PRIMOkSKI ^"■asrVjKSr - Cena 30 lir , Leto XVI. - Št. 106 (4569.) TRST, torek 3. maja 1960 Po dvanajstih letih nečloveške agonije fr ti Uspele proslave prvega maja v Trstu # Vsi govorniki so poudarili nujnost so včeraj ob 18,10 Chessmana usmrtili borbe proti sedanji reakcionarni vladi Pred tem je kalifornijsko vrhovno sodišče zavrnilo zadnji priziv in prošnjo za odložitev usmrtitve, nekaj minut pred usmrtitvijo pa tudi sodnik vrhovnega sodišča ZDA - Svetovni tisk poudarja, da je bila usmrtitev protiustavna in da tudi zločin ni bil docela dokazan - Chessman je pred vstopom v plinsko celico izjavil: «Nisem bandit z rdečo lučjo» Na stadionu «Prvi maj» sta govorila tov. laurenti in Dekleva, ki je poudaril nujnost izvajanja ustave in londonske spomenice, katera vsebuje dejansko tiste pravice, ki smo jih Slovenci uživali že pred fašizmom SAN OUENTIN (Kalifornija), 2. Danes ob 18.03’45” Che * pribel° izvajanje smrtne kazni nad Carylom celVSrnanom- Točno ob tem času so namreč v plinski slinn tablet;e ciankalija v posodo z žvepleno ki- °bsoj U lcatere se Je dvignila smrtonosna para, ki jo je tiec pričel vdihovati. Ho iTy.r^itev smrtne kazni je sporočil novinarjem dal a, ornijski guverner. Njegov tajnik je nato oseb- pove- 5,. n®katere podrobnosti. Zvezni sodnik Louis Good- Privniu- bil baje Popravljen -----:...................... tv» v odgoditev izvrši- fiut *?rtne kazni za 30 mite V •bi pregledal doka-bi bili Chessmanu v tožili . sodniku so predirni pr?šnjo samo pet mi-preden je Chess-Cq ^stopil v plinsko celi-saini ,nik ie bil v svoji pi-bi|a ’ 150 Je zvedel, da je ^smrtna kazen že izvrši \ Pred zaporom je več 10 de,m°nstrantov priredi-Dru»- j ne demonstracije. hirali . rrlonstranti so pro-V(ttl a 1 Pred stanovanjem gu-tu. Browna v Sacramen-' ac*aljnja skupina demon- strantov pa je demonstrirala pred kalifornijskim kongresom in pred palačo vrhovnega sodišča v San Franciscu. Chessmanov branilec Dray-ton Harrington pa je — po drugih vesteh — vložil prošnjo za odložitev izvršitve smrtne kazni lamo deset minut pred 18. uro, da bi omogočil revizijo procesa. Medtem pa so že v zaporu San Quentin zdravniki zadnjič pregledali obsojenca s stetoskopom, ki je bil v zvezi.z elektronskim aparatom izven celice. StetoskOp je bil privezan na Chessmanoveip telesu. Chessmana samega pa so privezali na jekleno stolifco v plinski celici. Na ta. način so zdravniki lahko poslušali bitje obsojenčevega srca izven plinske celice in uradni zdravnik je tako mogel ugotoviti trenutek smrti in nato tudi podpisati zapisnik 0 izvršitvi smrtne kazni. Preden je stopil v celico, je bil Chessman zelo bled. Oblečen je bil v belo srajco z odprtim ovratnikom. Takoj so ga štirje stražniki privezali na stolico. Medtem ko so ga vezali, je pomežiknil dvema novinarkama, ki ju je osebno povabil, da prisostvujeta izvršitvi smrtne kazni. Poveljnik stražarjev Fred Dickson ga je potrepljal "z roko po rami in se nato odstranil skupaj s svojimi stražniki. Okovana vrata so se zaprla ob 18.03. Takoj nato so spustili tablete ciankalija v posodo z žvepleno kislino, kjer so se raztopile in povzročile izhlapevanje smrtnonosne pare. Ob 18.04 je Chessman, ,ki je očitno vdihoval paro z vso močjo, naglo nagnil glavo nazaj, se vzpel na stolici in od- prl usta. Ob 18.05 je pridušeno I San Quentinu, ki je oddaljen zakričal in ponovno vrgel gla- okrog 30 kilometrov. Sporoči-vo nazaj. Ob 18.06 so se mu1 lo vsebuje tudi imena štirih Zadnja Chessmanova tiskovna konferenca '"O! l,|||,,„)|||||||]m||||||m)||||||||1|1IU|,,,,,,,,,,,,, m vzrokov je policist vrgel bombo M veliko množico ljudi v Bejrutu 'fenih je bilo 70 oseb, od katerih sta dve pozneje umrli - Veliko razburjenje v Vs*j državi - Tudi vlada izrecno obtožuje policijo in je odredila preiskavo v'i j«1- T 2. — Včeraj zju-intriS1° v Bejrutu do je T!de"tov, med kateri-Ullcij» „ zaradi streljanja Do dT"1 70 ‘jUdi- ?d ,v . uva poznee umrla. v je prišlo pred lo b“n*ko ia ,he(j""'a'maronitskn cerkvi * so . &1°vesno mašo, kate-Jislti * . udeležili tudi liba-el»rii|he 'shski predsednik ' diV.iVs' čl»ni vlade in i eerp °matskega zbora- °" * 30 rv,6 se Je zbrala mno-ljudi. Nenadoma .Stevii ‘rala b°mba. t)a^rien* °;se.be, ki so bile šul.* nek iziav,'e. da so °-tn-ktorjg 8a policijskega in- •hl htnoži, je vrgel bombu Jtevi n°' ki je l,ozdrav- bf *ke politične pred- Tt*rha, ln maronitskega pa- roii, 1 n . -Cjjft Wt■ »ta-.:f;fti);-"r S >■ m ■■■ m -..... m Demonstrirala je tudi skupina advokatov, oblečenih v togo - «New York Times* zahteva posredovanje Herterja zaradi nevarnosti komunizma* ■ Sporazum na seji NATO o Nem-čiji in Berlinu - Še vedno nesoglasja, glede razorožitve CARIGRAD, 2. — Medtem ko se je v občinski palači v Carigradu začelo zasedanje sveta ministrov NA TO, je večja skupina študentov priredila v bližini poslopja demonstracije proti vladi in vzklikala: »Svoboda, svoboda*. Oddelek vojakov z nasajenimi bajoneti se je zagnal proti demonstrantom, katere pa je še prej policija potisnila v stranske ulice. Prišlo je tudi do spopadov. Podobni incidenti so se dogodili tudi v predelu Patih, kjer je policija demonstrante razgnala in nekatere aretirala. Bilo je več ranjenih. Agencije hitijo zatrjevati, da demonstracije niso bile proti NATO pač pa proti Menderesovi vladi. Pred sodno palačo v Carigradu pa je demonstrirala skupina 60 advokatov, oblečenih v togo. Prepevali so himno neodvisnosti. Nastopila je policija, ki jih je začela razganjati in nekatere aretirala. Tedaj so se demonstranti obrnili do vojakov, ki so bili blizu palače. Nekemu častniku so demonstranti izjavili, da bodo prenehali z demonstracijo, če bodo njih aretirani kolegi izpuščeni. Policija je tedaj aretirane izpustila, in advokati so se razšli. Okrog univerze v Carigradu straži približno 5000 vojakov in več tankov. Univerza je še vedno zaprta. Tudi po ulicah krožijo skupine vojakov. Iz Ankare javljajo, da tam danes ni bilo neredov. Predsednik turške vlade Menderes je včeraj govoril po radiu in je izjavil, da je vlada odločena strogo nastopiti proti demonstrantom. Izjavil je dalje, da je demonstracije organizirala opozicijska republikanska stranka, »ki je ljubosumna na moje uspehe*. »Njih možnost, da zmagajo pri novih volitvah, je nična. Zato so se lotili škodljive politike, katere namen je hujskati od 3000 do 4000 študentov in jih spraviti na ulico v trenutku, ko se v Carigradu začenja velika mednarodna konferenca*. Menderes je tudi omenil, da so vojaki dobili ukaz, naj streljajo proti skupinam, tudi če so majhne. Ameriški list «Ne\y York Times* piše v zvezi z zasedanjem NATO med drugim: »Vesti iz Turčije kakor tudi s Koreje so v Moskvi prav gotovo sprejeli z zadovoljstvom. Mi - ne moremo posredovati v Tur-1 čiji, kakor sp»o to storili na ~ Koreji. Navzočnost državnega tajnika Herterja in drugih zahodnih zunanjih ministrov v privatnih razgovorov z ministrskim predsednikom Mende-resom ali v primeru njegove zaposlenosti z zunanjim ministrom. Nekoliko več svobode, manj strelov iz pušk in pogostejši mirni razgovori bi lahko rešili zahodni svet pred nevarnostjo nove ledene dobe, ledene dobe komunističnega suženjstva*. Predsednik zunanjepolitične komisije ameriškega senata senator Fulbright je izjavil po televiziji, da bi morale ZDA protestirati proti »tendenci k tiraniji« v Turčiji. Dodal je, da so ZDA protestirale proti položaju na Južni Koreji, in da bi bile morda dolžne to storiti tudi glede Turčije. Ugotovil je, da odnosi ZDA s Turčijo niso enaki kakor s Južno Korejo, izrekel pa je mnenje, da je Menderesova vlada «preveč trdo« ravnala proti opoziciji, še preden so se začele demonstracije študentov. Kakor rečeno, se je danes začelo zasedanje sveta ministrov NATO v občinski palači v Carigradu. Predsedoval je norveški zunanji minister Lange, ki je poudaril, da bo delo sveta potekalo v znamenju perspektiv pomirjenja med Vzhodom in Zahodom. Izrekel je upanje, da bo razprava konstruktivna in da bo okrepila možnost uspeha pogajanj v prihodnjih mesecih. Ugotovil je, da se je mednarodno ozračje nedvomno izboljšalo v zadnjem letu, čeprav ni prišlo do nobenega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da je bilo to napredovanje mogoče zaradi obiskov, ki so si jih izmenjali predstavniki posameznih držav v zadnjih dvanajstih mesecih Po govoru norveškega ministra je sledila tajna seja, na kateri je podal poročilo o razorožitvi angleški zunanji minister Selwyn Lloyd. V začetku seje je pred Lan-gejem govoril turški zunanji minister Zorlu, ki je izreke) ministrom dobrodošlico. Zorlu nadomešča ministrskega predsednika Menderesa, ki ni mo- so onemogočili predsedniku Ba.iarju in Menderešu navzočnost. »Prepričam sem. je dejal Žorlu, da bo vsakdo upošteval, da delo peščice mladih, ki pripadajo majhnim1 skupinam, katere imajo politične in egoistične smotre, nima nobene posledice na odločnost in solidarnost turškega naroda, ki ostane neomajno zvest načelom zavezništva NATO*. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je v svojem poročilu še posebnč poudaril, da ni dovolj iskati sporazum o splošnih načeliji razorožitve, pač pa je potrebno, da navodila, ki jih bodo poslali odboru desetorice, vsebujejo konkretne ukrepe. Naštel je vrsto točk. ki bi lahko spopolnile navodila za odbor desetorice: 1. Prepoved pošiljanja v vesolje vseh naprav z orožjem za množično uničevanje. 2. Izstreljevanje raket, naj se prej napove. 3. Prepoved izdejovanja jedrskega materiala in preusmeritev sedanjih zalog v miroljubne namene, ter nadzorstvo nad vozili, ki prenašajo jedrsko orožje. 4. Zmanjšanje števila vojaštva in nekaterih vrst o-rožja. ki bi ga zbrali v mednarodnih sklgdiščih. 5. Uktepi za preprečitev'iznenadnih napadov. 6. Mednarodna organizacija, ki naj ima nalogo vzdrževanja miru, dokler se ne konča proces razorožitve. Številni govorniki, ki so sledili, so poudarili, da je treba »bolje ugotoviti namc-ne SZ*. Drugi govorniki so izrekli zaskrbljenost »zaradi nerazumevanja javnega mnenja« glede stališča zahodnih držav. Norveški zunanji minister Lange je dejal, da je to treba pripisati dejstvu, ker Zahod vedno v»'tr«ja pri važnosti nadzorstva, ne da bi podrobno obrgzlozil javnemu mnfcnju vzroke zaradi katerih je nadzorstvo »podlaga zahodne teze«. Ameriški državni tajnik Her- ; ter je na seji prebral poslanico predsednika Eisenhowerja. Predsednik ozaačuje NATO »najnovejšo koalicijo, kar je zgodovina poznala v miru«. Poslanica omenja njo konferenc# dodaja: Na te ra _ , da jia: nev V najboljšem primeru lahko upamo' na - skromno' napredovanje. V tem času dolgih pogajanj upam, da bodo vse vlade NATO in narodi atlantskih držav podvojili svoje napore, da se ohrani naša moč. naša enotnost in naša odločnost.« Na popoldanski seji so govorili o razorožitvi ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Odobrili so poročilo o prihodnosti Nemčije in Berlina, ki ga je podal ameriški državni tajnik Herter. Ta je poudaril, da je v zadnjih desetih letih postalo jasno, da nemško vpraša, nje ni ločeno vprašanje, temveč sestavni del celote. Herter je ponovil ze znano zahodno 3tališče glede Berlina in dejal, da je potrebno, da se zahodna taktika prilagodi sovjetskemu stališču. V .poučenih krogih pravijo, da so se ministri sporazumeli o naslednjem: 1. Nemčija naj odloča o svoji združitvi v okviru vsenemških volitev, tako da Vzhodna in Zahodna Nemčija skupno volita. 2. Navzočnost zahodnih čet v zahodnem Berlinu je bila in je še vedno edino dejanska in učinkovita zaščitiš za mesto. 3, Ne bodo' ugovarjali neposrednim stikom med obema Nemčijama, .toda samo s pogojenirda Sovjetska zveza privoli v svobodne volit- Na predlog Herterja so dodali, naj volitve v Nemčiji dobijo obliko plebiscita v Vzhodni in Zahodni Nemčiji glede procesa združevanja. Ce Sz ne bi sprejela tega predloga, bi Zahod načel vprašanje začasne rešitve glede Beilina Kar se tiče razorožitve, pa je še vedno nesoglasje med Francijo in ostalimi zavezniki, zlasti pa ZDA. kar se tiče francoskega vztrajanja za nadzorstvo nad raketnimi iztrelki v prvi fazi razorožitve. Francoski zunanji minister de Murvillc je poročal o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Dejal je, da je tristranska delovna skupina proučila to vprašanje in skusala pripraviti načela, na podlagi katerih bi Zahod lahko določil svoje dolgoročne smotre. Vsekakor pa je treba celotno zadevo proučiti na konferenci najvišjih. De Murville je izjavil, da bodo tri zahodne države zavzele dokončno stališče glede pomoči nezadostno razvitim deželam in nevmesavanja v notranje zadeve drugih držav tik pred konferenco najvišjih, ter je po. zval ostale ministre, naj v zvi-zi s tem povedo svoje mnenj«. Predstavnik NATO je nocoj na tiskovni konferenci izjavil; da so se _ naglo, sporazumeli glede Berlina in glede nemškega vprašanja, kar se tiče nasto- Kljub slabemu vremenu je predvčerajšnjim popoldne velika množica napolnila dvorano na stadionu »Prvi maj>, kjer je bila proslava prvomajskega praznika. Mnogi, ki niso našli prostora v dvorani, so morali ostati na hodnikih, v veži in tudi na prostem. Ob 15. uri, kot je bilo napovedano, je zaigrala godba s Proseka-Kontovela, ki Je izvajala svoj spored, do-:ler nista nastopila govornika, tovariša Eugenio Laurenti in dr. Jože Dekleva. Nekaj minut čez 16. uro je utihnila godba in takoj nato je kot prvi spregovoril v italijanščini tov. Eugenio Laurenti. V svojem govoru je tajnik Neodvisne socialistične zveze poudaril velik pomen, ki ga ima ta delavski praznik posebno v današnjih političnih razmerah na svetu, v italijanski republiki in pri nas. Za njim pa je govoril tov. dr. Jože Dekleva, ki je v svojem govoru naglasil, da v današnjem političnem položaju predstavlja praznik 1. maja velikansko zmago delovnih ljudi proti buržoaziji in njenim poskusom, da bi preprečila pohod ljudskih množic in zmago socializma na svetu. »Sedemdeset let ni dolga doba, je dejal tov. Dekleva, toda v teh sedemdesetih letih se je spremenila slika sveta. Osvobodila se je vrsta dežel v Evropi, osvobodila se je A-zija, in danes je na vrsti A-frika.s V nadaljevanju svojega govora _ je tov. Dekleva govoril o važnosti prihodnjega sestanka na najvišji ravni ter je izrazil upanje, da sklepi, ki jih bodo najvišji predstavniki štirih velikih sil sprejeli v Parizu, ne bodo razočarali narodov vsega sveta. Nato je govornik obravnaval notranji politični položaj v italijanski republiki v zvezi z dolgotrajno vladno krizo. Posebno je poudaril, da imamo po 66 dneh krize v Italiji vlado, «ki odgovarja za-srfovam kardinalov Ottaviani-ja in Sirija in potrebam raznih monopolistov in finančnih mogotcev, ki pa nikakor na odgovarja političnemu sestavu italijanskega ljudstva, njegovim težnjam in perspektivam«. Se prav posebno pozornost pa je tov. Dekleva posvetil v svojem govoru vprašanju avtonomne dežele Furlanija -Julijska krajina. «Od te samouprave, je dejal, pričakuje naše prebivalstvo, da bo odločilno prispevala k izboljšanju gospodarskega položaja našega mesta in podeželja. Za ugodno rešitev do sedaj nerešenih problemov je nujno potrebno, da sindikal* n: ^ in politični predstavniki najdejo v okviru obstoječega oclbora za obrambo tržaškega gospodarstva, ali če potieb-no, v okviru kakega drugega primernega organa, skupen jezik za enoten akcijski nastop, ki naj ga soglasno podprejo vsi Tržačani, ki jim je pri srcu usoda in napredek našega mesta«. Končno je govornik prešel na obravnavo položaja Slovencev v Italiji. «In kaj je prineslo preteklo leto nam Slovencem? Na žalost, nič pozitivnega. Vlada v Rimu in krajevna oblast se ne odločita, da bi napravili konec praksi, ki ruši u-gled države med našimi ljudmi in zaupanje do obvez vlade, ki se ne upoštevajo, ne izvajajo. Londonski sporazum je sicer za generalnega vladnega komisarja dr. Palamaro pravno in politično obvezen meddržavni dogovor. Tako j« izjavil in tako izjavlja ob vsaki priložnosti. Ce je tako, zakaj ga ne spoštujejo in ne izvajajo vsaj organi, ki so njemu neposredno podrejeni. I-talija je za sedaj pobrala sadove memoranduma in ni ničesar ukrenila, da bi omogočila izvajanje pravic, ki so bile s krvjo priborjene v junaški borbi proti nacifašiz-muk.______________________ , !*««*: Za veak im v širini enega stolpca; trgovski 80, fvnančno-uprami JJ0, lca 90 lir. - Mali JO lir beseda. — Vsi se naročajo pri upravi. osmrtnl oglasi 3 oglasi s< NAROČNINA Mesečna 480 lir. — vnaprej; Četrtletna 1300 lir, polIMns 2900 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska Ktvllka mesečno 100 Ur. letno 1000 Mr — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska )0 din, mesečno 250 din — Nedeljski letno 1440, polletno 720, četrt-tetno 360 din — Pottni tekoči račun: ZaložnlJtvo tržaškega tiska Trst 11-9374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel, 21-428, tekoči račun pri Komunalni ban- t. Ljubljani 400-70/1-375 Odgovorni u rod alk STANISLAV RENKO Ttoka Tiskarski zavod ZTT Trst V nedeljo zvečer se je zaključila VII. mednarodna cvetlična razstava v Pomorski postaji, ki jo je letos obiskalo kakih 40.000 ljudi. V nedeljo je razstavo obiskalo zlasti mnogo tujcev, ki so prišli iz Avstrije, Jugoslavije, Švice in Nemčije, številne pa so bile tudi skupine iz Tre-visa, Vidma, Gorice, Belluna, Coma, Vicenze, Verone, Padove, Perugie, Brescie in drugih italijanskih pokrajin, tako da je bilo na razstavi, ki je bila odprta ves dan, vseskozi polno obiskovalcev. Med številnimi gosti, ki so v nedeljo obiskali cvetlično razstavo, velja omeniti zlasti obisk podtajnika v ministrstvu za prevoze Calogera Volpeja, ki si je ogledal razstavljeno cvetje v spremstvu vladnega generalnega komisarja dr. Palamare, župana Franzila in predsednika tržaške trgovinske zbornice Cai-dassija. _4„ ^ . Ro/suvi sc st tudi dijaki Kmetijskega tehničnega inštituta iz Cedadt, katere je vodil ravnatelj zavoda prof. Ferrari. Dijake in profesorje je ob ogledu razstave spremljal tehnični ravnatelj razstave dr. Cosma ter jih o-pozarjal na razne tehnične, botanične in cvetlične p >seb-nosti razstave Zvečer pa je bila podelitev nagrad zmagovalcem na*eč«jn za razne cvetlične kompozicije, ki je bil, namenjen specializiranim cvetličnim podjetjem in cvetličarnam. V kategoriji »Poročni košek* je dobilo prvo nagrado goriško podjetje Voigtlander. in sicer zlato medaljo, medtem ko je srebrno medaljo dobila cvetličarna German iz Trsta! V kategoriji »Fantazija na-geljčkov* sta zlato in srebrno medaljo odnesli dve tržaški cvetličarni, in sicer Dora ter Vally, v kategoriji »Fantazija vrtnic* pa je zlato medaljo dobila tržaška cvetličarna German, srebrno pa goriško podjetje Voigtlander. V zadnji kategoriji, in sicer »Kompozicija po želji*, je prvo nagrado dobilo cvetličarsko podjetje Angelo Rimbal-di iz Bologne (zlata medalja), drugo nagrado je prejel Antonio Gerli iz Trsta, njemu enakovredno srebrno medaljo pa Je še prejela cvetličarna Renato Gorjan iz Gorice. Poleg tega je žirija pod predsedstvom ravnatelja za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem gen. komisariatu dr. Piccola podelila še naslednje častne diplome ter medalje; podjetju Rodolfo Calligaro iz Moruzza pri Vidmu za triletno sodelovanje na razstavi (zlata medalja videmske pokrajine); podjetju Salvatore Ruscica iz Catanie za triletno sodelovanje na razstavi s kompozicijami določe vrste cvetja (zlata medalja podjetja Parisi); tržaški občini za pomembno pomoč, ki Je pripomogla k velikemu uspehu razstave (zlata medalja razstave); podjetju Voigtlander za šopek »Kompozicija po želji* (bronasta medalja pistoi-ske pokrajine) ter prav tako medaljo še cvetličarni German iz Trsta. Ob tej zaključni ceremoniji, ki ji je prisostvoval župan Franzil, so tudi izžrebali zlato orhidejo in nekaj drugih nagrad za obiskovalce razstave. Prvo nagrado, in sicer zlafo Orhidejo j Ul. Moscova 40. «»------- Včeraj je v 79. letu starosti umrl znani tržaški publicist Angelo Scocchi, ki je leta 1908 ustanovil iredentistični list • Emancipazione*. Napisal je tudi številne monografije iz domače zgodovine, pri čemer pa se ni vedno držal načela zgodovinske objektivnosti in resnice. Zadela se je ob filobus Sinoči ob 18.40 so na opazovalni oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v dveh ali treh dneh 54 let staro Ersilio Scheriani por. Bubinich iz Ul. Negrelli 84. Scherianijeva, ki ima rano na glavi; je malo prej trčila v filobus proge 11, ko je hotela prekoračiti Trg Goldoni. uiiiiiiiiimitiiijMiiiHiiiiifiimiiiiiiiiMtiiijMiHmiiiimiimHtiiiifimiiiMimiiiimiHiiiiMiiiimimiimimimmiiiifiitiiifiiiiiiniiiiitiiiiitiriiiinin Huda nesreča v Novem pristanišču Vagon Je s silo tre£6il v traktor in traktorista hudo poškodoval Nenadoma je brizgnila iz črpalke vroča para in opekla delavca - Padel je z lestve in si verjetno nalomil sklep leve noge n Podelitev odlikovanja goriškemu delavcu Humarju Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, je včeraj sodilo 48-letnemu Costantinu Gracogni iz Ul. Pondares 5 in 55-letnemu Armandu Viezzoliju iz Gozzi 5. Costantina Gracogno so aretiral 1. marca letošnjega le‘a, ker so sumili, da je kradel. Viezzolija pa so pri orli nekaj dni kasneje zaradi r.akupa u-kradenega blaga. Sodišče je spoznalo oDa obtoženca za kriva ter je obsodilo Gracogno na 3 'e*a ir, 2 meseca zapora ter ?0.Gi)0 lir globe, Viezzolija pa na 1 leto zapora in 12.000 lir glooe. Ker pa so sodne oblasti že prej proglasile oba za nepoboljšljiva kriminalca, bosta morala, potem ko bosta prestala kazen, v kmečko kolonijo za najmanj dve leti. Costantino Gracogna se je specializiral v vlamljanju v stanovanja, kjer so bili lastniki odsotni. Tako se je 27. februarja letošnjega leta klatil okoli neke vile v U'. T. Grossi 14. Lastnik stanovanja v prizemlju Aldo Gianni, star 53 let, se je pravzaprav že preselil v novo stanovanje v Ul. Catraro 1, a je imel v starem bivališču še vedno nekaj pred-metov in pohištva. Nekega dne je njegova 16-letna hčerka šla v vilo v Ul. Grossi ter je ugotovila, da manjkajo razni predmeti in da je bila ena šipa v oknu razbita ter vrata odprta. Gianni je takoj prijavil zadevo policiji. Policijski stražniki, ko so patruljirali v bližini Ul. Grossi, so dan pred prijavo videli v bližini okradene hiše Gracogno. Ker je bil mož znan policijskim oblastem, so še isti večer obvestili svoje predstoj. nike o tem. Ko je torej Gianni naslednjega dne prijavil tatvino, ni bilo težko dognati, da je morda prav Gracogna imel prste vmes pri tatvini. Zato so ga aretirali in toliko časa zasliševali, da je priznal vse. Viezzoli pa je kupil od Gra-cogne 4 nošene suknjiče. Albanska begunca Marku Spomin na mam Gotovo ni Sentjafcobčana, ki bi je ne poznal, posebno med tistimi, ki so se po prvi svetovni vojni udejstvovali v faznih šentjakobskih društvih; kot na primer »Čitalnica*, »Mladinsko društvo Prositta», «Športni klub Ar dria», pevski društvi »Ilirija* in »Kolos, saj je bila mama vsem, vsakega je rada sprejela v svoji prostorni kuhinji. Za vsakega je imela vedno veselo in prijetno besedo. Bila je vzorna slovenska mati svojim trem hčeram in trem sinovom. Ponosna je bila na njihovo društveno delovanje v vseh tedanjih kulturnih, mladinskih in športnih društvih, kamor so vabili slovensko mladino iz mesta in predmestja, da te je aktivno Udejstvovale v vsem tedanjem slovenskem življenju. Bratje in sestre Blažinovi so bili med prvimi člani slovenskih društev in so vsestransko delovali na vseh društvenih področjih do ukinitve prosvetnih in drugih slovenskih društev. Njihovo delovanje se je nadaljevalo v ilegali za (asa fašističnega režima in v narodnoosvobodilni borbi. Med vojno mame Blaiinove ni bilo v Trstu, zato ni niti slutila, da j« J. aprila leta 1944 izgubila svojega najmlajšega sina Rudolfa 23. aprila Istega leta pa ljubljenega sina Justa, ki so ju Nemci u-morili kot talca na Opčinah odnosno v Ulici Ghega. Dolgo so ji svojci prikrivali resniso; rekli so ji. da sta bila odpeljana v Nemčijo. Toda njen materin čut ji ni dal miru, dokler ni sama odkrila kruto resnico o usodi obeh ljubljenih sinov. Od tedaj naprej je nismo več nikjer videli; zaprla se je vase ter žalovala v družbi ostalih otrok, ki to se zaman trudili, da bi lajšali njeno bol. V preteklih dneh nas je za vedno zapustila in našla tako svoj trajni mir. SENTJAKOBCANKA Oh grobu pok. Alojzije Blaži a« Gac, star 19 let iz Skadra in Dod Vneshti, star 25 let iz Je-rena, sta se morala včeraj zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi vrste prestopkov, za katere so jima sodniki naložili precej občutne kazni. Gača so obsodili na 8 mesecev in 10 dni zapora ter 10.000 lir globe, a Vneshtija pa na 4 mesece in 6.000 lir globe. Gac in Vneshti sta cba gosta begunskega taborišča pri Sv Soboti. Bilo je 11. marca letošnjega leta, ko sta se okoli polnoči vračala skozi Skedenj domov. Bila sta precej vinjena in sta glasno prepevala. Nek karabinjer s karabinjerske postaje v Skednju, ki je Šel mimo, ju je opozoril, da ne smeta razgrajati, ker je bilo že pozno zvečer. Prijatelja sta utihnila, a komaj se je stražnik nekoliko oddaljil, sta začela spet prepevati. Zato so ju ustavili ter ju odvedli na postajo. Med potjo je prišlo do prepira in begunca sta se hotela upreti stražnikom, da bi ju odvedli. Pn tem sta kričala, žalila stražnike in klela. * * * Nekaj sličnega se Je pripetilo tudi jugoslovanskemu beguncu Jordanu Markoviču, ki je 15. marca letos žalil policijske stražnike v uradu za tujce pri tukajšnji kvesturi. Enega izmed stražnikov pa je celo napadel. Za to ga je sodišče obsodilo na 1 leto in 2 meseca zapora. Kljub sličnosti pa je vendar Markovičev primer precej dru-gačen. Obtoženec je živel pred časom v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, a od tam so ga pristojne oblasti poslale v Averso. Zdi se, da je od tam večkrat zbežal, in sicer vsaj po enkrat v Rim in v Trst. V naše mesto se je vrnil že v januarju letošnjega leta. Dva finančna stražnika sta ga zasačila, ko se je sprehajal po Trgu Ponterosso. S seboj ni imel nobenega pravega dokumenta in sta ga zato odvedla na urad za tujce pri kvesturi. Nato je bil dalj časa priprt v Koroneju. V marcu so ga spet poklicali na urad za tujce In tam je prišlo do dogodka, ki je včeraj privedel Markoviča pred sodišče. Obtoženec ja trdil, da ga je policija hotela prisiliti da podpiše izjavo na podlagi katere bi se moral vrniti v Jugoslavijo. Stražniki pa pravijo, da jih je obtoženec začel zmerjati, češ da italijanska policija ni demokratična. Pri tem, da je uporabljal selo groba izraze. Včeraj zjutraj se je v Novem pristanišču zgodila huda nesreča, zaradi katere jb v nevarnosti življenje 41 let starega delavca Roberta Steguja iz Ul. Moreri 32. Stegu, ki je zaposlen v Javnih skladiščih kot traktorist, je nekaj po 7. uri vozil traktor in hotel z njim prečkati železniške tračnice, na katerih je stalo 15 vagonov. JNe-dvomno bi s traktorjem prišel čez progo, če mu ne bi takrat privozil nasproti neki bi-ciklist, tako da je moral "Stegu zavreti, čeprav traktorja ni popolnoma ustavil. Toda to je bilo zanj usodno, v tistem trenutku je namreč privozila lokomotiva in z nasprotne strani trčila v vagone. Sunek je bil tako močan, da je vso kompozicijo vago nov vrglo naprej, pri čemer Je zadnji vagon treščil v traktor. Nesrečnega traktorista so takoj odpeljali z avtom Rk v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki jo namreč ugotovili, da mu je sunek zmečkal prsni koš, pri čemer je Stegu zadobil morda še kakšne notranje poškodbe, tako da se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjavili. * • • Včeraj ob 9.45 so pripeljali v bolnišnico 19 let starega Giorgia Parisa iz Ul. Negrelli 2Q, ki je bil hudo opečen po nogah. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje, zaradi česar so ga poslali na dermatološki oddelek, kjer se bo Poris zdravil kakih 15 dni. Parisa je v bolnišnico spremil z zasebnim avtom njegov delovni tovariš, in sicer 37 let stari Vittono Apollonio iz Ul, Rossetti 113, ki je povedal, da sta bila oba zaposlena v rafineriji Aquila, in sicer na račun podjetja FOMT iz Ul. della Tesa 46. Pari-sova naloga je bila odviti pokrov s hidravlične črpalke in Pariš ga je že odvil, ko je iz črpalke nenadoma brizgnila vroča para, ki mu je opekla nogi. * * * Na ortopedski oddelek sploš. ne bolnišnice so včeraj ob 10.45 sprejeli s prognozo o- krevanja v 10 dneh 27 let starega delavca Bruna Povcha z Vrdelce S. Cilino 2003, ki se je ponesrečil med delom v Barkovljah. Po veh je skupno s svojimi delovnimi tovariši postavljal opažne cevi v kopališču Excelsior, ko mu je ena dR teh padla na nogo in mu poškodovala stopalo. Ni preostalo drugega kot poklicati avto RK, s katerim so Povcha odpeljali v bolnišnico. * * * Predvčerajšnjim zvečer je 26 let stari kmetovalec Euge/ mo Prodan iz Ul. Costalunga 247 padel z lestve, ki je bila prislonjena k seniku. Čeprav je padel z višine treh metrov, je spočetka mislil, da ne bo llllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllIHKDIIItllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne L in 2. maja se je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo je 19 o-seb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 44-Ietni Mario Car-gnelutti, 62-letna Marianna Gondolo vd. VVagner, 78-letni Arvgelo Scocchi, 86-letna Antonija Beneš vd. Brana, 63-1 etni Maks Lutman, 78-letni Oscar Candotti, 55-letni Pascruale Errichlelli, 84-letna A-malia Lazzar, l-letna Rosanna G/ego, 65-letna Antonietta F>dut, 82-1 etni Michele Semerelli, »/-letna Albina Resaver por. Astolfi, 75-letna Caterina Teresa pietro-bon vd. Plez, 68-letnl Francesco Pizzamei, 45-le na Rosa Fermo por. Felluga, 56-letna Anna Sfer. zn por. Lucchesi, 56-letnl Matteo Coslovich, 67-letni Giovanni Tu-iaeh in en dan stari Maurizio Cusma. ——«»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana It; Al. Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Li-berti. ' ItAllOVI IN »‘RINPKVKI Namesto cvetja mami Blažinovi daruje D. K. 5.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojne AStolfi Zore darujeta družini Modrijan in Cebulec 2.000 Ur za Dijaško Matico. V isti namen daruje družina Rešaver 1.000 lir za Dijaško Matico. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I hiitc na predvajat danes 3. t. m. z začetkom ob II. uri film: SUSIMCUMMIM(»-4NGEIAS1B/EWS'AW)< baer Režija FRED FSEARS STRELEC IZ UTAHA (II pistolero dell’Utah) nič hudega in je ostal doma. Včeraj popoldne pa se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki namreč ne izključujejo možnosti, da si je nalomil sklep leve noge, in v tem primeru se bo moral zdraviti mesec dni. Ce pa je dobil samo močan udarec, bo Prodan okreval že v petih-dneh. Slovenska prosvetna zveza je po dolgoletnih izkušnjah uvidela, da nam tržaškim Slovencem ugajajo skupinski nastopi iz matične domovine. Posebno radi še poslušamo dobre in mogočne pevske zbore. Zato smo za 7. maja ob 20.30 na stadionu aPrvi maj* pripravili KONCERT UČITELJSKEGA ZBORA SLOVENIJE Zbor je namreč sestavljen iz samih učiteljev in profesorjev, ki so nameščeni po vsej Sloveniji. Zbor, ki šteje blizu sedemdeset članov, bo pod vodstvom dirigenta JOŽETA HANCA izvajal spored najbolj priljubljenih zborovskih skladb. >000(3000000000000000 ŠOLA GLASBENE MATICE --------- TRST ------- V ponedeljek 9, t. m. ob 20.30 v Avditoriju GLASBENA AKADEMIJA ( olepakiSCaI Slovensko gledališče v Trstu V petek 6. t. m. ob 20.30 na Kontovelu, v nedeljo 8. t. m. ob prosvetni dvorani «A. »ir v Križu BALADA » POROČNIKU IN MARJUTKI K realizaciji so pripniMglj'», Avtor: dr. BRATKO KR£t Režiser: JOŽE BABIC Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: IVO KUFERZIN Poročnik: STANE STAREŠINIČ Marjutka: MIRA SARDOcbvn V nedeljo 8. t. m. ob 1L ^ v dvorani na stadionu maj* V i V. JAVNA PRODI*® BALETNE SOLE ; Koreografija in kostumi ADRIJAN VILES VERDI e«**.! V četrtek ob 21. uri t* 'pod koncert Tržaške filharmonije r vodstvom Maria Rossija m jtS. delovanjem pianista Sergi* , ticarolija. K i r* ® ,, v pi* Fenlce 15.30 »Kartagina menih* P. Brasseur, t ^ technicolor. kot J° Ezcelsior 16.00 »Amerika * vidi Francoz*. Esimancoio JtrJ. Filodrammattco 16.00 «H1S hov* V. Priče. nolj»’ Grattacielo 15.00 »Svet * Najbolj znana nočna zao pr[ Supercinema 15.30 «Skan ^ or> belem dnevu* R- E*??Anieti'ii1'-Dee Prepovedano mlaa. ujeU Arcobialeno 16.00 «Krava » nik* Fernamiel. Aurora 16.00 »Crni Orfej • (ecn. Alabarda 16.00 »Orientalke*. ve. nicolor. Cinemascope. r dan vstop mladoletnici. vaje« Capitol 16.00 «Naš obves*- yurl v Havani* Alec Gu rjiierria' Yves, Maureen 0’Hara. scope. nrlpovf Cristallo 16.00 «Postelja Pr ^9-duje», R. Hudson, D. nicolor. . G»rj Garibaldi 15.30 »Cordura* Cooper, Rita Haywortn. 0>i Impero i6.30 »Nekoč Je 0 kanal* Jerry Lewis. Italia 16.00 »Orientalke*-Massimo 16.00 »Divjak M ' než*. Pustolovščine. Cm id pe. Technicolor. Sandra AUdie Murphy. , , Moderno 16.00 »Dvoboj na Vittorio Veneto 15.15 par- 'lovii zi ljubeznijo* buv ker, Hope Lange. . Ideale 16.00 »Mož iz dolin**^,^ Marconi 16.00 »Kozaki* Purdom in G. Moll. . »Zr- San Marco 17.00, 19.30, 2 calo življenja* Lana Turn reK0 Savona 16.00 «Mostiček jLjutic®-težav* Jerry Levvis. teo ^ Odeon 16.00 «Nuerenber5kl — ces* Izreden zgodovin**' merit. Prepovedan vstop letnim. Astra 16.30 »Lažni general"-del. [ UlET IZLET SPDT V TRENJA Udeleženci izleta, ki n , |pi*-ravnali prevoznih stroS* jo čas samo še danes. Prosvetno društvo »S. le* priredi za člane In v0 jai* drušiva izlet v Postojnsk juni in Rakovo dolino prve,-i jo u“o ja t. 1. Vsem, ki s«1^, d»,J ležiti izleta priporočamo, , pst rw, . nepravočasno priskrbijo P°(jru5j''.n Prijave se sprejemajo v pet*, ih prostorih v sreda" traj nih (inKRurui v ji _.,.| zvečer in v nedeljah zj 4. maja dalje. Sola Glasbene Matice. ssssk 18. uri je redna vaj*., plit"v pevskega zbora. Zaradi ga nastopa pozivamo * " ueleZb/. _ ..(jjtell5 Havi ( MALI OOb*fi. ------------- Sodelujejo: komorni godalni in mladinski orkester Glasbene Matice, mladinska pevska zbora Glasbene Matice in p. d. algo Gruden* iz Nabrežine ter solisti (klavir, violina, čelo) Vabila bodo na razpolago od petka 6. t, m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tei. 61-792 30000000000000000000 HKUS1N1 CARLO, 1. o » usti 20, tel. 29041, Pr gospodinjske električne AfbA # le — hladilnike HAT, p|a{IJ*v TIC in druge znamke, »jr tudi v 24 obrokih. FHA" je, kovinsko kuhinjsko SOŽALJ*1 pfl upr* izr MORSKEGA DNEVNI*- ^r Uredništvo in uj r,s žata globoko sožalje tov-. \i$d-tu ASTOLFIU ob tez* bi drage soproge. f na** V nedeljo 1. t. m. nas je za vedno zapustil* draga ZORA REŠAVER ASTOLFI Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 3. tnsV'1 15. uri iz glavne bolnišnice. . Žalujoči soprog ALBERTO, hčerka NAD In ostali sorodniki Trst, 3. maja 1960. ob Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil predragi n*s MAKS LUTMAN Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena PA sinova MITJA in VASJA, brat, sestre in ostalo rodstvo. Posmrtni pokojnikovi ostanki počivajo na škem pokopališču. gori* c liubliaiM taffjelij* Čajkovskega; 20.00 v«čer z Lenom Albertom Semprmi- Med proslavo na stadionu «1. maj* je igrala godba na pihala i Proseka - Kontovela pod vodstvom tov. Zdravka Kanteta »**&«* Za veseli program je poskrbel trio in pa duet Darij in Darko iz Doliae j_Dosedanji uspehi in nekaj številk za bodočnost_j Jlaj obeta prihodnji 5-letni načrt jugoslovanskemu delovnemu človeku c--------lave 1. maja Po 100.000 novih stanovanj na leto -17 milijard kWh električne energije Za petdeset odst. več prehrambenega in industrijskega potrosnega blaga » podatkih Evropske go-•t^flarske komisije Združenih rodov, ki so bili objavljeni »Economic Survey of Ev-Ind' izhaja, da se je n da se je . rJska proizvodnja v v j, povečala bolj kot jSterikoli drugi državi v dati *** ®ev*da moramo tu do-p,,’ da je bila Jugoslavija te v -2a^tltom druge svetovno 'ndustrijsko kaj sla-ialo azvita. kar se je odra-^ au6i v povojnih letih in slh&k 2ato naraščanje indu-ti Proizvodnje moglo bi-o*6fe?lteiSe' ker je bila tem™ Primerjalna baza raz-kj ... a nizka. Toda podatki, do homo navedli, nam bo-«»ians°t Zali’ kolikšen je bil tanske realni skok jugoslo-j) - ega industrijskega razvo-0jtlto °svoboditvi. Nekaj po- ^°foraa primerjava 5^'k Pred vojno, leta 1939, « v Jugoslaviji ukvarjalo Dno!' elstv°m 70 odstotkov du.t V41stva' dočim je na m. klir obrt i“ druge polt '* odpadio le 30 odstot-l0 • Lansko leto, 1959, je m-bivMimerie že 50 odst. pre-v v poljedelstvu, 5» Dotr - r']i’ obrti in drugih s* i ■ Drugi podatek, ki s: P* nanaša na Slovenijo, i« prav tako zelo zna-1939 je sloven-porabila 200 kVVh električne v letošnjem letu pa tj|,9‘ov*nska industrija polju 1* že 1 milijardo 300 mt-bje V električne ener- v« kar pomeni za 650 odst. 'irijo * 1,39 so za indb' Let: aiuminija x Sloveniji Porahin kVVh komaj 300 tisoč los . *,ektrične energije, le-J«0 “°d° porabili 300 miit-bita kVVh. Pred vojno je tltkt*°sPodinjska poraba ‘"•h Vtaener,iJc 40 mill‘ r k\Vh, letos pa 308 mi- (HUtoiu’ *** Pomeni za 77» v Sinv°v.več- Pred vojno so el.porabili za po-.* le pol milijona >«» ^'ktritne energije, le. i» ■'>200.000, kar pomeni . °dst. več. V komunal- nih ^»hin °°snh so Pred vojno Ionov k JI Sloveniji k m Hitije, . ,Wh električne ener-ie 4 30 milijonov, kar It od,t več. Pred voj- ** trau v vsei Sloveniji 1H0 , ‘0rJev, sedaj Jih imajo > n tez. hi aI*k0 K* t11 prinw n,avajali še nadalj-if Slast- ne številke, ven-, vHjj ^ amo, da je teh že wS ni V nadaljnjem name-sali o tem, kaj pred-bi adali"ji petletni na->» 6 b° začel izvajati k, .V) ».uP.r^odnjega leta in %/aključil 1965. Po tem bo gospodarstvo se prometa, gradbeništva in ke- industrijska proizvodnja in pospešitev poljedelstva terjajo sodobnejši promet, boljše proge, številnejši železniški park, boljše ceste in več motornih vozil. V petih letih prihodnjega gospodarskega načrta nameravajo v Jugoslaviji investirati 100 milijard dinarjev v promet, s čimer nameravajo dokončati progo Zader -Knin in Metohija-Prizren, ozkotirni progi Sarajevo - Ploče ter Nikšič-Titograd pa preurediti v normalnotirni progi, v krajih, koder bo vozila proga Beograd-Bar, se bodo vtem Izvršila vsa pripravljalna dela. Nadalje bodo za izboljšanje železniškega prometa izdelali ali nakupili 250 elek- Grafični prikaz gradnje novih cest in prog tričnih in Diesel - lokomotiv, 13.000 tovornih vagonov, 1450 potniških vagonov in 130 motornih železniških vlakov. V načrtu je tudi elektrifikacija glavne železniške magistrale. Kar se pa cest tiče, računajo, da bodo do konca leta 1965 zgradili za 4.200 km novih asfaltiranih cest, kamor se pri. števata avtomobilska cesta Ljubljana - Djevdjelija (nedokončani deli) in jadranska magistrala Reka-Fetrovac-Kolašin-Skoplje, ki bo dolga 1100 km. & tem ustrezno se bo povečal tudi avtomobilski park, tako da bo leta 1965 po jugoslovanskih cestah brzelo 250.000 tovornih in osebnih avtomobi- lov. Prav tako se predvideva povečanje trgovinske mornarice od sedanjih 600.000 brt na milijon hruttoregistrskih ton. Stanovanja in turizem Prav tako se bo morala prilagoditi novim razmeram tudi trgovina, v katero bodo investirali okoli 210 milijard di- narjev, dočim bodo za turizem porabili 70 milijard, s čimer računajo, da s* bo zmogljivost turistično-gostinskih objektov povečala za 5» odst. Pospešena bo tudi gradnja stanovanj. Od leta 1952 do 1956 so v Jugoslaviji dali razmeroma malo za gradnjo sta. novanj, zaradi tega se bo gradnja sedaj mnogo bolj po. spešila, tako da bodo vsako leto zgradili okoli 100.060 stanovanj, kar bo v 5 letih dalo 500.000 novih stanovanj. Omenili smo, da se bo gospodarska zmogljivost Jugoslavije v 5 letih povečala za 85 odst., pri tem pa je treba poudariti, da bo na posameznega potrošnika odpadlo nekoliko manj, kajti leta 1965 bo Jugoslavijo štela najmanj 20 milijonov prebivalcev. Po približnih statističnih računih jih šteje sedaj 18,600.000. Ob koncu bomo dodali nekaj številk, ki kažejo uspehe petletnega načrta, ki se bo končal letos: Leta 1956 so imeli v Jugoslaviji 710.000 radijskih sprejemnikov, ob koncu lanskega leta so jih imeli že 1,360.000; leta 1956 so imeli komaj 10.000 hladilnikov, ob koncu lanskega leta jih je bilo v Jugoslaviji že 82.000 gospodinjstev, ki so razpolagala s hladilniki. Leta 1956 so imeli komaj 18.000 električnih štedilnikov, do konca lanskega leta pa že 141.000. Leta 1945 so imeli na primer v Sloveniji 4.680 bolniških postelj, ob koncu lanskega leta pa že 11.557. Ob koncu vojna je bilo v Sloveniji 523 zdravnikov, lani jih je bilo 1488, kar pomeni, da pride po en zdravnik na 1.060 prebivalcev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunHiiiiiiiiiiiiMtfniiniiminniimnnmiimvtiiiiin Stara teorija o odkritju cNovega sveta* Amerika bila odkrita Nemški in islandski viri, norveške legende in «Kamen Kensingtone* govorijo o izkrcanju Vikingov okrog 1. 1000 v Severni Ameriki ________________________________ PARIZ, 2. — V vseh zgo- ljene. To se tiče predvsem ^dovirtskih in šolskih knjigah na svetu se odkritje Amerike mične industrije. Naraščajoča Pripisuje Ktištofu Kolumbu, ki je po splošno priznanih podatkih odplul iz Palosa s tremi karavelami, katere mu je podarila španska kraljica Isabella Kastiljska, 3. avgusta 1942 in dosegel obalo otoka Sgn Salvador 12, oktobra istega leta. Prav v teh dneh pa so v Franciji potegnili iz arhivov staro teorijo, po kateri naj bi Ameriko sicer odkrili evropski pomorščaki vendar pa ne Krištof Kolumb in njegovi ljudje, marveč skupina ljudi, ki so pripadali tajinstvenemu nomadskemu plemenu Vikingov. Do odkritja Amerike naj bi po tej teoriji prišlo le okrog ttriflic In fe/pifisi/n b0V/o Trst A /V ,JU)tania glasba in ko-Drobiž od vSepo- t VsaC‘Zena 'n *>m*’ u'10 h k«tii,4r nekaJ: 12 45 V sve-p C’ 1255 Igra orkester , J*h; i-13.30 Glasba po > k x pMem in ples; 18.00 SC 3330 v ritmu in melo- Torek, S. maja 1»«0 Nacionalni ■» stran«; 14.15 E- Va Wra v?*®**1: 1515 h«- {P* <(Quasi una fanta- V^iu. 3 Pr»nco Russo pri »v uua larua- tS,3 a'’u Ettora Canto- Kopcr RL; 11.30 Otro- 5SJ»j^»’uhk® Gla,ba ^ glasba; :3.30 1»Pojejo »The 1. Preno* RL; 22.15 ^ s ilo«, , Brovvn izvaja 11.00 Radijska sola; 11.45 Komorna glasba: Grieg: »Sonata štev. 2»; 12.10 PoJ6: Guldi, La-t illa, Negroni; 13.30 Operne skladbe; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za mladino: »Burno življenje Davida Crocketta*; 16.30 R. Bo-nazzi: Zastrupitve prehrambenega Izvora; 16.45 Percy Faith in njegov orkester; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 L. Zuccheri in njegov orkester; 18.30 P. Pasquini: »Kako žive živali*; A. Chiari: Iz Manzonl-jevih »Zaročencev*; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske in gledališke novosti; 21.00 Fantazija Enrlca Cavacchiolija: »Plerrot, uradnik pri loteriji*; 22.30 De Franco in njegov orkester; 23.00 Koncert romunske glasbe; 23.15 Orkester Carla E-sposita. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 N. Besozzl »Gospod Izpred tolikih let*; 1100 Glasba za vas, ki delate: 11.30 Pesmi in Angelini; 13.45 »Severnica* — moda; 14.45 Pojb: Arigliano, Christian, Rondinella; 16.00 Miniaturni koncert, Izvaja Tržaški trio; 16.20 Fantazija motivov; 1700 Pregled opernih del; 17.30 «11 buttafuorl*; 18.35 Plešlte z nami; 20.30 Hranilnik z M. Bon-giornom; 21.45 Romantična Jula; 22.00 Jazzovska glasba. III. program 17.00 Balttna glasba. A. Ro»js-sel, W. VValton; 18.30 Kinematografski pregled; 18.45 Skladbe G.B. Somisa, G.B. Vlottija; 19.15 Ob 300-letnici rojstva Daniela Defoea 20.00 Vsakovečernl koncert: Bonporti, Mendelssohn, Massnet; 22.00 Skladbe Roberta Schumanna; 22.35 Za radio prevedena dela; 23.00 A. Ho-pegger: »Simfonija številka 5». Slovenija 8.00 Pomladanski ringaraja; 8.30 Mladi varaždinski pevci; 9.20 K. Baranovič: Imbrek z nosom; 9.45 Mednarodne koračnice; 10.00 Antooin Dvorak; Ru-salka; 11.30 Z zabavnim orkestrom Raphaele. 12.00 Slovenski oktet; 12.20 Polica številka štiri...; 1330 Kruno Cipci: Ježe-va hišica; 14.10 Majhen glasbeni variete; 15.15 Z ansamblom Mauricea Larcangea; 15.30 Dva nizozemska mojstra; 15.45 tira za optimiste; 17.00 Iz delavnic naših umetnikov; 17.52 Na perutih lahke glasbe; 18.00 R Bartok: Romunski plesi; 18.08 Vladimir Lovec: Klavirski koncert; 18.40 Prodor socializma v svetu; 20.00 Nocoj Je jasna, svetla noč; 20.30 Karel Hy-nek Macha: Maj; 21.00 Glasba z Elizejskih poljan; 23.10 Miroslav Miletič: Godalni kvartet št. 2; 23.35 Sprehod po evropski liriki; 23 45 Lepe melodije Ital. televizija 13.30 TV-šola: »Znanstvena o-pažanja*, »Zemljepis in državljanska vzgoja*; 17.00 TV za mladino: TV-šport In »Praror-Ščak*; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Razgovor z gledalci; 19 00 Simfonični koncert p. v. Ma.vnma pradelle; 19.45 Elfelov stolp; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 TV drama Gastona TanzIJa: »Slab denar*; 22.13 Glasbeni program »Souvenir*; 23.15 Cinelandla; 23.45 TV-dnevnik. Jug. televizija Zagreb: 20.00 F>'n>ska oddaja. leja 1000, to je skoraj pet stoletij prej ko je Kolumb postavil svojo noga na celino Srednje Amerike. Pomneva, da so Ameriko odkrili prvi Vikingi, se oslanja na nekatere stare nemške vire iz katerih je mogoče razbrati (po zapiskih zgodovinarja Adama de Brema, ki še bil okrog l. 1070 gost na danskem dvoru}, da se je le tedaj vedelo za obstoj neke tajinstvene dežele onstran Atlantika, ki se je imenovala Vinland. Resničnost teh zapiskov de Brema potrjujejo tudi nekatere islandske kronike iz l. 1100. Tudi v njih se namreč omenja ta tajinstvena zemlja, imenovana Vinland (beseda pomeni ezemljo trt* , ki je tudi prikazana kot raj na zemlji z razseinimi in plodnimi ravnicami, na katerih rastejo koruza, riž in grozdje. Stare norveške legende Kako naj bi prišlo do odkritja Amerike? Po starih norveških legendah iz XIII. in XIV. stoletja naj bi do odkritja prišlo povsem slučajno v razdobju, ko je Norveška bila pod nadoblastjo Henrika »Rdečega*, kateremu pripisujejo odkritje Groenlandije. Legenda sicer ne trdi, da bi bil Henrik »Rdeči* odkritelj Amerike, pač pa pripoveduje o odkritju novega sveta imenovanega Vinland in pri tem amenja Henrikovega sina Lei-fa in nekega Bvarmija Hergulf-sona, ki je večino svojega življenja prebil na Severnem mor ju. V neki stari knjigi je zabeležen naslednji razgovor med obema pomorščakoma: Byarmi: ePred menoj se je razprostirala dolga obala neznane zemlje z nepreglednimi rodovitnimi planjavami.» Leif; »In zakaj se nisi izkrcal na njej?* Byarmi: «Ker sem bil zaskrbljen zaradi iskanja očeta.* ■Dežela trt* Po tem razgovoru pripoveduje legenda, da je Leif odplul iz Norveške spomladi leta 1000 in da je nekaj tednov kasneje pristal na obali dežele, ki jo opisuj* Bgarmi. V notranjosti dežele je Leif odkril razseine ravnine polne divjih trt, zaradi tesar je dal — tako pravi legenda — deželi tudi ime Vinlands oz. »Zemlja trt*. V naslednjih letih je po norveških kronikah bilo izvedenih še več potovanj v nooo deželo in vsakokrat so se ladje vračale iz njih natovorjene z dragocenim lesom in drugim materialom, ki ga na Groenlandiji ni bilo. V poznejših kronikah ni neč Vinlandu, kar pa ne pomeni, da so se Vikingi odpovedali svojim ekspedicijam, pač pa, da so te njihove ekspedicije postale že tako običajna zadeva, da kronistov niso več niti zanimale. Vse omenjene kronike zatrjujejo, da je dežela Vinland lahko samo področje Labra-dora, kjer je sedaj mesto Boston, v katerem baje še živijo daljnji nasledniki Henrika »Rdečega« Poleg teh legend pa potrjuje tezo, po kateri naj bi Vikingi že 5 stoletij pred Krištofom Kolumbom odkrili A-tneriko, tudi odkritje nekega spomenika v državi Minnesota in sicer v bližini nekega jezera, ki je oddaljeno 1500 km od Bostor.a. Ta spomenik so odkrili konec prejšnjega stoletja. ■Kamen Kensingtone* Skandinavski tekst na tem spomeniku pravi: »S Gots in 22 Norvežanov je raziskalo področje zapadno od Vinlan-da. Naše taborišče smp postavili na kraju, ki je bil oddaljen 2 dni hoda od kraja, kjer sm0 postavili ta spomenik, iz notranjosti dežele, kjer smo našli dva od naših ljudi mrtvih, smo se vrnili p taborišče po enem dnevu Deset drugih nas je čakalo na obali, ........................... kjer sm0 zasidrali našo ladjo, 14 dni hoda od tega mesta. Devica Marija, daj da so ostali pri življenju. 1362», Ce izvira ta spomenik, ki je bil po njegovem najditelju imenovan «Kensingtonova skala», iz l. 1362, je zelo verjetno, da so člane ekspedicije napadli Indijanci. Vprašanje 1506 km Država Minnesota, v kateri je bit kamen najden, je oddaljena 1500 km od Massa-chussetsa in od obale Atlantika. Pisanje na kamnu pravi, da so bili pomorščaki oddaljeni 14 dni hoda od njihove ladje. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da ni bila zasidrana v bližini današnjega Bostona, pač pa na zahodnih bregovih zgornjega Michiganskega jezera. N j izklfučen«, da je bila tam druga kolonija Vinlanda, ki je služila za izhodiščno točko, ker si ni mogoče pretF st a vi jati, da bi lahko ladja priplula po Ožini San Lorenz o in prešla slapove Niagare. Ra-ten tega pa je v 14 dneh v popolnoma nepoznani deželi mogoče prehodili | najtteč 500 km in ne 1500, kolikor jih je od Minnesote, kjer je bil najden omenjeni kamen, pa da atlantske obale. NIC ROMANS HOROSKOP 7A DANES_ govora o potovanjih proti celi rane. OVEN (od 21. 3. d« 20. 4.): Mnogo taicta boste potrebovali fin bodite oprezni v svojih izjavah. kajti vsako besedo bodo merili in tehtali, čeprav imate prav. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Odlične načrte imate. Zato jih skušajte uresničiti. Z dobro voljo in potrpežljivostjo boste uredili tudi nesporazum med svojci. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Čeprav vas mika tveganj«, tokrat se držite ob strani, ker bi vsaka drznost bila v vašo škodo. Prekinite stike z osebo, ki se vam pomuja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Prišlo bo do sporazuma, ki ste ga dolgo časa predli. Razumevanje tudi v domačem krogu in z ljudmi., 8 katerimi ste veliko v stiku. LEV (od 23. 7. do 22. 8 ); Srečno roko pri izbiri dela, ki vam bo teklo, kot namazano. S tem si boste pridobili nadaljnje zaupanje pri nekaterih ljudeh. DEVICA (od 23. 8. do 22. 8.): Ne vzbujajte starih nesporazumov, posebno ne starih ljubosumnosti pri osebi, ki jo imate radi in pustite, da čas za- TEHTNICA (o.^ 23. 9. do 23. 10.): Delo bo šlo dobro od rok, vendar ne računajte z velikimi gmotnimi uspehi, niti s posebnim priznanjem. Precej boste nervoini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Ce se dogovorite za zmenek, bodite skrajno točni, kajti oseba, s katero imate opravka, veliko polaga na to. Zdravje dobro. STRELEC (od 23. 11. d« 20. 12.): Ce boste preveč ihtavi, gi boste zaprli vrata v družbo, od katere bi, lahko imeli velik* koristi. Nekoliko v zadregi boste. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L); Neka oseba, ki jo imate zelo radi, bo uspela tam, kjer drugim ni uspelo To vas bo spravilo v dobro voljo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Kar se finančnih zadev tiče, skrajna previdnost. Nakupi ne bodo posrečeni. Sieer pa kar prijetno razpoloženje doma in na delu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Edino če boste zelo previdni, vam bo uspelo speljati delo do konca, kajti vsaka naglica bi znala vse načrte pokvariti. Med govorom tovariša dr. Jožeta Dekleve v dvorani na stadionu «1. maj* Folklorna skupina slovenskih srednješolcev iz Dijaškega doma je izvajala plese jugoslovanskih narodov Tako je manifestirala mladina po tržaških ulicah med zbiranjem za proslavo CGIL na Trgu Garibaldi | Goriško-beneški dnevn tk | Potrebi za zvi Prvomajsko zborovanje Delavske zbomice-CGIL v Gorici lorba ljudi na je odločnejša sindikalna 1 sanje prejemkov delovnih Tajnik Delavska zbornice Bergomas je estre obsodil raznarodovanje in izganjanje kmetov iz Brd, od koder naj izginejo zemljiški baroni - Za solidarnost slovenskih in italijanskih delavcev ter kmetov V nedeljo dopoldne je bilo na Trgu Cesare Battisti v Gorici prvomajsko sindikalno zborovanje, ki ga je organizirala Delavska zbornica. Na trgu predvsem pa v Ljudskem vrtu, s« je zbralo precejšnje število meščanov, pa tudi okoličanov, ki so prišli proelavjat svoj praznik, manifestirat svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi v svetu in poslušat govor pokrajinskega tajnika Delavske zbornice Fulvia Bergomasa. Pred zborovanjem so po trgu odmevale pesmi, ki so dajale dogodku nadvse praznično obeležje. Manifestanti so prihajali na trg z rdečimi nageljni v gumbnicah. Od vseh toplo pozdravljen je stopil na govorniško tribuno tajnik Bergomas. Takoj v začetku je poudaril pomen tega dne za delovne ljudi vsega sveta, potem pa je prešel na domača vprašanja in poudaril, da podpira Delavska zbornicg gospodarske odnose z Jugoslavijo, vendar pa je treba te odnose razširiti tudi na druge zaledne države v Podonavju, ker je naše gospodarstvo nastalo in se razvijalo v tesni povezavi z vsemi temi državami. Ko se je dotaknil delovanja krožnega sklada za Trst in Gorico, je rekel, da so ga ustanovili z namenom, da bi pomagali malim in srednjim industrijcem, ki ne morejo plačati 10-odstotnih posojil, in jim tako omogočili razvoj s 3-odstotnimi posojili iz krožnega sklada. Upravniki krožnega sklada, ki so vsem dosedanjim prosilcem dajali posojila v zneku SO odstotkov vloženega kapitala, so napravili izjemo monopolu Snia Visco-sa ter mu dali 7.0 odstotkov vloženega kapitala. Govornik je kritiziral voditelje krožnega sklada in jih obtožil, da podpirajo razvoj monopolov na škodo malih in srednjih industrijskih podjetij. Na tak. šen način se zavira industrializacija naših krajev, zavira »e ustanavljanje novih delovnih mest in pospešuje brezposelnost. Veliko odgovornost za takšen razvoj, ki gre v nasprotni smeri, icot so zahteve vsega delovnega ljudstva, ima tudi monopolna družba SADE, ki oskrbuje naše -kraje z elektriko. Navedel je primer, ki da slutiti, kolikšni so zasluž-ki monopola. Goriška elektrarna kupuje elektriko pri SADE in jo prodaja industrijskim podjetjem na področju goričke občine. Čeprav mestna e-lektrarna prodaja elektriko ceneje kot jo kupuje, vendarle pri tem toliko zasluži, da lahko krije primanjkljaj, ki ga ima z vodovodom in plinarno. Obsodi! je tesne vezi med Confindu&trio in podjetij IRI (navedel je več oseb, ki imajo vodilna mesta pri obeh organizmih, čeprav se njuni interesi odločno križajo) in obsodil spletke tistih monopolistom naklonjenih krogov, ki so onemogočili državi (IRI) gradnjo električne centrale v naših krajih. V številnih zahodnih državah s kapitalističnim ustrojem so nacionalizirali podjetja za pridobivanje električnega toka, pri nas pa takim ukrepom nasprotujejo. Tako imenovano odprtje na levo, ki naj bi dalo Italiji tri stvari: dežele, šolsko reformo in nacionalizacijo energetskih virov, je Krščanska demokracija pod pritiskom monopolističnih skupin in Vatikana, ki ima svoje gospodarske koristi pri teh družbah, zavrgla in se raje zvezala s fašisti. Obsežno je govoril o trži-Skem pristanišču, okoli katerega se v zadnjem času vseveč govori. Tega pristanišča bi se rade polastile tri tovarne: papirnica ob Timavu, Snia Vi-scosa in kemična tovarna SOL-VAY, da bi odstranile pristaniško družbo ter same diktirale zakon o razkladanju In nakladanju. Ce se njihovim zahtevam ne bo ustreglo, tedaj si bodo podjetja zgradila svoje pristanišče, svoj prekop. Tudi iz tega se vidi težnja monopolov, da bi vsepovsod igrali prvo violino in da bi dosegli čimvečje dobičke. Glede proste cone je govornik dejal, da delodajalci ne spoštujejo delovnih pogodb, predvsem pa je izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi odnosa do mladih delavcev, katerim ne nudijo možnosti izpopolnjevanja in pridobivanja kvalifikacij. Ko je navedel mezde delav. cev in delavk vseh najvažnejših industrijskih sektorjev, ki ce sučejo med 20 in 40 ti-aoč lirami, je rekel, da imamo na Goriškem zaradi tega tako nizke plače, ker se premalo protestira, ker se enostavno premalo stavka za mezdne poviške. Medtem ko to < • v- Tajnik Delavske zbornice za goriško pokrajino Fu\vio Bergomas, ki Je Qb priliki 1. maja govoril v Gorici se za 8 točk znižali prejemki delavcev, so se neverjetno zvišali dobički delodajalcev. Za takšno stanje, kakršno vlada na Goriškem, so odgovorni samo sindikati. Zvišanje plač lahko doseže samo sindikalna organizacija. Pozval je CISL iri UIL k sodelovanju v akciji za mezdne iz- boljšave. Takoj po I. maju bo Delavska zbornica sestavila točne predloge za zboljšanje plač delavcev v lesni in slaščičarski industriji itd. Zadnji del svojega govora je Bergomas posvetil kmečkemu vprašanju v Brdih Omenil je sestanek goriškega, «Rotary kluba«, na katerem je govoril iimiiiimitMmiiMHMitHiiHiHitiiHiiiiiiMiiHtiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiniHfiiMtuiffiiiiiiim Sporočilo Intersinda V CRDA odpustijo 100 gradbenih delavcev Dvajset mesecev bodo še zaposleni v ladjedelnici Intersind iz Trsta je poslal sindikalnim organizacijam sporočilo v zvezi z zahtevo ladjedelnice v Tržiču o odpustitvi 100 gradbenih delavcev. Intersind pravi, da mu je njegova članica iz Tržiča sporočila, da namerava sedanje število gradbenih delavcev zmanjšati za 100 enot, da bi ga prilagodila sedanjim potrebam. Odpuščene delavce bodo zaposlila podjetja, ki so na dražbah sprejela dela pri gradnji dveh pomolov in nekaj delavnic, pri katerih bodo zaposleni še kakih 20 mesecev. Odpusti so napovedani za 23. maj. «»------- Sladkor In kava proste cone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so pričeli z razdeljevanjem nakazil proste cone za mesec maj za gori-ške in sovodenjske potrošnike. Za vsako osebo so določili: 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 13; sladkor bodo prodajali po 170 lir kilogram; 0,250 kg surove ali 0,200 kg pečene kave na odrezek št. 14. Pri običajnem trgovcu lahko vsakdo dvigne en liter semenskega olja. Razdeljevanje se zaključi 30. maja, goriški trgovci so na-prošeni da čimprej dvignejo bone na trgovinski zbornici, soba št. 8; trgovci iz ostalih občin v naši pokrajini pa na občinski upravi. a»------- Seja odbora trgovinske zbornice V petek popoldne se je sestal odbor trgovinske zbornice, na katerem je predsednik Bigot sporočil prisotnim, da je pred dnevi sprejel na vljudnostni obisk generalnega konzula iz Avstrije. Med drugim sta govorila o trgovinskih odnosih, ki vežejo obe državi. Predsednik je nato poročal o sestanku deželnega odbora na tržaški univerzi in o poteku priprav za izdelavo načrta za razvoj dežele; ob tej priliki je poročal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo pokrajinskega gospodarstva. Odbor je nato proučil in odobril obračun za leto 1959 ter odobril sklicanje za ustanovitev stalnih komisij za industrijo, trgovino in kredite, kmetijstvo, gozdove in gospodarstvo hribovitih krajev, za prevoze in promet. Ko so odobrili gradnjo bencinskih črpalk v občinah Gorica, Tržič in Gradež so zahtevali postanek Orient-expre-sa v Cervignanu, kjer se u-stavljajo vsi potniki, ki se z vlakom pripeljejo v Gradež. tudi šef kmetijskega nadzor-ništva prof. Marsano. Le-ta je na tem sestanku rekel, da je potrebno kmetijsko gospodarstvo v Brdih «ri-dimenzionirati«, kar z drugimi besedami pomeni zapoditi slovenske kmete iz te zemlje. Na takšen način postavljeno vprašanje ni samo gospodarski, ampak tudi nacionalni problem, ker predvideva izgon Slovencev iz Steverjana in Pevme. Nasprotujemo raznarodovanju in ga obsojamo! Ce mora že kdo zapustiti to zemljo, Brda in Pevmo, tedaj So to zemljiški baroni. Kako je mogoče, da se ti ljudje delajo gospodarje zemlje in ljudi, ko pa je vendarle znano, da ne obdeluje zemlje nihče drugi kot tamkajšnji kmetje, za katere veljajo najbolj fevdalni in nečloveški zakoni, ki so v sramoto državi. Ko je zahteval pravično rešitev raz. delitve zemlje v Pevmi, je rekel, da brani Delavska zbornica dobro ime Italije v teh krajih, obenem pa je pozval predstavnike oblasti, naj se ozrejo okoli sebe in pogledajo, kaj se skuša napraviti s slovenskimi kmeti v Brdih. Pozval je vse slovenske delovne ljudi, naj bodo solidarni z italijanskimi delavci in kmeti in naj se vpišejo v Delavski zbornico, ki brani njihove koristi pred izkorišče-vanjem tako italijanskih kakor tudi slovenskih delodajalcev, ki so si v tem pogledu povsem enaki, saj so oboji člani Confindustrie. Zelo uspeie prvomajske proslave so bile tudi v Tržiču, kjer se je zbralo na glavnem trgu nekaj tisofc delavcev, dalje v Gradežu in v Gradiški. Kronika prvomajskega praznovanja ne bi bila popolna, če ne omenimo z dvema besedama proslavljanja tega dne v neposredni bližini Gorice, to je v Jugoslaviji. Na navečer so po vseh okoliških hribih goreli kresovi, ki so bili vidni daleč v Furlanijo. Na Kostanjevici je bil ob 21. uri mogočen ognjemet. Rakete najrazličnejših bar «o precej časa švigale visoko pod nebo ter privabile na okna in ceste številne občudovalce, katerim se je nudil res edinstven užitek. Prvega m^ja je šlo precej Goričanov na izlete v jugoslovanski obmejni pas. Skoda, da je bilo popoldne vreme deževno in tudi precej hladno. Te dni je v Gorici veliko jugoslovanskih turistov, ki so izkoristili tridnevni počitek in obiskali Italijo. Kmetijsko nadzorništvo iz Gorice sporoča, da poteče rok, v katerem je treba predložiti potrdilo o predpisu lastnine za izpolnitev seznama za oddajo žita najkasneje 10, maja. Po tem dnevu potrdil ne bodo več sprejemali. Napišejo se na obrazce, ki jih deli kmetijsko nadzorništvo. nifiimiiiiiiHiMMiiiiiniiiiiiiitiiuiiiiiMiiiimiHiiitiiiiitniitiiiiiiiMiiniHmiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiii Tragična smrt bolnika v psihiatrični bolnišnici Bolnik je padel v 17 metrov globoko greznico za umazane vode in utonil V soboto je v goriški psihiatrični bolnišnici padel v greznico za umazane vode 54-letni bolnik Carlo Scoda iz Krmina, Scoda je bil v bolnišnici na zdravljenju že 6 let. V soboto je skupno z nekaterimi drugimi bolniki delal pod nadzorstvom paznika na polju, in sicer v bližini greznice za umazane vode. Paznik se je za nekaj časa oddaljil, da bi pogledal za druge delavce, toda ko se je vrnil na kraj, kjer bi moral delati Scoda, tega ni bilo nikjer. Takoj so pričeli z iskanjem. Neki bolničar je nato našel v bližini greznice par čevljev in čepico in vsako u-panje, da bi našli nesrečnega Scodo pri življenju, je bilo zaman. Gasilci, ki so kmalu nato prišli na kraj nesreče, so po eni uri dela — greznica V Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13, go- stuje v nedeljo 8. maja ob 17. uri učiteljski pevski zbor Slovenije «EMIL ADAMIČ* Zbor, ki je sestavljen iz 70 članov, bo goriškemu občinstvu predstavil nekaj narodnih in umetnih pesmi. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. l ter v kavarni Bratuš. Sedeži 400 in 300 lir; stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 lir. V ponedeljek 9, maja >h 20. uri bo zbor nastopil v gle- dališču Excelsior v Ronkah. je namreč globoka 17 metrov — našli truplo ponesrečenca. Na kraj nesreče je nato prišel državni pravdnik dr. Man-cuso ter oddelek policije, da bi ugotovili vzroke nesreče. Seznam nestalnih profesorskih mest V uradnem biltenu prosvetnega ministrstva, ki je na vpogled pri šolskem skrbništvu in šolskih upravah, je objavljena odredba ministra za prosveto z dne 12. aprila 1980, ki se nanaša na dodelitev nestalnih profesorskih mest na srednjih, klasičnih, tehničnih, učiteljskih in strokovnih šolah v šolskem letu 1980-61. Sklad za zimsko pomoč Objavljamo 17. seznam darovalcev za sklad zimske pomoči brezposelnim; dr. Roc-co Rocco, Gorica, 10.000 lir; podjetje IPL, Gorica, 8650; u-službenci 6650 lir; zemljiški posestvi »Vittoria« 20.000, »Piuma« 10.000 lir; uslužbenci občine Doberdob 2000 lir; uslužbenci občine Mariano 4820 lir; melioracijski konzorcij za krminsko in gradiško polje 5000 lir; razna kmetijska posestva v Gorici 41.886 lir, Veličastne proslave 1. maja Nove delavske zbornice - CGIL Naprej v skupni borbi za ■ ■ ■■ ■ ■ w w ■ mir proti monopolistom in fašistom Povorka in veliko zborovanje na Trgu Garibaldi - Govor tajnika CGIL Piera Boni ja - Zborovanja v Miljah, Nabrežini, Križu in Boljuncu \ »n ',ni—,1 ' . f Tržaško delovno ljudstvo je svečano proslavilo praznik de. la in so se delavci ter delavke v velikem številu udeležili najprej povorke, nato pa velikega zborovanja, ki ga je organizirala sindikalna organi, zacija CGIL na Trgu Garibaldi, ter zborovanj v Miljah, Nabrežini, Boljuncu in Sv. Križu. Se pred napovedano uro so se pričeli zbirati ljudje na Trgu Pestalozzi, od koder je nato krenila dolga povorka po Istrski cesti v mesto. Povorko je otvorila skupina motoristov, ki so nosili velike rdeče zastave, sledili so sindikalni voditelji, skupina delavcev z velikimi zastavami in nato po vrsti kovinarji največjh tržaških podjetij ter delavci drugih kategorij. Na velikih transparentih so bile napisane zahteve CGIL po delu, za avtonomno deželo, mladinci pa so nosili dvojezični transparent z zahtevo, da se zagotovi mladini zaposlitev. Ves čas je igrala godba Rinaldi borbene, udarne pesmi. Veliko zborovanje na Trgu Garibaldi je otvoril tajnik tržaške Nove delavske zbornice CGIL Arturo Calabria, ki je podčrtal, da praznujejo prvi maj delavci vsega sveta, kot borbeni praznik za boljše življenje, socialno pravičnost, odnosno delovno ljudstvo kolonialnih dežel za neodvisnost. Podrobneje je orisal tržaški gospodarski položaj in zahteve OGIL, da se ta položaj popravi in zagotovi tržaškemu prebivalstvu zaposlitev, staL nost na delu in boljše delovne ter življenjske pogoje. Za njim je v slovenščini govoril dan izvršnega odbora tržaške delavske zbornice -CGIL Franc Gombač, ki je dejal, da se 1. maja zbirajo delovne množice vsega sveta o-krog borbenih zastav svojih sindikalnih organizacij. V deželah socializma je to praznik osvobojenih delavcev, ki so razbili okove izkoriščevalcev in se otresli jarma kapitalizma. Pri nas in v vseh državah, kjer sloni gospodarstvo na temačni organizaciji kapitalističnega sistema, pa je 1. maj pregled naše borbe in določitev perspektiv za bližnjo in daljno bodočnost. Ni brez pomena, da poziva Italijanska splošna zveza dela - CGIL ves delavski razred republike, čigar sestavni del smo tudi mi, na odločno borbo proti nasanam nove vlade, ki se pod pretvezo, da bo vodila le upravno delo, pripravlja za obrambo interesov finančnih monopolistov. Vlada bo skušala zato zatreti vsako možnost napredka, kar bo i-melo za posledico zaostritev brezposelnosti tudi pri nas. Mi nočemo take vlade, ki dobiva podporo fašistov. Delavske množice so zrele, da skupno z drugimi naprednimi silami vodijo državne posle zato, da se izboljšajo življenjski pogoji širokih ljudskih množic, da se doseže pomiritev v svetu in da se pripravi pot za nadaljnji napredek. Na tej poti in pri tej borbi se bomo še nadalje borili združeni italijanski in slovenski delavci Glavni govor pa je imel tajnik CGIL in izvršni tajnik FIOM dr. Piero Boni, ki je poudaril, da je notranji italijanski položaj težak in poln nevarnosti za obstoj demokracije, saj smo prišli tako daleč, da imamo vlado, ki se drži s pomočjo odločujočih ■uniiiiimtiiiiiiiHiiiitHiiiiiiiiiiiiiHiimuiimi Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Salomon in sabska kraljica«, G. Lollobri-gida, Y. Brynner, cinemasco. pe v barvah, ERDI. 17.00: »Larfen - volk«, B. Sullvan, G. Holl. VITTORIA. 17.00: «Jeremija, pes in vohun«, sledi Disney-jeva slikanica »Paperlno in rudnik zlata«. CENTRALE. 16.30: »Havajski grešniki«, A. Parys, E. O’ Brien, v barvah. MODERNO. 17.00: »Vojna med planeti«. —*»——• DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odiprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 17,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 0,8 stopinje ob 5.30. Vlage 75 odstotkov. Včeraj je padlo 0,8 mm dežja. «»-------- O V civilno bolnišnico so včeraj ob 7.30 prepeljali z avtom Zelenega križa 20-letnega Alda Det Bene L Kaprive. Delavca je obšla nenadna slabost v tovarni Safog. glasov fašistov. Ta vlada je vo gospodarsko in socialno po- nujno naletela na odpor vseh delavcev in celotnega delovnega ljudstva. Preteklo leto je bilo leto važnih zmag sindikalnega gibanja, ki je enotno nastopalo. To je bilo leto velikih stavk kovinarjev, pomorščakov, tekstilcev, bančnih uradnikov in drugih kategorij. Te zmage so okrepile sindikalno dejavnost in pomenile močan prispevek k sindikalni enotnosti. Tega pa so se ustrašili monopolistični krogi, ki iščejo podporo fašistov, da bi preprečili uresničitev zahtev delavskih množic, da bi država izvajala no- Govori tajnik CGIL Piero Boni litiko. Splošni italijanski gospodarski položaj se je v zadnjem razdobju nedvomno izboljšal in nacionalni dohodek je v celoti narasel, pa čeprav to ne velja v enaki meri za vse pokrajine. To je rezultat tehničnega napredka, vendar to na novo ustvarjeno bogastvo ni šlo v korist delovnih ljudi, temveč so bogati postali še bolj bogati. Zato je peti kongres CGIL sklenil okrepiti borbo za zvišanje plač za vse kategorije delavcev. To pa bo istočasno tudi borba in sredstvo pritiska na vlado, da se ustvari taka vladna politika, ki bo v korist delovnim ljudem. Istočasno bo sindikalna organizacija okrepila akcijo za sindikalno svobodo in odstranitev vseh diskriminacij v podjetjih, pri čemer se moramo zavedati, da vlada kaj malo upanja za demokracijo v tisti deželi, kjer delavci v tovarnah niso svobodni. Obsežen del svojega govora je tajnik CGIL posvetil delavski enotnosti in zlasti sodelovanju s sindikalno organizacijo CISL ter v tej zvezi podčrtal perspektivo, da se ustvari v Italiji enotna sindikalna organizacija, ki bo združevala vse delavce brez razlike na politična prepričanja in ki bo neodvisna od delodajalcev. Do tega tokrat ne more priti na osnovi sporazuma prosvetljenih vrhov, temveč more biti rezultat pritiska in združevanja od spodaj. Svoja izvajanja je Piero Bo- ni zaključil z orisom mednarodnega položaja in podčrtal dejstvo, da si delavci vsega sveta žele mir, pa naj bi pripadali tej ali drugi svetovni sindikalni zvezi. Zato se tudi bore za mirno sožitje, razorožitev in ukinitev vsakega a-tomskega orožja. Množica na nabito polnem trgu je govorniku večkrat bučno pritrjevala. Po končani ma. nifestaciji se je množica mirno razšla, medtem ko je godba Rinaldi zaigrala še nekaj borbenih pesmi V nedeljo je CGIL organizirala tudi vrsto proslav po okolici. Tako je bila dobro obiskana proslava v Nabrežini, kjer sta govorila sindikalna predstavnika Livio Saranz in Sergej Pečar. Saranz je zlasti govoril o splošnem italijanskem gospodarskem in političnem položaju in obsodil vlado, ki se vzdržuje s podporo fašistov. Nato je orisal še vedno kritični tržaški gospodarski položaj in sindikalno borbo preteklega leta, kjer so tudi večkrat stav. kali kamnarji iz Nabrežine ter okoliških vasi. Sergej Pečar pa je podrobneje orisal delo in zaključke petega kongresa CGIL, ki postavlja pred sindikalne organizacije nove pomembne naloge in zahteva, da se sindikat v novih pogojih še odločneje bori za pravice delavskega razreda. Sindikat se ne more omejiti samo na gola sindikalna vprašanja, temveč se bo boril za izvajanje ustave in v tej zvezi zlasti za uveljavitev določil o avtonomnih deželah ter drugih določil, ki neposredno zadevajo delavce. Glede škega položaja pa j® Sov trj,. navedel zahteve drugega škega kongresa Nove del* . zbornice CGIL, da se resi ^ tržaški gospodarski pol°* ' , s tem vsaj omili brezpose* ^ Vsa ta vprašanja Pa g oče rešiti, le če bo oM J močna sindikalna organi ^ Okrepitev sindikata pa J posebno pereča prav v ° ob, sko-nabrežinski občinn *) ^ stajajo pomembna podJe^ 8>, delavci ne morejo bita dostmi meri zaščiteni. stajajo nova papirnica, sl- je kamnolomi in Pre^vl"Ljetji-gradnja železarskega P°2^jn, Številni Nabrežinci in-J:. „a čarni pa se vsak dan vo delo v Trst in Tržič. Ni torej dvoma, da oW* vsi pogoji, da se ust*®", činska Delavska zbor® . j, CGIL, ki bo lahko se®a"{,<)(■ drugače šilom prilik oa ^ kalnega življenja od'1®?, vso lavce, ki jim bo nudi ^ pomoč v njihovi borbi " de. še življenje, za spostova J ,jV< lovnih pogojev, za VJ?L- «o-ljenjsko razen, za Pra^j stopanje delodajalcev rta, or Govornik je zato svoj s zaključil s sledečim P°®1 je ]e Naj pomeni praznova ^ tošnjega prvega maja, tei» it, dicionalnega delavskega nika, prvi kamen k u’j.]L ja vi delavske zbornice-L gcV!. občino Devin-Nabrezma. da pa ta tako potrebn® ponovitev ni odvisna in ”'otaj, re biti od direktiv od * lV temveč je lahko samo oa j^jj, htev, teženj in potreb . .jve, njega prebivalstva, tukaj čih delovnih ljudi. _ azn"ie' Letošnji prvi maj P* mo torej ponovno v & ^j-azni^ ozračju, praznujemo ta P v0 delovnih ljudi kot P‘ ystoje za nadaljnje borbe, ki rVi pred nami. Zato pomen ^ maj tudi manifestacijo delovnih ljudi za mir, z [jtjSi vseh sil, ki težijo k pb]0i(s: delitve sveta na dva bi To je praznik proletar ^;tje so se vedno borili za n8s ou oc VCU11U j. -jfi I*** med narodi, ki tudi P v Trstu vztrajajo n*, Jb, 1° vanju mednarodnih a0' pre-zagotavljajo slovenskem bivalstvu pravico do gVei^ nega razvoja, ki Prepj„ j* jejo vsako zatiranje, ^ 0v-praznik bratstva niea droie-nimi ljudmi, ki boa? ni še nadalje korakali ge do zmage, za boU r^ej' nejše, svobodnejše lB še življenje. Proslava 1. maja na stadionu <1. maj* Pravice Slovencev so tesno povezant z dosego demokracije za delovne ljudi Uspešen nastop folklorne skupine Dijaškega doma, dolinskega tria in dueta Dario in Darko - Telovadci so navdušili množico (Nadaljevanje s 1. atrani) Nič ni storila, da bi izpolnila svoje obveznosti, ki se tičeja naših narodnostnih in jezikovnih pravic. Se danes, po petih letih in pol po podpisu Memoranduma ni uzakonjena slovenska šola in urejen pravni položai slovenskih šolnikov, kar se negativno odraža pri sami vzgoji naših o-trok. Ali ni sramota, da že pet let odlaga z ureditvijo vprašanja, ki je načelne važnosti za vsako manjšino. In končno s tem se nam ne pri- Tov. dr. Jože Dekleva znavajo pravice, ki jih že nekoč ne bi imeli. Mi smo imeli svoje šolstvo, dokler ga ni fašizem uničil. Mi smo imeli svoje ljudi v službah vseh državnih in poldržavnih uradih, dokler jih ni fašizem razgnal. Naši kraji in naselbine so nosili naša imena, dokler jih fašizem ni izbrisal. V uradih in na sodiščih je bil naš jezik enakopraven z drugimi, dokler ga ni fašizem zatrl. Tako je bilo in ne bom nadaljeval z naštevanjem, zadostuje naj ugotovitev, da nam republiška ustava in londonski sporazum ne dajata tega, kar 3mo že imeli, ne jamčita prav ničesar več, kot to, kar smo že imeli predno nam je faši-zem odvzel. In ničesar nam ne nudita, česar si nismo sami z borbo proti fašizmu ponovno priborili. Mi terjamo od oblasti le pravice bi so nam bile odvzete. Mi zahtevamo, da se v mejah možnosti vzpostavi stanje, ki je tu že obstajalo pred fašizmom. Od teh naših zahtev ne bomo odnehali niti ne popustili. Toda kakor moramo biti dosledni v naših zahtevah proti oblastem, tako moramo biti tudi dosled-nji v koriščenju in rabi pravic, ki nam jih jamčita ustava in Memorandum. Ce jih ne bomo, uporabljali, bodo naše pravice zamrle in postale brezpredmetne. Skromni uspehi, ki smo jih do sedaj dosegli, nam ne smejo vzeti poguma in volje, ne smejo skrhati naše borbenosti. Pred nami je lepša bodočnost. Napredne sile v državi so na pohodu. Od njih smo bili do sedaj podprti v naši pravični borbi in bomo tudi v bodoče. Z zmago naprednih sil bo odpravljena narodnostna diskriminacija in bomo prišli tudi mi Slovenci do svojih pravic. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se v svetu ustvarjajo novi odnosi, katerih odsev bo gotovo vplival tudi na rešitev te problematike.« Kot smo ze omenili poprej, je pred tov. Deklevo govoril v italijanščini tajnik NSZ Euge-nio Laurenti. Tudi kadar proslavljamo praznik 1. maja sredi veselja, plesa, petja in glas. be, je dejal govornik ne smemo pozabiti na pravi pomen tega praznika, ki ne sme biti samo praznovanje, temveč pregled delovnih sil, delavcev, ki se borijo za svojo osvoboditev, da se jim prizna pravica, da sodelujejo pri upravljanju moderne družbe, za zmago socializma. To je treba poudariti, je dejal tov. Laurenti, ker je v tem trenutku nastal v Italiji tak položaj, ki kaže na močno politično nazadovanje republike. Krivi tega nazadovanja pa so razni klerofašistični krogi, ki so delali na vse kriplje, da bi prišlo do vlade, katero so blagoslovili škofi in kardinali, a ki živi s fašističnimi glasovi. Potrebno je, je nadaljeval Laurenti, da današnja mladina zve, kaj je bil fašizem in da razume, kaj pomeni vlada, ki jo podpirajo fašisti. Treba je, da ta mladina razume, zakaj je treba obtožiti pred italijanskimi delavci in pred vsem svetom italijanski vladajoči razred, tiste kardinale in tiste škofe, tiste duhovnike, ki so mislili, da bodo rešili svoje privilegije s pomočjo fašistov. Nato je tov. Laurenti prikazal pozitivni politični razvoj v svetu v pogledu pomirjenja in miroljubne koeksistence ter dejal, da nas vsi tl znaki navdajajo z upanjem na lepšo bodočnost. Se enkrat pa je pouda. ril, da predstavlja negativna rešitev vladine krize pozitiven faktor v političnem razvoju italijanskega naroda. Predvsem zato, ker je bil včerajšnji razredni sovražnik prisiljen, da odvrže krinko, s katero je do včeraj pokrival svoj pravi obraz. Ko Je govoril o skupni borbi vseh demokratičnih množic na našem ozemlju, je tov. Laurenti še posebej poudaril to misel: «Dovolim si opozoriti — čeprav vem, da ne bi bilo potrebno — slovenske tovariše, da ni mogoče voditi posebne borbe za narodnostne pravice Tov. Eugenio Laurenti Slovencev, v okviru spoštovanja londonskega sporazuma, če se ta borba ne vključi v splošno borbo za demokracijo in svobodo. Ne bomo dosegli pri nas demokracije in svobode za Slovence, če v Italiji ne bo priznana demokracija in svoboda za delavce. Zato se moramo Italijani in Slovenci boriti združeno, da rešimo temeljna vprašanja italijanske demokracije. Vprašanja enih in drugih morajo biti skupna, ker so tesno povezana med seboj«. Po govorih političnih predstavnikov se je razvil pester spored raznih kulturnih in drugih manifestacij, ki je pritegnil občo pozornost vseh prisotnih. Najprej je folklorna skupina Dijaškega doma izvedla splet istrskih plesov, ki so ga pričujoči pozdravili z živahnim ploskanjem. Sledil je nato nastop tria iz Doline, ki ga sestavljajo Bruno Bordon - harmonika, Zlatimir Lavrenčič - kitara in Ignacij Ota - čelo, S triom je nasto- ' • n v>r pil tudi duet Par‘°zn'ane ^ ko, ki je zapel stm*n mače popevke, ki posebej šile vse občinstvo. * ,e tj še treba omeniti, 0*8jU iz Doline izvajal ko>"p ^ »Pred hišo«, katero bil harmonikaš Bordo^ Potem ko je S0 in njegove soprog® ,^18“? prej so se izkazale vaj«h t-lovadkinje v uspel'« t\ bradlji. Umerjeno -ejjiet. so nn kretnje mladih “ jnoS ’.,je hova gibčnost m ^obf8.^ ‘ sprožile splošno bog0tloSk*' občinstva, ki J'h linini P gradilo z dolgotraJ ii j cin. gg Ravno tak uspe«- teloV*V večji, so želi m}Bd mojs' jji. ki so se pokazal' dsiti .Klimi izvajanji na » . g0 P*tV», Njihovi drzni skok' je cali neštete aplajjjj jaI, d ki mu je bilo sam ,oija. . ta točka prehitr® d(,ev ^ a Po nastopu tel0 st»“. ji> ljudski praznik n ^gt,av nadaljeval s pros‘° s plesom. Dravinjska ta maj-j"11! , ostane ncizpr^Jbo* Iz Rima P°r°ftljdok!^< stata draginjska nei*Pjj*fP razdobje mai-ju«! " t> njena, ker se 'jj poV*f sf skih stroškov m Soloni)’ točko, kot to d kofV "IlU lUvRU| _ . k < razum. Vsedržavnega £ za ugotavljanje -e » I ljenjskih stroškov 'Ha, d. J«.raPril ^ lečje feb (osnova --^js sporočila, da J* or.spV* J# ^ tromesečje feb^aj-jun'l:e V 107.14 (osnova medtem ko je mesečje 106.65. DNEVNIK 3. maji! 1960 'od 16. majem mnogimi napoved-sonierenco «na vr-Pogosto ponavlja ne more n°-"»Meneč dopustiti, *Pawv,tolik0 Pričak(> ./««1 razgovori kon- -S^Pešno. Lahko bi razgovon kon-^~“>pešno argumente, «SSt0 trditev-V “P % se razme- I ~ uv. x uonn,- - k spremeni- številnim nere- SKSi^eroom in kljub 'Masnemu tekmo-hi ^proževanju -- >-3Veo neuspeha ne samo za z. ampak tudi za *™ ,‘^njske interese, m 9 Politični pritisk 1° mori strah »tistih /tdno večJa > dežel- ki niso i V hladni w*v»ir“, sa si vednp fe-af« !*na v zvezi sprede ^f^nomija med-fcL uPnosti neodvis- ~~ Vso ---- aestavine te-'i v Jrefrvnega po-: * 3frem spet se->4 k, ^p mizo pred-* vilremieri velesil 5 finitSv^* Povedano, ki spodbu- “«u ŽP med do-JHa *o ?nji in poga- vse to so sa- .-■azumevanju. V jj, efektivni po--4 iJfsno, tudi štele! - 1 Predlogi zad-jlran, lasti s sovjet-o „ r 111 zbližanie nekaterih važnih ^Probiemih, ki ^nVvojlh^ »taliM, ki ■Jalo pred budni. v taiTw0sti- obvezu-h^ttin 1 meri, da r' h hi te*avo našli *» ti! s5 m°gla odrt ... • da bi odsto- kat^^ izjav in ob-"iaio Je v preteklo- ^amnPre?ei Pogosto. t®mo ? ,JUSUblu' dejstv- pred 5^ktti^a’ P°tem Tah-' Tm° od sestan- Vrh,,' oa si -„-jen na-Pfi^jivo, da mo--*®1 natančneje razumemo ta 10 Vez Danes se ne «%**adov°Wti sa-CV'1®. da se bo-Jfti konferenčni teh tni predati, toPmiočih voja- I? So k,?,3 ,še d0'g° ■5 Veiiv tudi taki ^t^ega pomena, viart rrneli šefi dr-^otp^lesil še do-da so se J? ttidi *(°Je 811 Y j?U j. ‘n razgovori vrn^mi po sebi 2iv na medna- Je Prav za- Praksa srečanj tl’’ firix dokaj u- Vkujemo od Sej, več ka- Si ^.%nPkrčakujemo bi ;retnih re- pospešili ^ j^dnarodnega »ris; ii ftt a«**”? sYCf®“ ■>> »■ C! DMO°nference ne ,'ki mK°vati preveč *'*eh p!^m sestanku v povoj > Uh e zato. ker k?°tana Problemov 'if,,0 pa . m delikat-ih ni udi. rešitev *t Stort' izključni tank! ^ii udele-?doOE: čeprav so in Ki*, med ve-^niok°kl Povzro- u vPrJYnpleksnost S &a. so pri aSresirima Prav 3 » ke drž tudi S >sil ave' Toda tako n ?° v tem $Vtdaled nara- !> t«2L P°dro«Ju Niega n prida .^ko “a napredo- i; % Pihler opozori‘ W je težnfuge vr’ fin-Prohlo °’ da bi ^iaViii ?e' ki so %ll ePce Pa dnevni t Z rtv, vrhu» *&Silgimi tema- C S b *°m, da jih p«mm°goče re- S SS n1 z raz' ■ v Ja ‘nerazvitim ;®ma je iz. Nsm aktualna, , ““"""i.... f*\ s Pol ure \ 2. j Nadstropja ^u"i fr,ni_.u?e.nec V, n*s ni jel v sestra bi prav gotovo lahko sprejela ali vsaj pripravila tudi nekatere konkretne rešitve. Problem, ki je v vsakem primeru zrel za rešitev, je ustavitev poskusnih eksplozij jedrskega orožja. Praktično ne bi bil nihče ha svetu pripravljen, da razume, in še manj, da odobri nadaljnje odlaganje formalnega sporazuma o prepovedi poskusov. Prepričani smo, da Je mogoč napredek tudi v, zvezi s statusom Berlina in začasna rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, a vseeno boljša od dosedanje. Isto velja tudi za razgovore o razorožitvi. Konferenca »na najvišjem nivoju* bo izvršila svojo nalogo in upravičila pričakovanja, ki jih povezujejo z njo, samo v primeru, če bo maoo o «razorožitvi» vrnila »Komiteju desetorice* ali kakemu drugemu organu z navodili za nadaljnje delo, z doseženim načelnim soglasjem vsaj v nekaterih vprašanjih. Treba je imeti pred očmi, da je bilo dosedanje delo tega komiteja, ki je imel tudi veliko drugih napak, praktično blokirano zaradi pomanjkanja takih navodil ali načelnih sporazumov o načelih, na katerih bi morale biti zasnovane konkretne rešitve. Končno pa tudi nadaljnje napredovanje odnosov Vzhod-Zahod, ki je na dnevnem redu pariškega sestanka, sodi v okvire odpravljanja prakse «hladne vojne*, ki jo je potrebno dosledno likvidirati. To so upravičena, toda hkrati tudi realistična pričakovanja. Konferenca «na vrhu* bo velik izpit odgovornosti. U-spela pa bo samo v primeru, če bodo imeli njeni udeleženci dovolj poguma, da bodo — kakor je dejal tovariš Koča Popovič — »Ravnotežje zamenjali z ri-zikom miru*. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da si narodi vseh držav na svetu želijo tak »riziko*. G. A. '■v.^Vr^V. Tanki na carigrajskih ulicah prav med zasedanjem NATO zaradi hudih nemirov, ki se vedno trajajo Proslave 1. maja v FLRJ Prvi naftovod pri Sisku Vezal bo čistilnico nafte z 20 km oddaljenim naftonosnim poljem Stružeč, ki vsebuje okrog 60 milijonov ton lahke nafte BEOGRAD, 2, — Na prvomajski povorki v Beogradu, ki je pred svečano tribuno defilirala štiri ure, je sodelovalo okrog 6000 vojakov JLA in več kot 60.000 predstavnikov raznih kolektivov iz vse države, mladincev, fizkultur-nikov ter drugih meščanov. Na tribuni, ki je bila poleg tribune s Titom in člani izvršnega sveta, je bila tribuna s predstavniki diplomatskega zbora. Kot gosti pa so bili na tribuni predstavniki sindikalnih organizacij ZSSR, Bolgarije, Italije, Madžarske^ Vzhodne Nemčije, CSR, Maroka, Romunije in Poljske, Navzoči so bili tudi predstavniki raznih delavskih gibanj iz številnih držav Azije, Afrike in Južne Amerike, ki so prisostvoval) V. kongresu SZPLJ, kakor tudi člani parlamentarne delegaaije Vzhodne, Nemčije, ki je na obisku v Jugoslaviji. miiiiiiiiiiiiHiiniittiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMftiiiiMniiimuliiiiminiHiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiotfi Po vsej Italiji slovesno proslavili praznik dela Santi, Novella, Pastore in Storti poudarili nujnost delavske enotnosti Pojutrišnjem se začne zasedanje poslanske zbornice in s tem verjetno prve težkoče za Tambronijevo vlado - V četrtek in petek se sestanejo parlamentarne komisije, ki morajo proučiti proračune raznih ministrstev ’ r (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Na dan 1. maja so sc po vsej Italiji vršile manifestacije delovnih ljudi, na katerih so voditelji sindikalnih organizacij poudarjali potrebo po enotnosti vsega delovnega ljudstva, da bi,tako s svojo združeno močjo doseglo boljše življenjske pogoje. Vsi govorniki so se dotaknili tudi sedanje krize. Tako je n.pr. drugi generalni tajnik CGIL sjovja_ jn dru£hena nasprotja, Femando Santi na zborovs*-njU v Rimu dejal, da je «u-pravna vlada hinavščina, kajti v kolikor ne rešuje nujnih in življenjskih vprašanj, dejansko prepušča prosto pot privilegiranim,silam, ki tako utrjujejo svojo premoč nad gospodarskim, socialnim in političnim življenjem dežele*. V Milanu je govoril gene-CGIL Agostino ralni tajnik Novella ter je v zvezi z vladno krizo poudaril, da «v trenutku, ko se v svetu razvijajo odločilni dogodki za usodo miru in ko se vedno bolj zaostrujejo gospodarska proti- pomeni upravna, vlada hkrati priznanje nemoči, da bi jasno in odkrito določili svojo poli-' tično usmerjenost. Dejansko pa smo priča popuščanju pred pritiskom najmočnejših skupio italijanskega kapitalizma in gospodarske desnice. To popuščanje se vrši na vsej črti, tudi na področju mednarodne politike*. V imenu CISL sta v Rimu govorila Pastore in Storti. Pastore je zlasti poudaril potrebo po svobodnem in avtonomnem sindikatu. Hkrati je Pastore dejal, da se podobne stvari, kakor so se dogajale v teh poslednjih dneh na političnem področju, morejo do- gajati samo zato, ker manjka stik s konkretno stvarnostjo in zahtevami ljudskih plasti. Storti je tudi poudaril potrebo po sindikalni enotnosti in obdolžil delodajalce, da se borijo izključno za svoje privilegije. »Kar zadeva politično področje* — je nadaljeval Storti kt- «tudi javne oblasti kažejo vse premalo dobre volje in obstaja premajhna koordinacija, zaradi česar se tež-kp in počasi uresničuje vse tisto, kar bi mogli konkretneje uresničili,; če bi se priznala potreba, da si politika razvoja pridobi sodelovanje tiste velike stvarne sile. ki jo predstavljajo italijanski delavci in njihovo sindikalno gibanje*. Tudi popaže Janez XXIII. je imel govor po radiu, v katerem je med drugim dejal, da se Cerkev drži na sredi mod kapitalizmom in socializmom, ki da sta pogrešni ideologiji, pri čemer naj bi prvi zagovar- .................. »m.........im,........................ imunimi...umu....mimmimm,....................■mimmimimmim........ u...miimiii..mmnmmmi Ob usmrtitvi je izšla njegova četrta knjiga «Otrok in ubijalec* Chessman je pooblastil da napravi film o Andre Cayatte: «Eksekucija se mi studi, ker jo smatram za pravi umor v sodelovanju. To je neodpustljiv zločin ker gre za ljudi, ki hladnokrvno ubijajo človeško bitjo (Nadaljevanje * 1. strani) s r m v , de pri*el so- V>o kaon,i*. ki g„ Kakor predpisuje kalifornijski zakon, so neko določeno Število prič in novinarjev pooblastili, da morejo prisostvovati izvršitvi kazni. Tako je bilo prisotnih kakih 60 oseb. ki so stale okrog plinske celice in ki so mogle skozi steklene stene opazovati potek izvršitve. Ena od dveh mladih novinark. ki ju je povabil Chessman sam. ni imela poguma, da bi prisostvovala prizoru. Ko je videla, kako so privezali obsojenca na stol, je zapusti la hodnik, kjer so stali njeni kplegi. Druga novinarka, ki je reporterka nekega časopisa i* Los Angelesa, pa je prisostvovala izvršitvi kazni do konca. Izvedela sc je neka Dodroh nost o zadnjih trenutkih Chessmanovega življenja. Ca-ryl Chessman je imel namreč »razgovor* z novinarko Elea-nor Garner Black od časopisa «Los Angeles examiner», ki jo je sam povabil. Medtem, ko so Chessmana vezali na stol je novinarka vzbudila njegovo pozornost, ker mu je napravila nekaj kretenj z roko. Tedaj so videli njegove ustnice, in gospa Eleanor je dejala, da ji je Chessman rekel: »Recite Rosalini, da sem ji dejal na svidenje*. Gospa pa ni mogla razumeti tega. kar je obsojenec mogel izgovoriti kasneje. Gospa Black je Chessmana dobro poznala, ker ga je večkrat intervjuvala. Hkrati se je zvedelo za dramatično okoliščino v zvezi z zadnjimi napori, ki so jih izvršili odvetniki, da bi Carylu Chessmanu rešili življenje. Odvetnika George Davis in Rosalie Asher sta se podala nemudoma na sedež zveznega sodišča v San Franciscu. ko sta se vrnila s kalifornijskega vrhovnega sodišča. Na zvezno sodišče sta prišla oh pet minut pred izvršitvijo 1 manovih knjig, morajo biti kazni. Davis je na hitro pojasnil zveznemu sodniku Louisu Goodmanu svoje stališče in sodnik je sklenil dovoliti polurno odložitev izvršitve, d« bi ga mogli bolje informirati. V ta namen je naročil tajnici, naj telefonsko pokliče kaznilnico San Cžuentin. Ker je tajnica napačno razumela telefonsko številko kaznilnice, je zaradi tega izgubila dve dragoceni minuti; ko pa so dosegli zvezo, se je izvedelo, da so tablete ciankalija že spustili v posodo, ki je bila polna žveplene kislin**. Na tiskovni konterenci, ki je bila takoj po izvršitvi kaz- ni, je vodja čuvajev v Quentinu, Fred Dicksman dal nekaj podrobnosti o zadnjih urah Chessmanovega življenja. Preteklo noč so Chessmana premestili iz »rokava smrti«, ki je v četrtem nadstropju kaznilnice, v celico smrti, ki je tik za plinsko celim. Včeraj ob 16.36 ie Chessman pojedel «hamburgerico» in nekaj cvrtega krompirja, za pijačo pa je vzel kozarec čokolade. Ob 8.30 je Chessman popil steklenico «Coca-Cole», nekaj minut kasneje pa je pojedel drugo »hamburge-nco* in popil zopet kozaiec čokolade, ki je bila njegova najljubša pijača. Danes zjutraj ob 7,30 je Chessman zajtrkoval sendvič z gnjatjo, krompir, toast in kozarec sadnega soka. Chessman je bil pogumen do konca. To noč pa vendarle ni spal. Napisal je nekaj pisem in sprejel obisk svoje zagovornice Rosalie Asher,'k' je ostala pri njem od 21,30 do 00,40. Chessman je z go- spo Asher napisal svoj teste-idls ment in pripis, na podlagi ka terega postaja Rosalie Asher izvrševalka njegovega testamenta. V tem pripisu se hkra. ti določa da izkupički, ki bi 9.55 (po krajevnem času), t.j. [ jih dosegli g prodajo Chess- namenjeni akciji za odpravo smrtne kazni. Chessmana sta obiskala tudi katoliški in luteranski duhovnik. Oba duhovnika sta izjavila Dicksonu, da Chessman ni zahteval hiti duhovnikov niti je prejel zakramente. Danes zjutraj ob 9.30 je vodja čuvajev telefonsko sporočil v celico smrti vest, da so odbili zadnjo prošnjo za odložitev izvršitve kazni. Kmalu nato je Dickson šal osebno v celico smrti, da bi Chessmana obvestil, da je sodnik vrhovnega sodišča ZDA VVilliam Douglas odklonil podpisati odlok o odložitvi izvršitve kazni. Tedaj je Chessman dejal vodji čuvajev; »Zdi se mi. da smo na koncu. Vse to, kar hočem, da bj tisk vedel, je to, da nisem bandit z rdečo lučjo. Kdorkoli pravi, da sem na koncu to priznal, ne govori resnice.* Po mnenju Dicksmana je bil Chessman do 9. ure 30 danes zjutraj prepričan, da bodo izvršitev kazni odložili. Med množico radovednežev in demonstrantov, ki je bila danes zjutraj pred kaznilnico v San Quentinu, so opazili tudi filmskega igralca Marlona Branda. Ko je radio objavil vest o usmrtitvi, so nekatere ženske iz množice začele histerično vpiti, dve osebi pa ie policija priprla, ker se nista hoteli odstraniti. Chessmanovo truplo so odnesli iz plinske celice eno uro po usmrtitvi in ga prepeljali v San Rafael. Chessmanovo truplo bodo na njegovo izrecno željo upepelili. Marlonu Brandu je Chessman danes zjutraj dal pooblastilo, da sme posneti film o življenju slovitega obsojenca. Brando je izjavil, da še ni do- snemati film, toda dodal je, da bo šlo za obtožnico proti smrtni kazni. Brando je tudi dejal, da bo naslovno vlogo igral on sam. Ko je Chessman dal to pooblastilo, naj bi svojemu odvetniku dejal, da čuti veliko zadovoljstvo ob novici, da obstaja nekdo, ki je pripravljen posneti film o lem argumentu. Chessmana je obsodilo na smrt porotno sodišče v Los Angelesu v Kaliforniji. Med 17 obtožbami so tudi obtožba zaradi ugrabitve osebe, posilstva, roparskega napada in seksualne pokvarjenosti. Na smrt je bil obsojen zaradi huj- šega primera ugrabitve, povezane z osebnimi poškodbami. Rop in ugrabitev osebe se po zveznem zakonu kaznuje s smrtjo po vseh državah ZDA. Do sedaj so Chessmanovi zagovorniki dosegli devetkrat odložitev izvršitve kazni. Izvršitve kazni so bile določene: 28. marca 1952 (odložena 29. februarja); 27. junija 1952 (odložena 23. junija); 14. maja 1954 (odložena 13 maja); 30. julija 1954 (odložena 29. julija); 14. januarja 1955 (odložena 11. januarja ); 15. julija 1955 (odložena 8. julija); 23. oktobra 1959 (odložena 21. oktobra); 19. februarja 1960 (odložena za 60 dni, 10 ur pred usmrtitvijo); 2. maja 1960. Državni pravdnik Kalifornije, Stanley Mosk, ki je znan zaradi svojega nasprotovanja smrtni kazni, je po Chessmanovi usmrtitvi dejal: «Po veljavnem zakonu, je pravici zadoščeno: toda preprosto dejstvo, da se noben prebivalec Kalifornije ne čuti danes že v naprej varnega, mora povzročiti reformo zakona. Civilizirana družba ne more trpeti, da bi izvršitev kazni mogla služiti kot orodje mučenja*. Usmrtitev Chessmana je tudi v vsej Franciji vzbudila glo. ločil datuma, ko bodo začeli | boko začudenje, ki ni brez o- gorčenja. Reakcija francoskega javnega mnenja je toliko globlja ker je »zadeva Chessman* vzbudila številne pobude, ki so zajele osebnosti z najrazličnejših področij od političnega, verskega, kulturnega in celo iz športnega sveta. Pobude v korist Cnessmana so se množile zlasti v teh poslednjih dneh. Tako je n. pr. neki jutranji ča. sopis zbral v par urah kar sto tisoč podpisov na neko prošnjo. Harry Truman, bivši predsednik ZDA. je dejal: »že davno bi ga bili morali usmrtiti. S precejšnjo dozo politične netaktnosti, je Truman vzporedil agitacijo v korist Chessmana z agitacijo, ki se je leta 1927 vršila po vsem svetu v korist Sacca in Vanzettija.* Andre Cayatte, ki je pred 5 leti režiral film proti smrtni kazni, je izjavil: »Eksekucija me je ogorčila, ker jo smatram za pravcati uboj v. sodelovanju. To je neodpustljiv zločin, ker gre za ljudi, ki hladnokrvno ubijajo človeško bitje*. Iz Richmonda se je izvedelo, da je dva dni pred svojo smrtjo Chessman pisal pismo, v ka. terem pravi, da upa, da njegova smrt ne bo zaman. Med 'drugim piše Chessman v tem svojem pismu: »Menim, da sem boljši in bolj zrel po tej izkušnji. Svet sedaj ve vse o smrtni kazni in o plinski celici, in upam. da to. kar se je zgodilo meni, ni bilo in ne bo v prihodnosti brez pomena za družbo.* jal nebrzdano svobodo posameznika, drugi pa zanikal o-sebnost; na koncu pa je dodal, da bodo skušali vplivati na tiste, ki imajo moč in oblast, da bi delavcem zajamčili boljše življenjske pogoje, hkrati pa da bi tudi vsem brezposelnim zagotovili stalno in dostojno zaposlitev. (Ce se papež namerava pri tem obrniti na Andreottija in njemu podo_bne v demokristjan-ski stranki, potem bodo ne le brezposelni, aripak tuik že zaposleni delavci zaman čakali na zagotovjteJr»jjravieza 1° borba med levimi in desnimi strujami KD, ampak gre verjetno za večer pred nevihto. Kaj se bo zgodilo prihodnji četrtek, ko še bo začelo zasedanje poslanske zbornice, še ne vemo, kakor bi bilo skrajno tvegano kakršno koli napovedovanje s tem v zvezi. Ve se le, da so PSI, PSDI in PRI odločeni ponovno načeti politično diskusijo o Tambro-nijevi vladi v poslanski zbornici, kajti ta vlada ni več taka, kakršna je bila ona, ki je v poslanski zbornici dobila zaupnico z odločujočimi glasovi lašističnega MSI. A. P. 100 milijonov so izplačali RIM, 2. — Na sedežu inšpek. torata za loterijo so danes izročili prvo nagrado ]ot«riie Agnano 1960 — 100 000.000 lir — funkcionarjem rimske banke, ki jo je srečni dobitnik pooblastil, naj denar dvigne. Kot je znano, je bila srečka štev. 88254 prodana v Rimu. Njen lastnik se je predstavil pri o-menjeni banki 4. aprila ob 9.30 in zaprosil, če bi denar lahko vložil. Na srečki je s peresom zapisano «Bianca e Antonietta F.*. Prodajalka bo prejela 1 milijon lir nagrade. LONDON, 2. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je načelno sprejel vabilo, naj urarno obišče Poljsko. To je sporočil predstavnik Foreign Officea. ki je dejal, da ni bil čas obiska še določen. Vabilo je sporočil Lloydu poljski zunanji minister Ra-packy, ko je bil lanskega oktobra na privatnem obisku v Londonu. Tedaj se Rapacky ni mogel sestati z Lloydom, ki je bil bolan, in je izročil vabilo državnemu ministru Profumu. V uradnih krogih predvidevajo, da Lloyd ne bo mogel iti v Varšavo pred začetkom konference najvišjih; verjetno pa bo to storil po svojem uradnem obisku V Avštriji. Pulitzerjeve nagrade 1960 NEW YORK, 2. — Nagrada «Pulitzer 1960» za literaturo je bila dodeljena pisatelju Al-lenu Druryju za roman «Advi-se and consento. Roman opisuje politične kroge v Wa-shingtonu. Nagrado za dramo je prejela glasbena komedija «Fiorel-io». Vsebina je vzeta iz življenja pokojnega popularnega newyorškega župana Fiorella la Guardie. Zlato kolajno je prejel časopis »Los Angeles Times* za kampanjo proti tihotapstvu mamil iz Mehike v ZDA. Med nagradami za novinarstvo je tudi M. Rosenthal od «New York Timesa* za dopise iz inozemstva. Nagrado za zgodovino je prejela Margaret Leech za knjigo o Mc Kinleyu. Nagrado za življenjepis pa je prejel Eliot Moriwon. Posebno nagrado je dobil Garret Mattingly za zgodovin sko študijo «The Armada*. Brez fantovščine Vse kaže, da se bo moral Margaretin zaročenec, fotograf Antony Jones Armstrong, posloviti od samskega stanu brez fantovščine. Neki londonski list zahteva, naj mu kraljevska hiša vendar dovoli, da se poslovit od svojih boehm-skih tovarišev. Poroka bo že v petek, toda noben ženinov prijatelj še ni prejel vabila in nobena dvorana v kakem londonskem klubu ni bila rezervirana za njegovo fantovščino. »Nihče ni preprečil vojvodi Edimburškemu, da bi se pozdravil s svojimi prijatelji pred poroko z Margaretino sestro, sedanjo kraljico Elizabeto,* piše omenjeni list in poudarja, da so nekateri krogi na dvoru proti taki tradicionalni zadevi — samo za bivšega siromašnega fotografa — seveda. Tudi de Gaulla Francoski minister za informacije, Terrenoire, je izjavil; «Slavni pariški pevci, chansomers, se smejo norčevati tudi iz poglavarja države.* Ta odgovor je izzvalo vprašanje nekega goli-stičnega poslanca, ali ne bi morala vlada prepovedati omenjenim pev-cem-humoristom, da po televiziji brijejo norce iz de Gaulla v veliko zabavo Francozov. Minister za informacije pa je mnenja, da gre za tipično pariško duhovitost ter da zaupa »taktnosti in inteligenci* humoristov, ki pač ne bodo prekoračili meje dostojnosti in jim zaradi tega ne bo omejeval svobode. B. B. in maščevanje Neko podjetje za mineralno vodo se je po-služilo imena »BEBE* za svojo reklamo. Bri-gitte Bardot je podjetje tožila, toda sodišče ji ni dalo prav. Zato je slavna igralka sklenila, da se bo fotografirala z možem in sinčkom pred steklenico mineralne vode, na fotografiji pa bo napisano: sNajrajii imamo vodo Vittel*. Fotografijo bodo zelo povečano nato nalepili po vseh pariških zidovih. Časopis »Pariš Presse* poudarja, da je podjetje »Vittel* prav gotovo po. nudilo igralki večji honorar kot pa ga prejema pri filmu. Lepa Italijanka Francije V Parizu so izvolili »Lepo Italijansko Francije 1960». To, je 20-let-na Lena Buoli iz Mantove, ki je prišla v Pariz pred enim letom, da bi se naučila francoščine in je zaposlena kot vzgojiteljica pri neki družini. Volitve so bile v prostorih «Združenja mladih Italijanov v tujini* Navzoč je bil tudi italijanski generalni konzul in pa popularna pevka Dalida, ki je bila izvoljena za »Lepo Italijanko Francije 1957», 150-letnica konzerv Francoski proizvajalci konzerv bodo svečano proslavili stopetdesetlet-nico knjige «Umetnost kon serviranja vseh živalskih in rastlinskih snovi za mnogo let*, ki jo je napisal Nicolas Ap. pert, katerega smatrajo za predhodnika konzerv. Med svečanostjo bo kosilo z jedmi izključno iz konzerv. Poleg domačih in tujih novinarjev bodo na kosilo v Pasteurjevem zavodu povabili tudi ministra za kmetijstvo in zdravstvo. Novorojenček z dvema glavama V Santandrea di Civi-tella del Tronto pri Te-ramu je 27-letna Rosa Vanni rodila moškega otroka z dvema glavama. Novorojenček je umrl takoj, ko je zagledal luč sveta. Mati pa je povsem zdrava. i A LIGA Rezultati ♦Alessandria-Genoa 2-1 ♦Bari-Napoli 1-1 »Bologna-Roma 3-1 ♦Interl.ancrOssi 4-9 (odigrana v soboto) "Juventus-Udi nese 4-3 ♦ Lazio-Spal 3-1 (odigrana v soboto) »Padova-Fiorentina 1-4 "Palermo-Atalanta 1-9 "Sampdoria-MUan 2-1 LESTVICA Juventus 29 23 2 4 Sl 26 41 Fiorentina 29 17 7 X 59 26 41 29 IX I 6 49 31 31 29 14 6 9 44 34 34 29 11 1» S 42 3X 32 29 11 16 I 31 41 32 29 12 6 11 39 36 30 29 12 6 11 43 42 30 29 10 10 9 33 34 30 29 9 9 11 27 30 27 29 9 I 12 30 31 26 29 6 13 10 3X 47 25 29 7 10 12 23 33 24 29 7 10 12 25 41 24 29 X 12 12 26 43 22 29 S 12 12 21 34 22 29 4 13 12 23 44 21 29 4 I 17 17 40 16 TEKME 6.5.1960 Alessandria - Palermo, Atalanta - Lanerossi, Bari - Padova, Bologna - Udinese, Fioren-tina - Spal, Genoa - Inter, Milan - Lazio, Na poli - Sampdo-ria, Roma - Juventus. Milan Padova Inter Spal Bologna Roma Samp. Atalanta Lanerossl Udinese Bari Lazi o Napoli Palermo Alessand. Genoa B LIGA Rezultati »Brescia-Simm. Monza 1-0 "Catanra-Modena »Como-Catanzaro »Marzotto-Tormo »Messina-Parma »Novara-Venezia Lecco-«OZO Mantova 2-1 »Taranto-Sambenedett. 2-0 "Triestina-Cagliari ♦Verona-Reggiana 1-1 3-2 0-0 1-1 10 1-0 LESTVICA Torino Lecco Catania Triestina Reggiana Merzotto Verona Venezia Simmon. Brescia Catanz. Messina Modena Como 32 14 16 2 36 13 44 32 14 14 4 42 24 42 32 11 17 4 42 21 39 32 12 14 6 39 25 36 32 12 16 10 45 41 34 32 10 13 9 33 29 33 32 10 11 11 41 39 31 32 9 13 10 33 33 31 32 10 11 11 39 41 31 32 6 IX 9 24 29 31 32 6 14 10 33 35 30 32 12 6 14 31 34 30 32 9 12 11 36 42 30 32 11 7 14 36 46 29 OZO Ma. 32 10 9 13 32 36 29 Taranto 32 10 9 13 27 39 29 Novara 32 10 6 14 27 33 26 Parma 32 6 12 12 26 41 26 Samben. 32 9 16 13 33 41 26 Cagliari 32 7 11 14 27 42 2X TEKME 6.5.1960 Cagliari - Como, Catania -Parma, Lecco - Taranto, Mar-zotto - Verona, Messina - Triestina, Modena - Brescia, Reggiana - Novara, Simmenthal Monza - Sambenedettese, Torino - Catanzaro, Venezia -OZO Mantova. Športne stave TOTOCALCIO 1X1; lil; 1X1; 2 112 KVOTE; trinajstice, ki jih je 668, prejmejo okrog 223 tisoč lir; dvanajstič je 11170 in prejmejo po 13.240 lir. TOT1P 1 1; 1 1; X X; 1 X; 2 1; 1 2; KVOTE: 12 — 1 165.663; 11 — 27.381; 10 — 2.416. V znamenju sterilnosti domačega napada Kljub samo terenski premoči en gol Triestine Edini gol je z glavo dosegel Puia - Varglien, Radiče, Degrassi in Szoke najboljši STRELEC: Puia (T.) v 4’ drugega polčasa. TRIESTINA: Bandini, Brach, Degrassi; Szoke, Varglien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi, Taccola, Del Negro. CAGLIARI: Salerno; Tiddia, Simeoli; Loriga, Steflenelli, Serradimigni; Meanti, Faichi, Piaceri, Colomban, Congiu. SODNIK: Sbardella iz Rima Koti: 31 za Triestino, Gledalcev 9000. Za srečanje med Cagliari- jem in Triestino se je že vnaprej vedelo, da bo nudilo precej razburljivo in napeto, predvsem pa borbeno igro. O-ba nasprotnica sta namreč i-mela za to svoj razlog, pa čeprav med seboj v diametralnem nasprotju. Triestina se ie namreč morala potegovati za zmago zato, da si eventualno zagotovi vstop v A ligo, Cagliari pa zato, da ostane v B ligi in da čimprej zapusti poslednje mesto na lestvici. Pričakovanja niso izostala. tiko zožili maneverski prostor pred svojimi vrati tako, da je bilo res težko prodreti. K sreči je Cogliari povsem brez potrebe svojo odprto taktiko v drugem polčasu opustil in se v upanju, da mu bo u-spelo rešiti vsaj eno točko, zaprl v hermetično obrambo. Napadalci Triestine so to spretno izkoristili in silno navalili. V 2’ so izsilili enajsti kot, v 3’ pa kazenski strel zroba 16-metrovke. Strel je izvedel Szoke, ki je poslal žogo v visoki Cagliari se je kljub svojemu I paraboli tik pod prečko. Na-nič kaj zavidljivemu položaju | njo so skočili štirje igralci z predstavil kot izredno solidna in zagrizena enajstorica, ki nikakor še ni vrgla puške v koruzo. Triestina je to kaj kmalu občutila in ji ni preostalo drugega kot sprejeti borbo z nasprotnikom, ki se je odločil za moško, odprto i-gro za vsako ceno, pa če treba tudi s pomočjo nekaterih grobosti. Tekma se je tako razživela že v prvih minutah in Triestina je začela diktirati silovit tempo v očitni želji, da preide čimprej v vodstvo in demoralizira goste z otoka ter razbije njihovo taktiko. Prvi je izzval odobravanje gledalcev Del Negro, ki je v 3’ in v 6’ z močnima streloma prisilil vratarja gostov Salerna h krasnima paradama, iz katerih sta se izcimila dva kota, ki pa sta ostala neizkoriščena. Ze dve minuti kasneje je sledil tretji kot za domače po akciji Puie, nato pa se je začetni zalet domačih nekoliko polegel in do besede so polagoma začeli prehajati tudi gostje, ki so v 16’ izvedli prvo nevarnejšo akcijo proti Bandinijevim vratom. Igra je bila poslej uravnovešena z rahlo akcijsko premočjo Triestine, ki je prišla do izraza v številnih kotih, katerih se je do konca polčasa nabralo kar 10 proti enemu samemu V korist Caghffri* ja. Toda kljub tolikim kotom tržaški rtapadalcl niso ' iirteli skoraj nobene izredne priložnosti za realizacijo. Na stadionu je kot mora viselo za letošnje prvenstvo že tradicionalno vprašanje: bo Triestina dosegla gol? Potek i-gre v prvem polčasu ni obetal nič dobrega v tem smislu. V napadu je namreč do neke mere zadovoljeval samo Puia, vsi ostali pa so igrali preveč mehko in neodločno, kar velja predvsem za Fortunata in Secchija. Po drugi strani pa so tudi gostje sami s svojo tak- vratarjem vred, toda Puia je bil prvi pri njej in jo potisnil v mrežo. Gostje so proti priznanju gola ostro protestirali, češ da je Puia naredil prekršek nad vratarjem, toda sodnik svoje odločitve ni hotel spremeniti. Po tem golu je Triestina zaigrala precej bolje in kakih 20 20 minut je popolnoma prevladovala na igrišču. Ustvarila je tudi precej priložnosti za povečanje vodstva, do česar pa ni prišlo delno zaradi odlične obrambe vratarja Salerna, delno zaradi smole, predvsem pa zaradi tradicionalne realizatorske nesposobnosti napadalcev. V 18’ je Taccola z močnim Strelom pogodi ldrog, kmalu nato pa je Fortunato streljal v prečko. V sredini polčasa je pritisk domačih spet popustil in gostje so začeli dokaj nevarno napadati, predvsem preko Mean-tija, izpred katerega je v 35’ Bandini z drznim posegom na robu kazenskega prostora izbil v zadnjem trenutku žogo v kot. Pri tem sta tako Bandini kot Meanti obležala na tleh in igra je bila za nekaj minut prekinjena. Zadnje minute so spet pripadle domačim, toda rezultat se ni več spremenil. Na splošno je tekma sodila Bled fiajbolj bdrbene v letošnji sezoni, toda v tehničnem pogledu je tffl"' komaj povprečna. Pri Triestini je zadovoljila obramba in krilska vrsta, predvsem Varglien in Radiče. Dober je bil tudi Degrassi na zanj neobičajnem mestu levega beka. V napadu je vzdržal do kraja samo Puia, vsi ostali pa so samo potrdili že prislovično sterilnost celotnega napada. S to tesno, toda glede na kvantiteto igre vsekakor zasluženo zmago, se je Triestina še z aen korak približala napredovanju, ki je sedaj tudi že praktično in ne samo teo- je do tega prišlo, če bi bil sod- retično postalo ne samo možno, temveč tudi verjetno. J. k. • •«»-------- .............................................................................................. 1111..........................II111111111111111111II111111111111111111111H11 J«ll IM John Thomas je z 2,171 m odvzel rekord Stepanovu Tri leta se je držal svetovni rekord Rusa Črnec John Thomas, študent drugega letnika univerze v Bostonu, je končno postal svetovni rekorder v skoku v višino; skočil je 2,171 m. Sicer je že skočil tudi več, celo 2,197, toda vedno v tekmovanjih «indoor», kar ne prihaja v poštev, ko gre za svetovne rekorde. Ves ta čas se je še držal rekord sovjetskega skakalca Jurija Stepanova 2,16 m. John Thomas je postavil svoj rekord v nič prav ugodnih razmerah. Bilo je mraz, je. Tekmovanje je bilo v Filadelfiji in Thomas je bil na svojem letošnjem drugem tekmovanju na odprtem. Znano je, da si je črnec pred 13 meseci močno poškodoval nogo pri vožnji z dvigalom in je moral šport za dalj časa opustiti. Toda pri svojem zadnjem nastopu ni razočaral 45.000 gledalcev, ki so izpod dežnikov opazovali dogodke v areni. Thomas je poskusil skočiti tudi 1,197 m, toda to mu je odločno spodletelo. Novi ŠPORT NA GORIŠKEM S. Lorenzo-Sovodnje 2:2 Čeravno je bila sovodenjska ekipa sestavljena iz mladih ele. mentov, dva sta celo prvič igrala, se je vseeno dobra izkazala. Igrali so nizko igro in podajanje je uspevalo precej dobro. Prvi gol zabijejo belo-modri z Visintinom I v 25. mi. nuti. Deset minut kasneje pa domačini izenačijo z močnim neubranljivim strelom. Sovo-denjci sicer ne obupajo ter izvedejo par lepih napadalnih akcij, toda v protinapadu domačini zabijejo drugi gol ter tako preidejo v vodstvo. Ferfo-Ija bi sicer lahko ubranil gol, toda moramo priznati, da je prvič igral in zato mu manjka izkušenost in smisel za pozicijo. V drugem polčasu so bili So. vodenjci v stalni premoči. Naredili bi lahko več golov toda zabili so samo enega in to s Petejanom ter tako izenačili. Na potek igre je vplival precej tudi sodnik, ki je dovolil nekatere prekrške. Igralci so postali precej nervozni in se začeli prerekati. Tako je sodnik izključil iz igre dva igralca iz S. Lorenza in enega iz Sovodenj. Ne bi bilo treba, da nik bolj točen. Sovodnje: Ferfolja; Kovic, Devetak; Tomšič, Podgornik, Ferfolja I; Plesničar, Visintin, Petejan, Visintin I, Cej. S. Lorenzo: Medeot; Visintin, Romcato; Furlan, Vidoz, Medeot; Goriup, Madon, Maeuz, Russo, Zauttioni. Tudi Del Negro poklican v Rim RIM. 2. — V okviru priprav za državno olimpijsko moštvo so za 4. maj poklicani v Rim. kjer bodo na razpolago tehničnemu komisarju Giuseppu Via-niju, sledeči igralci: Bologna: Bulgarelli, Rado, Tu m bu rus; Brescia: Favalli, Milanesi; Fiorentina: Benaglia; Internazionale: Rancati; Juventus: Bercellino, Leon- cini; Lazio: Carosi; Lecco: Bonacchi; Messina: Magazzu; Milan: Alfieri, Bettini. Fer-rario, Noletti, Pilagalli, Salva-dore. Trebbi: Novara: Cella; Reggiana: Baldisseri. Oglia-ri, Ramusani, Tribuzio; Torino: Gualtieri; Triestina: Del negro; Udinese: Canella; Verona: Cera; Zenit Modena: Tomeazzi, TENIS Zaključeno prvo kolo za Davisov pokal Danska je eliminirala Jugoslavijo, Brazilija pa je prišla v drugo kolo z zmago nad Turčijo p a i f o r f a i t ISTANBUL, 2. — Brazilija je zmagala brez borbe v prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal. Zaradi zadnjih nemirov v Turčiji je bilo prepovedano vse športno delovanje in tako ni bilo niti dvoboja Turčija -Brazilija. V tekmovanju za Davisov pokal se je za drugo kolo kvalificirala Nemčija, ki je v Han. novru premagala CSR s 3:2. V Oslu je Holandska premagala Norveško prav tako s 3:2. Enak rezultat je v Ženevi dosegla Belgija v dvoboju s Švico. V Mondorf-les-Bains je po igri dvojic Luksemburg vodil proti kneževini Monaco z 2:1. V Helsinkih je Argentina s 5:0 odpravila Finsko in se bo v drugem kolu spoprijela s Francijo. V Kairu je Avstrija zmagala nad Egiptom s 4:1. Tekma med Dansko in Jugo. slavijo v Kjoebenhavnu se je zaključila z zmago Danske. Po stanju 2:1 za Dansko po igri dvojic je Joergen Ulrich premagal Boro Jovanoviča s 5:7, 6:3, 4:6. 6:0, 9:7 ter tako postavil stanje 3:1. Izid zadnjega dvoboja (ki nam še ni znan), ni mogel več ničesar odločati. Prvo kolo evropske cone je torej razen med Luksemburgom in Monacom dokončano. V drugem kolu bodo državna moštva igrala tako: Švedska -Španija, Poljska-Zah. Nemčija, Argentina - Francija, Danska . Avstrija, Brazilija-Belgija, Holandska - Anglija, Cile proti zmagovalcu dvoboja Luksemburg . Monaco; Madžarska -Italija. «■ * *' DALLAS, 2. — Barry Mackay je zmagal na teniškem turnirju »Dallas Country Cluba». V finalu je premagal Bernarda Bartzena s 7:5, 6:8, 7:5, 0:6, 6:4. Dvoboj je trajal približno tri ure. dru«« ! Na stadionu »Prvi maj* so v nedeljo nastopili tudi telovadci in telovadit* - jih vidimo na sliki iiiiiiitiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiviiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiomBonB111^ I t Zelo uspešni jugoslovanski plavalci v Tridentu. Kocmur, Kičovic in Dorčtf so si osvojili prva TRIDENT. 2. — Ob otvoritvi novega 25-metrskega plavalnega bazena v Tridentu je tamkajšnji klub Rari Nantes Trento organiziral mednarodni plavalni miting, ki se ga je udeležilo lepo število odličnih plavalcev in plavalk. Poleg svetovnega prvaka v malih bazenih Troegerja (Nemčija), evropskih prvakov Dennerleina, Puccija in Lazzarija je bilo se več znanih imen iz Jugoslavije — med njimi Kocmurja, ki je dal precej opraviti Pucciju na Univerziadi v Turinu — Nem- bili na splošno zelo dobri, pomemben uspeh pa je zlasti dosegla Saini na 100 m prosto, pa tudi Zennaro na 200 m prsno. Časa obeh sta pod italijanskim Krasen rezultat mlade Saini na 100 m prosto (It ), *. Christian m*'!! Galdeano rumena majica P° Nemcfr * HANAU, 2. ggal v /" Plankaert je cUr* (j! etapi kolesfrHol»I,^CCnilff Nemčiji pred . ;e ohr® j[iP dermansonu ^ , gl ^ vo mesto v SF ju c h, i ciji. Na tretjem Bug0a p mestu sta Ne oStan|tl’ Wolfsholf z prvima dvem*- Varšav?;n S* BRNO, 2 dirki Praga lin, na kateT naje ‘“j tanti in se J .j na P ^ ka miru«, je * j * S.«* N.) 5 ur j/t; Č»S',V ghen , tfii’ ,wU* (Vzh. N.) “TH . N.), •atov *el ' (Vzh hožin (SZ) vs' VVeissleder ia* (Sp ), 6. Mas (Sp ), 1. Moserigela. Namizni tenis na stadionu Jesenice-Bor s 6:1, 6:4. Včeraj zvečer je bilo na stadionu »Prvi maj« tekmovanje v namiznem tenisu med moštvoma jeseniške železarne in društva Bor. Jesenice so predstavljali Kavčič. Smid in Bogataj, za Bor pa so nastopil: Gerbec. Merlak in Tomšič. Gostje niso zatajili svojega slovesa in visoko porazili Tržačane. ki niso bili zmožni koristne obrambe pred močnimi napadi nasprotnikov. Rezultat 9:0 v korist Jeseničanov odraža realno stanje moči, saj Tržačani niso izvoljevali niti enega seta. Dali so pač vse iz sebe. pokazali so vse svoje znanje, ki pa žal ni zadostno. Spet je poslalo očitno, kaj pomeni vestno treniranje pod strokovnim vodstvom, ki ga naši mladinci nimajo. Napraviti bi bilo treba še marsikaj, da se Borovim igralcem da več možnosti dobrega treninga. Včeraj Gerh^ij vi formi ‘‘J g0st(,'\in, i£.;i Merlak. O, £ boljši Bogatih ^t^ dva skoraj "e - Ji Rezultat.: pp Kavčič_ - 2lč'*’i-li;„4 i?« mm Čič - Merlak | 2 taj - Gerbci :!/•. Tomšič 21 1L’ Merlak 21.*'* Tomšič 21:16’ ^ bec 21:6. 21- pihal je veter in še deževalo | rekorder ima sedaj 19 let. V sredO “ .,vj •• e i™ prostorih čel turni/'KfVVJ udeležijo J* r(;dJLo Vpisovanj* )><*■ turnirja. ;deieihh največjo +** ■ CIRIL KOSMAČ. 32. Mimi m — Kakšen jerbas! — sem rekel. — To je navadna košara. — Ti ga nic ne veš ga, — je užaljeno ugovarjala Katra. — Brala sem ga, da ga potovke imajo jerbas ga. — Kakšen pa je jerbas pravzaprav? — Ne vem ga. Ali ga ti veš ga? — Ne! sem odkimal. — Nemara ga sploh ni in samo tako rečejo košari. Saj tudi oprtniku rečejo koš. — A da ga rečejo koš? ... — Rečejo. Ko sem zadnjič pri tebi odprl ,Crno ženo’, sem videl narisanega nekega možička, ki je zadeval oprtnik, res lep oprtnik, takšen, kakršne plete Kraguljček z Vrat, a bil je oprtnik. Pod sliko pa je pisalo; Jn štefuljček je mirno zadel svoj kos.’ — A oprtnik ga je zadel ga, piše ga pa koš, piše? .. se je čudila Katra in buljila vame s svojimi kalnimi, debelimi očmi; očividno je imela v mislih gnojni koš, ki ga pri nas pletemo iz debelega protja in ga samotež vozimo na dveh nizkih kolesih. — Tako piše, — sem pritrdil. Katra si je obrisala solze in nato zelo važno povedala; — Novo knjigo sem kupila sem O sv. Genovefi. Odgrnil sem košaro in zagledal na jajcih že precej raztrgano knjigo. Na popackanih platnicah je bila narisana sv. Genovefa, ki je bila čudovito lepa, kakor so lepe vse svetnice: z razpuščenimi, dolgimi lasmi in z otrokom v naročju je sedela med skalami v gozdu in gledala košuto, ki se je pasla zraven nje. — Ne, — sem odkimal, — fiv. Genovefa’ me ne zanima preveč, ker sem o njej že bral v .Življenju svetnikov’. ,Crno ženo’ mi boš posodila. — Ne bom ne. ,črna žena’ je predebela je. Preštela sem strani sem. Za tri knjige jih je jih. — Kaj? — sem poskočil. — Ali bom moral nesti enaindvajsetkrat? Katra je globoko vzdihnila in prikimala. — To pa že ne! — sem se uprl. — Pogodila sva se od knjige in ne od strani! Začela sva se znova pogajati. Po dolgem prerekanju sva se naposled pogodila, da bom za ,črno ženo’ nesel štirinajst-krat. Ker pa sem imel sedem poti že v dobrem in ker trenutno nisem imel nobenega branja, sem pri priči vzel ,Sv. Genovefo’. — Pa da mi ne boš krempljev lizal mi, ko boš bral boš! ... — je zastokala umazana potovka. — Ne bom ne! — sem takoj obljubil, čeprav je bila ta obljuba popolnoma odveč, ker so se mi njene knjige tako gabila, da sem jih držal samo z dvema prstoma. — In zdaj se vrnem. Saj imaš samo še dva koraka do doma. — To ga ne velja ga! ... — se je začela cmeriti Katra. — Tako se nisva pogodila se ... — Ne, naprej ne grem! Mama me čaka, da bova nesla plevel v laz! — sem odločno rekel in se obrnil. — Le čakaj! ... Boš že videl boš! ... Ne bom ti je poso- dila ,Crne žene’ je! ... — Boš! Boš! ... — sem zakričal v odgovor. Katra je pomolčala, saj sva vendar oba dobro vedela, da mi jo bo posodila. Nato pa je jezno zavpila za mano: — Hudoba si ga si! ... V pekel ga boš šel boš! ... — Ne bom ne! — sem ji pomahal s knjigo in se spustil v tek. Na Vrtači sem ,Sv. Genovefo’ zataknil v rogovilo stare jablane in šel k mami na njivo. Pobrala sva vsak svoje naročje plevela in krenila proti Rejčevemu lazu. šla sva med barakami in konjskimi hlevi. Vojaki so se režali, žvižgali in kričali. Mama se je držala zelo strogo, gledala je predse in mi nekajkrat strogo zabičala: — Nikar ne poslušaj! Resnično sem se trudil, da ne bi poslušal, a kljub temu sem ujel nekaj grdih besed, ki so mi bile znane. Vedel sem, da so bile namenjene mami, zato sem bil užaljen in jezen hkrati. Prav zato sem bil tudi zelo hvaležen Tasiču in Kojiču, ki sta se zadrla na vojake, da so nekoliko potihnili. Ta dva priletna in resna Bosanca sta večkrat prišla k dedu in z njim zamenjala tobak za žganje. , Ko sva z mamo prišla na kolnik, sva se oddahnila in zavila ob visoki živi meji. Kmalu sva se skozi vrzel pretaknila v samotni Rejčev laz — tedaj pa je mama kliknila in obstala, a obstala je samo za sekundo, kajti takoj je spustila plevel z naročja ter me z obema rokama pahnila nazaj na kolnik. V tisti bežni sekundi pa sem le videl, da sta v lazu ležala kadet, ki je bil brez suknjiča, in Justina, ki je bila zleknjena vznak in je imela razpletene kite, da so bili njeni rdečkasti lasje široko razgrnjeni po zeleni travi. Z mamo sva se vračala brez besede. Ko sva bila pri jablani, ki je bila v njej zataknjena ,Sv, Genovefa’, sem lahko od strani pogledal proti lazu. Kadet se je kakor potepen pes počasi vlekel proti .Peknemu domu’, v nasprotno smer pa je ob živi meji prav tako počasi šla Justina. Z rokami si joka19’‘vK je pokrivala obraz in se zibala, kakor bi J so spustila v beg — njeni razpuščeni, dolgi laj*eVjti 0 njo — in kmalu je izginila v zelenem Je Skopičniku. Mama je bila zelo resna in celo žalostna-^ # mi ne bi dala odgovora, zato sem molčal- ^ jas . ,.oi> kadet zagrešil nekaj grdega, kajti tudi če v jj rad, to ni prav, ker ima že nevesto, ki jo n° _ Takoj sem sklenil, da ga zvečer ne bo k 11 bilo, niti drugi dan ne. Prišel je šele tre p0zdf9 je s čudnim smehljajem na ustih in glasn°rIl0 č’ jpi/’ pripravljen, da bi se razgovoril. Toda kerDe(j )e zdravil, mu je pogum takoj splahnil z lic. ^ p° V njo in pobral iz nje kadetove priboljške, m z9prl j klop pred hišo, mu molče pokazal pmS 1 tod» njim. Vedel sem, da se je kadet pregr^11, . j! mt je bilo hudo za njim. Ja, K9 f i idel-, Od tistega dne sem ga le redkokdaj ooA mimo hiše, je šel po spodnji poti, ki so pri tri Vojnačke in zadnje čase tudi Justina. ^ eCej nisem več naletel nanj. Sicer pa se je pat V hiši ni bilo več nobenega bučnega seinnJepeg«j novih otrok. Mlada Vojnačka je kupila še je bil njen mož že dobri dve leti v ruskeflj pa hčer, čeprav še ni bila poročena. Ju® klekljala pod orehom in potrpežljivo stregl0, 0lj i. ; -r, ,„ vi,- i- i- v-,, _--.i-_v_f.oHn9, 3 . le SVA materi. Toda bila je še bolj redkobesedna, 0 i ^.\ še bolj pegasta. Nič več ni bila tako su ^ te\o ^ kakor včasih. Premikala se je počasneje pji kakor bi se bala, da se bo kam zadela. satftg() * ij 11 bili še vedno tenki in dolgi ter so še Pra^ mssJ dni živo premetavali klinčke in bliskovi o