SPORT NASA TEMA Koga motijo uspehi Tine str. 17 Bi bil pogoj PC res učinkovitejši? str. 12-13 ■o Tednik za Savinjsko regijo / št. 48 / Leto 76 / 2. december 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Med najbogatejšimi najvišje družina Jager Za marsikoga vsako leto težko pričakovana lestvica sto najbogatejših slovenskih podjetnikov letos v Savinjski regiji prinaša nekaj zanimivih sprememb. Med stoterico najbogatejših znova tudi Izidor Krivec, Franc Pišek, Uroš Merc ter družini Pušnik in Ofentavšek. str. 4-5 2 AKTUALNO ZADETKI »Menim, da bi morali analizirati vse prometne nesreče. Natančno bi ugotovili, kaj je vplivalo na njihov nastanek. Po analizi bi morala biti obveščena javnost, ki bi vedela, kakšna je situacija na neki cesti, vzdrževalci pa, kaj je treba popraviti.« Mag. Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prom. »Le malo ljudi je danes pripravljenih na stran odložiti sodobne naprave, ki imajo res močne dražljaje, a v njih ni življenja. Človek zares čuti le takrat, ko sodeluje z nekom drugim. Ko se z nekom pogovarja, ko z nekom zapoje.« Andreja Došler, zborovod-kinja »Da sem zavezana celibatu in ob tem živim vsakdanje življenje, je morda za marsikoga nenavadno. Nekoč so namreč vsi, ki so se odločili za takšno življenje, morali postati redovniki. Danes ni več tako.« Carmen Maria Fernandez, članica Opusa Dei in upravnica graščine Novi klošter »Boj za vsak milimeter na igrišču, sodelovanje s soigralci, napeti obračuni in tesne končnice ter veselje ob zmagoslavju. Vse to in še veliko več nudi košarka na vozičkih.« Aleš Povše, član slovenske reprezentance v košarki na vozičkih »Miklavž, ki izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos, pomeni zmago ljudstva. V tem smislu Miklavž ni zgolj zavetnik ogromno poklicev, temveč tudi zavetnik demokracije kot take.« Sebastjan Weber, etnolog in kulturni antropolog ČETRTEK PETEK / <8 t}^ / 4 1 SOBOTA -5 C/5 NEDELJA ŽALEC - Pod drobnogledom Waldorfska šola Savinja Učenci morali ostati doma Inšpektorat za šolstvo je prejšnji teden zaprl Wal-dorfsko šolo Savinja v Žalcu. Šolsko ministrstvo je na Twitterju sporočilo, da je to posledica nespoštovanja odredbe inšpektorata, naj zasebni izobraževalni zavod zadeve uredi in deluje v skladu s trenutno veljavnim odlokom. Kdaj se bodo lahko učenci vrnili v šolske klopi, je odvisno od zavoda, kako hitro bo uredil in zagotovil spoštovanje ukrepov. SPELA OZIR Inšpektorat za šolstvo je pri nadzoru v tem zasebnem zavodu ugotovil, da ni spoštoval določil odloka, ki ureja organizacijo dela v okviru zagotavljanja varnega šolskega prostora. Šola ni pridobila soglasij, iz katerih bi bilo razvidno, kateri od otrok se lahko samotestira oziroma katerega od pogojev PCT izpolnjuje. Inšpektorat še dodaja, da vodstvo ni uredilo, da učenci brez pogojev ne bi bili v šoli. Prav tako za otroke, ki so bili doma, ni zagotovilo izobraževanja na daljavo. Zavod bo zaprt tako dolgo, dokler vseh omenjenih nepravilnosti ne bo odpravil, so še sporočili z inšpektorata. Trenja med starši Neuradno smo izvedeli, da je v šoli skupina staršev, ki ne verjame v obstoj koronavirusa in trenutno epidemijo, kar močno otežuje delo vodstvu šole. Omenjeni starši na trenutne razmere in z njimi povezane ukrepe gledajo kot na teorijo zarote, zaradi česar tudi ne želijo podpisati izjave o testiranju. Prav tako smo neuradno izvedeli, da je šolo inšpekciji prijavila ena od mam, ki se s takšnim pogledom ne strinja, temveč je prepričana v nasprotno, da je treba predpisane ukrepe spoštovati in s tem poskrbeti za varno okolje. Negotove razmere Ob tem so na dan pricur-ljale govorice, da naj bi bila šola na robu obstoja. Da so razmere v tem zasebnem izobraževalnem zavodu negotove, nam je potrdil tudi naš vir. Kot enega od razlogov navaja skupino staršev, ki so ji zaradi plačevanja šolnine in namenjanja donacij preveč zrasla krila. Posamezniki naj bi si zaradi tega dovolili preveč vmešavati v vodenje šole in želeli uveljavljali svoj jaz na vseh področjih. Enega predstavljajo tudi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, ki starše razdvajajo bolj kot karkoli drugega do zdaj. SMARJE PRI JELSAH - Načrtovana obnova odseka se odmika Kdaj namesto mreže spodobna cesta? Da je odsek ceste Grobelce-Loka pri Žusmu-Tin-sko, ki bolj kot na prometno povezavo spominja na razpokano mrežo, potreben obnove, nekateri člani občinskega sveta Občine Šmarje pri Jelšah opozarjajo že več kot petnajst let. Zato jih je presenetilo, da se obnova ponovno odmika. Župan Matija Čakš pravi, da problematiko razume. A si bolj kot prerazpore-janje denarja v proračunu ali dodatno zadolževanje občinskih financ želi, da bi cesto pod svoje okrilje vzela država. TINA STRMCNIK Občinski svetnik Ivan Žaberl (SLS) je na zadnjem občinskem svetu opozoril, da je bilo v preteklem načrtu razvojnih programov načrtovanih približno 1,1 milijona evrov za obnovo dotrajane ceste Grobelce-Loka pri Žusmu-Tinsko v letih 2022 in 2023. Glede na nov načrt razvojnih programov se obnova odseka omenjene ceste odmika v leti 2024 in 2025. Žaberl je kritičen, da omenjeni odsek doslej ni bil deležen večjih posegov, izvajalec obnavlja le bankine. »Omenjena povezava je močno obremenjena, saj je v bližini kamnolom Žusem, po njej vsak dan pelje od 150 do 200 tovornjakov. To pomeni, da so bankine povsem uničene. Na treh četrtinah celotnega odseka je cesta povsem razpokana, videti je kot mreža.« Dodal je, da je v obdobju zadnjih dveh let domačine, ki Nekateri šmarski občinski svetniki so kritični, da se obnova odseka Grobelce-Loka pri Žusmu-Tinsko odmika. Občina je lani od okolj-skega ministrstva sicer pridobila denar za ureditev plazišča in dela cestišča v Volčji Jami. so želeli protestirati in cesto zapreti, od tega odvračal prav zaradi tega, ker je bil začetek obnove odseka predviden za prihodnje leto. »Tega sami ne zmoremo« Šmarski župan Matija Čakš je povedal, da je občinska uprava naročila izdelavo projekta za obnovo polovice odseka omenjene ceste. Po projektantskem izračunu bi obnova stala 2,8 milijona evrov, kar predstavlja četrtino občinskega proračuna. »Vsi vemo, da je cesta močno obremenjena in da je res potrebna obnove. Želim si, da bi naša občina dosegla dogovor s šentjursko občino, ki od podjetja Trik kamenine dobiva koncesionarski denar, mi njene obnove namreč nismo zmožni plačati sami. A tako kot naša občina ne bi plačala za obnovo ceste v Šentjurju, tudi Šentjur-čani verjetno ne bodo želeli plačati naše.« Kakšne posebne naklonjenosti ne pričakuje niti od koncesionarja, ki uporablja kamnolom. »Zasebnika, ki bi za obnovo ceste na svojo pobudo prispeval material, še nisem srečal. Državi je namreč plačal koncesijo in tako izpolnil svoje obveznosti. Čeprav uniči vse ceste, ni nikomur ničesar dolžen.« Ivan Žaberl: »Cesta je že zdaj v katastrofalnem stanju. Sploh si ne predstavljam, kakšna šele bo čez štiri leta, če prej ne bomo storili ničesar.« Čakš bi rad Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) pozval, naj omenjeno cesto uvrsti med državne ceste. Za obnovo celotnega odseka bo namreč treba še več denarja. Še ena od možnosti je, da bi se občina obnove lotila po delih. Vsak naj skrbi za svoj del Šentjurski župan mag. Marko Diaci je dejal, da je z izvajalcem že sklenjena pogodba za modernizacijo poldrugega kilometra odseka ceste, ki vodi do meje z občino Šmarje. Upa, da bo za preostanek odseka kmalu poskrbela tudi šmarska lokalna skupnost. »Zakonodaja nalaga, da morajo občine same skrbeti za svoje lokalne ceste. Odsek je bil poškodovan, še preden je tam začel delovati kamnolom. Morda bo koncesionar, ki izrablja kamnolom, pripravljen sodelovati pri obnovi, soudeležen je tudi pri obnovi odseka v šentjurski občini.« Prihodnjič več sreče? Direkcija za infrastrukturo je na pobudo občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek za prekategorizacijo navedenega odseka lokalnih cest leta 2006 podala negativno mnenje. Odsek takrat namreč ni izpolnjeval določenih meril za kategorizacijo javnih cest, saj povezuje manjša naselja v občinah. »Poleg tega so lokalna središča v občinah že ustrezno povezana s pomočjo drugih državnih cest, ki so pomembne tudi za večji del tranzitnega prometa, saj na območju Podčetrtka ni večjega mejnega prehoda z Republiko Hrvaško,« so sporočili iz DRSI. Dodali so, da lahko občine, če menijo, da se je prometni pomen omenjenega odseka spremenil, ponovno vložijo pobudo za njegovo prekategorizacijo, ki jo bo direkcija ponovno preučila. Foto: Ivan Žaberl • Ш дШжчии ..... ........... Žaberl je omenil, da je cesta močno obremenjena, po njej vsak dan pelje od 150 do 200 tovornjakov, saj je v bližini kamnolom Žusem. AKTUALNO 3 VELENJE - Gradili bi z denarjem za prestrukturiranje, vsem ideja ni všeč Bo rudarsko mesto postalo zobozdravstveno središče? V velenjskem zdravstvenem domu, ki je eden največjih v državi, imajo smele načrte z razvojem zobozdravstvene dejavnosti. To želi vodstvo preseliti iz prostorov javnega zavoda v novo zobozdravstveno kliniko, ki jo vidi kot edinstven zobozdravstveni UKC, kakršnega Slovenija še nima. Čeprav gre za idejo, o kateri se bo v dolini zagotovo še govorilo, je že dvignila kar nekaj prahu. Posameznike namreč skrbi, da je to le tlakovanje poti do popolne privatizacije zobozdravstvene dejavnosti, in to v regiji, ki je na pragu socialnega obubožanja zaradi napovedanega prestrukturiranja. Župan želi primarno zdravstvo ohraniti pod skupno streho, direktor bi posamezne dejavnosti nadgradil s ponudbami koncesionarjev in zasebnikov ter jih preselil v nove prostore. »Leta 1945 je Velenje postalo rudarsko mesto, leta 2025 bi lahko postalo nekaj čisto drugega. Za to potrebujemo infrastrukturo, zdravstvo, šolstvo. Če bodo urejene osnovne dobrine, se bodo ljudje spet začeli priseljevati in ustvarjati drugačno dodano vrednost, kot so jo leta 1945 rudarji,« meni direktor zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik. LEA KOMERIČKI KOTNIK Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik je potrdil, da razmišlja o selitvi zobozdravstva iz tamkajšnjega zdravstvenega doma na novo lokacijo, v t. i. zobozdravstveno kliniko. To bi zgradili in uredili povsem na novo. A kot poudarja, je to za zdaj le zamisel, s katero bodo med drugim kandidirali tako za napovedana državna sredstva kot morebitna evropska iz sklada za prestrukturiranje premogovnih regij. Ob tem Šteharnik poudarja, da gre v prvi vrsti za občinski projekt, medtem ko sam pri tem vidi dobro poslovno priložnost. V nadaljevanju direktor pojasnjuje, da s selitvijo nikakor ne bi krčili mreže javnih storitev. Prej nasprotno. V kliniki bi namreč delovali dosedanji zobozdravniki, ki delujejo pod okriljem velenjskega zdravstvenega doma, kot tudi koncesionarji. Zelo verjetno bi se pod skupno streho ponudbi pridružili tudi zasebni ponudniki. In kaj bi nova ureditev pomenila za uporabnike zobozdravstvenih storitev? »Večji obseg storitev v sodobnih prostorih; povečuje se namreč delež storitev, ki jih trenutno v okolju ni na voljo. Drugo bo ostalo enako,« kratko odgovarja Šteharnik. Z »javnim« ustvariti pogoje za »nekaj vec« »Moja ideja je, da bi naredili zobozdravstveni center prihodnosti, kot ga v Sloveniji zaenkrat še ni. Po cenovno dostopne in kakovostne sto- ritve ljudem ne bo več treba hoditi v Beograd, na Reko ali v Zagreb, ker bo klinika v Ve- lenju ponujala vse. Na enem mestu bi bili zbrani zobozdravniki za otroke, mladino in odrasle, ortodonti in čeljustni kirurgi, na tem mestu bi delovali rentgen in vse druge specialistične zobozdravstvene ambulante,« pojasnjuje direktor in dodaja, da bo lahko bolnik izbral javnega zobozdravnika, ki ga bo napotil na strokovno obravnavo bodisi h koncesionarju bodisi k zasebniku. Kot še pojasnjuje, bi v tem primeru z osnovno ponudbo javnih storitev ustvarili pogoje, ki bi pritegnili tudi zasebnike, ki bi te storitve nadgradili. »Vse v korist ljudi, ne v mojo,« zatrjuje Šteharnik. Ob tem razkrije, da se tudi sam trenutno sooča s težnjami tako zobozdravnikov kot zdravnikov po pridobitvi koncesij. »Nihče več ne želi delati v javnem zavodu. Sistem je namreč takšen, da dober zdravnik ni nagrajen in slab ni kaznovan.« Po Šteharnikovih besedah so v procesu pridobitve koncesijske pogodbe trije zdravniki in dva zobozdravnika. »V primeru, če jim bomo to koncesijo uredili, vemo, podeljuje jo občina, jih bomo zadržali. V nasprotnem primeru jih bomo izgubili,« še razlaga sogovornik in poudarja, da pri tem ne bodo izgubili bolniki. Z izgubo programa bo treba racionalizirati poslovanje, kar bi lahko privedlo do tega, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v administrativnih službah. Kot nogometni klubi v boju za najboljše igralce Z idejo direktorja ZD Velenje se je pred kratkim že seznanil tudi Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, ki pa za zdaj selitvi dejavnosti (še) ni naklonjen. Dermol se zaveda, da ne samo v regiji, temveč v celi državi zdravnikov in zobozdravnikov primanjkuje, zato se bo treba zanje in za njihove storitve znotraj javne zdravstvene mreže še pošteno boriti. Dermol vsaj za zdaj ne vidi potrebe, da bi primarno zdravstvo širili na različne lokacije. »Bolj primerno se mi zdi, da se najprej preučijo vse možnosti znotraj zdravstvenega doma oziroma v okolici,« pravi in dodaja, da razume direktorja, da želi pripraviti projekte, s katerimi bi lahko kandidirali za državni in evropski denar. »Vemo, da je država sprejela zakon o investicijah v zdravstvo, ki je težak sto milijonov evrov, in da bo del tega denarja namenjen tudi primarnemu zdravstvu. Če lahko s projektom za dvig kakovosti določenih storitev kandidiramo za ta denar, potem ne vidim težave,« pravi Dermol in zagotavlja, da pri tem ne gre za privatizacijo zobozdravstva. Velenjski župan se zaveda, da se bo treba kmalu začeti odkrito pogovarjati, kako v prihodnje urediti in zagotoviti zdravstveno oskrbo. »Zdravnikov primanjkuje, zato se je treba za vsakega posebej boriti. Ugotavljamo, da veliko občanov že danes v Velenju nima osebnega zdravnika. Teh že tako primanjkuje, ob tem ima leče-če zdravnike v Velenju tudi veliko ljudi iz drugih občin.« Dermol je prepričan, da bo treba te kadrovske težave reševati sistemsko. Pri tem boj zdravstvenih domov za zdravnike velenjski župan primerja z nogometno tržnico. »V prestopnem roku se vsi klubi trudijo v svojih vrstah obdržati najboljše igralce in hkrati ekipo okrepiti z najboljšimi, ki so na trgu. V zdravstvu je enako.« Koncesionar ni zasebnik Ob tem Dermol poudarja, da se je treba zavedati, da koncesija ne pomeni zasebne prakse in da tudi ni nujno slaba. Zagotavlja, da bo občina, preden bo sprejela kakršnokoli odločitev na tem področju, to prej predstavila občinski upravi, mestnemu svetu in javnosti. Bodo pa morali ljudje sčasoma spremembe, ki bodo nastale kot posledica prestrukturiranja, sprejeti, in to na različnih področjih, je prepričan župan. »Življenje se spreminja in na te spremembe je treba gledati celostno,« pravi. Četrti poskus privatizacije Da gre za ponoven poskus privatizacije javne zdravstvene dejavnosti, je prepričan vodja svetniške skupine Dobra Država v velenjskem mestnem svetu Matej Jenko. Ta je v času torkove seje medijem predstavil svoj pogled na načrte direktorja zdravstvenega doma, od občinske uprave pa terja odgovore in pojasnila. »Sumim, da gre za podoben načrt, kot ga je imel direktor Šteharnik pred leti s programom fizioterapije. Ta se ni izšel. Mu je pa pred tem uspelo iz zdravstvenega doma izločiti področje medicine dela. Takšni projekti mi dišijo po korupciji,« je neposreden Matej Jenko, ki pravi, da gre za ponoven, že četrti poskus »razsekanja« Zdravstvenega doma Velenje. »Iz dokumentov je mogoče razbrati, da želi direktor ZD Velenje vrniti koncesije za zobozdravstvo, da bi jih nato lahko dobili zasebniki, za investicijo v nove prostore naj bi stalo eno od podjetij Tomaža Ročnika,« še razkriva Jenko. So se zobozdravniki res uprli? Mestni svetnik Matej Jenko pravi, da so ga na nevarnost privatizacije opozorili sami zobozdravniki, ki so spisali poseben dopis. Vendar se pod njega, tako Jenko, niso upali podpisati. Na drugi strani direktor zdravstvenega doma Janko Šteharnik pravi, da se želijo zaposleni od omenjenega dopisa distancirati. Kdo ima prav? Do ustrezne in pravočasne zobozdravstvene oskrbe je marsikje v Sloveniji vedno težje priti. Tudi v Velenju se soočajo z nezadovoljstvom bolnikov na eni strani in zobozdravnikov na drugi. Je rešitev nov zobozdravstveni center? (Foto: Pixabay) у 4 GOSPODARSTVO Družina Jager prehitela Straškove Med stoterico najbogatejših ponovno Izidor Krivec, Franc Pišek, Uroš Merc ter družini Pušnik in Ofentavšek Za marsikoga vsako leto težko pričakovana lestvica sto najbogatejših slovenskih podjetnikov, ki jo pripravlja revija Manager, letos v Savinjski regiji prinaša nekaj zanimivih sprememb. Med lokalnimi bogataši ne vodi več družina Strašek, lastnica podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji. Zamenjala jo je trgovska družina Jager, ki je bila Straškovim vsa leta tik za petami. Na lestvici tokrat ni nobenega novinca, nekaj imen je, morda le začasno, izginilo, a se je nanjo vrnilo kar pet posameznikov. Med stoterico najbogatejših Slovencev je tokrat s širšega celjskega območja dvanajst podjetnikov, kar je največ po letu 2016. Dvanajst najbogatejših Mesto na lestvici 14. Ime in Priimek Družina Jager Družba Jagros Ocena premoženja (v mio EUR) 118 16. Družina Strašek KLS Ljubno 107 40. Ivan, Maša Pfajfar Inpos 50 54. Franc Pišek Vitli Krpan 42,4 57. Uroš Merc Bisol Group 39,8 60. Družina Albreht Zlatarna Celje 38,6 66. Ivan, Črt Cencelj Inel 36 68. Izidor Krivec Celjske mesnine 35,2 77. Družina Pušnik Eho 32,2 84. Miran Zagožen Zagožen 30,4 93. Peter Ofentavšek Oplast 28,6 94. Družina Moškotevc Ahac, Voc Ekologija 28,5 Vir: Revija Manager JANJA INTIHAR Prag za vstop na lestvico se je z lanskih 20,9 milijona evrov letos zvišal na 27,7 milijona evrov, kar je največ doslej, tudi stoterica podjetnikov na njej je najpremožnejša doslej. Vsota njihovega bogastva znaša 7,1 milijarde evrov, kar je za 24 odstotkov več kot lani. To je največje povečanje po letu 2008, ki je, ugotavljajo v reviji Manager, posledica visokih vrednotenj na delniških trgih, dobrega poslovanja, razdolže-vanja ter v nekaterih primerih tudi uspešnih prevzemov. Na vrhu lestvice ni sprememb. Še vedno ga zasedata Iza Sia Login in Samo Login s 689 milijoni evrov skupnega premoženja. Sledita jima Sandi Češko in njegova partnerka Livija Do-lanc, njuno premoženje znaša 355 milijonov evrov. Tretja je družina Šešok, lastnica Iskre, ki ji pripisujejo 275 milijonov evrov. Za podjetnike oziroma njihova podjetja, ki so se letos uvrstila na lestvico, je značilno, da dobro poslujejo na tujih trgih, da ustvarjajo soliden dobiček, ki ga večinoma vlagajo v razvoj, da imajo nadpovprečno dodano vrednost in da so plače njihovih zaposlenih nad povprečjem dejavnosti, kar sicer za nekatere najbogatejše podjetnike na Celjskem ne velja. Nekateri višje ... Med sto najpremožnejšimi v Sloveniji se je od lani na Celjskem premoženje najbolj povečalo družini Jager, ki je zasedla 14. mesto. Družina ima v lasti uspešno trgovsko podjetje Jagros v Mestinju. Oče in ustanovitelj podjetja Franc Jager je predlani vodenje in lastništvo prepustil sinovom Alešu, Boštjanu in Mihi, sam se je preusmeril v gradbeništvo in nepremičninske posle. Revija Manager je premoženje Jagrovih ocenila na 118 milijonov evrov, kar je skoraj polovica več kot v letu 2020. Čeprav je lani svoje premoženje povečala tudi družina Strašek, to ni bilo dovolj, da bi se obdržala najvišje na lokalni lestvici. S 107 milijoni evrov se je uvrstila na 16. mesto, kar je za tri mesta slabše kot lani. Podjetja KLS Ljubno je eno največjih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilske motorje. Ustanovitelj Bogomir Strašek je zadnja leta del svojega premoženja razdelil med družini svojih dveh hčera, tako da ima v podjetju le še polovični lastniški delež. KLS Ljubno se uvršča med naj- uspešnejša družinska podjetja v svetu in najuspešnejše gazele v Sloveniji. Za dve mesti sta v primerjavi z lani na lestvici najbogatejših napredovala Ivan Pfajfar in Maša Pfajfar Toplak, lastnika celjskega podjetja Inpos, in se uvrstila med deset tistih, ki so v zadnjem letu najbolj povečali vrednost svojega premoženja. Oče in hči Pfajfar sta letos na 40. mestu, kar je najbolje, odkar se družina uvršča med stoterico najbogatejših. Poleg Inposa, ki se ukvarja s trgovino s tehničnim blagom, ima v lasti še podjetje Lesoprodukt in polovični delež v nakelskem trgovcu z metalurškimi izdelki Mersteel SSC. Letos je Inposu uspel tudi vstop v celjski Ko-vintrade, v katerem je z odkupom približno 9 odstotkov delnic postal največji posamični lastnik. ... drugi nižje Na 60. mestu je družina Albreht, lastnica Zlatarne Celje, ki je sicer že vrsto let bolj kot s celjsko povezana z ljubljansko regijo. Družba se ukvarja pretežno z izdelovanjem in s prodajo nakita ter ima v svoji trgovski mreži že približno sto prodajaln doma in v tujini. Leta 2012 je svojo dejavnost razširila še na hotelirstvo in gradnjo stanovanj. Največji, 76-odstotni delež ima oče Bojan Albreht, ki izvira iz Obso-telja in je tam tudi začel svojo poslovno pot. Zaradi slabših poslovnih rezultatov v preteklem letu je družina Albreht na lestvici najbogatejših letos zdrsnila za kar 25 mest. Še večji zdrs se je zgodil očetu in sinu Ivanu in Crtu Cenclju, lastnikoma celjskega podjetja Inel, ki razvija in izdeluje sisteme za označevanje in sledljivost izdelkov v farmacevtski industriji in je pri tem izjemno uspešno. Med sto najbogatejših sta se prvič uvrstila šele leta 2018 in zasedla 60. mesto. Že leto kasneje sta napredovala na 24. mesto, lani sta bila še dve stopnički višje. Letos sta šele na 66. mestu, revija Manager je njuno premoženje ocenila na 36 milijonov evrov, kar je 30 milijonov manj kot lani. Inelu so lani prihodki od prodaje upadli za kar 59 odstotkov, čisti dobiček je znašal le milijon evrov. V zadnji petini letošnje lestvice slovenskih multimilijo-narjev je na 84. mestu Miran Zagožen iz Žalca. V lasti ima podjetje Zagožen, ki prodaja izdelke za zunanji vodovod in kanalizacijo, ter podjetje Aplast, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas. V zadnjih šestih letih je bil najvišje, na 59. mestu, leta 2016. Od takrat je v zadnji četrtini lestvice ali ga na njej ni. Vrednost njegovega premoženja je letos ocenjena na 30,4 milijona evrov, kar je 6 milijonov evrov več kot lani. Zadnja med bogataši s Celjskega je na 94. mestu lestvice družina Moškotevc, ki se je med najpremožnejše v Sloveniji prvič uvrstila lani in zasedla 60. mesto. Oče Roman Moškotevc je 100-odstotni lastnik podjetja Ahac, ki se je v približno treh desetletjih razvilo v enega največjih uvoznikov in distributerjev za hrano in pijačo v Sloveniji. Leta 2011 se je začel ukvarjati s proizvodnjo hrane in nato še malih gospodinjskih aparatov, podal se je tudi v gradbeno dejavnost ter z družino Janeza Škoberneta ustvaril mrežo podjetij, ki delujejo pod okriljem družbe Voc Ekologija, v kateri imata polovični delež njegova hči in sin. Pet povratnikov Med tistimi, ki so nekoč na lestvici že bili, a so potem z nje zdrsnili, je s Celjskega kar pet podjetnikov. Vsi so v drugi polovici stoterice najbogatejših. Na 54. mestu je Franc Pišek, lastnik šmarskega podjetja Pišek - Vitli Krpan, ki je bilo letos izbrano za najboljšo gazelo v Savinjski regiji in je dobilo tudi srebrno nacionalno priznanje. Franc Pišek je premoženje, ki ga ocenjujejo na malo več kot 42 milijonov evrov, ustvaril z razvojem gozdarske mehanizacije in sodi med vodilne proizvajalce gozdarskih vitlov na svetu. Tri mesta za njim je Uroš Merc, lastnik skupine Bisol Group iz Latkove vasi pri Preboldu. Bisol je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo foto-napetostnih modulov. Merc, ki je bil nazadnje na lestvici leta 2017 na 63. mestu, se je med stotnijo najbogatejših ponovno uvrstil predvsem zaradi lanskega uspešnega poslovanja, zaradi usmerjenosti podjetja v zelene tehnologije pa mu za prihodnja leta napovedujejo še boljše uvrstitve. Na lestvici je spet Izidor Krivec, ki je stoterico najbogatejših Slovencev zapustil leta 2017. Leto pred tem je bil na 70. mestu, letos je dve mesti višje. Krivec, čigar premoženje je ocenjeno na 35,2 milijona evrov, je dolgoletni direktor in solastnik Celjskih mesnin, Po štirih letih je med stoterico najpremožnejših ponovno Izidor Krivec, solastnik in direktor Celjskih mesnin. Njegovo premoženje je ocenjeno na 35,2 milijona evrov. Družina Jager je v zadnjem letu svoje premoženje povečala za kar 48 odstotkov in se je na lestvici najbogatejših Slovencev prvič uvrstila na najvišje mesto med podjetniki s Celjskega . Na fotografiji (z leve) Aleš, Franc in Boštjan Jager, manjka tretji sin Miha. i\ ki jih s podjetjem CM Invest s sedežem v Celovcu obvladuje s kranjskim poslovnežem Danilom Dujovićem. Krivec je s svojim podjetjem Amur inženiring 60-odstotni lastnik CM Investa. Celjske mesnine poleg podjetja v Celju, ki sodi med največje predelovalce mesa v Sloveniji, vključujejo še Radgonske gorice, pršutarno na Krasu in mesnico Ledas. Pred časom so se zanimale tudi za nakup Ptujske kleti. Krivec se je na lestvico vrnil predvsem zaradi boljših rezultatov skupine. O svojem lastništvu Celjskih mesnin in z njimi povezanih podjetij nikoli ni želel govoriti oziroma je bil pri tem zelo skop. Tretji povratnik na lestvici je družina Pušnik, ki s premoženjem, ocenjenim na 32,2 milijona evrov, zaseda 77. mesto. Pušnikovi so lastniki podjetja Eho, ki je vodilni proizvajalec hladilnih sistemov in hladilnic v jugovzhodni Evropi in uspešno deluje že od leta 1980. Zaradi stalne rasti se je podjetje moralo večkrat seliti, pred dvema letoma se je ustalilo v industrijski coni Arnovski gozd, kjer je zgradilo velike proizvodne in poslovne prostore. Eho, ki več kot 90 odstotkov prodaje ustvari v tujini, je lani imel malo več kot 25 milijonov evrov prihodkov in 2,6 milijona evrov čistega dobička. Na lestvici je ponovno tudi družina Ofentavšek, ki ima v lasti podjetje Oplast iz Tepanja. Do predlani ga je vodil Anton Ofentavšek, ki se je med sto najbogatejših nazadnje uvrstil leta 2008. Lastnik podjetja je zdaj njegov sin Peter, ki mu revija Manager pripisuje 28,6 milijona evrov premoženja. Oplast se ukvarja z brizganjem in s predelavo plastičnih mas, obrat ima tudi v Kobaridu, v Tepanju, kjer upravlja bencinski servis OMV, pa ima še trgovino z živili. Foto: arhiv NT (SHERPA, Andraž Purg - GrupA) Na letošnji lestvici ni več, najbrž samo začasno, kar nekaj podjetnikov iz Savinjske regije, ki so se med sto najbogatejših Slovencev uvrščali v preteklih letih. To so Robert Grah, Maja Gerčer, družini Skaza in Grilj, Iztok Špan in Boštjan Marovt. St. 48, 2. december 2021 GOSPODARSTVO 5 Poslovanje največjega celjskega podjetja tudi v devetih mesecih uspešno Cinkarna presegla načrtovan dobiček Na podlagi devetmesečnih rezultatov poslovanja in ocene do konca leta uprava Cinkarne Celje napoveduje, da bo letos družba krepko presegla načrtovan čisti dobiček. Znašal naj bi 27 milijonov evrov, česar ji ne bo težko doseči, saj je že po devetih mesecih znašal malo več kot 26 milijonov evrov. Cinkarna je letos povečala tudi prihodke od prodaje, kar velja tako za domači trg kot tujino, njen finančni položaj je še naprej stabilen. Vse obveznosti poravnava pravočasno, nima bančnih dolgov, denarna sredstva na njenem računu so konec septembra znašala 43,7 milijona evrov, kar je 16 odstotkov več kot konec lanskega decembra. Za prihodnje leto vodstvo podjetja napoveduje nižjo rast prodaje in tudi manj čistega dobička. Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje JANJA INTIHAR Cinkarna je v prvih devetih mesecih imela 146 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Večino prihodkov, malo več kot 119 milijonov evrov, je ustvarila s prodajo svojega nosilnega programa, pigmenta titanovega dioksida, ki je bila v primerjavi z lanskimi devetimi meseci višja za 10 odstotkov. Višji prihodki so posledica večjih prodanih količin in tudi višjih povprečnih cen, ki so se od konca preteklega leta zvišale za 12 odstotkov. Predsednik uprave Aleš Skok pojasnjuje, da je po- večanje povpraševanja po pigmentu titanovega dioksida povezano s pozitivno gospodarsko rastjo in z večjim optimizmom med potrošniki. Še vedno sicer velja, da so se ljudje bolj kot v prejšnjih letih lotili prenove svojih stanovanj ali hiš po sistemu »naredi sam«, a je v zadnjem obdobju levji delež povpraševanja povezan z izdelki za gradbeništvo, ki je zelo dejavno. Velik vpliv na letošnje poslovanje cinkarne ima tudi zmanjšana konkurenčnost azijskih ponudnikov v Evropi. Zaradi višjih prodajnih cen kot v preteklih obdobjih so zato kupci svoje povpra- ševanje usmerili k zahodnim multinacionalkam in lokalnim proizvajalcem. Takšne ugodne pogoje poslovanja cinkarna pričakuje do konca leta, vendar se na drugi strani že nekaj časa povečujejo cene surovin in energije. Cinkarna je do konca septembra na tuje trge prodala za 133 milijonov evrov svojih izdelkov, kar je prav tako za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ prihodkov, približno 109 milijonov evrov, je ustvarila v državah Evropske unije, rast izvoza je zabeležila tudi na vseh drugih trgih. Odličen rezultat Večji od pričakovanega je bil tudi čisti dobiček, saj je po devetih mesecih znašal 26,2 milijona evrov, kar je 12,4 milijona evrov ali 90 odstotkov več kot v enakem lanskem času. Cinkarna je višji dobiček od načrtovanega dosegla že ob polletju, saj je znašal približno 16 milijonov evrov. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel malo več kot 42 milijonov evrov, kar je za 68 odstotkov več kot lani in 29 odstotkov dosežene prodaje. Uprava cinkarne ocenjuje, da je glede na gospodarske razmere na mednarodnem trgu in še vedno trajajočo epidemijo takšen rezultat odličen. Če se na prodajnih in nabavnih trgih razmere ne bodo izrazito poslabšale, bo družba načrtovan dobiček za leto 2021 presegla. Za okolje le petina načrtovanih sredstev V cinkarni so do konca septembra za naložbe porabili 6,6 milijona evrov, kar je manj kot polovica načrtovanega zneska, vendar naj bi zaostanek nadoknadila v zadnjem tromese-čju, ko naj bi izvedla obširno prenovo v proizvodnji titanovega dioksida. Zagotovo pa v cinkarni letos ne bodo uspeli izvesti okoljskih naložb. Do konca septembra so zanje porabili le petino načrtovanih sredstev iz tako imenovanih okoljskih rezervacij. Kot razlog uprava navaja nove ugotovitve pri izvajanju del, zaradi česar so potrebne dodatne raziskave in projektiranje ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za zamenjavo dela cevovoda za črpanje sadre na odlagališču v Bukovžlaku. Prihodnje leto nižja rast Za leto 2022 v cinkarni načrtujejo 204 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 7-odstotno rast glede na ocenjeno prodajo za letos. Čisti dobiček naj bi znašal 20 milijonov evrov, vendar, pravi Aleš Skok, tega cilja ne bo mogoče doseči brez obvladovanja vseh stroškov, še zlasti stroškov surovin in energije. Sprememba cen končnih izdelkov namreč ne bo nadomestila dviga cen surovin in energije, zato se bodo marže ustalile na nižjih ravneh. Foto: arhiv: Cinkarna Celje Unior v primežu podražitev in težav z dobavami Znani so tudi podatki, kako sta v prvih devetih mesecih poslovali Skupina Unior in njena matična družba v Zrečah, ki sta tesno povezani z avtomobilsko industrijo in večino svojih izdelkov prodata na tujih trgih. Številke so spodbudne, saj je matična družba ustvarila za 36 odstotkov več prihodkov od prodaje kot v enakem lanskem obdobju in imela 2,1 milijona evrov čistega dobička. Boljši od lanskih so bili tudi rezultati celotne skupine, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini. Imela je 20 odstotkov več prihodkov od prodaje in 8,1 milijona evrov čistega dobička. Po lanskem 21-odstotnem upadu čistih prihodkov od prodaje in izgubi, ki je znašala malo manj kot osem milijonov evrov, so vsi letošnji poslovni kazalci Uniorja bistveno boljši, a kljub temu še vedno nekoliko zaostajajo za rezultati, ki sta jih Unior in njegova skupina dosegla v prvih devetih mesecih leta 2019. Takrat je matična družba imela 133 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, prihodki celotne skupine so znašali 192 milijonov evrov. V letošnjih devetih mesecih so v Zrečah ustvarili 130 milijonov evrov prometa, v celotni skupini 180 milijonov evrov. Za razliko od lanskih prvih devetih mesecev, ko je zabeležila približno 5 milijo- nov evrov izgube, je Skupina Unior letos do konca septembra ustvarila 8,1 milijona evrov čistega dobička. Matična družba je čisti poslovni izid izboljšala za približno 12 milijonov evrov. Lani je v prvih devetih mesecih imela 9,8 milijona evrov izgube, letos ima 2,1 milijona evrov čistega dobička. Kot so v svojem devetmesečnem poročilu zapisali v Uniorju, so v svojem programu Odkovki, ki v podjetju prispeva največ prihodkov, imeli dovolj naročil do konca avgusta. Nato so se začele težave, saj so nekateri njihovi kupci začeli podaljševati poletne dopuste, ko je začelo primanjkovati sestavnih delov, pa so nekateri proizvajalci avtomobilov ustavili montažne linije. Povsem drugačne so razmere v proizvodnji ročnega orodja, kjer se že celo leto srečujejo z rekordnim obsegom naročil, ki je posledica večjega povpraševanja po specialističnih ročnih orodjih in pridobitve novih kupcev v zadnjih letih. Tretji program Strojegradnja se še vedno sooča z vplivom epidemije. Novih naročil je malo, ker so kupci previdnejši pri nabavi nove investicijske opreme. Najslabše gre tudi letos Uniorjevi turistični dejavnosti, saj je njegovo podjetje Unitur lahko začelo poslovati šele v drugi polovici junija. Bo izguba ali dobiček? V Uniorju poudarjajo, da se že celo leto soočajo z velikim pritiskom dobaviteljev na zvišanje cen jekla in pločevine, podaljšujejo se tudi dobavni roki. Ker višjih cen surovin ne morejo takoj prenesti na svoje kupce, je po prvih ocenah matična družba imela za 2,3 milijona evrov in celotna skupina za 3 milijone evrov slabši čisti poslovni izid. »Napovedi do konca leta so zaenkrat nehvaležne in glede na zmedo pri naših kupcih tudi težavne. Negotovost je velika pri proizvajalcih avtomobilov, še večja pri njihovih sistemskih dobaviteljih,« pravijo v Uniorju. Zaradi padca naročil v programu Odkovki in povečani prodaji ročnega orodja ocenjujejo, da bodo letos načrtovane prihodke presegli za odstotek, a bodo ti kljub temu za doseženimi v letu 2019 zaostajali za 6 odstotkov. Ker jih poleg upada naročil in višjih cen surovin v zadnjem kvartalu pestijo tudi nepričakovani dvigi cen energentov, končni poslovni izid ne bo takšen, kot so ga pričakovali. Prve ocene kažejo, da bodo ob koncu leta imeli največ milijon evrov čiste izgube ali minimalni dobiček. JI «=ity7« BBP^S' s JST7,. SSV;Д 4 jfw " fm. Miklaž obdari prav vse otroke. if sobota 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - O milijonskih projektih, ki bodo izboljšali prometne povezave in omogočili razvoj Minister: »Vzhodna obvoznica ne bo talka tretje razvojne osi« Na delovnem obisku v Celju se je pred dnevi mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec s sodelavci. Z županom Bojan Šrotom sta se pogovarjala o vrsti projektov, kot so načrtovane naložbe v avtocestno infrastrukturo, regijske kolesarske poti, osrednja tema pogovorov pa je bila vzhodna celjska obvoznica proti Laškemu, ki bo Celje razbremenila tranzitnega prometa. BOJANA AVGUSTINCIC Župan pričakuje, da bi se gradnja obvoznice lahko začela leta 2025 ali 2026. Dejal je, da jo bo Mestna občina Celje s svojimi prostorskimi načrti umestila v prostor. »Idejne rešitve so že pripravljene. Z občinskim prostorskim načrtom smo praktično pri koncu,« je pojasnil in dodal, da projekt med drugim predvideva tunelsko povezavo med Celjem in Laškim, podvoz pod železniško progo ter nov most na koncu naselja Polule. Minister Jernej Vrtovec pričakuje, da bodo na podlagi študije variant prihodnje leto določili natančen potek obvoznice, ki bo močno prometno razbremenila središče Celja. Dodal je, da vzhodna obvoznica ne bo talka osrednjega dela tretje razvojne osi pri postopkih umeščanja v prostor. »Vzhodna obvoznica je ne glede na dinamiko tretje razvojne osi prioriteta za Celje in za državo, saj se v direkciji zavedamo prometne gneče in zastojev skozi središče Celja in proti Laškemu,« je poudaril minister. Vrednost projekta vzhodne obvoznice naj bi po trenutnih ocenah znašala od 60 do 80 milijonov evrov. Nova krožišča in kolesarske povezave ... Župan in minister sta se pogovarjala tudi o načrtovani gradnji krožišča in sistema Park & Ride pri avtocestnem priključku Celje - Center ter o izvedbi nekaj krožišč na cesti Celje-Laško in ureditvi novega priključevanja na Lopati z dvema krožiščema in dvesto metri nove ceste. Minister je glede izvoza na Lopati dejal, da se ministrstvo že dlje časa ukvarja s tem projektom, ki je nujen za razbremenitev območja s tovornim prometom in tudi za razvoj gospodarstva. Tema pogovora so bile tudi regijske kolesarske poti, konkretno kolesarska povezava Celje-Štore z nadaljevanjem proti Rogaški Slatini, ki je ocenjena na osem milijonov evrov. Povezava bo po ministrovih besedah pomembno prispevala k večji varnosti kolesarjev in razvoju kolesarskega turizma. ... ter železniške proge Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je napovedal tudi nadgradnjo in prenovo železniške proge Celje-Ve-lenje. Projekt je ocenjen na 90 milijonov evrov. Izvajal se bo med letoma 2023 in 2028 in bo zajemal rekonstrukcijo tirov, ukinitev nivojskih prehodov, gradnjo podhodov ... Po ministrovih besedah se je priprava projektne dokumentacije že začela. Tako bo tudi ta del Slovenije res trajno mobilen, je dejal, prepričan, da se bodo ljudje potem lažje odločali, ali se bodo v Celje ali Velenje namesto z avtomobilom odpravili z vlakom. Župan Bojan Šrot je že pred časom opozoril tudi na nujnost gradnje novega železniškega odseka med Polzelo in Domžalami, s čimer bi dosegli pomembne premike pri kakovosti potniškega prometa v Sloveniji na povezavi vzhod-zahod. Minister Vr- Po besedah celjskega župana Bojana Šrota je bil sestanek z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem zelo konstruktiven. »Ugotovila sva, da nimamo nerešljivih problemov in da se vse odvija z načrtovano dinamiko,« je bil zadovoljen. Tudi minister je pritrdil, da ministrstvo z Mestno občino Celje dobro sodeluje. Največ pozornosti sta sicer namenila vzhodni obvoznici, ki bo Celje razbremenila tranzitnega prometa. tovec je pojasnil, da je vlada pred dnevi sprejela posebno vizijo razvoja železniškega prometa. V njej med drugim piše, da se bodo začeli postopki umeščanja v prostor železniške povezave Lju-bljana-Maribor in da bo na določenih odsekih zgrajena nova povezava. »Nov naj bi bil ravno del proti Celju. Na katerem delu točno, bodo povedali strokovnjaki. Vemo, da je umeščanje tovrstnih objek- tov v prostor dolgotrajen postopek, ampak narejen je prvi korak, da bomo lahko iz Celja v Ljubljano namesto v približno uri prišli v 35 minutah,« je dejal Jernej Vrtovec. Omenil je tudi, da so z ministrstva za infrastrukturo v medresorsko usklajevanje že poslali tudi poroštveni zakon za hitro cesto Šentrupert-Ve-lenje. Cilj ministrstva in vlade je, da bi se gradnja čim prej začela, je dejal in napovedal, da bo Dars kmalu objavil približno 250 milijonov evrov vreden razpis za del trase Škale-Konovo. Minister je še zagotovil, da bo s slovenskim okoljskim skladom opravil razgovor v zvezi s sofinanciranjem nakupa vozil na stisnjen zemeljski plin, kar je za Celje zelo pomembno zaradi zagotavljanja javnega potniškega prometa. Foto: SHERPA Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je sestal tudi z županom Občine Žalec Jankom Kosom. Pogovarjala sta se o cestnih in železniških projektih v občini, med drugim tudi o rekonstrukciji avtocestnega priključka Arja vas, ureditvi regionalne ceste Žalec-Celje in nadgradnji železniške proge Celje-Velenje. Prihodnje leto že poln otrok Težko pričakovan prizidek k celjski OŠ Hudinja dobiva končno podobo. V notranjosti obrtniki opravljajo zadnja dela, kot so pleskanje, polaganje talnih oblog, nameščanje sanitarne opreme, svetil ... Tehnični pregled naj bi bil opravljen prihodnji mesec, nove prostore, ki bodo odpravili veliko prostorsko stisko šole, bodo učenci lahko napolnili predvidoma do konca februarja 2022. Vrednost projekta znaša malo manj kot 2 milijona evrov. Občina bo od Eko sklada za naložbo prejela malo več kot 397 tisoč evrov nepovratnih finančnih spodbud. Prijavila se je tudi na javni razpis ministrstva za izobraževanje za sofinanciranje naložb v vrtcih in osnovnem šolstvu ter v proračunskem obdobju 2022-2024 in prihodnje leto pričakuje približno milijon evrov. Sklep o financiranju in pogodbo naj občina prejela januarja prihodnje leto. Ostalo bo pokrila iz proračuna. Prizidek, ki je bil načrtovan dlje časa, bo rešil prostorsko stisko v šoli, ki jo obiskuje več kot 500 učencev, medtem ko njene zmogljivosti zadoščajo za 400 otrok. Število otrok v šolskem okolišu narašča in že nekaj let zapored del prvošolcev vpisuje v OŠ Frana Roša, čeprav sodijo na Hudinjo. Dodatne prostore šola potrebuje tudi zaradi sodobnih oblik poučevanja, zaradi katerih je prišlo do spremenjenega predmetnika in delitve učencev v skupine. S prizidkom bo šola dobila 1.453 kvadratnih metrov novih površin oziroma 12 novih učilnic, pet novih kabinetov in ostale spremljajoče prostore. Ker prizidek do septembra letos še ni bil končan, je to šoli prineslo nove težave, saj je podjetje Remont v sklopu projekta obnavljalo tudi del stare šolske zgradbe. Nekatere učilnice v pritličju so zdaj preurejene v garderobe, nastale so tudi nove učilnice tehnike in likovnega pouka ter gospodinjstva. Ob dovozni cesti do šole bo urejeno novo parkirišče za dostavo otrok in za invalide. TC, foto: arhiv OŠ Hudinja Spet bodo drsali VELENJE - Minulo nedeljo je Mestna občina Velenje v Sončnem parku uredila drsališče. Glede na trenutno veljavne ukrepe lahko Velenjčani drsajo ob izpolnjevanju pogoja PCT. Letos je delovni čas drsališča prilagojen trenutnim razmeram, kar je še vedno bolje kot lani, ko drsanje v mestu sploh ni bilo mogoče. Velenjčani se lahko na drsališču rekreirajo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 15. in 19. uro, ob torkih in petkih pa med 15. in 17. uro. Ob sobotah drsališče v Sončnem parku obratuje med 9. in 13. uro ter 15. in 19. uro, ko bo na drsališču tudi disko. Ob nedeljah je drsanje mogoče med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Mestna občina Velenje bo za delovanje drsališča letos namenila 50 tisoč evrov. Osnovnošolci in srednješolci lahko drsajo ob dokazilu o samotestiranju, ki so ga opravili v šoli in ni starejše od 48 ur. Na drsališču je lahko hkrati do 100 ljudi. LKK, foto: MOV Za zimske užitke na ledu bo Mestna občina Velenje namenila 50 tisoč evrov. IZ NAŠIH KRAJEV 7 VELENJE - Tretji generacijski forum Izobraževanje za prihodnost Ker se Šaleška dolina in celotna Saša regija pripravljata na prestrukturiranje, se v Mestni občini Velenje (MOV) vedno pogosteje pogovarjajo tudi o možnostih prilagoditve procesa izobraževanja. Želijo si, da bi bila občina povezovalni člen med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, saj bi s tem, kot pravijo, lahko postavili dobre temelje za nadaljnji razvoj mesta in regije. LEA KOMERICKI KOTNIK Ob svetovnem dnevu študentov, ki ga obeležujemo 17. novembra, so zato v Velenju na pobudo velenjskega župana Petra Dermola organizirali že tretji generacijski forum. Njegov tokratni naslov je bil Izobraževanje za prihodnost. K sodelovanju so povabili tako udeležence izobraževanj na različnih stopnjah kot tudi vodje izobraževalnih ustanov, gospodarstvenike, obrtnike in predstavnike ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelujoči govorniki so predstavili različne poglede na izobraževanje v občini. Tokratno srečanje in razpravo so v velenjski občini izvedli v dveh sklopih. Vodja urada za družbene dejavnosti Mar- ko Pritržnik je v prvem delu, v okviru katerega so obravnavali prehod osnovnošolcev v srednješolsko izobraževanje, gostil vodjo aktiva ravnateljev velenjskih osnovnih šol Seba-stjana Kukovca, ravnateljico velenjske gimnazije in dolgoletno svetovalno delavko Šolskega centra Velenje Gabrijelo Fidler, predstavnika Šaleškega študentskega kluba Roka Kovača in predsednico dijaške skupnosti Šolskega centra Velenje. Vsi sodelujoči so izpostavili visoko kakovost osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Strinjali so se, da bi lahko z intenzivnejšim sodelovanjem in povezovanjem, s skupnimi projekti in pozitivnimi zgodbami doda- tno motivirali šolarje, da bi izobraževanje nadaljevali v Velenju. Prehod na zeleno Vodja sektorja za razvoj izobraževanja pri šolskem ministrstvu Aleš Ojsteršek je ob koncu prvega dela predstavil poglede na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja. Med drugim je predstavil predvidene naložbe na področju šolstva. Na ministrstvu predvidevajo celovito preobrazbo v zeleno in digitalno izobraževanje, izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0, krepitev sode- lovanja med izobraževalnim sistemom in trgom dela ter ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji. V nadaljevanju foruma, ki ga je vodila Karla Sitar, vodja urada za prestrukturiranje in gospodarski razvoj, so svoje poglede na prestrukturiranje in izobraževanje predstavili direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik, dekan Fakultete za energetiko dr. Se-bastijan Seme, dekan Visoke šole za varstvo okolja Velenje dr. Boštjan Pokorny in vodja izobraževanja Ljudske univerze Velenje Jasmina Felicijan. Izpostavili so, da sta gospodarstvo in izobraževanje zelo povezana. Poleg formalnega izobraževanja so opozorili tudi na potrebe študentov po kakovostnem socialnem življenju, pogojih za učenje in življenje. Pomoč lokalne skupnosti in države Župan Peter Dermol se je sodelujočim zahvalil za konstruktivno in kakovostno razpravo. Vsem, ki delujejo na področju izobraževanja, je ponudil pomoč in podporo. Kot pravi, lahko le s sodelovanjem še nadgradijo sistem izobraževanja, ki je že zdaj na visoki ravni. Posebno priložnost Dermol vidi v razvojnih projektih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelujoče je pozval, naj skupaj pripravijo predloge ukrepov, s katerimi bi lahko država pomagala regiji v času prestrukturiranja, pri čemer želi doseči dogovor, da bi imeli Savinjsko-šaleška in Zasavska regija pri tem prednostno obravnavo. Spodbuda za gospodarstvo Za varno pot v šolo ŠENTJUR - Podjetje Tomgrad iz Podčetrtka bo poskrbelo za dokončno komunalno ureditev skrajnega jugozahodnega dela industrijske cone. Do druge polovice naslednjega leta naj bi bil tako zaokrožen industrijski del mesta, katerega zametki segajo v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Občina Šentjur je za omenjeno naložbo, ki znaša 3,9 milijona evrov, pridobila približno 3,5 milijona evropskega in državnega sofinanciranja. V okviru projekta bo izvajalec uredil prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgradil protipoplavne ukrepe ob Voglajni. Med drugim bo urejen dostop do gradbenih zemljišč za poslovno dejavnost, obnovljen bo odsek ceste, ki vodi v cono, dograjeni bosta kolesarska steza in pešpot. Na križišču cest Šentjur-Črno-lica in Podgora-Nova vas bo zgrajeno krožišče. Naložba zajema še nov prepust za odvajanje zalednih voda ter novo cestno razsvetljavo. Vrednost del po pogodbi znaša približno 3,73 milijona evrov. V šentjurski občini poudarjajo, da bo naložba prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva, k povečanju dodane vrednosti malih in srednje velikih podjetij ter k povečanju zaposlovanja v podjetjih. TS Kdaj začetek gradnje hitre ceste Velenje-Šentrupert? V začetku meseca je bilo v Ljubljani srečanje koordinacijskega odbora za spremljanje gradnje tretje razvojne osi. Kot je razkril in-frastrukturni minister Jernej Vrtovec, mora k potrditvi poroštvenega zakona za gradnjo hitre ceste na odseku Šentrupert-Velenje soglasje dati še ministrstvo za finance. Po napovedih ministra Vrtovca naj bi poroštveni zakon sprejeli še letos, kar pomeni, da bi lahko izbrani izvajalci del že prihodnje leto začeli graditi posamezne odseke. Pri tem velja omeniti, da Dars za gradnjo omenjenega odseka, ki je v času načrtovanja razburjal ljudi v Spodnji Savinjski dolini, še nima pridobljenega okoljevarstvene-ga soglasja. V Darsu ocenjujejo, da bi ga lahko pridobili v prvi polovici prihodnjega leta. Še ve- dno se Dars dogovarja tudi o odkupu zemljišč, za zdaj ima pridobljenih približno polovico. Po trenutnih napovedih naj bi cesto od priključka v Šentrupertu do Velenja zgradili do leta 2027. Bolj živahno je že leto dni na gradbišču v Ga-berkah, kjer je Dars oktobra lani začel graditi prvi odsek hitre ceste od Velenja proti Slovenj Gradcu. Dela na tem odseku bodo izvajalci, če jim bo vreme dopuščalo, končali še pred iztekom leta. Za odseka Konovo in Škalsko jezero investitorji še pridobivajo gradbeno dovoljenje, za odsek Velunja je vloga za gradbeno dovoljenje oddana, pričakujejo ga julija prihodnje leto. Objavljen je razpis, dela bi se lahko začela prihodnjo jesen. LKK O plazu na cesti Nazarje-Dobrovlje-Covške puše pri cerkvi sv. Urbana kmalu ne bo več duha ne sluha. (Foto: TT) Obnova kmalu pod streho BRASLOVČE - Po dolgotrajnem deževju septembra lani se je na cesti Nazarje-Dobro-vlje-Covške puše pri cerkvi sv. Urbana sprožil obsežen plaz. Izvajalec del Nivo Eko je plaz začel sanirati v začetku septembra, medtem ko naj bi dela končal še ta mesec. Gradbena dela bodo obsegala izvedbo podpornih kamnitih zložb, cestnega nasipa in novo voziščno konstrukcijo z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost vseh del znaša malo več kot 340 tisoč evrov, od tega bo 251 tisoč evrov nepovratnih sredstev prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, preostanek bo primaknila Občina Braslovče. ŠO VRANSKO - Občina je z gradnjo hodnika za pešce v Prekopi odpravila še en nevaren odsek šolske poti. Zgrajen hodnik omogoča varen dostop do avtobusne postaje v Prekopi ob sicer zelo prometni in nevarni regionalni cesti. Projekt je obsegal gradnjo enostranskega nivojskega hodnika za pešce, namestitev jeklene varovalne ograje in potrebne prometne opreme ter postavitev cestne razsvetljave. Naložba je znašala malo več kot sto tisoč evrov. Od tega je direkcija zagotovila približno 60 tisoč evrov, preostanek je primaknila Občina Vransko. ŠO 8 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE, ŽALEC - Zanimanje za plezanje se povečuje Po stopinjah zlate Janje vedno več otrok Kdor ne pleza, ni Sloven'c. Tako bi lahko malo za šalo in malo zares opisali trenutne razmere na področju športnega plezanja v naši regiji. Plezanje v zadnjem času postaja vedno bolj priljubljena oblika športa. Za letošnji »bum« je poskrbela Janja Garnbret z zlato kolajno na olimpijskih igrah. Veliko zanimanja za ta šport opažajo tako v Plezalnem centru Celje kot v Planinskem društvu K2 v Zalogu pri Šempetru. Nekatere skupine so tako polne, da morajo kandidati čakati na prosto mesto. SPELA OZIR »Janja Garnbret je zadnji dve leti trenirala na hitrostni steni v Celju. Med popolnim zaprtjem države se je v knežjem mestu mudila od dvakrat do trikrat na teden. To se je zagotovo poznalo na letošnjih olimpijskih igrah. Plezalne šole so zaradi medijske pozornosti postale bolj oblegane, kar je povzročilo čakalne vrste za otroke,« je pojasnil načelnik športno-plezalnega odseka Planinskega društva Celje - Matica Jernej Grač-ner. V knežjem mestu je še posebej velik naval pri najmlajših, starih od štiri do šest let, ki jih je največ v čakalni vrsti. »Zanje imamo tedensko zgolj dva termina. Najlažje namreč počakajo še kakšno leto, ko so že tudi malo starejši in bolj dojemljivi,« pojasni Gračner. S podobnimi sladkimi težavami se, kot pravi trener plezanja Gerard Krebs, že nekaj let srečujejo v Planinskem društvu K2 v Zalogu pri Šempetru. »Bolj kot nas ljudje poznajo, več se obračajo na nas. Trenutno jih pri nas pleza že približno petdeset. Na žalost smo prostorsko omejeni, zato ne moremo sprejeti vseh, ki želijo plezati pri nas.« Uvrstijo jih na čakalno listo in ko se sprosti kakšno mesto, jih povabijo, naj se jim pridružijo. »Kot gimnastika na steroidih« Zametki športnega plezanja segajo v 70. leta, ko so se s to obliko športa najprej začeli ukvarjati Američani. V Sloveniji se je pojavila sredi 80 let. V primerjavi z alpinizmom je športno plezanje zelo varno, kar je, kot meni Krebs, razlog več, da se zanj odloča vedno več ljudi, tudi otrok. »Ko je šel nekoč plezat gimnastičar, je rekel, da je to gimnastika na steroidih. Plezanje je zelo koristen šport tako za telo kot možgane. Vedno je namreč nekaj na novo. Posameznik neprestano išče različice tega gibanja in se obenem bori sam s V Spodnji Savinjski dolini je vrsta naravnih plezališč. Njihovo bližino radi izkoristijo člani Planinskega društva K2. (Foto: osebni arhiv) Največji del Plezalnega centra Celje, ki je od leta 2018 v novi telovadnici I. osnovne šole Celje, predstavlja velika plezalna stena, kjer je postavljenih približno sto smeri. (Foto: SHERPA) sabo.« Na vprašanje, komu je plezanje bolj pisano na kožo, ali so to dekleta ali fantje, ni enoumnega odgovora. V Celju sicer opažajo, da pleza več pripadnic nežnejšega spola. »Če se malo pošalim, so fantje postali >softiči«,« v smehu pripomni celjski trener Jernej Gračner. Za zadnje odmevne rezultate celjskega športnoplezalne-ga odseka, ki ima trenutno 250 članov plezalcev, sta poskrbeli dekleti. Sara Čopar iz Laškega je konec avgusta postala svetovna prvakinja v težavnosti in kombinaciji ter svetovna podprvakinja v balvanih. Liza Novak iz Radeč je osvojila bronasto medaljo v težavnosti in prav tako bronasto v kombinaciji. Vrsta naravnih plezališč Izvrstni rezultati so tudi posledica dobrih plezalnih pogojev. Največji del Plezalnega centra Celje, ki je od leta 2018 v novi telovadnici I. osnovne šole Celje, predstavlja velika plezalna stena, kjer je postavljenih približno sto smeri. Ob glavnem delu plezalne stene stoji edina stena za hitrostno plezanje v Sloveniji, tretji del je nizka oziroma balvanska plezalna stena. Tudi Planinsko društvo K2 ima svojo plezalno steno, na kateri se učijo tehniko plezanja. Zelo pogosto se, kot dodaja Krebs, odpravijo na naravna plezališča, ki jih je v bližnji okolici kar trideset. Med najbolj znanimi je zagotovo Kotečnik nad Libo-jami. Izkušenemu inštruktorju alpinizma in reševalcu danes na treningih na pomoč priskoči mlajša generacija trenerjev. To sta njegova hči Blažka in sin Aljaž Krebs, sicer tudi sama izjemno dobra plezalca. Celjani navdušeni nad tandemskima kolesoma CELJE - Od konca septembra sta v sistem KolesCE v Celju vključeni tudi tandemski kolesi. Kot so v mestni občini tudi pričakovali, sta kolesi navdušili ljubitelje kolesarjenja. »Uporabniki so ju najeli že 160-krat. V aplikaciji so jima namenili najvišjo možno oceno, torej čisto petico!« ponosno sporočajo iz MOC. Spodbudni so tudi podatki za druga kolesa, navadna in električna, ki jih občani in obiskovalci najemajo v sistemu KolesCE. »V oktobru smo na 34 postajah v Celju zabeležili 349 novih registracij in 6298 najemov,« navajajo v občini. V Celju so namreč septembra k 22 že obstoječim postajam za izposojo koles dodali 12 novih. Največ izposoj je bilo na postajah Na Zelenici in pri bolnišnici. Oktober pa je bil kljub nižjim temperaturam četrti najbolj frekventen mesec od vzpostavitve sistema. Največ najemov koles je bilo znova v jutranjih in popoldanskih konicah, navajajo v MOC. Od jeseni 2018 do konca letošnjega oktobra so v Celju zabeležili že več kot 138 tisoč najemov koles, več kot 11 tisoč registracij in več kot 190 tisoč prekolesarjenih kilometrov. BA, foto: MOC Ste že preizkusili tandemsko kolo v sistemu KolesCE? V Celju sta na voljo dve, Celjani so nad njima navdušeni. Na fotografiji sta Mojca Grušov-nik Andrić in Miran Gaberšek iz MOC. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Kmalu smuka tudi na Celjski koči Na Celjski koči so se že takoj po končani poletni sezoni začeli pripravljati na zimo. Kot so sporočili iz podjetja ZPO, imajo že vse pripravljeno na zasneževanje ter aktiviranje žičniških naprav. Te bodo začele delovati predvidoma 15. decembra, seveda je to močno odvisno od vremenskih pogojev. »Ob nezaostrovanju ukrepov vlade ter spoštovanju PCT-pogojev pričakujemo boljšo sezono kot lani, ob možnosti unovčevanja turističnih bonov pa se nadejamo tudi večjega obiska,« še sporočajo iz podjetja in dodajajo, da bo hotel ob upoštevanju vladnih odlokov obratoval nemoteno. > i A ' ' ' ' ' "V. Ш8 Sr ffegi ' t-.*- 'I-VŠ, - - . % " " Ш • '-X - "v - •> p. 'i-'" - -"L,- • •• ' sags "ч ->'•' *• ' 'S i r* - Ш 1 - • - A :" - (t " Na Rogli bodo smučišča odprli jutri, dan kasneje bodo utrjene in pripra- vljene tudi tekaške proge. -V. :. > . i-^m > > l • ' .. • " _ ' i • - v* . • Jt-:" - Na Rogli in Golteh želijo žičnice pognati v začetku decembra Kako bomo letos smučali? Vedno krajši in hladni dnevi že nakazujejo, da je smučarska sezona pred vrati. V Uniturju verjamejo, da jo bodo lahko kljub vsem ukrepom uspešno izpeljali. Na Golteh, kjer so lani beležili izjemen izpad, pravijo, da bodo možnosti za užitek na smučeh v prihajajoči zimi dobre, a si želijo natančnejša navodila pristojnih služb. Nimajo še namreč natančnih navodil, kakšni pogoji bodo veljali za smučarje. LEA KOMERICKI KOTNIK Če bodo vremenski pogoji v naslednjih dneh oziroma tednih ugodni in bodo temperature dovolj nizke, na Rogli začetek nove smučarske sezone načrtujejo že v začetku decembra. Vsa vzdrževalna dela na žičniških napravah in smučarskih progah izvajajo v skladu z načrtom, pravijo pri podjetju Unitur. Ugodne vremenske razmere so začeli na Rogli proge tudi že umetno zasneževati. V teh dneh se intenzivno ukvarjajo s pripravo ponudbe in storitev, ki jih bodo prednostno ponujali v zimski sezoni 2021/22. V skladu s strategijo podjetja in z zavezanostjo aktivnemu življenjskemu slogu bodo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe tako na področju športa in rekreacije kot tudi wellnessa in gastronomije. Kot so še pojasnili v podjetju, večjih naložb ne načrtujejo, a V Uniturju so zadovoljni tudi z letošnjo poletno sezono. Od 1. julija do vključno 31. avgusta 2021 so na Rogli in v Termah Zreče ustvarili 49.060 nočitev. Po pričakovanjih je bilo največ domačih gostov, in sicer kar 84 odstotkov. Med tujci so prevladovali vrhunski športniki. Prihodki od prodaje, ustvarjeni v tem obdobju, so bili na ravni enakega obdobja lani. bo do začetka zimske sezone končana prenova Smučarskega bara Uniorček, ki so ga delno obnovili že v preteklih dveh sezonah. V celoti bo prenovljena kuhinjska tehnologija, vzpostavljeni bodo nov način naročanja in strežbe ter razširjena pokrita površina na terasi. Smučarjem bo na voljo tudi prenovljena gastronomska po- Vreme je smučarskim delavcem za zdaj naklonjeno. Temperature omogočajo umetno zasneževanje, naravni sneg, ki je pred dnevi pobelil Slovenijo, pa pričara še pravljični pogled na okolico. (Foto: Unitur) nudba. Goste bo v novi sezoni pričakalo tudi 30 delno prenovljenih sob v Hotelu Planja. V predprodaji z boni21 Smučarski navdušenci lahko vse tipe vozovnic že kupijo v predprodaji, ki bo trajala do konca novembra. Ob tem pri Uniturju opozarjajo, da je samo v predprodaji možno za nakup smučarskih vozovnic unovčiti bone21. Cena dnevne smučarske vozovnice v predprodaji je za odrasle 31 evrov in za otroke 18,5 evra. Za smučanje med tednom (od ponedeljka do petka) je cena v predprodaji 28 evrov za odrasle in 16,5 evra za otroke. Za sezonsko dnevno--nočno vozovnico morajo odrasli odšteti 439 evrov in otroci 275 evrov. Ob tem podjetje ponuja še veliko drugih tipov vozovnic, vse cene (v predprodaji in redne) so objavljene na spletni strani. In ukrepi? V Uniturju pravijo, da v celoti spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, in sicer z uporabo že uveljavljenih varnostnih standardov. Prvi je Uniturjev standard Plus, ki zagotavlja brezstično merjenje telesne temperature gostov in celostno razkuževanje sob z zameglitvijo prostorov, zaposlenim ob prihodu na delo vsakodnevno merijo tudi telesno temperaturo. Sledijo tudi mednarodnemu akreditacijskemu standardu AACI, ki določa postopke za nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, ponašajo se tudi z znakom Slovenia Safe & Green, ki temelji na postavkah, da je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu in zazrta v trajnostno prihodnost. »Verjamemo, da bomo ob možnostih, ki so na voljo za zagotavljanje PCT-pogoja za goste in zaposlene, lahko svojo dejavnost izvajali tudi v zimski sezoni.« Želijo si razumnih pogojev Kljub solidni zimi in primerni snežni odeji je bilo lansko zimo smučarjev na Golteh malo, za kar so bili krivi predvsem omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa. Na manjši obisk je močno vplivalo tudi zaprtje hotelskih in drugih nastanitvenih objektov. Številne prepovedi in omejitve so lansko zimo omogočale zgolj dnevno smuko, zato so smučarji večinoma prihajali iz okoliških krajev. Za prihajajočo sezono, ki se bo začela to soboto, si na Golteh želijo predvsem »normalnost«. Žičniške naprave se prištevajo v vrste javnega potniškega prometa in kot take sodijo pod okrilje ministrstva za infrastrukturo. Slednje je že sredi novembra napovedalo, da bodo inšpektorji pri uporabi javnega potniškega prometa poostreno preverjali izpolnjevanje pogoja-PCT. Na Golteh bodo žičniške naprave začele delovati v soboto, 4. decembra. Ljubitelji belih strmin boste lahko prve smučarske zavoje na Golteh naredili že to soboto, ko bodo tudi uradno začeli novo smučarsko sezono. V družbi Golte upajo in verjamejo, da bo boljša od lanske. »Možnosti za užitek na smučeh v prihajajoči zimski sezoni so dobre, a nam je jasno, da brez pravil ne bo šlo,« pravijo v podjetju, kjer nekaj dni pred prvo smuko pogrešajo predvsem natančna navodila pristojnih služb. Smučarji se, kot povedo v podjetju, že množično zanimajo, kaj vse potrebujejo za obisk smučišča. »Eno je jasno, da bomo lahko v celoti uživali v sezoni 2021/22, potrebujemo smernice in navodila. Mi bomo poskrbeli za varnost tako pri uporabi žičniških naprav kot vseh drugih storitev. Del bodo morali seveda prevzeti tudi smučarji oziroma obiskovalci. Upamo pa tudi, da bodo zakonodajni organi še pred začetkom sezone oblikovali sorazmerne ukrepe.« Čeprav na Golteh, kot so dejali, ne vedo povsem natančno, kaj lahko pričakujejo od prihajajoče zime, z optimizmom in veseljem čakajo 4. december, ko bodo, če bodo vremenske razmere ugodne, spet zagnali žičniške naprave. Predprodajne akcije Tudi na Golteh je še do konca meseca mogoče kupiti smučarske vozovnice po predprodajni ceni, ki za od- rasle znaša 29,5 evra ter za otroke od 6. do 15. leta 17,5 evra in za mlade do dopolnjenega 18. leta ter starejše od 65. leta 25,5 evra. Otroci do 6. leta bodo smučali brezplačno. Dodatne popuste so v predprodaji pripravili še za nakup dnevnih vozovnic za smučanje med tednom. Cena sezonske vozovnice v predprodaji za odrasle znaša 383 evrov, za otroke 213 evrov in za mlade ter upokojence 329 evrov. Podobno kot na ostalih smučiščih tudi na Golteh ponujajo še več različnih tipov smučarskih vozovnic. Vse je še mogoče kupiti tudi z boni21. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) 10 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 48, 2. december 2021 Za dober namen je na koncertu Klic dobrote nastopil tudi Ansambel Saše Avsenika. »s A >7 Ш " • « « * * * 4 11 V □ m \ v J vltP» D Л № ti! - > ш H \ CELJE - Klic dobrote Pomagali bodo 20 tisoč družinam V minulem tednu smo obeležili Teden Karitas. Osrednji dogodek je bil 31. dobrodelni koncert Klic dobrote v celjski dvorani Golovec. Tudi letos je njegov glavni namen predstavljalo zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski, za katere so do konca koncerta zbrali skoraj 218 tisoč evrov. Akcija se bo nadaljevala do konca leta. BOJANA AVGUŠTINČIČ Geslo tokratnega koncerta je bilo Srce, ki sprejema. Z njim so želeli v Slovenski Karitas opomniti na osnovno človeško potrebo po bližini in sprejetju v naši različnosti in dostojanstvu. S Klicem dobrote so se po besedah predsednika Karitas, nadškofa Alojzija Cvikla, odpravili k družinam v stiski in poiskali pot do njihovih src, ki so velikokrat obtežena s skrbmi in z negotovostjo. Z darovi bodo pomagali približno 20 tisoč družinam v Sloveniji. V priho- dnjih tednih in mesecih bodo v njihove domove prinesli toplino in pomoč v obliki hrane, plačila najnujnejših položnic in potrebščin. Lani so v času trajanja koncerta zbrali 200 tisoč evrov. K dobroti in solidarnosti so na koncertu s svojim petjem pod taktirko dirigenta Marjana Grdadolnika in Simfoničnega orkestra Cantabile vabili Pa-tricija Avšič, Nuška Drašček, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Este-ra Stojko, Omar Naber, Petra Kodba, Neža Močnik, Simon Zgonc, sodelavci Radia Ognjišče, Kvatropirci in Ansambel Saša Avsenika. Vsi so se pridružili prostovoljcem in brez honorarja nastopili za dober namen. Foto: Andraž Purg - GrupA Dobrodelna akcija Klic dobrote bo trajala do konca leta. Vsi, ki še želijo darovati, lahko to storijo po telefonu 01/300-59-60 ali na spletni strani www.karitas.si s QR-kodo za spletno banko in kodo mobilne denarnice mBills. Denar lahko nakažejo tudi na Slovensko Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Klic dobrote, Koda namena: CHAR, Sklic: 00 351. Koncert v celjski dvorani Golovec sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek. Za smeh in sproščenost je poskrbel Žiga Bunič. Dobrodelna dražba Za nasmeh v mestu CELJE - Vsakdo lahko podari nasmeh in s tem nekomu polepša trenutek. Za nasmeh v mestu skrbita tudi Zavod Celeia Celje in agencija RTA, ki letos že osmo leto organizirata istoimensko dobrodelno akcijo. V sklopu akcije pripravljajo tudi dobrodelno tiho dražbo slike večkrat nagrajenega ruskega akademskega slikarja Marka Smirnova, ki je poleti več dni ustvarjal v Celju in slikal vedute mesta ter Starega gradu. K licitaciji vabijo tako posameznike kot podjetja, ki jim družbena odgovornost predstavlja eno najpomembnejših vrednot. Svojo ponudbo s kontaktnimi podatki morajo sodelujoči do 15. decembra poslati na elektronski naslov katarina@rta.si. Zmagovalni dražitelj bo znan 16. decembra. V primeru enakih ponudb bodo imeli prednost dražitelji, ki bodo prvi poslali svojo ponudbo, pojasnjujejo organizatorji dobrodelne akcije. Celoten izkupiček dražbe bo šel v sklad dobrodelne akcije Za nasmeh v mestu. Zbrana sredstva v akciji bodo pretvorili v darilne bone Dobimo se v mestu za nakupovanje v poslovnih lokalih v mestnem jedru Celja. Bone v vrednosti po 40 evrov bodo posameznikom razdelili predstavniki humanitarnih organizacij Škofijska karitas Celje ter Območno združenje RK Celje. Obdarili bodo otroke, družine z več otroki, starejše in posameznike, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski. V preteklih šestih letih so skupaj zbrali že več kot 152 tisoč evrov evrov ter pomagali številnim družinam in posameznikom. BA novi tednik „ radio celje Sliko, ki je na prodaj na dobrodelni dražbi, je ruski slikar Mark Smirnov ustvaril letos poleti v Celju. KULTURA 11 Balet Možiček v novi preobleki Možiček z močno mednarodno noto Hiša kulture Celje, Festival Velenje, Združenje baletnih umetnikov, koreografov in pedagogov Srbije, Albanian Dance Meeting in plesalka Mojca Majcen so v koprodukciji ob izteku leta Josipa Ipavca, ko obeležujemo 100. obletnico njegove smrti, pripravili novo produkcijo njegove baletne pantomime Možiček, prvega slovenskega baleta. LUKA ŽERJAV Predstava Možiček s štirimi plesalci iz Slovenije, Srbije ter Bosne in Hercegovine, med katerimi izstopa ena od idejnih pobudnic projekta, Celjanka Mojca Majcen, in s petimi glasbeniki ostaja zvesta skladateljevi glasbeni partituri in izvir- nim sporočilnim poudarkom, ki v libretu slonijo na tradiciji commedie dell'arte ter odnosu med mladima ljubimcema in starši. »Izvorni Ipavčevev libreto, ko Harlekin nastane iz lutke Možička, ponuja tudi dvojnost med resničnim in nadresničnim ter nas v želji po novem, drugačnem srečnem koncu zavrti v neskončne možnosti, kakšen vse je lahko konec te glasbene pravljice,« je poudarila dramaturginja Nuša Komplet Peperko. Osrednji lik Glas mladih je najstarejši slovenski festival za mlade glasbenike z že kar 42-letno tradicijo. Letos so na njem sodelovali tudi Pamži. Mlada glasbena zasedba, katere člani prihajajo s širšega žalskega območja, si je na avdiciji v Črnomlju zagotovila nastop v finalu v kategoriji bendovski glas mladih. Na finalnem večeru se je v kategorijah osnovnošolski, avtorski in bendovski Glas mladih 2021 predstavilo 14 glasbenikov. Zmagovalce so določili ocene strokovne komisije in spletno glasovanje občinstva. Strokovna komisija je delovala v sestavi že uveljavljenih in priznanih slovenskih glasbenikov: Tina Marinšek, Bort Ross, Miha Guštin - Gušti, Rudi Vlašič in Bojan Cvjetićanin. Pamži so šestčlanska zasedba, ki ustvarja od takrat, ko je prvič nastopila v osnovni šoli. Večina članov zasedbe prihaja iz Petrovč. Njihova ljubezen do glasbe in želja, da poslušalcem sporočijo, da je naš svet lep, Idejna pobudnica projekta, celjska plesalka Mojca Majcen zgodbe ostaja Colombina, ki jo igra Mojca Majcen. Koreograf Aleksandar Ilić, magister koreografije in član Mednarodnega plesnega sveta pri Unescu, je izpostavil komunikativen gledališki pristop, ki glasbenike povabi na plesišče in plesalce v orkester, in živo scenografijo Matije Kovača, ki prostor razdeli na resničnega in sanjskega, ter slikovite kostume Aleksandre Karović, ki vključujejo tudi številne rekvizite in podvojene elemente. Kot uvod v osrednji del bodo služile tri plesne miniature s tremi kratkimi skladbami Josipa Ipavca, ki jih je pripravil albanski koreograf Gjergj Prevazi. Kot je poudaril, je bilo vodilo njegovega dela ponovni začetek, ki nagovarja tako zgodovinsko perspektivo Ipavčevih skladb danes kot nov začetek na ostankih sveta, ki jih je za sabo pustila epidemija. Povezovanje mednarodnih in regijskih ustvarjalnih moči »Predstava je primerna za vse generacije, saj nagovarja tako resno glasbeno-plesno občinstvo kot druge ljubitelje plesa in glasbe, od najmlajših do starejših. Najbolj smo ponosni, da gre pri pro- jektu za lep primer povezovanja različnih ustvarjalnih moči, tako znotraj naše regije kot tudi v mednarodnem prostoru« je predstavo opisal Gregor Deleja iz Hiše kulture Celje. V baletni predstavi poleg Mojce Majcen nastopajo še plesalci Patricija Crnkovič, Branko Mitrović iz BiH in Jakša Filipovac iz Srbije ter glasbeniki Iztok Kocen (klavir), Nejc Avbelj (violina), Uroš Bičanin (violina), Zoran Bičanin (violončelo), Miha Firšt (kontrabas) in Urban Krč (tolkala). Možiček je od vseh slovenskih baletov najpogosteje izvajan. Ipavec ga je ustvaril 18 let pred ustanovitvijo prvega slovenskega poklicnega baletnega ansambla, ki je po prvi svetovni vojni začel delovati v Ljubljani. Predpremiera baleta bo danes, 2. decembra, v dvorani Kulturnega doma Velenje, z nastopom nadaljujejo 22. decembra v Ipavčevem kulturnem domu v Šentjurju, celjska premiera in tudi zaključek prvega sklopa ponovitev pa bosta 27. decembra v veliki dvorani Gledališča Celje. FOTO: MNZ Celj Koreografa Gergj Pervazi, Aleksandar Ilić, dramaturginja Nuša Komplet Peperko ter Gregor Deleja (od leve proti desni) Pamži osvojili Glas mladih sta jih povezali tudi onkraj osnovnošolskih klopi. Zdaj si z avtorskimi skladbami utirajo pot na slovensko glasbeno sceno v rokovskih ter rokenrol ritmih. Skupino sestavljajo pevka Naja Podbrežnik, bobnar Jernej Ašenberger, Jakob Ašenberger na klaviaturah, basist Jakob Miglič, solo kitarist Martin Mutec in Rok Teržan na ritem kitari. Pamži so v finalu s svojo energijo prepričali tako občinstvo kot strokovno komisijo. Kot zmagovalci v svoji kategoriji so prejeli kresničko, simbol festivala Glas mladih, snemanje videospota v produkciji Via Studia ter nastop na Castle Kolpa Music festivalu. Z zmago v Črnomlju so odlično zaokrožili letošnje glasbeno odmevanje, saj so poleti zmagali tudi na žalski prireditvi Stresi oder. Ustvarjanju prihajajo naproti novi izzivi. Prvi že ob zaključku leta z nastopom na Špil ligi Kina Šiška. LŽ Pamži se veselijo zmage na festivalu Glas mladih. Foto: Uroš Novina Tri premiere VELENJE - 29. novembra 1960 je gledališki zastor na odru Doma kulture Velenje prvič razprl svoja krila. Festival Velenje je ob 61. obletnici delovanja ene najlepših arhitekturno modernističnih stavb v Sloveniji na njenem odru pripravil tri premierne uprizoritve: gledališko predstavo Butal-ci v izvedbi Gledališča Velenje, balet Možiček v koprodukciji Hiše kulture Celje, Balkan Dance Projecta in partnerjev ter za najmlajše predstavo Lutkovnega gledališča Velenje Nana, mala opica. Velenjska hiša kulture, vedno polna glasbe, besed in korakov, bo tako s tremi različnimi uprizo-ritvenimi žanri obeležila svoje večletno delovanje in še oplemenitila raznoliko ponudbo kulturnih dobrin. Prva rojstnodnevno premiera je bila v Velenju v ponedeljek, ko so se na velikem odru Doma kulture Velenje predstavili slavni Butalci. Pod režijsko taktirko Romea Grebenška in v dramatizaciji Jaše Jamnika so posejali najbolj ostro sol na svetu, preganjali Turke, širili stene vaške cerkve in ušpičili še marsikaj. Bogata zasedba igralcev ljubiteljskega Gledališča Velenje je oživela najbolj znane prigode iz Butal, ki so se jim je poleg Tepanjčanov čudili tudi Velenjčani. Butalci so verjetno najbolj ikonično delo Frana Milčin-skega, ki je v obliki kratkih humoresk izhajalo v različnih časopisih in je kot celota izšlo šele po njegovi smrti. Svoje mesto si je pojem »butalski« prislužil tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V goste prihaja Možiček Nocoj bo na velenjskem odru v čast 61-letnice velenjskega hrama kulture še V tednu dni se bodo na odru velenjskega kulturnega hrama zvrstile kar tri premiere. predpremiera Ipavčevega Možička. Producenti so Festival Velenje, Hiša kulture Celje, Profesionalno združenje baletnih umetnikov, kore-ografov in pedagogov Srbije, Albanian Dance Meeting ter Balkan Dance Project. Možiček je prvi in hkrati največkrat izvajan slovenski balet, saj ima v Sloveniji in na tujem kar 32 premierskih uprizoritev z več kot 300 ponovitvami. Prvo slovensko baletno glasbo, tj. baletno pantomimo v enem dejanju, je leta 1900 napisal skladatelj Josip Ipavec. Ob stoti obletnici njegove smrti bo nova plesna uprizoritev koreografov Aleksandra Ilića in Gjergya Prevazija svojevrsten poklon skladatelju. Preplet klasičnega in sodobnega plesnega izraza na tri Ipavčeve skladbe Scherzo, Triglavska koračnica in Ave Maria bo ob spremljavi seksteta glasbenikov izvedla mednarodna zasedba štirih plesalcev. V Ipavčeve-mu Možičku bo osrednji motiv ljubezni prikazan v raznovrstnih čutnih različicah. Za najmlajše praznovanje na malem odru Lutkovno gledališče Velenje bo v soboto, 4. decembra, ob 10.30 na malem odru Doma kulture Velenje premierno uprizorilo interaktivno lut-kovno-igrano pravljico Nana, mala opica. Nastala je po motivih istoimenske knjige pisatelja Josipa Ribičiča, ki je postavil temelje sodobne slovenske pravljice, prav tako je zaslužen za razvoj slovenskega mladinskega periodičnega tiska. Pravljica bo otroke in njihove starše opomnila, kako pomembna je naša ljubezen do vseh živih bitij. V današnjem hitrem in do narave brezbrižnem načinu življenja imajo takšna sporočila še večje poslanstvo kot kdajkoli prej. Scenarij, režijo in glasbo za lutkovno predstavo je pripravila Alice Čop, lutke pa bodo oživele v rokah Tajde Podvratnik in Noemi Čop. LKK Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) 12 NAŠA TEMA Regionalna (pre)cepljenost in pogojevanje Bi bil PC-pogoj res V ■ I 1 - ■ V ■ I ■ ^ učinkovitejši ali ne? Zagotovo ena najbolj pogostih tem letošnjega leta je cepljenje. Medtem ko nekateri v njem vidijo upanje, da se bomo čim prej izkopali iz primeža epidemije, drugi o učinkovitosti in varnosti cepiva dvomijo. Z vsemi odmerki je v državi cepljenih 64,3 odstotka polnoletnih državljanov. V savinjski statistični regiji je preceplje-nih 63 odstotkov ljudi, starih osemnajst let ali več. ŠPELA OŽIR Preverili smo, v katerih občinah v naši regiji se je do zdaj cepilo največ občanov in kje najmanj. Bi bili pri zajezitvi epidemije uspešnejši, če bi namesto PCT-pogoja obveljal zgolj PC-pogoj, torej prebolevnost ali obvezno cepljenje? Kaj o tem meni stroka, smo se pogovarjali z epi- demiologinjo Alenko Trop Skaza. Odzive smo poiskali tudi v lokalnih skupnostih. V savinjski statistični regiji je rekorderka občina Vransko, kjer je z vsemi odmerki cepljenih skoraj 72 odstotkov polnoletnih občanov. Sledijo občine Šmartno ob Paki, Mozirje, Šoštanj in Gornji Grad. Bolj kot se pomikamo proti vzhodu regije, nižji je odstotek precepljenosti. Najmanjši delež cepljenih polnoletnih občanov imata občini Kozje in Dobje, kjer je bilo v ponedeljek z vsemi odmerki cepljenih 51,6 odstotka občanov. Na dnu lestvice so še občine Rogatec, Podčetrtek in Rogaška Slati- »Pozabljamo na dolžnosti in odgovornost« Župan MOC Bojan Šrot je zaostritvi pogoja PCT v pogoj PC načeloma naklonjen: »Verjamem, da bi pogoj PC pripomogel k zajezitvi epidemije. Predvsem mislim, da bi morali ljudje bolj držati skupaj v dobro skupnosti in da bi se morali se vsi potruditi, da bi v največji možni meri upoštevali ukrepe in izkoristili možnost cepljenja. V Sloveniji se veliko pogovarjamo o pravicah, a žal prevečkrat pozabljamo na dolžnosti in odgovornost,« pravi. V celjski občini je preceplje-nost z vsemi odmerki trenutno okoli 63-odstotna. K cepljenju občane ves čas pozivajo tudi v celjski občinski upravi, in sicer s pomočjo spleta in Facebooka ter s sporočili za javnost. Na občinski spletni strani imajo objavljeno tudi pasico »Nalezimo se dobrih navad. Cepimo se« in povezavo na spletno stran celjskega cepilnega centra. Podžupanja Breda Arnšek je k cepljenju pozvala v oddaji komercialne televizije. Na vprašanje, kako so v Mestni občini Celje zadovoljni z deležem precepljenosti med občani, odgovarjajo, da o tem težko sodijo. »Verjamemo, da se bodo občanke in občani še odločali za cepljenje. V MOC je cepljenih več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih, kar nas veseli,« dodajajo v celjski občinski upravi. »Pomešali smo zdravje s politiko« Župan Občine Radeče Tomaž Režun je svoje mnenje o tej temi jasno izrazil z javno objavo na družabnem omrežju. Kot je zapisal, ga trenutne razmere izjemno žalostijo: »Pomešali smo zdravje s politiko in na tem mestu pozivam, naj se zdravstvo ukvarja samo z zdravstvom, politika pa naj se ukvarja s politiko.« Meni, da nekateri epidemiološke razmere izkoriščajo v svojo korist, ki velikokrat nima zveze ne z ljudmi ne z zdravjem. »Bodimo prijazni drug do drugega, zaupajmo v odločitve soljudi in naj naši odnosi ne utrpijo nepopravljive škode. / .../ Cepljeni, necepljeni, te-stirani, prebolevniki - vsi smo ljudje, vsak s svojo edinstveno življenjsko situacijo in ni prav, da se obsojamo. Želim si, da bi nas upanje v boljši jutri povezalo in da bi vsak na svoj način pripomogel k čim prejšnjemu koncu tega turobnega obdobja.« Kot dodaja, je covid prebolel in je tudi dvakrat cepljen, vendar to še zdaleč ne pomeni, da ne more spoštovati drugače mislečih. Župan Občine Laško Franc Zdolšek se glede omenjene tematike ne želi opredeljevati, saj meni, da je to stvar zdravstvene stroke. BOJANA AVGUŠTINČIČ Zemljevid prikazuje savinjsko statistično regijo in delež cepljenih v občinah. Bolj kot je temna barva, večji delež precepljenosti je v občini. (Vir: NIJZ) Občine Cepljeni z vsemi odmerki (%) Vransko 71,8 Šmartno ob Paki 71,5 Mozirje 70,6 Šoštanj 70,4 Gornji Grad 69,6 Tabor 68,9 Braslovče 68,6 Žalec 66,6 Velenje 66,4 Polzela 66,2 Prebold 66,0 Rečica ob Savinji 65,9 Nazarje 64,9 Celotna Slovenija 64,3 Solčava 63,7 Savinjska regija 63,0 Celje 62,6 Vojnik 61,9 Šentjur 61,6 Dobrna 61,1 Slov. Konjice 60,6 Zreče 59,9 Ljubno 59,5 Laško 58,7 Luče 58,5 Šmarje pri Jelšah 58,5 Štore 58,0 Vitanje 56,8 Rogaška Slatina 56,5 Podčetrtek 55,5 Rogatec 52,3 Kozje 51,6 Dobje 51,6 Tabela prikazuje delež cepljenih v savinjski statistični regiji v ponedeljek dopoldne. Vir podatkov je uradna spletna stran NIJZ. Rekorderka je občina Vransko, kjer je z vsemi odmerki cepljenih skoraj 72 odstotkov polnoletnih občanov. KONJIŠKO, VOJNIK IN DOBRNA Premišljeno in zakonito Župani so se v zadnjih mesecih poenotili in skupaj pozivajo občane k upoštevanju veljavnih ukrepov ter priporočil za zajezitev širjenja okužb z ne več tako novim koronavirusom. Prepričani so, da ne bo treba posegati po dodatnih zaostritvah, če se bodo ljudje dosledno držali trenutnih priporočil. Za zdaj je precepljenost v konjiških občinah približno 50-odstotna. »Potrebno in razumno je, da se je njena politika v boju proti ŠALEŠKA DOLINA —|— ■ I ■ , ■ v v ■ To ni politično vprašanje Da gre pri postavljanju omejitev in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa za zdravstveno in ne politično vprašanje, menijo v Velenju. Kot so sporočili iz Mestne občine Velenje, bi morala zdravstvena stroka presojati o primernosti ukrepov glede na stanje obolelih v državi. »Politika ne sme sprejemati odločitev o zdravju ljudi.« Da je bolj pomembno dosledno upoštevanje že veljavnih pogojev kot uveljavljanje novih, strožjih, meni tudi župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, ki izpostavlja pomen usklajenosti ukrepov z zakonodajo in navodili stroke. LKK združimo moči in da z doslednim upoštevanjem PCT-pogoja svoja dejanja usmerimo k omejitvi širjenja virusa v našem okolju,« pravi konjiški župan Darko Ratajc. Ob tem poudarja, da bi bilo treba kakršnokoli zaostrovanje, predvsem uveljavitev pogoja pC, najprej zakonsko urediti. Poleg tega si zreški župan Boris Podvr-šnik želi, da bi država čim prej uredila zakonodajno podlago za uvedbo ostrejšega pogoja, ki izključuje testiranje. »Da je tovrstna ureditev mogoča, dokazujejo države s starejšo demokratično kulturo, na primer sosednja Avstrija, ki nam pogostokrat služi kot vzor. Res je, da skupni nadlogi, virusu, za razliko od naše povsem poenotila,« pravi Podvršnik, ki pogreša tudi odločnejšo in predvsem enotnejšo politiko Evropske unije. Slavko Vetrih, ki vodi Občino Vitanje, ob tem meni, da bi morala tovrsten odgovor dati stroka. »Če ta meni, da je testiranje dovolj zanesljivo, potem ima lahko enakovredno težo kot cepljenje, v nasprotnem primeru ne,« pravi in doda, da med občani zaznava mnenje, da bi morali biti testi na voljo brezplačno, a le do izenačitve stroškov s cepljenjem. »Menim, da bi bilo treba uveljaviti pogoj PC, če ne želimo podaljševati agonije v nedogled,« je prepričan Voj-niški župan Branko Petre, ki ga veseli, da so se občani množično odzvali na organizirano cepljenje v vojniški zdravstveni postaji, ki so ga prvič organizirali sredi prejšnjega tedna. Martin Brecel, župan Dobrne, je prepričan, da bi trenutno veljavni ukrepi morali zadoščati, če bi jih seveda ljudje dosledno spoštovali. »Zakaj PCT ne deluje? Nenehno iščemo razloge in krivce drugje, namesto da bi si sami nastavili ogledalo. Vsak posameznik in družba kot celota.« Ob tem dodaja: »Če se ne bomo poenotili in prevzeli skupne odgovornosti, bo pogoj PC naslednja stopnja, ki po zagotavljanju zdravstvene stroke prinaša zanesljivo in trajno preprečevanje širjenja koronavirusa ter normalizacijo življenja.« A kot poudarja, bi bilo uvajanje novega pogoja zgolj za posamezne skupine državljanov nepravično. LEA KOMERIČKI KOTNIK NAŠA TEMA 13 »Testiranje je smiselno!« » Verjetno bodo jasni razlogi za nizko precepljenost, razen strahu in prepričanja, da gre za teorije zarote, ostali večna uganka za slovensko stroko. »Ko vprašamo ljudi, ki so zboleli, zakaj se niso cepili, med njimi so tudi starejši, pogosto pravijo, da ne verjamejo v covid-19 ali da so jim >otroci tako rekli<. Razlogov je veliko. Menim, da v določenih okoljih, kjer ljudi preprosto ne moreš prepričati, jih po drugi strani ne moreš niti prisiliti v cepljenje,« pravi vodja celjske enote NIJZ, epidemiologinja Alenka Trop Skaza. NIJZ je poskušal v občine, kjer je zanimanja za cepljenje manj, prodreti z usmerjenim osveščanjem, videogradi-vom o pomenu cepljenja, predstavniki NIJZ so se obračali tudi na portal slovenskih občin, lokalne skupnosti, civilno zaščito. Ekipe mobilnih cepilnih enot so bile ves čas na terenu. Skaza dodaja, da četudi je danes v neki občini epidemiološka situacija dobra, se lahko jutri to že popolnoma spremeni, sploh v občinah z manjšim številom prebivalcev. Slabše v žariščih Pri teh podatkih je zanimivo, da je precepljenost slabša v občinah na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah, kjer so bila v prvem valu epidemije največja žarišča okužb. »Pričakovali bi, da se v okolju, kjer so se najbolj borili proti okužbi, cepi več ljudi, ampak nekateri še vedno ne verjamejo v covid-19 in se ne odločijo za cepljenje,« odgovarja sogovornica. Pred tedni je Združenje mestnih občin Slovenije pozivalo Državni zbor RS k sprejetju sprememb zakonodaje, ki bi vladi omogočila učinkovito sprejemanje strokovno podprtih ukrepov za zajezitev epidemije. Župani so predlagali, da bi predvideli tudi možnost uvedbe pogoja PC (preboleli, cepljeni). »Epidemiologi smo si prizadevali in tudi z drugimi predlagatelji uspeli dostopnost do testiranja vrniti na brez- Epidemiologi so si prizadevali in tudi z drugim predlagatelji uspeli dostopnost do testiranja s hitrimi testi vrniti na brezplačno raven. (Foto: arhiv NT - SHERPA) plačno raven. Menili smo namreč, da so ljudje oklevali z odločitvijo za testiranje, ker je bilo to plačljivo. V aktualni situaciji podpiramo PC- in T-pogoj. Seveda si želimo, da bi C-pogoj pospešili in da bi ljudje vendarle razumeli, zakaj je cepljenje dobro. Tudi če virus kroži in če je oseba cepljena enkrat, je njen imunski sistem še vedno v prednosti. Iz epidemiološkega vidika je pogoj T vsekakor smiseln,« poudarja epidemi-ologinja. Kljub komi še vedno ne verjamejo Neverjetno pa je, da ljudje zagotovo poznajo koga, ki je hudo zbolel ali celo umrl s covidom-19, a se kljub temu ne zavedajo nevarnosti te okužbe. »Tu gre verjetno za psihološko-antropološki paradoks. Ljudje so polni pričakovanj, ker prihaja zdravilo Molnupiravir, ki ima pogojno dovoljenje, in mislijo, da je zgodba s covidom-19 končana. To zdravilo ima enako formalno-pravno ureditev kot cepiva, ki nikakor niso eksperimentalna in so prešla vse re-gulatorne postopke. Ampak zdravilu bodo ljudje verjeli. Težko razumem ta paradoks. Tudi zdravniki pravijo, da ljudje, ki so bili na respiratorju več dni in so preživeli, še vedno ne verjamejo, da so bili v komi zaradi covida-19,« pravi sogovornica. Ali imajo ljudje že vsega dovolj? »Ljudje že približno dve leti poslušajo o covidu. Spominjam se vojne v Bosni. Na začetku so bili ljudje zgroženi, nato so postavli vedno bolj desenzibilizira-ni. Enako se dogaja zdaj, ko opozarjamo, da je situacija resna in da je treba vendarle stopiti skupaj. Mislim, da so ljudje postali znova desenzibilizirani, ker vse to poslušajo že tako dolgo. Tudi če se virus dotakne njih ali bližnjih, ne verjamejo vanj. To se ne dogaja samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah, a je res, da so druge države v prednosti zaradi boljše precepljenosti. SIMONA ŠOLINIČ SAVINJSKA DOLINA »Rešitev je obvezno cepljenje« Tako neposreden je župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je svoje občane z dopisi na spletni strani občine že večkrat pozval k cepljenju. Nekoliko drugače meni njegov županski kolega iz občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je prepričan, da je PCT-pogoj dovolj, a bi ga od začetka morali vsi spoštovati. »Ker ni bilo zavesti občanov in ker ni bilo pravega nadzora v začetnem obdobju, PCT-pogoj ni bil učinkovit. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo ob PC--pogoju,« pravi. Župan Občine Prebold Vinko Debelak pravi, da moramo ravnati tako, kot nam nalagajo ukrepi vlade, podprti s predlogi zdravstvene stroke. »Glede tega bi morali biti vsi, ki smo del vodstva države in občin, enotni. Da ne spodbujam dvomljivcev in ne širim dvomov v strokovnost in smiselnost vladnih navodil, njena navodila posredujem naprej brez svojih dodatkov. Iz lastnih izkušenj vem, da tudi trikratno cepljenje ne prepreči okužbe, a očitno olajša pre-bolevanje. Zato priporočam vse odmerke.« Polzelski župan Jože Ku-žnik, ki se mu zdi uzakonitev cepljenja smiselna, a pod točno določenimi pogoji in s točno določenimi izjemami, je k cepljenju pozval z objavo Župan Občine Polzela je k cepljenju pozval z objavo fotografije na Facebooku. svoje fotografije med cepljenjem. »S precepljenostjo v občini nisem najbolj zadovoljen. Pričakoval sem večji odziv. Čeprav se po svoje zavedam, da je to intimna odločitev vsakega posameznika. A vendarle menim, da bi mo- rala družbena odgovornost prevladati.« Te očitno primanjkuje nekaterim občanom v občini Ljubno ob Savinji. »S precepljenostjo v naši občini zagotovo nismo zadovoljni, še bolj bodeta v oči ignoriranje resnosti situacije in OB ROBU Covidne različice zdravja in politike Morda ste opazili, daje težnja po PC-po-goju v zadnjih tednih nekoliko izginila iz političnega besednjaka, nekoliko tudi iz besednjaka zdravstvene stroke. Tokratno preverjanje mnenj o pogoju PC je pokazalo tudi previdnost pri mnenjih županov. Morda se bo o tem spet govorilo v prihodnjih tednih, kdo ve. Odvisno od 15. grške črke v abecedi... Z njo so označili novo različico novega koronavirusa. Če se bo razširila tudi v Sloveniji in višala statistiko obolelih, potem bo PC najverjetneje še nekaj časa visel v zraku kot... možnost. Ali grožnja, kakorkoli kdo razume. Župani, vsaj nekateri, pravijo, da je odločitev o tem, da bi obveljal PC-pogoj, prvenstveno v domeni zdravstvene stroke. V besedah županov se zrcali mnenje ljudi. Kot so različni župani (glede na stranko, ki ji pripadajo, seveda), so različni tudi ljudje. Obvladovanje epidemije je najprej stvar stroke. Občine so vez z ljudmi znotraj svojih skupnosti. Pri covidu so le posrednice pri osveščanju z višje ravni, države. Dišijo po politiki, čeprav svojim občanom želijo dobro. Ljudem pa se je politika več kot očitno dokončno priskutila. Mimogrede. Epidemiologi menijo, da je testiranje prav tako smiselno. Epidemiologija je znanstvena veja medicine. Politika ni. SIMONA ŠOLINIČ OBSOTELJE IN KOZJANSKO Naj odloči stroka organizacija zasebnih praznovanj ter srečevanj brez ustreznega nadzora in upoštevanja navodil,« izpostavlja tamkajšnji župan Franjo Naraločnik, ki meni, da bi bil za določene dejavnosti PC-pogoj smiseln in nujen. Tako kot župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je tudi Naraločnik svoje občane večkrat pozval k cepljenju s pomočjo spletne strani in lokalnih medijev. Župan Občine Luče Ciril Rosc pravi, da je pandemija koronavirusa jasno pokazala, da se lahko proti njej najbolj učinkovito bojujemo le s skupnimi močmi. »Iz lastne izkušnje vem, da ne gre za nedolžno bolezen, zato zelo težko razumem vse tiste, ki to problematiko podcenjujejo ali se celo iz nje norčujejo. Težko razumem necepljene, da zavračajo cepljenje in se s tem povsem po nepotrebnem izpostavljajo srečanju z virusom, do katerega bo nedvomno prišlo. Posledice so za vsakogar povsem negotove.« Županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik glede na kritične razmere širjenja virusa, ki jim kar ne vidimo konca, in glede na to, da je zdravstveni sistem tik pred zlomom, podpira zakonito uveljavitev PC-pogoja. »Želim si, da bi vsak državljan razmišljal, da so pogoji zaščite postavljeni, da je prvenstveno zaščiteno njegovo zdravje ter posledično zdravje vseh drugih.« ŠPELA OŽIR Da je treba pri ukrepih za zajezitev širjenja okužb s koronavirusom prisluhniti stroki, se strinjajo župani občin Šentjur, Kozje, Rogaška Slatina in Podčetrtek. Da je obvladovanje okužb s koronavirusom skupna naloga vseh, pri čemer ima ključno vlogo zdravstvena stroka, meni župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Pričakoval je, da bo stroki s političnimi odloče-valci uspelo določiti učinkovite in dosledne ukrepe ter v družbi doseči poenotenje za ravnanje v smeri zmanjševanja širitve okužb in posledic. Podatki o precepljenosti, skokovit porast okužb, zmeda ter razkol med ljudmi po njegovem prepričanju nakazujejo, da naloga ni bila uspešno opravljena. »Večkrat sem javno poudaril, da sem se cepil, takoj ko je bilo cepivo splošno dostopno, trenutno čakam na tretji odmerek. Upam, da sem bil s tem komu zgled. Kot župan v skladu z zakonodajo o lokalni samoupravi in s svojimi pristojnostmi delam v splošno dobrobit lokalne skupnosti po vseh svojih močeh. Nisem pa usposobljen zdravstveni delavec, da bi lahko argumentirano pozival k odločitvam o prostovoljnem cepljenju,« je dejal. Izpostavil je dobro sodelovanje z Zdravstvenim domom (ZD) Šentjur in to, da se lahko ljudje tam cepijo vsak delovni dan v tednu. »Zaupam našim zdravstvenim delavcem, ki trudijo popraviti posledice neustrezne komunikacije z vrha in v pogovorih s svojimi bolniki odpravljajo predsodke ter izboljšujejo osveščenost. Verjamem, da se bo precepljenost v šentjurski občini zvišala.« Je kriva oddaljenost? Županja Kozjega Milenca Krajnc razume, da bi bil pri obvladovanju epidemije po prepričanju stroke smiseln pogoj preboleli in cepljeni. Uveljavljanje tega pogoja po njenih besedah vendarle zahteva tudi upoštevanje tistih posameznikov, ki se zaradi zdravstvenih razlogov le testirajo. »Prece-pljenost je v naši občini med nižjimi. Predvidevam, da predvsem zaradi neodločnosti, mogoče tudi zaradi oddaljenosti in povezav do mest, kjer izvajajo cepljenja,« je komentirala. Da so vsi ukrepi, ki lahko vplivajo na zmanjšanje epidemije koronavirusa, smiselni, je prepričan župan Podčetrtka Peter Misja. Ta z odstotkom precepljenosti na ravni občine in države ni zadovoljen. »Cepil sem se trikrat. Kadarkoli nastopam v javnosti, poudarim, da bi bilo dobro, da bi to storili tudi drugi. Vsekakor se mi zdi pomembno še, da se vsi redno testiramo, da tudi tisti, ki smo cepljeni, ne prenašamo bolezni. Stroka je že velikokrat povedala, kaj je prav,« je dodal. Želi si več odgovornosti Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič verjame, da bodo strokovnjaki znali pravilno oceniti smiselnost uvedbe pogoja PC. Do takrat lahko državljani po njegovih besedah še dvignemo raven družbene odgovornosti. Spodbujanje k cepljenju se mu zdi smiselno le, če si za to prizadevamo na vseh ravneh družbe. »Odstotek preceplje-nosti v naši občini morda ni rekorden. Kljub temu smo v vsakem valu epidemije s skupnimi močmi uspeli zaščititi ranljive skupine. Pomagali smo ljudem v karanteni in starejšim, ohranili smo zavest o pomenu skupnosti,« je dejal. Občini Kozje in Podčetrtek v sodelovanju z ZD Šmarje pri Jelšah omogočata mobilne ce-pilne enote, Občina Rogaška Slatina v sodelovanju z omenjenim ZD organizira množična cepljenja. Omenjene občine o možnostih cepljenja med drugim obveščajo na svoji spletni strani in tudi z letaki, ki jih pošiljajo na naslove vseh gospodinjstev. S svojimi objavami v medijih spodbujajo k družbeni in osebni odgovornosti. TINA STRMČNIK 14 KRONIKA Bi lahko prišlo do eksplozije? Razstrelivo skoraj padlo iz vozila Celjski prometni policisti so v torek zjutraj med nadzorom cestnega prometa naleteli na izjemno nenavaden prizor. Na avtocesti so namreč med vožnjo iz smeri Arje vasi proti Šempetru opazili, da so se vozniku kombiniranega vozila odprla vrata tovornega dela. To se je zgodilo, ko je voznik vozil po prehite-valnem pasu. Po naših podatkih je šlo za slovenskega voznika. SIMONA SOLINIC A to še ni vse. »Zaradi nevarnosti, da bi tovor, ki je bil naložen v vozilu, padel po cestišču, so voznika ustavili. Pri pregledu vozila in tovora so policisti ugotovili, da je voznik prevažal razstrelivi Emulex in Poladyn, električne detonatorje in 250 metrov Nevarno! vžigalne vrvice, so sporočili iz Policijske uprave Celje. Skupna masa eksploziva je znašala nekaj več kot 800 kilogramov! V tem primeru ne gre za kakršno koli kaznivo dejanje v smislu ilegalnega prevoza, saj opisano razstrelivo, detonatorje in vžigalno vrvico uporabljajo pri miniranju v kamnolomih. Kljub temu pa so zoper voznika uvedli prekrškovni postopek. »Poleg tehnične neurejenosti vozila, zaradi katere so se vrata tovornega prostora odprla, so policisti ugotovili še druge nepravilnosti. Med drugim malomarnost pri nalaganju in pritrjevanju tovora ter neskladje med prevozom in izdanim dovoljenjem za prevoz eksploziva,« še dodajajo na policiji. Za prevoz eksploziva zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu namreč veljajo posebni predpisi, ki pa jih voznik in pravna oseba nista v celoti upoštevala. Foto: PUC Tovor v vozilu ni bil pravilno zavarovan. Skoraj pol milijona škode V ponedeljek, nekaj pred 6. uro zjutraj, je zagorelo v Ljubiji na območju Policijske postaje Mozirje. Ogenj je izbruhnil v skladiščni stavbi. V prostoru sta bili v času požara dve tovorni vozili. Prav tako pa je bilo v objektu več strojev, sekancev, furnirja in drugih stvari. Stavba je v celoti pogorela, gmotna škoda naj bi presegla 400 tisoč evrov. Ogenj so gasili številni gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Mozirje, Letuš, Rečica ob Savinji, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Paška vas, Lokovica, Šmartno ob Paki, Gorica ob Dreti, Nazarje in Velenje. Kriminalisti preiskave okoliščin požara še niso končali. Na območju Ljubije je v zadnjih letih že trikrat zagorelo. Umrla na avtocesti V nedeljo zjutraj se je na avtocesti v bližini avtocestnega izvoza Šempeter zgodila tragična prometna nesreča. V njej je umrla 52-letna voznica avtomobila. Ta je med vožnjo v smeri Celja trčila v odbojno ograjo in nato izstopila iz vozila. Pri tem je vanjo trčil 29-letni voznik romunskega tovornega vozila. 52-letna voznica je na kraju nesreče umrla. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo enaindvajset ljudi. Lani v enakem obdobju devet. Konec minulega tedna se je nesreča zgodila tudi v Šempetru v Savinjski dolini, kjer se je lažje poškodoval 18-letni pešec. Vanj je na prehodu za pešce trčila voznica avtomobila, ki naj bi v križišče zapeljala pri rdeči luči na semaforju. Voznica je po trčenju odpeljala, ne da bi pešcu nudila pomoč in mu pustila svoje podatke. Policisti povzročiteljico nesreče še vedno iščejo. S kraja nesreče je odpeljal tudi neznan voznik, ki je v križišču Ceste v Laško in Partizanske ceste v Celju trčil v kolesarja. Nesreča se je zgodila, ko je kolesar pripeljal iz smeri Laškega in prečkal vozišče na prehodu za pešce. Neznan voznik avtomobila je na kraju kolesarju sicer pomagal in mu dal svojo telefonsko številko, ki pa si je kolesar ni zapomnil. Policija zato za informacije naproša morebitne očividce oziroma voznika, naj se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče oglasi na Policijski postaji Celje. Droga v kozarcih za vlaganje Konjiški policisti so pred dnevi med hišno preiskavo pri 68-letnem moškem z območja Zreč našli približno kilogram posušenih delcev konoplje. Te je moški hranil v različnih steklenih kozarcih, papirnatih in PVC-vrečkah. Storilca bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Foto: PUC ZAPOSLOVANJE 15 novi tednik Trgotur Preoblikovalec kovin (Paka pri Velenju) Kaj od kandidatov pričakujemo: zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili; natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategori-je. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. LKK, d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vzdrževalec orodij / vzdrževalec m/ž (Šmartno ob Paki) Opis delovnega mesta: redno pregledovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pregledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno odpravljanje napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se jih priča- kuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju večjih popravil in remontov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalogu nadrejenih. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist m/ž (Šaleška dolina (Ravne / Šmartno)) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, izpit B-kategori-je, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostojnost in samoiniciativnost. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 11. 12. 2021. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Me-tleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo: pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost; ročne spretnosti pri opravljanju dela; fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov; korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo: 1-me-sečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje; triizmensko delo za polni delovni čas; pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas; delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah; izplačilo morebitnih nadur; fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Voznik kategorije D1, D m/ž (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo: ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na časovno neenakomerno razporejen delovni čas. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem treh mesecev. Prijave zbiramo do 6. 12. 2021. APS, Avtoprevozništvo in servisi, d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni komercialist za nemški trg m/ž (Žalec, tujina) Zahtevana znanja in izkušnje: tekoče znanje nemščine, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami, najmanj V. stopnja izobrazbe, zaželene izkušnje v prodaji tehničnega blaga, dobra računalniška pismenost, poznavanje programov MS office, komunikativnost, Vedm г mm jI radio celie samostojnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: urejeno delovno okolje, možnost kariernega in osebnega razvoja, stimulativno plačilo za opravljeno delo, dopoldansko delo, zaposlitev za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, delo v stabilnem podjetju. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. VI--ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. CNC operater m/ž (Paka pri Velenju) Smo podjetje, ki se ukvarja s kovinsko proizvodnjo, pri kateri je vključen laserski razrez pločevine z CNC-rezalnikom, varjenje, CNC--krivljenje ter druga ročna dela v kovinski industriji. Pračakujemo: izvrševanje nalog in odgovornosti, vse, kar je v opisu za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter drugim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 5. 12. 2021. LKK, d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodUčno storitev? I pOZOR! Preglejte aktualno ponudoo ZDAJ JE PRAVI CAS ZA REZERVACIJO VAŠIH POČITNIC 2022 VSE ZA PISARNO Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav Celovita ponudba Disarniškeaa materiala W: birobit.si I E: infoß)birobit.si I T: 03 425 6100 IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI МАТГП1Д1 ŠPORT 17 Druga z leve je Tia Tanja Živko, povsem desno je njena mama in trenerka Anica Živko. Z leve stojijo Romeo Živko, Matic Ian Guček in Vid Botolin. V izboru za naj slovensko atletinjo leta izenačeni Šutejeva in Mišmaševa Kogavmotijo uspehi Kladivarjeve Tine Šutej? V ponedeljek je vodstvo Atletske zveze Slovenije (AZS) v Ljubljani proglasilo najboljše atlete leta. Med članicami sta si prvo mesto s po 288 točkami razdelili članica celjskega Kladivarja Tina Šutej in Maruša Mišmaš Zrimšek, med člani je prepričljivo zmagal Kristjan Čeh. Celjski klub se lahko pohvali še s tremi najboljšimi posamezniki v državi, z mlajšo članico Klaro Lukan, s starejšim mladincem Vidom Botoli-nom in pionirko Tio Tanjo Živko. DEAN ŠUSTER Miro Kocuvan, olimpijec iz leta 1972 v Münchnu, je prejel evropsko nagrado za trenerje. Boljša, a ni boljša Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej je osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu na Poljskem, na olimpijskih igrah v Tokiu je bila peta. Triintridesetletna Ljubljančanka je pod vodstvom trenerja Milana Kranjca najboljši dosežek v svoji disciplini letos premaknila na 4,76 metra. Sezono prestižne diamantne lige je končala na skupnem tretjem mestu. Toda vse to ni bilo dovolj, da bi bila na vrhu izbora za najboljšo slovensko atletinjo. Morda bi si že lani zaslužila prvo mesto, toda glasovalni aparat atletske zveze je preveč prepleten z ljudmi iz prestolnice. Kje sicer iskati razloge za čuden razplet? Sedemindvajsetletna Maruša Mišmaš Zrimšek je bila šesta na olimpijskih igrah v teku na tri tisoč metrov z zaprekami. V japonski prestolnici je drugič v sezoni popravila slovenski rekord. V obrazložitvi je bilo še zapisano: »Nekaj časa je bilo videti, da se bo celo borila za bronasto olimpijsko kolajno, a ji je na koncu zmanjkalo moči.« Razplet krivičen Tinin trener Milan Kranjc je še v nedeljo dvomil v zmago svoje varovanke. Njegovim slutnjam kar nismo mogli verjeti. Očitno je imel prav. No, Tina »To je moj prvi naslov po petih letih, nazadnje sem bila najboljša v državi v olimpijskem letu 2018. To leto je bilo veliko boljše, začelo se je z medaljo v dvorani. Imela sem tudi težave s poškodbami. Sezono sem kronala z državnim rekordom. Možno jo je nadgraditi še z boljšim rezultatom. Če bom svoj najboljši dosežek izboljšala za decimeter, bom lažje osvajala medalje,« je v slavnostni obleki povedala Tina Šutej. Ob njej je njen trener Milan Kranjc. Šutej je kljub vsemu zmagovalka, toda le ena točka bi lahko vse njeno letošnje delo obrnila na glavo. Četudi gre zgolj za prestižno lovoriko. »Pri ženskah je bilo zelo izenačeno in tesno. Razplet je bil rahlo krivičen do Tine, saj je bila po rezultatih, vsaj za odtenek, boljša. Bila je peta v Tokiu, osvojila je medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu. Razburljivo je bilo tudi med starejšimi mladinci, kjer je Vid Botolin za las prehitel Matica Iana Gučka. Menim, da bo slednji zmagal čez eno leto,« je bil neposreden predsednik Atletskega društva Kladivar Stane Rozman, obenem ure- dnik knjige Sledi odličnosti, ki osvetljuje sto let kraljice športa pri nas. Izdala jo je AZS. »Je drugačna, kot je bila tista ob 85-letnici, v kateri je bilo več kot polovica statistike. Tokrat smo se osredotočili na pisno in slikovno gradivo. Zbirali smo gradiva iz muzejev, arhivov, klubov,« je pojasnil Rozman, ki je moral biti zelo objektiven glede deleža posameznih klubov. Kljub temu je celjska atletika v knjigi zgledno zastopana. »Res je, precej je je. V zgodovinskem pregledu je pojasnjeno, da je bil pred 2. svetovno vojno atletski center v Ljubljani. V njem so močno vlogo imeli celjski atleti. Po vojni sta bila v 50. in 60. letih dva centra, Ljubljana in Celje, ki je dobilo nov stadion. Jugoslovanski reprezentanti iz Slovenije so bili večinoma člani Kladivarja. Po osamosvojitvi je Kladivar eden najuspešnejših klubov. Pri predstavitvi legend slovenske atletike so izpostavljeni nosilci medalj z velikih tekmovanj, Stanko Lorger, Nataša Urbančič, Gregor Cankar ...« je zaključil direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Janežič na drugem mestu Vrnimo se k izboru najboljših za leto 2021. Med člani se je za Čehom uvrstil olimpijec Kladivarja, državni rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič. Peti je bil Celjan Robert Renner, ki ni več član Kladivarja. Med članicami je na petem mestu pristala članica Velenja Anita Horvat. Med mlajšimi člani je bil tretji Jan Vuković (800 m), pri mlajših članicah je slavila Klara Lukan (dolge proge), tretja je bila Eva Pepelnak (troskok). Trener Tine Šutej je Milan Kranjc, Klaro Lukan vodi Tevž Korent, Vida Botolina Romeo Živko in Tio Tanjo Živko njena mama Anica Živko. Kranjc je do naslova najboljšega slovenskega atleta dvakrat popeljal Roberta Rennerja. O letošnjem glasovanju uradno ni hotel govoriti, čeprav je bilo mogoče zaznati grenkobo v njegovem glasu: »Atletska srenja je pač tako glasovala ...« Priznanje za najboljši klub je prejel ljubljanski Mass. Foto: AZS Kros v Trstu je štel tudi kot pregledno tekmovanje pred evropskim prvenstvom v krosu, ki bo 12. decembra v Dubli-nu. Prvi mesti sta osvojili Klara Lukan in Tia Tanja Živko. Lukanova, mladinska evropska podprvakinja v krosu, je prepričljivo zmagala med članicami, ki so tekle na sedem-kilometrski progi, Živkova je bila najhitrejša med pionirkami, ki so pretekle 1.500 metrov. Vid Botolin je bil med mladinci 17., Lea Haler pa 6. med mladinkami. H!» Klara Lukan (v sredini) in Eva Pepelnak (levo) Luka Janežič Jan Vuković 18 ŠPORT Jan Ločnikar na prireditvi v Ljubljani med pogovorom z gostobesednim voditeljem Celjski kajakaš Jan Ločnikar med vožnjo na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu v Solkanu V prvi polovici junija bo celjska Špica prizorišče dveh tekem za svetovni pokal v spustu Mladinec leta Ločnikar, več bi lahko iztržil Srabotnik Drugo leto zapovrstjo je Kajakaška zveza Slovenije za svoja najboljša športnika leta izbrala Benjamina Savška in Evo Terčelj. Savšek je postal olimpijski prvak v Tokiu, Terčeljeva je osvojila kolajno na evropskem prvenstvu v Ivrei. Celjski klub ni bil izvzet pri priznanjih. Najboljši mladinec leta je namreč Celjan Jan Ločnikar. DEAN ŠUSTER Kajakaš Ločnikar je osvojil bronasti medalji v slalomu na dveh velikih mladinskih prvenstvih, na svetovnem in evropskem. Blizu, a daleč od Tokia Jan Ločnikar je osvojil tudi zlato medaljo, kajti slovenska ekipa je bila najhitrejša v mo-štveni vožnji na svetovnem prvenstvu. »Letošnja sezona je bila za nas uspešna. Precej boljša bi lahko bila za Martina Srabotnika,« je najprej zelo kratko oceno podal Dušan Konda, ki je predsednik Kajak kanu kluba že od leta 1985. »V slalomu smo imeli pet slovenskih reprezentan- tov. Martin je spomladi na štirih izbirnih tekmah trikrat zmagal. Bil je v najboljšem položaju v K-1, bil je pred Petrom Kauzerjem v boju za nastop na olimpijskih igrah. Toda zaradi pravil, ki veljajo v Kajakaški zvezi Slovenije, Martinu ta prednost ni zadostovala,« je kar rahlo nejevoljen Konda, ki je najbolj razočaran nad Mednarodnim olimpijskim komitejem, saj dopušča na olimpijskih igrah le enega predstavnika države na disciplino. Odločilno je bilo nato majsko evropsko prvenstvo v Italiji, kjer se je Martin dotaknil enajstih vratc, s čimer je ostal brez finala in možne uvrstitve na olimpijske igre. »Drugi večji spodrsljaj se je Martinu pripetil septembra med polfi-nalno vožnjo na svetovnem prvenstvu v Bratislavi. Prvo polovico proge je prevozil odlično in po vmesnih časih se mu je obetal preboj v finale, nato je napravil veliko napako. Pribitek petdesetih sekund ga je pahnil na zanj slabo 39. mesto. Martin je zagotovo zrel za finale, toda ...« Svetovni pokal, nova proga ... Brez medalje na velikem tekmovanju Martin Srabo-tnik le ni ostal. Osvojil je bronasto odličje v moštveni vožnji na svetovnem prvenstvu v slovaški prestolnici. V ekipi sta bila še Peter Kauzer in Niko Testen. Izkazal se je tudi celjski kanuist Urh Turn-šek, na evropskem prvenstvu do 23 let je bil član ekipe, ki je osvojila zlato kolajno. Lan Tominc in Zala Zanoškar sta na evropskem in svetovnem prvenstvu do 23 let obtičala v polfinalih. »Pri mladih kaja-kaših, še dečkih, bi izpostavil Nina Pfejferja, ki je zmagal v slovenskem pokalu. Veliko obetajo tudi Tadej Tilinger, Maj in Luka Pajk, Maks, Mihaela in Ema Kuralt, Žak Studnička ... V prvi polovici junija bomo na Špici gostili V petek je umrl celjski olim-pijec Jože Uranker. V dresu jugoslovanske reprezentance je v dviganju uteži nastopil na olimpijskih igrah leta l972 v Münchnu. V poltežki kategoriji (do 82,5 kg) je osvojil 15. mesto (145 kg tezno, 125 kg v potegu in 160 kg v sunku) med 32 tekmovalci. Na sredozemskih igrah je osvojil dve bronasti odličji, na balkanskih prvenstvih pa dve srebrni. Uranker je bil sedemkrat državni prvak, kar 31-krat je izboljševal jugoslovanske rekorde, čeprav ni imel pravega trenerja. Tedaj je veljal za najmočnejšega Slovenca. Za tekmovalne dosežke v dviganju uteži je leta 1975 prejel Bloudkovo plaketo, tri leta prej je bil najboljši športnik Celja. Po tekmovalni karieri se je izkazal tudi v vlogi trenerja. Za dviganje uteži je dve tekmi za svetovni pokal v spustu za sprinterje. Tekmovanja se bo udeležilo dvesto tekmovalcev iz petindvajsetih držav iz Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Upam. da se bomo prihodnje leto začeli navdušil svojega sina. Marko Uranker je pod njegovim vodstvom osvojil deseto mesto na mladinskem svetovnem ukvarjati z idejnim projektom umestitve nove kajakaške proge na ozemlje nekdanjega Vrtnarstva Celje,« je zaključil Dušan Konda. Foto: arhiv KKK NIVO CELJE prvenstvu in osmo na evropskem prvenstvu. DŠ Foto: SHERPA NK CELJE NK MARIBOR STADION Z'DE2ELE SOBOTA 4.12.21 20:15 H. 1 /7\ J J Ш* -I ш. ш Jože Uranker (1939-2021) Jože Uranker na OI v Münchnu. Foto: EDI ŠELHAUS/MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE ŠPORT 19 Celjske mladinke evropske ekipne prvakinje v tekvondoju Tokrat boj dvojčic pripadel Alisi proti Larisi V španski La Nuciji je bilo mladinsko in člansko evropsko prvenstvo v tekvondoju različice ITF (različica WTF je olimpijska). Slovenija je bila s šestimi zlatimi, s petimi srebrnimi in šestimi bronastimi medaljami četrta najboljša država. DEAN SUSTER Članice Športnega kluba Hyong iz Celja in slovenske reprezentančne tekmovalke so prejšnji teden ponovno postale evropske mladinske prvakinje. Najlažje v finalu Glavni trener Hyonga in reprezentančni trener Uroš Bernard je svoje delo spet opravil odlično. Štiri tekmovalke celjskega Hyonga, ki so letos še zadnjič nastopile kot mladinke, je z reprezentančnima kolegicama iz Maribora popeljal do ekipne zmage. V soboto so Celjanke Larisa Žagar Slemenšek, Alisa Žagar Slemenšek, Maša Kenjalo, Nina Kitek ter Tyra Barada in Rima Jaki slavile zmago ter se v Slovenijo vrnile z nazivom mladinskih evropskih ekipnih prvakinj v borbah. Dekleta so boj do medalje začela med deseterico ekip. Najprej so jim nasproti na blazine stopile Ukrajinke, ki so bile - kot se je izkazalo kasneje - najtrše tekmice. Po napetem boju so članice slovenske reprezentance le povedle in zmagale. Nato so izločile še Irke, v finalu pa so z rezultatom 17:1 prikazale izrazito premoč nad Poljakinjami, ki so branile naslov evropskih prvakinj. Alisin drugi finale zapovrstjo V črnogorski Budvi sta se dvojčici Larisa in Alisa Žagar Slemenšek pomerili v finalu evropskega prvenstva v kikbo-ksu, v Španiji pa sta se borki iz Levca morali spopasti že v polfinalu. Alisa Žagar Slemenšek je postala mladinska podprvakinja v kategoriji do 65 kilogramov (nastopilo je 23 tekmovalk), V uvodnem krogu je izločila Ukrajinko Ta-rasenko, v drugem Norvežan-ko Ayala-Trujillo. V polfinalu se je morala pomeriti s svojo sestro dvojčico, Lariso Žagar Slemenšek, in jo je premagala po zelo izenačenem dvoboju ter kar dveh podaljških. Alisa je v finalu morala priznati premoč Rusinji Šadskaji: »Zadnjič sem nastopila na mladinskem evropskem prvenstvu, zato sem še toliko bolj vesela medalje. V zadnjem mesecu je bila to že moja druga srebrna medalja na velikem tekmova- Alisa Žagar Slemenšek (desno) med finalno borbo nju in s koncem sezone sem zadovoljna. Vedno je lahko bolje. Analizirala bom borbe, pregledala napake in jih popravila. Sem pa še posebej vesela, da sem bila lahko del ekipe, ki je osvojila naslov ekipnih evropskih prvakinj. S tem smo dokazale, da naša osvojitev naslova svetovnih prvakinj ni bila naključna. Tokrat sem se z Lariso borila v polfinalu. Zmagala bi lahko tudi ona. Menim, da sva tokrat prikazali še bolj dinamično borbo kot na prvenstvu v Bud-vi. Veselim se že nastopov v članski kategoriji, da bom lahko pokazala, kaj znam.« Larisa pričakovala več Larisa Žagar Slemenšek je vse svoje nasprotnice do polfinala premagala z rezultatom 4:0, Norvežanko Donheim, Nizozemko Wemmers in Angležinjo Wessels. Željo po uvrstitvi v finale ji je preprečila dvojčica: »Ker je bilo to moje zadnje mladinsko prvenstvo, so bila moja pričakovanja zelo visoka. Na žalost se mi na koncu rezultatsko ni izšlo, kot sem si želela, ampak sem vseeno zelo zadovoljna z vsemi svojimi predstavami. Moja forma se je izboljševala na vseh treh velikih prvenstvih, iz dvoboja v dvoboj sem postajala bolj prepričana vase in sproščena. Sem zelo samokritična in zato sem nekako pričakovala izboljševanje dosežkov od prvenstva do pr- Trener Uroš Bernard se je z Aliso in Lariso Žagar Slemenšek veselil številnih uspehov v mladinski konkurenci tako v kikboksu kot v tekvondoju in se nadeja, da bosta vsaj približno tako uspešni tudi v članski konkurenci. venstva, saj sem se od vsakega poraza veliko naučila. Sem pa zelo vesela ponovnega naslova evropskih ekipnih prvakinj in sem ponosna na vsa dekleta, ker smo si ga res zaslužila.« Še dve predstavnici Hyonga sta osvojili bronasti kolajni. V kategoriji do 60 kilogramov je tekmovalo 21 bork. Nina Ki-tek je izločila Nemko Damato, Romunko Postu in Ukrajinko Mamčurenko. V polfinalu je izgubila z Irko Franko, ki je kasneje postala evropska prvakinja. Maša Kenjalo je bila v prvem krogu prosta, nato je premagala Španko Pol Palaci-os, in Irko Crowly. V polfinalu je izgubila proti Italijanki Checcucci. Foto: ŠK HYONG Z leve stojijo mladinske evropske prvakinje Tyra Barada, Alisa in Larisa Žagar Slemenšek, Nina Kitek, Maša Kenjalo in Rima Jaki. Pred Cinkarno dva derbija Celje: Na zadnji tekmi sedmega kroga Jadranske lige so košarkarice Cinkarne v svoji dvorane premagale ekipo skopskega Badla z 98:59. Najvišji statistični indeks je imela kapetanka celjske ekipe Maruša Seničar, zlasti zaradi enajstih ujetih žog pod obročema in petih asistenc. Celjske košarkarice so si s peto zmago na šestih tekmah zagotovile preboj v superligo. Katrina Pardee je dosegla 20 točk, Lea Debeljak in Isabela Ramona po 15, Lea Bartelme in Mojca Jelenc po 14. Ce-ljanke so v soboto domžalsko Ledito odpravile s 44 točkami razlike, neporažen je še kranjski Triglav. Cinkarna je včeraj gostovala na Hrvaškem pri Požegi. Zdaj sta pred njo dva derbija, v soboto v domači ligi v Kranju proti Triglavu, v sredo pa v dvorani Gimnazije Celje Center proti bolgarski Montani. Prvi dvoboj so Bol-garke dobile s 77:74. Z največjima kluboma v petih dneh Celje: Nogometaši Celja so ostali brez prvenstvene tekme zaradi okužb v moštvu Olim-pije. V derbiju je Mura ugnala Maribor s 3:1. V mestnem parku v Murski Soboti je prišlo do pretepa med člani navijaških NA KRATKO skupin Black Gringos in Viole, zaradi česar je policija 28 članov Viol predčasno napotila nazaj v Maribor. Vijoličasti, ki na lestvici za vodilnimi Koprčani zaostajajo za tri točke, bodo v soboto zvečer gostovali v Celju. Zaostala tekma z Olimpijo bo v sredo. Igralki Z'dežele odpovedali reprezentančni nastop Granollers: Slovenska ženska rokometna reprezentanca se bo na svetovnem prvenstvu skušala izogniti zadnjemu mestu v skupini A. Jutri se bo pomerila s Črno goro, v nedeljo s Francijo, v torek pa še z Angolo. Selektor Dragan Adžić je v izbrano vrsto povabil dve igralki Ženskega rokometnega kluba Z'dežele, Katarino Regner in Izo Bon Brzin. Sodelovanje na pripravah sta obe odpovedali zaradi službenih in študijskih obveznosti. Oslabljeni doživeli visok poraz Našice: V petem krogu evropske lige so rokometaši Gorenja gostovali pri Nexeju. Velenjčani so prvi medsebojni dvoboj s Slavonci v Rdeči dvorani dobili s šestimi goli razlike. V torek pa so bili neprepoznavni. Izgubili so s kar 31:23. Poudariti je treba, da so bili zelo oslabljeni zaradi poškodb. Šestkrat je zadel Ibrahim Haseljić, petkrat Tilen So-količ. »Precej bolje smo igrali v Velenju. Zdi se mi, da tudi danes nismo odigrali slabo,« je dejal trener Gorenja Zoran Jovičić, ki se je že v uvodnih minutah jezil na kosovska sodnika. David Miklavčič je prispeval en gol: »Utrujenost je pri nas prišla bolj do izraza, imeli smo veliko težav z izkoristkom strelov.« Velenj-čani bodo naslednjo tekmo v tem tekmovanju igrali v torek, ko bodo gostili švedski Säve-hof. Še morda pomembnejši obračun bo že v soboto v Velenju, kjer bodo gostovali igralci Celja Pivovarne Laško. »Pivovarji« lahko »ose« oddaljijo od ubranitve naslova državnih prvakov. S Kačičnikom zgolj zmagujejo Rogaška Slatina: V derbiju 18. kroga 2. slovenske nogometne lige je Rogaška z 2:1 premagala Triglav in se utrdila na tretjem mestu lestvice. Slatinčani so, odkar jih je prevzel trener Aleš Kačičnik, nanizali štiri zmage zapovrstjo. Letos bodo odigrane le še zaostale tekme. Velenjski Rudar, ki je pred odhodom na zimski premor s 3:0 zmagal v Beltincih, je trenutno šesti. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN SEBASTIJAN BEVC 6. decembra bosta minili dve leti, ko brez slovesa sta odšla v večni raj in SIMON KRIŽNIK Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunih grobovih in ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni V SPOMIN ANTON TEPEŽ (22. 8. 1941-30. 11. 2011) Si zvezda, ki na nebu žari in v nas vedno upanje budi, da kjer smo mi, si tudi ti, v naših srcih vedno si. Minilo je 10 let, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi tvoji najdražji novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje STROJI KUPIM TRAKTOR in traktorske priključke kupim. Telefon 031 238-649. p POSEST ODDAM UTRJENO industrijsko zemljišče Pod Resev-no, Šentjur, oddamo v najem. Telefon 041 785-851. p PRODAM PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, po 1,8 EUR/kg in enega 270-kilogramskega prašiča, po 1,6 EUR/kg, prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 10 76 KOZO srnaste pasme, staro 4 leta, brejo en mesec, še pol litra molže mleka, prodam. Telefon 031 733-965. 1056 DVOSOBNO stanovanje in kotel za »šnops«, TRAČNO žago za razrez hlodovine, pralni Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČA, težkega od 180 do 200 kg, hranjenega z domačo hrano, 2,40 EUR/kg, možen zakol, prodam. Lahko tudi polovico po 3,50 EUR/kg. Telefon 041 529-287, v popoldanskem in večernem času, Šentvid pri Grobelnem. 1064 PRAŠIČE, težke od 130 do 170 kg, prodam. Telefon 031 832-520. 1066 PRAŠIČA, težkega 170 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 070 452-705. 1070 BIKCA ls/lim, težkega 180 kg, zelo lepega, prodam. Telefon 031 515-187. 1071 PRAŠIČA, težkega približno 130 kg, krmljene-ga z domačo hrano, prodam. Možen zakol ali nadaljnja reja. Telefon 031 621-283. 1074 ODSTAVLJENO svinjo, 250 kg, prašiča, 120 kg, domače reje in domače peteline za zakol ali pleme, prodam. Možna dostava. Telefon 041 797-052. 1073 BIKCA limuzin, 100 kg, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 041 250-812. 1072 TRI prašiče, težke od 200 do 230 kg, po 2 EUR/kg, prodam. Možna je tudi polovica. Telefon 031 569-287. p TELICE limuzin, težke od 250 do 280 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 724-155. p BREJE, pašne telice ter bikce in teličke za rejo prodam ali menjam za kravo, telico, bika za zakol. Telefon 031 533-745. p DVE telički ls in bbp, stari 5 mesecev in bikca simentalca, težkega 220 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p KUPIM AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko prodam za 100 EUR. Telefon 041 951-527. 1079 OSTALO PRODAM 100 l, prodam. Telefon 031 281-335. 1054 BIKCE simentalce, stare 6 mesecev, in suha bukova drva prodam. Telefon 070 667374. 1059 stroj Candy in pletilni stroj prodam. Telefon 03 5 774-775, 031 7 90-721. 1068 ŠTIRI zimske pnevmatike Michelin, na platiščih 205 15, prodam. Telefon 040 575924. 10 7 8 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PROPAGANDE wmLLC. Ш* h* V Klonirane vsebine z blatenji f: nasprotnikov Janeza Janše Strokovnjaki: To ni novinarstvo, agitprop iz komunističnih časov Ali gre za skrita financiranje volili kampanje največje vladne stranke MUCIĆ. psihiater www.reporter.si KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, kletke za kokoši, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BELO in rdeče vino in 4 m hrastovih drv prodam. Telefon 031 319-495. 1051 SISKRENA M/ (нМаЖ**/. Vjvetu kij Vjpj kot to. TOVARNA LAŽI IN PROPAGANDE ^^ V medijskem imperiju SDS je že več kot 40 strankarskih trobil DAVOR MUCIĆ 70 odstotkov pacientov z napotnico nikoli ne pride na psihiatrični pregled POLONA KAMBIČ S teorijami zarote obsedena županja razklala Semič POGREŠANI Izginitve Slovencev, ki še po mnogo letih ostajajo nepojasnjene MALI OGLASI / INFORMEACIJE 21 »Imela si izredno močno voljo do življenja, a je bila kruta bolezen zmagovalka. Za teboj sta ostali tišina in bolečina.« ZAHVALA Ob prezgodnji inbol eči izgubi drage partnerke,mamice in bab ice DARJE CATER z Brega pri Polzeli, Pod Bregom 70 (19.11. 1966-7. 10. 2021) sp iskreno zalinaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijatelj pm za vro podporo io pomoč v težldh trenutkih slovesn. Hvalp vsem, ki ate nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali, jo pospremili na zadnji poti in beste pokojno Darjo ohranili v lepem spominu. SrOna hvala sodelavcem kolektiva Šola vožnjo Cadej in Linde viličar, d. o. o., (Celje; zn izkazano opore. Posebna zahvala župniku Urbanu Ltsjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni slgžbi Ropotar, Magdi Šalamon za puslovilne besede in skupini Eros za odpete pesmi. Zeio jo bomo pogrerali in za vedno bn ostala v narih srcih! Žalujoči: partner Zlatko, sinova Miha in Blaž z družino ZAHVALA Našemu zlatemu možu, atiju, dediju in tastu STANISLAVU URHU Hvala za vsp pre lepo, nep ozabne trenutke, preživete s teboj, zztvojo neskončno ljubezen do nas, tvojo dobroto inpoštenost. Bil si neOoi najlepšega in najboljšega v našem življenju. Ceprav si prehitro odšel, boš za vedno v naših mielih in arcu živel. Vsaktrenutek te pogrešamo! Naš zlati dedi, hvala ti za vse! VELIK težek primvž .rodam za 100 EUR. Telefon 041 9.1-527. i 079 novi tecNk VorOieo? čv lovomrji ZAPOSLITEV ZA POgL I MO delavca s področja avtoklepar-stva inavtoličarstva. Avto Pinc, d. o. o., Bukovžlak 6Sa,Seharje, tolefon 041 372085. logo Kje si, ljubi mož in ati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. V SPOMIN 4. decembra 2021 bo minilo dolgih 20 let, odkar te ni več med nami, MARTIN KRISTAN iz Šentjurja Ц. 8. 1959-4. 12. 2001) Spomin nate ni zbledel, pogrešamo te! Suzana, Jasmina in Matic Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, očim, dedi, brat in tast JOŽEF J URGELJ z Vrha nad Laškim (13. 3. 1959-16. 11. 202i) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjene sveče in cvetje, darovane make in denarno pomoč. Zahvala sodelavcem iz I. OŠ Celje eer podjetji Obi Celje in Cetis. Posebna zahvala govornici gospv Petri Kolšek za govor v slovo, gospodu župniku za ob red, pevkam skupine Mjav, trobentaču in klarinetistu Razboršku za odigrano pesem ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem ostalim, Ikri step ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegova žena Anica, hčerki Nataša in Damjana z družinama, sin Dejan z Anjo, brata Vili in Henrik z družinama ter ostalo sorodstvo " - r Kogarimaš raeB mkoli ne umre, le dalev, daleč je.. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, sina in brata J OŽETA PINTERJA iz Tevč pri Laškem (6. 2, 19677-14. 11. 2021) se iskreno zahvzljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražene besede sožalja. Zahvala velja dr. Zlatečanovi in ekipi nujne medicinske pomoči Laško, UKC Maribor in SB Celje za vso pomoč, ki ste mu jo nudili. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za op ravljen obred, govorniku Slavku Sajtlu za besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba in gasilcem GD Laško. Hvala vsem za podarjene sveče, darovane svete maše in denarno pomoč. Hvala sodelavcem podjetij Fragmat TIM in Sintal - Petrol, sodelavcem letališča Edvarda Rusjana Maribor ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Bernarda, sinova David s Klavdijo in Borut ter ostalo sorodstvo Smrti Laško Umrl je: Roii HORJAK s Polul, 40 let. Žalec Umrla je: Marija VERDEL iz Tabora, 87 let. Opravičilo svojcem! Zahvalo za gospo Marijo Veber ponavljamo, ker smo 25. 11. 2021 napačno zapisali, da je pri donacijah sodelovalo Društvo Vesele nogice. Za napako se svojcem iskreno opravičujemo. Velenje Umrli so: Marija ANŽEJ iz Šoštanja, 83 let, Bojan Ž--ŽEK iz Velezja, 62 let, Zofija SKORNŠEK iz Šoštanjai 81 let,Hilda MATKO ez Šmar-tnega ob Paki, 88 let. Kogar imaš rad, nikoü ne umre... Le daleč, eiaVečje... (T. Pavček) KMET V spokojnem jespnskem dnevu se je poslovila naša ljubz mami, babi, restrs In teta MARIJA VEBER roj. Klsdnik i28. 02. 0940-10. 11. 202i) Ob olovesu izrekamo iskreno zahvalo vsem sorgdnikom, prijateljem,sosedom, sodelsveem mznannem za izražena sočutja, toplo misel tolažbe, stisk roketer podarjeno cvetje in sveče. Hvala, ker stedonirali Društvu Vesele nogice namesto sveč in cvetja. Hvalaosebju Doma ^rojš.!- Laško, nevreloškemu oddelku SB Celje, gospodu župniku, sodelavcem Deželne banke Slozenije° d. d., in Pivoearne Lačko Union, d. o. o., JP Komunala Laško za izvedbo pogrebne slovesnosti, gospe Verigolinc za čutno odpete žalostin0e in goepe Petri KolšeO za čuteč gooor slovesa-Hoala vsem, Iii ste jo imeliraSi. "Vsi njem Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek na žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prorim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, star^^STALg prababice, tašče, tete in sosede ANGELE VERBOVŠEK roj. Videc, iz Olešč 44 po domače Orožmove Gelce se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s osedom, prijoteljem in znancem, ki sie našo drago mamo po-sprerrnli na oadnji poti. Iskrena hvela gospodu župniku Ivtoku Hanžiču, gospoou Jožetu Ka.lu za poslovilni govort gospoRu Marku Maitnaku za zaigrano melodije ter molivcem za molitev. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, k0 ste imeli našo mamo radi, se je boste spominjali in jo obiskovali na njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno jsogrešali. novi tedniki rad io celi e Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam po rosijo se solzne očč ZAHVALA Cot) boleči izgubi dragega očeta, strica in prijatelja VLADIMIRJA GORJANA iz Vojnika, Cesta talcev 21 (30. 10. 1929-12. 11. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste ga kljub covid ukrepom pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Zahvala gospodu župniku Antonu Pergerju za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi L 83 L 82 L 84 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 2. do 8. 12. Aline, moč ljubezni - komedija, drama, muzikal četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.20 Čarobno potovanje na luno - animirani, družinski četrtek, torek, sreda: 17.30 petek, sobota, nedelja: 15.40, 17.30 Deset v pol - komedija, drama četrtek: 18.00, 20.00, 21.15 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.00, 21.15 nedelja: 16.20, 18.20, 20.00, 21.10 torek, sreda: 18.20, 20.00, 21.10 Evridika - opera, prenos v živo sobota: 18.55 Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota: 17.20, 18.15, 20.20 nedelja: 16.00, 18.10, 20.20 torek, sreda: 18.10, 20.20 Izganjalci duhov: Zapuščina - akcijski, komedija, kriminalni četrtek, torek, sreda: 18.30, 20.40 petek, nedelja: 15.20, 18.30, 20.40 sobota: 15.20, 18.30, 21.00 Južni veter: Pospešek - kriminalni, drama, triler četrtek, torek, sreda: 18.20, 20.50 petek, sobota, nedelja: 15.50, 18.20, 20.50 Kralj Richard - biografski, drama četrtek, torek, sreda: 17.50, 20.30 petek, sobota, nedelja: 15.30, 17.50, 20.30 Ni čas za smrt - akcijski, pustolovski, triler petek: 15.45 Pozabljeni božič - drama, družinski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 19.00 sobota: 17.20 Pri Addamsovih 2 - animirani, komedija petek, sobota: 15.20, 16.30 nedelja: 16.30 Večni - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, torek, sreda: 21.00 Zapoj 2 - animirani, komedija nedelja: 15.30, 17.40 torek, sreda: 17.40 ČETRTEK 19.00 Hiša Gucci - drama PETEK in NEDELJA 17.30 Pozabljeni Božič - družinska komedija 19.00 Deset v pol - komedija SOBOTA 19.00 Hiša Gucci - drama SREDA 19.00 Noč evropskega filma: Kako postati dobra žena - komična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Nekoč so bili ljudje - slovenska kriminalna drama SOBOTA 17.00 Lassie - družinska pustolovščina 20.00 Južni veter: Pospešek - kriminalna drama NEDELJA 16.00 Čarobno potovanje na Luno - družinska pustolovščina, sinh. 19.00 Deset v pol - komedija PONEDELJEK 19.00 Morena - triler Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 12. 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Možiček predpremiera baletne predstave 19.00 Narodni dom Celje Koncert pedagogov Glasbene šole Celje PETEK, 3. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje odprtje razstave 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev GŠ Celje 18.00 Muzejski trg Celje_ Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center 19.30 Gledališče Celje_ Mike Bartlett: Klinc premiera, izven abonmaja SOBOTA, 4. 12. 10.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Knežji dvor Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi OSREDNJA Knjižnica Celje * * * ■ fc Aßh>1 4*1 it Ii r I i "if' МЛ1 - - /20 /2/2 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Dostop do 400.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva, skoraj 2.000 e-knjig v slovenščini (Biblos), 500 e-knji več kot 40.000 e-knjig v angleščini (EBSCO), več kot 7-000 naslovov serijskih publikacij na PressReaderju (iz 120 držav v 60 jezikih) Dostop na daljavo do 8 podatkovnih zbirk iz različnih strokovnih področij arhiva časopisa Večer ter Pravljične dogodivščine pri Mišku Knjižku ш Knjižku pravljični kovčki, Moja izbira je branje, Programi za spodbujanje branja in bralne kulture (Z branjem do zvežd, Četrtkovi večeri, predavanja) čeri) Univerza za tretje življenjsko obdobje Knjižnica na obisku, bralno pogovorne urice, jgfö^ih^gj? Pravljično ustvarjalne urice v knjižnicah Vojnik, Dobrna, Šmartno in Štore Razstave in delavnice Filozofska, zdravstvena in potopisna pre4äk£S$%ga jezika Koncerti, gledališke in predstave, www.knjiznica-celje.si 18.00 Galerija Velenje_ Hotenja 31 predstavitev literarnega zbornika, s svojimi deli predstavlja 28 avtorjev iz širšega celjskega območja 19.30 Gledališče Celje_ Mike Bartlett: Klinc abonma po posebnem razporedu in izven PONEDELJEK, 6. 12. 10.00 Celjski mladinski center Alma odprtje razstave ilustracij Sare Filipovič; vstop prost 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ne pozabite na rože drama SNG Drame Ljubljana, za Beli abonma TOREK, 7. 12. 18.00 Celjski dom_ Novoletni koncert Malega godalnega in Malega pihalnega orkestra GŠ Celje 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Predpraznični nastop godal nastop godalcev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Velenje vrata v vse čase in prostore 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Feri Lainšček: Med nama je angel predstavitev knjige, z avtorjem se bo pogovarjal Orlando Uršič, ob kitari bo zapela Ditka 19.30 Gledališče Celje_ Mike Bartlett: Klinc abonma po posebnem razporedu in izven SREDA, 8. 12. 19.00 Cerkev svetega Jožefa Celje_ Bach na harmoniki adventni koncert iz sklopa Glasba na hribu, Miha Plevčak - virtuoz na harmoniki, gostja večera: Anja Logar - organistka 19.30 Gledališče Celje_ Iza Strehar: Vsak glas šteje Praznični trojček, izven abonmaja novi tednik УИис? г шт) i/ Ta veseli dan kulture PETEK, 3.12. 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat brezplačno strokovno vodenje po stalnih razstavah Muzeja Laško 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ogled stalnih in občasnih razstav vstop prost 9.00 do 17.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur, Galerija Zgornji trg Šentjur, Muzej Zakladi Rifnika, Muzej Južne železnice Ogled stalnih in občasnih razstav vstop prost 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ S prsti do znanja odprtje razstave avtoric Aksinje Kermauner in Ine Sulič (igrače in igre za otroke s slepoto in slabovidnostjo) ob Mednarodnem dnevu invalidov; vstop prost 10.00 do 17.00 Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, Hiša mineralov Dan odprtih vrat brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Ogledi stalnih in občasnih razstav vstop prost 10.00 do 17.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat brezplačen ogled 10.30 Velenjski grad_ Krašenje grajskih dreves in odprtje razstave prazničnih stripov in voščilnic grajska drevesa bodo krasili otroci šol in vrtcev Šaleške doline, prav tako bodo odprli praznično razstavo 11.00 Stara grofija Zloščeno do visokega sijaja voden ogled razstave; vstop prost 12.00 Galerija Velenje, spletni dogodek Virtualna predstavitev galerijske stavbe in razvoja galerije dejavnosti ob izteku TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 2. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 3. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 4. decembe 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 5. decembe 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 6. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 7. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 8. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 razstave Zgodba hiše kultnega betona kustosinje razstave Milene Koren Božiček; predstavitev bo na ogled na spletnih platformah galerije 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton obdarovanja Hermanova družinska ustvarjalnica; vstop prost 17.00 Galerija Velenje Naša galerija družinska urica, delavnica je primerna za otroke od sedmega leta starosti dalje, vodila jo bo Nina Cvirn, prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Velenjski grad Ogled filma Letalstvo v Šaleški dolini avtorica filma Pina Špegel, predstavili ga bodo velenjski muzealci 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Lajos Bence: Furijasta generacija predstavitev knjige, pogovor z avtorjem in Zlatkom Kraljićem bo vodila Milojka B. Komprej 19.30 Celjska kulturnica Delavnica interpretacija poezije v izvedbi ZKD Celje, KUD Zarja in CLD delavnico vodita uveljavljena gledališka igralca in interpreta Srečko Centrih in Živko Beškovnik 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mešani pevski zbor Gorenje Velenje koncert Pravljično Celje Praznične lučke, smreke in druga krasitev bodo na ogled do konca leta. V sodelovanju s Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je v središču mesta umeščen tradicionalni adventni venec, ki ga izdelajo dijaki pod vodstvom mentorjev šole. Na Krekovem trgu je del praznične krasitve avdio-vizualna zavesa oziroma vodna simfonija. V mestnem središču je božično-novo-letna tržnica. V drugi polovici decembra bodo vile iz Pravljične dežele v mesto znova pripeljale dobre može. Po mestnih ulicah bo vozila pravljična kočija. Na Savinjskem nabrežju visijo lam-pijončki, ki so jih izdelali otroci iz celjskih vrtcev in osnovnih šol. Za več informacij: spletni strani celje.si in visitcelje.eu ter družbena omrežja Visit Celje. Čarobni Žalec Praznične luči bodo v Žalcu svetile od 3. decembra dalje in vas vabile na drsališče, na čarobno klopco pri fontani, v kotiček Sa-vinove hiše in še kam. V nedeljo, 5. decembra, bo mesto obiskal čisto poseben Miklavž. Več na: www.zkst-zalec.si Praznično Laško Praznično okrasitev so poimenovali Pravljična pot po Laškem, ki jo sestavljajo pravljične točke ob krožni sprehajalni poti ob Savinji. Več informacij: https://lasko. info/praznicno-2021/. Ostale prireditve ČETRTEK, 2. 12. 13.30 Knjižnica Velenje Bralne urice namenjene starejšim v domu, ki težko berejo; izvaja Bernarda Lukanc 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta s Tjašo Rezman 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga uvodno predavanje; obvezne prijave: dragica. pavsek@gmail.com PETEK, 3. 12. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod občino Laško - Trubarjevo nabrežje Laški sejem kmetijski pridelki in izdelki, različne dobrote s podeželja... 10.00 do 20.00 Titov trg Velenje Praznični sejem drobnih daril in dobrot 18.00 Titov trg Velenje_ Prižig pravljične razsvetljave če bodo razmere dopuščale, koncert Ines Erbus in Davida Amara SOBOTA, 4. 12. 9.00 Ekološka kmetija Za naravo, Ostrožno pri Ponikvi Dan odprtih vrat 17.00 Staro Velenje_ Mini Miklavžev sejem v novem Starem Velenju 17.00 Medenjačkova hišica Laško Voden potep po prazničnem Laškem obvezne predhodne prijave - TIC Laško; tudi v sredo ob istem času 17.00 do 19.00 Stojnice pri Medenjačkovi hišici Laško Predstavitev praznične ponudbe ponudnikov znamke Okusiti Laško v primeru slabega vremena dogodek odpade NEDELJA. 5. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi otroci bodo prisluhnili bajki in pravljici, pripovedi bo sledila družinska delavnica 18.00 Gimnazija Celje - Center, plesna učilnica Začetni tečaj argentinskega tanga obvezne predhodne prijave na info@ tangoembracecelje.si PONEDELJEK, 6. 12. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 11.00 Galerija Velenje, spletni dogodek Naprej v preteklost -galerija od A do Ž spletna predstavite izbranih utrinkov, dogodkov in dejavnosti galerije, na spletnih platformah galerije 14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, na Zoomu; prijave: info@jozef.si 20.00 do 21.30 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: Psalmi in slavospevi - biseri svetopisemske duhovnosti Ozrl se je na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje ( Lk 1,68), vodi mag. Klaus Einspieler TOREK, 7. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton obdarovanja Hermanova otroška ustvarjalnica; za skupine 18.00 Celjski mladinski center Spletno potopisno predavanje s Shappo: Peru, Bolivija in Čile na aplikaciji Zoom SREDA, 8. 12. 9.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Srečanje s fotografsko dediščino v muzej po fotografsko zgodbo, muzejska učna ura; za skupine 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Praznični Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov z okoliških kmetij 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Dragico primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti, priporočljiva je predhodna prijava: polonca.bajc@ knjiznica-celje.si 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom, starejšim od treh let, z vami bosta Metka Pivk Srdič in Nina Časl 17.00 Ljudska univerza Šentjur Slepe pege v komunikaciji z otrokom predavanje Janija Prgića 17.00 Celjski mladinski center MCC-minuta za šport: Spletna delavnica joge FB-profil in Youtube kanal Celjskega mladinskega centra Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: mednarodna skupinska razstava Onkraj meja, ki jo je Center sodobnih umetnosti Celje pripravil v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec; do 5. 12. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do 31. 12. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: fotografska razstava prve generacije fotografskih tehnikov; do konca leta Savinov likovni salon Žalec: V odsevu svetlobe, razstava likovnih del Zdenke Žido in Eve Petrič, do 31. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta - Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 31. 1. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava ustvarjalnega leta Festivala Velenje, do 31.12. Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do konca januarja Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31.12. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Galerija F-bunker Velenje: fotografska razstava velenjskega fotografa Gorana Petraševića; do 15. 12. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Zimska idila ob Škal-skem jezeru, fotografska razstava Frenka Špilerja; do 31. 12. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dežela škratovnija in zmešana zelena abeceda, razstava ilustracij Katje Talajić in Valentine Cehner; do 31. 12. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov, listov in fotografij iz arhiva Amaterskega gledališča Velenje; do 31.12. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Pod pretvezo, razstava plakatov Anje Klinc; do 31. 12. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Velenje - mesto cvetja 2021, raz- 90,6 stava izbranih likovnih del otrok vrtcev in osnovnih šol; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Velenje: pregledna razstava Mojce Korošec, do 16. 12. Galerija eMCe plac Velenje: razstava Klemna Orešnika The Eye of O, do 31. 12. Osrednja knjižnica Mozirje: likovna razstava 27. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2021, do 20. 12. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Pogled od tukaj in tam avtorice Natalije Juhart Brglez; do 20. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba »Stari Pisker« Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) 95,9 100,3 radio celie Vedno? г [ллтуј I Zgornji trg Šentjur: Muzej zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška je z itke za Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 48/ Leto 76 / Celje, 2. december 2021 Majhne, živobarvne in zelo strupene str. 40-41 1Ш L i>. Hfi Tudi na vozičku je Zavezana celibatu živi V glasovih išče pod košem zanimivo vsakdanje življenje veličino glasbe 26 INTERVJU O prometnih pomanjkljivostih in prednostnih ter o pogledu mladih nanje Dijaki mu ploskajo Mag. Roman Krajnc, univ. dipl. inž. teh. prom. Vso svojo kariero posveča varnosti cestnega prometa in prometne infrastrukture. Med drugim je bil tudi predsednik Društva ZŠAM Celje. Neverjetno, ampak resnično - njegovo izurjeno oko v prometu opazi vsako malenkost. Lahko je oster kritik, lahko pa zadevo pohvali. In v tem se razlikuje od drugih. Nečesa ne kritizira, dokler zadeve ne prouči in poda predlogov, kako bi lahko bila ta še boljša. Enako je s pohvalo. V zadnjih dvajsetih letih je Krajnc tudi skupaj z nami opozarjal na številne pomanjkljivosti v prometu in po našem poročanju so pristojni dejansko upoštevali njegove pripombe. Res pa je, da je bilo marsikomu od odločevalcev težko priznati, da je imel Krajnc prav. SIMONA SOLINIC Ni »vsakdanji« učitelj, ve, da se podajanje znanja ne skriva v togih predavanjih, ampak v konstruktivnih pogovorih z mladimi. »Zakon je. Pove in pokaže nam praktične stvari in dejansko se tako naučimo več stvari, ki so pomembne v vsakdanjem življenju,« so nam zaupali njegovi dijaki, ko smo ga obiskali na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju. Verjeli ali ne, ko smo dijakom dejali, da bomo Krajnca intervjuvali, so brez besed vstali in zaploskali. Tudi to pove veliko. Ne dvomim v to, da boste v tokratnem pogovoru opozorili na nekatere pomanjkljivosti v prometu in prometni infrastrukturi. A začniva z zadevo, ki jo boste zagotovo pohvalili. V Celju zdaj, sicer testno, znotraj javnega potniškega prometa vozi električni avtobus. Glede na to, da je cilj družbe trajnostna mobilnost in da so podlaga temu pravni viri, je vsekakor logično, da so ustvarjeni vsi tehnični pogoji, da se takšna mobilnost začne uresničevati v največji možni meri. Razumljivo je, da se vse ne more zgoditi preko noči, saj to za seboj potegne tehnološke in druge nujne ukrepe. Mestni promet je specifičen za vse, ker gre za urbano okolje, kjer imamo mešani promet, stanovanjska naselja, trgovske centre in ogromno ustanov. V tem je treba najti kompromis in načela trajnostne mobilnosti gredo v to smer ne glede na to, ali govorimo o prometu pešcev, kolesarjev ali o vzpostavitvi optimalnega mestnega linijskega prometa. Pogosto uporabljate besedo »optimalno« ... Da, ker to pomeni, da mora biti promet primeren za prevoznika in predvsem za uporabnika. Vožnja avtobusov ali tramvajev, tudi podzemnih linij, je odvisna od več dejavnikov. V Sloveniji ne moremo pričakovati tehničnih sprememb z vidika več podsistemov, tako da je za našo državo razvoj avtobusnega prometa pomemben predvsem z vidika novih tehnologij in primernosti. Govoriva o čisti, zeleni energiji, torej o avtobusih na električni pogon, plinski pogon in na druge alternativne pogone, kar je prav. Ampak kaj ta optimalnost pomeni za uporabnika? Prejšnja mreža linijskega avtobusnega mestnega ali primestnega prometa, kakorkoli so ga takrat imenovali, ni bila spremenjena desetletja. To je znak, da sočasno z razvojem mesta niso bile posodobljene linijske povezave avtobusov. »Seveda je razumljivo, da danes ne moremo pričakovati, da bo že jutri avtobusne prevoze sprejela polovica ljudi. Če pa so linijski prevozi takšni, da se skladajo z njihovimi potrebami, potem bodo sčasoma postali bolj priljubljeni. Spet pa - avtobusi so večkrat prazni kot polni ...« Celebus ima sicer zdaj nove trase vožnje, ampak poglejva primer na relaciji Ostrožno-Lava. Ce grem peš od svojega doma do avtobusnega postajališča, opravim že tretjino poti do službe. Drugače rečeno: še nekaj korakov bi naredil in sem že na cilju. Problem v avtobusnih povezavah torej je, da nekateri odseki tras avtobusov vodijo ob naseljih, kar za potnika oziroma uporabnika ni ravno najboljše. Želite povedati, da bi avtobusi morali voziti neposredno v središča naselij? Da. Drug primer je Nova vas, to naselje se v zadnjih letih izjemno širi, povečuje. Smiselno bi bilo preveriti, ali je v mreži avtobusnih linij ta širitev upoštevana. Mestni avtobusni linijski promet mora slediti razvoju mesta oziroma urbanizaciji. Mislim pa, da je preveč tog. Še en konkreten primer je most na Ostrožnem, kjer so uredili prometne površine za pešce, kar pomeni, da ni infrastrukturnih pogojev za avtobusno linijo v določenem delu. Po eni strani je to razumljivo, javni potniški promet se mora vklopiti v obstoječo urbanizacijo. Morda razvoj avtobusnih linij pred časom ni bil v sinergiji razvoja mesta. Smo v letu 2021. Vi pa ste potek mestne linijske avtobusne mreže predlagali že skoraj pred 15 leti, s čimer ste že takrat dokazali, da se da najti, kot radi rečete, »optimalno« možnost. Res je. Glede na svoje pedagoško delo smo skupaj z dijaki zelo vpeti v raziskovalno dejavnost tudi v projektu Mladi za Celje. Iščemo ideje, ki imajo praktičen smisel in bi jih lahko uresničili na terenu. Do zdaj smo že večkrat analizirali in razpravljali o optimalnejši mreži mestnega avtobusnega linijskega prometa. Dejstvo je, da mora biti ta aktualen in privlačen za uporabnike, torej da imajo uporabniki čim krajšo razdaljo od točke bivanja do postajališča in cilja. V teh raziskavah smo analizirali naselja in obstoječe avtobusne linijske povezave ter iskali bolj- še rešitve in izvedbe. Sedanje avtobusne povezave so nekoliko spremenjene od preteklih, ampak v nekaterih nasiljih še vedno ugotavljamo, da niso optimalne z vidika potnika. Ce sem neposreden: v kolikor so avtobusi zelo slabo zasedeni in vozijo malo potnikov, se moramo vprašati, ali je to morda odraz tega, da nekaj ne deluje dobro. Ampak tudi uporabniki bi morali spremeniti miselnost in dojeti, da pač z avtomobili ne morejo povsod in da sta uporaba javnega prometa ali hoja z ekološkega vidika tudi pomembni za prihodnost. Seveda. Toda v družbi hitrega življenjskega tempa ne vem, ali lahko takoj pričakujemo od ljudi, da bodo hodili peš. To je zelo težko dosegljivo, čeprav vsi vemo, da je hoja zdrava. Ljudje lovimo zadnje minute na različnih področjih, torej se misel o zdravem načinu ustavi, ko se pojavi vprašanje nujnosti nakupa v trgovinah in trgovskih centrih. Kako stvari pripeljati domov? Želim poudariti, da gre za širši pogled, ki ne velja samo za Celje, ampak za vse. Razlika je le ta, da je v večjih mestih več ljudi. V Ljubljani je več študentov, dnevnih delovnih migrantov, turistov. S tem se tam kritična masa potnikov povečuje, kar vpliva na to, da je javni potniški promet tam drugačen. Sem za to, da se - upoštevajoč šte- vilo prebivalcev - javni prevoz uredi v vsakem mestu. Tudi za to, če sva pri avtobusni liniji, da je vozni red prilagojen, da so prevozi pogostejši zjutraj in ob konicah dneva. S tem bi sledili potrebam ljudi. Vse to pa bi morali odločevalci prej analizirati in skupaj priti do rešitve. Zato se morajo podatki o uporabnosti prevozov statistično ves čas obdelovati. Gostota cestnega motornega prometa je še vedno zelo visoka. Ko sem danes šel v službo, sem opazil, da je bila denimo Kersnikova ulica polna vozil, enako Copo-va. Ob tem, da v Celju že nekaj let vozi Celebus. Kljub temu so ceste in ulice še vedno polne osebnega prometa. To kaže, da ljudje avtobusnega prevoza še vedno niso vzeli za »svojega«. Se je glede na vaše ideje in predloge kdaj kakšna občina obrnila na vas za kak nasvet? Niti ne. Kaj pa sistem izposoje koles? Ta, se mi zdi, se je v občinah kar dobro »prijel«. Vsak človek ve, koliko mu je sistem izposoje koles priročen ali ne. Ce mora po službi še v trgovino, je vprašanje, ali si bo izposodil kolo. Ali pa, če dežuje. Nekdo bi rekel, da je to le izgovor, ampak ni. Ker to kaže, kako na trajnostno mobilnost vpliva na primer vreme. Kolesce je dobra ideja, ker ljudem ponuja alternativo in sledi načelom trajnostne mobilnosti. Da pa se bodo ljudje INTERVJU 27 »Pri varnosti prometa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z majhnimi izboljšavami, ampak morajo le-te biti na v« • v • • •i ■ « i a •I v cim višji ravni! V nekaterih naseljih še vedno ni pločnikov, čeprav gre za šolske poti.« popolnoma navadili nanj, bo verjetno trajalo še nekaj časa. Zato so nujne sprotne analize in morebitni popravki v sistemu. Ker je s tem povezano zapiranje mestnih središč za motorni promet in vprašanje, v kakšni meri to narediti. Kaj pomeni zapiranje mestnih središč? Ne le, da v mestnih središčih ni vozil, ampak s tem tvegamo tudi zmanjšanje javnega življenja, manj obiskov mesta. Ali smo pripravljeni oditi peš na kavico v mestno središče, če pa lahko gremo v trgovski center, tam parkiramo pred vrati, nakupimo vse in spijemo kavico? To je tek na dolge proge. Ukinjanje parkirišč v središčih in ulicah so ukrepi, ki jih je treba zelo dobro in temeljito premisliti. Včasih vidimo, da so mestna središča prazna. To je odraz ukrepov, ob katerih ni alternative. Večja mesta imajo več študentov, turistov in so druga zgodba. Da se razumemo, jaz sem absolutno za uvedbo cone za pešce v mestnih središčih, ampak z zelo temeljito analizo pričakovanih rezultatov, prednosti in slabosti. Bi se avtobusni prevozi še bolj približali ljudem, če bi bili morda brezplačni? Četudi je za končnega uporabnika avtobusni prevoz brezplačen, ga nekdo mora plačati oziroma to omogočiti. Prepričan pa sem, da cena ni odločujoč dejavnik za privlačnost tovrstnega prevoza, ampak - kot poudarjam - bližina avtobusne linije, dostopnost. Ljudje smo pač tako naravnani, potujemo takrat, ko potrebujemo, v tisto smer, kamor želimo. Verjetno smo kdaj že vsi iskali možnosti prevozov in gledali vozni red, ali je časovno ugoden za nas, ne pa toliko na ceno. Seveda je razumljivo, da danes ne moremo pričakovati, da bo že jutri avtobusne prevoze sprejela polovica ljudi. Če pa so linijski prevozi takšni, da se skladajo z njihovimi potrebami, potem bodo sčasoma postali bolj priljubljeni. Vem in verjamem, da so snovalci avtobusnega prometa o tem razmišljali. Spet pa - vozila so večkrat prazna kot polna ... V šoli se veliko pogovarjate z mladimi o tem. Kaj o tem menijo oni? Mnenja so različna. Zanimivo pa je, da dijaki iz četrtih letnikov, ki so že polnoletni, opravijo vozniški izpit in se v šolo, sicer ne vsi, ampak jih je kar nekaj, pripeljejo z osebnimi vozili. Včasih jih vprašam, kako to, če pa so vsa ta leta uporabljali javni potniški promet - zakaj zdaj osebno vozilo? Največkrat mi odgovorijo, da so bolj samostojni in da jim avtomobil v primerjavi s časovnim okvirjem javnega potniškega prometa ponuja večjo samostojnost. In poglejte, tudi mi odrasli tako razmišljamo. Drugo opažanje mladih pa se nanaša na trajanje javnega prevoza do šole ali do doma. V klasičnem linijskem javnem prevozu, ki ima vmesne postanke, mladi vidijo podaljšanje časa potovanja. In spet sva pri optimalnosti za uporabnike. Mladi se veliko vozijo z vlaki. Malo ironično, pa vseeno: če pride v Slovenijo kitajski ali japonski turist in vidi naše vlake, se čudi, čeprav so nekateri vlaki za nas novi ... Vemo, da Slovenija ta čas modernizira železniški promet, tudi avtobusi so sodobnejši, vse to so ukrepi, ki bodo učinke pokazali kasneje. Treba pa se je zavedati, da železnice potekajo tam, kjer pač že potekajo. Posebej hitrih vlakov nimamo, tudi zaradi značilnosti poteka železnice, zaradi velikosti zavojev, torej infrastrukture. To, da oseba porabi ogromno časa za vožnjo, ne bi smelo biti sprejemljivo. Vlak ima pogosta postajališča, kar potovanje podaljša, če pa je neposredna linija, pa je spet vprašanje, ali je dovolj potnikov na vstopni točki, da je neka linijska povezava ekonomsko pokrita. Posodobitev voznega parka je absolutna nujnost tudi iz varnostnega vidika. Ko se o železniškem prometu pogovarjam z dijaki, so sicer zadovoljni, ampak spet se ustavi pri trajanju vožnje. Zaenkrat si sicer ne upam napovedovati, da bomo v Sloveniji kmalu dosegli primerno višje hitrosti potovanja, kot jih imajo nekatere države v Evropi in drugod po svetu. Velikih premikov še ni pričakovati. Rekel sem »veliki«, ker mali premiki so že, kot je bil nakup novih garnitur vlaka, uvedba nekaterih neposrednih linij in podobno. Javni potniški promet je treba še naprej razvijati, predvsem na potovalni hitrosti, dostopnosti in pogostnosti voženj. Leta in leta ste znani po svojem kritičnem pogledu, ko je govora o prometu. Vas kdaj jezi, ko se vozite, hodite in opazujete prometno infrastrukturo? Da. Priznam, da sem včasih jezen. Samo malenkostni primer, ki pomeni veliko. Desni zavijalci v križiščih bi lahko bili še bolj sproščeni, ker bi s tem pozitivno vplivali na pre-točnost v križiščih. Ali pa železniška proga v Čopovi ulici je zelo velik problem ozkega grla . Tam se je letos zgodilo tudi, da zapornice sploh niso bile spuščene ob prihodu vlaka. Če to drži, gre za zelo hudo tehnično napako. V prometu je vedno treba iskati soodvisnost z elementi varnosti. Če nadaljujem prej začeto, kot Celjana me moti, da še vedno ni kolesarske steze in pločnika za pešce na relaciji Babno-Medlog. Ne nazadnje gre za bližino šole! To je precejšnja težava. Sicer pa je pohvalno, da so občine v zadnjih letih zgradile več kolesarskih stez. Vedno pa ob tem poudarjam, da pri varnosti prometa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z majhnimi izboljšavami, ampak morajo le-te biti na čim višji ravni! V nekaterih naseljih še vedno ni pločnikov, čeprav gre za šolske poti. Kaj pa talna signalizacija? »V zadnjih letih opažam, da mladi želijo poslušati, spremljati novosti in so razmišljujoči. Vesel sem, ko svoje nekdanje dijake srečam kasneje in vidim, kje in kaj delajo, kako razmišljajo. To mi da vedeti, da sem na pravi poti kot pedagog.« »Ne smem biti krivičen, v mestih se odločevalci trudijo, ampak nekatere stvari bi se dalo izboljšati. Denimo povečati pretočnost prometa s krožnimi križišči.« Pred časom je bila talna signalizacija slabo vidna, v zadnjih letih pa opažam, da je ves čas redno vzdrževana in da talne označbe niso več tako velika težava. Tudi veliko cest je že obnovljenih, kar je dobro. Ne glede na trajnostno mobilnost pa sem tudi zagovornik tega, da cestnega prometa ne smemo omejevati, ampak nuditi potnikom alternative, kajti uporabnik je tisti, ki zase poišče najboljšo možnost. Ali bo izbral avto, avtobus, vlak, kolo, taksi ... No, v Celju česa drugega niti ni več. Raven usluge potniškega sistema moramo dvigniti. Vse naložbe in napredek morajo iti v smeri načel trajnostne mobilnosti. Ob tem navajam naslednji primer: če avtobus vozi po istem prometnem pasu kot osebna vozila, s tem nismo pridobili veliko, kajti če je gneča, bo avtobus stal v isti koloni kot drugi. Časovno uporabnik tako ni pridobil tistega, zaradi česar je avtobus uporabil. V Mariboru in Ljubljani obstajajo pasovi za javni potniški promet, kar je rešitev, ampak tu spet trčimo v problem infrastrukture in širine cest. Precej bi se še dalo storiti, je pa pohvalno, da je nekaj tega že narejeno. V Celju na primer že desetletja čakamo na tranzitno cesto se-ver-jug, ker je še ni, mora velik del tranzita proti Laškem skorajda skozi mestno središče. Želim povedati, da je ključno načrtovanje, predvidevanje. Ponekod so glavne avtobusne postaje na obrobju mest. Kaj to pomeni? Da se mora temu prilagoditi ves mestni promet, da uporabniki najdejo ustrezne povezave. Omenili ste načrtovanje. Letos morajo snovalci načrtovati promet za več let vnaprej? Absolutno. Pravilnik o projektiranju cest je jasen. Vsaka nova cesta ali obnova ceste mora zagotavljati funkcional- nost za vnaprej. Prometne tokove lahko napovedujemo, jih statistično obdelujemo, enako trende. Prej sem dejal, da ne moremo pričakovati zmanjšanja prometa. Zato, ker smo potrošniška družba. Zato je treba iskati tehnične rešitve po načelih trajnostne mobilnosti, kaj veliko pri tem pa odločevalci in snovalci ne smejo odlašati ali odločitve prestavljati na kasnejše obdobje. Ne smem biti krivičen, v mestih se trudijo, ampak nekatere stvari bi se dalo izboljšati. Denimo povečati pretočnost prometa s krožnimi križišči. So krožna križišča zelo dobra metoda sproščanja prometa? Ena boljših. Če spet konkretizirava: križišče Pucove ulice in Ceste na Ostrožno je klasično križišče. Z zaprtjem bližnjega mostu in odprtjem severne vezne ceste pa se je v tem križišču povečal promet, zato pogosto v jutranjih konicah nastajajo kolone predvsem pri zavijanju levo, iz smeri Lave. Tudi prometna varnost bi se tukaj izboljšala v primeru krožnega križišča, da ne omenjam, da sta v bližini šola in avtobusno postajališče. Ta trenutek sem popolnoma prepričan, da bi analize pokazale, da je na tem mestu krožno križišče potrebno. Hkrati pa drži, da je severna vezna cesta (Nova vas-Ostrožno) izjemno razbremenila Dečkovo cesto, promet je tam bolj tekoč, manj je izpušnih plinov. To pa je primer, da je Celje naredilo korak naprej. Cesta, vozilo, okolje, udeleženec. Prometna varnost sloni na teh štirih dejavnikih. Ko pa se zgodi prometna nesreča, redko opazim epilog preiskave okoliščin nesreče, ki bi pokazal na to, da cesta ni bila ustrezno vzdrževana! Navadili smo se, da smo bolj pazljivi na prometne situacije zaradi slabše infrastruktu- re. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram na cestah. To je razumljivo, ampak s tem prelaga odgovornost samo na voznika, prometna varnost pa sloni na štirih ključnih dejavnikih. Torej, če padem s kolesa na kolesarski stezi, polni listja, bom kriva jaz. Kaj pa vzdrževalec, če ne popravi udarne jame, ki je jaz zaradi neočiščene površine kolesarske steze nisem videla? To pa se nanaša na odzivnost vzdrževalca od prepoznavanja napak do popravila. Torej gre za odzivnost operative. Čeprav je zdaj na terenu videti precej več nadzornikov cest. Mislim, da so vzdrževalci v zadnjih letih prevzeli obveznosti v polni meri in če je kakšna pomanjkljivost na prometni površini, jo označijo in nato uredijo. Tukaj je treba reči, da se je to področje spremenilo na bolje. Res pa je, da moramo tudi udeleženci v prometu opraviti svoj del naloge in biti pozorni. Načeloma se to področje spreminja v dobrobit ljudi. To o slabem stanju cest je vsa ta leta tako »zavito« v opozarjanja na previdnost na nekaterih cestnih odsekih, kjer se je zgodilo več nesreč. V teh primerih gre za tako imenovane črne točke. Na ravni države strokovna skupina določene nesreče tudi raziskuje v sklopu Agencije za varnost prometa. Sam menim, da bi morali analizirati vse prometne nesreče in pika. Tako bi natančno ugotovili, kateri dejavnik je vplival nastanek nesreče. Po analizi bi morala biti obveščena javnost, ki bi vedela, kakšna je situacija na neki prometni točki. Ljudje bi vedeli, kako voziti na neki cesti, vzdrževalci pa, kaj je treba popraviti. Da bi analizirali vsako nesrečo, je dobra ideja. Spomnimo se leta 2009, ko je bila prometna varnost kritična tudi zaradi večjega števila vinjenih voznikov. Takrat smo se zbrali predstavniki različnih ustanov, ki nam je bilo mar za prometno varnost, in smo neformalno delovali na področju osveščanja o prometni varnosti. Dosegali smo uspehe, a je zagnanost nato nekoliko upadla, tudi zato, ker morajo biti tovrstni projekti tudi pravno oblikovani. Ne more vsak kar tako samoiniciativno delovati. Ampak vi dokazujete, da se to da ter da so zatem vidni učinki. Niste klasični učitelj, ki samo predava, ravno med pogovori z dijaki jim na poseben način polagate na srce bistvo celostne prometne varnosti. Res je, da v zadnjih letih opažam, da mladi želijo poslušati, spremljati novosti in so razmišljujoči. Učitelji smo dolžni biti aktualni, ves čas prebiram, kaj je novega, in to predajam dijakom tudi na področju logistike. Zadovoljen sem z njimi, ker vidim, da so radovedni in zato skupaj opozarjamo in rešujemo probleme na dober način. To znanje, ki ga dijaki dobijo danes v šoli, lahko jutri uporabijo v svojem življenju, pri svojem delu. Vsakomur rečem: »Glej, zdaj si tu, izobrazil te bom, dobil boš znanje za delo ali študij.« Vesel sem, ko svoje nekdanje dijake srečam kasneje in vidim, kje in kaj delajo, kako razmišljajo. To mi da vedeti, da sem na pravi poti kot pedagog. Foto: Andraž Purg - GrupA »Menim, da bi morali analizirati vse prometne nesreče in pika. Tako bi natančno ugotovili, kateri dejavnik je vplival na njihov nastanek. Po analizi bi morala biti obveščena javnost, ki bi vedela, kakšna je situacija na neki prometni točki, vzdrževalci pa, kaj je treba popraviti.« 28 PORTRET Andreja Došler je predana glasbenemu ustvarjanju V glasovih išče veličino glasbe Ko opisuje, kako ji je uspelo, da je z mladimi pevci na mednarodnih tekmovanjih osvojila prve nagrade, ne more prikriti lesketa solz, ki se ji prikradejo v oči. Na odru se je glasbi že prepustila tako močno, da je člane svojega zbora do konca skladbe pripeljala z zaprtimi očmi. Sledila sta navdušenje občinstva in še eden v zbirki dosežkov. A Andreja Došler iz Rogaške Slatine se zborovodstvu ne posveča, da bi zbirala lovorike. Že davno je spoznala, da je glasba način sporazumevanja, ki ljudem omogoča nekaj več. Je višja sila, ki lahko zmore tudi to, da se pri množici pevcev uskladi utrip srca. TINA STRMCNIK Prizadeva si, da zbor ni le skupek posameznikov, ampak celota, katere glasovi ljudi ganejo do srca. Zato je potrebna skupna uglasitev. »Natančna intonacija in zveneče harmonije so posledica tega, da smo pevci kot eno, da se res ujamemo. Za to je treba veliko dela, ogromno vaj, nastopov,« je dejala zbo-rovodkinja, ki v zadnjem času vidnejše uspehe dosega s Komornim zborom Canta-bile. V njem prepevajo mlade pevke iz Obsotelja in s Kozjanskega. Pred dnevi se je z omenjenim zborom, ki k sodelovanju lepo vabi nove članice, udeležila mednarodnega zborovskega tekmovanja Rimini. V kategoriji folklora so dekleta osvojila zlato medaljo in drugo mesto. Zaradi razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, članice zasedbe niso odpotovale v Italijo. Žirija je ocenila njihove vide-oposnetke. Prepevanje pred kamero je vse kaj drugega kot sporazumevanje z občinstvom, za kar so se trudile zadnja leta. »Le malo ljudi je danes ob obveznostih pripravljenih glasbenemu ustvarjanju posvetiti veliko časa. In na stran odložiti sodobne naprave, ki imajo res močne dražljaje, a v njih ni življenja. Človek zares čuti le takrat, ko sodeluje z nekom drugim. Ko se z nekom pogovarja, ko z nekom zapoje.« Andreja Došler je profesorica glasbene pedagogike v slatinski glasbeni šoli in uspešna zborovodkinja. »Platon je dejal, da je od glasbene vzgoje državljanov odvisen razvoj naroda. Glasba je bila del drugih ved, ki so se jih učili v antični Grčiji, od aritmetike, astronomije, retorike in podobno, povezana je z vsem drugim. Pevci mi velikokrat povedo, da se po obisku pevskih vaj lažje lotijo tudi drugih predmetov.« Zato je zborovodkinja veliko premisleka namenila pripravi deklet na snemanje. Spodbudila jih je, da so si v mislih predstavljale svoje družine, žirijo in občinstvo. Meditirale so o tem, kako skupaj pojejo in uživajo. Med drugim so si na roko kanile eterično olje vrtnice in poskrbele še za druge podrobnosti, zahvaljujoč katerim se zbližajo pred vsakim nastopom. Poenoten srčni utrip Ko se je Andreja Došler kot profesorica glasbene pedagogike zaposlila v Glasbeni šoli Rogaška Slatina, je prevzela taktirko tamkajšnjega mladinskega pevskega zbora. Z mladimi pevci je na koncertih, nastopih in tekmovanjih stkala čudovita glasbena doživetja. Med njimi izstopata dosežka na državnem tekmovanju v Zagorju iz leta 2016 - prvo mesto, ki so si ga delili z zborom iz OŠ Nazarje, in posebna nagrada za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi Ena ptička priletela v priredbi Črta Sojar-ja Voglarja. Člane zbora je pot nato vodila v srednje šole in na fakultete. Predvsem dekleta so pogrešala prepevanje. In prav zato so nekdanje učenke slatinske glasbene šole pred tremi leti ustanovile Komorni zbor Cantabile. Še isto leto jeseni so se z mednarodnega tekmovanja v Španiji vrnile z zlato diplomo. Enako uvrstitev so dosegle še leto kasneje na tekmovanju Aegis carmi-nis v Kopru. Sogovornici se zdi, da je bilo v obdobju koronavirusa priložnosti za ustvarjanje na tako visoki ravni zelo malo. »Ko se posameznik skladbo nauči doma in pride na nastop, to ne zveni enako, kot če skupni uglasitvi posvetimo več pozornosti. Ko pevci pojejo drug ob drugem, se jim vključno z dirigentom poenoti srčni utrip, med njimi se uskladijo valovne dolžine. Takrat začutijo neko višje občutje.« Glasba je bila vedno doma Da ji bosta petje in glasba zlezla pod kožo, ji je bilo očitno zapisano v genih. Njena starša sta se spoznala, ko sta na koru prepevala pri enem od cerkvenih pevskih zborov. Glasba je bila doma vedno prisotna, spremljala je praznovanja, kjer so družinski člani ohranjali slovensko izročilo. Ker je uživala v svetu melodij, se je odločila za pouk klavirja pod okriljem glasbene šole, srednje glasbeno izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, študij glasbene pedagogike je končala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Že kot srednješolka je stopila pred pevce, ko je vodila cerkveni otroški pevski zbor. Srednješolce in študente je povezala pod okriljem Mladinskega pevskega zbora Upanje, s katerim se je udeleževala mednarodnih pevskih tekmovanj in posegala po dobrih uvrstitvah. Med študijem je prevzela vodenje mešanega odraslega cerkvenega pevskega zbora. Nato je za nekaj časa na prvo mesto prišla družina. Z možem Edijem so se jima rodili štirje otroci. Rasla ob opazovanju drugih Kako se je Andreja Došler izpopolnila v vlogi zboro-vodkinje? Ko je s staršema ob nedeljskih mašah hodila na kor, je najprej prepevala v mislih, se spominja. Dragocene izkušnje je kot zborovska pevka dobivala vse od obdobja osnovnošolskih dni. Morje znanja ji je predala profesorica Sonja Kos, ki jo PORTRET 29 S pevkami Komornega zbora Cantabile. Zasedba je na nedavnem mednarodnem zborovskem tekmovanju v Riminiju za skladbo Zeleni Jurij v priredbi Marijana Dovića prejela zlato diplomo in drugo mesto v kategoriji folklora. S tem uspehom so se pevke uvrstile tudi na tekmovanje za veliko nagrado. V kategorijah sakralna glasba in mladinski zbori je zbor Cantabile osvojil srebrni diplomi. Foto: (arhiv zbora) »Hrepenim po tem, da bi bilo v glasbi, ki jo zapojemo, nekaj več. Želim si estetsko veličino glasbe, muzikalnost, ki je ne premore vsak. Po tem je Komorni zbor Cantabile prepoznaven na tekmovanjih.« je na mariborskem konserva-toriju med drugim poučevala branje partiture, dirigiranje in vodenje zbora. Predvsem ji pomaga, da na tekmovanjih posluša druge zbore, opazuje različne umetniške vodje in dirigente. Udeležuje se različnih seminarjev in se povezuje z velikimi slovenskimi imeni na področju zborovske glasbe. Zborom, ki jih vodi, tako svoje dragocene napotke med drugim predajajo Stojan Kuret, Petra Grassi, Ambrož Čopi, Monika Fele, Danica Pirečnik in Katja Gruber. Kjer ni bližnjic Občinstvo, ki obišče nek koncert, si najverjetneje ne more predstavljati, koliko truda zahteva priprava takšnega dogodka. Došlerjeva kot dirigentka najprej izbere program, ki ustreza glasovom. Razmisli, katere pevke bodo pele v katerem glasu in kako se bodo njihove barve glasu ujemale z drugimi. Sledi delo s skladbo, najprej se je nauči sama in ob tem razmišlja, kaj je želel skladatelj z njo povedati, kakšno je njeno sporočilo. Nato se učenja skladbe lotijo dekleta. Ko pevke naposled zapojejo skupaj, jih čaka še veliko dela, da skladbo izpilijo, da res zazveni, kot je treba. Sogovornici se zdi, da imajo vedno premalo vaj. Rada bi se še bolj posvečala programu. Ampak ve, da imajo članice sestava še druga zanimanja. »Če je bila zanje glasba pred časom morda na prvem mestu, zdaj svoj čas posvečajo še simpatijam, partnerjem, prijateljem. Veliko časa posvečajo učenju, vse so uspešne gimnazijke in študentke. Udejstvujejo se tudi na drugih področjih, po-primejo za študentsko delo, odidejo na počitnice.« Želja po napredku Tekmovanja so zanjo vzvod, da zbor ne obstane na mestu in da napreduje. Med epidemijo so bila po opažanju Andreje Došler za mnoge pevske sestave eden od razlogov, da niso nehali delovati. »Mislim, da zbori ne tekmujemo, da bi bili vedno v ospredju, ampak da rastemo. Tako spoznavamo tiste, ki so boljši od nas, in skušamo ugotoviti, kako jim to uspeva.« Ko posluša in analizira nastope drugih, dobi veselje za svoje nadaljnje delo in nov zagon, da bi sestavi, ki jih vodi, zveneli še lepše. Priznanj ne prejemajo le pevci, ki jih vodi, tudi sama je velikokrat nagrajena kot zborovodkinja. Da si dober na tem področju kulturnega udejstvovanja, moraš imeti veliko veselja do glasbe in do zborovskega petja, je razlo- žila. Vaje in dodatna izobraževanja zahtevajo namreč ob njeni skrbi za družino in ob delu ogromno časa. Po drugi strani jo pevci za vse to nagradijo s svojim navdušenjem. Ko glasba spregovori Na začetku svoje poti je zavzeto spremljala državna tekmovanja pevskih zborov v Zagorju in si ob tem vedno želela, da bi lahko tja pripeljala kakšen svoj sestav. Leta 2016, ko je z mladinskim zborom glasbene šole tam osvojila prvo mesto, je na odru začutila nekaj posebnega. Med klavirsko medigro je razmišljala, da na odru stojijo njeni hčeri in njena nečaka. In da tekmovalna skladba pravzaprav odraža njeno družino. Omenjen napev ji je pred leti zapel njen prvorojenec, ko jo je z njenim možem obiskal v bolnišnici, ko je pričakovala rojstvo drugega sina. Vse to jo je tako ganilo, da je na tekmovalnem odru zaprla oči. Samo roke so vodile njene pevce. Ko je glasba izzvenela, je videla, da tudi pevci jočejo. Po nastopu so poslušalci povedali, da so ob skladbi začutili mravljince, da jih je ponesla nekam drugam. »Ti spomini so še vedno tako lepi. Zato na poti umetniške vodje vztrajam tudi v teh časih, ko ljudem glasba ne pomeni več toliko kot nekoč. Ko marsikdo hlepi za takojšnjimi zadovoljstvi. Tega v petju in glasbi ni.« Foto: SHERPA »Ko začutim, da mi je glasba všeč, vedno poslušam besedilo in v njej iščem njen pomen. Ob tem se velikokrat spomnim besed zborovodje Nikolaja Žličarja, ki je na eni od pevskih revij dejal, da naloga sestavov ni ugajati občinstvu, ampak ga vzgajati.« V obdobju, ko je bilo omejeno združevanje ljudi, sta bila tako Mladinski pevski zbor GŠ Rogaška Slatina kot Komorni zbor Cantabile pripravljena na mednarodno tekmovanje v Bratislavi, ki je naposled odpadlo. »V takšnih razmerah mlade navduševati, naj v kulturi vztrajajo, ni preprosto,« je dejala. 30 PRAZNIČNI UTRIP CELJE - V soju prazničnih luči Ujeti utrinki Pravljičnega Celja Ti •Л ц^у t- i'' " ,V:. ■ JQ)R tvi "fc-ia P'4«, v» ' V i. »• - ,v^»-. 5 •"' * ■" - ^ * i- " ' , ,-t- . « 4 *•; F» i ' *- . » j;vv, ; • . -- ' ЛЧ- »• ♦ t» t-' < s ..•* • - \ i- f ■ ---f -J . •'v ■■ .4 • « .o . ■ i t .•• j, J •. £ ' ч O' 1 s i f • f ' Јч§ * *» - # * BOJANA AVGUSTINCIC Mesto je v praznični podobi tradicionalno zasijalo na predvečer prve adventne nedelje. Ob lučkah praznično vzdušje ustvarjajo tudi skrbno okrašene mestne ulice, razpoloženjska glasba, ki odzvanja iz zvočnikov, svetlobne oziroma videoprojek-cije, pravljična bitja ter pestra V praznične lučke odeta Plečnikova stavba v Vodnikovi ulici // Čeprav bomo praznični december tudi letos doživljali drugače kot pred pandemijo, v Celju prazničnega vzdušja ne manjka. Sprehod po okrašenih ulicah mestnega središča zagotovo vsakomur polepša dan in pričara toplino bližajočih se praznikov. M /, 'X V- .7 It-" i"*. i I/ spz' , •:. .11' IH ■Ti 4 " •> -.1. ** ' pu * ; • ■■<% s »V » . t *y * * , ,1. Mesto kot vsako leto tudi letos krasijo smreke, ki so jih podarili občani. Mestna občina Celje si je v podjetju Zeleno drevo izposodila' tudi 32»živih« smrek v loncih. Podjetje jih bo spomladi . ponovno zasadilo v zemljo. Prava pasa za oči in priljubljen motiv za fotografiranje so svetlobni elementi medveda, jelena in smreke pred Turističnoinformacijskim centrom na Glavnem trgu. ponudba dobrot in izdelkov na božično-novoletni tržnici. Čeprav ob prižigu lučk v Celju v soboto ni bilo posebne prireditve, se je v središču mesta kljub slabemu vremenu zbralo ogromno obiskovalcev, očitno željnih druženja, sprostitve in decembrskega vzdušja. Foto: Andraž Purg - GrupA if s sfii ^ m m m, m iW . j h ti". Џ:-i ». • —-- Urlvi Ji Ф-p 1 » i i s *■ - \ 4 ^ f ' i-»,. -J. M T _ iti- / f i Sls (91 ,, o|0: Ц10 f , . «P! ■ > * ' „ % л • ^ v-f- • 4 -rf "1 f ■•»•r ■■■i.-. ж 'Vi »0 '«•* ^ ...•• - ■ «d» itd Л • • V središču mesta na zvezdi stoji tradicionalni adventni venec, ki šo ga tudi tokrat izdelali dijaki in mentorji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti V'yü'-'JBS^. ä Celje. PRAZNIČNI UTRIP 31 Po lanski odpovedi je božično-novoletna tržnica letos vendarle zaživela. V hiškah, ki so razporejene po mestnem središču, lahko obiskovalci v skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa najdejo praznična darilca in pozornosti zase ter za svoje najbližje. Na Krekovem trgu je del praznične krasitve avdio-vizualna zavesa oziroma vodna simfonija, ki so jo prvič postavili lani. Na njej bodo predvajali različne nagovore, voščila in praznične vsebine. Tudi Trg celjskih knezov je zaradi praznične razsvetljave še lepši. Božično-novoletna razsvetljava bo v mestu svetila do 6. januarja. m 1 1 1 1 • Шрм ' 'j4 J II /•V.. .-v* i. и H Nad Glavnim trgom, Staneto-vo in Prešernovo ulico sije zvezdno nebo. - s J* . - ^ it«1 M ши lp 32 ŠPORT INVALIDOV Slovenci iz Beograda s polnim izkupičkom Tudi na vozičku je pod košem razburljivo Sredi novembra so košarkarji na vozičkih začeli novo tekmovalno sezono. Najprej so se v Vojniku pomerili na prvem od štirih turnirjev slovenske lige, teden kasneje je slovenska ekipa uspešno nastopila tudi na uvodnem turnirju v regionalni ligi. Čeprav v obeh tekmovanjih letos nastopa manj ekip kot v preteklih letih, bo boj za naslov najboljšega tako v državi kot v regiji napet. LEA KOMERICKI KOTNIK Prva postojanka štirih ekip, ki se letos v ligi ZPS Bauerfind pod okriljem Zveze paraplegi-kov Slovenije potegujejo za naslov najboljšega v državi, je bila športna dvorana v Vojniku. Tekmovanje je že vsa leta organizirano po turnirskem sistemu, prvi turnir sezone je organizirala celjska ekipa pod okriljem Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. Poleg Celjanov, ki nastopajo pod imenom DP Celje Thermana, v državnem prvenstvu sodelujejo še ekipi Maribora in Ljubljane Mercator ter združena ekipa Kranja in Novega mesta. Napeto in izenačeno Na turnirju v Vojniku so se najbolje znašli Mariborčani, ki so dobili obe srečanji. V prvi tekmi so bili z rezultatom 41:35 boljši od gostiteljev. Ti so v drugem obračunu, polnem pre- Pravila za košarko na vozičkih so zelo podobna pravilom običajne košarke, le da pri košarki na vozičkih ne poznajo dvojnega vodenja. Sodnik korake dosodi, ko igralec požene voziček več kot dvakrat, ne da bi vmes žogo odbil od igralne podlage. Tekma traja štirikrat po deset minut, enak je tudi čas trajanja napada. Pravico na igrišču delijo sodniki - prekrške sicer sodijo nekoliko drugače, ker je pri tem treba upoštevati še vozičke, vse skupaj pa beležijo zapisnikarji in delegat. obratov, na koncu za dve točki uspeli prema gati združeno ekipo Kranja in Novega mesta. V zadnji tekmi dneva so se Mariborčani pomerili z Ljubljančani. Štajerci so ves čas tesno vodili in na koncu zmagali z rezultatom 55:50. Državno tekmovanje se bo nadaljevalo 11. decembra, ko bo turnir v Šmartnem pri Litiji. Celjska ekipa domače tekme igra po vsej regiji, največkrat jih je v zadnjih letih igrala v Laškem, a tudi v Vojnik je ni gostil prvič. »Šport te lahko vrne v življenje« Znano je, da športno udejstvovanje lahko invalide marsikdaj vrne v življenje. Tako tiste, ki s hibo živijo vse življenje, kot tudi tiste, ki jim je življenje spremenila bodisi bolezen bodisi nesreča. Prav je, da imajo invalidi dovolj možnosti in priložnosti, da spoznajo različne športne panoge. Košarka na vozičkih je eden najbolj priljubljenih paralimpij-skih športov, v katerem se lahko preizkusijo Kdo lahko igra? Košarko na vozičku lahko igrajo invalidi z vsemi stopnjami invalidnosti. Kot pravi Aleš Povše, jo lahko igrajo že tisti, ki imajo nekoliko težjo poškodbo meniskusa. Stopnja invalidnosti se točkuje. Vsak igralec prejme klasifikacijsko oceno (1-4,5) glede na vrsto telesne okvare. Igralci z oceno 4,5 so podvrženi minimalni invalidnosti, lahko hodijo ali imajo amputirano okončino. Nižja kot je klasifikacijska ocena, bolj je tekmovalec podvržen invalidnosti. Najvišji možen seštevek klasifikacijskih točk peterke na igrišču je na mednarodnih tekmovanjih 14,0 in na državnih 14,5. To ekipe prisili, da niso na parketu samo igralci, ki so fizično najbolj sposobni. Če je v peterki ženska igralka, lahko na mednarodnih tekmovanjih peterka zbere 15,0 točk in na državnih tekmovanjih kar 16,0. športniki z vsemi vrstami invalidnosti. Kljub temu zanimanje za igranje zadnja leta precej upada, ugotavlja naš sogovornik Aleš Povše, ki je zadnja leta dejaven na številnih športnih prizoriščih. »Še pred tremi leti je v slovenski ligi nastopalo šest košarkarskih ekip na vozičkih, letos nastopajo zgolj še štiri,« pravi. Tudi v ekipi Celje Thermana je še prostor za nove igralce. Košarko na vozičkih skupaj igrajo namreč tako moški kot ženske. »Na treningih, ki jih imamo dvakrat tedensko v I. in IV. osnovni šoli v Celju, se nas zbere, če smo vsi, devet. Na tekmah nas redno sodeluje šest, sedem,« pove. Delno k temu prispeva tudi to, da so vozički, ki jih uporabljajo košarkarji, precej dragi. »Trenutno smo solidno opremljeni,« pravi Povše, ki je zadnja leta nepogrešljiv član celjske ekipe in tudi slovenske reprezentance. Kot pravi, bi bilo najbolje, če bi lahko imel vsak igralec posebej prilagojen voziček. To seveda ni vedno mogoče, a se tudi brez tega da dovolj dobro igrati. V k celjskem društvu so pred dvema letoma \ v okviru promocijske akcije za igranje rokometa na vozičku zbrali dovolj denarja za nakup štirih novih vozičkov. »Pri tem nam je izdatno pomagala Mestna občina Celje,« doda Povše in razkrije, da je društvo za vsak voziček plačalo malo več kot pet tisoč evrov. »To je bila pošteno znižana cena, osnovna je namreč še precej višja.« Tudi pri športu invalidov je torej veliko odvisno od financ, pri čemer je sponzorjev veliko manj. Društva se tako znajdejo po svoje. ŠPORT INVALIDOV 33 Pravila pri košarki na vozičkih so skoraj povsem enaka kot pri »hodeči« košarki. Sodniki lahko dosodijo tudi korake. Razlika med »hodečo« košarko in košarko na vozičkih je tudi, da pri slednji skupaj igrajo fantje in dekleta. Slednjih je v slovenski ligi zelo malo. Ambiciozno v regionalni ligi S turnirjem v Beogradu se je 20. novembra začela tudi že 14. sezona regionalne košarkarske Lige NLB Whe- el. V tem tekmovanju poleg slovenske ekipe Parasport Slovenia, ki je hkrati tudi reprezentanca Slovenije, igrajo še srbski klub KKK Singidu-num Crvena zvezda, hrvaška predstavnika KKOI Zadar in KKI Zagreb in črnogorska ekipa KK OSI Paramont. V ligi letos ni ekip iz Bosne in Hercegovine, ki so v minulih sezonah krojile vrh lestvice in so se v tej odločile, da bodo ustanovile lastno ligaško tekmovanje. Slovensko reprezentanco sestavljajo tudi štirje člani celjske ekipe, in sicer David Škorjanc, Simon Gračnar, Enis Misić in Aleš Povše. Turnirja v Beogradu, kjer so Slovenci igrali odlično in obakrat zmagali, sta se od celjske četverice udeležila le dva, Enis Misić, ki prihaja iz Velenja, in David Škorjanc iz Planine pri Sevnici. Preostala člana sta morala prvi letošnji turnir regionalne lige izpustiti zaradi okužbe s koronavirusom. Sodelovanje v regionalni ligi bo slovenska ekipa, ki jo vodi trener Žiga Kobaševič, izkoristila tudi za pripravo na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Cilj slovenske izbrane vrte je, da se učvrsti v zgornjem delu druge kakovostne skupine. Foto: Peter Planinšek, Dragana Stjepanović/ AdmiralBet ABA League Naslednji turnir bo 19. decembra v Zadru, 5. marca 2022 se bodo ekipe pomerile v Podgorici in 10. aprila 2022 še v Zagrebu. Zaključni turnir bo 14. maja 2022 v Slovenjiji (kraj še ni znan, zelo verjetno bodo igrali na Vranskem, kjer slovenska ekipa tudi trenira). Prvak bo ekipa, ki bo na petih turnirjih zbrala največ točk. Naši košarkarji so izvrstno začeli 14. sezono Lige NLB Wheel. Na uvodnem turnirju v Beogradu so varovanci trenerja Žige Kobaševiča vknjižili dve zmagi. V uvodu so premagali črnogorsko vrsto KK OSI Paramont (67:66), potem so bili na zadnji tekmi turnirja z 68:48 boljši od domačina KKK Sin-gidunum Crvena zvezda. Pomemben prispevek k uvodnima zmagama je prispeval tudi član ekipe Celje Thermana, Velenjčan Enis Musić. V Beogradu je igral tudi David Škorjanc. Aleš Povše veliko trenira tudi pred domačo hišo. (Foto: Andraž Purg GrupA) »Boj za vsak milimeter na igrišču, sodelovanje s soigralci, napeti obračuni in tesne končnice ter veselje ob zmagoslavju. Vse to in še veliko več nudi košarka na vozičkih,« pravi Aleš Povše, ki vabi vse invalide, naj se pridružijo in preizkusijo v kraljici iger tudi na vozičkih. 34 REPORTAŽA Z zbiranjem drage ljudi I Da so stare razglednice kot majhna časovna kapsula, ki odstre pogled na razmere pred mnogimi leti, dokazuje knjiga Pozdrav iz Šmarja pri Jelšah. V njej so zbrane razglednice, ki jih je zbiratelj Viktor Tančič namenil kraju, v katerem je njegova družina pustila veliko sled. Čeprav je večino svojega življenja bival v Ljubljani in so ga na Šmarje pri Jelšah vezali predvsem lepi otroški spomini, je prav njegova zapuščina glavna osnova knjižnega dela, ki je izšlo ob 150-letni-ci povzdiga Šmarja v trg. TINA STRMČNIK Del zbirke razglednic Viktorja Tančiča zaživel v jubilejni knjigi ohranjal spomin na Člani uredniškega odbora (od leve): direktor šmarske knjižnice dr. Marko Samec, nekdanji župan in upokojeni direktor knjižnice Jože Čakš, skrbnica domoznanske zbirke Mateja Žagar, lektorica Sergeja Javornik, oblikovalka Kvirina Martina Zupanc in zbiratelj Zmago Tančič Mateja Žagar: »Eden od razlogov, da se lahko Šmarje ponaša s to dragoceno zbirko razglednic, je zbirateljstvo, ki izhaja iz ljubezni do narave, kulture, ljudi, kulturne dediščine, iz čustvene navezanosti na domači kraj.« Tančičevi so kot pomembna trgovska družina v 19. stoletju vplivali na utrip in razvoj življenja v Šmarju pri Jelšah. V cerkvenih knjigah je bil okoli leta 1830 kot boter prvič omenjen trgovec, zastopnik za prodajo tobaka in lota ter občinski svetnik Franc Tančič. Trgovski in pekarski dejavnosti je bilo nato zvestih več generacij družine, ki ni ostala le pri omenjenih vejah podjetništva. Med drugim se je vključevala v politiko, podpirala je gradnjo železnice in se lotila še marsičesa drugega. Zbiratelj Viktor Tančič se je leta 1914 rodil v zakonu nekdanjega šmarskega župana Viktorja-Ludvika Tan-čiča, kasneje zaposlenega v Pivovarni Union, in hote-lirke ljubljanskega hotela Bellevue Maruške Deželak, ki je bila doma iz Laškega. »Bližina hotela in pivovarne ju je zbližala, mogoče ju je zbližala tudi bližina rojstnih krajev, saj Laško ni daleč od Šmarja. Moj oče se je rad pohvalil, da je eden redkih, ki je prvo svetovno vojno preživel v hotelu,« je povedal njegov sin Zmago Tančič. Spomin na lepo otroštvo Da je bil Viktor Tančič tako navezan na Šmarje, kljub temu da je prva otroška leta preživel v prestolnici, ni naključje. Njegova mama je leta 1920 umrla. Zato ga je v oskrbo v Šmarje za nekaj let vzela teta Ana Gajšek. Tam je končal šest razredov osnovne šole. V tistem obdobju je spoznal svojega dolgoletnega prijatelja Slavka Ciglenečkega. Čeprav je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer se je kasneje tudi zaposlil, je s svojo družino velikokrat obiskal kraj, v katerem je preživel nekaj otroških let. »Naša družina je rada hodila na obisk k družinama Gajšek in Ciglenečki. Oče je s seboj vedno vzel albume razglednic in obujal spomine na lepe čase mladosti,« je dejal njegov sin. Slednji je eden največjih slovenskih zbirateljev, stare razglednice zbira že več kot štirideset let. Posveča se predvsem razglednicam Lju- bljane, ki jih ima več kot devet tisoč, med njimi tudi najstarejšo iz leta 1891. Zbirko posvetil svojim koreninam Viktor Tančič je kot mladenič najprej zbiral star denar, za kar ga je navdušil njegov oče. Skrbno je shranjeval tudi razglednice, ki jih je prejemal od sorodnikov in prijateljev iz Šmarja. To osnovo je nadgradil v širšo zbirko, ki obsega več kot petsto primerkov. Zbiratelj, ki je preminil leta 2003, je zbirko v Šmarju pri Jelšah prvič predstavil leta 1996 ob 760. obletnici prve omembe kraja. »V življenju sem srečal veliko ljudi. Za Viktorja Tančiča sta bila značilna izjemna toplina in lep odnos do kraja, kjer je nekoč živela njegova družina. To srečanje mi je za vedno ostalo v spominu,« je povedal nekdanji šmarski župan in upokojeni direktor tamkajšnje knjižnice Jože Čakš. Povedal je, da je takrat veliko pogledov pritegnila spremljajoča razstava, kjer je bila med drugim predstavljena prva razglednica Šmarja iz leta 1897. »Z nje smo razbrali, da je bil v Šmarju nekoč spomenik Franca Jožefa, opazili smo še kakšno drugo podrobnost, ki je dotlej sploh nismo poznali. Razglednico smo ponatisnili in jo pošiljali naokrog. Postala je simbol dogodkov izpred 25 let.« Razglednice iz zbirke Viktorja Tančiča, ki so zdaj predstavljene v knjigi, pričajo o razvoju kraja, o stavbah, napisih. Prestavljajo podobe, ki jih ni več, in pomagajo pri raziskovanju preteklosti. »Da zbiratelj tako bogato zbirko podari kraju, se ne zgodi ravno vsak dan. Z izdajo tega dela smo končno poplačali dolg do omenjene družine,« je dodal Čakš. Zlata doba razglednic Skrbnica domoznanske zbirke v šmarski knjižnici Mateja Žagar je povedala, da so se razglednice pojavile proti koncu 19. stoletja in že ob prelomu stoletja doživele velik razmah. Pošiljanje pozdravov in kratkih sporočil na kartončkih, ki jih je krasil zanimiv motiv, je bilo tako priljubljeno, da so to obdobje imenovali zlata doba razglednic. Takrat se je med ljudmi razširilo zbirateljstvo, ki je spodbujalo vedno večjo naklado tega medija, ki je med ljudmi omogočal izmenjavo sporočil. Po besedah Zagarjeve lahko s to dragoceno drobno kulturno dediščino spoznavamo krajevno zgodovino, nekdanjo pisno kulturo in podobo krajev, ki se je doslej že marsikje popolnoma spremenila. »Slikovni in besedilni del razglednic sta pomemben vir pri raziskovanju tako zgodovinarjem kot raziskovalcem v knjižnični in domoznanski dejavnosti. Reprodukcije razglednic so velikokrat dodatek k domoznanskim razstavam in prispevkom.« Pomen zasebnih zbirk Nekaj zanimivih razglednic Šmarja in nekaterih sosednjih krajev sta za objavo v knjigi iz svojih zasebnih zbirk prispevala zbiratelja Valerij Strmč-nik in Pavel Stojan. Svoje kose so prispevali še družina Ciglenečki, a tudi Zmago Tančič, ki zbirko v lasti knjižnice še vedno dopolnjuje. Slednjemu se je zdelo druge V knjigi je zajetih približno dvesto r Šmarje, nekaj tudi sosednje kraje. zbiratelje smiselno povabiti k sodelovanju, ker takšna knjiga izide le redko. »Če želiš, da je knjiga čim boljša, čim bolj popolna, je dobro povabiti tudi tiste, ki imajo v svojih albumih zanimive primerke.« Če so muzealci v preteklosti zasebne zbiratelje gledali nekoliko postrani, so v zadnjih desetletjih zasebne zbirke bolj cenjene, kot so bile nekoč, je pojasnil. V knjigi je med drugim predstavljen prvi žig šmarske pošte iz leta 1851 na prvi seriji znamk avstrijskega cesarstva za tri krajcarje. Tančič je razložil, da so žigi nastali, še preden so nastale znamke. Pomembni so zato, ker zbiralcem pomagajo pri določevanju, kdaj so bile razglednice poslane. »Kadar so iic. Od tega jih 120 predstavlja žig slabo odtisnili in se letnica ne vidi, nam lahko pomagajo znamke. Vsak zbiralec razglednic ima v sebi tudi nekaj filatelista.« Čar posebnosti Razglednice se razlikujejo po starosti, motivih, obliki, vsebini. Vsaka še tako drobna posebnost je lahko povod, da si zbiratelj prav tisti kos želi za svojo zbirko. Žagarje-va je poudarila, da so osnova za marsikatero razglednico ohranjeni posnetki prvih šmarskih fotografov. Najstarejše posnetke je posnel nadučitelj šmarske ljudske šole Franc Jurkovič. Od leta 1910, ko se je v Šmarje preselil Ladislav Ciglenečki, se pojavljajo njegove fotografije. V 30. letih je prizore v svoj Jože Čakš: »Pomembno je tudi, kar piše na razglednici. Čeprav pošiljateljev in prejemnikov ne poznaš, so nekatera sporočila univerzalna.« Zmago Tančič s svojim očetom Viktorjem leta 2001 Jože Čakš: »Predniki Zmaga Tančiča so bili za Šmarje izjemno pomembni, s svojo trgovino so vplivali na razvoj gospodarstva, pomagali različnim društvom, vplivali na narodno zavest. Veliko sled so pustili v času, ko je Šmarje postajalo trg.« REPORTAŽA 35 Iz Šmarja so razglednice najpogosteje odšle v Celje, Ljubljano in Šentjur. Tiste, ki so jih ljudje poslali v tujino, so , T — . .. .. . i j ■ č i x i - ■ i X «oni ix- j ■ X u-i največkrat romale v Gradec in na Dunaj. Zmagu Tančiču je najbolj dragocena razglednica Šmarja, litografija iz leta 1897, na kateri so podpisi treh članov njegove družine. Razglednice prikazujejo, kako se je kraj razvijal in spreminjal. Na tej je Gostilna Habjan leta 1913. Tančičeva hiša v Šmarju okoli leta 1905 Direktor Knjižnice Šmarje dr. Marko J» 4 «v« v Samec: »Z izdajo knjige uresničujemo nase poslanstvo, da ohranjamo preteklost in gradimo prihodnost. Knjižnica je namreč po eni strani hranilnica kulturne dediščine in po drugi strani jedro ter gonilo družbenega napredka.« objektiv že ujel njegov sin, šmarski fotografski mojster Slavko Ciglenečki. Številni objavljeni primerki pričajo o pomembnih dogodkih iz preteklosti. Med drugim predstavljajo odprtje bazena leta 1932, arheološka izkopavanja na Grobel-škovem travniku, notranjost Jelšingrada, smučanje pri sv. Roku, šmarsko godbo in še marsikaj zanimivega. Po besedah Zmaga Tančiča se v obdobju zlate dobe razglednic z njimi niso ponašali le kraji, kot je Šmarje, ampak celo vasi. V prvem obdobju so jih izdajali tuje družbe in tuja društva. Prvo šmarsko razglednico je na primer izdal eden od dunajskih zalo- žnikov. Velikokrat so razglednice nastajale na pobudo trgovcev, gostilničarjev, hotelirjev in trafikantov, ki so želeli svojo dejavnost predstaviti širši okolici. V času, ko ni bilo televizije ali radia, so bile razglednice zelo dober način oglaševanja. »Nekateri so jih izdelovali namensko, saj so spoznali, da bo prodaja teh predmetov, ki so bili v tistem času zelo priljubljeni, prinesla zaslužek. Šmarje je imelo dvajset različnih izdajateljev, založnikov in fotografov razglednic, kar je kar veliko za takšen kraj. Sploh če vemo, da jih je imela Ljubljana v obdobju Avstro-Ogrske le trikrat več.« Foto: Knjižnica Šmarje in TS Nekatere pomembne podobe kraja na razglednici iz leta 1905 Trg z vodnjakom leta 1904 Razglednica, ki prikazuje odprtje šmarskega bazena leta 1930 36 PORTRET Carmen Maria Fernandez, članica Opusa Dei in upravnica graščine Novi klošter Zavezana je celibatu in živi vsakdanje življenje Simpatično in gostoljubno Carmen Mario Fernandez Spodnje-savinjčani že dobro poznajo. Rojena Mehičanka, ki v Sloveniji živi zadnjih sedemnajst let, je upravnica gradu Novi klošter v Založah, kjer zadnja leta v sklopu Društva Dvorec skrbi za različne vsebine, tudi na temo osebnostne rasti, ki so ji kot katoličanki v Opusu Dei zelo blizu. Zavezana je celibatu, a kot pravi, to nikakor ne pomeni, da je redovnica, temveč zgolj, da je za svojega sopotnika izbrala Boga. Vedela je, da ne bo lahko. »Živimo namreč v svetu, ki se, ko govorimo o celibatu, smeje ali debelo gleda,« pravi. SPELA OZIR Že kot deklica si je želela živeti v Evropi, od koder je izviral njen oče, ki je bil po rodu Španec. »Z družino smo nekajkrat odpotovali v njegovo rodno domovino, kjer mi je bilo zelo všeč, zaradi česar sem se želela vračati,« pripoveduje rojena Mehičanka, ki je bila po študiju v glavnem mestu Mehike upravite-ljica večnamenskih zgradb in študentskih domov. Ko ji je Opus Dei kot svoji članici ponudil možnost študija teologije in filozofije v Rimu, ni niti za trenutek oklevala. »Mislila sem si: >Odlično, vsaj tri leta bom živela v Evropi.<« V Rimu ni ostala dolgo. Po nekaj mesecih se je pridružila še nekaj članom in se z njimi leta 2004 preselila v Ljubljano. Zaposlena je kot samostojna podjetnica in kot pravi, se loti vsega, česar se lahko. Najprej se je želela ukvarjati s cateringom, a se je kasneje izkazalo, da zaradi njene hrbtenice to ni najbolje. Postala je upraviteljica ljubljanskega študentskega doma za dekleta in graščine Novi klošter, kjer organizira različna predavanja in tečaje, ki jih - odvisno od vsebine - vodi sama ali zanje najame druge. Še posebej blizu so ji teme, povezane z osebnostno rastjo, ki temeljijo na načelih krščanstva. »Da sem zavezana celibatu in ob tem živim vsakdanje življenje, je morda za marsikoga nenavadno. Nekoč so namreč vsi, ki so se odločili za takšno življenje, morali po- »V Sloveniji je na božič mirno vzdušje, prepevate nežne pesmi. V Mehiki je obratno. Pesmi so zelo V • ■ 1*1* ••• I • živahne, ljudje so razposajeni in se zabavajo. Morda so razlog za to prijetne spomladanske temperature.« stati redovniki. Danes ni več tako,« pojasni in doda, da kot članica Opusa Dei nima drugačnih obveznosti kot drugi kristjani. »Molim, hodim k maši in poskušam posvečevati svoje delo ter apostolat. Opus Dei je pot, kako lahko živimo v skladu z našo vero. Če bi želela, bi lahko izstopila iz celibata, a sem še vedno prepričana, da sem se odločila prav, ko sem sledila klicu Boga.« Veliko varneje Še preden se je preselila v Italijo, se ji, kot danes prizna, niti sanjalo ni, kje je Slovenija. Podobno je bilo z večino Mehičanov. »To se je v zadnjih letih spremenilo po zaslugi odličnih slovenskih športnikov, ki so bili še posebej uspešni Zelo dobro govori slovensko. Največ se je naučila, ko je začela brati slovenske knjige in ko je v enem od podjetij začela delati kot tajnica. »Ko sem se oglašala na telefone, mi ni preostalo drugega, kot da sem govorila slovensko.« V Mehiki ima veliko družino. Poleg mame še dve sestri in dva brata. Carmen Maria Fernandez se v Sloveniji počuti varno, a pogreša mehiško odprtost. PORTRET 37 Zaposlena je kot samostojna podjetnica in kot pravi, se loti vsega, česar se lahko. Je upraviteljica ljubljanskega študentskega doma za dekleta in graščine Novi klošter v Založah v občini Polzela. na letošnjih poletnih olimpijskih igrah. Če bi se slovenska nogometna reprezentanca uvrstila še na svetovno nogometno prvenstvo, bi za Slovenijo zagotovo vedeli vsi Mehičani,« v smehu pripomni sogovornica, ki je, ko se je preselila v Ljubljano, potrebovala nekaj let, da se je navadila, da se lahko po središču varno sprehaja tudi ponoči, kar je za Mehičane nepredstavljivo. »Ko sem zvečer hodila po kakšni ljubljanski ulici, sem se, če je bil kdo za mano, najprej počutila zelo neprijetno. Strah me je bilo, da ima slabe namene. V Mehiki v takšnem primeru pot nadaljujemo na drugi strani ceste. Če nam sledi še tam, zavijemo v prvo trgovino ali pozvonimo pri prvih vratih,« pripoveduje Fernandezova, ki se je počasi le navadila, da je na slovenskih ulicah veliko bolj varna. Z lahkoto se je navadila na slovenske prometne razmere, ki so v primerjavi s prometnim »kaosom« v Ciudadu de Mexicu prava milina. »Živela sem na severu mesta, medtem ko sem fakulteto obiskovala na jugu. Za približno dvajset kilometrov sem dnevno z avtomobilom potrebovala uro. Prometni zastoji so tam nekaj povsem običajnega.« Vzamejo si čas Trepetanja pred neznanci in neprestanih prometnih zamaškov zagotovo ne pogreša. Nekoliko drugače je z mehiško odprtostjo, ki bi si jo pri Slovencih želela več. »V Mehiki je veliko lažje navezati stik z neznancem na ulici. Po nekaj stavkih ti ponavadi zaupa celotno življenjsko pot.« Tega v Sloveniji po njenih besedah ni. Še bolj kot to pogreša, da si Slovenci v primerjavi z Mehičani veliko težje vzamemo čas za sproščen klepet ob kavi ali sprehod. »Najprej pogledate v koledar, kdaj imate čas, in potem ugotovite, da ga boste morda imeli čez teden ali dva ob točno tej in tej uri. Prej ne morete, ker imate opravke na vrtu, morate v trgovino ali nimate pospravljenega stanovanja. Tega v Mehiki ni. Mehičani so veliko bolj spontani in se lahko v trenutku dogovorijo za kavo. Preprosto si za takšne stvari vzamejo čas. Bolj jim je pomembno, da so z »Najprej pogledate v koledar, kdaj imate čas, in potem ugotovite, da ga boste morda imeli čez teden ali dva ob točno tej in tej uri.« »Ko sem zvečer hodila po kakšni ljubljanski ulici, sem se, če je bil kdo za mano, najprej počutila zelo neprijetno. Strah me je bilo, da ima slabe namene. V Mehiki v takšnem primeru pot nadaljujemo na drugi strani ceste. Če nam sledi še tam, zavijemo v prvo trgovino ali pozvonimo pri prvih vratih.« ljudmi, kot druga opravila,« opaža sogovornica, ki se prvih osem let v Mehiko ni vračala, temveč si je vsako drugo leto vzela čas njena mama in jo je obiskala v Sloveniji. »Najprej nisem imela za pot v Mehiko niti denarja. Danes teh težav nimam več, pri potovanju v Mehiko mi finančno pomagajo tudi mama, bratje in sestre,« pravi in dodaja, da je z njimi veliko lažje ohranjati stik po zaslugi sodobne tehnologije. Ko se je preselila v Slovenijo, je bila uporaba medmrežja šele v povojih. Danes je le klik do sorodnikov. Smreka in jaslice že stojijo V času božično-novoletnih praznikov z njimi praznuje s pomočjo videoklica. Za Mehičane je značilno, da božič obeležijo z glasnimi zabavami. »Kot kristjani božič praznujemo podobno kot Slovenci. Postavimo smreko in jaslice, a s to razliko, da v nekaterih domovih V gradu Novi klošter v Založah skrbi za različne vsebine, tudi na temo osebnostne rasti, ki so ji kot katoličanki zelo blizu. »V Mehiki je veliko lažje navezati stik z neznancem na ulici. Po nekaj stavkih ti ponavadi zaupa celotno življenjsko pot.« v Mehiki ta čas že stojijo. V Sloveniji je na božič mirno vzdušje, prepevate nežne pesmi. V Mehiki je obratno. Pesmi so zelo živahne, ljudje so razposajeni in se zabavajo. Morda so razlog za to prijetne spomladanske temperature.« Med Mehičani je v dneh pred božičem zelo priljubljeno druženje, ki ga imenujejo »posadas«. »Ljudje se ob hrani in pijači družijo enkrat pri enih, drugič pri drugih. Otroci so najbolj veseli »pinjat«, po katerih tako dolgo udarjajo s palicami, da iz njih padejo sladkarije. »Posadas« sicer simbolizirajo prošnje Marije in Jožefa, ko sta v Betlehemu iskala prenočišče,« pripoveduje Fernan-dezova, ki ji je bilo tovrstno dogajanje v domači Mehiki zelo všeč, a navadila se je tudi slovenske mirnosti, zato mehiškega vrveža ne pogreša preveč. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da se je v teh sedemnajstih letih v njenih žilah poleg španske in mehiške krvi začela pretakati še slovenska. Foto: Andraž Purg - GrupA Ko se je preselila v Ljubljano, je bila stara sedemindvajset let. »Slovenija je takrat ravno vstopila v Evropsko unijo in zaradi mojega dvojnega državljanstva - poleg mehiškega imam še špansko - je bilo vse lažje.« 38 REPORTAŽA Pogovor s članom Atletskega društva Kladivar Celje Vidom Botolinom »Ko tečem, se počutim svobodno« V dnevih krajšega oddiha od pospešenega ritma tekmovanj smo imeli priložnost pokramljati z mladim upom ne samo celjske, ampak tudi slovenske atletike -Vidom Botolinom. Bron na balkanskem dvoranskem prvenstvu, državni rekord v dvorani v teku na 3.000 metrov za starejše mladince in tretje mesto na olimpijskem festivalu evropske mladine - to je le nekaj uspehov, ki jih lahko izluščimo iz široke palete dosežkov 19-letnega Celjana. LUKA DIMITRIJEVIC Vid je član Atletskega kluba Kladivar Celje že od leta 2007. V minulih letih so njegovi obetavni začetki pri mlajših kategorijah začeli rojevati sadove na večjih »odrih«. Mlad Celjan, ki od sredine avgusta naslednje leto ne bo več najstnik, je »specializiran« za tek na 3.000 metrov, kot srednje-in dolgoprogaš tekmuje v vseh disciplinah, v tekih od 800 metrov in vse do 10 kilometrov. V prihodnjih letih bo najverjetneje razdaljo najdaljše discipline še pomaknil za kakšno stopničko višje. Botolin dandanes niza zavidljive rezultate v tekaških disciplinah za starejše mladince (U20), a bo že kmalu postal izključno redni član družbe »velikih fantov« v »Na težkih treningih in tekmah zelo uživam, takrat ko vem, da sem dal vse od sebe in sem dosegel dober rezultat.« članski kategoriji, v kateri že tudi zdaj tekmuje. V teh dneh se je tudi znašel na seznamu ožjega kroga finalistov projekta Mladi upi, pri katerem že nekaj let z zbranim denarjem pomagajo mladim talentom s področja športa, umetnosti, znanosti in mladim parašpor-tnikom na njihovi poti. Ob rednem treniranju - ki nikoli ne zaide na stranski tir - in vsemu, kar se mu v življenju trenutno dogaja, je Vid Botolin spregovoril o dosedanji karieri in svojih ciljih. Kaj je bilo v atletiki tako zanimivega, da vas je pritegnila že v otroštvu? »Pri teku me je že od nekdaj privlačilo to, da se počutim svobodno, predvsem ko gre za lahkoten tek. Prav tako na težkih treningih in tekmah zelo uživam, takrat ko vem, da sem dal vse od sebe in sem dosegel dober rezultat. Gre za »Pred tekmo nimam posebnega obreda, le zjutraj vedno tečem krajši čas in potem pred tekmo poskušam jesti testenine ter .J se osredotočim na zadano nalogo.« posamični šport in na tekmovanjih si odvisen le od sebe. Torej se moram na tekmovanjih zanesti le nase.« Tekmujete v več različnih tekaških disciplinah. Pri kateri najbolj uživate in zakaj? »Zaenkrat mi je najljubši tek na tri kilometre, vendar se bom že v naslednji sezoni moral privaditi tudi na tek na pet kilometrov, ki bo na sporedu v starejši kategoriji. Uživam v vseh tekmovalnih disciplinah od 800 metrov in zaenkrat le do 10 kilometrov.« Tečete na tekmi in začnejo se prelomni trenutki za zmago - zdaj ali nikoli! Katere misli gredo v tistih trenutkih skozi vašo glavo? »V trenutku, ko gre za zdaj ali nikoli, si rečem, da moram dati vse od sebe, da ne bom po tekmi česa obžaloval. Seveda je res pomembno, da sebi popolnoma zaupam in da na tekmi izberem pravi oziroma odločilen trenutek.« V svoji dosedanji kratki karieri ste dosegli že kar nekaj uspehov. Na katerega ste najbolj ponosni? »Zaenkrat sem najbolj ponosen na dosežek iz leta 2019, Vid Botolin je med drugim uspel izboljšati več kot 40 let star državni rekord. Atlet celjskega Kladivarja je na mitingu v Mariboru v teku na 2.000 metrov za približno pet sekund podrl več kot štiri desetletja star državni mladinski rekord. Tega je septembra 1979 postavil atlet celjskega Kladivarja Stane Rozman, ki je v Celju tekel 5:19,80. Botolin je s časom 5:14,57 prepričljivo zmagal. To je bil njegov že četrti državni rekord letos. Nekaj zaslug za zelo dobro pripravljenost ob doseganju takšnih rezultatov gre pripisati predvsem Vidovemu trenerju Romeu Živku. Nekdanji vrhunski srednje- in dolgoprogaš je v svojih tekmovalnih časih (80. in 90. leta) dosegel vrsto uspehov. Zdaj že več kot 20 let opravlja delo trenerja pri Atletskem društvu Kladivar, prav tako ima svojo šolo teka - Tekaško šolo Živko. »Zaenkrat sem najbolj ponosen na dosežek iz leta 2019, ko sem osvojil tretje mesto na olimpijskem festivalu evropske mladine in slovenski mladinski reprezentanci prinesel edino medaljo.« ko sem osvojil tretje mesto na olimpijskem festivalu evropske mladine in slovenski mladinski reprezentanci prinesel edino medaljo. Prav tako sem letos izjemno ponosen na svoja nastopa na članskih tekmovanjih za reprezentanco, kjer sem si na balkanskem dvoranskem prvenstvu pritekel bronasto medaljo. Drugi članski nastop je bil na evropskem ekipnem prvenstvu, kjer smo se z reprezentanco uvrstili v 1. ligo, hkrati sem prvi dan odtekel osebni rekord na 1.500 metrov, naslednji dan pa še državni rekord na 3.000 metrov in tretji najboljši izid med mladinci v Evropi v letošnji sezoni.« Športniki včasih zaupajo javnosti svoje posebne obrede pred tekmo. Jih vi imate? »Pred tekmo nimam posebnega običaja, le zjutraj vedno tečem krajši čas in potem pred tekmo poskušam jesti testenine ter se osredotočim na nalogo, ki je pred menoj.« Kaj bi v življenju počeli, če se ne bi ukvarjali z atletiko? »Težko rečem, kaj bi počel v življenju, če se ne bi ukvarjal z atletiko, saj si ne morem predstavljati življenja brez nje. Verjetno bi se ukvarjal s katerim drugim športom, saj uživam tudi v nekaterih drugih. Je pa res, da zanje nimam več časa, kot sem ga imel še nekaj let pred tem, ko sem se odločil za resno ukvarjanje s tekom.« Vid Botolin je na evropskem prvenstvu do 20 let osvojil šesto mesto v teku na 3.000 metrov. ZDRAVJE 39 Spinalna mišična atrofija Bolezen prizadene otroke, a odrasle Spinalna mišična atrofija je živčno-mišična bolezen oziroma vnetje mišic ali živcev. To obolenje lahko prizadene tudi odrasle. Prvi simptomi bolezni se kažejo pri hoji, težave so tudi z uporabo rok, možne so tudi težave z dihanjem. Poznamo štiri tipe te atrofije. Najpogosteje je diagnosticirana že v zgodnjem otroštvu, kar velja za prve tri tipe. Pri tipu štiri, ki je redkejši, se simptomi začnejo pojavljati v odrasli dobi. Poleg tega, da je ta oblika atrofije redka, je tudi napredovanje bolezni počasnejše. SIMONA SOLINIC Živčno-mišična obolenja so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za težje oblike je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledično do vedno večjih težav pri gibanju, do vezanosti na voziček in odvisnosti od tuje pomoči. Miši- ce z napredovanjem obolenj slabijo, mišični oslabelosti se pridružijo tudi možne sekundarne posledice mišične oslabelosti, kot so zmanjšana gibljivost sklepov, skolioza (ukrivljena hrbtenica), težave z dihanjem, prizadetost srca in podobno. Večina ljudi zaradi omenjene bolezni zboli že v otroštvu. Spinalno mišično atrofijo je mogoče odkriti z genetsko preiskavo vzorca krvi. Genetika je v zadnjih desetih letih namreč odigrala veliko vlogo pri odkrivanju in zdravljenju te bolezni. Pri spinalni mišični atrofiji je okvarjen tako imenovani gen SMN1, ki proizvaja be- ljakovino, ki ščiti motorične nevrone pred propadanjem. Znanih je več različnih pod-tipov bolezni, ki se razlikujejo glede na to, pri kateri starosti se bolezenski znaki pojavijo. Prav tako se razli- tudi kujejo po hitrosti napredovanja simptomov ter znakov in po starosti, ki jo takšni bolniki doživijo. Pri najhujši obliki te bolezni se njeni prvi znaki pojavijo že ob rojstvu ali v prvih šestih mesecih ži- vljenja, pri 95 odstotkih ljudi pa se znaki pokažejo že v prvih treh mesecih življenja. Otroci imajo hude težave z oslabelostjo mišic, težko se gibljejo, imajo težave pri hranjenju, požiranju in zaradi prizadetosti dihalnih mišic tudi pri dihanju. Zaradi tega razvoj otroka kasni in nekaterih motoričnih mejnikov ne more doseči. Do nedavnega je bilo zdravljenje bolnikov s SMA zgolj podporno. V zadnjih letih je razvoj posebnih oblik zdravljenja doživel razcvet in daje upanje. Že osebni zdravnik lahko prepozna simptome te bolezni in bolnika takoj napoti k nevrologu. Zaradi učinkovitih zdravil in silovitega razvoja medicine na področju nevro-logije je tudi prihodnost oziroma pot bolnikov s spinalno mišično atrofijo do učinkovitega zdravljena krajša. Toda ta bolezen lahko prizadene tudi starejše. Včasih je presaditev pljuč edina rešitev Novembra obeležujemo evropski teden osveščanja o cistični fibrozi. Čeprav je javnosti to obolenje nekoliko manj znano, je cistična fibroza najpogostejša življenjsko ogrožajoča dedna bolezen v Evropi. Z njo se bori več kot 40 tisoč otrok in mladih odraslih. Nekateri dočakajo 50 let, drugi umrejo pri petih letih. V Sloveniji se vsako letno povprečno rodijo štirje otroci s tem obolenjem. »Ob predpostavki, da znaša njihova povprečna življenjska doba približno 30 let, je v Sloveniji približno sto bolnikov s cistično fibrozo,« pravijo v Društvu za cistično fibrozo Slovenije. Ker je cistična fibroza bolezen, ki prizadene več organskih sistemov, pri njenem zdravljenju pogosto sodelujejo tudi zdravniki z drugih specialističnih področij (gastroenterology endokrinolo-gi, otorinolaringologi, ginekologi). Tako je v zdravljenje vključen širok krog specialistov, katerih delo usklajuje zdravnik, ki je izkušen pri zdravljenju cistične fibroze. Nekateri vidiki zdravljenja se Na izid zdravljenja pljučnih obolenj pri cistični fibrozi ugodno vpliva zgodnje uvajanje čiščenja dihalnih poti, t. i. respiratorne fizioterapije. Starši otrok s cistično fibrozo in bolniki se naučijo fizioterapevtskih metod, ki jih redno izvajajo večkrat dnevno na domu. S tem načinom se olajša izka-šljevanje goste sluzi, ki se nabira v pljučih. od obdobja dojenčka in otroštva do odrasle dobe spreminjajo, toda osnovni pristop ostaja enak. Ko trpi ves organski sistem Osnovna okvara pri cistični fibrozi je moteno prehajanje natrijevih in kloridnih ionov v celicah vrhnjice, ki prekriva zunanje in notranje površine organov. V pljučih sta posledici te motnje relativno pomanjkanje vode v sluznici dihalnih poti in manjša učinkovitost odstranjevanja sluzi z migetalkami sluznice, kar ustvarja ugodne razmere za zgodnje pljučne okužbe in razvoj kronične okužbe. Glavni vzrok obolevanja in umrljivosti je bolezen pljuč. Prisotni so tudi simptomi bolezni prebavil, jeter in žolčnika, kot sekundarni bolezni se pojavita še sladkorna bolezen in zmanjšana kostna gostota. Poleg tega lahko imajo bolniki s cistično fibrozo prizadete nosne in obnosne votline ter nosno žrelo, kar se kaže z oteženim dihanjem skozi nos, s poslabšanjem vonja in z nosno polipozo. Zaradi ponavljajoče uporabe nekaterih antibiotikov lahko pride tudi do okvare notranjega ušesa. Pri bolnikih s cistično fi-brozo sta poglavitna vzroka podhranjenosti okvarjena prebava hranil v prebavilih in nepopolna absorbcija hranil v črevesju zaradi motenega delovanja trebušne slinavke. Prehrana otroka s cistično fibrozo večinoma temelji na povečanem energijskem vnosu. Okvara jeter je lahko posledica zapore žolčnih vodov. V primeru napredovanja bolezni je potrebna presaditev jeter. S cistično fibrozo pogojena sladkorna bolezen je resno bolezensko stanje in jo pogosto spremlja tudi poslabšanje pljučne simptomatike in bolnikovega splošnega stanja, kar je lahko tudi vzrok smrti. Bolnike s cistično fi-brozo spremlja tudi zmanjšanje kostne gostote in s tem povečano tveganje za zlome. SIMONA ŠOLINIČ Anonimno brezplačno testiranje za virus HIV ter hepatitis B in C je dostopno na infekcijski kliniki v Ljubljani. Samoplačniško testiranje pa je na voljo v zavodu za transfuzijsko medicino. Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Letošnja kampanja ob 1. decembru, svetovnem dnevu aidsa, nosi slogan Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Vanjo so zdravstveni strokovnjaki zajeli tudi testiranje za hepatitisa B in C ter spolno prenosljive okužbe. Komisija za aids pri ministrstvu za zdravje v času zaostrenih epidemioloških razmer poziva tudi k cepljenju proti covidu-19. To namreč lahko omeji širjenje okužb, kar je pogoj za zagotavljanje dostopa do drugih zdravstvenih storitev. Okužba z virusom HIV se v Sloveniji prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Tveganje je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si vbrizgavajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva je Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri vbrizgavanju drog, lahko tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki je bilo najprej pred vstopom v šolo, od leta 2020 pa je cepljenje v okviru drugih cepljenj v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. varno spolno vedenje, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Pravočasno testiranje za HIV omogoča tudi uspešnejše zdravljenje, obenem je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe na druge. Nezaznavnost virusa v krvi pomeni, da se virus ne more prenašati na druge osebe. Cepiva proti hepatitisu C ni, a obstaja učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa iz telesa. Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroči odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih, se prenaša predvsem z okuženo krvjo in s krvnimi pripravki. Pogosto tudi z menjavo pribora za vbrizgavanje med uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic, lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih. 40 ŽIVALSKI SVET Novosti v Tropski hiši Tudi strup je v majhnih steklenicah Majhne, živobarvne in zelo strupene, to so skupne značilnosti podrevnic, brez-repih dvoživk Latinske Amerike. Znanih je približno dvesto vrst, največja meri približno šest centimetrov. Verjetno ste kje zasledili, da si staroselci pomagajo z njihovim strupom, ki omogoči, da so puščice res smrtonosne. Nekaj primerkov teh žabic je od prejšnjega tedna na ogled v Tropski hiši, ki je na šeststo kvadratnih metrih že približno leto odprta v pritličju Celjskega doma. TATJANA CVIRN Med približno sto živalskimi vrstami, ki jih predstavlja Tropska hiša v treh sklopih, afriškem, ameriškem in azijskem, je veliko ogroženih vrst, saj je Simon Cirkulan, profesor biologije in kemije, ustanovitelj in direktor Tropske hiše, njen koncept zasnoval na naravovarstvu in strokovnem izobraževanju za vse generacije. »Veseli smo, ko vidimo odnos ljudi do neka- i V terih živali pred obiskom Tropske hiše in po njem. Ponosni smo, da opravljamo to poslanstvo, da ljudem približamo živali, da jih izobražujemo in razbijamo predsodke.« Ob tem se v Tropski hiši trudijo prispevati k ohranjanju ogroženih vrst tudi z njihovim razmnoževanjem v umetnem okolju. Prvi naraščaji kažejo, da jim uspeva. Najbolj strupena zlata podrevnica Blažena, kostariška, tročrtasta, azurna, pisana, zeleno-črna, amazonska ... To je le nekaj razstavljenih primerkov podrevnic, med katerimi je tudi najbolj strupena in ogrožena zlata podrevnica. Tako kot velja, da je strup v majhnih steklenicah, tudi pri teh žabicah velikost ni pomembna. Le nekaj centimetrov veliki primerki lahko spravijo s sveta več konkretnih možakarjev. V njihovem naravnem okolju je po-drevnic vedno manj, saj izginjajo z izse-kavanjem vlažnega tropskega gozda. »Nanje vpliva tudi kemično onesnaževanje. Dvoživke imajo namreč zelo tanko in občutljivo kožo in so na nek način pokazatelj čistosti okolja,« pojasnjuje Cirkulan in dodaja, da jih desetkajo tudi glive, ki se naselijo v njihovo kožo in pri nekaterih vrstah se je zgodilo, da so popolnoma izumrle v naravi. Nekatere so se ohranile le še v umetnem okolju, od koder so dobili podrevnice tudi v Tropsko hišo, kjer so jim pripravili primerne pogoje, v katerih se bodo lahko razmnoževale. Z naraščajem bodo pomagali drugim navarovarstvenim ustanovam, ne bodo pa jih dajali zasebnikom. Razstavi so v Tropski hiši dodali izobraževalne table, kjer se lahko obiskovalci naučijo več o teh živalih ter s tem spoznavajo pomen varovanja narave na splošno, kar je pomembno za kakovost našega življenja. »Podrevnice so pomemben ambasador vseh dvoživk, ki jih moramo v okolju bolj varovati,« je prepričan Simon Cirkulan, ki meni, da lahko vsak prispeva majhen košček v ta mozaik. Tudi tako, da kupuje trajnostne izdelke iz lokalnega okolja, da podpira naravovarstvene organizacije in da premišljeno izbira hišne ljubljenčke, saj vsaka eksotična žival za to ni primerna. Hrana je odločilna Zanimivo je, da na strupenost podrevnic vpliva njihova prehrana. V umetnem okolju so zato nestrupene, saj jim strupene hrane ne dajejo, ampak dobijo različne žuželke, ki jih je mogoče kupiti. »Nekatere bomo gojili tudi sami, ker jih veliko pojedo,« pravi Cirkulan. V naravi so njihova hrana na primer ognjene mravlje, ki imajo v sebi strup, ki ga podrevnice kopičijo v telesu in se tako branijo pred napadalci. »Naše žabice niso strupene oziroma so strupene le toliko, da zaščitijo svojo kožo pred bakterijami in glivami. To so krhke živali, prijemamo jih lahko le z ra- Del nove razstave podrevnic v Tropski hiši Zanimivo in odgovorno delo Strup podrevnic uporabljajo v medicini za pripravo zdravila proti bolečinam in raziskujejo njegovo uporabo še za druge namene. Biologinja Pia Golob je oskrbnica živali v Tropski hiši. »To delo je zame veselje in odgovornost, ves dan je veliko skrbi. Preveriti je treba, ali so živali v redu, poskrbeti za njihovo vodo in hrano ter seveda opazovati njihovo vedenje, saj se tako hitro vidi, ali je kaj narobe. Kar nekaj živali sem prvič srečala v Tropski hiši. Mnoge me še vedno presenečajo. Pri podrevnicah me je na začetku skrbelo, kako bom z njimi delala. Najbolj me še vedno privlačijo zlatoglavi leviči, sploh zdaj, ko ima par mladička.« ŽIVALSKI SVET 41 hlo vlažnimi rokami, da jim ne poškodujemo kože. Sicer pa jih je bolje le opazovati.« Naraščaja še ne bo zmanjkalo V Tropski hiši so pred kratkim dobili samico moholijevega galaga, vrsto polopice, ki izvira iz Afrike. Upajo, da bo par, ki je s tem ^ nastal, kmalu poskrbel za podmladek. Z njim se nekatere živali že lahko pohvalijo. V Tropski hiši so posebej ponosni na mladiča Izabele in Fernanda, para zlatogla-vih levičev, ogrožene vrste opic iz skupine tamarink. Rodil se je 4. oktobra, na svetovni dan živali. »Samica je rodila sama in brez težav, česar smo zelo veseli, saj je bil mladič kar velik,« je zadovoljen ustanovitelj Tropske hiše in ob tem pohvali skrbnega očeta, ki prizadevno pomaga pri skrbi za naraščaj. Ob tem so živalsko druščino nedavno obogatile še tri progaste monguste, zverinice, podobne kunam, v veselem pričakovanju pa je par belo-glavčkov, predstavnikov kritično ogrožene vrste opic, kar sploh veseli vse v Tropski hiši, kjer nameravajo urediti še razstavo kuščarjev in dobiti vodnega varana, drugega največjega kuščarja na svetu. Foto: SHERPA V Tropski hiši so računali na številne šolarje, ki bi prihajali na oglede, a se zaradi ukrepov in epidemije to ni zgodilo. Obiskovalci so dobrodošli vse dni v tednu, najbolje po predhodni najavi na spletni strani. v ^ A Družinica zlatoglavih levičev. Mladiček seje rodil 4. oktobra. - л ■x • *4=, X - ЧГ-, -.. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Prihaja sveti Miklavž Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Sveti Nikolaj oziroma sveti Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov. V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje - obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan, 6. december, je namenjen krščanski dobrodelnosti. Svetnik Nikolaj se je rodil v 3. stoletju v Mali Aziji. Kasneje je postal škof v mestu Mira v današnji Turčiji. Ve^ liko premoženje, ki ga je podedo- val po starših, je razdelil med reveže. Njegovo življenje je prepleteno s številnimi legendami, med katerimi je najbolj znana legenda o treh zlatih jabolkih. Na slovenskem ozemlju je sv. Nikolaju (Miklavžu) posvečenih 120 cerkva: 36 župnijskih in 84 podružničnih, med njimi kar tri stolnice (Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto). V celjski škofiji so mu posvečene štiri župnijske cerkve: Polje ob Sotli, Sevnica, Sv. Miklavž nad Laškim in Žalec; in štirinajst podružničnih: Sv. Miklavž na Miklavškem hribu nad Celjem, Vrba (Dobrna), \ Drevenik (Kostrivni- ca), Planina (Ljubno ob Savinji), Ljubija (Mozirje), Šmiklavž (Nova Štifta), Podvin (Polzela), Lemberg (Sladka Gora), Vinarje (Slivnica pri Celju), Tisova gora (Tabor), Planinska vas (Šentvid pri Planini), Sotesko (Šmarje pri Jelšah), Loke (Trbovlje), Pleši-vec (Velenje) in Stari Grad (Videm - Krško). Vira: https://katoliska-cerkev.si/ god-sv-nikolaja-miklavza https://revija.ognjisce. si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/ Pripravil Srečko Maček ALBUM S CELJSKEGA »Hudobni parkelj« v Šentvidu pri Grobelnem, 1939 Na fotografiji v drugi vrsti z leve so prepoznane naslednje ljubiteljske igralke dramske skupine Št. Vid: mamina sestrična in moja birmska botra Ivanka Arzenšek, por. Ploj (4.), moji teti po mamini strani Lizika Arzenšek, por. Artnak (5.) in Karlina Arzenšek, por. Jager (6.). Zgodovina ljubiteljske gledališke dejavnost v Šentvidu pri Grobelnem se je začela leta 1905, ko je učitelj Franc Pogačnik kmalu po prihodu v kraj ustanovil dramsko skupino. Kot je zapisano v krajevni šolski kroniki, je bil šentviški oder znan daleč zunaj domačega kraja in njegove predstave bile vedno zelo dobo obiskane. Spomini: moje mame Dore Arzenšek, por. Žmaher, ki mi je fotografijo podarila, ni na njej, saj se ni vključila v dramsko skupino, temveč je prepevala v domačem pevskem zboru, kasneje tudi v cerkvenem na koru domače župnijske cerkve sv. Vida. Bila je znana po zelo lepem glasu, ki jo je spremljal vse do konca njenega življenja. Zelo mi je drag spomin na najino skupno prepevanje na prisrčnih družinskih praznovanjih in mnogih druženjih s sorodniki in prijatelji. Prispevala: Cvetka Škoflek Vir: Janja Sivec: Šentvid, kraj konjskih mešetarjev, 2010, str. 44 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. PRAZNIKI 43 Pred nami Miklavžev konec tedna Miklavževo v registru nesnovne kulturne dediščine Ste že pisali Miklavžu? Če še niste, je zadnji čas. V nedeljo zvečer je Miklavžev večer, ki ga še posebno nestrpno pričakujejo otroci. Letošnje dogajanje bo sicer zaradi znanih epidemioloških razmer že drugo leto zapored okrnjeno, a kot napovedujejo v nekaterih krajih na Celjskem, bo Miklavž kljub temu ob upoštevanju vseh ukrepov obdaril najbolj pridne otroke. V Žalcu bo petsto daril skril po Šlan-drovem trgu, na Polzeli in v Andražu jih bo zanje pustil v župnišču. SPELA OZIR Miklavževo je od letošnjega junija vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, kjer se je ta priljubljen otroški verski praznik pridružil drugim tradicionalnim slovenskim še živečim običajem, kot so trikraljevsko koledo-vanje, skok čez kožo, priprava zgornje-savinjskega želodca, pust mozirski in drugi. Miklavž ima v primerjavi s po vojni uvedenim Dedkom Mrazom in iz ZDA »uvoženim« Božičkom v Sloveniji najdaljšo tradicijo. Miklavževo se po besedah etnologa in kulturnega antropologa Sebastjana Webra iz Muzeja novejše zgodovine Celje v pisnih virih prvič omenja v začetku 19. stoletja. Bistvo praznika ostaja že vse od takrat enako. Miklavž otroke obišče s 5. na 6. december in jim s svojimi spremljevalci razdeli dobrote. Ustvarjalci Božička so idejo za lik dobili prav pri Miklavžu. Vse se je začelo, ko so nizozemski priseljenci v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot ga poznamo pri nas. Tudi ime Santa Claus - kar po angleško pomeni Božiček - izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja. Nekoč zares obstajal Za razliko od Dedka Mraza in Božička je Miklavž nekoč zares obstajal. Svetnik Nikolaj, ki se je rodil v tretjem stoletju v Mali Aziji, je bil krščanski škof v mestu Mira v današnji Turčiji. Veliko premoženje, ki ga je podedoval po starših, je razdelil med reveže. Njegovo življenje je prepleteno s številnimi legendami, med katerimi je najbolj znana tista o treh zlatih jabolkih. Po izročilu je namreč priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki so se lahko zaradi tega primerno poročile. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika, ki še danes ostaja eden izmed bolj priljubljenih v vzhodni Cerkvi. Na Slovenskem mu je posvečenih največje število cerkva. Kaj je prinesel tebi? V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo mi-klavževanje - obhod Miklavža s spremstvom na predvečer njegovega godu. Kot pravi Sebastjan Weber, so se nekoč otroci na njegov prihod pripravljali več dni. Miklavž je namreč ob Če je otrok dobil šibo, je to pomenilo, da to leto ni bil dovolj priden. Strah in trepet najmlajših so bili par-klji, Miklavževi zvesti spremljevalci, brez ne mine nobeno arhiv NT svojem obisku otroke vprašal, ali so bili pridni, in jih prosil, da mu kaj zapojejo. Pridnim otrokom je razdelil suho sadje, jabolka, rožiče in orehe. Kasneje so se začeli pojavljati mede-njaki, čokolada in južno sadje. Marsikdo zato danes miklavževo povezuje z mandarinami. Če je otrok dobil šibo, je to pomenilo, da to leto ni bil dovolj priden. Strah in trepet najmlajših so bili parklji, Miklavževi zvesti spremljevalci, brez katerih še danes ne mine nobeno miklavževanje. »Miklavž, ki izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikćlaos, pomeni zmago ljudstva. V tem smislu Miklavž ni zgolj zavetnik ogromno poklicev, temveč tudi zavetnik demokracije kot Kot zavetnik demokracije »Do druge svetovne vojne je bilo miklavževanje zelo prisotno med ljudmi. V Muzeju novejše zgodovine Celje hranimo zbirko voščilnic, med katerimi je veliko takšnih na temo Miklavža, kar priča o razširjenosti tega praznika,« pravi Weber in nadaljuje, da je nato po drugi svetovni vojni z nastopom socializma praznovanje miklavževega postalo nekoliko zakrito. Uradno ga je nadomestil Dedek Mraz in kasneje še Boži- »Do druge svetovne vojne je bilo miklavževanje zelo prisotno med ljudmi. V Muzeju novejše zgodovine Celje hranimo zbirko voščilnic, med katerimi je veliko takšnih na temo Miklavža, kar priča o razširjenosti tega praznika.« ček, a v številnih družinah na Celjskem običaj obdarovanja na miklavževo še vedno živi. V primerjavi z Dedkom Mrazom in Božičkom se mu je uspelo izogniti pretirani ko-mercializaciji, a ne povsem. Poleg Miklavževih plesov, ki so bili nekoč v tem času zelo priljubljeni, po krajih najdemo Miklavževe sejme in druže- nja. Weber ob koncu dodaja, da ima Miklavž v zadnjem času, ko se vrstijo protesti, še dodaten pomen. »Miklavž, ki izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos, pomeni namreč zmago ljudstva. V tem smislu Miklavž ni zgolj zavetnik ogromno poklicev, temveč tudi zavetnik demokracije kot take.« Si ga tudi vi privoščite zjutraj na miklavževo? (Foto: TT) 44 BRALCI POROCEVALCI Poti, da bodo lažje našli svojo V zadnjih šolskih letih v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje načrtno izvajamo dejavnosti, ki pripomorejo k učinkovitejšemu spoprijemanju s karier nimi in življenjskimi izzivi dijakov, ter s tem prispevamo k uresničevanju misli, da se ne učimo za šolo, temveč za življenje. Tako so imeli dijaki 3. letnika srednjega strokovnega izobraževanja pred jesenskimi počitnicami interesne dejavnosti, ki smo jih poimenovali Poti. Na zanimiv način so spoznavali stroko in razmišljali o življenjskih ter kariernih izzivih. Sodelovali so v strokovnih delavnicah, ki so jih zanje pripravili učitelji strokovnih modulov. Strojniki so spoznavali vsebine iz robotike in elektrike, mehatroniki pa iz hidravlike. Dijaki progra- ma Medijski tehnik so pod drobnogled vzeli muzejske predstavitve, oglase in psihološke zaznave oblik. Med drugim so obiskali še podjetja Klima Celje, TV Celje in Grafika Gracer. Dijake 4. letnika sta k razmišljanju, kako se predstaviti in vesti na razgovoru za službo, s predstavitvijo spodbudili Ariana Volpe iz kadrovske službe podjetja Sico in Mojca Grušovnik iz celjske enote območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Natančno in nazorno sta jih skozi načrtovanje in izvedbo projektne naloge vodila Natalija Talan Fošnarič in Žan Podbregar. Zelo dobrodošlo je bilo, da so bili v šolski prostor pripravljeni priti strokovnjaki iz zunanjih ustanov in izčrpno ter zanimivo predavati, kakšne priložnosti in izzivi čakajo dijake že zdaj ali potem ko bodo končali šolanje ... Hkrati so se s svojimi predstavitvami izredno izkazali naši profesorji - mentorji strokovnih delavnic. MOJCA DREV Izjave dijakov: Na predavanjih sem močno užival, saj so mi pokazala nove možnosti in ideje za prihodnost. (Nik S., M-3. d) Zelo sem uživala ob dejavnostih. Gospa Talan Fošnarič nam je predstavila oglaševanje in nam podala nalogo, da se še sami preizkusimo v oblikovanju oglasa. (Lara M., M-3. d) Krepitev kompetenc starejših zaposlenih Demografske projekcije za Slovenijo nakazujejo večje spremembe starostne strukture v družbi, predvsem glede deleža delovno sposobnega prebivalstva in deleža starejših v njem. Povprečna življenjska doba se je v Sloveniji zvišala, rodnost je upadla in kljub povečanju priselitev trenutno ne morejo nadomestiti upada delovno sposobnega prebivalstva. Zaradi navedene problematike je bil zelo dobrodošel Javni razpis ASI 2021, katerega cilj je podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. V praksi to pomeni opolnomočenje de- lodajalcev za upravljanje s starejšo delovno silo, spodbuditev krepitve kompetenc starejših zaposlenih ter prispevek k izboljšanju položaja starejših na trgu delovne sile. Pegazov dom Rogaška Slatina je uspešno kandidiral na JR ASI 2021. Za izobraževanje starejših zaposlenih smo prejeli 38.760 evrov, programe izobraževanja moramo izpeljati do junija 2022. Najprej smo pripravili strategijo za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. V septembru smo že izpeljali prvi sklop usposabljanja s področja digitalnih kompetenc, v katerega je bilo vključenih 27 zaposlenih, ki spadajo v kategorijo starejših. Drugi sklop bomo izvedli v novembru, leta 2022 je predvidena izdelava načrtov osebnega in poklicnega razvoja starejših zaposlenih. Ti se bodo udeležili motivacijskih programov, pridobivali mehke kompetence in splošna usposabljanja. Zaskrbljujoče je, da Slovenija izstopa po nizki vključenosti zaposlenih v vseživljenjsko učenje na delovnih mestih. Zaposleni potrebujejo nova znanja, da se bodo lahko prilagajali potrebam trga. Potrebujejo več znanja zlasti na področju digitalnih kompetenc, ne samo zaradi potreb na delovnem mestu, ampak tudi za vsakdanje življenje. Delu te realnosti smo lahko bili priča tudi v povezavi s SARS-Cov 2, potrdili in z aplika- cijami, ki smo jih morali v kratkem času osvojiti. V Pegazovem domu se močno zavedamo potreb na tem področju, zato smo dejavni pri izvajanju vseh pro- gramov, s katerimi dvigujemo raven kompetenc zaposlenih. KRISTINA KAMPUŠ, direktorica Pegazovega doma Večer ruskih pesmi in romanc Plemenitost, ko krvodajalci nekomu darujejo del sebe tudi v izrednih razmerah, je samo ena izmed besed, ki označuje ljudi, ki darujejo kri tistim, ki jo potrebujejo. Na krvoda- jalski akciji 24. novembra v organizaciji Območnega združenja in Krajevne organizacije RK Žalec so kri darovali 104 krvodajalci, kar je v zadnjem času, ko v transfuzijskih službah opa- žajo veliko pomanjkanje krvi, razveseljiv podatek. Zadnja letošnja terenska krvodajalska akcija bo danes v Kulturnem domu Vransko. TT Krajevna skupnost Vrbje vsako leto v začetku novembra praznuje krajevni praznik. Žal je nekaj prireditev že drugo let odpadlo zaradi covidne situacije. Kulturno društvo Vrbje (KD) se je odločilo in pripravilo prireditev Večer ruskih pesmi in romanc v izvedbi ansambla Kalinka. Ansambel Kalinka je nastal leta 1992 v ruskem mestu Samara, od koder prihajajo štirje člani, in sicer Julija in Andrej Lobanov (zdaj živita v Vrbju) ter Nataša in Aleksej Jerma-kov (zdaj živita v Petrovčah). Vsi so nekdanji študentje sa-marske državne akademije za umetnost in kulturo. Združila jih je ljubezen do glasbe in ru- skih pesmi, ki so jih predstavili v sobotnem večeru. Večer so popestrili tudi člani KD Vrbje, in sicer s poezijo ruskih in slovenskih pesnikov v obeh jezikih: A. S. Puškina Zimski večer, Toneta Pavčka Preproste besede in Marije Bojkove Človeku je potreben človek. TT Krvodajalci darujejo kri tudi v koronačasu BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 45 Avtotehnika Celje je pomagala s servisiranjem kombija. Mala hiša Pilštanj za otroke iz socialno ogroženih družin Društvo Materina dušica za otroke naPilštanju izvaja ž e 1(3. leto program Mala hiša Pilštanj. Gre za brezplačne tabore ob koncu tedna, med prazniki, počitnicami. Tabo-riso namenjeni otrokom iz socialno ogroženih družin in tistim, ki imajo različne težave. V času bivanja v Mali hiši Pilštanj so za otroke organizirani prevoz na tabor in nazaj, obroki hrane, vodene delavnice, varotvo, nočno dežurstvo in preventivna osebna pomoč v obliki pogovorov. Po potrebi za dobrobit otroka vključimo tudi starše oziroma skrbnike. BrigitaAdaPožeg,predoednica društva, in Simona Simon vodiva Malo hišo na Pilštanju. Med letom poskrbimo za približno 250 obiskov otrok. Večina jih na lastno željo prihaja večkrat letno. Obiskali smo podjetje Lek Ker gre za družinski model iab orov, temu primerno tudi rarnamo. Otroci pomagajo drug drugemu, skupno se odločajo o načrtovanju hrane, obiskov, delavnic, izletov, čiščenju, urejanju okolice, odnosih do sebe, živali, starejših ... Da lahko Mala hiša Pilštanj nemoteno deluje, gre v prvi vrsti iskrena zahvala vsem dobrim ljudem, občinam in vsem, ki nam pomagajo s svojimi donacijami. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu, ki je na kakršenkoli način pomagal društvu. Zahvala Leku, Mercatorju Ljubljana, Avtotehniki Celje, Vojmirju Urlebu, Oplastu Slovenske Konjice, Lions klubu Mozaik Celje, Rotary klubu Celje, Dušici Brilej, Centru za psihodi-agnostična sredstva, tiskarni Walstead Leykam Hoče, podjetju Utež Celje, Marjani Šmajs iz MDG Polzela, Zavodu za izobraževanje in upravljanje Celje, IGR Agence Celje, Pro-sinergusu Celje, Banki hrane zavoda Socio in koordinatorju projekta za Slovenijo Zdenku Podlesniku. ADA POŽEG, predsednica DMD Gostili mednarodno izmenjavo Po skoraj dveh letih zahtevne situacije zaradi covi-da, nam je v OŠ Lava uspelo izpeljati prvo mednarodno izmenjavo, v kateri sodelujejo Romunija, Severna Makedonija, Italija in Slovenija. Turčija je žal morala izstopiti zaradi notranjih državnih omejitev. Tako smo pred kratkim izvedli prvo izmenjavo učiteljev v okviru projekta Eoasmus+, ki nosi zelo aktualen naslov za te čase, in sicer Empathy and Tolerance for Understanding Others' mistakes (Empatija in strpnost pri razumevanju napak drugih). S projektom pri učeneih razajamo Orža-vljanske komp etence,j nm približamo koncept strpnosti in medsebojnega razumevanja, jih opremljamo s praktičnimi primeri delovanja v duhu aktivnega državljanstva in razvijamo medkulturno povezovanje. Naša šola ima bogate dolgoletne izkušnje na tem področju, tako bomo lahko tudi veliko prispevali k skupni tematiki in se tudi obogatili z drugimi - tujimi praksami. V procesu delavnic in projektnih dejavnosti bodo učenci ponotranjili strpnost in medsebojno razumevanje kot pomembni vrednoti aktivnega državljanstva. Učitelji smo na prvem srečanju pridobivali teoretična znanja s področja čustvene inteligence, tehnikučenja empatije in petih dimenzij osebnosti. Učitelji Erasmus+ kluba smo se najprej p ripravili na sprej em gostoo, ki je med dnugimi vseboval speznavne iaae, sdoters-mi smo se vsi bolje spoznali, nato smo delali e delavnicah. V okviru tega sklopa smo ime-litudi odlično predavanje zunanje predavateljice na temo empatije in strpnosti v šolah. Popoldne smo si ogledali staro mestno jedro Celja in se družili ob večerji. Naslednji dan so delavnice pripravili učitelji iz Italije in Republike Severne Makedonije, ki so bile pripra- vljene tako, da smo učitelji iz različnih držav spoznavali tehnike učenja empatije. V drugi polovici dneva smo goste popeljali na Stari grad Celje, kjer smo za las ujeli sončni zahod. Na zadnji dan druženja smo se preizkusili v načrtovanju dejavnosti po »Five Factor Model of Personality«, ki nas bodo spremljale v nadaljevanju projektnih dejavnosti. Ob koncu uradnega dela programa smo se dogovorili za izmenjave z učenci ter dejavnosti v tem šolsVem letu. S slavaostno podelitvijo certifikatov smo zaključili dnužnnje vn odlični slovenski restavraciji ter gostom odstrli pomemben košček naše slovenske kulina-rike. Poslovilismo so z mislijo na ponovno srečanje, ko bodo zraven tudi naši učenci. Tim učiteljev ERASMUS + Marijana Kolenko, ravnateljica Polona Gracer, Sabina Hriberšek, Sara Plahuta in Aleš Videnšek Urekvištsn ndjeslje pisme brelces pn ssnjl presoji s skleku i urekvlškn pnlitikn, reiev kn gre ie odgovore iv pnpreske s skleku č Zeknvnm n medijih. Dnlžive vej ve presege 40 vrstic (piseve 14) oiirome približno 3 tisoč ivekov. Deljše prispevke krajšemo v urekvištvu oiirome jih evtometičvo čevrvemo. De bi se iioovili vesporeiumom, morejo biti pisme pokpiseve iv opremljeve s celotvim imevom, veslovom ter s telefovsko številko evtorje, ve ketero lehko preverimo vjegovo ikevtiteto. V česopisu pismo pokpišemo č imevom iv s priimkom evtorje ter krejem, ok koker je kome. Pisme vem lehko pošljete ve veslov Novi tekvik, Prešervove ulice 19, Celje eli ve elektrovski veslov tekvik@vt-rc.si eli ge okkete ve spletvi strevi www. vovitekvik.com (Pisme brelcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Radeče in tolar V Knjižnici Laško je ob 30. obletnici olovenokesa tolarja od 10. novembra do 10. decembra Č021 na egimd razstava z zgo rnjim nasiovom, kjer je pr edstavlje na zd aj že numizmatična zbirka slovvn-vkih tolarje v. V čosu, nabitem z domoljubnima eustvi, pred 32 leti, smo s simpatijami spremljali dr. Bogdana Oblaka - Hamu-bab ija, ki je prvi vzpostavil neformalno slovensko valuto, imenovarn lipae ukmieno leta 1990. Če boste pogledali zgodovinske izvode lipe, boste videli kar nekaj tematskih podobnosti s tolarji, le da je lipa zajela širši krog v zgodovini pomembnih Slovencev. Mimogrede bi rad spomnil na njegovo napoved, d a bo tolar doeivel usooo dmarja, kar se je tucK vgodilo. Z n astankom t olarja g re za vesnično velik enkraten in težko vonovljiv monetarnou-metniški projekt z upodobljenimi pomembnimi velikimi možmi za Slovenijo: Trubar-jemmk Val vasorjem, Prešernom in Cankarjem. Bilje čes izje mno ničnega pezitivnega obč utenjv Slo-vencov dč ustanoviove lastne orževev Kot maščan bi rad ob tem omenil zelo pomembnega skterja, ki je nekako izločen iz somopromocijske skupine pcamosvojiteljee pri izeedbi tega zgodovinskega projekta, ekonomista .Janko Deželaka, neposredno vključenega v proces pridobitve lastne valute, ki jo je 1. januarja 2007 leta nadomestil evro. Za kor-poracije, ki nas obvladujejo, smo pač premajhni. Verjetno je tudi njegova zasluga, da sb na bankovcu za 10 tolarjev natisnili sliko najstarejših orgel na Sloem skem v cerkvi sv Krištofe nad Laškim. Marjan Zavšek, Laško Paralelna smučarska tekma V soboto, 13. novembra, in v nedeljo, 14. novembra, je TV Slovenija 2 prenašala ženskv in moško paralelno tekmo svetevnrga pokala v alpskem smučanju. Prvi dan. smo bili priča p rvi veliki emvgi slovenskz smučarke Andreje Slikar. Zmaga joje trenutno postavila na 1. mesto v skupni razvrstitvi smučark, ki tekmujejo v svetovnem pokalu. Dokazala je, da postaja vrhunska tekmovalka, ki nas bo še razveseljevala, saj združuje tri temeljne vrline, ki krasijo zmagovalce; poleg smučarskega znanja premore še nepopustljivost in moralnotrdnost.Tudi 8. mesto nekdanje dijakinje celjske I. gimnazije Tine Robnik je v tem rangu tekmovanja odličen rezultat. Naslednji dan so se v paralelni tekmi preizkusih smučarji. btetan Hadalin je ponovil uvrstitev Rnbnikove in se na koncu uvrstil na 88. mesto, Žan Kranjec ji končal dve mesti niže., kar stoer nista vrhunski, a sta vendač še vedno odličmi uvrstitvi. Grenak priokut tekem stat pustila komentatorja Tomaž Hudoma^ ki je komontiral žensko, in Urban Laurenčič, ki je komentiral nvdeljsko moško tekmo. Ve°iko časa sta posvetila kritiki te discipline, ki je po njunem mnenju krivična do tekmovalcev ker vsem ne zagotavüa enakih pogojev, zat o nj prapa, ampak nekakšen simtoarmki hibrid. Povedak sta, da boljši tekmovalci poralelnih tekem ne jemljejo resno in v njih ne sodelujejo, zato bi jih bilo treba čim prej odstraniti s sporeda . Pri kritiki je bil še malo bolj zagret Urban Laurenčič. Takoj sem se spomnil svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, ki je bilo v Cortini d' Ampezzo februarja letos. Paralelna tekma je bila na sporedu na pustni torek, 16. februarja, svetovni prvak je postalMathieuFaivre, Hrvat Filip Zubčić je osvojil srebrno medaljo. Lahko rečem, da slabšega športnega komentiranja, kot je bil ob tej tekmi, še nisem doživel. Tudi to tekmo je prenašala TV Slovenija 2, komentirala sta jo ista komentatorja. Izlivanje žolča na to disciplino je trajalo večji del tekme, vrhunec je bila finalna vožnja med Faivrejem in Zubčićem, ki bi s i kot vrhunec tekme zaslužila spodoben komentar in ne debate na ravni dveh pustnih k- lovnov. Ne vem, kje gospoda vidita krivice in razloge za kritiko te discipline. Vsi vemo, da je smučanje zimski šport, ki je v celoti prepuščen na milost in nemilost vremenskim razmeram, ki so lahko od enega do drugega tekmovalca precej različne in neodvisne. Ž e res, da proge na različne načine in s pomočjo kemije u strezno pripravijo in utrdijo , vendar nikoli ni mogoče za vse zagotoviti čisto enakih razmer, saj imajo proti koncu štartne liste tekmovalci ponavadi najslabše pogoje. To so znana dejstva in ne potrebujejo dodatnega pojasnjevanja. Pri paralelni tekmi ni realno pričakovati, da bo organiza- tor zmožen najti enak teren za obe progi, ker je to nemogoče. Dovolj je že, če se temu uspe približati. Korektor paralelne tekme je, da oba tekmovalca smučata najprej po eni in nato po drugi progi in sta s tem ob danih pogojih v največji možni meri izenačena. Tu ni več kaj dodati. Lahko bi še »nalagal« o zaostankih ., vendar ni smiselno. Smučarska organizacija je disciplino potrdila in kdor hoče, naj tekmuje, kdor ne, pač ne. Slovenija je majhna država, zato bi bilo prav, da pokažemo več spoštovanja do uspehov slovenskih športnikov na najvišjih ravneh tekmovanja. K temu nas po eni strani zavezujejo njihov trud, garanje in odrekanje ter po drugi naš občutek veselja in radosti, ki nas prevzame, ko jim uspe. Če nekdo izrabi moč besede v ponavljanju in dopovedovanju, da je iz celotnega konteksta izvajanja mogoče razumeti omalovaževanje in minimiziranje njihovih uspehov, češ, res ste dosegli zmago oz. dobro uvrstitev, vendar je bila dosežena v disciplini, ki ni vredna, da je na sporedu svetovnega pokala alpskega smučanja, je to zavržno dejanje. Vinko Skale, Celje 46 RAZVEDRILO Prihaja tisti čas v letu... Gume Vulkanizer mi reče: »A vidiš, kakšna krivica se mi godi? Jaz za menjavo gum računam 30 evrov, tisti v formuli ena pa milijon evrov.« Jaz: »Kolega, on zamenja gumo v dveh sekundah, ti si me pa naročil za prihodnji teden.« Pretres Študent medicine ni bil kaj prida pri študiju. Ko si je zlomil nogo, ga dva meseca ni bilo na predavanjih. Po vrnitvi ga je profesor vprašal: »No, kako je z vami?« Študent se pohvali: »Super! Bolje tečem kot pred poškodbo!« Profesor odvrne: »V redu! Torej vam manjka samo še pretres možganov!« Lev se boji edino svoje žene levinje. Če se tudi ti bojiš svoje žene, si lev. Največja dilema nedeljskega jutra -jesti zajtrk ali počakati 20 minut na kosilo? Vlada namerava zamenjati vse predsednike razredov v osnovnih šolah. Oven Tehtni ca Km Popust na črni petek Moški mora narediti, kar pač mora narediti. Žena pa mu pove, kaj to je. Ženske nikoli ne delajo toliko kot moški. One že prvič naredijo vse prav. Prijatelj ugotavlja, da ima že pol življenja covid. Hrana, ki jo pripravlja njegova žena, je namreč že od poroke brez okusa. Vsake pol ure objavlja slike, kaj je, kaj pije, kam gre, s kom spi... Na koncu dneva objavi: »Moje življenje ni vaša stvar!« Star slovenski pregovor pravi: »Če na silve-strovo sneži, novo leto daleč ni.« Na računu imam tak minus, da me zebe v prste, ko tipkam kodo. Za vami je obdobje, ko ste bili dovolj zainteresirani, da zadeve premaknete z mrtve točke. Svoje interese skušajte uskladiti na različnih področjih življenja. V naslednjem obdobju vas čaka napredovanje, zato se ne boste ustavili. Prodorni ste in intuitivni, zato uspeh ne bo izostal. Strast in povečana potreba po bližini vam bosta prinesla več sreče in zadovoljstva. 3\k Lev Pri novih projektih ne boste več pripravljeni čakati in se ozirati na boljše čase. Vse okoliščine so sedaj zrele, zato lahko greste mirno v akcijo. Vpliv mrka bo predvsem deloval na vaše partnersko področje, vendar ni ugoden čas za večje spremembe. Težave, ki se bodo pokazale, jemljite resno in jih dobro preučite. S svojo prirojeno očarljivostjo boste dosegli še tako nemogoče sanje. škorpijon Vaša samozavest bo dovolj velika, kljub temu boste imeli občutek, da nimate vsega pod nadzorom. Nezadovoljstvo se niza iz preteklih mesecev, zato ugotovite, kaj je tisto, kar morate spreminjati. Energija bo usmerjena na poslovno področje, na vsak način boste želeli napredovati. Na ljubezenskem področju boste skušali uravnati med tistim, kar čutite, in tistim, kar želite. Skušajte najti način, da boste svoje sposobnosti in znanje bolje prodali. Čas ni ugoden za kakršnekoli naložbe ali tveganja. Razmislite, kakšne poteze bi lahko potegnili, da bi vseeno z manj truda in napora dosegali boljše rezultate. Vpliv Venere v kozorogu bo pomagal, da naredite nekaj zares odločnih potez. Obeta se vam sprememba tudi na osebnem, partnerskem področju. Dvojčka Želeli boste narediti nekaj več, zato boste nenehno iskali priložnosti, ki vam jih lahko ponudi življenje. Načini delovanja niti ne bodo tako pomembni, pomembno je, da se boste pošteno sprostili na zasebnem področju. Vpliv mrka te dni vam bo prinesel resen razmislek, kam usmeriti svojo energijo in čas. Sonce, ki biva nasproti vašemu znamenju, vam bo dajalo moč in oporo. Rak Strel ec Po eni strani boste želeli izstopati, po drugi vam bo prija-la samota. Težko bo uskladiti nasprotja, do katerih lahko pride mimogrede, zato se izogibajte ostrim razpravam. V tem času bodo prišli do izraza vaši talenti, zato nikar ne izpustite kakšne priložnosti. Vaš vladar še vedno biva v vodnarju in prinaša malce samosvoje delovanje in predvsem večjo potrebo po svobodi. Kozorog Pred vami je pestro obdobje, v katerem lahko veliko naredite in več zaslužite. Obetajo se vam koristni stiki z ljudmi, s katerimi vas lahko v prihodnje vežejo tudi poslovni odnosi. Sončev mrk te dni bo močneje deloval na vaše znamenje. Prinašal vam bo inventuro in vas opozarjal, katere zadeve vam jemljejo energijo in moč. Popazite na svoje zdravje. Poravnati morate svoje obveznosti glede obljub, ki ste jih dali sami sebi. Vpliv Venere v vašemu znamenju vam bo korenito spremenil življenje. Ne boste več stali na istem mestu, ampak boste iskali priložnosti, ki vam lahko spremenijo življenje. Vpliv mrka boste čutili kot nekaj, kar se je v trenutku ustavilo in znova aktiviralo. Ob tem lahko dobite pomembno življenjsko sporočilo. Vaša očarljivost bo velika, komunikacija prijetna, kar vam bo omogočilo velik napredek glede komunikacije in poslovnih stikov. To vam bo odpiralo novo vrata in nova prijateljstva. V družabnem življenju boste resnično uživali. Saturn nasproti vašega znamenja vas opozarja, katere korake morate narediti, da boste uskladili nasprotja, ki se vam vedno bolj izkazujejo v življenju. Vodnar Neprestano vam bo primanjkovalo časa, obveznosti pa se bodo kopičile. Vpliv Saturna v vašem znamenju je lahko izredno naporen, saj od vas zahteva, da izpeljete korenitej-še spremembe. Vse to bo povečevalo vaš notranji nemir. Prav nasprotno pa bo na čustvenem področju, kjer bo pričelo sijati sonce, ker boste uspeli uskladiti nasprotja, ki so se nakopičila v zadnjem obdobju. Devica Na službenem področju se vam lahko zgodi, da boste v precepu, saj se odpira sprememba, ki vas bo mikala. Pogum bo nekaj veljal, zato dvignite glavo in pojdite naprej in se osredotočite na uspeh. Postavljeni boste pred večjo odločitev in imeli boste kar nekaj preglavic, kako se odločiti. Počakajte, da vpliv mrka mine. Več morate narediti za svoje psihično zdravje. Ribi Pretirani napori in živčna izčrpanost lahko povzročijo škodo vašemu organizmu, zato boste morali malce izpreči. Za spremembo naredite tisto, kar vas mika že kar nekaj časa. Vpliv mrka bo v tem obdobju zelo močan, pripravite se na spremembe, ki se morajo zgoditi, da ne boste več stopali na istem mestu. Najprej naredite en korak in vsak naslednji bo mnogo lažji in bližje vašemu cilju. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka UČNO-ZNANSTVENA ENOTA UNIVERZE KrižamKe & ugamKe 20 - 3 IZBRANA DRUŽBA MESTO V ŠALEŠKI DOLINI PREDHODNIK EVRA RADIO IN TELEVIZIJA SE TOLSTOJ: ... IN MIR IRANSKI DENAR VRTOGLAVICA ELIZABETH TAYLOR OSMA CRKA GRŠKE ABECDE MRAVLJE, MOLJI, STENICE ITALIJANSKI SLIKAR TIEPOLO STAVBNO POHIŠTVO 17 13 ZADNJI DEL LADJE 12 CETVORKI NASPROTNO OD VEČ SLOVENSKI SLIKAR (RIHARD) SOODNOSNI ANDREJ ČLEN NAHTIGAL LUKA NA JV OBALI CIPRA 21 GLAVNO MESTO LATVIJE 14. IN 17. ČRKA ANG. ABECEDE AM. ZNAMKA SANDAL 14 DOLGO ČRNO DUHOVNIŠKO OBLAČILO TIBETANSKO GOVEDO ORG. DRŽAV IZVOZNIC NAFTE INTELIGENČNI KOLIČNIK POKRAJINA V SREDNJI GRČIJI STROK. ZA EKOLOGIJO ANDERSEN: CESARJEVA ... OBLAČILA NEMŠKA KNJIŽEVNICA SEIDEL 18 OPLENJEN, OKRADEN FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) JAKOBOV BRAT DVOJČEK IVAN LENDL LJUBLJANSKA GALERIJA TAK KOT PENA 16 USCHI GLAS SLAB IZDELEK MOHAMEDOVA VERA KRAJ NA KOPRSKEM SLOVENSKI POLITIK (ALOJZ) DISNEYJEV JUNAK POSLEDICA HUDEGA MRAZA DELAVEC PRI TALILNI PEČI ŠPIJON KDOR VOZI S KONJSKO VPREGO Povsod z vami SREDOZEMSKI GRM PREBIVALKE NEKDANJE ASIRIJE MESTO V BELGIJI DELEŽ, KOLIČINA POVEČEVALNO STEKLO IZDELOVALEC OČAL TROLEJBUS (POG.) IGRA Z VSEM VZETKI PRI TAROKU SKLENJENA VODNA POVRŠINA MED CELINAMI FIZIKALNA ENOTA SLOVENSKI GLASBENIK KLINAR IZDELKI ZA OKRAS TELESA AMERIŠKA ROCK SKUPINA MUSLIMANSKI BOG ... -MOTO ZVEZA 10 KOREKCIJSKA, SONČNA ILOVICA (STAR.) STARO LJUBLJANSKO PO KOPALIŠČE AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV PRIPRAVA ZA UMIVANJE Z VODO OČE (STAR.) NEKD. ŠVIC. SMUČAR KÄLIN IVAN CANKAR FEVDNI PODLOŽNIKI NENADNA, TRENUTNA NEZMOŽNOST GOVORJENJA 15 OSCAR LEVANT NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA ČEDOMIR ILIĆ FRANCOSKO MESTO OB GARONI LINIJA, KI KAJ LOČUJE 20 19 OTOK ZAHODNO OD BRAČA PRIPOVEDNIŠTVO NEKDANJI IRANSKI PREDSEDNIK ROHANI SUDOKU 494 2 3 8 5 8 9 1 1 4 5 3 9 6 4 6 7 2 5 7 9 3 6 8 1 7 SUDOKU 185 5 7 3 9 2 4 2 1 7 9 3 4 1 5 1 2 8 2 3 1 8 5 2 5 6 8 4 REŠITEV SUDOKU 493 REŠITEV SUDOKU 184 5 9 4 3 7 6 8 2 1 3 1 8 4 9 2 7 5 6 2 7 6 8 5 1 3 9 4 9 8 1 5 6 7 2 4 3 4 2 5 9 3 8 6 1 7 6 3 7 2 1 4 5 8 9 8 6 9 7 4 5 1 3 2 1 4 2 6 8 3 9 7 5 7 5 3 1 2 9 4 6 8 1 2 3 6 5 9 7 4 8 9 5 4 7 1 8 6 2 3 8 7 6 4 3 2 5 9 1 2 3 8 5 4 6 1 7 9 6 9 1 2 7 3 4 8 5 7 4 5 9 8 1 2 3 6 5 6 7 3 9 4 8 1 2 4 1 9 8 2 5 3 6 7 3 8 2 1 6 7 9 5 4 2 3 4 9 5 6 VRTNE UTE 8 7 11 novi tednik vMny> г i/wmyj/ Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. decembra. Geslo iz številke 47: Naj vas ne ustavi bolezen. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Peter Oj-steršek iz Laškega, Ivanka Kristan iz Šentjurja in Anton Pinter iz Zidanega Mosta. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Nad parkom bo bdela grška boginja Predstavnice Kozjanskega parka in celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pred dnevi iz rok grške ministrice za kulturo in šport prejele kip grške boginje Hygee, boginje zdravja. Podelitve v Parizu so se udeležile, saj je bil omenjeni javni zavod izbran za nagrado Meline Mercouri. Omenjeno nagrado Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) podeljuje na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin. Na podelitvi je bilo zavarovano območje med drugim predstavljeno s pomočjo filma. Nad podobo krajine in dejavnostmi zavoda, ki z njo upravlja, so bili navdušeni različni predstavniki veleposlaništev in vlad ter strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem svetovne dediščine. »Za nagrado smo zaslužni vsi zaposleni, vsi nekdanji sodelavci in seveda prebivalci zavarovanega območja in tudi širšega biosfernega območja,« so sporočili iz Kozjanskega parka. Njihov največji izziv ostaja, kako iskati ravnotežje med razvojno naravnanostjo območja ter ohranjanjem narave in podobe kulturne krajine. Še naprej si bodo prizadevali za razumevanje širše skupnosti o tem, da so trajnostni razvoj, ohranjene vrste rastlin in živali, ki jih drugje poznajo le iz učbenikov, ter podoba pestre kozjanske krajine edinstvene prednosti. TS, foto: Liza Japelj Carone Mojca Kunst s kipom, ki ga je na podelitvi nagrade prejel Kozjanski park. Pred zimo pod streho Na Okrešlju, kjer je te dni meter snega, je Planinsko društvo Celje - Matica za letos končalo dela na gradbišču novega Frischaufovega doma. Stavba je zaprta in pod streho, kar je bil tudi načrt letošnje gradbene sezone, ki se je zaradi dolge zime začela kasneje, kot so v društvu načrtovali. Kakor hitro bo mogoče, se bodo dela spomladi nadaljevala. Namesto stare koče, ki je pogorela pred dvema letoma, raste sodoben planinski dom iz kamna in lesa. Projektant, podjetje Kultivator, jo je zasnoval tako, da stoji v naravnem amfiteatru s pogledom na mogočne gore, ki ga obkrožajo. V koči bo 48 ležišč, v jedilnici bo prostora za 60 ljudi, prav toliko tudi na letni terasi. V koči bo tudi večnamenski prostor, namenjen različnim dejavnostim in dogodkom. Brane Povše, predsednik društva, pravi, da gre za zahteven projekt, pri katerem pomagajo številni prostovoljci in Slovenska vojska s helikopterskimi prevozi. Od države je društvo lani dobilo dvesto tisočakov, letos naj bi jih še tristo iz razpisa za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi. Za vse ostalo - predračunska vrednost nove koče znaša 1,2 milijona evrov in bi bila brez mnogih prostovoljnih ur še precej višja - društvo še vedno zbira denar. TC, foto: Brane Povše Od leve: Sodelavka Kozjanskega parka Barbara Ploštajner, direktorica omenjenega zavoda Mojca Kunst, predstavnica slovenskega veleposlaništva v Parizu, konservatorka Andreja Mihelčič Koželj iz celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega parka. Novo mačje zavetišče Mačji hiši, celjskemu zavetišču za zavržene mačke, se je uresničila dolgoletna želja. V teh dneh se je iz pretesnih prostorov v Groharjevi ulici z vsemi mačkami preselila v prenovljeno starejšo hišo v Tr-novljah. Mačja hiša jo je uspela kupiti in prenoviti s pomočjo prostovoljnih prispevkov ljubiteljev mačk iz vse Slovenije. Mucki so se hitro navadili na novo okolje in zavetišče je že opravilo tudi nekaj posvojitev. Dela pri prenovi zavetišča se nadaljujejo, decembra naj bi urejali fasado in asfalt na parkirišču ter začeli prenavljati prostore za veterinarsko ambulanto za varovance zavetišča. Sredstva za vsa ta dela so že zagotovljena iz letošnjih dona-cij iz dohodnine. Foto: arhiv Mačje hiše Zaradi epidemioloških razmer je Klic dobrote lahko spremljalo omejeno število obiskovalcev. Med njimi ni manjkalo znanih obrazov. Z leve: minister za obrambo Matej Tonin, celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, predsednik republike Borut Pahor in predsednik Slovenske karitas, msgr. Alojzij Cvikl. Srce, ki sprejema Številni prostovoljci so z geslom Srce, ki sprejema pred tednom združili moči, da je uspel 31. dobrodelni koncert Klic dobrote v celjski dvorani Golovec. Glasbeniki in drugi ustvarjalci so nastopili dobrodelno ter tako pomagali pri zbiranju pomoči za družine v stiski. Zbrali so skoraj 218 tisoč evrov, s katerimi bo Slovenska karitas pomagala približno 20 tisoč družinam v Sloveniji. Foto: Andraž Purg - GrupA Dobrodelnega Klica dobrote se je udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot z ženo Katarino Karlovšek.