GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA OKTOBER 1981 Rezultati prodaje v obdobju L-IX. 1981 V prvih devetih mesecih letošnjega leta so posamezne temeljne organizacije (po podatkih iz tabele AOP) dosegle naslednje prodajne rezultate na eksternem trgu: Prodaja v primerjavi s planom: iz leta 1980, dobimo čez 100 starih milijard. To pomeni, da bi za devet mesecev morali imeti vsaj 75,6 milijard realizacije. Dosegli smo 71,5, kar je za 5,4 % manj. Tudi pri takš- V % Domači trg Izvoz Skupaj kg din kg din kg din Vijakarna 123,0 130,9 99,5 124,4 118,3 129,5 Verigama 92,0 95,7 90,2 83,5 91,2 91,3 Sidrne verige ■— skupaj 159,0 112,5 57,1 71,6 111,0 97,9 — brez žice 71,9 84,3 57,1 71,6 64,9 79,7 Kovačnica 110,9 135,1 108,1 192,1 110,9 137,4 TIO — 113,9 — 30,3 — 107,4 Skupaj DO — brez žice 99,5 112,7 77,9 89,1 91,9 107,1 — z žico 121,0 117,4 77,9 89,1 105,9 110,7 Prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani v % Domači trg Izvoz Skupaj Tozd kg din kg din kg din Vijakarna 100,6 134,6 132,2 188,8 104,8 142,6 Verigama 95,5 137,4 118,7 137,3 105,1 137,3 Sidrne verige — skupaj 74,7 106,6 91,1 177,2 78,1 119,0 — brez žice 88,5 122,9 91,1 177,2 89,5 136,3 Kovačnica 113,1 151,5 172,3 265,6 114,3 155,2 TIO — 140,3 — 138,8 — 140,3 Skupaj DO — brez žice 99,4 138,3 111,0 162,7 102,6 142,5 — z žico 91,2 133,9 111,0 162,7 95,6 138,6 Če formalno pogledamo odstotke iz prejšnjih dveh tabel, bi bili lahko zadovoljni, in sicer zaradi tega, ker smo skupni prodajni plan z žico vred presegli za 5,9 % po količini in za 10,7 % po vrednosti. Če vemo, da smo skupni prodajni plan v letošnjem letu postavili samo za 12,8 % višje od dosežene realizacije v letu 1980 in če vemo, da smo v decembru 1980 zvišali prodajne cene za verige 20 %, vijake za 25 % (efekti teh zvišanj se pokažejo v letošnjem letu) ter če vemo, da smo imeli devalvacijo domače valute, mislim, da bi morali biti zaskrbljeni. Predvsem bi morali biti zaskrbljeni zaradi nedoseganja fizičnega obsega prodaje oz. proizvodnje. Stagnacija proizvodnje ima poleg disproporca v naraščanju naših prodajnih in nabavnih cen reprodukcijskega materiala za posledico upadanje realne vrednosti dohodka, kar nima naprej za posledico stagnacije, ampak zaostajanje v razvoju. Preprost račun nam kaže, da moramo v letošnjem letu imeti vrednost v realizaciji čez 100 starih milijard. V letu 1980 smo dosegli 76,4 stare milijarde realizacije. Cilj ekonomske politike za letošnje leto je stopnja inflacije 32 %. Če linearno za toliko odstokov zvišamo realizacijo nem obsegu realizacije ne bi ohranili realno vrednost dohodka, ker je znano, da materialni stroški v naši branži rastejo hitreje od splošne stopnje inflacije. Prepričan sem, da so tudi pri takšnih pogojih gospodarjenja kot so, obstajale in obstajajo objektivne možnosti za ohranitev realne vrednosti dohodka. Moramo se zavedati, da v letošnjem letu nimamo več možnosti pridobivanja dohodka na račun zvišanja cen. Zato moramo izkoristiti vse možnosti za zvišanje proizvodnje in s tem tudi prodaje. Namenoma se v tem prispevku daje več poudarka proizvodnji kakor prodaji, ker smo lahko s trenutnim stanjem naročil zadovoljni. Prej naštete splošne oceneo relativno slabem poslovanju ne veljajo v enaki meri za vse temeljne organizacije. Tudi prikazani odstotki dosežene prodaje niso zadostni kazalci za oceno uspešnosti poslovanja. Trenutni finančni položaj posameznih tozdov je poznan. Mislim, da se dokaj dobro ujema s prikazanim gibanjem prodaje oz. proizvodnje. Pri tem bi samo dodal, da zvišanje prodaje v tozdu Kovačnica ni iz- ključno rezultat dela te temeljne organizacije. Če ne bi upoštevali transporterjev, bi bila prodaja ostalih izdelkov po količini manjša kot v prejšnjem letu. Zvišanje prodaje v tozdu TIO še zdaleč ni zadostno z ozirom na to, da je bilo v prvih devetih mesecih v tem tozdu povprečno za 12,4% več zaposlenih kot v enakem obdobju leta 1980. Posebno ne bi smeli biti zadovoljni, če upoštevamo pomen tega proizvodnega programa za našo delovno organizacijo. V izvozu smo dosegli ca. 4 milj. dolarjev, od tega 60 % konvertibilnega in 40 % klirin-ga. Razmerje je slabše kot je bilo planirano. Zaključenih poslov v izvozu imamo za ca. 6,3 milj. dolarjev, kar je ob upoštevanju tečajnih razlik več kot rebalansirani plan za letošnje leto. Problem pri izvozu je ta, da zaostajamo v realizaciji zaključenih poslov. Tako so bili npr. ti zaostanki ob koncu septembra na višini enomesečnega planiranega izvoza. Izkoristim naj še to priložnost, da obvestim delovni kolektiv, da v letošnjem letu nimamo realnih možnosti za zvišanje prodajnih cen. Naše vloge za zvišanje prodajnih cen so v Gospodarski zbornici Slovenije, ki mora dati soglasje k tem vlogam. Kot je znano je obstoječi splošni nivo cen za več kot 30 % višji kot v decembru 1980. Resolucija pa predvideva 32 %. To pomeni, da so skoraj izčrpane vse rezerve za zvišanje cen v letošnjem letu. Z administrativnimi ukrepi se zadržuje nadaljnja rast cen (rešujejo se skrajno kritični primeri brez obzira na posledice). Zato bo v najboljšem primeru naša vloga rešena v začetku leta 1982. Jure Pejič Mladinska delovna akcija za novo kovačnico Dne 5. oktobra 1981 je bila za novo kovačnico delovna akcija, ki jo je organiziral koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS Veriga. Čistili smo prostor za novo kovačnico. Ogledal si jo je tudi direktor DO tov. Pavel Noč. Akcija je zelo uspela, saj se je udeležilo dela 38 delavcev, v glavnem mladincev, ki so opravili vse načrtovano. Akcije so se udeležil: Janko Maček, Marjana Melink, Slavko Valjavec, Marjan Škrbec, Dušan Dimič, Stane Pelcar, Drago Stoje, Bojan Trseglav, Ana Kolman, Helena Krivec, Zvone Sinkovič, Iztok Šegula, Franc Kemperle, Breda Blatarič, Brane Antolin, Darko Kovač, Safet Zujič, Sems a Muje-zinovič, Roman Krebs, Vinko Golob, Marjan Cerkovnik, Željko Novak, Jože Cigler, Milorad Mitrič, Brane Valant, Janko Macuh, Nenad Sekulič, Vlado Čaj kovač, Miro Oman, Vlado Hrovat, Stanko Kunčič, Tatjana Vovk, Miro Ulčar, Tomaž Majer, Velimir Novak, Slavko Milosavljevič in Muharem Nezirovič ter Jože Vrhunc. Ugotovimo lahko, da jih je bilo največ iz DSSS — 16, iz Verigarne — 5, Sidrnih verig — 4, Orodjarne — 4, Vijakar-ne —4, Kovačnice — 2 in Vzdrževanja 1. Zaskrbljujoča je majhna udeležba iz Kovačnice in Vzdrževanja, mladincev iz TIO pa sploh ni bilo, kljub temu, da so bili poleg mladinskih organizacij obveščeni tudi vodje tozd in sekretarji OOZK. Upoštevati pa moramo, da se delavci iz popoldanske izmene akcije niso mogli udeležiti. Akcija bi nedvomno lahko še bolje uspela, če bi bil prisoten kdo od vodilnih delavcev iz Kovačnice, ki bi vodil samo delo (sortiranje materiala ipd.) Aktivnost OO ZSMS pa ne sme s to akcijo izzveneti, ampak naj bi bila to le spodbuda za naprej, saj se je pokazalo, da je mnogo mladincev zainteresiranih za delo v ZSMS. Darko Kovač Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne politike III. KONFERENCA ZS SLOVENIJE Na sedanji stopnji razvoja naše samoupravne družbe in zaostrene gospodarske razmere postavljajo pred sindikat socialno politiko kot eno pomembnih in aktualnih nalog. Tretja konferenca ZSS je nadaljevanje oziroma dopolnitev prvi in drugi konferenci 1979—1980, ki sta obravnavali vprašanje planiranja ter delitev osebnih dohodkov. Splošna ugotovitev pri obravnavi uresničevanja socialne politike je, da je v vseh povojnih letih na tem področju storjenega veliko. Največji korak pa je storjen z uveljavljanjem sistema socialističnega samoupravljanja. Zmanjšane so razlike med posameznimi družbenimi sloji, vse prebivalstvo je zdravstveno zavarovano, splošno zdravstveno stanje se je izboljšalo. Okoli 80 odstotkov delavcev ima zagotovljeno prehrano na delu. Zboljšuje se stanovanjska problematika. Uveljavili smo široko ljudsko solidarnost in akcijsko učinkovitost v primerih hujših elementarnih nesreč. Bistvo socialno zaščitene vloge sindikatov v pogojih socialističnega samoupravljanja je v tem, da se bore za tak družbenoekonomski položaj delavcev, da le-ti ščitijo samega sebe. Vendar lahko rečemo, da je del delavcev predvsem v neposredni proizvodnji, kljub zagotovljenim samoupravnim pravicam, dejansko še v mno-gočem v položaju mezdnega delavca in je še daleč od svoje socialne osvoboditve. Zato je ena okvirnih nalog sindikata, da delavce družbeno osvešča in uveljavlja kot samoupravljalce ter krepi enotnost vsega delavskega razreda. Tretja konferenca ZSS bo obravnavala uresničevanje socialne politike po naslednjih področjih: — zaposlovanje in izobraževanje, — humanizacija dela z vidika zdravstvenega varstva in invalidskega varstva ter varstva pri delu, — življenjske razmere delavcev z vidika uresničevanja stanovanjske politike, otroškega varstva in preskrbe, —• pokojninsko zavarovanje in socialna varnost starejših občanov ter socialna varnost kmetov, — produktivna in smotrna izraba delovnega časa ter prostega časa delavcev. Nekateri poudarki iz gradiva za pripravo stališč in sklepov III. konference: — Vsi delavci imajo obveznost in odgovornost ustvarjati pogoje za zaposlovanje, zlasti mladih in strokovno usposobljenih ljudi. — Zaposlovanje delavcev iz drugih republik mora potekati prek občinskih skupščin za zaposlovanje. — Uveljavljati je treba kadrovske štipendije, delovne organizacije so dolžne zagotoviti zaposlitev za svoje štipendiste. — Pospešiti ustanavljanje obratnih ambulant. — Uporabniki morajo zagotoviti svoj vpliv neposredno v svetih zdravstvenih organizacij. — Preprečevati nastanek invalidnosti in skrbeti za pravilno zaposlovanje invalidov. — Zagotoviti večje znanje varstva pri delu: delavcev, organizatorjev dela, projektantov, konstruktorjev, planerjev, kakor tudi poslovodnih organov. — Prizadevali si bomo zboljšati kakovost prehrane med delom, ki mora biti prilagojena fiziološkim potrebam delavcev, težavnostni stopnji dela in razmeram, v katerih se delo opravlja. — Od občinskih skupščin moramo zahtevati ukrepe za pravočasno preskrbo nujnih življenjskih dobrin. — Dodelati se morajo kriteriji za dodelitev kadrovskih in solidarnostnih štipendij. — Spodbujati vse vrste vzgoje in varstva. Naloge OOZS so, da temeljito ocenijo izvajanje socialne politike v svojih delovnih sre- dinah, ugotoviti dobre in slabe stvari ter sprejmejo ukrepe za izboljšanje stanja. Zato smo tudi v naši delovni organizaciji spodbudili aktivnost na tem področju. Prve usmeritve in zastavljene naloge smo si zadali že na letni konferenci OOZS spomladi, ko smo kot posebno točko posvetili humanizaciji dela. Sprejeli smo tri naloge s tega področja, ki so vse že v izvajanju: — uvajanje aktivnega odmora za delavce, — revizija vseh invalidskih primerov, —• določitev maksimalne časovne obremenitve za posebno težke delovne naloge. Nadalje smo posvetili posebno skrb izvajanju socialne po-litke na letnem občnem zboru aktiva invalidov. Sodelovali smo na problemski konferenci o družbenem standardu, ki je bila organizirana na nivoju SOZD. Sprejete sklepe že delno uresničujemo. Neposredno za samo III. kon- ferenco pa smo skupaj z republiškim sindikatom ter našo kadrovsko službo pripravili teamsko razpravo na temo: — Produktivna in smotrna izraba delovnega in prostega časa delavcev (16. 10. 1981). Pri tej razpravi bodo sodelovale različne delovne organizacije iz naše občine in institucije iz celotne republike, ki se s tem politično ukvarjajo. Konec meseca oktobra bomo organizirali delovno konferenco OOZS, kjer bomo obravnavali vse vidike uresničevanja socialne politike v naši delovni organizaciji. Celotno gradivo bomo obravnavali na razširjenih sejah OOZS po tozdih in DSSS in nato po delegatskem načelu še na konferenci OOZS S2 Veriga. Pri teh aktivnostih je zaželeno, da se vključi čim večje število delavcev. Zaključimo z ugotovitvijo, da je samo socialno svoboden samoupravljalec lahko celovita osebnost. B. Trseglav Poročilo in analiza disciplinskih ukrepov za prvo polletje 1981 Disciplinska komisija je imela v prvem poletju 1981 70 obravnav, od tega po tozdih takole : — 2 Vzdrževanje, — 4 Verigama, — 2 DSSS, —-13 Kovačnica, — 13 Orodjarna, — 9 Vijakarna, — 7 Sidrne verige in — 20 TIO. Ukrepi in kršitve so bili naslednji : Tozd Vzdrževanje 1 — javni opomin, 1 — razporeditev na druge delovne naloge — oboje zaradi neopravičenega izostajanja. Tozd Verigama 2 — pogojno prenehanje delovnega razmerja zaradi vinjenosti in neizpolnjevanja delovnih nalog. 2-krat je komisija delavce oprostila. DSSS 2-krat je komisija delavce oprostila. Tozd TIO I opomin, II javnih opominov, največ zaradi zapuščanja delovnega mesta in alkohola. 1 razporeditev na druge delovne naloge. 3 — prenehanje delovnega razmerja zaradi alkohola, razgrajanja in neopravičenega izostajanja. Enkrat je bil delavec oproščen, 3-krat se je obravnava prestavila. Tozd Kovačnica 4 opomine, 4 javne opomine, 4-krat pogojno prenehanje delovnega razmerja, 2-krat prenehanje delovnega razmerja — vse zaradi neopravičenih izostankov. Tozd Orodjarna 5 opominov zaradi nedostojnega vedenja, privatnega dela in neopravičenega izostajanja. 5 javnih opominov zaradi neopravičenega izostajanja, alkohola in malomarnosti. 1 razporeditev na druge delovne naloge zaradi zapuščanja dela in malomarnosti. 2-krat se je obravnava prestavila. Tozd Vijakarna 2 javna opomina — nepazljivost neopravičeno izostajanje, 2 prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov, 1-krat je komisija delavca oprostila, 4-krat pa obravnavo prestavila. Tozd Sidrne verige 2 opomina, 1 javni opomin, 2 pogojno prenehanje delovnega razmerja, vse v glavnem zaradi neopravičenega izostajanja. 1-krat prenehanje delovnega razmerja, tudi zaradi neopravičenega izostajanja, 1-krat se je predlog za uvedbo postopka zavrnil. Opozoriti pa moram, da delavski svet tozdov večini ugovorov ugodi in jih spremeni. Tako se premalo ukrepov, izrečenih na obravnavi disciplinske komisije (prvi stopnji), izvrši. Nedvomno morajo delavski sveti tozdov (kot druga stopnja) te ugovore obravnavati bolj odgovorno in manj familiamo in tolerantno. če primerjamo to polletno poročilo z lanskim celoletnim, je očitno, da je število izrečenih ukrepov naraslo. Kaj to pomeni? Da se disciplina na delu slabša, torej da ljudje bolj kršijo delovne obveznosti kot prej? Da so se merila za »dajanje na disciplinsko« poostrila? Menim, da je bližje resnici to drugo. Torej kvalitativno je izrečenih ukrepov več kot lani. Ugotovimo tudi lahko, da se struktura kršitev ne menja. Največ je neopravičenih izostankov, kršitev v zvezi s pijačo, zapuščanje delovnega mesta itd. To se iz leta v leto v glavnem ne spreminja. Pomembno vprašanje pa je, ali naraščanje števila izrečenih ukrepov vpliva na izboljšanje delovne discipline. Mislim, da ne. Če torej ugotovimo, da število izrečenih ukrepov narašča, pa se zato disciplina na delu ne boljša, je nekaj narobe, oziroma so ukrepi neučinkoviti. Vsaka družba ima dve možnosti, ali da ustrahuje svoje člane, ali pa da demokratično rešuje konfliktne situacije. Institut disciplinske komisije, kot jo predpisuje ZZD, naj bi nedvomno pomenil to drugo. Vsakoletno večanje števila disciplinskih pojavov pa si lahko razlagamo le kot poskus reševanja konfliktnih situacij z ustrahovanjem. To se pa v daljšem časovnem razdobju ni še nikoli obneslo. Pri tem moramo imeti pred očmi, da tu ne gre za ekscesne primere. Ti pač ne morejo dobivati plače na račun drugih in slej ko prej jim mora biti izrečen najstrožji ukrep. Tu gre za povprečne ljudi, ki so v naši organizaciji v večini in ki niso nič bolj niti manj nagnjeni h kršitvam kot drugje v drugih organizacijah, oziroma celotni družbi. Menim, da je vedno bolje preprečevati kot pa zdraviti. Torej zdravljenje oziroma preprečevanje delovne discipline pri povprečnih delavcih (ne ekstremnih) z večanjem števila disciplinskih prijav ne vodi k uspehu. S tem tudi učinki ukrepov razvodene. Namen odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti je v tem, da se z njo zagotovi izvajanje temeljne ustavne funkcije združenega dela in sredstev v OZD. Gre za medsebojno odgovornost med delavci, ne do organa. Dejstvo je, da današnji časi zahtevajo poostritev delovne odgovornosti. Večanje števila disciplinskih prijav najbrž ni prava pot, s tem se zdravijo (če se?!) le posledice, ne pa vzroki. Najlaže v neki družbi oz. organizaciji je izvajati ukrepe za povečanje discipline s tem, da se postavi neka norma, neko pravilo in da ge potem kaznuje vse, ki se ga ne drže. S tem se število kršitev poveča, disciplina pa zato ni nič boljša. V naši DO ni več problem izvesti 150 do 200 postopkov na leto, kot jih približno sedaj, lahko bi jih še 2 do 3-krat več, a to najbrž ne bi dosti vplivalo na izboljšanje discipline. Eno od načel disciplinskega postopka je tudi hitrost postopka. Za to so predpisani roki, ki se jih je potrebno držati. Vsekakor je ekonomično, da se postopek čimprej konča, a v tem ne smemo pretiravati. Ne gre za to, da bi bil že v nekaj dneh po kršitvi izrečen ukrep. Zavedati se moramo, da negotovost v zvezi z izrekom ukrepa vpliva tudi specialno preventivno. Torej izboljšanje delovne discipline ne bomo dosegli z večanjem števila prijav, kar se je izkazalo za neučinkovito. Še enkrat naj poudarim, da gre tu za večino, za povprečne ljudi, ne za ekscesne, problematične primere, za katere pa zaenkrat ni druge možnosti kot disciplinske kazni. Rešitev ni v večanju števila disciplinskih prijav, ampak drugje. Mogoče bo treba tudi več delati z ljudmi? Darko Kovač Poslovni rezultati v septembru Nova peč je že vključena v proizvodnjo Predstavljamo vam Septembrski rezultati proizvodnje so ugodni, saj je delovna organizacija kot celota presegla količinski plan proizvodnje 9 odst., pa tudi vrednost proizvodnje je nad planom. Uspešni proizvodnji je sledila tudi odprema gotovih izdelkov, saj smo dosegli največjo vrednost prodaje v letošnjem letu. Takšni rezultati so posledica dobre preskrbljenosti z repromaterialom, energijo, pa tudi orodje ni več problematično, kot je bilo to včasih. Tudi delovna sila v glavnem krije potrebe. Najpogosteje se srečujemo s problemom okvare strojev, ki postajajo vse pogostejše zaradi zastarelosti strojnega parka. Ker je treb po remontu čedalje več, bo treba sestaviti prioritetni vrstni red popravil glede na pomembnost posameznega stroja. Tozd Vijakama je s proizvodnjo 279 ton, kar je 87 milijonov kosov, presegla planske obveznosti. Eden od pomembnih vplivov na boljšo proizvodnjo v letošnjem letu je zmanjšanje zastojev. Tu se kaže vpliv novega sistema nagrajevanja. Delno je primanjkovalo ploščic za kompletira-nje krovnih vijakov. Tozd Verigama je presegla planske obveznosti količinsko 3,2 odst. in vrednostno 1 odst. Začela se je že odprema snežnih verig. Težave v proizvodnji se v glavnem nadaljujejo iz prejšnjih mesecev. Ob koncu meseca se vedno pojavlja prezasedenost kapacitet pri termični obdelavi. Problem poročanja proizvodnje ob koncu meseca otežkoča odpremo, saj ni na voljo dovolj vagonov, problemi pa se pojavljajo tudi pri dokumentaciji. Zaradi za- stojev na tretji kovaški liniji ni na voljo dovolj opreme za zaščitne verige in verige z gra-beži. Tozd Sidrne verige je presegel eksterni plan proizvodnje, kar je prvič v letošnjem letu. Ukrepi sanacijskega programa se izvajajo, učinki pa se kažejo nekoliko z zamudo. Nekateri ukrepi so dolgoročnega značaja. Znaten premik je bil narejen na področju dohodkovnih odnosov z ostalimi tozdi, na področju devizne stimulacije v DO, pa tudi problem pomanjkanja kadrov se dokaj uspešno rešuje. Tudi odprema gotovih izdelkov je presegla plan 26 odst. Tozd Kovačnica je plan blagovne proizvodnje presegla, saj je proizvodnja znašala 181 ton v vrednosti 15,5 mili j. din. Tudi odprema gotovih izdelkov je bila nad pričakovanji •—• rekordna v letošnjem letu. Proizvodnja za interni trg zaostaja, saj ni rešeno vprašanje dobave odlitkov, vzroki za zastoj pa so med drugimi pogoste okvare 3. linije. V tozdu Orodjarna so sicer v septembru s proizvodnjo 6,6 milijona din izboljšali rezultat iz prejšnjih mesecev, a vseeno kumulativno v devetih mesecih niso 100-odstotno izpolnili plan. Še vedno niso usklajene potrebe po orodju in kapacitete, vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti znatno izboljšalo. Tozd Vzdrževanje je z vrednostjo septembrske proizvodnje 24 odst. presegel plan, pa tudi vrednost za devet mesecev kaže na 15 odst. večjo proizvodnjo od plana. Potrebe po storitvah vzdrževanja so vedno večje, sam tozd pa se srečuje s problemi slabe opremljenosti svojih delavnic. TOZD TIO je 29-odstotno presegel plan proizvodnje v septembru, pa tudi obveznost za devetmesečno obdobje je v celoti izpolnjena. Ker se je v septembru zaposlilo v TIO več novih delavcev, pričakujemo v prihodnjem obdobju večjo proizvodnjo, ki je nujna za pokrivanje večjih stroškov proizvodnje. Za odpremo v tozd TIO je značilno, da je ob koncu trimesečja znatno nad planom, V ostalih dveh mesecih pa pod planom. Skupna realizacija presega plan 10 odst. M. Kozamernik Današnjo sogovornico VE-STER Rozko poznam na videz že več let, kot večino Verigarjev. Pobliže pa sva se spoznali tokrat, ko sva se pogovarjali o njeni življenjski poti, predvsem pa o njenem delu. Ko sva tako sedeli druga nasproti druge, sem opazila, da je Rozi prijetna sogovornica, skromna in preudarna. Beseda je dala besedo in pogovor je stekel. Veliko sva se pogovorili, zato o vsem ne bova mogli pisati. Izbrali sva tisto, kar vas bo najbolj zanimalo. Na vprašanje, kaj jo je pripeljalo na Gorenjsko in seveda v Verigo, je odgovorila: Rodila sem se v Mariboru, v družini, kjer je bilo šest otrok. Kljub številni družini sem imela lepo priložnost, saj nisem poznala pomanjkanja. Imela sem zelo dobre starše, posebno pa mamo, ki je lepo skrbela za družino. Po končanem šolanju sem se leta 1947 zaposlila v tovarni Splošna Maribor, kjer sem bila tajnica vodje oddelka vijakov. Leta 1948 so se pričeli pogovori z Verigo Lesce o preselitvi tega obrata v Verigo. Še sedaj se spominjam prvega ogleda, ki nas je takrat zelo prevzel in vsi smo bili navdušeni nad selitvijo. Tako je leta 1949 prišlo do preselitve strojev in seveda tudi do službene premestitve delavcev, med katerimi sem bila tudi jaz. V Lescah smo dobili stanovanja, družine družinska stanovanja, samci pa sobe in se hitno navadili na novo okolje. Kakšno je bilo in je vaše delo v Verigi? Ko sem leta 1949 prišla v Verigo, sem delala v planskem oddelku za vijačno, kjer delam še danes. V tem času se je planski oddelek večkrat selil, tako imam sedaj pisarno »na Robleku«, od koder imam res dober razgled na stiskalne stroje, polavtomate in vse drugo, kar se godi v našem tozdu. Takšna povezava je za delo ter-minarja tudi potrebna, saj zagotavlja hitro in učinkovito delo. Potrebna pa je tudi dobra povezava s planskim oddelkom, z mojstri, vodstvom tozda in seveda tudi z delavci za stroji, tehtalkami in skladiščem. Delo usklajujemo na proizvodnih sestankih 2«krat tedensko. Prav tako kot moram poskrbeti, da se nalogi realizirajo, mo- ram poskrbeti tudi za prvotne informacije o izvršenih nalogah. Delo je zelo pestro in zanimivo, zato mi čas hitro mineva in mi ni dolgčas. Kaj menite o odnosih v tozdu in o razvoju delovne organizacije? Za vijačno pravzaprav delam od leta 1949, to je že 32 let. Imela sem več šefov, s katerimi sem se dobro razumela. Lepe spomine imam na tov, Gašperina, ki je bil strog, vendar pošten in »fer«, potem na tov. Celica, ki je bil prav tako dober in iznajdljiv. Sedaj je vodja tozda Vijakarna tov. Ažman Ciril, moj sedanji šef pa je tov. Brence Jože. Z njima dobro sodelujem, prav tako pa tudi z vsemi, s katerimi je moje delo povezano. Da so odnosi v naši sredini res dobri, dokazuje tudi moja 50-letnica, ki sem jo praznovala lansko leto, in je ne bom nikoli pozabila. Ves čas službovanja spremljam tudi razvoj delovne organizacije, ki je bil hiter, in se je v teh 30 letih veliko naredilo. Tudi v vijačni smo dobili nekaj novih strojev in pridobili nekaj prostora, da je delo lahko bolj organizirano. S čim se ukvarjate v prostem času? Ko sem prišla na Gorenjsko, sem si tukaj ustvarila tudi družino. Na Zgoši smo si zgradili hišo, kjer sedaj živiva z možem sama, kajti hčerki sta se že poročili in si ustvarili svoji družini. Moj hobi je avto, ki ga koristim za obiske k hčerkama. Včasih se odpravim tudi v svoj rojstni kraj, kamor me še vedno vleče, saj imam tam sorodnike. Večkrat me pot zanese tudi v Koper, kjer imam sestro. Uredništvo RAZPIS Kulturno prosvetno društvo razpisuje vpis novih plesalcev in plesalk v folklorno skupino, ki pleše gorenjske plese. V letošnji sezoni so v programu še istrski, prekmurski in belokranjski plesi. Prav tako obveščamo vse starše, ki imajo svoje otroke v osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah v 4., 5. in 6. razredu, da deluje na šoli tudi pionirska mladinska folklorna skupina kot sekcija KPD SŽ Veriga Lesce. Starši lahko otroke vpišejo oziroma se lahko otroci sami vpišejo vsak petek od 17. do 19. ure, to je v času, ko potekajo vaje v avli osnovne šole. Starejši plesalci se lahko prijavijo tudi na vajah v dvorani delovne organizacije SŽ Veriga od 20. ure do 21.30. Vaje vodi izkušeni mojster iz Tržiča, tov. Jože Bodlaj. Pogoj za vpis v starejšo folklorno skupino je znaje standardnih plesov, to je: polka, valček itd. in veselje do folklornih plesov oz. do narodne glasbe. V KPD SŽ Veriga deluje tudi mešani pevski zbor, ki prav tako želi pridobiti nove pevce in pevke. Zato želimo pritegniti vse člane DO, ki imajo veselje do petja in vesele družbe. Vaje mešanega pevskega zbora so vsako sredo in petek od 20. ure do 21.30 v avli osnovne šole FSF v Lescah. Vpis in avdicija je vsak prvi petek v meseou na vajah. Pogoji: starost najmanj 15 let, dober posluh za petje in poznavanje not. Pevske vaje vodi tov. Jože Kocjančič. Članstvo v KPD SŽ Veriga je na prostovoljni osnovi, vračajo se samo potni stroški in občasno organizirajo izleti združeni z nastopi. K sodelovanju vabimo še klarinetista za spremljanje folklorne skupine. Pogoj je, da ima svoj instrument, da pozna note in je starejši od 15 let. Plačilo 100 din od vaje in 150 din od nastopa. Vljudno vabljeni! KPD SŽ VERIGA Mesto Tozd-DSSS Število prijav % 1. DSSS 59 35,54 2 Vzdrževanje 18 10,84 3. Sidrne verige 17 10,24 4.-5. Verigama 14 8,43 4.-5. Upokojenci Verige 14 8,43 6.-7. Kovačnica 12 7,23 6.-7. TI O 12 7,23 8.-9. Vijakarna 10 6,03 8.-9. Zunanji gostje 10 6,03 Iz tabele je razvidno, da lugami našega doma. Ker je bi- krepko prednjači DSSS z 59 lo to gostovanje predvideno kot prijavami ali 35,54 % celotne zamenjava med nami in Po- udeležbe. Prav tako je zanimi- ljaki, načrtujemo v zimskih vo, da se je prijavilo za letova- počitnicah zamenjavo. Obisk nje tudi 14 upokojencev Verige. na Poljskem bi se izvedel v Dom bo sameval do naslednje sezone Počitniški dom Končana je obratovalna sezona našega počitniškega doma v Crikvenici in zanimivo je narediti pregled nad samo zasedenostjo doma. Počitniški dom je v letošnji sezoni pričel z obratovanjem 21. 6. in je bil za naše delavce odprt do 6. 9. 1981. Pred začetkom sezone so letovali v domu učenci osnovne šole iz Radovljice. Po 6. 9. pa je dom gostil delavce tovarne Lin i drutu iz Zabrze na Poljskem, ki so naši poslovni partnerji. V domu smo imeli na razpolago 9 sob v starem delu in 14 sob v novem delu, ali 57 ležišč za odrasle in 9 ležišč za predšolske otroke. Pred samim začetkom sezone so bila v počitniškem domu izvršena popravila, ki so bila neobhodna za uspešno delovanje doma in dobro počutje gostov. Popravila so bila opravljena pretežno v kuhinji, saj so bile tam razmere za dobro delo nemogoče. K temu nas je silila sanitarna inšpekcija in pa želja, da čimbolj olajšamo delo osebju, ki bo skrbelo za prehrano v domu. Prav tako je bilo izvršeno popravilo v novem delu, kjer so bile v vseh sobah zamenjane taline obloge. Poskrbljeno je bilo tudi za rekreacijo, saj je bila nabavljena nova miza za namizni tenis. V nadaljevanju naj vam navedem še nekaj podatkov in primerjav med sezono 1980 in 1981. Vsi podatki v letošnji sezoni se nanašajo na obratovanje od 21. 6. do 21. 9. Število prenočitev se je od lanske sezone povečalo za 9,11 odstotkov, in sicer je bilo lani opravljenih 4.266 nočitev, letos pa 4.694 nočitev. Število prenočitev se je povečalo predvsem na račun daljše sezone, ki je bila podaljšana zaradi gostov iz Poljske. Poljaki so namreč gostovali v našem domu od 7. 9. do 21. 9. Celotno je v našem domu v letošnji sezoni gostovalo 554 gostov. Zanimivo je tudi primerjati razlike med zasedenostjo starega in novega doma. Stari dom je bil zaseden 83,2 %, medtem ko je bil novi zaseden 93,8 %. Razlika v zasedenosti nastaja kljub različni ceni domov, saj določeni delavci sploh nočejo koristiti uslug starega doma, čeprav je cena starega doma znatno nižja. Navedem naj vam tudi po- datke o številu sameznih tozdih, upokojencev in njih gostov: prijav po po-DSSS, številu številu zuna- Zasedenost doma je bila dobro izkoriščena, mislim, da smo lahko zadovoljni tudi z delom osebja, ki je skrbelo za dobro počutje gostov v domu. Poslovni rezultati letošnje obratovalne sezone pa bodo znani po končanem letnem obračunu. V začetku sem omenil goste s Poljske, ki so gostovali v našem domu od 7. 9. do 21. 9. in so bili zelo zadovoljni z us- dveh skupinah po en teden, in sicer v času zimskih počitnic. Cena bi bila približno 240 din na dan, za prevoz pa bi se še dogovorili. Interesenti za Poljsko lahko pri referentu za splošne zadeve (tov. Logar) izpolnijo prijavnice, tako da bi se vnaprej lahko predvidelo število ljudi, ki žele obiskati Poljsko. Stane Logar Razmišljanje o otroškem varstvu Kadarkoli govorimo o položaju družine in ženske pa tudi otrok v naši družbi, lahko vedno znova ugotovimo, da nam je kljub izrednemu napredku pri urejanju celotne problematike ostalo še veliko vprašanj odprtih in le za silo urejenih. V naši delovni organizaciji je zaposlenih približno petsto žensk. Kolektiv je pretežno' moški, zato žensk na videz ne opazimo. Jezimo se le, ko moramo v delovnem procesu najti nadomestilo za ženo, ki je ni na delo zaradi nege otroka ali porodniške. Takrat kaj radi posplošimo, težave žensk namreč, da so vse zelo nagnjene k izostajanju z dela. S tem jim naredimo mnogokrat veliko krivico. Pričakovanje in rojstvo otroka navadno opisujemo kot tiho, nežno srečo. Veselimo se malčka, veselimo se vsakega dneva, ko opazujemo njegov napredek. Te sreče pa je kmalu konec. Zaposleni ženi, ki je rodila, se neizprosno bliža dan, ko bo morala na delo. Kam z malčkom? Jasli v radovljiški občini nimamo, razen oddelka v Bohinjski Bistrici, varstvenih družin ni, ostanejo nam dobre stare mame, tete in sosede, če jih seveda imamo ali poznamo. Mnoge žene iz naše delovne organizacije se odločajo za naj-cenejšo obliko varstva, če jim možnosti dopuščajo, in sicer, da se z možem menjata, ker delata v izmenah. Mnoge družine si takega varstva ne morejo privoščiti. Odvisni so od dobre volje starih staršev ali varuhinj, vse do otrokovega praviloma tretjega leta. S tremi leti je otrok »goden« za sprejem v vzgojnovarstveni zavod. V naši občini dosegamo regijsko povprečje z 31 % vključevanjem predšolskih otrok, v starosti od tretjega do sedmega leta v varstvo. Ko smo v SIS za otroško varstvo načrtovali potrebe za naslednje srednjeročno obdobje, smo predvideli zgraditev in razširitev vrtcev v Radovljici, Mošnjak, na Ovsišah, v Stari Fužini in na Bledu. Z vključitvijo v stabilizacijska gibanja v gospodarstvu pa so vsi načrti odpadli. Zaradi podražitev tudi cena oskrbninam nenehno na- Ker pa se ne stabilizira le gospodarstvo, temveč se moramo stabilizacijsko obnašati tudi pri osebni potrošnji, mnogi starši vzamejo otroka iz vzgoj-novarstvenega zavoda. Zatekajo se k prej omenjeni rešitvi ali puščajo otroke same. To pomeni nazadovanje otroškega varstva ter dodatno obremenitev žena neposrednih proizvajalk, saj se ne morejo v celoti predati delu. Širše gledano stabilizacija je in bo na tak način najhuje prizadela razvoj naših najmlajših kljub našim sklepom, da tega ne bomo počeli. Da bi težavno obdobje lažje prebredli, SIS skupnosti otroškega varstva v Radovljici sku- ša v bodoče uvesti novo obliko varstva, to so varstvene družine. Te bi imeli po potrebi na Bledu, v Radovljici in v Lescah. Organizirali bi jih v blokih ali v privatnih hišah. Vprašanje, ki nas teži je, kako bodo vzgojnovarstveni zavodi, ki so do danes sprejeli toliko in toliko normativov za določanje velikosti skupin, kadrovsko zasedbo, prostorske pogoje itd., pristali k takemu »poenostavljenemu« varstvu. Mnogokrat ni ustreznega sodelovanja med starši in vrtcem. Vrtce smo preveč odtegnili od življenja in jih podredih nekim normativom. V njih se ne odvija več prvenstveno varstvo, za kar so bili ustanovljeni, temveč želimo in propagiramo vzgojo, kar je nedvomno dražje in zahteva višje usposobljen kader. Zavedati bi se morali, da je vzgoja pripomoček vzgojiteljicam pri varstvu otrok. V stabilizacijskih časih bomo morali vsi starši, delovne organizacije, VVZ bolje pretehtati možne rešitve za čim cenejšo, varno in prijetno obliko varstva otrok, poiskati bo treba notranje rezerve v medsebojnem sodelovanju. M. Melink Nova galvanika dobiva končno zunanjo podobo Počastitev dneva kovinarjev Jugoslavije Dan kovinarjev Jugoslavije je bil proglašen 10. oktobra 1977 v Zagrebu na konferenci sindikata delavcev industrije in rudarstva. Izbran je kot dan kovinarjev Jugoslavije zato, ker je tega dne leta 1910 tovariš Tito stopil v čalnstvo sindikata kovinarskih delavcev Hrvatske in Slovenije. Ob opredelitvi prašnika dneva kovinarjev so na najboljši način izrazili neomejeno pripravljenost pri ustvarjanju idej tovariša Tita v svojih sredinah, da bodo aktivni borci za ideale delavskega razreda v izgradnji socialističnih, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Zaradi tega kovinarji svoj praznik obeležujemo predvsem delavno in ustvarjalno. Pregledali naj bi se enoletni rezultati v združenem delu, pregledajo naj se uspehi realiziranih planov proizvodnje in razvoja, kakor tudi rezultati enoletne aktivnosti pri tekmovanju kovinarjev. Tudi v naši delovni .organizaciji smo se hoteli letos vključiti v delovno tekmovanje kovinarjev. Preko občinskega sindikata Radovljica smo se povezali z Železarno Jesenice, toda za realizacijo delovnega tekmovanja kovinarjev je bilo med nami premalo volje, kar pa upam, da bomo drugo leto prav gotovo realizirali. Na tem tekmovanju morajo tekmovalci pokazati znanje v spoznavanju svoje stroke, tehnologije strojev, orodja, materiala kot tudi določeno znanje iz varstva pri delu, še posebno pa iz samoupravljanja. Ob teoretičnem delu tekmovanja pa morajo tekmovalci pokazati spretnost in strokovnost v praktičnem delu, saj se za vsako tehnološko skupino pripravi posebna delovna naloga. Razglasitev najuspešnejših tekmovalcev je na zaključni prireditvi, ki je vsako leto v drugi republiki ali avtonomni pokrajini. Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije na svečani prireditvi podeli prvouvrščenim zlato uro, darilo Zveznega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Drugo in tretje uvrščenim pa se podeli zlatnik z likom tovariša Tita. Ker nam ni uspelo izvesti delovnega tekmovanja v delovni organizaciji, smo si na zadnji seji IO KOOS zadali nalogo, da na skromen način obeležimo dan kovinarjev in dan izumiteljev, ki sta v začetku oktobra. V petek, 9. oktobra so se v dvorani zbrali inovatorji za leto 1980. Pripravili smo jim krajši kulturni program, v katerem so sodelovali pevci KUD Veriga. Direktor DO pa je vsem inovatorjem podelil priznanja. Podeljenih je bilo 32 priznanj. Mislim, da jim vsi skupaj lahko čestitamo in jih spodbudimo k nadaljnjemu razmišljanju. Jože Pfajfar Razmišljanje ob planiranju v delovni skupnosti Predelan rezkalni avtomat v stružnega — inovator Niko Podgornik Kadar razmišljamo o planiranju, nehote pomislimo najprej na letni gospodarski načrt delovne organizacije, na ostale oblike pa se spomnimo več ali manj slučajno, ker smo o tem nekaj prebrali v časopisih, slišali na televiziji, nekateri pa so prebrali celo zakon o planiranju. Te govorice o raznovrstnem planiranju nam sežejo v zavest kot obveznost, ki se ji očitno ne da izogniti, ker nas sicer lahko zadene nekaj nepredvidenega. Spomnimo se samo na priprave na srednjeročno planiranje, ko so se na eni strani pojavljali temelji planov, pred njimi še smernice, pa samoupravni sporazumi o temeljih plana na nivojih od delovne do sestavljene organizacije in interesnih skupnosti. Težko smo se opredeljevali, kaj naj bo vsebina enega, kaj drugega dokumenta, kot nekaj realnega smo si predstavljali le letni gospodarski načrt delovne organizacije. Večji del energije smo porabili za gola proceduralna vprašanja, pomembna vsebinska vprašanja pa so ostala pretežno nerešena. Nesporno je med vzroki dokaj zahteven in kompliciran sistem novega planiranja, ni pa zanemarljiva tudi naša nagnjenost k tradicionalizmu. Gre za odnos, če smo toliko in toliko let planirali na nek način in nam je dobro šlo, zakaj bi se ubadali z novimi stvarmi ali jih celo iskali. Nekaj podobnega se dogaja s plani delovne skupnosti, ki so po sistemu planiranja samostojni plani, čeprav so seveda v vsakem primeru vezani na skupne cilje delovne organizacije. Ni mogoče trditi, da dejavnost delovne skupnosti oz. še prej tistih struktur, ki danes tvorijo delovno skupnost, ni bila zajeta v dosedanjih oblikah planskih dokumentov, gotovo pa skoraj izključno le v finančni obliki. Planirali so se osebni dohodki, skupna poraba, materialni stroški in podobno. V zadnjih letih se srečujemo z novo obliko, ki jo poznamo pod imenom program svobodne menjave dela. S tem programom pa se dejansko samo srečujemo, kajti zelo težko se vključuje v ostale plane kot njihov funkcionalni del. Doslej smo ga uspeli nekako količinsko in finančno opredeliti, čeprav tudi na finančnem področju nimamo razčiščenih vseh pojmov. Vsebinskih vprašanj se še nismo resno lotevali, bodisi zaradi naše ležernosti, bodisi zaradi zahtevnosti takega planiranja, ki je tudi drugje še v povojih. Ta program nam doslej ni funkcioniral dosti bolje kot takrat, ko ga še ni bilo in morda je tu tudi razlog, da se ga otepamo, češ, glavno je, da toliko in toliko proizvedemo in to prodamo. Postavlja se torej resno vprašanje ali je tak program potreben (in ne le obvezen) oz. ali se s svobodno menjavo dela, ki je opredmetena v programu sploh splača ukvarjati. Odgovor po mojem mnenju ni preprost, zlasti zato, ker se v to vprašanje nekritično meša politika s svojimi specifičnimi in neargumentiranimi zahtevami, na drugi strani pa se delovne organizacije srečujejo s številnimi odprtimi vprašanji izvedbe. Ta razkorak med zahtevami in problemi operative pa otežuje iskanje konstruktivnih rešitev v smislu ustreznega deleža delovne skupnosti k poslovanju delovne organizacije. Ne glede na našteta dejstva bi bilo najforž-pretiramo, če bi trdili, da je vse skupaj nepotrebno. Že golo dejstvo, da je v delovni skupnosti zaposlenih slaba četrtina vseh delavcev v delovni organizaciji, kaže na nujnost skupnosti, še bolj pa je to očitno ob dejstvu, da je ta dejavnost strokovno povprečno zahtevnejša od ostale v delovni organizaciji. V bistvu torej ne gre za alternativo med planiranjem proizvodnje in planiranjem dejavnosti delovne skupnosti oz. nepotrebnim dodatkom k ustaljenemu planiranju, pač pa za planiranje zelo važne produkcijske faze. Ukvarjanje s programi storitev za prihodnje leto bi moralo po mojem mnenju torej temeljiti na prej opisanih osnovah, bo pa vsekakor uspešnejše, saj imamo že nekaj izkušenj in tudi praktične napotke v spremenjenem samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami. Vsebinsko dober program bo lahko vplival na ustrezno kadrovanje, potrdil ali odvrgel bo koristnost določenih storitev, omogočal pravilno kontrolo, funkcioniral kot obveznost tudi za temeljne organizacije in ne nazadnje onemogočal večni prepir, da nekdo ničesar ne dela. Omenjeni smotri so dosti pomembnejši za povečanje učinkovitosti skupnih služb kot čista stimulacija na osebnih dohodkih, saj vemo, da gre tu za dokajšnjo vezanost na osebne dohodke v delovni organizaciji in majhen razpon. V omenjenem smislu bi morala biti usmerjena pozornost vseh, ki bodo pri programu sodelovali. Inovacije v V tretjem trimesečju letošnjega leta je služba za inovacije prejela 11 racionahzadj-skih predlogov: 1. Predlog št. 17/81, Franc Panker in Hubert Pogorevc iz tozda Sidrne verige s predlogom: žar jen j e matic »Bofors« v peči H er dicker hoff. 2. Predlog št. 18/81, Stane Rozman in Franc Murn iz tozda Vzdrževanje s predlogom: Predelava avtotransformator-jev pri vlečni napravi Fuhr. 3. Predlog št. 19/81, Hasan Pajič iz tozda Kovačnica s predlogom: Racionalnejša izdelava grabeža št. 3. 4. Predlog št. 20/81, inž. Janez Lapuh iz tozda TIO s predlogom: Izboljšava izdelave ohišij za ventile »Herion« VP1HEE in D, VP1HGE in D in VP1 H15E in D. 5. Predlog št. 21/81, inž. Janez Lapuh iz tozda TIO s pred- Verigi logom: Konstruiranje naprave za gladilno valjčkanje batnic vseh velikosti in vse velikosti vreten razvodnikov (na stroju za valjanj e navojev »Thomen«). 6. Predlog št. 22/81, inž. Janez Lapuh iz tozda TIO s predlogom: Izboljšanje pri brušenju — honanju batnic vseh velikosti, na kvaliteto površine v IT 5 (skrajšan postopek). 7. Predlog št. 23/81, inž. Janez Lapuh iz tozda TIO s predlogom: Valjčkanje namesto ho-nanja središčnih lukenj razvodnikov velikosti 4, 6 in 10. 8. Predlog št. 24/81, inž. Ja- nez Lapuh iz tozda TIO s predlogom: Predlog obdelave na vrtalnem stroju pokrova P in C velikosti, PRA 4, 6, 10 in 16 namesto na revolver stružnici. 9. Predlog št. 25/81, Alojz Lindič in Marin Horvat iz tozda Kovačnica s predlogom: Racionalnejša izdelava obroča za grabež št. 3. 10. Predlog št. 26/81, Martin Horvat in Alojz Lindič iz tozda Kovačnica s predlogom: Racionalnejša izdelava obroča za grabež št. 1. 11. Predlog št. 27/81, Niko Podgornik iz tozda Vzdrževanje s predlogam: Predelava rezkalnega avtomata Bündgens v stružni avtomat. V omenjenem Obdobju ni imela strokovna komisija nobene seje zaradi dopustov in zaradi še ne dovolj obdelanih predlogov. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno sklepale o predlogih, kakor sledi : 1. Tozd TIO 1.1. Predlog št. 14/79, Albin Kučič za predlog 5 novih naprav za proizvodnjo (4 elektro in 1 elektropnevmatska naprava). Za ta predlog je sprejela komisija sklep o enkratnem posebnem nadomestilu v •višini 500 din. 1.2. Predlog št. 7/80, Stane Bohinc iz DSSS služba tehnične kontrole s predlogom novega načina izdelave bata 714750004 za PRDS. Za ta predlog je komisija sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 500 din. 1.3. Predlog št. 14/81, inž. Marjan Mertelj za predlog zaščitnega znaka za proizvode tozda TIO. Za ta predlog je komis j a sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila v višini 1.000 din. 1.4. Predlog št. 16/81, inž. Marjan Mertelj za nov sistem šifriranja in označevanja elementov prOizvodno-prodajnega programa tozda TIO. Za ta predlog je sprejela komisija sklep o enkratnem posebnem nadomestilu v višini 15.000 din. 1.5. Predlog št. 10/81, 11/81, 12/81, 13/81 in 15/81 od inž. Marjana Mertlja, se ne upoštevajo kot nacionalizacijski predlogi in je šteti za opravljanje normalne delovne dolžnosti. 1.6. Predlog št. 10/79, Franc Arh s predlogom vrtanja in priravnavanja ohišja razvodni-ka za PRAŠ 4, 6 in 10. Za omenjeni predlog je komisija potrdila izplačilo tretjega posebnega nadomestila v višini 8.033,85 dinarjev. S tem izplačilom so po pravilniku usahnile pravice do posebnega nadomestila za predlog št. 10/79. 2. Tozd Vijakama 2.1. Predlog št.22/75, Jakob Konda iz DSSS — STK, Milan Gregorčič in Ivo Zupan iz tozda Vijakarna s predlogom izdelave vinogradniškega žičnika (nov proizvod). Za omenjeni predlog se je komisija za delovna razmerja v dogovoru s predlagatelji dogovorila o enkratnem izplačilu posebnega nadomestila v skupnem znesku 50.000 din, ki si ga delijo kakor sledi: Jakob Konda 25.000 din, Milan Gregorčič 15.000 din in Ivo Zupan 10.000 din. Na koncu bi želel obvestiti člane kolektiva o tem, da je posebna delovna skupina za pospeševanje inovacijske dejavnosti pri sindikatu pripravila 9 predlogov iz tozda Orodjarna za nadaljnjo obdelavo. Pri tem ugotavljam, da je bila prva akcija, ki ji bodo sledile še druge, zelo uspešna. Albin Lampe Miloš Janša Osnovni organizaciji sindikata tozd Sidrne verige, kakor tudi vsem sodelavcem, se prisrčno zahvaljujem za denarno pomoč med mojo boleznijo. Cvijetin Lazarevič Osmo srečanje pihalnih orkestrov SŽ v Štorah To leto je bil organizator 8. srečanja KOOZS Železarna Štore. V navadi je, da se srečanje izvede že v maju ali začetku junija, vendar letos to ni bilo mogoče, zato je bil datum velikokrat spreminjan in končno potrjen 19. 9.1981. Srečanje je potekalo po že ustaljenem redu. Že ob osmih je bil sprejem godbenikov železarjev v Celju na Šlandrovem trgu. Orkestri so se točno ob napovedanem času zbrali, predstavniki orkestrov so ob zvokih koračnice žrtvam položili vence k spomeniku. Vsi štirje orkestri: Štore, Ravne, Jesenice in Veriga so skupno odigrali koračnico Slovenci. Takoj nato se je formirala povorka, ki je krenila po ulicah Celja. Že ob pol enajstih so orkestri začeli posamično izvajati koncert, skupni nastop pa je zmotil dež. Vsi orkestri so odšli na kosilo, za tovariško srečanje pa je bilo pripravljeno na jezeru Tratna, vendar se Leščani popoldanskega srečanja nismo udeležili zaradi drugih obvez. Takoj smo krenili proti morju v goste godbi na pihala Naša sloga — Babiči. J. Avsenik Naša godba na pihala v Štorah Izmenjava obiskov V mesecu avgustu smo godbeniki DPD Svoboda Lesce v sodelovanju s krajevno skupnostjo Lesce sprejeli na obisk godbenike iz Babičev, občina Buje SRH. To je plod večletnega sodelovanja. Več let smo Leščani sodelovali s koncerti v Umagu — ob dnevih turizma in tako smo navezali stike z godbo na pihala Naša sloga. 29. 8. okoli pol treh je godba na pihala Lesce pričela igrati koračnice pred novim vrtcem za družbenim centrom Lesce. Maloštevilni občani so se čudili, zakaj igramo' in zakaj smo v uniformah. »To niso vaje, to mora biti nekakšna proslava,« 'so modrovali. Točno ob napovedanem času je prispel avtobus z godbeniki Naše sloge. Najprej je godbenike po- Po daljšem presledku se je sestal koordinacijski odbor za spremljanje skupne naložbe v tozd TIO. Zadnja seja je bila namreč v marcu preteklega leta, od takrat do danes pa se je marsikaj spremenilo. Tozd TIO se je maja 1980 preselil v nove prostore, v juniju pa je že tekla poskusna proizvodnja. V tem času so se srečevali s številnimi težavami, večjimi in manjšimi, ki so značilne za proizvodnjo v novih, spremenjenih razmerah. Proizvodnja ni zaživela, kot bi morala. Z investicijo smo rešili le prostorske probleme, tehnologija pa je ostala nespremenjena. Uspelo nam je kupiti le majhen del opreme, ki jo je predvideval prvotni investicijski program. Zato se pojavljajo danes v proizvodnji ozka grla in neusklajenost med posameznimi fazami v proizvodnji. Proizvodnja v novih prostorih je znatno dražja, saj so močno porasli stroški prostorov, to je ogrevanja, razsvetljave, vode in podobno v primerjavi s staro lokacijo. Tako poslovni uspeh za letošnje prvo polletje ni ravno spodbuden. Problematiko v zvezi s tem je obravnaval tudi delavski svet DO na avgustovski seji in sprejel program ukrepov za izboljšanje stanja v tozdu TIO. Ker ima program pnevmatike in hidravlike za vse nas pomembno vlogo, ki smo mu jo dali v srednjeročnih planih in v družbenem dogovoru o razvoju občine Radovljica, moramo posvečati vso pozornost uresničevanju razvoja tozda TIO. V izdelavi je investicijski program TIO 2, ki bo zajel predviden nakup opreme. S tem bi bili dani šele vsi pogoji za razvoj programa. Koordinacijski odbor se je sestal 22. septembra, dnevni red je vseboval poleg pregleda sklepov še poročilo o višini sovlaganj v tozd TIO, stanje zalog in realizacijo predloga ukrepov za izboljšanje stanja. Delegati so pregledali sklepe prejšnje zdravil predsednik sveta KS Lesce in jim zaželel dobro počutje med leškimi godbeniki. Po kratkem oddihu in pogovoru se je program obiska začel odvijati po naprej sprejetem dogovoru. Že ob 17. uri je bil promenadni koncert na Bledu in skupna parada. Sele ob skupni večerji v Radovljici je prišlo do sproščenega pogovora in igranja. Godbeniki Naše sloge so pretežni del italijanska manjšina, ki živi na območju občine Buje. Med seboj veliko govorijo italijansko, vendar to nas ni motilo, tudi inštrumenti so se pomešali in igrali, skratka prijateljstvo je bilo na višku. Čeprav utrujeni od naporne poti se je srečanje odvijalo veselo, sproščeno in prijateljsko, seje in ob tem dali nekaj bistvenih pripomb glede zaklonišča, reiklamacij na celotnem objektu in ureditve skladišča materiala. Objekt bo tehnično prevzet predvidoma v januarju 1982. Izrazili so tudi pomisleke glede ceste, ki naj bi potekala neposredno za objektom. Naložba v tozd TIO se je prvič izvedla v letu 1980, ko so ostali tozdi v DO Veriga prispevali k plačilu anuitet za kredite, najete ob gradnji. Stanje naložb ob konou leta se je revaloriziralo, kot to predvideva samoupravni sporazum. Vlaganje v TIO se bo še nadaljevalo, saj nekaj let TIO še ne bo sposoben sam vračati anuitete. Odplačevanje teh preneha v letu 1985. Ker pa je v izdelavi investicijski program TIO 2, bo potrebno razmisliti o nadaljnjem združevanju. Pred tem je treba natančno opredeliti razvoj posameznih tozdov in njihovih proizvodnih programov ter se odločiti, katere opuščati in zanje iskati nadomestilo v TIO. To je ena važnih nalog vodstva delovne organizacije v prihodnje. Ukrepi za izboljšanje stanja v tozdu TIO se že realizirajo, predvsem kratkoročni. Razvojne naloge normalno potekajo. Še vedno pa ni rešeno vprašanje vključevanja ostalih tozdov v proizvodni program TIO. S tem bi lahko zmanjšali velik obseg kooperacijskega sodelovanja z zunanjimi partnerji. Zaloge vseh vrst so se v tozdu TIO močno povečale, zato primanjkuje obratnih sredstev. Ker pa tozd TIO ne razpolaga z lastnim delom poslovnega sklada za obratna sredstva, pokriva večje zaloge izključno s krediti, s tem pa odvaja znaten del dohodka za obresti. Ker je delegatom že potekel mandat, je delavski svet delovne organizacije imenoval nov odbor. Zaradi kontinuitete dela so ostali isti člani še za prihodnji dve leti, predsednik pa je tov. Janez Globevnik. M. Kozamernik vendar počitek je potreben. Vseh 52 gostov smo mi leski godbeniki razvozili po svojih domovih in nato še doma pozno v noč nadaljevali pogovore. Naslednji dan ob 9. uri je bil skupni zbor v centru, od koder smo krenili skupno na blejski grad in od tam dalje proti Vintgarju. Peš smo prehodili sotesko Vintgar in se povzpeli na Katarino nad Zasipom. Oglasili so se inštrumenti in veselja ni bilo tako kmalu konec. Ob slovesu smo si zaželeli srečno in kmalu na svidenje. To zadnje na svidenje je bilo že 19. in 20. septembra, vendar datumi so se križali s srečanjem pihalnih orkestrov v Štorah. 4. 9. je bilo v Štorah soglasno dogovorjeno, da Leščani po uradnem delu takoj odpotujejo v pobrateno občino Buje, kajti praznik grozdja je samo enkrat v letu. Že 19. 9. ob 19. uri je bil na programu koncert v zadružnem domu Babiči. Tudi za nedeljo 20. 9. je bil zelo pester program. Po veličastnem sprejemu in odigranem koncertu so nas naši gostitelji razvozili po okolici na spanje in lepo pogosti- Šport Balinanje — Veriga prva in tretja Tudi balinanje, kot 10. športna panoga delavskih športnih iger je za nami. Konec septembra je bil namreč na balinišču v Radovljici turnir, kije veljal za občinsko sindikalno prvenstvo. Za tekmovanje se je prijavilo deset ekip, ki so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine. Ker je balinanje ena naših najmočnejših in tudi najmnožičnejših športnih disciplin so na turnirju seveda nastopili tudi naši balinarji. Žreb je odločil naši prvi ekipi drugo, naši drugi ekipi pa četrto predtekmovalno skupino. Tako je naša prva ekipa igrala v skupini z Alpetourom. Ker je bila to skupina s samo dvema ekipama so odigrali dve srečanji. V prvem so zmagali naši balinarji z rezultatom 13:5, v povratnem srečanju pa so izgubili z 9:13. Zaradi boljše razlike so se v polfinale plasirali naši balinarji. Ekipa Verige II je nastopila v predtekmovalni skupini z ekipama Društva invalidov in Elan II. Tudi tu so bili naši boljši. Prve so odpravili z rezultatom 13:6, druge pa s 13:6. Po končanem predtekmovanju sta se v polfinalu pomerili med seboj obe naši ekipi. Brez večjih težav so zmagali Slavko Kosi, Janko Kosi, Anton Belak, Peter Tonejc ml. in Peter To-nejc starejši, ki so sestavljali našo drugo ekipo in se kvalificirali v finale. Tako so se v finalu srečali z zmagovalcem druge polfinalne skupine, to je z ekipo Društva upokojencev. V dokaj enakovredni igri so bili naši balinarji vseeno boljši in z rezultatom 13:7 zasluženo zmagali ter s tem postali občinski sindikalni prvak za leto 1981. tev po domače. V nedeljo dopoldne smo si skupno ogledali vinsko klet v Umagu, tudi na pokušino so nas peljali. Ogledali smo si plantaže grozdja na območju Umaga in Novigrada, skratka kompletno Buj štino, kakor jo oni po domače imenujejo. To je delovna organizacija PIK — Umag. Popoldne smo s promenadnim koncertom odprli praznik grozdja v Bujah, s skupnim nastopom sodelovali v povorki in tako prispevali svoj delež k njihovemu prazniku, ki je po navzočnosti ljudi in turistov za njihov kraj velikega pomena. Naša prva ekipa v postavi Marjan Šlibar, Janez Macuh, Stane Jerman, Viktor Zakov-šek in Janko Macuh, je v borbi za tretje mesto brez težav odpravila LIP z Bleda z rezultatom 13:1 in osvojila tretje mesto. Obe ekipi sta tako osvojili skoraj maksimalno število točk in s tem precej izboljšali naš položaj v tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini. Končna uvrstitev: 1. Veriga I 2. Društvo upokojencev 3. Veriga II 4. LIP Bled 5. Upravni organi 6. Elan I 7. Alpetour 8. Elan II 9. Invalidi 10. Iskra Otoče Kros, preizkušnja vztrajnosti Kros je šport, ki je v zadnjih letih doživel precejšen razmah, predvsem kot športno rekreativna panoga. Prav zato bi pričakovali, da bo udeležba na občinskem sindikalnem prvenstvu množičnejša kot je bila na zadnjem v soboto 10. oktobra v Mošnjah. Vzrok nekoliko slubši udeležbi pa je verjetno tudi deževno vreme. Prav zaradi slabih vremenskih pogojev pa udeleženci zaslužijo toliko več pohvale. Kot prejšnja leta je bilo tudi tokrat tekmovanje v krosu crganizrano v Mošnjah. Na pretežno ravninski in nekoliko lažji progi kot lani so se pomerile med seboj ženske v dveh, moški pa v štrih starostnih kategorijah. Dolžina proge za ženske je bila 2 km, za moške pa 4 km. Med ženskami do 30 let je bila prva Helena Krivec, druga pa Breda Blatarič, obe članici našega kolektiva. Prav tako so se v starostni kategoriji nad 30 let, kjer je sicer Iz Buj so nas izredno prijazni gostitelji odpeljali na »Momijan« v objekt »Istarska konoba«, tu so zopet prišli do izraza naši inštrumenti. Igrali smo za prijatelje in za svoje veselje, tudi njihovi baloni, napolnjeni z malvazijo, so se pridno praznili. Z nami so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti Lesce ter člani njihove krajevne skupnosti. Vsa ta srečanja je potrebno doživeti. Čeprav je bilo dosti naporno, je bilo prijetno in zares enkratno. J. Avsenik zmagala Slava Čop (Upravni organi Radovljica), tudi naše predstavnice dobro odrezale ; druga je bila Hilda Silič, tretja Olga Heberle, četrta pa Marija Urh. Med moškimi smo imeli najboljšega predstavnika v starostni kategoriji do 27 let. Srečo Kopač je namreč zasedel za Reberšakom iz Elana 2. mesto, sledila pa sta mu na tretjem oziroma četrtem mestu Tine Zupan iz Elana in Drago Vidic, član našega kolektiva. Omeniti velja še Miloša Janšo, ki je ßil tretji v skupini 27 do 35 let in Frida Skumavca, ki je zasedel drugo mesto v konkurenci moških nad 40 let. K premočni zmagi Verige v končni razvrstitvi pa so seveda prispevali vsi nastopajoči, saj so se po že večkrat opisanem ključu točkovala vsa dosežena mesta. Končni vrstni red: 1. Veriga 91 točk 2. Iskra Otoče 41 3. Elan 25 4. Upravni organi 19 5. Obrtno združenje 17 itd. Veriga prevzela vodstvo Konec septembra in v prvi polovici oktobra smo tekmovanju za najboljši športni kolektiv v občini Radovljica dodali še dva športa: balinanje in kros. V obeh športno rekreativnih panogah je bila zmaga Verige tako prepričljiva, da se je Veriga v skupni razvrstitvi močno utrdila na prvem mestu. V oktobru bi po razporedu moral biti v okviru občinskih sindikalnih prvenstev prvič na sporedu tudi orientacijski pohod. Za tekmovanje se je prijavilo le sedem ekip (dve iz Verige), kar pa je bilo po sklepu komisije za športno rekreacijo pri občinskem svetu sindikata premalo, tako da je bilo tekmovanje odpovedano. Sicer pa je malo verjetno, da bi prav Odbor za spremljanje skupne naložbe v tozd TIO ponovno začel z delom orientacijski pohod prinesel kakšne bistvene spremembe na lestvici najboljših. Pač pa je po balinanju in krosu prišlo do sprememb na nižjih mestih. LIP Bled se je utrdil na tretjem mestu, medtem ko je Iskra Lipnica zdrknila s tretjega na peto mesto. Tudi Isikra Otoče se je s petega pomaknila za mesto više. Vendar so razlike od tretjega do petega mesta tako majhne, da bo verjetno še prišlo do sprememb. Do konca leta sta nam tako ostala še namizni tenis in tekmovanje v kegljanju — posamezno na 50 lučajev. Vrstni red pred zadnjima dvema športnima panogama pa je naslednji: 1. Veriga 1.342 točk 2. Elan 1.225 3. LIP Bled 630 4. Iskra Otoče 612 5. Iskra Lipnica 593 6. Združenje obrtnikov 349 7. Vezenine Bled 299 8. Plamen Kropa 266 9. GG Bled 233 10. PTT Radovljica 203 itd- F. Vovk Poročilo o odigranih tekmah košarkarskega kluba SŽ Veriga Lesce v spomladanskem jesenskem kolu KK Veriga je v letošnjem letu tekmoval ponovno v gorenjski ligi B. V ligi A sodelujejo samo ekipe iz ožjega območja Kranja. V ligi spomladanskega in jesenskega kola smo dosegli naslednje rezultate ; VERIGA : GUMAR 46 : 70 PLAMEN : VERIGA 85 : 37 VERIGA : MEDVODE 45 :69 VERIGA : MOJSTRANA 79 :82 ŽIROVNICA : VERIGA 67 : 68 VERIGA : ELAN 66 : 70 SAVA B : VERIGA 63 : 64 VERIGA : PLAMEN 62 : 69 MEDVODE ; VERIGA 102 : 84 MOJSTRANA : VERIGA 65 :66 VERIGA : ŽIROVNICA 56 : 55 ELAN : VERIGA 35 : 84 VERIGA : SAVA B 73 : 83 Zbrali smo 8 točk in pristali nekje v sredini lestvice. Glede na težko finančno stanje kluba, ki je najtežje od ustanovitve leta 1975, smo tega rezultata lahko veseli in zadovoljni, saj smo daleč najmlajše moštvo v ligi. Ekipa je bila okrnjena zaradi odhoda igralcev v JLA. Ce bo finančna situacija boljša in bomo lahko trenirali tudi pozimi vsaj 1-krat tedensko v telovadnici, potem bodo gotovo rezultati boljši. Z neurejenim financiranjem je zelo vprašljiv nadaljnji obstoj KK Veriga. Člani kluba so delavci, študentje in dijaki. Žal se KK še vedno ubada s prostorskimi težavami, čeprav je zanimanje igralcev in gledalcev veliko. Koristno bi bilo, da bi klub dobil več finančne podpore in razumevanja znotraj DO in v krajevni skupnosti Lesce. Saj se v klubu zbirajo mladi iz DO kot iz krajevne skupnosti, kar je posebno dobro za mlajšo generacijo. Prav bi bilo, da se v čimkraj-šem času skušajo rešiti problemi kluba, saj vemo, da razen nogometa ni druge množične aktivnosti v Lescah in je tudi v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Jože Hozjan Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: TOZD Vzdrževanje: Bojan Košnik, Franci Lunder, Jožef Potočnik TOZD Sidrne verige: Nenad Sekulič, Slavko Koprivnik, Vojko Dvoršak, Rafael Kolbl TOZD Vijakarna: Anton Kejžar, Darinka Medved 'TOZD TIO: Jože Ropret, Niko Hikel, Branko Bagar, Andrej Lesic, Ludvik Jug, Janez Legat, Valerija Ambrožič, Jožo Bjela-novič, Perica Babič, Igor Urevc TOZD Kovačnica: Ljube Stojanovski, Roman Vilman TOZD Verigama: Dragica Tomič, Ismet Zukič, Mirko Rutar, Ernest Zych STK: Roman Pogačar Prišli iz JLA: TOZD Vzdrževanje: Dragan Vidic, Milan Mulej TOZD Orodjarna: Marjan Oman TOZD Vijakarna: Zdravko Novak Prenehali z delom: TOZD Verigama: Slavko Razinger, Mile Repa j a, Mirko Rutar TOZD Vzdrževanje: Rado Pirc TOZD Kovačnica: Metodi Temelkov TOZD TIO : Vilibald Klöckl kadrovska služba Nesreče pri delu v septembru 1981 V septembru se je ponesrečilo devet delavcev: Miran Bratuša TOZD orodjarna Janez Pogačar TOZD orodjarna Franc Mencinger TOZD orodjarna Janko Režek TOZD TIO Nedeljko Mičič TOZD vijakarna Franc Avsenik TOZD vzdrževanje Bajro Čižmič DSSS komerciala Tomislav Ljepojevič TOZD kovačnica Vladimir Debeljak TOZD kovačnica V septembru sta sicer: bolničarki nudili prvo pomoč 503nkrat, in Vrezi, vbodi 36-krat Opekline 9-krat Udarnine, stiskanine 21-krat Glavoboli, zoboboli 92«krat Tujki v očeh 7-ikrat Želodčne bolečine 14-krat Prehladi, bolečine grla 18«krat Previjanje poškodb 87-krat Merjenje krvnega pritiska 91-krat Ostale intervencije 128-krat V septembru smo zabeležili začetni požar verige. v TOZD sidrne iz SVD Tekmovanje enot CZ na Bledu V nedeljo, 27. 9. 1981, je bilo na Bledu tekmovanje pripadnikov gasilsikh enot civilne zaščite. To je pregledna tekma usposobljenosti posameznih enot v okviru dopolnilnega pouka. Posamezne desetine so pokazale izredno pripravljenost in izvežbanost. Rezultati v posameznih kategorijah pa so naslednji : Moški do 45 let — vaja z MB, število točk je naslednje: 1. KS Begunje I. 878 2. LIP Bled — Rečica 872 3. Elan Begunje 868 4. Veriga Lesce I. 864 5. LIP Bled — Tomaž Godec 819 Moški nad 45 let, vaja z MB 1. Veriga Lesce II. 844 2. Plamen Kropa 832 Moški do 45 let, vaja s hidrantom 1. Hotel Golf Bled 912 2. KS Radovljica I. 910,4 3. Triiglav-Gorenjka Lesce 906,8 4. KS Brezje 906,7 5. Iskra Otoče 905,7 6. Psihiatrična bolnišnica Begunje 904 7. KS Begunje II 902,5 8. KS Lesce 895,5 9. KS Srednja Dobrava 891 10. Kemična Podnart 890,1 V tej kategoriji je nastopilo 30 enot. Moški nad 45 let, vaja s hidrantom 1. KS Zasip 870,6 2. KS Mošnje 865 3. KS Bled — Milno 714,9 Ženske do 40 let, vaja s hidrantom 1. Vezenine Bled 689 2. Park Hotel Bled 685,5 Ženske nad 40 let, vaja s hidrantom 1. Hotel Toplice Bled 692 Nastopilo je 47 enot. Vse tekmovalce in sodelavce sta po končni razglasitvi pozdravila pomočnik republiškega sekretarja za LO tov. Kob ar in sekretar komiteja za LO občine Radovljica tov. Rozman. V pozdravnih besedah je bila izrečena pohvala občini, da je med prvimi v Sloveniji po pripravljenosti in usposobljenosti enot civilne zaščite. Obenem pa je to obveza, da se v prihodnjem letu na pregledni tekmi pojavijo prav vse enote civilne zaščite, tako iz krajevnih skupnosti kot delovnih in drugih organizacij. A. C. Viktorju Mraku — našemu Cviku v spomin Bil je četrtek, normalni delovni dan, in na programu za nas amaterje glasbenike četrtek pomeni redne vaje v Družbenem centru Lesce. Zbirali smo se zadržani, vsi inštrumenti so bili tiho, vsi smo že v popoldanskih urah zvedeli, da je kruta usoda iztrgala iz naše sredine god-benika-amaterja Viktorja Mraka, našega Cvika, kakor smo ga mi godbeniki imenovali. Polnih deset let je bil predan našemu kolektivu godbenikov DPD Svoboda Lesce, deset let je izvabljal zvoke iz svojega klarineta — saksofona, deset let nas je zabaval na raznih srečanjih s svojo harmoniko. Kakor je najlepši dan pomladi, tak si bil ti Cvik med nami, vedno vesel in razigran. 27. avgusta, bil je tudi četrtek, ko smo si segli v roko in ti skromno ter prijateljsko zaželeli zdravja in sreče ob tvojem rojstnem dnevu. Nihče ni pomislil, da je bila 29. pomlad zate zadnja, in nihče ni mislil, da se bo tvoja življenjska pot končala. Nesreča, ki te je doletela na tvojem delovnem mestu, je zapustila globoko brazdo •— praznino, med nami godbeniki, v tvoji družini pa neizmerno bolečino. Vito — radi smo te imeli —• v tebi je bila razigranost, veselje, sreča, kar je za življenje potrebno. Predan si bil glasbi, sodeloval si vsepovsod, vsa glasbena kultura našega kraja in okolice te je poznala, od godbenikov, pevcev Verige, harmonikarskega orkestra, svoje znanje si prenašal tudi na mlajše rodove. Za vse si imel čas, vse si uredil tako, da smo bili vedno vsi zadovoljni. Vito, kako naj se ti za vse to zahvalimo ! Da to niso le prazne besede na papirju, se je pokazalo tudi na tvoji zadnji poti, ko smo te ponesli v tvoj prerani grob. Pokopališče je bilo polno, vsak je hotel, da se poslovi od prijatelja ■—■ godbenika, tabo tvoji leski godbeniki, kakor tudi ostali godbeniki, od Naše sloge iz Babičev, občina Buje SRH, pa jeseniški žele-zarji, godbeniki iz Štor, Gorij, tvoji pevci, skratka vsi tvoji resnični prijatelji. Vito — vse prezgodaj se je tvoja življenjska nit pretrgala! Vso to žalost so poglobili še zvoki zadne skladbe »Oj, mladost ti moja«. Kako smo ■ prekrili tvoj zadnji dom z cvetjem! S kakšno bolečino v srcu smo odhajali od tvojega zadnjega doma! Vsi, s katerimi si z veseljem sodeloval, in vsi, ki smo ljubili tebe in tvojo glasbo, smo se nemo, s solzami v očeh ter z veliko bolečino poslovili od tebe. Vsak zvok klarineta ■—■ harmonike bo živ spomin na tebe Cvik, takega smo te poznali in tak boš živel in ostal v naših Brcih. DPD SVOBODA LESCE godba na pihala VETER Bil je mračen zimski dan, na nebu viseli oblaki so sivi, pihal od severa veter je hladan, prazno nebo brez zvezd otožno je bilo. Ne vidim ničesar, slišim še manj, le mrzlega vetra mi šum boža otožni obraz. Zvezda večerna pred mank> se skriva, sreča je moja v neskončno daljavo odšla, sonce, ki grelo življenje si moje, odmikaš v večni se meni zaton. Terezija Lük ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame Marije Beravs se zahvaljujem tozdu Sidrne verige za podarjeni venec in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Jaka Program kina Radovljica Za nagradno križanko, objavljeno v zadnji Verigi, so bili izžrebani naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Lidija Dežman, druga 110 din Darko Polajnar in Branko Humar, tretja 80 din Milka Šmit in Zdravko Muhovec. Rešitev današnje križanke pošljite do 7. novembra 1981. Bil sem na proslavi ABC televizije v New Yorku Bili smo še kakih dvajset kilometrov oddaljeni od New Yorka, vendar pa so se nekatere manhattanske stolpnice že prav lepo videle, predvsem World trade center, ki je trenutno naj višja stavba na svetu. Pravzaprav sta to dve zgradbi, ki sta popolnoma enaki, merita v višino 411 metrov in imata 110 nadstropij. Stolpnice na Manhattanu imajo pač tako pretirane dimenzije, da pomisliš, ko se prvič znajdeš med njimi, da si prišel na neki drug svet. NewyorSki skyline je nastal v zadnjih šestdesetih letih. To je skupek stolpov, v katerih so predvsem pisarne. Ponaša se s tem, da ima že od leta 1908 najvišje poslovne stavbe na svetu. Prvi je bil nebotičnik Singerjeve tovarne šivalnih strojev s 187 metri, nato pa je sledila vrsta drugih, med njimi tudi Grysler Building (306 m), Empire state Building, zdaj pa, kot sem že omenil, World trade center. Po slabi uri vožnje smo prispeli do predmestja Queens, kjer smo bili priča manjši prometni nesreči. Sama prometna nesreča ne bi bila nič posebnega, malo cviljenja gum, malo ropotanja in nato še nekaj kreganja, prav tako kot pri nas. Mojo pozornost je vzbudil šele policist na konju, ki se je med množico najrazličnejših avtomobilov hitro prebijal do kraja, kjer je počilo. Zaradi te malenkosti seveda promet ni bil prav nič oviran, vendar smo se kljub temu zelo počasi premikali naprej, kajti gneča je bila zares velika. Ko smo prečkali East River, je bilo malo bolje, kajti mesto se je že nekoliko izpraznilo. Skoraj v hipu smo se znašli med samimi nebotičniki in le redke so bile stavbe, ki so imele manj kot deset nadstro-pij. Malo se je že zmračilo in v soju luči se mi je mesto zdelo še veličastnejše kot sicer. Poskušal sem primerjati naš blok, ki niti ni tako majhen, s stavbami na Manhattanu in ugotovil sem, da bi bil prav neznaten. Ustavili smo se pred manjšo stavbo, saj je imela le šestindvajset nadstropij in nad vhodom sem prebral napis: »The Waldorf Astoria«. To je bil hotel, v katerem smo bili nastanjeni, in ki slovi kot eden najboljših hotelov v New Yorku. Kasneje sem se prepričal, da hotel nima zastonj tako visokega renomeja. Vse, od iz-gleda pa do postrežbe in pozornosti do vsakega gosta, je bilo na visokem nivoju. Nekaj ur sem že čutil zaspanost, ko pa sem po večerji odšel v sobo, me je zaspanost minila. Vsedel sem se pred televizor z upanjem, da bom postal zopet zaspan. Po kakih dveh urah mi je res uspelo zadremati, vendar sem nato spal le nekaj ur, kajti že ob štirih zjutraj me je prebudilo zavijanje gasilskih, policijskih in reševalnih avtomobilov. Te- OD 5.11. DO 2.12.1981 LOVEC ameriški barvni film 5., 8. in 10. 11. ob 20. uri HERBI ZNOVA TEKMUJE am. barvni zabavni film 7. 11. od 18. uri, 8. 11. ob 16. uri SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH angleški barvni film 7. in 9. 11. ob 20. uri, 8. 11. ob 18. uri ŽGEČKLJIVE ZGODBE zah. nemški barvni film 11. in 16. 11. ob 20. uri, 15. 11. ob 18. uri PRIHAJA JEZDEC ameriški barvni film 12. in 14. 11. ob 20. uri DELO ZA DOLOČEN CAS jugosl. barvni film 13. in 17. 11. ob 20. uri PEPELKA am. barvni risani film 14. 11. ob 18. uri, 15. 11. ob 16. uri ZBOGOM LJUBEZEN, ZBOGOM italijanski barvni film 15. in 18. 11. ob 20. uri DRAKULA ameriški barvni film 19. in 21. 11. ob 20. uri, 22. 11. ob 18. uri ga dne je bil nekje v bližini neki večji požar, vendar pa zavijanje siren tam ni nič nenavadnega, kajti mesto je veliko in zato se tudi stalno nekaj dogaja. Poskusil sem ponovno zaspati, vendar nisem mogel več, zato sem spet prižgal televizor in do zajtrka gledal risane filme. S spancem sem imel težave vse dni, ki sem jih preživel v New Yorku, to pa predvsem zaradi premika življenjskega ritma. Lilijana s tem ni imela toliko problemov, kajti že med vožnjo z letalom jo je pričel boleti hrbet in je zato morala nekaj dni preležati v po- OTOK PIRATOV am. barvni pustolovski film 20., 22. in 24. 11. ob 20. uri TOMI JOKOM, JERI SKOKOM ameriški barvni film 21. 11. ob 18. uri, 22. 11. ob 16. uri HARLEKIN avstralski barvni film 23. in 25. 11. ob 20. uri LEGENDA O KASTERJU am. barvni western film 26. 11. ob 20. uri, 29. 11. ob 18. uri Človek imenovan BULDOŽER ital. barv. pustolovski film 27. 11. ob 20. uri, 28. 11. ob 18. uri NESPRETNI DETEKTIV am. barvni zabavni film 28. 11. ob 20. uri, 1. 12. ob 18. uri ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO danski barvni zab. film 29. 11. in 1. 12. ob 20. uri, 30. 11. ob 18. uri MANEKENKA IN DETEKTIV am. barvni zabavni film 30. 11. in 2. 12. ob 20. uri stelji, zato je spala takrat, ko jo je manj bolelo. Dejan mi je dejal, da mi mora že prvi dan razkazati čimveč mesta, da bom kasneje tudi Siam lahko hodil po ulicah brez nevarnosti, da bi se izgubil. On je New York poznal skoraj bolje kot jaz Ljubljano in je bil zato odličen vodič. Obiskala sva TV hiši ABC> in NBC in povsod so naju zelo prijazno sprejeli ter nama hoteli čimveč pokazati, toda dopoldne je zelo hitro minilo in morala sva na kosilo. (se nadaljuje) Vinko Bogataj URNIK ŠPORTNO REKREATIVNE DEJAVNOSTI V mesecu oktobru smo zopet pričeli z rednimi rekreacijskimi vadbami v telovadnici osnovne šole v Lescah in na kegljišču v domu upokojencev v Radovljici. Rekreacijsko telovadbo za moške dvakrat tedensko tudi letos vodi tov. Frido Skumavc, odbojko za ženske pa tov. Franc Gop. Umik teh rednih vadb pa je naslednji: Ponedeljek: Rekreacija moški od 19.30 do 21.00 Četrtek : Odbojka ženske od 19.00 do 20.30 Rekreacija moški od 20.30 do 22.00 Petek : Kegljanje od 16.00 do 18.00 (2 stezi); — od 18.00 do 20.00 (1 steza) Franci Vovk Vinko Bogataj na ulicah New Yorka VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga, n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Zdenka Arh, Božena Vidic, Dora Toneijc, Marjan Stipenski in Mitja Torkar. Odgovorni urednik Mitja Torkar. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov ins toritev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.