Slev. 43. t MM v sredo dne 22. lenraarfa 1922. Leio L Mara talna sesa «a 4rl»vo 8H8i M Nit lati uprt) Oln se pol *u ta— u tatr ata ca a* tneaec cr«0 • • m W aa inozemutvoi Mloletao.....Oln. 150-— mesaAao , , , , „ W*M sa Sobotna Izdala: s • laguiiavip . . . Oln. tO — vlaoiemstva ... H tO — ?osdinn0 Slev 50 por. vw UrodoUtro |« v Kopitar)«vi allol itn 6/ia Rakapul ta aa «Ta6e|o; aetranktrane pismo st a« ■prejemal*. Ur«da teleL It«, SO, aprara. it«. 428. 5 Cen« lnsaratomicEa »^stolpna petltna rrsta mali oglasi po K 4'— la K S —. veliki oglati nad 43 batinjanja< tudi med Bunjevci in se je takih slučajev v zadnjem času žc precej zgodilo. — Obsojeni vojaki. Pred sarajevskim vojaškim sodiščem je bilo te dni obsojenih več vojakov radi upora. Eden je dobil 3 leta, drugi 2 leU in pol, štirje po dve leti in eden dva meseca. Pred volitvami v konstituanto so dobili v roke proglas komunistične siranke, ki jih je tako navdušil, da so pričeli klicati: »Živela revolucija!« — Za uboj osla 2 leti in 8 mesecev ječe. Vojaku Abasu Feratoviču '•■ okolice Skopija se jo zdelo, da se njegov sosed nekoliko preveč zanima za njegovo mlado ženo. Ko se je nekega dno sosed vračal iz mesta in zadovoljno jahal svojega osla, ga je Feratovič čakal in ustrelil nanj. K sreči je zadel osla, ki je takoj poginil. Sarajevsko vojno sodišče mu ie prisodilo za ta junaški čin 2 jeti in 8 mesecev znpora. — Adventisti v Sarajeva. Kakor poročajo sarajevski listi, se tam precej širi sekta adventi-stov. Nekaj sfanatiziranih žena in mož živahno agitira za to sekto, ki od državo ni priznana in razdeljuje razne knjigo, med njimi »Pot Kristusa« od Whiteja, ki je izšla v srbskem prevodu dr. Hanžekoviča v Novem Sadu, ki je centrum tega verskega gibanja. Adventisti v Sarajevu imajo nekaj pristašev predvsem med delavci in se veduo shajaja — Odprava romunskega konzulata v Pro^i. Češki listi poročajo, da bo romunski konzulat še tekom tekočega meseca ukinjen i ozirom na reduciranje izdatkov. — Podržavljenje lekaren na češkem. Ministrstvo za narodne zdravje je izdelalo zakonski načrt za podržavljenje vseh lekaren na češkem in Slovaškem. Da so lekarnarji odločno proti temu zakonu, je razumljivo. — Katastrofa v kopališču. V velikem ljudskem kopališču v Bobreku na Češkem je to dni eksplodiral parni kotel ravno, ko se je kopalo okrog 200 delavcev. Sedem delavcev je bilo težko, nad 50 lahko ranjenih. Eden je umrl. — Kdo je lastnik? Dne 13. februarja t. I. je bil na glavnem kolodvoru v Ljubljani aretiran 25 letni Martin Macan, delavec iz Štokovca pri Pulju, ki je imel pri sebi 20 pločevinastih tas z monogramom F. Š., 10 svečnikov iz medi, 15 pisanih pred posteljnih preprog, iu belih zagrinjol za okr.a, 1 prt in Iva mala podglavnika. Lastnik teh stvari .ki so bila ukraden© najbrže v kakem hotelu (letovišču), naj se zglasi pri preiskovalnem sodniku v LJubljani. š Roparski umor. V Mariboru je bil Izvršen včeraj v stanovanju fiuančnega svetnika dr. Bren-ceta v Cvetlični ulici 21, v drugem nadstropju, roparski umor, čegar okolnosti pa odslej še niso popolnoma pojasnjeno. Dr. Br.mce je bival v stanovanju s svojim lOletnim sinom ter mu je stregla 60 let stara služkinja. Ko se je finančni svetnik dr. Brence vrnil snoči okoli 8. ure zvečer domov, je našel vrata v svojo sobo zaklenjena. Ko je pogledal v kuhinjo, je videl nekaj stvari, last služkinje, o kateri je sprva mislil, da je še v sobi. Islcal je ključe, da bi sobo odprl, vendar pa jih ni našel. Na klicanje se mu tudi ni nihče odzval. Stvar mu je postala sumljiva in je šel na policijo po pomoč. Ko so pozneje s silo odprli spalnico, so našli sobo v velikem neredu. Omare so bile vse odprte, postelji pn sta bili razmetani, kakor sta bili zjutraj, ko je odšel z doma. Na eni izmed postelj so našli služkinjo mrtvo, glavo zavito v cunje. Bila je menda zadavljena. Ropar je odnesel več obleke in drugih stvari. Sklepajo, da so jo umor zgodil že v dopoldanskih urah, ker so posteljo bile še razgrnjeno in je tudi v kuhinji ostalo še vse neurejeno. Zanimivo je, ("i se je umor zgodil v drugem nadstropju in da ni nihče od sosednih strank čul kaj sumljivega ali pa zapazil storilca. š Direktni promet Moribor—Gornja Radgona —Ljutomer. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja- Danes 22. februarja se otvori zopet direktni tranzitni promet na progi Maribor— Gornja Radgona—Ljutomer. Vozili bodo nastopni Vlaki: Odhod iz Maribor« ob «.20, prihod v Ljutomer ob 10.19, odhod iz Maribora ob 20., prihod v Ljutomer ob 28.84. Odhod iz Ljutomera ob 9.S0, prihod v Maribor ob 14.06, odhod iz Ljutomera ob 16.47, prihod * Maribor ob 20.8». š Občni zbor Jugoslovanske Matice lUrihos. V ponedeljek zvečer se jo vršil v mali dvorani Narodnega doma drugi občni zbor mariborsue podružnice Jugoslov. Matice. V nasprotju e lanskim občnim zborom, ki je prenapolnil veliko dvoran«, so je za to zborovanje pojavila taka malobrižnost, da je prišlo žo do sklepanja občni zbor preložiti na ugodnejši čars. (Torej celo ob taki priliki -i »kulturni Maribor«.) Polagoma se je nabralo to-> liko članov, da so je vršil »drugi občni zbor ob vsakem številu.« Zborovanje je otvoril preda, prot. Ribarič s poročilom glavnih potez o delo-i vanju podružnico, ki se ponaša z lepimi uspehi. Število članov je narailo od 1390 v letu 1920. na 2650. Lep uspeh izkazuje tudi podružnična bla-. gajna, ki je sprejela od flanririns, daril in raznih prireditev nad 220.000 K, od katerega jo odposlala pokrajinskemu odboru v Ljubljano 145.000 kron. š Mariborski mestni gospodarji in draginja. Kakor je Maribor prvi in brez protesta sprejel občinsko sodišče, tako je brez ugovora sprejel prvi tudi novi zakou o pobi arij u draginje, ki jo is tisU dun »pobil« ceno mesu od 36 na 48 kron, Ljubljana protestira, Zr.g-reb naravnost revolucijo« nira proti novi draginji, Maribor molči. ToMdevno ima mestni magistrat res zavezane roke. Lahko pa bi nastopil trm, kjer je gospodar in na kar ga veže dolžnost: v klavnici, na tr,ju in v mesnicah pri kontroli slabega in najslabšega mesa, ki so prodaja kot prvovrstno ter pri škandalozni javni goljufiji s kostmi, katere mesarji kupujejo od prekajevo.lcev po par kron, a prodajajo jih po ceni z mesom vred. Mesarski milijonar Filipii je dal ubogi uradniški mensi na 37 kg mesa 12 kg kosti. Revne družine, ki si Kupijo po 1 kg mesa, dobe 40—43 dkg kosti. BORZA. Curih, 21. februarja. Berlin 2-20, New YorK 513, London 22-48, Pariz 47, Milan 25-70, Praga 9-50, Budimpešta 0-?5, Zagrob 1-55, Varšava 0-14, Dunaj 0-11, avstrijske krone 0 09. Zagreb, 21. le.br. Devize: Berlin 137—141, Bu karešta 0—243, Milea 1580—1605, London (izplačilo) 0-1414, (ček) 1390—1400, Ne\vyork (Ček) 0—821, (kabel) 0—822, Pariz 2930—2960, Praga 594—000, Švica 6200—6225, Dunaj 4.95—5.025. Budimpešta 47—17.75. Valute: Ameriški dolarji 315 do 320, carski rublji 25—SO, napoleondori 1180 do 1195, nemške marke 146—150, rumunski leji 240 do 242, italijanske liro 1580—1593. Izigrat), 21. februarja. Valute: Ameriški dolarji 77, nemške marke 38, rumunski leji 60, bolgarski levi 50. Devize: London 312, Pariz 720, Ženeva 1360, Praga 148.25, Dunaj 1.25, Berlin 35.75, Milan 396, Budimpešta 11.85. Dnna.j, 21. februarja. Devize: Zagreb 2008— 2012, Belgrad 8030-8050, Berlin 2872-2878, Budimpešta 088-50—941-50, London 27.990—28.010, \ Milan 31.940-81.960, Ne\v York 0373-6377, Pariz 53.580—58.610, Praga 11.797—11.S03, Sofiia 4270 —4230, Curih 124.275—124.835. Valute: Dolar 62flfl—0302, bolgnralti levi 4043—4055, anrleSId ftinti 27.S00—27.910. francoski franki 5&180— 58.270, italijanske li-c 31.<90—31.810, dinarji 7990 —8010, rumunski leji 5095—5105, švicarski franki 122.475—122.325, češkoslovaške krone 11.747— 11.7G8, madžarsko kror.o 950-50— 962-50. Praga, 21. februarja. Dunaj 0-74, Berlin 27-25, Rim 275, Budimpešta 7-32, Pariz 500-50, London 239-50, New York 54-25, Curih 1058, avstrijske krone 0-74, liro 272. Berlin, 21. februarja. Dunaj 413 (?), Budim-pešla 32-56, Milan 110858, Praga 407-55, Parin 207-95, London 98150, New York 219-78, Curih 4270-70. g Kriza ljnbljansko mannfakturno tvrdke. Z ozirom na tozadevno vest v vot. ajšnjom »Slovencu« nam r,poroča poravnalni upravitelj odvetnik dr. Juro Adlešič, da ni ponudil upnikom še ni-Jesar, ker vsled obsežnosti trgovino še ni mogel preračunati, kojilco odstotnov imajo upniki pričakovati. — Poj>ravljnmo vest v toliko, da ni ponudil dr. Adležič upnikom 30 odstot., ampak ime-jitelj tvrdke Grobeluik tam. g Trnšarinski predpisi. Delegacija ministrstva financ je izdala 2. zvezek trošarinskih predpisov, ki obsega prvi del začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah z due 27. junija 1921 ter popravke in dopolnitve k zakonu o drž. trošarini in trošarinskem pravilniku. TI popravki in dopolnitve, ki so izšli na podstavi omenjenega začasnega zakona o državni trošarini z veljavnostjo izza dne 1. septembra 1921, so natisnjeni deloma na lepakih in doloma v ročni knjižici. Lepake jb uporabiti za prilepljenje oziroma prelepljenje izmenjanih določil v knjižici »Trošarinskl predpisi«, izdani od delegacije leta 1921., in za ročno izvršitev malenkostnih popravkov omenjene knjižice v smislu navodil, ki so označena na lepakiti samih. En izvod te knjižice z lepaki vroel stane 7.50 Din. Naročila in denar prejema izključno le gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Če se pošlje denar po pošti, naj sa pošlje s poštno nakaznico. Knjižica »troSarinskl predpisi 2. zvezek« z lepaki vred tvori s prvotno izdanimi trošarinskimi predpisi eno celoto. Nekaj izvodov j trožarinskih predpisov« 1. zvezka je še naprodaj pri tukajšnjem gospodarskom uradu po 7.50 Din. za izvod. Z drugim zvezkom skupno stanejo predpisi 15 dinarjev. g Borza v Islandiji. Dansko časopisje poroča, da je islandski trgovinski odsok v Rejkjaviku ustanovil prvo islandsko borzo, ki zaenkrat posluje vsaki torek in potek od 1. do 8. ure. ' g Švedski ifvoz in uvoz. Švedska je izvozila novembra 1921 za 103 milijone kron (ok'ofcra 99.3 milijonov), uvozila pa je novembra 1021 za 9-4 7 milijonov kron (oktobra sa 101.2 milijonov). Medlem ko Je imela švtshka zunanja trgovina mesecn oktobra presežek pri uvozu za 1.8 milijonov kron, js znata! novembra 1921 presežek izvoza 8.3 milijonov kron. Presežek uvoza od januarja do novembra 1921 znaia 168 milijonov proli 1054.1 milijonov kron L 1930. g IV. mednarodni vzorčni velesejem v Prnj?i se bo vršil od 12. no 19. marca 1022. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubi ani je bilo doporlanih nekaj na ta sejem se nanašajočih Informativnih brošur, kl s« interesentom na razpolago. g Južnoameriška transverzalna ielemkr Milanski >So!e« poroča, da hoče pričeti kanadska kapitalistična prupa zidati železnico, ki bi zvezala Argentlnijo z Venezuelo. Ta nova tranaver* «ilk* bi bila izrednega pomena za svetovno trgovino. i Usnjarska industrija ▼ Združenih državah. V. Združenih državah nameravajo vpet ljati na uvoz kož, ki so bile do sedaj proste carine, 15% uvozno carino. Zastopniki črev-ljarske in usnjarske industrije, ki zagovarjajo carine prosti uvoz, zahtevajo, če se že njihovim željam ne ugodi, pobiranje izenačitvene carine na uvoz usnja in čevljev. Ker cela vrsta evropskih držav, ki imajo veliko usnjarsko industrijo, dopušča carine prosti uvoz kož, bi bila strojarska in čevljarska industrija v Zedi-njenih državah občutno prizadeta. Zato ni dopustno, da bi se radi politike gotovih strank izdajalo gospodarske zakone, ki slabo vplivajo na gospodarsko življenje. (Shoe and Leather Reporter, Boston, 22. dec. 1921.) g Danski uvoz iz Nemčije. Danska trgovina je uvozila iz Nemčije; tekstilij iz volne in bombaževine v letu 1913 1422 ton, v letu 1920 485 ton, v prvem polletju 1921 355 ton; izgotovljenih izdelkov iz volne 1. 1913 52 ton, leta 1920 217 ton, v prvem polletju leta 1921 46 ton; izgotovljenih izdelkov iz bombaževine leta 1913 29 ton, leta 1920 70 ton, v prvem polletju 1921 13 ton; črevljev leta 1913 213 ton, leta 1920 23 ton, v prvem polletju 1921 ,55 ton; cigar leta 1913 213 ton, leta 1920 69 ton. prvo polletje leta 1921 65 ton; stcklenic, kozarcev itd. 1. 1913 1397 ton, 1920 77761 Ion, prvo polletje 1921 1952 ton, papirnatih izdelkov 1913 6421 ton, 1920 6626 ton, v prvem polletju 1921 3238 ton. g Kameno olje v Zcdinjenih državah. Dobava kamenega olja iz oljnatih škriljevcev. ki ima svoj izvor na Francoskem in Škotskem, se je tudi v Zedinjenih državah zelo razširila. Veliki skladi oljnatih škriljevcev se nahajajo v državah Kolorado, Nevave, Utah itd., kjer je bilo leta 1920 postavljenih 8 rafinerij. Samo v Kolorado je na razpolago 20 000 milijonov barelov surovega olja in 300 milijonov ton ammonium-sulfata. Skladišča oljnatega škri-Ijevca se nahajajo tudi v Nemčiji, Bolgariji, Estonski, Jugoslaviji, Švici, Španiji. Kljub temu, da so_ ustanovni stroški zelo veliki in se v današnjih razmerah izplača samo obrat vele-rafineriie, je pričakovati, da bodo pričele turi manjše države, v katerih se nahaja oljnati škriljevec, s pridobivanjem olja, da bi se osvobodile monopola na kameno olje, ki ga pa imajo danes velesile. (The Statist., London, 31. dec. 21.)_ CMbltatiskft lj Sodalitas ss. Cordis za ljubljansko mesto ima svoj sestanek danes, v sredo, ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na dnevnem redu je poleg druge tvarine razgovor o sklepih verske enkete v Belgradu. V Rokodelskem domu predava prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer gosp. profesor Š a -r a b o n o zelo času primernem predmetu. Ker so predavanja stolne »Prosvete« posebno v zadnjem času zelo številno obiskovana, je pričakovati, da bo imel tudi ta gospod predavatelj polno dvorano. lj Pevski zbor Glasbene Matice. Pevske vaje se vrše v istem reiu kot dozdaj z razdeljenimi »lasovi trikrat na teden. Točno in redno! — )dbor. lj Tajna prostitucija se je v Ljubljani silno razpasla. Dne 20. t. m. je policija aretirala kar šest tajnih prostitutk in eno zvodnico. Vedno večii obseg tajne prostitucije v Ljubljani bo pač moral prisiliti odgovorne činileije, da se mora ustanovili zavod, v katerem se bodo lahkomišljena dekleta napotila na pravo pot. 1'oliciiske in sodnijske kazni prostitucijo še nikjer niso omejile, pač so pa primerni zavodi dosegli že sijajne uspehe mi tem kuritaitvnem polju. lj Tatvine. Aretirali so znano tatico Hildo Kunip, katera ie bila 13. decembra lani izpuščena iz 8 mesečne ieče v Reguniah, ker ie pokradla perila vrednosti 4000 kron in da razdelila svojim prijateljicam. — Žeparii so ukradli Berti Kobal denarnico. — Antoniji Brodnik ie bila ukradena črna usnjata denarnica. liPoneveril ie Francu Borcu v Kamniku France Lanišek 9500 kron, na to se pa z bratovo knjižico podal po svetu. Laniška so orožniki izsledili na Praflerskem in <>'a zaprli. lj Saie uneic so sc v dimniku hiše na Aleksandrovi cesti št. 1 Dva došla gasilca sta ogenj hitro pogasila. Dimnikar dimnika žc od meseca aprila ni očistil. lj Tatvina ob izletu splitskih trgovskih akademikov. Anton Orlovič iz Splita je šele 18 let star, toda v Splitu je bil že zaradi latvine obsojen na 2 meseca ječe, enkrat pa na 3 dni zapora. Ko so lani meseca julija priredili splitski trgovski akademiki izlet v Slovenijo, se jim je prigružil tudi Orlovič. Dne 29. julija so akademiki priredili izlet na Bled, Orlovič je pa ostal v Ljubljani in se je podal na I. državno gimnazijo, kjer je ukradel kovčeg Miljenka Tudorjn, v katerem ie bilo blaga v vrednosti 17.000 K. Deželno sodišče je prisodilo Orloviču 4 mesece težko joče. lj Tatvine. V parni kopeli pri Slonu je bil ukraden Alfredu Šum i ju 25.000 K vreden kožuh. — V tramvaju jc bila ukradena Mariji Žgonc ženska rečna torbica. — Dvokolcsni voziček je bil ukraden v Vegovi ulici Ivanu Brgantu. — Viktorju Komanu je bila ukradena neplesknna miza vredna 400 K in obleke ter perila v vreinosti 7500 kron. Cerkveni vestnik. c I« Ameriko se nam poroča: č. g. Engelbert Pollak, bivši frančiškan ljubljanske provincije, je imenovan za pravega konzistorijalnega svetnika v škofiji Great Falls Montana. Mudil se je zadnje čase kot zastopnik škofov v cerkvenih zadevah v Rimu, odkoder so je vrnil nazaj v Ameriko. Šaričeva in izjavi, da je v njeni garderobi preveč mrzlo in da vsled tegn ne more uredili svoje toalete ter je odšla. Med osobjem je nastalo precejšnje razburjenje, kajti radi »prevelikega nira- ! za (10" C) v garderobi gospe šaričeve je bila že j generalna vaja za »Huntetn- odpovedana in so se morali vsi igralci demaskirati, uprava pa je trpela precejšnjo škodo. Gospa Borštnikova, ki je bilii Nedavno mu Je vzela smrt taktirko iz roke. Njegove umetniške interpretacije so se ukoreni-nile v dušnh tolikim vernim poslušalcem, in žive naprej —----Lojze Hercog. pr Gospa Pnvla Lovšetova, koncertna in operna pevka v Ljubljani, priredi pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani in v okviru jubilejnih koncertov Glasbene Matice prilikom njene šest prepričana, da se zgeli isto tudi sedaj, je odšla i desetletnice samostojen koncert, na katerem bo Kdo jc kriv? Za nedeljo zvečer je bil napovedan »Hamlete in gledališče je bilo popolnoma razprodano; posebno številno so bili zastopani ljudje iz dežele, ki so norabili nedeljo, da si ogledajo »Hamleta« v novi spretno naštudirani režiji g. Šesta. Mesto da bi se pričsla predstava, pa je malo po 8. uri edan izmed igralcev čakajočemu občinstvu javil ,da je predstava odpovedana, »ker je gospa Borštnikova nenadoma zbolela t. Ker sem še malo pred 8. uro videl gospo Borštnikovo pred gledališčem, se mi je zdel la vzrok nekam čuden, zato sem se o stvari informiral in zvedel sledeče: Ob določenem času se je zbralo vse osobje ter pripravljalo toaleto in maske, ko pride gospa domov, blagajn i čurka je izplačala denar za prodane \stopnice, občinstvo pa so jo nevoljno razšlo po kavarnah in zabilo večer mesto v gledališču v zaduhlih in zaki.jenil' lokalih. — Ob tej priliki ie treba povunriti, da se igralski krogi zelo pritožujejo na upiavo drame. Nekateri gospodje nikakor ne morejo živeti brez proteZiranja njim simpatičnih oseb nc glede na umetniško kvaliteto. Radi teh razmer so odpovedali med drugimi gospa Borštnikova, gg. Rogoz, Šest i. dr. Prepričani smo, da bo g. llubad takoj, ko mu bo dopustilo zdravje, napravil red tudi v drami in odstranil, kar je gnilega in nesposobnega. f ' SPOMINI NA ARTUR NlKISCH-a. V majniku leta 1918. sem imel prvič priložnost videti mojstra-dirigenta. V koncertni dvorani sem čakal v svetem razpoloženju nastop dirigenta. Nikisch! Oprijela se me je neka svečana ekstaza, polna mistike in romantike do največjega svečenika umetnosti. In nehote sem se spomnil besed Cajkovskega: »Njegove (Nikischove) mile oči vsebujejo neko čarobno moč, ki orkester tako sugeri-rajo, da zagrmi kot lisoč pozaun, da žvrgoli kot slavčelt ali da umre v mistični tajinstvenosti.« — Koncert je bil posvečen Beethovnu in sicer Leonom (3), III. in V. simfonija. Kakor energični in divji je bil prvi stavek te prave »Eroike vojne«'. In genialni finale je ostal velik in širok v dramatičnem pripovedovanju. Le neznatne menjave tempe in ostri sforzandi so oživeli simfonijo. Tudi v e-mol simfoniji je bilo težišče tam, kjer težka bol upa rešitve (v izpeljavi). Z neko čarobno močjo se je dvigal upor kontrabasov (skerco) in v tesni skupnosti j? zazvenel finale. Vtis koncerta je bil zame tako velik, da mi je ostal v spominu le Nikisch kot vzor dirigenta. Uspehi Arturja Nikischa so svetovnoznani. Uspehi so učinki in učinki vsebujejo vzrok. Zdi se mi, da leži karakteristika njegove umetnosti v hrepenenju po romantiki. Romantika je dala njegovemu čuvstvu izrnz. Večina drugih dirigentov išče drugih pripomočkov: fito-zofirajo, analizirajo in docirajo in leflelctirajo. Umetnost je pri teh znanost. Pri Nikischu sem opazil, da pri vsaki godbi, tudi dramatični, naj-prvo poudarja absolutno muzikalično čuvstvo, t. j. da ne išče izven čiste muzike nobene druge efektne podpore. Godba se materializira, če se trajno spaja z neko bodisi tudi poetično predstavo. Čuv-stva, ki je Nikischu vodilo srce, ni nikoli korigiral in če so mu to tudi zamerili kritiki. Le subjektivnost mu je bila merodajna. Zato je izumil posebno tehniko dirigentstva. Ta tehnika je negirala vsako običajno takiiranje in je dvignila k principu misel VVagnerja čez deklamacijo melodije. Orkestralnim igralcem in kritikom je bilo to neprijetno. A ta najlepša moderna dirigentska tehnika, kjer se godba bliža arhitekturi, spreminja melodično Irazo v plastiko. Nikisch je bil, ki je godbeno misel transponiral v duševno sliko. Najljubše so mu bile romantične kompozicije, kakor: Mantred-uvertura, Večni mornar, Lisztove simfonične pesnitve itd. izvajala najlepše samospeve naše slovenske glasbene literature. Koncert se vrši v ponedeljek, dne (i. marcu v dvorani hotela ?Uniou<. pr Mcško v foščini. Praški »Čech« prinaša v prevodu Fran Ks. ivleškovo »Legendo o čarobnih očeh' (Legenda o čarovuych očich). Prevaja V. Kronik. pr Uerliojova sinfonija se na vsestransko zahtevo ponavlja na koncertu, ki se bo vršil sredi marcu. Prvi del sporeda bo obsegal nove skladbe, med drugimi novo orkestralno delo, ki ga ravnokar piše skladatelj Emil Adamič. Orlovski vestnik. Fantovski večer Šentpeterskega Orla se vrSi danes ob 8. uri zvečer. Pridite vsi! Pevska vaja ob pol 8. uri. Ljubljana — Sv. Jakob. Danes točno ob pol 8. zvečer telovadba za vse člnne telovadce. Smučarska tekma v Planici (pri Ratečah) dno 2G. t. m. — Občinstvo, ki namerava prisostvovati tej velozanimivi tekmi, opozarjamo, da so vse sobe in postelje v Ratečah rezervirane edino le za smučarje-tekmovnlce in odbor tekme. Izletniki in gledalci naj prenoče zato v Kranjski gori in pridejo drugi dan do 11. ure peš (ali s sanmi ali vlakom do postaje »Planica«) na cilj (označen z zastavami), ki je oddaljen le 20 minut nad železniško postajo ; Planica«. Do cilja bo uglajen, dobro-zgažen pot, poleg se bo kuril ogenj za ogrevanje, točil čaj, tudi jeslvine bodo na razpolago. Obed po tekmi v Ratečah ali Kranjski gori. — Razdelitev daril in vencev med zmagovalce, objava rezultatov v Ratečah ob 3. uri 30 minut. Skupni odhod na vlak se bo razglasil po gostilnah. Vozne železniške legitimacije za brezplačni povratek se bodo izdajale v Kranjski gori (Hotel Slavci) in v Ratečah (gostilna Žerjav). Po odhodu kupljeni celi vozni listek je shranili dobro. Km I® -zna! kefearraar F^Her - Staafogcai MefcoroSopIčeo poročilo. Ljubijnnn 306 m n. m. viš. L'n. opiieo-vanin Karo- motor v mm Turmo-mutor V ti 1'diliruui diloronon v O Kobo, votrovi Pauavmu v tam iO 2. 21 ll 734-4 3 0-7 v. jos. jvzb. 21.. 2. 7 h 737-1 0-6 0-5 mogla - 21./2 14 h 736 5 10 0-8 jasno - pojenjuje in neha, ako pljeie pravi medicinal Dobiva se v vsaki boljši trgovini. „Mšva"d. c9» Saralevo, a§ v M ste Vrši ponovno dne 18. marca 1922 ob 11. uri dopoldne v, pisarni tobačne tovarne v. Ljubljani. Zakupna doba od 1. maja 1922 do 31. decembra 1923. Ofertni pogoji, ki so izza prve licitacije premenjeni, se dobe v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Pokrajinska monopolska Direkcija v Ljubljani, dne 20. lebrnarja 1922. .,-> Gorenjskem iščemo veščo kuhe in gospo-&vy?IBJHlBDllW««? dinjstva, srednjih let, Gorenjko. — Nastop takoj po Veliki noči. Naslov se izve pri upravništvu »Slovencac pod štev. C10. boljša j moč, ki bi bil zmožen samostojno voditi podružnico, se sprejme takoj. Dobri detaj-listi, izvežbani v manufakturni in špeee-cijski stroki, imajo prednost. Ponudbe je vposlati pod: »Podružnica 554« na upravništvo -SLOVENCA«. Vabilo Obrtno pomožnega društva v likvidaciji r. z. z o. z. t Ljubljani, ki se vrši dne 8. marca 1922 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih Obrtne banke, I. nadstropje. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika predidočega občnega zbora. 2. Poročilo likvidacijskega odbora o kon- čani likvidaciji. 3. Odobritev likvidacijskega obračuna. 4. Slučajnosti. LIKVIDACIJSKI ODBOR. se išče za opekarno v manjšem mestu na Kranjskem. Reilektira se le na popolnoma iz-vežbano moč s prakso v samostojnem vodstvu. — Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal štev. 80. (SliitnnraTriiipaše p°p°inoma nova, OldlllUl t£!!ILd na motorsld pogon, je na prodnj. — Ogledati jo je lahko pri IVANU ZUPAN, Mengeš št. 92. 613 Kupim VILO ali stav- bišče na Biedu. NADILO, škotja Loka. — Ponudbe na: AVG. 586 (Objavo 3 Din.) BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stailler, Sv. Petra cesta štev. 23. F0T0GRASKI ATELI.IE: Graliiec Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. RemSgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schreya nnsl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin. Mestni trg štev. 12. ŠPEDTCIJSKA PODJETJA: jOrient« d. d.. Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNI NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlar Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiea sin, Sv. Petra cesta 17. Staro ziato srebro, SS drugo kupujem po najvišjih cenah. Uradne ure od 9. do 12. dop. J. Augustin, trg. s zlatom in srebrom, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. po ugodni ceni: pisalna miza, omara. lirtfmatične harmonike, lep avtomatičen gramofon, plošče in lep dresiran pes toksterijer. Vprašati v trgovini Židovska steza št. 6. 614 (RING0FEN) rudniške opekarne v Trbovljah, JT iščemo. Letna produkcija približno 3,000.000 zidne opeke. — Interesenti naj se v svrho ustmenega dogovora zglase do 15. marca t. 1. osebno pri našem rud. ravnateljstvu v Trbovljah. Začetek kampanje koncem aprila. Trboveljska premopkopna družba. Originalni belgijski težki žreki za odgol dospo te dni in ostanejo na prodaj pri LVajda, Čakovec Mcdjimurje • - Jugoslavija. Bnoj«ik'e: Vijda Cakotec - TetefonS9. o stanj c v les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št.15 I. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO ! Izdaja konzorcij j&Ojteocav Qdgovonu urednik AiiUael Moškoro v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna s LiubiianL