po svojem lepem uspehu prešla na manjše odre. /lato je bilo zelo primerno, da jo je nam dal ravn. gosp. Nučič takoj v začetku sezone. »Veriga« je delo domačega kova, prava ljudska igra, dobro zamišljena, lepo izpeljana in nosi v sebi sicer staro toda še vedno lepo in poučno misel, da iz malih napak lahko nastanejo velike nesreče, ako ne znamo popustiti in odpuščati. V »Verigi« se srečata dva kmeta, soseda, dve pristni kmečki grči, ki sta si bila prej dobra prijatelja. Toda nesrečna veriga napravi prepir. Nekoč so postavljali mlaj, takrat se marsikaj izposodi, sosedu Marku se je pri tem izgubila veriga, čez devet let jo najde pod sosedovim kozolcem pri vozu in jo vzame domov, saj je njegova. Nastane prepir, boj za pravico, be-t seda da besedo, nastane sovraštvo, pravda1 itd. Življenje med sosedi se spremeni v peklo, vse se napačno razlaga, pride do pre- i tepa, komisije itd. Zaradi verige, ki je stala List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. ditu, k obliki blagovnega kredita, za katerega naj na kakršnikoli način garantira država. Več vodilnih ameriških bank, med temi Nacional Citi Bank, Nacional Bank of Commerce in druge, je potom svojih ravnateljev predložilo predloge glede financiranja bodočih evropskih uvozov. Vsi ti predlogi soglašajo v tem, da ne govore o kreditni potrebi evropskih držav kot taki, marveč o kreditni potrebi celega kontingenta. Zahtevajo organizacijo evropskega kredita in izenačenje kreditnih priložnosti med evropskimi državami. En del tega programa je že realiziran s postavo, ki jo je sprejel ameriški kongres začetkoma septembra in ki pravi: Da se pospešuje ameriška izvozna trgovina z dovoljevanjem dolgoročnih kreditov se pooblaščajo ameriške bankovnice (nacionalne banke), da nalože deset odstotkov svojega kapitala v akcijah izvoznih družb. Korak dalje je šla Anglija. Pred kratkim ustanovljeni »Export-Credits-Departement« ima namen, zajamčit angleški industriji nova razpečevališča namesto onih, ki sta jih med vojno Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice'' Telefon št. 242 45 krajcarjev bi oba kmeta zatožila vse svoje in nesvoje grunte, ko bi se nenadoma ne zgodila nesreča: stari ded vzame verigo in jo vrže v vodnjak, pri tem pa sam pade vanj in utone. Ta nesreča združi sosede, takoj si vse odpuste in v njih so zopet oni dobri slovenski ljudje, ki skrivajo pod svojo trdo skorjo toliko poštenega, naravnega, krščanskega. Takih sosedov je dovolj v vsaki vasi, zato je tako dobro razumemo in uživamo, ko gledamo njih življenje in poslušamo njih besede. Mariborsko gledališče je nam dobro v igri in sceneriji pokazalo to slovensko vas. Glavni dve ulogi sta igrala gosp. Nučič in Bratina. Nučičev Marko je bil pač na vrhuncu svoje umetnosti. Tako naravno, resnično, priprosto in izrazito je bil tu podan naš kmečki gospodar, ki se poteguje za svoje in ga vendar boli, da je sovraštvo okoli njega. Pa tudi gosp. Bratina se je sijajno izkazal — maska se nam ni zdela srečna — v igri in besedi pa je bil izboren, krepek, nagel in razburljiv. Gosp. Gregorin je postavil s svojim lanezom na oder pravega našega »fanta od fare« v postavi, v govoru, v gestah je bil tako fantovski, da je bilo veselje. Prepričal nas je zopet, da imamo v njem igralca onih velikih zntožnosti, ki jih je pri njem opažal že lansko osvojili Amerika in Japonska. Nanovo ustanovljeni oddelek bo dovoljeval na vso blago — ne pa na surovine — ki se bo izvažalo v triletni prehodni dobi v gotove evropske države, posojila do 80 odstotkov. Med države ^padajo: Jugoslavija, Češko-slovaška, Finska, Estlandija, Litavska in Poljska, kakor tudi gotovi deli Rusije. Državni kredit se dovoljuje proti menicam, ki jih da izvoznik v eskont. Protivrednost izvoženega blaga se mora deponirati pri kaki banki uvozne države v nacionalni valuti ali v vrednostnih papirjih taiste. Bivši sovražniki antante so torej izključeni od olajšav tega kreditnega zistema. Oficielna Anglija se še drži prepovedi takozvanega »trading with the enemy« (trgovina s sovražnikom). Vsi predlogi in naredbe v vprašanju izvoznih kreditov imajo namen, zazdaj izločiti plačilni promet z evropskimi devizami. Počakati hočejo, da se zopet povrnejo normalni produkcijski pogoji, pospeševati hočejo inozemske terjatve ter na ta način čimpreje uveljaviti latentni aktivum skoro nič vrednih evropskih valut. leto poročevalec »Sl. Naroda«. Imeniten par mu je bila Micka (Katica Petkova). Sicer so nam njeni dosedanji uspehi neznani, ampak po sobotnem nastopu moremo soditi, da imamo v nji prebrisano žensko glavo, ki se zna vživeti v igro in igra naravno in rest-veno. Izmed obeh gospodinj je bila Mina gospe Bukškove podana s pravo narodno prisrčnostjo. Ženski tipi ge. Bukškove so vedno ustvarjeni po naravi, v nji najde visoka dama in preprosta kmetica svojo inter-pretinjo. Pa tudi Liza (gdčna. Planinškova) je podžla lepo neprisiljeno sosedovo ženo z dobro potezo godrnjavke in prepirljivke. Gdčna Elvira Kraljeva je pokazala s svojo deklo Aleno, da se da tudi iz malih ulog nekaj dobrega ustvariti, njen živahen nastop zasluži polno pohvalo. Med drugimi igralci naj omenimo pred vsem gosp. Rožanskega, ki je potrdil naše besede, ki smo jih zapisali zadnjič. Tu smo videli v glasu in v vedenju pravega spravljivega kmeta, ki je dobro soadal v okvir vaškega prepira. Drnolec gosp. Vauhnika je bil podan morebiii preveč po krjaveljsko, mogoče bi ga bil na drug način boljše izigral, dasi je iudi tako vzbujal kot hujskač pozornost občinstva. Strnišev snubač pa je bil izborna figura in mislimo, da je ta za tega igralca glavno polje. Deda O tem vprašanju poroča ministrstvo trgovine in industrije trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani sledeče: V angleškem trgovskem ministrstvu je ustanovljen posebni oddelek za eksportne kredite (naslov oddelka je: London 10 Basinghallstreet E C 2 a), kateremu je stavljen na razpolago fond 26 milijonov funtov sterlingov in ki ima nalogo, dvigniti angleški izvoz v Jugoslavijo, Dalmacijo in Poljsko. Ta vsota se pa ne bo vporabljala morda po gotovem ključu za posamezne dežele, ampak bo razpolagal z njo omenjeni urad po lastnem prevdarku in je za to v interesu naših importerjev, da se čimpreje pobrigajo za to akcijo. Kredit se bo dovoljeval samo na podlagi garancije. Kot garancija se bodo sprejemale v depozit: a) avstrijske krone (začasne), b) srb6ki dinarski bankovci, c) srbski, oziroma jugoslovanski državni papirji, in sicer po kurzu na glavnih borzah. Ko bo dognana borzna vrednost teh valut in vrednost papirjev, se bo v vsakem pojedinem primeru določilo, koliko odstotkov te vrednosti tvori zadostno garancijo za kredit. Pri tem se bo vpošteva'o tudi kurzno valovanje teh papirjev. Naš kupec bo moral podpisati kot akceptant menico na tri ali šest mesecev, ki jo bo trasiral nanj britanski prodajalec. To menico bo prodajalec doposlal naši banki, pri kateri ima naš kupec položiti depozit v tekoči valuti ali v državnih obligacijah v zadostni vrednosti za zavarovanje izplačila one vsote, na katero se menica glasi. Ako banka pristane na to transakcijo, vzame menico v svoj portfelj in sprejme garancijo v depozit, je s tem ta kreditna transakcija izvršena in intervencija angleške vlade je nepotrebna. Ako pa banka iz kateregakoli vzroka ne pristane na to transakcijo, mora obvestiti omenjeni novoustanovljeni urad in mu poslati akcept našega trgovca z njegovo garancijo v kronah, dinarjih ali državnih obligacijah; v tem primeru bo ta urad izplačal angleškega prodajalca v gotovem denarju, pridržal akcept našega trgovca v svojem portfelju in svoječasno menico vnovčil. K temu je še pripomniti, da angleško trgovinsko ministrstvo polaga važnost na to, da bi se po možnosti angleški fabrikati prodali nroti kompenzaciji v naših surovinah, s čemer bi odpadla potreba gori omenjene kreditne intervencije. V to svrho pa bi bilo treba, da se naši importerji in eksporterji organizirajo. Prvi in zadnji odgovor vladnega komisarja dra. Pfeiferja,Malim Novicam/ Že več mesecev mrgoli v „Malih Novicah" napadov na vladnega komisarja dr. Pfeiferja. Kar smo se prepričali, da sem in tje celo in- teligentnejši krogi nasedajo „Malim No.icam", smo vprašali vladnega komisarja, zakaj ne odgovori na te napade. Zvedeli smo, da je isti že minuli pondeljek poslal uredništvu »Malih Primoža je igral gosp. Razbergar s potrebno mehkoto in primerno starostjo. Bil je pravi kmečki tip. Oečka Stanko in Drago sta se dobro držala. Posebno Cene je bil korajžen, čeprav še »platno« po odru prodaja. Iz tega se vidi, da je on na odru kakor doma. Bodi še povedano, da je šla igra vseskozi gladko in krepko in da je bila med igralci ona harmonija, ki zagotavlja uspeh igri in igralcem. To je bila velika prednost »Verige« v primeri s »Tugomerom« in šele tu smo videli, da razpolaga naše mest. gledališče s silami, ki bodo tekom sezone nam nudile še mnogo lepega. Končna scena, ki bi lahko marsikaj pokvarila, je bila vprizorjena dobro, premišljeno in je dosegla oni veličastni učinek, ki ga igra namerava. Uvedba »Gledališkega lista« ki nai občinstvo informira o delih in pisateljih, je bila prav pametna misel in se bo gotovo v vsakem oziru izplačala. To je najboljše sredstvo za vzgojo občinstva, ki se bo, po sobotni predstavi sodeč, bolj in bolj z ljubeznijo oklepalo našega gledališča. Tako lepouspeli večeri, kakor je bil sobotni večer »Verige«, bodo privabili v naše gledališče vedno več novih gostov. Glede stojišč in prostorov za širše sloje pa bo morda kazalo še kaj primernega ukreniti. *-a—. Novic" odgovor na vse poglavitne obtožbe, vendar uredništvo ni hotelo odgovora objaviti, ker mu pač lesnica v oči bode. Vladui komisar nam je dal svoj odgovor na vpogled; ker smo mnenja, da se mora na vsak način to državi in oblastim škodljivo početje „Malih Novic" razkrinkati in morda zaslepljeni javnosti oči odpreti, prinašamo s tem ta odgovor, ki se glasi: Uredništvu „Malih Novic" v Mariboru. Odlašal sem dolgo, da bi odgovoril na Vaše ostudne in lažnjive napade, katere v zadnjem času kopičite v Vašem revolver-žurnalu. Ako bi bila le moja oseba tangirana, ste lahko prepričani, da bi Vas nikdar ne doletela sreča, da bi se toliko ponižal in Vam odgovoril. Kajti list, ki ae tudi ni ženiral pribčiti napada na gospoda generala Maistra, je za narodno in pošteno čutečega človeka — „cunja"; ker sem pa slučajno državni uradnik in zadene Vaše blato, katero mečete na mojo malenkost indirektno tudi državno oblast, kateri služim z dušo in telesom, čutim dolžnost, da morebiti lahkoverno javnost — akoravno se mi tudi od Vaših najboljših somišljenikov zatrjuje, da Vaše prostaško pisarjenje vsak le količkaj sposoben človek obsoja — opozorim, da so prav vse vesti, ki jih o magistratu in o meni prinašate namenoma in vedoma zlagane. Da bi se Vam zagovarjal glede moje poštene narodnosti in globokega rodoljubja, bi bilo zame, ki me v tem oziru poznajo še dalje časa Mariborčani, kakor Vaš informator oziroma dopisnik, preveč poniževalno, in prepuščam tu mirnim srcem sorojakom v Mariboru sodbo. Narodno delovanje po preobratu je samoobsebi umljiva dolžnost in bi bilo odveč, ako bi se kdo s tem hvalil; kakšno pa je bilo moje delovanje med vojno, se med drugimi lahko infoimirate n. pr. pri gospodu dr. Antonu Korošcu in gospodu dt. Izidorju Cankarju. Mimogrede le hočem sedaj nekaj Vaših zlobnih iu obenem smešnih lažij ad absurdum dovesti: 1. Vaša novica, da bi bil v konzorciju, ki je kupil Kralikovo tiskarno gospod dr. Franz in gospod dr. Scherbaum, je kakor vsak pameten človek ve, in kar je tudi uredništvu Malih Novic dobro znano, gola laž. 2. Enaka, le še bolj neukusna laž je, da bi bil jaz kedaj in od kakega Nemca v Mariboru povabljen na večerjo ali nočne sestanke. Ako mi uredništvo le eno tako večerjo ali obed dokaže, izjavljam, da plačam uredništvu za vsak tak slučaj a K 1000— Odkrito pa rečem, da bi se jaz vabilu poštenega in dobrega sodržavljana nemške narodnosti lahko in ne v kvar našemu državnemu interesu odzval, četudi ne z Vašo motivacijo, da hrepenim po brezplačnih vabilih, kajti lačen hvala Bogu nisem. Zdi se mi pa, da obhajajo skomini po takih vabilih le Vašega dopisnika; ne verujem pa da bi kdo riskiral svoje hiše z njegovo osebo okužiti. 3. Navadna in poznavalcu obrtnega reda očitna laž je, da se deje pri magistratu protek-cije pri obrtih; zakaj ne navajate konkretnih in resničnih slučajev, zakaj pljuvate slepo in nepremišljeno sebi v posmeh na moj urad. 4. Uradovanje na magistratu je od drugega januarja t. 1. slovensko, o čemur dovolim na zahtevo vsakemu vpogled v ekshibitu Če je kedaj brez moje vednosti izdal kak uradnik ne v državnem jeziku pisan spis ni moja krivda in Vam zasiguram da bo dotični uradnik takoj odpuščen iz službe, ako se mi tak slučaj naznani. 5. Vaša naraigavanja, da hočem postati župan v Mariboru in spodriniti gospoda dr. Kozino so tako neskončno smešna, da je morda še Vas oblila rdečica sramu, ko ste jih čitali. V kolikor poznam politične razmere v Mariboru lahko z gotovostjo izjavljam in prorokujem, da ne bo niti gospod dr. Rozina niti moja malenkost županoval v Mariboru in naj bi se oba, še toliko trudila za to mesto. Kak pomen naj ima potem takem Vaše pisarjenje? Zakaj ne uresničite grožnje, da se bodete po deputaciji pritožili v Ljubljani proti mojemu uradovanju in osebi? Ker ne morem misliti, da tega iz usmiljenja do moje osebe odlašate, Vas prosim, da Vaše grožnjo čimpreje uresničite Zakaj ne posnemajo Vaših grdih in razdirjajočih napadov tudi drugi listi, ki se tiskajo v Mariboru? AH si res domišljujete, da mi bodete Z Vašmi obrekovanji vzeli veselje do dela? Vaš zelo prozorni namen je pač leta; s farizejskimi frazami o narodnosti in lažnjivimi vestmi preslepiti vsaj del javnosti, državnim uradom o t e ž k o č i t i delovanje in s tem uspešno r o vati proti ujedin-jeni državi. Očital sem Vam v tem dopi-u, da namenoma in vedoma lažete in obrekujete: radoveden sem, če bodete imeli toliko časti, da me bodete sedaj tožili in da se ne bodete ustrašili dokazov resnice za ta moja očitanja. Slednjič Vam naznanjam, da je bil to moj prvi in obenem zadnji odgovor na Vaše dosedanje in bodoče nizkotno, krščansko in tudi nekrščansko moralo zasmehujoče pisarjenje. Ako imate še iskrico poštenja v sebi, Vas poživljam, da priobčite ta moj odgovor dobesedno v Vašem listu. Maribor. dne 29 septembra 1919. ...... . .. /i Dnevne novice. i Himen, četrtega oktobra t. 1. ob M. uri je poročil profesor dr. Anton Medved v frančiškanski cerkvi v Mariboru ženina dr. Srečkota Lebarja, zdravnika iz Slovenske B strice, sina dr. Lebarja iz Križevcev z nevesto gospodično Ljubico Marinovo, hčerko profesorja St. Marina v Mariboru. Za priče sta bila ženinu nevestin brat, dr. Vilko Marin, zdravnik v Mariboru, in nevesti njen svak, Ferdo Kocuvan, davčni nad-upravjtelj v Mariboru. Novoporočencema želimo najlepše sreče v isti obilici; kakor njima je želel dr. A. Medved v prekrasnem in ginijivem govoru pred oltaijem. Poročil se je v pondeljek 6. t m. g. major Vaupotič, z gdč. Pepco Krajnc, hčerko veleposestnika Krajnca iz St. Jurija v Slov. goricah Bilo srečno I Nesramnost »Malih Novic" presega že vse meje. Tako podlih osebnih napadov, kakor jih prinaša to glasilo klerikalne stranke nismo v klerikalnih listih čitali niti v najbolj podivjani Šušteršiče vi dobi. Gospodje okrog te časnikarske cunje se sicer radi v osebnem občevanju kon-ciljantnosti kar cedijo, toda to njihovo ogledalo lih kaže v vsej njihovi nagoti. Nič ne pomaga, da na vse podlosti tega lističa nismo z enakim orožjem reagirali, da si bi nam bilo to prav lahko, gradiva imamo dovolj na razpolago. Treba bo res poseči po primernejših sredstvih za take žurnalistične infatnije, ki so sramota za kulturen narod. Le povejte, katere so tiste kupčije, „ki bi se jih še celo narodno umazani in brezbarvni Židje, katerim je denar nad vse, sramovali." Nemara nakup Kralikove tiskarne, ki so ga »Novice" same že ponovno pohvalile? Gospodje pometajte pred svojim pragom. Sicer pa zasluženo plačilo že še tudi dobite, ta klerikalna drevesa ne bodo previsoka zrastla. »Psiček laja hov, hov, hov — jutri pojdem spet na lov“ — tako sanja urednik »Malih Novic«, ko v svoji brezmejni puhloglavosti išče snovi za svoje prazne predale. Dozdaj že skoraj ni več poštenega človeka v Mariboru, ki bi ga ta ptiček ne bil oblajal, tako da se pošteni ljudje na ulici pozdravljajo s priprostim vprašanjem: »Ali si že bil v .Malih Novicah'? Ako še nisi bil, je znamenje, da ne pomeniš nič in da si ptičku od .Malih Novic' v enem ali drugem oziru v sorodstvu.« »Male Novice« so prejele n. pr. že od komisarja dr Pfeiferja prav primeren odgovor, pa ga niso prinesle. Zakaj ne ? Zato, ker jim je dr. Pfeifer povedal resnico in jim je ovrgel njih laži. Toda za resnico v »Malih Novicah« ni prostora, zato bomo čitali ta odgovor drugod. Ker pa je psiček vendar malo osupnil, ko mu je oni odgovor »sapo zaprl«, je šel na lov drugam in se je lotil »]DS-advokatov«. Te je oblajal zdaj že večkrat pa kar na debelo, češ: skupaj me ne bodo nagnali, posameznemu se pa tudi ne bo zdelo truda vredno, da bi me ošvrknil — ulica pa bo le poslušala, kako lepo lajam. In to dn» 7. oktobra i!MS glavno, da ulica posluša, da kdo kupi »Male Novice«, da se psiček naje — drugo je postranska stvar. Da pa ljudje ne bodo spoznali, za kaj gre, skrivam svoje prepričanje v katoliško narodno prepričanje tako si misli psiček, ker sicer bi ta alt oni prijel poleno •n bi me izpodbil. Dobrosrčnim ženicam morebiti res imponira ta psiček, ko cvili po ulici in išče, koga bi še oblajal, resni ljudje pa se mu smejejo. Zdaj pravi, da smo zavezniki Nemcev, tistih Nemcev, ki so 1.1914. itd. Tako laja ta psiček iz dr. Šušteršičeve šole, onega dr. Šušteršiča, ki je 1. 1914. imel v svoji pisarni S. L. S. poseben oddelek za denunciranje naših ljudej, Psiček ima prav, ko trdi, da je treba ljudi presojati po tem, kaj so bili I. 1914. Torej poglejmo nazaj in bomo našli, da ni bilo hujših nasprotnikov Srbov in antante, kakor oni klerikalci, ki so nakopali nad naš narod še to sramoto, da je graški komandant vzdihoval nad velikim številom denuncijacij, ki so prihajale od slovenskih klerikalnih ljudi proti Slovencem. L. 1914. so bili torej klerikalci po delu in mišljenju enaki mariborskim pan-germanom— in tudi psiček od »Malih Novic« najbrže ni storil ničesar, da je svetovna vojna — drugače izpadla, nego so želeli ti ljudje 1. 1914. Pavovo perje. V zadnji številki Slovenskega Gospodarja" trdi nekdo, da se je uvedla avtomobilna zveza Maribor—Sv. Lenart po zaslugi okrajnega odbora. Koikor nam znano, se je za to največ potrudil g. dr. M. Gorišek in je torej v prvi vrsti njegova zasluga. Da, bližajo se volitve in treba je agitacijskih sredstev. Toda ni vedno koristno kinčati Se s pavovim perjem. Kako je v celovški okolici. V glasovalni od Nemcev zasedeni (Celovec in okolica) coni B so mali posestniki in revnejši sloji apatični, da celo sovražni Nemški Avstriji. Posebno pa oni, ki stanujejo izven mest in trgov. Za mesta in trge skrbi Nemška Avstrija kolikor pač more za prehrano, med tem ko tožijo po vaseh, da so dobili zadnjič moko, sladkor in petrolej od Jugoslovanov — in od tistega časa nič več. Samo razni baroni, veleposestniki in uradniki onstran demarkacijske črte si še kolikor toliko navdušeni za Nemško Avstrijo. Žalostne razmere na Koroškem. Na praznik 8. septembra je bil nabit na cerkvi v Gospi svet lepak, s katerim se poživljajo tamkajšnji Slovenci in sicer dekan, kanonik, trije kleriki in civilne osebe, da nemudoma zapuste Gospo sveto, ker bodo sicer na povelje vlade ustreljeni. Enega teh klerikov so pred nekaj dnevi kamenjali v Gospi sveti, smrti ga je rešil neki kmet, kteri ni dopustil, da se na njegovem posestvu človek ubije. Onstran demarkacijske črte so Slovenci v vednem strahu, da se nasilja kakor v Gospi sveti tudi drugje ne začnejo ponavljati. V Celovcu zdaj sploh ne govorijo več kdaj da bodo Jugoslovani zapustli Koroško, temveč se raznaša povsod, da pridejo Jugoslovani zopet v Celovec nazaj. Ljudstvo, posebno revnejši sloji, se jako huduje čez Lemischa, ki ga zove namesto Landesverweser, Landesver-vviister, Angererja. Laknerja in druge hujskača, ki so zapeljali Celovčane na led in jih izdali Italijanom, kateri pokupujejo še tistih par jajc in tistih par litrov mleka, kai pripeljejo slovenski kmetje iz Gospe svete v Celovec. Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah. Pri okrajnem glavarstvu v Borovljah se je ustanovila posebna gospodarska pisarna, ki ima namen, podnirati prebivalstvo v vseh gospodarskih zadevah, dajati mu inf irmacije in ga na ta način privaditi na novi položaj, ki je nastal s tem, da je odpadlo dosedanjo gospodarsko središče Koroške, Celovec. Podobna pisarna se namerava osnovati tudi pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu Trgovci in obrtniki, ki se zanimajo za koroški trg, naj se obračajo naravnost na omenjeno pi sarno za eventualna prasnila. Mislinjska podružnica slov. plan. društva Slovenjgradec javlja, da se dne 13. oktobra 1919 planinska koča na gori sv. UrJire zatvoii. Dne II. in 12. oktobra se vrši zaključna veselica. jKutrlfroniki Dimnikarjem. Gospodarska pisarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah sporoča, da v nekaterih občinah tainošnjega okoliša nujno rabijo dimnikarje. Dimnikarji, ki se žele naseliti, naj se obrnejo naravnost na omenjeno gospodarsko pisarno. Lončarsko blago. V okolici vasi Klopce v okolišu okrajnega glavarstva Borovlje, je precej razvita domača lončarska industrija. Ta-mošnji lončarji imajo v zalogi precejšnje množine lončarskega blaga. Tvrdke, ki se zanimajo za lončarske izdelke, naj se obrnejo na gospodarsko pisarno pri okrajnem glavarstvu v Borovljah. Zlobni poškodovanje proste napeljave mestnega e''ektriškega podjetja. Pri pregledovanju proste električne napeljave od strani magistrat-nih organov se je ponovno dognalo, da je na drogovih te napeljave veliko število porcelanastih izolatorjev pobitih ter se opravičeno sumi, da povzroča to škodo šolska mladina z lučanjem kamenja. Posebno veliko število razbitih izolatorjev se je opazilo na prostovodni progi, ki je speljana od vojaške višje realke do meslne vodo.odne strojarne oziroma do Uhlandove in Žilne ulice. S tem zlobnim razbijanjem dragocenih izolatorjev se povzroča mestu ne samo občutna škoda, ampak preti vsled tega tudi velika ni varnost, da re hode morai pozneje električni obrat, katerega vsakdo tako željno pričakuje, sploh ustaviti, ker je dobava novih izolat >i jev v današnjih razmerah z velikimi težko-čami zvezana, če ni že danes sploh izključena. Vsled tega se naproša vse občinstvo kakor orožniške in mestne policijske straže, da vsakega, ki ga zaletijo pri lučanju kamenja na izolatorje, takoj primejo in odvedejo na bližno orožniško ali policijsko stražno postajo, da prejme svojo zasluženo kazen. Tudi vsa šolska vodstva se naprošajo, da njihovo šolsko mladino primerno o težkih posledicah tega zlobnega početja opozorijo. — [i Gledališke vesti. U U Gledališki list. Ravnateljstvo slovenskega mestnega gledališča se je odločilo vklub velikim izdatkom, izdajati „Gledališki list", ki se bode pečal posebno z gledališkimi stvarami. List bode prinašal razen gledaliških vesti tudi es9aye avtorjev, čigar igre se dodo uprizarjale na našem odru. List bode služil tudi v pojasnilo raznih dramskih del in bode prinašal sporede vseh iger. List bode opremljen še z oglasi raznih tvrdk, ki so se za oglas prijavili v precejšnem številu. Rudi tega se opusti nadaljna prodaja lepakov pri predstavi ter nadomesti z gledališkim listom. Izhajal bode isti pri vsaki premi-jeri tekom cele sezone za ceno številke 1 K Tiskan bode na 8 straneh na boljšem papirju. U. P. V torek se vprizori za abonement „A|‘2" Finžgerjeva ljudska zgodha „Veriga". Razdelitev vlog je ista kot pri premijeri. V četrtek, dne 9. oktobra, se vprizori velezabavna burka Schonthana : »Ugrabljene sabinke", na abonement „B|2". V največji damski vlogi nastopi Štefanija Dragotinovičeva, ki se kot profesorjeva soproga pivič predstavi v glavni vlogi mariborskemu občinstvu. G >spa Dragotinovičeva je bila dolgoletna članica slov. deželnega gledališča v Ljubljani, delovala potem na slovenskem gledališču v Trstu in na hrv. nar. kazalištu v Osijeku ter bila zadnja leta redna članica krij. hrv. zetitlj kazališta v Zagrebu. V ostalih glavnih vlogah nastopijo Berta Bukšekova, Kntica Petkova in končno Viki Pod orska, gojenka letošnje mariborske dramatične šole, ki je brez-dvomno zelo talentirana. Gospodična Podgorska igra naivno vlogo prof.sorjeve hčerke Pavlo. I med moškega osobja nastopi v slavno znani figuri gledališkega ravnatelja Emanuel Strižeja, Valo B atina. Dobrodušnega prof'sorja Goliča poda gosp. Patffci R^sberger. V ostalih večjih vlogah sodelujejo gosp. Fran Gregorin, Miloš Vauhnik in Gustav Strniša. Režijo igre vodi g. Valo Bratina. Predprodaja vstopnic že od pon-de ika naprej. — V nedeljo popoldne se igra ob znižanih cenah prva ljudska narodna drama »Tugomer", nakar se opozarjajo vsi okoličani in vsi tisti ki si žele isto še videti, da si pravo" časno presktbe vstopnice, koje se dobe od pon-deljka naprej v gledališki dnevni blagajni v Grajski ulici št. 27. Prvovrstna igra je dosegla dosedaj vedno popoln uspeh. ' U. P. Zadnje vesti. M (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Trifkovic sestavil ministrstvo? Beograd, 4. oktobra 1919. Vest, da je g. Marko Trifkovič vrnil svoj mandat za sestavo nove vlade prestolonasledniku, se ne potrjuje. Po mestu so se celo razširile govorice, da je Trifkovič pozno zvečer sestavil vlado, a brez demokratov, socijalistov in Črnogorcev. Jugoslovanski klub dobi dva porlfeja, Narodni klub tri. ostale pa radikalci. Se tekom noči bo ministrska lista kompletna, jutri pa jo predloži Trifkovič regentu. Volilni boj v Italiji, Milan, 5. oktobra 1919. Volilni boj se je začel. V Bologni je prišlo do spopadov. Na nekem shodu v Rimu so bili pretepi. Strah pred Jugoslovani. Lahi razdrli železniško progo. Bakar, 4. oktobra. Sinoči so se raznesle po Reki vesti, da so dospele jugoslovanske čete na demarkacijsko črto in da se pripravljajo za pohod proti Reki. D’Annun-zio je pustil sredi noči alarmirati svoje oddelke, ki so morali v močnih četah odhiteti na višine vzhodno in južno od Reke. V strahu, da bi se utegnili pripeljati Jugoslovani po železnici, so razdrli Lahi progo pri Dragi, tako da je sedaj ustavljen ves promet. Wilsonova bolezen. Pariz, 5. oktobra 1919 „New York Herald" poroča iz Ne\v Yorka: Včeraj zjutraj se je razširjala vest, ki pa je bila kmalu preklicana, da je Wilson umrl. Dve njegovi hčerki sta mu prišli streč. Francozi zapustili Reko. Zagreb, 5. oktobra. Iz B ikra poročajo, da je zapustila reško luko zadnja francoska ladja. Materija), ki ga niso mogli naložiti, so prodali Francozi Italijanom, Prevzel ga je regiment, ki r.e nahaja v Opatiji. Na Reki se nahajajo zdaj le še d’Annunzijeve čete. Prepovedan izvoz v Romunijo. Beograd, 5. oktobra. VLda je prepovedala vsak izvoz, kateregakoli že blaga v Romunijo. Med trgovci, zlasti v Bmatu, ki so imeli z Romunsko ozke zveze, vlada radi tega veliko razburjenje. Dj prepovedi je prišlo zato, ker romunska vlada dosledno ovira vse transporte iz ali preko R •inunije k nam in zlasti pridržuje za nas omenjeni železniški materijah D’ Annunzijevi načrti. Bakar, 4. oktobra. D’Annunzio je izjavil, da je pripravljen, da s svojimi dobrovoljci zasede celo ozemlje, ki bi imelo v smislu načrta mirovne konference pripasti svobodni državi Reki. in proglasi njega pridružitev k Italiji. H Slovensko mestno gledališče R REPERTOIRE: V pondeljek: Zaprto. V torek: »Veriga«, abonn. A. V sredo: Zaprto. V četrtek: »Ugrabljene Sabinke", abonn. B. V petek: Zaprto. V soboto: »Amnestija", »Medved", abonn. A. Zajtrkovalnica v pritličju rotovške hiše! Ker se je glede zajtrkovalnice In delikatesne trgovine na Glavnem trgu v pritličju rotovške hiše že anonsirana družabna pogodba razdrla naznanjajo dosedanji lastniki, da bodo sami vodili to podjetje, kakor do sedaj. Posebno opozarjamo sl. občinstvo na novo došlo zalogo raznih prvovrstnih vin in drugih pijač, kakor tudi finih delikates, s katerimi hočemo naše goste kar najbolje postreči. v. z. Sikora. Prevzetje brivnice! Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. j. G r e d 1 i č a brivnico v Tegetthoffovi ulici 22 in prosim slavno občinstvo za nadaljno naklonjenost. Zagotavljam točno in čisto postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Fran N^ovak 2—2 brivski mojster iz Gorice. Naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela restavracijo j « «44 -očrH Služkinja (dekla), stara od 20—30 let, vešča priproste kuhe, gospodinjstva, k malemu otroku se išče k mali obitelji v Prevalje. Naslov pove upravništvo. 4—1 NAZNANILO! P. n. občinstvu uljudno javljam, da sem otvoril s 1. oktobrom prvo slovensko kolarsko obrt na Tegetthoffovem trgu št. 3. Priporočam se slavnemu občinstvu v izdelovanje vsake vrste finih kolesljov, težkih vozov, kakor tudi popravila in vsa v to stroko spadajoča dela. 2—2 S spoštovanjem Jožef Stajnko kolarskl mojster, ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦•»•♦»♦g*«*« ♦ Oznanila „UNI0N-PR0RAGANDE“, Maribor. Oospodska ulica št. 26. 10—5 Barva vsakovrstno blago Kemično čisti «*. Pare sveti alika ovratnike, zapestnice in srajce. = JOS. REICH = Maribor, Gospodska ulica 38 Poštna naročila se izvršujejo točno. z (o)5— Arhitekt Hubert Misera mestni stavbinski mojster Maribor, Cesarska cesta SL 20, Lutrova ulica st. to prevzame vsa stavbinska in tesarska dela, adaptacije, popravila, nove stavbe, strokovnjaško in po najnižji ceni. Zaloga apna, cementa, opeke in drugih stav-binskih potrebščin. mpta. i>6= č)fa— Sodarja dobro Izvežbanega v kletarstvu, spreime tako] Fran|o iuiek, vi-notrZec v Ptuju. 2—2 BissssssiiaBisssas M Kocijančič „Pri mestni Kil nm ml* Skrbela bodeva za dobra vsakovrstna mrzla in gorka jedila, izborna in pristna vina ter točno in solidno postrežbo. Za obilen obisk se uljudno priporočata Ernest in Ana Birtic. Restavracija in hotel pri J n (hotel „Mohr“), Maribor j* Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. hit — Najboljša jedila. — Klubova soba. — ,, Prostoren vrt. p' ^ Za obilen obisk se priporočata L | Franc in Pavia Jančar. f| I. maribor. strojna pSetarna Ivan Barta žtsr Župnijska uSiea St. 3 se priporoča * v izdelovanja vseh pletenin. — Svilene, flor, cvimaia in volnene nogavice se po ceni izdelujejo iu sa tudi podpletejo. Rezan in im Mr tramove drva — oglje — kupuje vsako množino illi MARIBOR. Fl kamnoseško podjetje Maribor, Schillerjeva ul. 25 priporoča svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita. Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela. § V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1‘— K, s poštnino 1‘05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% poousta. II L Mara« horska specslaana delavnica sa popravila ur F. Kneser i drug Grajska ygica št. 5. A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom SodniisSca uSica 17 priporoča se občinstvu. 3iaeaeaeaK*:e™a*:*Heaeae:ainK2Hna: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Dalnilka glavnica 15,000.000 K CINTRAtA V LJUBLJANI Rezervni lo"di natl 4i®.k T M.rlbors