St. 180»
Trsti v torek I. Julija fSI3»
\Y
42534
Tečaj XXXVII«,
IZHAJA VSAK DAN
»m ob nedeljah ia praznikih ob 5., ob ponedeljkih cb 9. zjutraj, /■»»amlčae Sfer. se prodajajo po 3 nvč. <&stot.)r mnogih iobsJcarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv, Luciji, Tolminu, Ajdor-l*inif Dornbergu itd. Zastarele šter. po o nvč. (10 stot.) j»9LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 lolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. min. »mrtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aađaljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejoma Inseratni oddelek uprave r&dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plaiijitfo in tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je wtoi
NAROČNINA ZNAŠA
M celo leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ožin*. ImSolDK a* n*6*ljako IzdanJ« „EDISOSTI" itu«! iJ3
o«Io leto Kron 5-20, ia pol letu Kron 2 80. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredni-itA'O lista. Nefran5»-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* «ODIN A. Last7iik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino»t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl račun Itev. 841-652. TELEFON St. 11-57.
Splošno prodiranje bolgarske armade.
Boji na vsej srbski in grški fronti« - Gjevgjeli v bolgarskih rokah
Vojna formalno še ni napovedana.
Srbska skupščina-
Paši će v ekspoze. Prve brzojavke o bolgarskih operacijah.
BELGRAD 30. (Srbski tiskovni urad „Edinosti.) Danes ob 1/ii0 dopolne je dobil ministrski predsednik Pašlć tekom debate v skupščini iz Skoplja prvo obvestilo o novih bolgarskih napadih na srbske pozicije. Po deseti url so bila objavljena prva poročila, glasom katerih so nocoj ob 2 ponoči Bolgari napadli srbske predstraže pri Štipu, ob trlčetrt na 10 pričeli streljati s topovi in kmalu nato naskočili Srbe na vsej liniji Retka-Bukva Zlatovo Nevkazik. Ravnotako so napadli Srbe pri Balan 'ovu, hoteč razbiti železniško progo pri Gjevgjellju. Iz poročila vrhovnega poveljstva ju razvidno, da je to dokaz, da so pričeli Bolgari vojno, ne da bi jo napovedali, Srbi so boj sprejeli. Po privatnih vesteh so Bolgari pričeli že predvčerajšnjem napadati srbske predstraže pri Štipu, a so bili odbiti.
Ob 2 popoldne je došla nova vest iz Skoplja, da so Bolgari nocoj in danes zjutraj izvršili napad tudi na celi grški fronti. Na srbski strani traja boj na celi črti od izvira Zletovske reke do S lipa. Bitke se udeležujejo velike mase pehote In artUe rlja. Merodajnl krogi smatrajo, da se je vojna že faktično pričela, ker se ne ve, kako se naj boji ustavijo. Vendar pa splošno prevladuje prepričanje, da vojna ne bo preprečila diplomatlčnc akcije v Petro-gradu.
Srbska kabinetna kriza bo rešena jutri, po glasovanju v skupščini. General Boža-nović cstazie vojni minister, iz kabineta izstopi ic justični minister Poiičev.ć.
Včeraj se je vršila seja ftaroradikalcev, na kateri je podal ministrski predsednik PaŠfć zadovcljujoče izjave, izjavil je, kakor se zatrjuje, da |e trdno prepričan, da bo Rusija rezsodiia povoljno za Srbijo. Na vprašanje, če postane reka Vardar meja, je Pašlć odgovoril, da upa, da bo meja še močnejša.
Za današnjo sejo skupščine je vladalo velikansko zanimanje in je bila z napetostjo pričakovana. Že ob 8 zjutraj so bile galerije popolnoma natlačene občinstva. Seja se <e pričela okolu 9. Takoj začetkom seje je n)inistrski predsednik P^š ć odgovarjal na vazne interpelacije, nakar je rekapituliral diplomatska pogajanja in pojasnil, da obstoji razlika med srbskim In bolgarskim stališčem v tem, da zahteva Srbija brezpogojno demobilizacijo, sestanek ministrskih predsednikov, direkten poskus sporazuma, revizijo pogodbe in razsodbo na podisgi revizije pogodbe, dočim Bolgarska noče o te^ ničesar slišati. Rusija ja predlagala, da naj se obe vladi pogajata potom svojih ministrskih predsednikov in sicer v Peirogradu, ruska" viada pa je za slučaj nesporazuma pripravljena prevzeti razsoaništvo, da v principu sprejme razsodbo, a ne na podlagi pogodbe.
! resničnosti. — Vsi dosedanji spopadi so se | namreč vršili na srbskem teritoriju in je torej nemogoč?, da bi bili Srbi napadale«, j Bolgarsko postopanje kaže, da se hočejo ; Bolgari polastiti desnega brega V ar dar j a, ! kjer so najvažnejše macedonske pozicije, ■ pasti pri Stlpu Srbom ob bok in tako one-i mogoč Iti njih prodiranje proti krivi Palanki in Sofiji, pri Gjevgjellju razbiti zvezo med Štipu. Ob 3-20 so zagrmeli prvi topovi, nakar grško in srbsko armado in tako Grke popol-se je v zgodnjih jutranjih urad pričel napad noma izolirati od Srbov. na Retko, Putko, Zletovo in Neokazlk. Boj se Zadnji načrt se je, če so poročila res-bije na vsej črti.	i nična, Bolgarom zt posrečil. Iz Soluna so
Druoi brzojav se glasi : Bolgari so <?a- namreč danes došle vesti, da je brzojavna nos ponoči napadli srbske čete pri Valan- zveza med Solunom in severno Vardarsko dovu z namenom, da osvoje važnejše pa- dolino že prekinjena, da je zeleznlskl pro-zjcji0	met preko Gimendze ustavljen in da so
Oba napada z bolgarske strani pričata, Bolgari že zas-dll mesto Gjevgjeli iz kate-d« je pričela Bolgarska vojno brez nar rega so se morali Srbi, ker so blU Bolgari povodi	■ v veHM premoči, umakniti.
BELGRAD 30. (Izv.) Tretji brzojav, kl1 Iz Belgrada došla poročila zatrjujejo, je prišel iz Skoplja iz glavnega srbskega da vI?xda tanJ velikansko razburjenje. Vse je
~ w -____ stana se glasi: Bolgari so pričeli z napa- P^P^ano da pomenijo sedanji boji začetek
nek ministrskih predsednikov v Petrogradu dom tudi na vsej grški froiti. Na srbski ™iae- Zanimivo je tudi da sta Pepela da-
će obe vl^di ostaneta vr\ svojem stališču, ne more priti do razsodbe.
Toda car noče sprejeli niksfrh pogojev in težkoče obstoje tudi v tem, ker z rešitvijo o veljavnosti stare pogodbe še niso rešena vsa sporna vprašanja. Bolgarsko-grŠkl spor se ne mere oddvojiti od srbsko-bolgarskega, ker so vse balkanske države v zvezi in so se vse štiri države zavezale, da preprečijo napad bodisi od katerikoli strani. Vse štiri države so se obupno bojevale in Turčija Je vsem štirim skupno odstopila ozemlje. Glavno je: vsa vp;MŠanja se morajo razpravljati in reševati zajedno in istočasno. Če bo sesta-
nemogoč, pri^-.dejo vsa zavezniška vpraša nja razsodišču. Srbska vlada |e prepričana, da se bo razsojalo o sporu na široki podlagi in z višjega stališča, da se bo razsojalo na podlagi v&eh podatkov, ki so spremenili pogodbo in da se izroči rešitev srbsko-bolgarskega spora takrat, kakor rešitev grško-boigarskega spora. V Petrograd je bil poslan obširen memorandum o srbskih zahtevah in razlogih. Sprejemši poziv na rusko razsodišče, srbska vlada izjavlja, da stoji na istem stališču, ki je bil že ozuačen v znanem ekspozeju.
Te Pašićeve Izjave se vzbudile v skupščini veliko odobravanje večine.
Nato Je goverii nacionalist poslanec R i b a r a c, ki je očital vladi, ker ni že popre! prisilila Bolgarsko na revizijo stare pogodbe in ker ni proklamirala aneksije osvojenega teritorija. Zati stavija oredlog, v ka terem poživlja vlade, naj ukrene vse potrebne korske v smislu aneksije. Naprednjak Ma-r i n k o v i ć Je kritiziral dosedanjo neodločnost vlade. Ne stavija nobenega predloga. Samostalec Drašković je predlagal dnevni red, ene k onemu, katerega je sprejela skupščina ob priliki ekspoze ja. Minister Ljubo Jovanović Je označil neod-stopne življenske interese Srbije in dokazal, da zapadna Macedonija ni bolgarska in da nimajo tam Bclgari nobenih kulturnih in zgo dovinskih spomenikov.
jutri se bo seja nadaljevala in vršilo tudi glasovanje. Najbolj verjetno Je, da prodre resolucija poslanca Drašković a, ka kor zadnjič. Pašlć dobi pooblastilo za Petrograd, a s pogojem, da ne sme izdati življenskih interesov Srbije, označenih v ekspozeju.
Nocoj ob pol deseth je nenadoma prispel setekaj prestolonaslednik Aleksander, zjutraj pa piinc Gjorgje. Včeraj je bil Pašić pri kralju in mu je referkal isto, kakor danes v skupščini. Črnogorski ministrski pred sednik, general Vukotić, Je včeraj in danes posetil Novakoviča, Pačua in Paš'ća, pri katerem Je bil tudi na kosilu.
Prve brzojavke iz Škoplja.
BELGRAD 20. (Kor.) Iz uradnega srb-ckega vira se poroča: Iz Skoplja sta došli danes dve brzojavki sledeče vsebine: Prva brzojavka se glasi: Bolgari so danes ob 2 10 ponoči napadli naše čete v smeri proti
strani divja boj, ki se je pričel ponoči, od	Belgrad oba kraljeva sina, Aleksander
izvira Zieto ska reke do Štipa. Podrob- ia ai5r«"e- . ,	^ Xf 4. . s
nosti še manjkajo. Boja se udeležuj jo na , K**Qr, bomba so došle vesti z južne obeh straneh velike mase vojaštva in artl ' ,me e * »fo skupščine, baš v trenotku, ko
leriia«	Ue irne* sv°l ek$Poze-	ie
d™ hAtMMir.	i poudarjal, da je Srbija pri navijena, brezpo-
Prva bolgarska poročila.	j ^	ruJw zahtev| D0 razS3.
SOFIJO 30. (Kor.) Bolgarski glavni stan i d}ŠČU( a s pr|stavkom, da mora Risija vaje dobil te dni obvestilo, da so Srbi ob; rovali vitalne interese Srbile in da treba železniški črti Krivo'ak blizu Velesa in okolu! Ogovoriti razsodbo na širši podlagi ka^or postaje Udovo koncentrirali močne oddelke določa srbsko-bolgarska podlaga. Z ozlrom pehote ia konjenice. Srbske čete, ki se na-|na alarmujoče vesti, je Paiić končal svo| hajajo med Ztetovom in Stlpom so včeraj goVor prej ko ga je mislil, nakar se Je po iz velike bližine napadle bolgarske pred-1 sen skuoščine takoj vršila izredna seja mi-straže in se polagoma pomikale naprej, j n|strskega sveta
Bolgari so pričeli odgovarjati na srbsko. Situacija na Balkanu le za slučaf, če rio streljale, nakar se Je razvil hud bol, kate- j prlde tudi f3ntia|no do voj ne. sledeča: rtga izid še ni znan.	proti Bolgarom stoje Srbi olačeni s Črno-
Tudi z Grki so se Bolgari te dni po- j gorel in Grki, na drugi strani pa Rumuni, no vno spopadli. Severno od mesta E'evtera ki groze v pasti v bolgarsko ozem!|e. Tudi so močni grški oddelki z vso siio naskočili Turčija se obnaša zelo sumljivo. Bolgarska Bolgare, ki so se pomikali proti Hernaltosu se silno trudi, da pridobi Rune unijo za ia Oifiiku. Prišlo Je da ostrega spopada, o < nevtralnost in zatrjuje se, da jI je Že penu-
katerem še ni rezultata.
SOFIJA 30. (Kor.) Bolgarski glavni stan Je bii danes ponoči obveščen, da so včeraj ob 8 zvečer Grki z veliko vehlmenco nspadll bolgarske čete pri Pravišti. Ko so Bolgari dobili ojačenja, so se postavili v bojni red in z bajonetnim naskokom pognali Grke v divji beg. Bolgari so nato prodrli do E^evteie in mesto zažgali. Š^ hujši je bil grški napad na liniji Moštljan Hemaltos in je imel najbrže namen, uničiti železniško zvezo med Serosom in Dramo. Bolgari imajo na tej liniji dovolj vojaštva; rezultat boja še ni znan.
Bolgarski načrt. — Vtis v Belgradu.
DUNAJ 30. (Izv.) Če se v zadnjem trenotku Še ne zgodi naravnost kak čudež, je vojna med zavezniki neizogibna, dejansko
dila novo korekturo me|e. ki naj bi Šla od Turtukana ob Donavi do Baičlfca cb Črnem morju
Kako se bo sedaj situacija razvila, Je nemogoče prerokovati. Pćš!ć je ravno na-meral odpotovati v Petrograd, kjer |e že biio vse pripravljeno za konferenco ministrskih predsednikov, ki se pa na-brže sedaj ne bo višila.
DUNAJ 30. (Izv.) Tuksjšnli bolgarski poslanik Salabašev izjavlja v „Neue Freie Presse", da so Srbi in Grki napadli Bolgare in da očlvidno ravnajo po skupnem načrtu, s katerim so hoteli Bolgare Iznenaditi.
Novo razsodišče.
PARIZ 30. (Izv.) Iz grškega vira prinašajo francosti list vest, da ni izključeno, da piide do drugega razsodišča, kakor so si se ie skoraj že pričela. Poročila iz Sofije ga zamislili Srbi In Bolgari. V dogodke in iz Belgrada potrjujejo, da se je tako na! hočejo namreč noseči vse velesile in ver-srbsko bolgarski kakor grško-bolgarski fronti \etno je, da bDsta Rusija kot zaupnica razvil precej oster boj. Bolgarska poročila [ tripieentente in Nemčija kot zaupnica tro-
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
—	D3, gospa, to menim.
—	Povejte mi vse — Je rekla — vse, od začetka. Morda pa se le motite.
—	Ne, ne motim se, gospa — je odvrnila gospa Trentova odločno in Je začela potem pripovedovati celo stvar prestrašeno poslušajoči Pavlovi materi.
—	Zdi se mi, da kar več ne more biti brez nje — Je rekla. Oblekel Jo Je in me plačal za to, da naj Jej strežem kakor kaki orincezlnji. Upam, da nisem storila nič slabega. da sem vam prišla pripovedat te stvari; sem se pač bala, da bi se ne zgo dilo kaj hudega.
—	Hvala vam, gospa Trectova, da ste mi prišla povedat — le rekla gospa Chal-ilsova, ko Je gospa Trentcva vstala — in vas le prosim, da molčite o vsem tem.
Spremila Je gospo Trentovo do vrat In se vrrila potem v obednlco. Sama sebi ni verjela in pritisnila si je roko na Čelo, da se prepriča, da ne sanja.
Nahajala se je v strahovitem labirintu,
iz katerega ni znala izhoda. Bila (e le vesela, da ni sprejela gospe Trentove v salonu, kjer bi bila gotovo pripovedovala vso stvar pred obema mladima damama.
—	Upam, da Elza ne izve vsega tega — si |e mislila, a komaj Je pomislila to, se Je zastor že razdelil in Elza Dalntreejeva Je s stisnjenimi ustnicami in trdim izrazom v svojem bledem licu stala pred njo.
—	Elza I — Je vzkliknila prestrašeno.
—	Da, jaz sem tu I
—	Prisiuškovaika l
Občutek zaničevanja Je zazvenel Iz glasu stare gospe, ko |e izpregovorila to besedo, toda gospodična Daintreejeva se ni zmenila za ta očitek.
—	Nisem imela nameaa, da bi prisluškovala — Je rekla mirno. — Ko ste prišli semkaj z ono osebo, sem ravno hotela oditi in sem mislila, kaj pač zadržuje vašega sina, da ga ni semkaj. No, ne smela bi biti radovedna — Je dostavila s kratkim posmehom; — vzrok Je Jasen. Slišala sem, kako se je spravljalo njegovo ime v zvezo z neko Žensko in sem postala, da bi slišala, kaj se govori. Imela sem pravico, da izvem.
—	Ne čujem vas rada, da govorite tako, ljubo dete — Je rekla gospa Challl-sova nežno. — Zelo obžalujem, da ste morali slišati, kar se |e govorilo tukaj. Prepričana sem, da mora biti kaka zmota.
pravijo, da so bo| izzvali Srbi, češ da so oni napadli bolgarske pozicije, belgrajska poročila pa zatrjujejo, da so Bolgari napadalci in da je le brezvestnost bolgarskih vojaških krogov zakrivila dogodke, ki groze izzvati pravo vojno. Konstatirati je, da nosijo bolgarske brzojavke na sebi pečat ne-
zveze sestavila tribunal, kateremu bo določilo predsednika haaško razsodišče.
Splošno prodiranje bolgarske armade.
ATENE 30. (Izv.) Uradno se poroča : Bolgarska armada je pričela dane*
—	Ne, nikake zmote ni — ie odgovorila Elza ledeno hladno. — SIcer sem pa zelo vesela, da me ie slučaj pripeljal semkaj, da sem slišala vse to. Lahko bi bila izvedela stvar, ko bi bilo prepozno.
—	Ljubo dete, ka| mislite s tem? — je vprašala gospa Challlsova vznemirjeno. — Pa vendar ne storite ničesar, dokler ne izvemo več ?
—	Jaz ne dvomim niti najmanje, da je Interesantna dogodbica, ki smo Jo čuli,' resnična do zadnje črke. Saj me oprostite, če odidem seda| v svojo sobo. Gradiva za premišljevanje imam dovolj za ves večer. — In odšumeia |e s ponosno dvignjeno glavo skozi vrata.
Trinajsto poglavje.
Odločilen korak.
Gospodična Daintreejeva prihodnjega Jutra ni prišla k zajutrku in Je gospa Cbal-lisova poslala svojo služkinjo k njej, da bi |o vprašala, ali želi zajtrkovati v svoji sobi. Odgovor |e bil silno hladen.
—	Gospodična Daintreejeva bi bila hvaležna za čašo čaja; — več ne želi.
Lucy je je nalila čaja, dodala nekaj slaščic in poslala v Elzlno sobo.
—	Kaj se doga|a, mama? — |e vpra-šala, ko |e služkinja odšla s čašo. — Ali so to le mušice, ali pa je morda Elza bolna?
—	Vem, da se je snoči razjezila za-
radi nečesa. Morebiti Je vso neč premišljevala o tem in jo sedaj ooii glava.
—	Ne, mamica I Povej mi resnico. Saj veš, ds mi Jo končno mereš povedati; torej povej. Ali Jo Je Pavel razžalii ?
—	Mislim, da bi ne smela govoiiti o tem — Je rekla gospa Challlsova v svc|i zadregi, ki pa se je navadno končevala s tem, da Je povedala Lucy vse, kar se je zgodilo.
—	Ne verjamem tega — Je rekla mlada deklica ogorčeno.
—	Dete moje, resnica je, o tem nI dvoma — je odgovorila gospa Challisova. — Gospa Trentova Je pametna, vestna žena in bi kaj takega ne trdila brez pove da. Poleg tega pa se popolnoma sklada z onim, kar mi Je pripovedoval doktor Courtney.
—	Stvsr je vendar čudea. Če je hotel Pavel pomagati oni Ženski, zakaj je ni pri-vedel k nam.
—	Jaz ne vem prav ničesar — Je rekla gospa Challlsova obupano. — Vse se ml zdi tako neverjetno, a Elza Je seveda silno užaljena.
—	Ka| storiš vendar, mama ?
—	Pošljem nemudoma po Pavla. Danes ima prost dan in mislim, da njegova bt-seda pojasni vse.
—	To tudi laz mislim. Eiza ima zelo čuden temperament.
(Dalje.)
i *r-
II
ŠDIHOBT
i. 180
V	4a« 1 julija iS*
• splošnim prodiranjem proti grlkim in arbikim pozicijam in aicer v smeri proti Mecikovu, Bogdancem in Gjev-gjeiju Gjevgjeli se že nahaja v Bolgarskih rok j h. Bolgarska armada je dalje odrezala gršne čete, ki se nahajajo pri Elevtari in napadla grftfci detafima v dolini Mnsteni. Oriki oddelek se je moral amakniti. Pri Elevteri je bilo včeraj sliftati živahno kanonado.
Ob 4 zjutraj so pričeli Bolgari severno od Bogdancev obstre j a vati levi Vardarski breg. Trije regimenti, ki so prišli iz Dojrama, so napadli grSke prede traže pri Meokova, Bolgarska artilerija obstreljuje srbske utrdbe na levem in desnem bregu Vardarja. Cesta Karasuli — Kilindra se na taj a v bolgarskih rokah. En bataljon je napadel grfike pozioije pri Nigriti. Ob 8 in pol zjutraj so pričeli Bolgari operirati proti jezeru Blagovica.
Dosedanjim operacijam bolgarske armade ui pripisovati posebnega strateglcnpga pomena. Vest, da je B:!^arska tudi f)rma!no že napovedala vojno, se ne potr uje.
Z?ečer se |e sestal grški ministrski svet k izredni seji, na kateri je sklenil v Sofiji asjostrejfe protestirati proti nezaslišanemu in mednarodno p;avo kršečerau postopanju Bolgarov.
Obupen boj za Gjevgjeli.
SOLUN 30. (Kor.) Od danes ijutra? se vrši v bližini Gjevgjellja krvav b>j med Srb! fji Bolgi*}, v katerega so zapleteni 4 polki. ŽeleiniSkl promet prefco Gimenrtže Je prekinjen. Podrobnosti manjka|o.
SOLUN 30. (Kor.) Iz pristojne stran] se potrjuje, da so bolgarske čete danes do poldnet potem ko so se Srbi umaknili pred bolgarsko premočjo, zasedle Gjevgjeli
PARIZ 30. ilzv.) TukajSnji listi pri-našajo podrobna izvirna poročila o boju *a Gjevgjeli. Srbi so naravnost obupno branili mesto, a njih stavilo je bilo veliko premajhno. J&o so uvideli, da je vsak odpor zaman, so trikrat x hrabrim bajonetnim nasko kom naskočili Bolgare in jih vse trikrat vrgli z mesta. Ko so Bolgari dobili konečno še večja ojačanja in je tudi artilerija otvorila silen ogenj na srbsko posadko, so se morali Srbi vsled prevelike bolgarske premoči umakniti in zapustiti mesto.
Grško brodovje odplulo pred Elevtero.
SOLUN 30. (Kor.) .Agence d Athenes" javlja: Grško vojno brodovje je dobilo ukaz, naj nemudoma odpluje Iz Isagezlja pred Elevtero.
Kralj Konstantin odpotoval v Solun.
ATENE 30. (Kor.) „Agenced' Athenes-poroča: Kralj KonStantin Je odpotoval v Solun.
General Hesapčev odšel iz Soluna.
SOLUN, 30. (Izv.) Bolgarski general Hesapčev je zapustil Solun. Giki so razorožili one bofgarsfce čete, ki se še nahajajo v Solunu.
Bumunjja.
SOFIJA, 30. (Izv.) Danes je dr. Danev Kcnferiral z voditelji opozicije. Zatrjuje se, da je vlada ponudila Rumuniji linijo Turiu-kin-Balčik in odposlala na Dunaj bivšega ministra Malinova, v Pariz pa bivšega ministra Oenadijeva, da intervenirata Bolgarski v prilog.
DUNAJ 30. (Uv.) V ru(nunskih diplo-matičnih krogih se zatrjuje: Rumunija Je na vsak način odločena poseči v teh dogodkov na Balkanu. Ce se izkčže, da so B »lgari napadli Srbe in Grke, bo rumunska armada takoj vpadla v Bolgarijo, če pa se izkaže nasprotno, teda| bo Rumunija šele tedaj stopila v akcijo, če bodo bolgarski uspehi prenevarni zanjo.
DUNAJ 30. (Izv.) Bivšega rumunskega poljedeljskega ministra Filipesca je dunajski „Zeitw naprosila, naj se izjavi o političnem položaju v Romuniji. Filipescu Je odgovoril s sledečo brzojavko: „Po bajkerotu naše politike, kiterega je povzročila Avstrija, ki smo jo 30 let lojalno uboga'1, dokler nas ni pustila na cedilu, sem prisiljen, da se umaknem Iz političnega življenja". Filipescu je eden izmed voditeljev rumunskih konservativcev.
! Volitve na Gališkem. Rusinski vspehi.
DUNAJ 30. (Izv.) Danes so se pričele na Gališkem volitve in 3icer v kmetski kuriji. Velik vspeh so dosegli Rusini, katerih mandati so se zvišali od 22 na 32 in s:cer na Škoio t. z v. podoljskih konservativcev. Med Poljaki se je bil ljut boj. Poljska Ljudska Stranka je zgubila p&r mandatov; novoustanovljena klerikalna stranka si je rribo-rlla pet mandatov. V celem je dosedaj izvoljen 52 pristašev volilne reforme: Ruslnov, poljskih demokratov, Starorusinov in t. zv. poljskih, krakovskih konservativcev. Nasprotniki volilne refarme so si priborili dosedaj šele 22 mandatov.
Nemška brambna predloga sprejeta.
BERLIN 30. (Izv.) Rajhstag je na svoji današnji seji tudi v tretjem čitanju sprejel novo brambno predlogo.
1 Senzacijonalna aretacija j	v Puli.
Pula, 29. 6. 1913.
, Kakor smo Vam že javili telefoničaim potom (glej nedeljsko izdanje „Edinosti*), ista bila tu predvčerajšnjim aretirana poštai mojster Nicolich in restavrater Savo Jova-jnovfća (ne Ivaniševiča). Dobljene informa-j cije nam po'rjajo, da gre v tel aferi za hud političen delikt — izdajstvo. Nfcolich je tudi pr>znal, da |e pDneveri iz poštne blaga|ne znesek 40.000 K.
la kakor smo Vas avizirali že zadnjič: j sfera se širi. Včeraj sta bila aretirana tu brata Schmutz. Eden teh je narednik pri 5. do-! mobranskem pešpolku ; govori se, da je aretiran baje tudi neki stotnik. Schmutza so aretirali v vojašnici, ko je stopil iz — av-! tomcb'la.
Včeraj [e prispel semkaj iz Gradca neki {stotnik generalnega Štaba in ne avditor, kakor je krivo poročal „Polaer Tagbiatt". Tudi je pisal ta list, da poštni urad ni bil k. k. Postamt, temveč Postablage. Pošta je c. k., le da niso vsi nameščenci c. kr. Nicolich je bil viši poštni mojster na c. kr. pošti.
Omenjeni stotnik je došel semkaj, da je na razpolago policiji kakor izvedenec. Tudi poštna uprava je brzojavno poklicala izvedence, da preiščejo poštno blagajno in račune.
Pri Nlcolichu in Jovanovfču je zaplenila poHcija obteževalnega gradiva baje radi špi-jonaže. Pri poslednjem so našli tudi neko dolžno pismo, glasom katerega je narednik Schmutz temu posodil 5000 kron. Sploh je Schmutz skrajno potratno živel In kar razmetaval s stotaki, da se je vse čudilo, od kje neki dobi denar za tako živ-ljenje. In to že par let sem. Zagonetka bo menda kmalu rešena. Govori se tudi o možnosti nadaljnlh aretacij. To vam je torej re3 prava senzac joaelna afera. Skrbeli bomo, da bodo čitatelji »Edinosti11 dobivali nadaljne informacije, seveda, v kolikor bo st?ar dovoljena z ozirom na preiskavo, ki se bo vršila gotovo z vso strogostjo.
V svrho preiskave je dospel Iz LJubljane en avditor, da je istotako na razpolago poitelji. Aretiranec Nikolichje baje izpovedal, da je v teku treh let izročil naredniku Scnu-tzu znesek 32000 kron, kar ta poslednji tudi priznava. Obadva trdita, da je bilo to le posojilo. Seveda je to čudno, da bi ubog uradnik, ki je poln otrok, Iz samega prijateljstva — kakor pravi on — posodil komu tako velik zuesek. In v tem tiči ravno zagonetka. Nicolich priznava namreč, da je — kakor smo že javili — poneveril čez 40.000 kron uradnega denarja. Med tem pa je revizija po š t ne bla ga j n e u g o t o-v i I a, da ne manjka nič. Sedaj so na deiu računski uradniki, da ugotove, da-H morda vendar ne manjka kaj denarja. Da je prišlo do tegaf je kriva vojaška oblast. Policija je namreč že pred mesecem dnij — to pa radi silno razkošnega živi jenja narednika Schmutza — poslala vojaški oblasti noto, v kateri jo opozarja na potratno življenje Schmutzovo in omenja tu, da je ta vedno v ozkih stikih s poštnim mojstrom NIkolichem, Mesto pa, da bi bila ta oblast takoj priprla Schmutza in uvedla preiskavo, |e pozvaia le Nicolicha in ga vprašala, če je res on dajal Schmutzu toliko denarja, kakor ta izjavlja. Nicolich je seveda pozneje v spora-zumljenju s Schmutzem potrdil to, na kar je stvar mirovala. Videč, da vojaška oblast noče ničesar ukreniti in da Schmutz nadalje zapravlja, je začela policija sama postopati proti Nlcolichu, ga aretirala in dala poštni urad zapreti. Sedaj še !e je vojaška oblast dala aretirati oba brata Schmutza (mlajši brat je namreč prostak pri istem domobranskem polku). Ali imela sta mesec dni časa, da sta se dogovorila ia uničila eventuelno kompromltujočo ju korenspondenco. Dokazov za špijonažo je le malo. Le vprašanje provenijence denarja bi utegnilo podati kak dokaz. In pa okolnost, da je tretji brat Schmutz, ki je bi' nameščen pri občini, pred par tedni izginil iz Pule in se baje nahaja na potu v Amerike, je pri policiji vzbujala sum. V te) aferi je kompromitiranih tudi več gospodov, hi so bili stalni gostje Schmutza. Policija in vojaški organi napenjajo vse sile, da rešijo to zapleteno uganko.
Drugič smo se Že zbrali tu na prijaznih • slovenskih Opčinab, da manifestiramo za sokolsko idejo bratstva, enakosti in svo-; bode, in res sijajna je ta naša manifesta- ! clja, kakor je tudi potrebna. Saj je slovenski narod že skoraj pozabil besedo svobode, kajti zapihal je preko njega mrzel sovražen j i veter od severa in zapada In zasužniiti soi hoteli popolnoma nas slovenski narod. In že so se veselili, naši sovragi, da bo konec našega naroda. Toda motili so se.
Vzklila je v našem narodu rešilna so- ( kolika ideja, ki dviga zopet narod k svo-1 bodi in zato bodi na vas bratje, da razšir- j jate to idejo v narodu, kajti moč naših sovražnikov raste od dne do dne ia njihove! grabežljive roke se stezajo vedno poželjiveje po naSI lasti. Treba je napora vseh naših moči, da se obranimo. A vi, bratje, se ne strašite truda in dela I Zgled naj vam bodo naši jugoslovanski bratje, ki so dolgih 500 let ječali pod težkim turškim jarmom, katerim je razdejal hišo ljuti Turek, pod katerim ni bila varna nikdar čast njihovih hčera in žena. Vse jim Je vzel kruti sovrag, a nečesa jim ni mogel odvzeti — ljubezni do svojega naroda. Ves svet jim je danes priča, kako so se dvignili v tej ljubezni do svojega naroda in vrgli ob tla stoletnega trinoga. Pevajoč pesem so šli v boj, smrti se niso ustrašili, s smehljajem na ustnicah so padali v kruti borbi za svobodo svoje domovine.
Takih žrtev ne zahteva od nas naša domovina, zahteva pa dušnega in telesnega dela, da dvignamo naš narod.
Širite torej vzvišeno 3okolsko idejo po J vsej svoji domovini, da ne bo v njej niti j vasice, kjer ne bi živela ideja bratstva, ena-■ kosti in svobode. Će bomo delali tako, te-1 daj napoči gotovo tudi našemu narodu lepši 'dan, ko se zbere na teh divnih slovenskih (Opčiaah vse slovensko, vse slovansko Sokolsko, da odkoraka tja dol v slovenski Trst, da bodo ponovno vihrale slovenske zastave po tržaških ulicah In bo odmeva! tržaški tlak od trdih sokolskih korakov 1
V to ime vam vsem bratski na zdar 1
Po govoru, ki Je pobudll viharje vdušev-ijenja se je pričela
telovadba na orodju,
pti kateri je sodelovalo v 14 vrstah čIa:stvo v Tržaški sokolski župi včlanjenih sokolskih društev, ozirorca odsekov: Barkovije, Komen, MavhinJe, Opčine, Rojarr, Sežana, Škedenj, Trst ia Vrdela. Telovadilo *e je na 5 drogih, 5 bradljah, 2 konjih ter eni kozi ia krogih.
Strokovno oceno te telovadbe prepuščamo stroko vn Jako in v strokovnih gtajiih, vendar pa naj konstatiramo, da smo tudi kot nestrokovnjaki opazili znaten napredek napram lanjskerau zletu, kar se je posebno opažalo v discipliniranem pristopu k orodju in odstopu, a tudi pri vajah samih. Občinstvu so gotovo najbolj ugajale vaje na drcglh, a strokovnjak bo gotovo dajal prednost težkim in z vso eksaktsostjo izvedenim vajam na bradlji in krogih. V celem je nastopilo 120 telovadcev, kar je gotovo lepo Število, ki bi pa moglo biti z czirom na obseg žuoe — saj szra Trst šteje gotovo nad 70.000 Slovencev — še znatno višje. Vstkikor smemo gojiti trdno nado, da bo letošnji zlet pobudi! v marsikaterem tržaškem Slovencu željo, da se pridruži naši vrli sokolski telovadni črti. In da se prihodnje leto znatno pomnoži, podvoji število telovadcev.
Naravnost burno odobravanje so nato žele vaje obeh
vzornih vrst
Gorenjske sokolske župe, ki Je nastopila na drogu, in one Tržaške župe na bradlji. Tu se je posebno pokazalo, dj kake dovršenosti dovaja vztrajno smotreno deio v telovadnici in ta nastop res lahko rabi za vzer vsemu našemu Soko'stvu, na katerega naj gleda pri svoji vadbi, da se mu približa čim bližje, da ga celo prekosi.
Ill.zlet Trž. sokolske župe
Pozdrav staroske SSZ.
Navdušenje, ki se je polastilo občinstva ob nastopu naraščaja, je potrajalo tekom vseh nastopov, a gotovo pa Je doseglo svoj višek ob krasnih besedah, ki jih je izpregovoril telovadski črti, zbrani na te-lovadišču, in vsemu občinstvu, starosta Slovenske Sokolske Z?eze, brat dr. Ivan O r a ž e n.
Pozdravljal je naše Sokolstvo v imenu Zveze in slavil njegovo vneto, res pristno sokolsko delo, potem pa nadaljeval:
Bratje Sokoli I Vztrajajte torej na tem potu, U ga vam začrtuje vz vi lena misel sokolska, saj vas ta pot vodi k najlepšemu smotru: ko stopite v svet kot možje in žene, da bodete v čast in ponos svojemu slovenskemu narodu.
Sledile so nato naravnost vzorno izvajane
proste vaje Članic,
katerih je nastopilo 50. Predtelovadlli sie sestri Milena Cotičeva ia Vera Poličev.i. Vaje, določene za letošnji vsesokoliki zlet v LJubljani, ki se vsled vladne prepovedi nI mogei vršiti, so v svoji sestavi nekaj uovega in to novo jim daje poseben č; r Dačira EiBO doslej videli pri prostih vaja i proizvajanih veiinoma v precej težkem, nekako zateglem in skoraj da s svojo tez » morečem štirlćetrtinskem taktu, le oa kratko odsekar.o, predstavljamo le krepko silo, ute lešeno v Sokolst»u, smo videli v teh Čla-ciških prostih vajah, Izvajanih po lahnem, zibajočem triietrtinskem taktu, sicer tudi krepost, ki jo daje telovadba telesu, vendar pa združeno z vso žensko milino in ljubko eleganco, prisojeno mehkemu ženskemu značaju. Bile so to res ženske vaje ^^ ženske.
Občinstvo je burno odobravalo vsako vajo posebej in navarnost uživalo na krasiti slik?.h, ki so se mu po onih lahnih, finih gibih menjavale pod očmi.
Ženskim prostim vajam so koačne sledile
proste vaje Članstva.
* Tudi te vaje so bile pripravljene j a ljubljanski zlet in so sestavljene z vso skrt> nostjo in natančnostjo, da v čim popolnejši meri pokažejo glbkost in prožnost v sokolski vadbi ojeklenelega telesa. Zdelo pa se nam je tudi tu, da kažejo tudi te vaje, vziic izrazu moške sile, ki je v njih, vendar neko liko več lahkotnosti, nego smo bili navajeni pri dosedanjih prostih vajah članstva, s Či mer pa seveda nikakor ne mislimo lahkote izvajan-a, kajti v hitrosti posameznih gibov in prav t^ko hitrem prehoda iz položaja v položa!, pri čemer pa bodi vendar strogo varovana enotnost, t\t\ težavnost teh vaj, ki so zahteve za tako stremno kvedso, kakor sir.o jo vide i na našem zletu, gotovo dolgotrajnih napornih vaj. Predtelovadi a sta brata Jezsršek in M i klavec, a vse vaje je vodil z vio skrbnostjo in veščino župni načelnik, brat Ambrožič.	(Pride še.)
Domaće vefcf?.
f Ludovik Furlan'. Dne 24. t. m.
[e umri na Ang'eSkem, kjer je živel v pokolu kakor c. kr. računski revident, gospod Ludovik Furtani. Žijira se je loči iz življenja mož nenavadne delavne energijt tudi na raznih poljih narodnega snovanj'. Svojedcbao je bii nokojnik kaj sgilen cd bormk tržaškega .Sokola" in Slovanske ČMalnfce, jcurednik in pozneje dopisnik .Edinosti", še pozneje urednik celjske .Domovine". Pridobil si je nenavadno splošno naobrazbo, a posebne sposobnosti Je imel za žurnaUstičnl poklic. Kakor človek Je bil najljubezoliveja duša in mu gotovo vsi, ki so mu bili kedaj bližje, ohranijo blag spomin. Sorodnikom njegoUm v Trstu in Pliberku naše najiskreneje sožalje.
Iz časniškega sveta. Vihovna uprava hrvatske „Stranke Prava" je z ozirom na to, da se oni razkolniki, ki so se, podkrepljeni po hrvatski vladi, polastili glavnega strankinega glasila „Hrvatske" niso pokorili sklepom vrhovne strankine uprave, storjenih na konferenci v Trstu in niso izročili lista vrhovni upravi, začela izdajati lastao glasilo
.Hrvat". Prva številka je itšia v soboto v Zagrebu.
Glas Iz vrst finančnih stražnikov. Namesto, da bi nam dali toli pričakovano pragrastiko in zaželjeno zboljšanje, se n3Š položaj čim dalje slabša In poitaja neprijet-neji. Meni da za to, da bomo v tej vročini laglje opravljali službo in da ne bomo — lačni, so nam dali puško na rame in 20 pstron. In v to, da se bomo tegtje oddihali po naporni službi, se ne bomo smel? menda več preoblačiti v civilno obleko. In to je baje posledica prihoda novega gospoda
Zakaj naj se uporabljajo
samo
1.	„Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico.
2.	„Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70% toka.
3.	„Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč.
Osramove svetiljke
z vlečeno svetilno žico?
Vsaka pristna nOsramovaM svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis „Osram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z „Osramom".
Glavna zaloga za Trst, Gorico, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1.
i Xjf>va, fin* 1. julija LVll
cksponifarjega komisarja, ki Je — kakor te govori — že napravil vlogo za odpravo nošenja civilne obleke v našem svobodnem času. Ta gospod je pač še mlad in bi se hotel s takimi novotarijami — ki pa so podobna Sikanam kakor jajce jajcu — čim lepše p-cenirati. Da bi on čira vspešneje lezel kvišku, naj bi se nam odvzelo še tisto malo svobode i Mi pa pravimo: če že nJemu toliko ugaja uniforma, pa naj bi bil raje ostal pri vojakih, kjer bi ga gotovo Jako postavno pozdravljali po vojaški. G. komisarju dajemo uljudno na znanje, da pr vojakih se služi le 3 leta, pri nas pa do 30 napornih let. Radi tega naj bi se nam ne zavidalo In jemalo že tisto malo svobod-; J Merodajne fiktorje naše — tudi gospode po^lauce — opozarjamo, naj pre-prečiiO te cečlovekoljubae nakane g. komisarja
Takšni sol Z ozirom na to vest v
sobotni številki našega lista se je snoči oglasil v našem uredništvu g. E r m a n o G a m b e lt trgovec z moko v ulici Bachi, o katuem je bilo rečeno v omenjeni številki pod zgoraj označenim naslovom, da je bil tudi v oni tolpi, ki je razsajala po Carducci-|evi ulici in to celo v prvih vrstah. G. Gambel nam je izjavil na svojo častno besedo, da oni dan ni bil niti v Trstu, temveč ves dan v Miljah, in da se kot trgovec, ki živi tudi od Slovencev, nikdar nI in ne bo vtikal v poihiko. Obenem Je izjavil, da Je pripravljen položiti v banki svoto 10 000 K za tistega, ki mu more dokazati, da se je udeležil tudi le ene same demonstracije. V dokaz, da ne goji absolutno nikakega sovraštva do Slovencev, je izjavil, da bo odslej priobčeva! svoje ogsase v našem listu.
Jemljemo izjavo g. Gambla z zadovoljstvom na znanje in to tembolj, ker je ta izjava očivlden dokaz o vplivu, ki ga ima naš iist mrd tržaškim trgovstvom in to tudi med onim italijanske narodnosti. Naj bi se pa le to trgovstvo tud! vedno zavedalo, da živi v veH!ki meri od nas Slovencev, potem naš iist ne bo imel nikdar prilike, da bi pisal o takih dogodkih, kakor je to bilo v zgoraf omenjeni vesti.
Kjer se dva prepirata, se tretji smeje. Od nekje na Siovenssem nam pišejo ped tem naslovom : V rokah imamo zavitek, ki je na razpolago v ureduištvu „Edinosti", Sledeče vsebine:
„K. K. Polizei-DIrektion in Laibach. No. 401, pr.
An v
Županstvu občine
N. N.
Pcrtofreie Dienstsache.	Primorsko."
In to iz bele Ljubljane, one Ljubljane, ki je naše središče 1 Lepa hvala 1 Kako je možno to? I seveda 1 Ti večni prepiri, od katerih trpe periferije neizmerno škcdx
Ako dobivamo celo od tržaške policije slovenske dopise v slovenskih zavitkih, bi morali tem opravičeneje zahtevati kaj takega od ljubljanske.
Nar. s.
Nesreča slovenskega naroda so re-
negatje I Prejeli smo: i. volilnem okraju, I. razred smo imeli dne 23 Junija 1913. še vroča tla in to po krivdi naših vnnzanih renegatov, ki so iz volilne kampanje delali — kupčijo — seveda za patrio pure saogue Dobrigna —, dokler jih niso Slovenci zalotili. Kadar so pa naši možje tisto druhal odgnali Iz-prtd voličč* In so bili ti subjekti že precej oddaljen*, so začeli kričati': porchl ai ščiavi, p...... in grozili, češ,
da se bodo maščevali za to posebno nad gosp. Narditiom. To so bili P. Vodopivec (p. d. L?m3c), Germek in Pavlica, torej sama puro sangue 1 Saj so njihovi očetje: calati delle moniagne. Vendar pa vsem jako dobro diši — slovenski denar. Vodopivec n. pr. imi gostilno v ulici Istria, kamor zahajajo večinoma Slovenci. Ali misli mož, da si s tem dela večjo reklamo. Od Slovencev prejemajo ti ljudje denar in v zahvalo zaničujejo svoj jezik in svojo narodnost. Će pa bi g. Nardin hotel sodno postopati, so mu na razpolago pri?e.
V pojasnilo. Pred par dnevi smo priobčili notico, hI je govorila o razmerah v s skladiščih na državnem kolodvoru in je vsebovala tudi pripombo o gospodih „iz nemške kolonije St. Peter bel Gč5rz". Ker pr, bi se moglo misliti, da |e tu prizadet neki slovenski uradnik iz Š?. Petra pri Gorici, naglašamo, da dotičnlk ne posluje na državnem kolodvoru, ampak v svobodni luki.
Poziv ! Slovenski rodoljubi so začetkom 1. utemeljili znanstveno revijo „Staroslovan*, s katero je zvezana tudi izdaja biblioteke „Sta-roslovana", s stremljenjem, da se goji in razširja tem potom pristna in nestranska veda o staroslovanstvu. in da se s znanjem naše prazgodovine tudi dviga naša samozavest in naš opravičeni narodni ponos.
Dosedaj sta izšla že dva zvezka, katerih Imenitna in velezanimiva vsebina Jamči, da je vse na pravem potu, in kaže, da nam je takega glasiia bilo že davno potreba.
Z ozirom na naše razmere izhaja".Sta-roslovan" v nemškem jeziku, ker hočemo obenem pokazati tudi sosedom, kako krivo je njihovo nazorje o slovanski minolostl, in kako je ono namenoma popačeno v mnogih ozirih.
Ker Je naše delovanje zgo!| nerodno--zgojevalno in poučevalno, prosimo tudi Slo-
,/EDINOST" Žt. 180.
n12

vence, da pristope v obiiem številu kot udi, kajti, čira več je udov, temveč se bo objavljalo in hitreje se bo nabrano gradivo izdavalo.
Vsem društvom, kakor tudi nekaterim posamičolkom, pošljemo, ako to zahtevajo,
I.	in 2. štev. „Starostoma" tudi na 8 dni na ogled.
Za obilen pristop prosi
Uredništvo „STAROSLO VANA" Kron čf.ž, Morava.
Vpisovanje v CM šole v Trstu. Da se izognemo prevelikemu navalu ob vpisovanju v šole sv. Cirila in Metoda v Trstu, se bo za prihodnje šolsko leto vršilo vpisovanje dvakrat, dne 7., 8. ia 9. jul.ja in
II.,	12. in 13 septembra t. I. V ponedeljek, torek In sredo 7., 8. in 9. julija bo pri Sv. Jakobu vpisovanje od 10. do 11. ure dop., na Acq^edottu pa od 3. do 4 ure popoldne. Starši ali njih namestniki naj privedejo svoje za šolo godne otroke v Šolsko pisarno ter naj pokažejo te papirje: 1. rojstni list (ali izpisek iz rojstne matice ansgrefčnega u?ad&), 2 zdravniško izpričevalo c cepljenju kozle, 3. zdravniško izpričevalo o zdravju oči. Priporočamo staršem, da o pravem času oskrbe te papirje, ker brez njih ni možno sprejeti otrok v Šolo. \
Vodstva CM šol v Trstu.
Člane „Slovanske Matice", ki še niso ] plačali članarine za leto 1913, prosim da j store to takoj, ker 'e mora pjslati imenik j članov in člaaailna po pravilih do 1. julija; vodstvu. K starim članom, katerih naslGV mi i je znan, pošljem inkasirat s pobotnico dečka, i novi člani pa naj b-agovolijo poravnati Članarino v znesku K 4— pri poverjeniku, ulj Stadion 21, ali pa pri blagajni „Trgovske] obrtne zadruge", kjer dobe pobotnice. Gg. j člane, ki so si pridržali pobotnico, ne da bi j poravnali članarino, prosim, da nemudoma; pošljejo dotični znesek. Dosedaj je plečafo članarino: 17 državnih uradnikov žn ped-j uradnikov, 14 trgovcev, 12 zasebnih uradni-■ kov, 10 učitelje?, 7 železniških uradnikov in\ poduradnikov. 6 odvetnikov in kcncipijentov, 4 duhovniki, 3 sodniki, ter po 1 zdravnik, inženir, In zasebnfca. Ker imamo sedaj v Trstu toliko inteligence, želi »Slovenska Matica", da bi se tudi njeno Število članov zvišalo. Justin Arhar, poverjenik.
Delovodska šo'a za elektrotehniko na c. kr. državni obrtni šoli v LJubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913/14/) to je 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, da pripravlja' obiskovalce s sistematičnim poukom teore-ti no in praktično za njihov prihodnii poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd.
Učna doba traja dva celoletna tečaja. I Učenci so r e d n i ali i z r e d n i. Za spre-' jem je treba dokazati: 1) da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je vstopil; 2) da je dovršil ljudsko šolo in 3), da se je izučil kakega mehanično-tehničnega ali elektrotehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v kakem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje Ijudsko-šolsko izoričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiiiščih, v katere Je hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurz itd.); d) učno izpričevalo, oziroma de- -lav s ko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list.
Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra.
Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, de-lavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj, oproščenje plačevanja šolnine in deiavniške takse.
Ženska podru2nica CMD priredi kljub preklicu cvetlični dan v proslavo letošnjega godu naših zaščitnikov sv. Cirila in Metoda. V to svrho sklicuje za danes sestanek vseh Slovenk, ki se zavzemajo za to prireditev In ki bi hotele sodelovati. Obenem vabi tudi naše dijaštvo, ki nam Je že ob lanskem cvetličnem dnevu pomagalo, da nam tudi letos v še večjem številu pomaga razpeSa-vati cvetke. — Sestanek se bo vršit ob 6 zvečer v Slovanski Čitalnici.
Izgubila Je v nedeljo na veseličnem prostoru na Opčinah neka gospodična, usnjato zapestnico s črno, jekleno uro. Pošteni najditelj naj Jo odda v našem uredništvu.	_
Tržaška mala kronika.
Trst 30. junija.
Oni Francozi po imenu Tissier, o katerem smo poročali, da so ga ovadile razne stranke iz Reke in Sušaka, da jih Je osle-parll za večje svote, je bil davi po nalogu državnega pravdnlštva vendarle aretiran in so ga odvedli v taka|šn)e sodne zapore.
SOUDNO: ta : ELEGANTNO |
9Qr PO imaitNiH e—AII fc
RAFAELE IT ALI A t
rmmr - via malcanton - rmmrn \
MMMMMHHBBHi
Mnenje g. dr.a J. Knappitscha
primari j a t Grade u.
G03p. J. SERRA VALLO
Trst.
Čast ml je odgovoriti na Vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z vporabo Vašega železnatega Kina - vino Serra-vallo pri slabokrvnosti, anorezljl In pri posledicah malarije.
GRADEC; dne 6. septembra 1912.
Dr. KNAPPHSCH.
HERMAN GAMBEL
Trst - ulica dei Bachi št. 8 - Trst
Velika zaloga moke, otrobov, drobnih otrobov, sirka, ovsa, riža, fižola itd. itd.
Lastna tvornica prepletenih steklenic (damižan) v Hrastniku (Staj.)
Moj« pred Itiridetetimi leti utUsoTljtaa k «0 obrtni razsuti v Izata odlikovana
tovarna sodov
IviSuje nsročbe TaakoTrttnib sodov, boJiai -i ti« Špirit, likere, tropin o TM, olje, bUtotm, maraSfciii itd Jamčim u dobro dalo ia po niskih oenah, da sa ne bojim konkurentov. — Na deielo poiiljam cenika.
1432	Fran Abram
Trst. ulica S. Francesco 44.
Odprta je
nova mesnica
v Rojanu, ul. Apiari 5
(za cerkvijo) Prodaja se goveja, telečje maso po K 1*60, 1*80, brez kosti 2 40 In Koštrunovo meso ter perutnine. — Vampe po 36—40 stot. klgr. Cene nizke.
ss ZOBOZDRAVNIK it
Dr. Hlnko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro it 23.
HELVETIA
Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19.
Vedno v za'ogi velika Izber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedro nove plof.Ce naiboljše vrste.
Gramofoni na obreke.
CIIIIIIIIBBIII
a
Sprejema od 0—1*
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezera
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
____»■
a B
0 i
a ■
a
a B


CROATIA
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU.
Eiifli imati mrmlii zaroi.
Centrala:
Zagreb, v lastni hfii, vogal Marovske in Preradovićeve ulice.
Ustanovljena leta 1884
Glavno zastopstvo:
Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo,
Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št I. II. nad,
- - - Telefon 25-94 - - -
i
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
I) Ha življenj«
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti«
2)	Zavarovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrada in tovar en,
2)	Zavarovanje pretniSnln (pohištva, p ro daj al ni&k ega blaga gospodarskih strojev, blaga itd,
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaSa...... » • . , K'^«**
Sukna
lodne bi modno blago gospode is daste, pripeto* KAREL KOCIAN X X tOTftrss aakna X X
9v Humpelou <©•**•>
XX Daoni franke. XX
Letni dohodek premije s pristojbinami . Izplačane Škode...........
' . <1486 397 56 • . . K5634.163 96
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogojL
Natančneje informacije daje PoMCa JtilM Tft W M I«itllil ll 1. E 1.
in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet In Slivar) Zastopnika za QoriSko s
_L__scuola agraria 6 in D. Gilčvert, uL Bertolini 20 2-
II II
3G
□c
Stran IV.
EDINOST" St. ISO
V Tretn, dne 1. julija 1913.
0	ti preljuba polenta, kar smiliš se že Človeku, ki ima le količkaj srca, ker te Itak tako otepavajo, da je kar čudno, da nisi že počrnela, in zdaj pa zakriviš vzlic svoji lepi rumeni nedolžnosti tak greh 1 Sicer v resnici nisi kriva ti, temveč le polentar, ki te je delal, da je potekla dragocena človeška kri, toda na|dejo se gotovi ljudje, ki bodo vso krivdo pripisovali edlnole tebi, in med temi je gotovo mestni cestni pometač Osvaid Zorzenon. H je mislil, da Je kuharje polente prav iako preprosta stvar, kakor pometanje.
Podobno si je sicer oboje nekoliko, toda kuhalnica pa vendar že ni metla, in tako se Zorzenonu, ki je v svojem prostem času mesil polento v ljudski kuhinji nekega Petra Salo v ul. Farneto št. 4, prigodlla nesreča, da njegova polenta ni ugajala gospe.ju, ki je nemudoma degrediral Zorzeccna — od kuhilnice k metli. To pa je Zorzenc >* — mož Je \roče furlanske krvi iz Krmina — tako ujezilo, da Jih Je povedal pra? bridkih Salotu. Ta pa Je, ne bodi len, pograbil dvo-litrsko steklenico in kresnil ž n|o Zorzenona po glavi in ga orecej hudo ranii, da je moral na rešilno postajo, kjer so ga obvezali. Hudega Salota so na policijskem koraisarijatu zaslišali, potem ga pa izpustili. Seveda se bo moral zagovarjati pred scdnlkom, ki mu gotovo vsaj za par dni prisodi drugega kuharja za polento.
1	a sedaj pa recite, da ni ta uboga polenta kriva, da je prišel Zorzenon ob zaslužek In dobi! Še poleg tega dva litra po glavi, Salo pa najboljše upanle, da ga za par dni vtaknejo v luknjo! Da, polenta, in nihče drug I
Hud ljubimec. V ul. sv. Frančiška Asi-škega št. 40 stanujoči 20 letni delavec Viktor Ferraz7utti, rodom Tržačan, si je dines ponoč? hcttl kupili v Starem mestu, v ulici San Filippo poceni ljubezni. Prišo pa je p?i tej kupčiji do prepira in Ferrazzultl se je razjaril tako zelo, da Je prodajalko pošteno pretepel, in Je, ker mu to še ni ohladita jeze, razbil skoraj vse pohištvo v njeni sobi. Ha-dega ljubimca so aretirali.
Ponesrečilo se mu je, namreč nekemu Viktorju Cahlfgarlsir, stanujočemu v ul. Rl-b?rgo št. 35, ko je hotel na lahek način priti do denarja. Na pomoto sv. Karlu je namreč neki koprski kmet, Jernej Sandrln, naložil na vozič 8 košev zelenjave in sadja, ki ga je pripeljal s parnikom naprodaj v Trst, in se je ie za trenutek oddaljil od vozila. Ko Je prišel nazaj, ni bilo ne voza ne košar. Ovadil je stvar policiji, ki Je končno oa*Ia tatu. na GoldoniJevem trgu, kjer je ponujal ukradeno blago branjevkam. Bil Je to omenjeni« Calligarif, ki so ga vteknili v zapor.
da socijalnim demokratom zmanjkuje argumentov proti nsm In da so s svojim odporom proti prodiranju NDO v teh krajih že precej pri kraju. Zato naj se naši ljudje tega terorizma nikar ne strašijo, ampak naj zaupajo v svojo moč. Kajti kenčna zmaga bo vkljub vsemu terorizmu le naša.
Drušfvsn*
Tri. kolesarsko društvo .Balkan"
priredi v nedeljo, dne 20. julija 1.1., in sicer ob vsakem vremenu veliko mednarodno kolesarsko dirko, pri kateri smejo dirkati le v Avstro-ogrski bivajoči kolesarji. Proga znaša 115 km. Natančnejši spored se cbja-J pravočasno.
. Telovadno društvo »Sokol" v Trstu. Danes zvečer ob osmih seja društvenega vaditeljskega zbora v telovadnici. Pridite vsil
Nazdar 1
Načelnik.
Pevsko društvo .Trst". Na V. občnem zboru, dne 22. junija t. 1., se Je konstituiral sledeči odbor: pfedsednik Katnik Zdravko, podpredsednik HreŠčak Dragotin, tajnik Pregarc Rado, blagajnik Vrabec Anton, odborniki: Dobčnik Rudolf, Jug Josip, Katnik Vetko, Turk Anton ; namestniki: Bene-dik Dragotin, Gorlup Rudolf, Terčič KrHjan ; pregledovalca računov : Bukovnik Dragotin in Malis Fran; arhivar: Vrabec Anton.
Mmr. del* organ'&aoija.
Zidarska skupina NDO sklfcule za! Četrtek, dne 3. t. m. ob 6 zvečer Javen protestni shod v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Na shodu, ki |e za naše zidarje nujno potreben, se bo protestiralo proti veliki brezposelnosti zidarjev v Trstu, ki Jo povzročajo na eni strani tujci, renjikoii, katerih je w Trstu tudi pri stavbinski obrti vedno več, na drugi pa občina, ker ne pospeši zidanja raznih občinskih poslopij. Z ozirom na važnost shoda pričakujemo, da se ga udeleže zidarji v čim večjem številu 1
Odborniki zidarske skupine NDO so vabljeni, da pridejo na posvetovanje, ki bo danes, v torek, ob 6 zvečer v društvenih prostorih. Stvar važna 1
Strokovno tajništvo NDO.
Odbor godbenega odseka N. D. O. Dane?, v torek, ob 8 zvečer, odborova se|a v društvenih prostorih NDO pri S7. Jakobu.
Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Danes, v torek, ob 7 zvečer, odborova seja v društvenih proatorih.
Podružnica NDO v Sv. Križu pri Trstu je imela v petek zvečer v gostilni g. Košute društveno zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Na zborovanju sta poročala sirokovni tajnik Vek. Mrak in dr. Josip M a n d 1 č Oba govornika sta se v svojih govorih dotaknila tudi nečuvenega terorizma, ki so ga pričeli socijalni demokrati v zadnjem času Izvajati proti našim tovarišem v Nabrežini in v Sv. Križu. Naši delavci vedo, da baš ta terorizem dokazuje,
Vesti iz Qoriške,
Županska zveza v Gorici se |e posvetovala v svoji zadnji odborovi seji v političnem položaju ob deželnozborskih volitvah ter se je izjavila za složno delovanje med prihodnjimi slovenskimi deželnimi poslanci, da bi prišlo v deželnem zboru do rednega delovanja v boljši prospeh slovenskega dela dežele.
Veselica v prid naši Družbi v Gabro-vlci Ie vspela v vsakem oziru izborno. Ljudstva je bilo natlačeno polno iz vseh sosednjih vasi. Pevci iz Voljčjega grada, pod vodstvom g. Terčona, so peti jako lepo in ubrano in ptvsko društvo iz Pliskovice Je s svojim nastopom želo obilo pohvale. Vsa čast igralcem-Gabrovčanom, ki so rešili svojo nalogo v polno zadovoljstvo občinstva. Ples Je tra{at do 91/* zvečer. Vsa prireditev se je vršila brez vsakega nemira in motenja, čeravno so bili prisotni ljudje raznih strank.
Iskrena hvala obema pevskima društvoma, g, Šuc Alojziju iz Pliskovice, ki nam je s svojim sodelovanjem pripomogel do lepšega uspeha in »Kmet. izobr. društvu"^v Gabrovlcl za naklonjenost in podporo. Čistega dobička je bilo 100 K, kateri Je poslan vodstvu sv. CM.
Iz Krmina. Rodbina Pire In Mirko Ščitar v Vrtojbi sta darovala za podružnico CMD v Krminu v počefčenje spominu blagopokojnoga A. Švara in Č. g. E. Stre kija 2 K.	_
Druge slovenske In hrvatske dežele.
Učiteljsko društvo z« Postojnski šolski okraj priredi dne 3. julija t. 1. ob 2 popoldne v ljudski šoli v Postojni slavnostno zborovanje ob 25Ietnicl svoje ustanovitve. Dnevni red: 1. Slavnostni govor — nadučitelj Drag. Česnlk. 2. Vdanostna izjava NJ. Veličanstvu — predlaga šolski vodja F. Juvanec. 3. Zgodovina učiteljskega društva — poroča nadučitelj Rudolf Horvat. 4. 3azni slavnosti se tikajoči predlogi oziroma nasveti, kateri se pa morajo 3 dni pred slavnostnim zborovanjem doposlati predsed-nlštvu.
Po sklepu slavnostnega zaorovanja se bo vršil na Istem mestu redni letni občni zbor z običajnim sporedom.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse značajne in neustrašene člane tovariSe(ice), kakor tudi vsa bratska društva odbor.
Postrežnico
Lufgi Galvani g t. 1.
za nekaj ur popoldne in dopoldne ee išče Naslov: ulica
1444
O H H 7 dobrega paetel<ziranega mleka ima dnevno £UU 1 takoj za oddati. Tudi proti pogodbi za vee leto. — Naslov pove Ineeratni oddelek Edinosti štev. 14 31.	1431
Čajno maslo
\rb nsd Idrijo.
najbolj fino ima za oddati mlekarna Ivan Vidmar Ćrni-1432
Soba
prazna, eventuelno kuhinja se odda. Ulica Molin a vento 7, L n.	1438
Išče
gg ftoba pri slovenski družini v okolici
1435'
mesta. Ponudbe pod „Soliden štev. na Inseratni oddelek Edinosti.	1435
41
Pevsko-bralno društvo „Dom
priredi v Velikemrepnu dne 20. julija veliki javni p 1 e a. Morebitni dobiček je nhmenjen društvenim potrebam. Na obilen obisk uljudno vabi Odbor. (1434
Ifniinnunfiia zmožen bilance in korespondent mlJItjUVUUJa j izbornimi t-pričevali, veSč slovenskega, nemškega in deloma tudi italijanskega ie-zika, je nemški stenograf in (strojepisec z večletno prakeo išče službe Vet p takoj. Ponudbe pod „Med-sebojno §tev. 1430" na Instr cddelek Edinosti (1430
Odda
qa takoj soba z 2 posteljama pri slo-OtJ venski družini, ul
št 22, IV. na desno.
Barriera veccbia 1311
Trgovina jestvin	£££
ex PoČJcaj se priporoča si. obČinBtvu v mestu in na deželi. Postrežba na dom Cene nizke. Za mnogo-brojen obisk se priporoča Peter Brade I j, trgovec Podružnica Kolcnja 2S5	1411
Ženitna ponudba.
Uradnik: IX. pl. r. iu hišni pesestnik, 40 let star z ctroci bi Be tbkoj poročil z gospodično ali udovo brez otrok s premoženjem. — Samo resne ponudbe b sliko naj Be dopošljejo r Inseratnemu oddelka Edinosti pod šifro „Resnost Š;ev. 1414". (1414
Hiša v Sežani
Modistinja
z gospodarskim poslopjem velikim dvoriščem, pripravna za kmetovalca, se p^d ogodoimi pogoji proda radi odpotovacjs. Več se iz,e pri laamici Mariji M a h n i č, Sežana 176._1398
Ulica Nuova 45, I. nad. prodaja krasne olepšane klobuke po Kr. 5. Izbera oblik p Kr. 3.____1383
Pv*innrnf*9 8®' Poc* novim vodstvom, na novo ■ V ipui utfl urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne.	1252
Inteligenten
in učen, priden in pošten dr-_	žavni uradnik v pokoju, po-
polnoma vešč Brbsko-hrvaškega jezika v govoru in pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopisnik, knjigovodja ali slično v Trstu ali zun^j Trsta. Govori in p še tudi lašti, nemški in angleški. Ne zahteva velike plače. V Trstu prevzbme tudi poldnevno službo, ali službo ra ure. ima dobra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod „U radnik v pokoju štev. 1422*. Naslov pove Inseratni cddelek Ediio-noati ped isto številko.	1422
a
Josip Visno^ic
Zaloga ulica Dante Aiighieri št. 3.
Peki in slaščičarji!
Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4--6 kron.
9SSSSSS
Franjo Stančić
Trat - ulioa Medla št, 17 - Trst
priporoča svojo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga
katera je vedno oskrbljena s svežim In prvovrstnim blagom
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Alojz Saletelj
altom Carradorl 18, v bližini goetliae NDO.
Zaloga barv, čopičev, mreiio sa plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se poSiljke petroleja t origi-nalili h posodah in drugo, mmm
Pomladansko zdravljenje
je najbolje s kričistilnim
,čajem iz tisočrož".
Išče se
mlad čevljarski rezač. — Čevljarnica Mikolič, Ulica Caprin 16.	1438
Hiša z vrtom
na prodaj pri cesti blizu soškega mosta pri Gorici po zmerni ceni. Naslov pove Inseratni oddelek Edi-noBti pod §tev. 1436._1436
llinofia i" dflavce išče rudokop „A. d r i a" v mlflOljB Britofu (Divača).	1437
čevijarnica
„Rila Sartoreila se je preselila
Iz ulice Barriera vecchia št. 15
i
v nI. Ar ca ta 5
v isti hiii.
Obenem je to tudi izborno sredstvo proti ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 uni z navodilom za eno krono »e ;dob va edinole v od.ikuvani lekarni
„Ai due Mori*1 dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mostna palača Telefon 337,
Ć« ta poiije K 110, ta odpoiilja po pnit! z obratno potto poštnina prosto.	VARUJTE SE PONAREDEB 1
Nova zaloga
SiP, posodili in liuhlnjshih
Trsr, Istrska resta (Via dciristrla)
štev. «7.
Namešča osebno stekla in brezplačno.
Velika izbere gostilne in krčme. Cene zmerne ZALOGA OBUVALA f
in lastna delavnica
PAVEL VISINTIN1
Trst, ul. G. Carducci 27.
Podružnica: ulica Rlborgo št 23.
Velika izber moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno in sol dno 'po zr.er. ih ecnah
V R D K A
jtovo: trgovino
•^mammmmmmmmmmmtmma^mmmmmmmm^
jestvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se »ljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žerjal,Trst
ulica Cecilla, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. -
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS": je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkijev in pridevkov z mehanično delav nlco vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campamle štev 19.
ŽT^	>
Prodajalnica ur In dragocenosti
O. HcieSier
(«x drag Dragotlca Vekjeta)
Trst	Corso Jt. 36.
Bogati izbor tlatanine, srebrnine. dragocenosti Ln žepnih ur. Kupuje in menja stare zlato ia tudi srebro a novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vnakovratne ■rebrnin«, zdat*nine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
^ ^ ----
i
i
rv^j V • • ■ • • rn • « • realstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Tržaška posojilnica in hranilnica j^r^nn^MoK,		
Poštno hranllnlčnl rafiun I6.004. Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menico.	Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in lih obrestuje po ur 4 Vlo -m Večje etelae vloge In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice).	Telefon štev. 902. Ima varnostno celico (safo deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem p<j nizkih cenah. Stanje vlog nad IO miljonov. ' URADNE URE: od 9 do 12 dosoldne In od 3 do 5 popoldne 1 Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah.
I
Pozor!
Opolfti* In zvečer abeiemeet, zele ugoda«. Izberem ke-hlnja ic feudjejoviike plve (ilC glavobtla). Zeieree eeee.
Restavracija-Hotel Balkan
Velika zaloga vsakovrstnega sira. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"SO in naprej, kakor gorgonzola, ementalski. ovčji, sir in vsakovrstne slanine. =========================
Priporoča se vdani
J J. Man, Trst, Z^i