St. 147 ■List izhaja vsaki 3 meKce L 22.— L 6.50 več. — v Širokocti 1 Ilice, zahvale muzejski ravnatelj Ljubljana ju305lv/ij poračuni ena (C. C. con la pult) jka. Naročnina: ra 1 m—c L leto L 75.—, ▼ mocMutr« atasaćao itot — OgLftsnina za I mm (Jfuatuni in obrtna oglas« L I.—, za oamrt-oglase denarnih zarodov L 1— strani L 2— Trste« t »rtdo, 22. limlla 1927.M EDINOST PoSMMH II > Številka 30 cent. Letnik in Uredništvo in npravaittvo: Trst (3), ulica S. Francasoo d'Asski 20. Te-Moa 11-57 Dopisi naj sa potikajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa -šistovske konfederacije trgovcev pokrajinskim trgovskim zvezam sledečo okrožnico: «Ukrepi, ki so bili sprejeti na pobudo predsednika vlade, glede najemnin za stanovanja in trgovine ter obljubljeni ukrepi glede preureditve lokalnih davkov in davčnih olajšav so tako velike važnosti, da nalagajo vsem prizadetim gospodarskim krogom dolžnost napeti vse svoje sile v prostovoljnem sodelovanju z vlado, ki daje ne samo smernice, temveč tudi vzgled. Ta vzgled moramo takoj posnemati. Sklicujoč se na sklepe sveta trgovske konfederacije z dne 4. in 5. junija 1927. in na. takrat razposlano okrožnico, poziva konfederacija trgovcev pokrajinske trgovske zveze, naj razvijejo in vedno bolj večajo med svojimi Člani propagando in nadzorstvo ter naj napnejo vse svoje sile v bitki za znižanje cen. Po možnosti se je treba sporazumeti z občinskimi načelniki in s prefekti glede skupnega nadzorstva s funkcionarji javne varnosti in občinskimi užitnin-skimi agenti. Nadzorstvo naj bo strogo in naj obsega vse panoge trgovine, zlasti pa trgovino z življenj, potrebščinami, kajti razen nekaterim živilom so cene ostalim že davno padle.* K okrožnici konfederacije pripominja «L'Agenzia Internazio-nale», da je sicer vredna vse hvale, da pa bo le malo zalegla, ker se bodo mali trgovci na njo enostavno požvižgali. Besede, pa naj bodo še tako lepe, ne zadostujejo, ampak so potrebni odločni ukrepi s strani poklicanih Činiteliev. N KAPELJ, 21. (Isv.) Davi oi> 9. uri se je odpeljal prestolonaslednik s posebnim vlakom v Caserto, kjer je odkril ob 10. uri spomenik padlim vojakom. Ob 11. uri je prisostvoval prestolonaslednik otvoritvi muzeja kraljestva oi>eh Sicilij. Ob 17. uri pa se je spet povrnil v Neaipelj, kjer se tekom jutrišnjega dne vkrca na vojno ladjo «Cavour», na kateri bo prisostvoval manevrom italijanske vojne mornarice. _ KrMfevo Mvastjo t MUam MILAN, 21. (Izv.) Danes, tekom poslednjega dne svo-fe^a bivanja v Milanu, si je ogledal kralj razsatvo načrtov za regulacijo mesta. Nato se je podal v Niguardo, kjer si je ogledal dom, ki ga je zgradila ustanova kardinala Ferrarija za zločince, ki so po prestani kožni izpuščeni na svobodo. Kralja je pozdravil ravnatelj doma don RoseL Pravosodni minister on. Rocco pa je poveličeval v kratkem govoru zelo zaslužno delo, ki ga vrši ustanova kardinala Ferrarija Proti poldnevu se je kralj pogrnil v kraljevi dvorec. Btfon držoung zakladnice 261 milijonov lir efektivnoga prebitka v proračuna RIM, 21. (Izv.) Finančno ministrstvo sporoča: «Računi državnega zaklada dne 31. maja nudijo sledeče podatke: Dne 31. maja je bil zaključen proračun z efektivnim prebitkom 261 milijonov lir, kar pomeni zboljšanje za 87 milijonov v primeri s predvide vanim prebitkom za prvih 11 mesecev v poslovnem letu 1926-27. Rodni in izredni državni dohodki so znašali dne 31. maja is milijard in 5 milijonov, izdatki pa is milijard in 731 milijonov, torej je bilo aktivnega prebitka 1 mflžj&nia in 992 milijonov lir. Notranji državni dolg je padel od 91 milijard in 309 milijonov, ki je znašal dne 30. junija 1926. na 83 milijard in 971 milijonov lir. Zmanjšal se je za 7 milijard in 338 milijonov. V napovedanem proračunu državnega z klada ni bil še zapopaden izid podpisovanja liktorskega posojila niti konverzije zakladnih bonov, toda računa se lahko, da so znašali notranji javni dolgovi dne 31. maja skupen znesek 90 miliiard 643 milijonov, toda za 606 milijonov manj nego dne 30. junija 1926. Skupni denarni obtok, ki je znašal dne 30. aprila 1927.19 milijard 291 milijonov, je znašal 31. maja tega leta 19 milijard 20 milijonov, torej za1 271 milijonov lir manj, nego tekom meseca maja. _ itsSUnmKl prcicnlK oBrmUu r poslovilni avdijoncl RIM, 21. (Izv.) Rimskemu «11 (iiomaJe d'ItaJia» poročajo iz Bru«lja, da se je včeraij poslovil italijanski poslanik markiz Ne-grotto di Cambiaso pri belgijski kraljevski dvojici, ki ga je pridržala pri ctoedu. V prihodnjih dneh bo zapustil poslanik Bruselj in najbrž ne bo nadomeščen. V političnih krogih so zelo obžaluje sovražno in neprevidno postopanje belgijskega zunanjega ministra Vanderveldeja, ki je navzlic strogim opominom raz-žaljrvo postopal proti Italiji in njeni vladi ter povzročil sedanje sporne odnošaje med Italijo in Belgijo. ' New York in nazaj t lotalv DUNAJ, 21. Cehoslovaški listi pišejo, da nameravata dva vojaška letalca poleteti iz Prage v New York in natzaj. Pripravljala se bosta za izvedbo tega načrta do avgusta. _ iihutoa smrt bikoborca PARIZ, 30. Znanega španskega bikoborca Chkjuita, ki je prvikrat nastonil v Franciji, je dohitela v borbi z bikom grozna smrt. Spodrsnilo so mu je na mokri travi, da je padel na tla. Ta trenutek je izrabila Žival, ki se je zagnala v Chkjuita, ga nar bodla, vrgla v zrak in ga spet ulovila na rogove. Prenesli so nesrečneža, v bolnišnico* a jo kmalu izdihnil. Seln smsega odbora v BEOGRAD, 21. (Izv.) Zanimanja političnih krogov je bilo danes osredotočeno okrog seje glavnega odbora radikalske stranke. Bila je ta seja odločilne va&iosti za razmerje med vlado in stranko, pa tudi za nadaljnji razvoj radikalne stranke. Seji je predsedoval prvi podpredsednik radikalske stranke Aca Stanojević, ki je oivotil sejo z daljšim nagovorom. Glavni odbor je nato prešel na dnevni red. V debati o izpopolnitvi giav-odbora je Aca Stanofević nagluhi da je treba to vprašani« rešiti brez političnih tendenc m da je treba izvoliti v ožji glavni odbor res najboljše radikale. Izvoliti je bilo treba deset čla-nov. Glavni odbor je na današnji seji izvolil samo pet, dočim bo ostalih pet izvoljenih pozne-ja. Tekom debato so poedini govorniki, kot se glasi neka vvnnja, napadali vlado, zlasti pa njonga predsednika dr. Vukiče-vfča, ter zalite vali naj se predhodno itazčistijo odnošaji med -vlado in stranko. Zlasti ostro so baje nastopali pašićevci, ki so bo^e nagiašali, da je dr. Vukiče-vič škodoval interesom in uplivu stranke. Pri omenjenih volitvah so bili izvoljeni v glavni odbor razen Nikole Uzunovk-a, ki pa je izvolitev odklonil, sami pristaši pašićevcev, in sicer Ljuba Stoja-dmoric-Se^edinac, Andra Stanič, dr. Slavko Miletić, Ranko Trifunović. Vse ostale točke dnevnega reda so bile preložene na jutrišnjo sejo, ki je sklicana za 9. uro. Po seji sami je bil izdan kratek komunike, v katerem se naglasa, da je glavni odbor razpravljal o f-tranlcarskih zadevah ter pripravah za volitve. Brztta dr. Kordsa HrfflfT afcaja ucvi« adtanžastja BEOGRAD, 21. (Izv.) Agencija «Avalap» poroča iz Sofije; «Vsi tukag&nji listi objavljajo komentarje povodom pisanja ju-goslovenskega časopisja o pese-tu dr. Koročca v Sofiji in o brzojavki, ki jo je odposlal dr. Korošec, ko je zapuščal bolgarsko ocetnlje, predsedniku novinarskega udruženja Kazašovu. Brzojavka se glasi: Zapuščajoč bratsko bolgarsko zemljo, kjer sem bil najprisrčneje sprejet, Vas prosim, gospod predsednik, da izročite svojim kolegom srčno hvalo za toplo gostoljubje, ki so mi ga izkazali bolgarski novinarji, ki jih je treba smatrati za pristojne tolmače bol g ar skega javnega mnenja in ki i-grajo skupno z jugoslavenski mi za bodočnost obeh držav veliko in pomembno vlogo. Kar sem videl in slišal v vaši prestolici, mi daje polno nado v bodočnost. Živel bolgarski narod! 2iveli tolmači njegove misli! — Dr. Korošec.* Dr. Korošec je danes prispel v Deugiud. _ Sofa BEOGRAD, 21. (Izv.) Za jutri dopoldne ob 9. uri je sklicana seja državnega volilnega odbora po členu 7. zakona o volitvah v narodno skupščino. Sklical jo je Mvtti predsednik narodne skupščine Marko Trifković in se bo vršila v njegovem kabinetu. BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes popoldne je imel od 17. do 21. ure sojo plenum finančnega odbora Soja se jutri nadaljuje. TIRANA, 21. (Izv.) Tiskovni urad albanske vlade sporoča: a Iz Beograda razširjene vesti, po katerih naj-bi bilo prebivalstvo Pouke umorilo štiri italijanske inženirje, so neosnovane in tendenciozne. Poveod v državi vlada popoln mir in red.» ttallustl lutaiB v Brogmta Francija in KenOIa Odmevi Poinearejevega v Iavmavllloa PARIZ, 21. Listi posvečajo dolge članke vprašanju odnoša-jev med Francijo in Nemčijo. Povod za to je dal ministrski predsednik Poincare, ki je v svojem govoru v Lunevilleu izrekel precej strogo sodbo o povojni politiki Nemčije. Trdil je, kakor smo že poročali, da se Nemčija pripravlja na revan so in da ne izpolnjuje vseh onih obveznosti, ki jih je prevzela z mirovnimi pogodbami in pozneje v Locar-nu. Njegov govor je vzbudil v Parizu mnogo pozornosti, ker se toliko razlikuje od običajnih Briandovih izjav. Listi pravijo, da je za odnošaje med Francijo in Nemčijo napočilo novo, precej kritično razdobje. Iz Berlina prihajajo vesti, po katerih treba sklepati, da so se tamkajšnji politični krogi hudo razburili radi ostrih Poincarćje-vih obdolžitev. Nacionalistični tisk izrablja to priliko za napade proti Stresemannovi politiki. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Stresemann v četrtek odgovoril v državnem zboru na izvajanja francoskega ministrskega predsednika. Ženevska konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja ŽENEVA, 21. V palači Družbe narodov se je včeraj pričela konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja. Pobudo za to konferenco je dal, kakor znano, predsednik Združenih držav Cooli dge. Oficielno so se udeležile te ženevske konference Združne države, Anglija in Japonska. Sejam predseduje ameriški poslanik v Ženevi Gibson. Zastopniki Italije in Francije prisostvujejo konferenci samo kot opazovale L Namen konference je določiti mere za omejitev gradnje in oboroževanja manjših vojnih ladij, glede kajterih ni sklepala washingtoriska konferenca. O vprašanjih, glede katerih bo treba raspravljati, vladajo med prraftdetimi državami precejšnja nesoglasja; nekarteri že sedaj zagotavljajo, da konferenca, ki jo je sklical Cooiidge, ne bo imela uspeha. _ A ueršSkl senator Borah o borbi proti boljševizmu in o borbi proti Rusiji WASHINGTON, 21. (Izv.) V svojem govoru, ki je vzbudil mnogo komentarjev, je izjavil senator Borah., da je odločno naklonjen priključitvi porenskega ozemlja k Nemčiji. Glede boljševizma je dejal senator Borali, da je treba razlikovati med borbo proti boljševizmu in med vojno proti Rusiji. Po. njegovem mnenju bi bil boljševizem že davno izginil, ako bi Evropa ne nastopala tako sovražno proti Rusiji ter prisilila rusko ljudstvo, da se je postavilo okrog komunizma v obrambo svoje domovine. IMrnki via sa M\M ČaiLg-Tso-IJtn prevzel vrhovno jtoveljstvo nad severnimi dotami LONDON, 21. Iz Pekinga poročajo, da je Čang-Tso-Lin prev- t Jugoslaviji BEOGRAD, 21. (Izv.) Zunanje ministrstvo je objavilo danes komunike, v katerem poroča, da je italijanski poslanik v Beogradu na prošnjo albanske vlade v sporazumu z italijansko vlado prevzel zastopstvo albanskih interesov v Jugoslaviji. zal vrhovno poveljstvo nad severnimi Četami ter se obenem proglasil za diktatorja pekinške vlade. Vršila se je velika slovesnost, tekom katere je diktator položil prisego. Obljubil je. da bo «branil republiko, uvedel ljudski režim, izvedel notranjo reorganizacijo in utrdil mir.» Cang-Tso-Lin je izjavil, da si bo na vso moč prizadeval «iztrebiti v komunizem in rešiti narod pred rdečo nevarnostjo«. Sprejel je nato diplomatski zbor in je poslanikom govoril o skupni nevarnosti, ki jo predstavlja boljševizem. Zatrdil je tudi, da bo njegova vlada skrbela za varnost življenja in imetja tujcev. _ Bivši carski admiral umrl MARSEILLE, 21. Admiral Vasilij Kanin, bivši vrhovni poveljnik ruske vojne mornarice, ki je moral po revoluciji pobegniti v inozemstvo, je včeraj umrl. Imel je 66 let. Politične beležke Enotna fronta proti boljševizmu na Balkana? Po poročilih iz Aten se vršijo med policijskimi oblastvi Romunske, Jugoslavije, Bolgarijo in Grčije zaupni pregovori za borbo proti komunistični pix>i>a-gandi po enotnem načrtu za ves Balkan. Kakor pravi «Jc\umal de Gendve», se držijo ti pregovori strogo tajno, a se na drugi strani ne zanikajo. Pobuda za skupen nastop balkanskih držav proti komunizmu je prišla iz Aten in temu se ni čuditi, če se pomisli, da se v zadnjem času komunistična propaganda v tej deželi naglo širi, posebno v severni Grčiji, kjer je prišlo pred kratkim do krvavih izgredov, in z isto sila tudi na grških otokih v Egejske m morju. Istočasno je začela grška vlada akcijo za omejitev delovanja ruske trgovinske misije v Atenah. Zunanji minister Michala-copulos je predlagal na pogovoru, ki ga ie imel z ruskim pr»-sla/nikom v Atenah, naj se obe vladi dogovorita na prijateljski način glede odprave pravice eks-teritorialncciti, ki jo uživa omenjena misija Obenem je namignil, da ima v rokah dokaze, da izhaja komunistična propaganda iz omenjene misije. Ruski poslanik se je odločno uprl proti predlogom grškega zunanjega ministra ter se pri tem skliceval na določbe rusko-grške trgovinske pogodbe, ki izrecno določa eksteritorialnost trgovinske misije. Nato je odgovoril ministei Michalacopulos, da bo zahtevala grška vlada revizijo dotičnih določb trgovinske pogodbe. In grška vlada je že pričela s koraki za dosego revizije. Zadržanje atenske vlade se pripisuje predvsem vplivu Anglije, ki bi želela obrazovati na Balkanu enotno fronto proti Moskvi. Ako se pomisli, da ima Anglija v Atenah veliko besedo, ki je tem večja, ker se vršijo obenem med Londonom in Atenami pogajanja za najem posojila s strani Grčije, so ta ugibanja! verjetna, kajti po prekinitvi od-nošaiev med Londonom in Moskvo ni nič naravnejšega, nego da Anglija skuša zgraditi na Balkanu močan proti bol j še viški jez. DNEVNE VESTI teM Živil Občinski komisar je določil naslednji cenik za podrobno razprodajo živil. Cenik je stopil v veljavo v pondeljek, 20. junija, in d&loča maksimalne cene za kilogram posameznih Življenjskih potrebščin. Kristalni sladjtor: Lit. 6.90; sladkor v prahu: 7JO; riž: 1.90; drugovrstni riž: 1.80; testenine, boljše vrste: 3.10; neapeljske vrste: 3.70; domače testenine: 3.80; bolojmske vrste: 4.00; kava «Rio»: £1.50; fi-nejša kava «cRk>»: 22.50; kava ®Santo3»: 26.50; enotna moka: 2-25; turšična moka: \2\t gališki fižo! 2.40; zeleni fižol: 1.90; semensko olje: 5.60; olivno olje 9; .domača slanina: &30; drugovrstna slanina: 8.20; ameriška slanina: 7.80; domača mast: 8.00; ameriška mast: 8; domače maslo: 19; lombardsko maslo: 17; sir «Permežan» iz leta 1926.: 2ff00; 20.00; iz leta 1925.: 28; sir «Ementhal»: 14.00; paradižnikova konserva: 4.40; mleto: 1.40; mleko aSoresinese*: 1.30. Nadalje je občinski komisar določa, da mora biti v vsaki prodajalni omenjenih Živil razobešen cenik, kot smo ga navedli. Davek na najemninsko urednost Davek na najemninsko vrednost je občinski davek in ga nalagajo občine občinarjem za stanovanja z domnevo, da je strošek za stanovanje v skladu z dohodkom, ki ga ti imajo. Davek na najemninsko vrednost mora plačati vsakdo, kdor ima v občini stanovanje s pohištvom, pa bodisi, da sam stanuje v njem ali pa da ga oddaja v najem. Ne sme se ta davok zamenjati s hišnim državnim davkom (imposta fabrica-ti). Oproščeni so tega občinskega davka: 1) Hiša brez pohištva. 2) Imeft« poslopja namenjena izključno za stanovanja poljedelcev ali pa za nastanitev živine ter za shrambo poljskih pridelkov. Torej 90 tudi pri tem davku kot pri hišnem davku kmečka poslopja oproščena._ Trgovske kavcije za penzijoue. Najnovejša ministerska odredba predpisuje trgovsko kavcijo ne le za restavrante in gostilne, ampak tudi za zasebne penzijone, ki imajo več kot deset gostov na Hrani. (EDINOST* V Trstu, dne 22. junija 1927. Davek it a pse Kmetski psi - čuvarji — najnižja taksa. Razne so pritoibe glede davka ■na pse, ki pa v naših občinah ni novost, ampak traja že leta in leta in je bil že pred vojno uveden v marsikateri občini. Najobičajnejša pritožba je ta: Imam psa čuvaja in moram plačali zanj štirideset lir, ta in ta ima pa ravnotako psa - čuvaja, plača pa zanj le deset lir. Vzrok razlike ponajvečkrat leži v tem: Psi so razdeljeni glede plačevanja taks v tri kategorije. I. kategorija — psi za luksus — lir 40 — II. kategorija — lovski psi in naTadni čuvaji lir 20.— III. kategorija ovčarski psi in psi čuvaji kmetskih poslopij lir 5.— Občine pa lahko naložijo to takso v dvojni meri na podlagi posebne odobritve pokrajinskega upravnega odbora. Mora se priznati našim občinam, da so se skoro vse poslužile te pravice ter da so naložile pasjo takso v dvojnem iznosu. Posebni kr. odlok-postava z dne 20. oktobra 1906. je dovolil še povečanje pasje takse za eno četrtino. Vsi naši kmetovalci, ki rabijo za čuvanje svojih kmetskih poslopij, pse-čuvarje, naj pazijo, da se vpišejo v tretjo kategorijo, za katero ee plača najmanjša taksa. Proti morebitnim klasifikacijam v drugo kategorijo naj vlo-žijo rekurz. Za kmetske pse-čuvaje ne plačajo več kot 10 lir letne takse. Boiočbe za prodajanje mleka. Mestni zdravstveni urad sporoča: Glasom odredb, ki so navedene v členih 155 in 160 zdravstvenega pravilnika, se sme prodajati mleko samo v mlekarnah in pa — če je mleko v steklenicah —• v pekarnah; dovoljeno je tudi dostavljanje mleka na dom. Ker se pa še vedno dogaja, da se mleko prodaja tudi v drugih prodajalnah, ki niso pooblaščene za to, se tem potoni svarijo lastniki dotičnih prodajaln, naj ne kršijo dalje tozadevnih odredb, ker bodo sicer sodnim potom kaznovani; rasen tega se jim bo blago zaplenilo in se jim odvzame tudi obrtno dovoljenje. sta bila zelo razjarjena in sta takoj začela obkladati šoferja z najhujšimi psovkami; končno sta navalila nanj s pestmi. Gulla se jima je postavil odločno v bran in ker mu je priskočil na pomoč neki tovariš, sta bila napadalca kmalu na slabšem. Tedaj je eden od njiju mod divjim ravsom nenadoma potegnil nož ter zabodel Gullo v trebuh. Nesrečni šofer se je zgrudil težko ranjen, dočim sta se nasilneža spustila v divji beg in izginila. Gulla je bil takoj prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v ki-rurgični oddelek. O dogodku je bila obveščena kvestura, ki je takoj uvedla skrbno preiskavo, Policijski organi se niso trudili zaman, še isto noč se jim je posrečilo izslediti oba napadalca, ki sta 29-letni težak Friderik Caucich, stanujoč v ulici Udine št. 75, in 34-letni Marij Stol-fa stanujoč v isti ulici v. hišti št. 37. Nasilneža sta bila seveda pridržana v zaporu. Avtomobilska nezgoda Predpreteklo noč se je degodila na cesti med Koprom in Izok) huda avtomobilska nezgoda. Ob pozni uri je vozil ondot javni avtomobil, v katerem so sedeli štirje ribiči iz Barkovelj; bili so namenjeni v Izok), kjer so imeli nujne opravke. Med vožnjo, ko je bil avtomobil v polnem teku, je pri zadnjem kolesu počila pnevmatika, radi česar je avto zdrčal čez škarpo ter se prevrnil. Pri tem so se trije ribiči, in sicer 25-letni Angel Stoka, 32-Ietni Josip Pertot in 40-letni Karel Matjašič, več ali manj hudo pobili, a nobeden nevarno. Ponesrečenci so bili prepeljani z drugim avtomobilom v Trst, kjer so dobili potrebno pomoč na rešilni postaji. Nato so bili prepuščeni domači oskrbi. Tržaško sodišče Boj Iz tržaškega življenja Identificiranje samomorilca. Neznanec, o katerem srao poročali, da so ga predvčerajšnjim zjutraj našli mrtvega na železniškem tiru v predoru nad Kolonjo, kjer je skočil pod vlak, je bil včeraj identificiran. Okoli 14. ure je prišel v mrtvašnico mestne bolnišnice 12-letui brivec Emilij, Demetri, stanujoč v ulici S. Maurizio št. 1, ki je spoznal v samomorilcu Sl-lctnc-ga brezposelnega fotografa Viktorja Snidersicha, brez stalnega bivališča; samomorilca je spoznala tudi 15-letna šivilja Celestina Zottig. ki je kmalu potem prišla v mrtvašnico ter si ogledala truplo. Po mnenju Demetri ja. ki je pokojnika dobro poznal, je Snidersich šel v grozno smrt radi velike bede, v katero ga je spravila dolgotrajna brezposelnost. Krvave peripetije vožnje z avtomobilom. Predsinočnjim okoli 22. ure so trije moški najeli v ulici Carducci neki javni avtomobil ter naroČili Šoferju, naj jih popelje v Kolonko-vec. Šofer, 32-letni Ivan Gulla, stanujoč v ulici Settefontane št. *24, je pognal v tek motor in po približno četrturni vožnji se je avto ustavil pred neko gostilno v Kolonkovcu, kakor so trije potniki ukazali šoferju. S tem je bila vožnja končana in Gulla si je dal izplačati voz-nino, ki je znašala 23 lir in 50 sto-tink; nato se je hotel vrniti v mesto. To pa trem pajdašem ni bilg po volji; trdili so, da je v voznini všteta tudi vožnja nazaj v mesto, zato da jih mora Šofer počakati. Gulla jim je sku*al dokazati, da se motijo, toda njegovo prizadevanje jo bilo zaman. Trojica je vztrajala pri svoji trditvi in kmalu je prišlo do ostrega prerekanja, kazalo je že. da bo nastal pretep. Temu se je pa šofer hotel izogniti, ker je pač uvidel, da bi mu v slučaju dejanskega spopada brez dvoma slaba predla, zlasti ker je bil kraj ob isti uri samoten. Zato je skočil v avto ter jo naglo odkuril v mesto. Približno uro pozneje, ko se je nahajal 6 svojim vozilom na postaji javnih avtomobilov v ulici Carducci, sta se mu nenadoma približala dva od onih treh moških, ki jih_je bil prepeljal v Kolonkavec. Moi^karja od možem ta ino — In mož. Včeraj je sedel na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča Albert Scala, obtožen zločina grožnje z orožjem. Kakor pravi obtoženec, je pred časom prišel domov precej pijan. To je razjezilo njegovo ženo, ki se je začela kregati in mu naposled pokazala vrata. Tedaj je bil ogenj v strehi. On je prijel prvo stvar, ki mu je prišla pod roke, in jo zagnal proti ženi, ki seveda ni čakala, da jo ta zadene. Ona je odgovorila na podoben način in kmalu se je kuhinja spremenila v pravcato bojišče. Hrup je privabil v kuhinjo taščo, ki je skušala vzpostaviti med obema zakoncema min_Toda prihod tašče je obtoženca — sam ne ve zakaj — tako razburil — da se ne spominja ničesar, kar se je potem- dogodilo. To je pojasnila sodišču njegova soproga Antonija, katere izpovedi se precej križajo z moževimi. Mož je baje tisti večer zahteval od nje denarja. Ona mu ga ni hotela dati in od tod hišni škandal. Albert Scala taji odločno to o-kolnost. Antonija pravi, da je ob prihodu taščo Albert segel po velikem nožu in ga začel brusiti na mizi. Da pomiri razburjene duhove, je moral poseči vmes miličnik Ne-l-on Pollan, ki v družbi z miličnikom Paskvalom Silvera izpove, da je našel stanovanje Scale v največjem neredu. Ne moreta pa reči, da je Albert Scala grozil obema ženskama z orožjem. Oba potrdita okolnost, da sta bili ženski precej prestrašeni in da sta letali po ulici, proseč pomoči. Branil je obtoženca odvetnik Segnan. Sodišče — pod predsedstvom cav. Marinaza — je oprostilo Scalo radi pomanjkanja dokazov. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Svilodni trg Svilodni trg je bil sicer odprt že 16. t. m. na Telovo, toda poslovati je začel šele v soboto s prihodom blaga na trg. Do sedaj se ie prodalo okoli 12 kvinta-lov svilodov. Pričeli so s srednjo ceno 13.50 ter se polagoma dvignili na srednjo ceno 15.50 v torek zjutraj. Na trgu vladajo približno enake nerednasii kot lansko leto. Lov za f a lopo od strani rasnih ženščin. Pa tudi blago samo prihaja premalo očiščeno na trg. Z razširjavo svojega obsega je mesto Gorica seveda ubilo nekatere male trge v bližnjih vaseh. V Mirnu ni še pričel poslovati svilodni trg. Tržič, Ronchi m pa Sovodnje so pa že kupovali od Kraševcev po 15.—. Videm je imel v pendeljek 15, Veoeto ieto-tako, Lombardija 14.50. v Mun-tovi, Stradelli, Vogheri je prav izbrano blago doseglo 17—18, sicer pa je srednja cena okoli 15-Podatki z raznih tržišč pričajo, da goriški trg ni stal do sedaj pod cenami drugih svilodmh trgov. In to je glavno. Ne predvideva se porast cen. Murvo.vo listje ni bilo letos bog ve kako iskano. Naša F ur lani j a ga je imela v izebiliu, Kras ga je pokupil par sto kvintalov po 15—30. Sicer je pa bila cena listju v naših krajih med 30 do 40 lirami. Oni, ki so špekulirali na samo kupčijo z listjem, so se urezali. SOLKAN. Otvoritev čitalnic®. ^ V nedeljo 26. t. m. prične poek>-vati na novo urejena knjižnica «cCitalnice». Pozivajo se to tisti, ki jih čimprej vrnejo, da se bodo mogle te popraviti in zaznamovati s Številkami. Knjižnica se je obogatila z nekaj novimi knjigami. IZ llANDBBtA. Bralno in pevsko društvo v Štan-drežu, priredi v nedeljo Ane 10. Julija vrtno veselico, pri kateri nastopi domači zbor in par drugih zborov iz bližnjih vasi. Po petju se igra Jurčičev «J>omen». S tem prosimo ona sosedna društva, ki mislijo ta dan kaj prirediti, naj odlože na prihodnjo nedeljo. V nedeljo, d»e 26. t. m. «e zaključi šolsko leto obrtno nadaljevalne šole. Pri tej priliki razstavijo učenci svoje medletne izdelke. SV. LUCIJA. Naša vas se v poslednjem času zelo, zelo izpreminja. Iz ponižne kmečke, gorske vasi, se je razvila v pravo irmKropolo spodnje doline Idrijce.* Storilo se je v svrfao olepšave naše vasi že nešteto reči. Postavile 90 se čete vrste klopi, nasadila drevesa popravili porušeni zidovi na trgu itd. — Eden izmed poslednjih ukrepov je tudi ta: Posestnikom živine, pa bodisi ta te ali one vrste, je prepovedano goniti živali črez trg ali k občinske^ mu koritu. Za nas je resna stvar prepoved prehoda živine črez trg ali po vasi. — Živinoreja je glavna in najvažnejša panoga gospodarstva pri nas, ona je naš glavni dohodek. Radi tega nam tak ukrep otežuje živinorejo. G. podeštat naj bi ponovno sklepal o tej stvari. Potrebno je. Mestar. VOLARJE. Žalostna smrt otroka. Preteklo soboto, dne 18. t. m. se je dogodila v naši vasi težka ne-*-- sreča, ki je globoko presunila nas vse. Omenjeni dan se je odpravilo troje otrok iz družine «Ruscovih» na Volarjih po ozki brvi, da preide na nasprotni breg Soče. Ker pa brv ne vodi prav do drugega brega, ampak se konča na produ blizu brega, je zabredla trojica otrok v Sočo, da prebrodi ta zadnji del Soče. Narasla Soča, in zraven tega še vedno motna od tajaj o čega se snegu v gorah, je vzdignila otroke, da so izginili v valovju. Oče otrok, ki se je nahajal v bližini, pa še neki drugi fant sta skočila v vodo ter rešila dva otroka, a tretji je izginil za vedno. — Vaščani izrekamo hudo prizadeti družini <*Le-. ban — po domače Ruscovi« iskreno sožaljea. Vaščani. VOJSKO. Visoko v hribih leži naša vas; posamezna selišča so zopet zelo oddaljena od njenega • središča.* Edina zveza z ostalim svetom je strma in slaba cesta do Idrije, kamor je dobre tri ure hoda. župnija Vojsko je nad 1000 metrov nad morjem in je bila najvišje ležeča fara na Kranjskem. Umljivo je, da smo torej navezani sami nase, kar se posebno opaža v prosvetnem in kulturnem snovanju, ki gotovo pogreša pomoči. Naša mladina si pomaga kakor si more in priznati moramo, da je res vneta za napredek. Pred kratkim so si omislili godbo, k-i je sicer Še precej pomanjkljiva, kar ni čuda v naših razmerah, vendar kaže korak naprej. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je godba prvič nastopila pri procesiji, — kar je bilo za našo vas nekaj izrednega, saj kaj takega so liudje preje videli le v Idriji. Šploina sodba je bila, cla je godba zelo povzdignila pobožno slovesnost in to tembolj, ker ni bilo zvo-nenja. Naša cerkev namreč še nima zvonov, razen enega malega ubitega, ki je popolnoma neraben. Med tem ko so si druge župnije že davno nabavile nove zvonove za svoje cerkve, katere jim je pobrala vojna, se pri nas še nič ne opaža, da jih dobi tudi naša cerkev. Lju-«tie si želijo imeti zvonove, g. župnik, ki je drugače mož na svojem mestu, pa se menda ne zmeni za to, dasi so farani pripravljeni žrtvovati za zvonove. V izredno slabem stanju se nahaja tudi naše pokopališče, ki je bolj podobno kakemu pašniku. Naslav+jamo te besede na vodstvo župnega in občinskega urada, da se nekoliko pobrigata za te nedostatke in ukreneta potrebno, da se to popravi. Za vse dobro vneti mladini, ki se v svoji samoizobrazbi ne straši ne truda ne stroškov, pa kličem: Le tako naprej! IDRIJA. Otvoritev nižjega teh. zavoda. Od strani mestne občine in šolskega vodstva smo dobili sporočilo, da se s prihodnjim šolskim letom zopet otvori realka v Idriji in sicer že takoj letos prvi štirje razredi. On učenci ali učenke, ki so letos z uspehom dovršili komplementarno šoio, bodo sprejeti lahko v drugi ali tretji razred čim bodo napravili potrebno izkuš,\o. Prijave se sprejemajo do 23. tek. mes. in so proste take. Revnejši u-Čenci ali učenke bodo dobivali knjige brezplačno. Upamo, da se bo rok za prijave, ki je zelo kratek, primerno podaljšal, da bo zavod že letos lahko uspeval. To je potrebno tem bolj, ker ie prispela ta veet nenadno in nepričakovano. Zidaa]s gasilskega deaa. Znana zadeva našega gas. doma se končno bliža zoritvi. Gradnja se bo vendarle nadaljevala in sicer je prevzela delo tvrdka Bertolisi iz Faldisi blizu Vidma za prvotno določeno svoto 200.000 lir. Z delom se bo baje takoj pričelo, ker stoji v pogodbi, da mora biti stavba do 31. julija prih. leta dokončana. Tako bo ta zadeva — če ne pride tudi sedaj kaj izrednega vmes — po tolikih letih vendar enkrat prišla do svojega konca. RAZNE ZANIMIVOSTI Solnčni mrk. Kakor smo že večkrat poročali, mrkne solnce dne 29. t. m. v zgodnjih jutranjih ur\h in ozek pas tedaj doživel a solnčnega \\n ii ;Voti oliWg bika.» Ali so nato darovali uradniki mandarinovi ženi zlatega bika, ne ipove poročilo. BERUTHCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-789 Anglije in Švedske 5 izredni prizor popol mrka, ker stopi luna med solnce in zemljo in zakrije popolnoma uohv-ce. Veliko zanimanje vlada po Angleškem za ta solnčni mrk. Londonska železniška uprava odpošlje sedem in trideset posebnih vlakov v York»hire, kjer se bo najlepše opazoval popolni mrk. Pet avtomobilskih družb bo vzdrževalo z dvesto avtomobili zvezo med Londonom in Yorkshire-jem. 2e dve sto let je od tega, odkar so na Angleškem opazovali zadnjič tak prizor in mi Evropejci bomo morali čakati do leta 1999., da se ena!* prizor ponovi. Za sedanjo generacijo je ta mrk dogodek, katerega ne doživi več. Vse polno znanstvenih ekspedicij se že pripravlja na odhod, da preiščejo drugače nevidni solnčni venec tako zvano korono. Na Švedskem se je izbralo kot cilj radovednežem in znanstvenikom severno mesto Gellivara, Jcjer so se nemške, angleške, francoske in švicarske ekspedicije že utaborile. S popolnoma novim aparatom spektroskopom bodo razkrojili žarke solnčne korone in ugotovili kemično sestavo onih plinov, ki žare v solnčni koroni. V Gellivaro so se prenesli in prepeljali najrazličnejši aparati, ki tehtajo skupaj 2000 ton. Neki velik angleški list je približno označil visokost vsote, ki se izda na Angleškem od znanstvene in privatne strani za ta solnčni mrk. Računa se splošno, da obišče mesto Yorkshire kakih 200 tisoč tujcev; skupni stroški solnč-nega mrka bodo znašali 300.000 ang. funtov (okrog 30.000.000 lir). Nebeana znamenja. Okrožni mandarin Cang je sprejel o priliki svojega rojstnega dneva zastopsvo podložnih mu uradnikov, ki so mu darovali zlatega raka, ker so bili zvedeli, da je tedaj stopilo solnce v znamenje raka. Mandarin se je iskreno zahvalil za tako dragoceno vozilo in ie prav prijazno dostavil: »Sporočim Vam, dragi prijatelji, da bo kmalu rojstni dan moje Žene, pripominjam pa, da se je ona rodila ko je stopilo solnce v znamenje K TiK Alt De J°n£'s holand&ki, zasluži HARHU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 769 ZLATARNA N. Borsatti & Fig Ho, Trst, Corso 47 (lekarna Rovi«) Eopra>lja, prodaja in kupuje zlato, sre-ro ?o poštenih cennh. Govori se slovenski. 743 Vn LJUBLJANSKI VELEČE JEM. Obiščite ga od 2. do 11. julija 1927.. 30% popust na italijanskih in 50?» na jugoslovanskih železnicah. Jugoslovenski vizum L 10.— Te olajšave so deležni oni, ki kupijo izkaznice ,>o L 12.— pri scjmskein komisarju: Agenzia Cehovin, Trst, Viale XX setteinbre 65, Banco Steindler, Tr«*, Via Gallina 2, Banco Bolaffio, Trst. \ ia Dante 6. Na željo preskrbi sejmski komisar vsem interesentom, ki stanujejo izven Trsta jugoslovensko dovoljenje. Interesenti naj dopošljejo potni list in L 12.—• za izkaznico, L 10.— za vizum in L 5.— za poštne stroške. _ 767 HIŠA se proda. Pojasnila daje Tomaž Sancin, Skedenj št. 180, trgovina jestvin. • 827 DOSTOJNA gospodična, z znanjem slovenščine, italijanščine. nemščine, išče mesta pri otrocih, tudi na deželi. Ponud-be pod «27 letna» na upravništvo. S23 LEPA enonadstropna hiša na najbolj prometnem kraju v sredini mesta Idriie 9 prostornim dvoriščem in zelenjadnim vrtom se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša obsega v pritličju 2 trgovska lokala, 2 skladišči in t hlev. v I. nadstropju in podstrešju pa 5 lepih stanovanj. Hiša jc opremljena z vodovodom in električno razsvetljavo. Pojasnila daje lastnik \ Idriji h. štev. 270.___ BABICA, izkušena, sprejema Via Chiozza 50. noseče. 829 AVTOKMIJERA Trst Lokev-Divača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 In 17.30; v nedeljah ob 7.30, 14.38, 16.—. Iz Senožeč v Trst. V delavnikih ol 7 in 1830. V »edeljah ob 7, 18.30, 18.3o. Vožnja trija 1 uro 30 minut. RME. Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trsta LASTNIK. Izšel je roman A Cena L 6-—, P^žti L 7*50 1 ŠIRITE 1 | „Naš glas" g Mesečno družinsko revijo ! f| g Naročnina za celo leto 16 L fc | Naslov: | g Trieste, Casella postale 348 g NHt OBROKE« Izgoiovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. enega robca srce iz lecta, ki ga ji ni mogel podariti drugi nego Ivanček. Ta je stopil ierti hip v kamro in pogledal Tanj. I Jakec je umaknil pogled in ko ga je zopet uprt vanj, se Ivanček še ni premaknil, usta so bila odprta, smeh je bil v njegovih zobeh. Jakec je umaknil pogled znova, mislfl je na | no, medeno tablico, ki jo je nosil v žepu in ni našel prilike, da bi jo dal Micki. Mislil je na smeh, ce ji darilce ta hip ponudi, in na sramoto, če mu tablico odkloni. Mislil je na pot domov... Morda najde priliko, da se vse izvrši brez smeha in brez sramote... . __ _ . - Ivanček je še vedno gledal vanj. Nehote, kakor je bila njegova navada, se je Jakec nasmehnil in dejal, da s humorjem ubije zadrego: «Kaj me gledaš? Ali me boš kupil?* «Kupii ne.» je sedel Ivanček, zadovoljen, da je izzval Jakca, «le nekaj sem o tebi sli6al.» Jakca je streslo. Vedel je, dia ne more biU hudega, vendar je imel strah pred ljudmi. «Kaj si slišal «Da z&da* hišo,* je dejal Ivanček. I tfZidal jo bom,» se je oddahnil Jakec. «In da se misliš oženiti-..» «Čemu pa ne?» a . x Ta «čemu po ne?» je bil izgovorjen tako smeš- da so se zasmejali vsi in tudi Jakec. «In da boš vzel Micko ?» Zdaj Jakec ni odgovoril nič več. Smeh mu je izrinil z obraza, njegove oči so poiskale Micko, ki je gledala v tla. Smeh ostalih je odgovoril: «Hahahal» «Ne pozabi na posteljo, Jakec U «Hahahalia!» «ln na zibelko.* «Hahaha...» Jakec ni odgovarjal nič več. Prijel je za kozarec in Izpi! vino do dna, da zakrije zadrego, v njem se je zbudilo trer>etanje, kri mu je planila v obraz. Stezk* se ie premagoval. Vedel je. če plane, bo nekaj svetega razdrl za vedno, lega ni hotel... , a «Kdaj bo poroka, Jakec7» Odgovarjal je smeh. Postal je žoga, ki so jo metali iz kota v kotr in kovali iz nje smeh... Le Micka je dejala tiho: aPUz£evl^je bil Jakec gluh, teh besed ni preslišal. Radi njih se je dvignil, potegnil klobuk na stran in šel naravnost skozi kamro, ne da bi se ozrl, čez hodnik in P° stopnicah... o. Jakec je to žalitev globoko občutil. Žalost, je«*, maščevanje, strasti, ki jih nikoU m poznal. orebudile v njem. Iz živalske neobčutljivosti ie zra^tel človek, ki je občutil radost in duševno bolečino kakor vsakdo drugi; bal se je sam predi seboi. da ne izbruhne. , . Sovražil je vse, razen Micke. S svojim delom se je hotel maščevati nad vsemi, razen nad Micka Ce bi nikoH ne bila dovolj jasno zrasstla volja v njem, da hoče sezidaiti hišico, je bila ta dan stokrat potrjena*