Številka 264 TRST, v torek 24. septembra 1907 Tečaj XXXII. Ml tfa Mtfeljah i« praznikih oft 5., pmdeflkA •• Posamične Številke se prodajajo po S (« atotiak) » mnogih to baka rnah v Trato in okolici, Ljubljani, Gori«, branju, s u Petro, Beisni, Nabreiini, 8v Luciji, Tolauaa. Ajdovščini, Postojni, Dornbergo, Solkana itd. i EJTE OGLASOV se račonajo po Tratah (liroko 73 mm, visoka mm); za trgovinske in obrtne oglase po W stati a k ; i% osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih nvodov po &• s to t. Za oglase v tekstu lista do & vrst 90 K, vaakana-aaljna vrsto K 2. Mali oglasi po S stat. beseda, najmanj pa 40 §tot. — Oglase sprejema „Inscratni oddelek uprave Kdinoati— Plačuje m izključno le upravi Edinosti-. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost 4 za Primorsko. V edinosti je moč ! VAHOĆVIIA sa vas leta 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K —, na naroČbe bres doposlane naročnine, se oprava ne odra. Kaniiiia it liuijrto unaiie itiiosti* itui: aioiitn K & 20, pol liti 3*40 Vsi dopiai naj se pobijajo na uredniitvo lista. Nefrankovana pisma se u sprejemajo In rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacija je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galattt 18 (Narodni d >tn). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij listo „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija listo „Edinost" v Trstu, ulica G.orgio Gaiatti it. 18. — Poštao-fcraallnttml račan It. 841S52. i T«l*fon iUt. 1157 . . Mesečna priloga: „8LOVEN8KI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Kolut in kralj Edvard. DUNAJ 23. „Pol. Corresp." javljajo iz Budimpešte s kompetentne strani, da ni resnična vest o a^diienci ministra Košuta pri angleškem kralju Edvardu v Marijinih varih. Košut ni storil nikakega koraka, da izposluje tako avdijenco. Kongresi. DUNAJ 23. Včeraj je bil tukaj otvorjen kongres avstrijskih krojačev. BEROLIN 23. Včeraj je pričel 19. kongres za higijeno in demografijo, ki zboruje pod pokroviteljstvom cesarice. Predsedoval je princ Schonaich Korolova. Deputacija pri železniškem ministru. DUNAJ 23. Lokalne korespondence poročajo. da se je danes velika deputacija poslancev krščansko-socijahie zveze, nemško-radi-kalne, nemškc-ljudske in češko - narodne stranke podala k železniškemu ministru dr. Derschatti in k ravnatelju družbe državnih železnic, da podpirajo zahteve železniških organizacij. Železniški minister je deputaciji izjavil, da hoče, v kolikor pridejj v pošte v privatne železnice, uporabiti ves svoj upliv v smislu take rešitve stvari, ki zadovolji železničarje in prepreči pasivno rezistenco. Ravnatelj družbe državnih železnic dvornik svetnik vit. Grunburg je odvrnil, da ne more dati danes še nikake definitivne izjave, vendar meni, da se ugodi željam železničarjev, v kolikor so iste opravičene. Generalni ravnatelj Južne železnice dvorni svetnik vit. Egger je izjavil, da namerava uprava povišati plače vsem uslužbencem. V enakem zmislu je odgovoril generalni ravnatelj avstrijske severno^ zapadne železnice, sekcijski načelnik dr. Lehntner. Odkritje spomenika I*ajoiu Kolutu. BUDIMPEŠTA 23. (Ogr. biro). Trgovinski minister Košut je včeraj prisostvoval odkritju spomenika Ludoviku Košutu. Na banketu je imel minister daljši govor. Iz Macedonje. CARIGRAD 23. Glavni nadzorniki so prepotovali vilajet monastirski na jugu. Položaj je bolji, vendar so morali nadzorniki zažugati s kaznimi turškim plemičen, ki so členi ropajo-čih čet. Nekoliko grških agentov je bilo izgnanih. Is Crnegore. ČETI NJE 23. Štiristo volilcev dr. Ma rubiča, ki stoji v opoziciji proti vladi, je danes napadlo list ^Narodna Misao", ker so menili, da jih ta list s svojimi članki vaia. Sli 80 v Nikšič do tiskarne lista in udrli vanjo. Prišlo je do nemirov, toda policija je takoj demonstrante razgnala. Uvedena je stroga preiskava. V Nikšiću je mir. Požar. Sedem oseb zgorelo AMSTERDAM 23. Po noči je v enem ubožnejih mestnih delov izbruhnil požar, pri čemer je zgorelo 7 oseb, med temi neki zakonski par z dvemi otroci. Ena oseba je bila težko ranjena. Kongres mednarodne zadružne zveze. CREMONA 23. Danes je bil tukaj otvorjen kongres mednarodne zadružne zveze. Otvoritveni govor je iinel državni minister Luzzatti. Na to je govoril minister za zunanje stvari Tittoni. katerega govor je bil živahno pozdravljen. Bolezen badenskega velikega vojvoda. MAINAU 23. Veliki vojvoda je prebil noč precej mirno. Njegovo stanje se ni od včeraj bistveno spremenilo, le da je nekoliko bo\j slab. Maroko. PARIZ 23. „Matin" hoče vedeti, da se bodo operacije v Casablanki nadaljevale z vso odločnostjo. Izkrcanje policijskega moštva v pristaniščih je, izvzemši Casahlauke, odgojeno za pozneji čas. „Journal" poroča iz Casablanke, da se je v zadnjih bojih pokazalo, da je premalo topništva. Ako bi bil imel general D rude tisoč koniikov, bil fbi preprečil umik Maro-kancev. Francozi so imeli v tem boju dva mrtva. ČASABLANKA 23. (Ag. Havas). Admiral Philibert, general Dr ude in francoski konzul se sedaj pogajajo z 19 odposlanci rodu Šavja o brezpogojni izročitvi orožja, o čemer pa nočejo odposlanci baje ničesar vedeti. PARIZ 23. General Drude poroča : Včeraj ob 2. uri popoludne so odposlanci treh rodov prišli na francoski konzulat. Pogajanja z njimi so bila določena za 3. uro popoludne, vendar ne prekine general Drude radi tega svoiih operacij. Unovič se zatrjuje, da nikakor ne misli Francija izkrcati čet v maročanskih pristaniščih, kjer vlada sicer povsod mir. PARIZ 23. (Ag. Havas). Službene brzojavki; poročajo: Rodovi, ki so se v zadnjih dneh nameravali podvreči, so menjali svoje misli, ker se jim je reklo, da pride Mulej -.Hafid z veliko mehalo in da se hoče ž njimi '.družiti proti Francozom. Kakor poroča pa trancoski zastopnik, nima Mulej Haiid ni Čet ni denarja. Sodi se, da se položaj po prihodu sultauovem v Rabat znatno spremeni. TANGER 23. (Ag. Havas). Sultan Ad-dul Aziz je danes predpoludne dospel v Rabat. i Rusija. Sedem delavcev in ena delavka obsojeni na smrt. LODZ 23. Danes zjutraj je bilo sedem delavcev in ena delavka Silbersteinove tovarnt radi umora Silbersteina od vojaškega sodišča obsojeno na smrt. Vse so takoj vstrelili. Rusko -angleška pogodba. PETROGRAD 23. (Petr. brz. ag.) V ministerstvu za zunanje stvari so bile danes izmenjane ratifikacije pogodbe, sklenjene med Rusijo in Anglijo glede Perzije, Afganistana in Tibeta. Besedilo pogodbe bo razglašeno v kratkem. posebno našo kavarno -Balkan" ter pobijali j šipe, sploh vse, ker jim ie prišlo pod roke. In vprašanje ie važno in zahteva tudi nujne rešitve. V tem je naša Narodna D. organizacija istega mnenja s socijalnimi demokrati in kakor iskreni prijatelji delavstva ne moremo drugače nego simpatizirati s tem stremljenjem delavstva, zato smo tudi Rklicali shod. Toda, ako soglašamo več ali manje z zahtevami so-cijalistov, ne moremo pa in ne smemo soglašati tudi z ostudnim in barbaričnim načinom) s katerim so v petek zvečer skušali dati istim vnanjega izraza. Predvčerajšnji van-dalizem in naravnost pobalinsko razsajanje socijalne demokratične stranke moramo obžalovati najveČim ogorčenjem in se moramo upreti takemu niskotnemu postopanju v imenu kulture in socijalnega napredka. Ob tej priliki naj se primerja naša taktika in naše vedenje z vedenjem tuk. socijalne demokracije! Tudi mi imamo želodce, potrebne kruha ka kor sodrugi, tudi za naše delavce je rastoča draginja kruta, prava kalamiteta ! Vkljub temu pa nič ne zagrešimo proti človeškemu dostojanstvu in ne pozabljamo, da resni problemi, kakoršen je podraženje kruha, zahteva resnega in treznega pretresovanja in ne uličnega razsajanja in naravnost podivjanega počenjanja. Sodrugi bi lahko bili pobili vse šipe v Trstu, ne da bi zato pala cena kruha ne za en groš. To se mi je videlo potrebno povdariti, da vsaki spozna, da je naša N. D. O vsikdar pripravljena podpirati zahteve socijalnih demokratov, ako so iste res delavstvu na korist, a da bomo pa vsikdar visoko povzdigali svoj glas proti zavajanju delavcev v škandale, v nesrečo! Kaj so dosegli so cijalni demokratje se svojo „dostojanstveno demonstracijo ? !u Kakor smo doznali na policiji, sedi nad 32 delavcev v ječi, obtoženi hudodelstva javnega nasilja. Kaj čaka istih? Mesto kruha morda enoletni zapor! Toda prepustimo socijalne demokrate njihovi sramoti in povrnimo se k podraženju kruha. Kateri so razlogi, da je kruh relativno tako drag ? _ _ (Zvršetek pride.) Strategična važnost trsta. V listu „Oesterreische Rundschau1* je izšel nedavno Du Nordov članek „Die stra-tegiscbe Sicherung von Triest", ki je obudil splošno pozornost posebno v vojaških krogih. Ljubljanski „Slovenec" je posnel ta sestavek pred kratkim, pa tudi list „Ueberall", štev. 51 od 13. t. m. ocenjuje ideje, ki jih zaBtopa imenovani pisatelj v tem članku. Te ideje bo tako logične in jasne, da se mi zdi umestno podati čitateljstvu glavne poteze istih. S proteutnega shoda ,,Narodne i obrHČati^se^pozomosti servero-vzhodni meji delavske organizacije". H Podraženje kruha. Govoril predsed. gosp. dr. Josip Mandić. Predvčerajšnjim je po tržaških ulicah razsajal mob, kričaje: „Hočemo cenejega kruha !" „Doli s camorro, z izsesevalci 1* in Česar ni smelo manjkati: „Živio socijalizem !" in utrjevanju iste. Odnošaji do Rusije so prijateljski, medtem ko bi znali doživeti kako presenečenje na jugo-zahodu.| V Alpah in ob Adriji, od Soče do Brente rož\ja orožje in se vrše neke tajin-stvene priprave, Italija pridno izpopolnjuje svojo mornarico in svojo vojsko, kar je v gotovih ozirih popolnoma naravno, saj delajo to vae države. V Italiji dovoljuje parlament stotine mi Res, važno in nujno mora biti to vprašanje, lijonov za vojsko in mornarico, Avstrija pa kajti sodrugi se niso omejili na te nedolžne j le malomarno in od časa do časa gradi kako vsklike, marveč zgrabili so po kamenju in | oklopnico ali pa pomnožuje vojsko za peš-bombardirali skoraj vse tržaške kavarne in | čico mož. -r PODLISTEK. 15 Sokolinec. Sibirska povest. Kuski spisal Vladimir Korolenko. -No, bratje,*' je rekel, rjaz moram iti spat. Dam vam iz svojega še dvajsetico vsakemu in tu, sprejmite po naročilu mojega gospodarja, kar vam gre, in pojdite z Bogom ! Vseh delavcev ne bom budil — tri može imam tukaj, ki se jim lahko zaupa, ti bodo potem pozneje potrdili. Sicer si nakoplje človek z vami lahko še nesrečo na glavo. Le poslušajte moj svet: ne bodite v Nikolajevsk. tam živi zdaj strog okrožni sodnik. Vse popotnike je ukazal ustaviti, kjer bi se le pokazal kdo. „Nobene srake ne bom pustil zleteti mimo. nobenega zajca skočiti mimo" je dejal, .kaj še-le te Sokolince!"' Smete si čestitati, če pridete gladko mimo... 9amo v mesto nikari ne vtikajte nosu." Dal nam je, kar mu je bilo ukazano, raznn tega še rib in iz svojega slehernemu dvajsetico ; nato se je prekrižal, šel v svojo sobo in je zaprl vrata. Luč je ugasnila, in kmalu je zopet vse spalo po dvorcu ... Do jutra je bilo še daleč. Šli smo naprej, in težko je ležala na nas žalost. Da, globoka žalost teži včasih dušo skitalčevo. Globoka noč, temni gozd ga obdajata, dež ga premoči do kože, veter in solnce ga zopet posušita — in nikjer na prostem širnem svetu, nikjer ne najde miru in varnosti. V domovino vedno hrepeni nazaj, in če pride tja po velikih težavah in nevarnostih, ga spozna vsak pes za s ki tal ca .. . In stroga je tam oblast. .. Komaj se vrniv-šega v domovino, ga čaka zopet ječa ! Da, in vendar se mu včasih celo ječa zdi paradiž — tako tudi v oni noči. Molče smo stopali naprej, ko je Volodka naenkrat dejal: ^Bratje, kaj neki počno zdaj-le naši „O kom goveriš ?" „O naših tam na Sokolinu, v sedmi kasarni. Zdaj pač spe brezskrbno... mi pa — mi blodimo tod... ah, da bi rajši ne bili šli!" Nevoljen sem ga ozmerjal. rAli te ni sram, da se kesaš kakor Btara baba! Pa bi ne bil hodil z nami, če je tvoj pogum tako majhen in znaš samo drugim jemati pogum ..." In vendar sem postal tudi jaz zamišljen. Trudni smo bili, hodili smo in dremali; skitalec je vajen, gredoč dremati. Čim pa sem zapal v spanec, sem se takoj zasanjal nazaj v kasarno. Mesec je sijal in je bledo obse- i val zid in za zamreženimi okni so spali are-stantje na svojih ležiščih. Potem sem sanjal, 'da ležim tudi jaz tam in se pretegavam. ! Spanec je odbežal. A hujše ne deluje noben sen, nego če ; oče in mati v sanjah stopata pred nas... Nič, tako sem sani al, da se mi ni pripetilo, ničesar da nisem doživel, ne ječe, ne Sokolina ne onega srečanja z vojaki iz kordona. V očetovi koči sem ležal in mati mi je česala lase in jih gladila. Na mizi je gorela luč in oče je sedel tam z očali na nosu in je bral v častitljivi knjigi... Mati je pela pesmico. Ko sem se prebudil iz tega sod. mi je bilo kakor da mi v srcu tiči nož. Namestu : drage izbe — mrki gozd. Prvi je stopal Ma-karov in mi vsi po gosje za njim. Lahen vetrič se je vzdignil včasih, šepetaje pomajal listje in zamrl. In v daljavi, med listjem drevja, se vidi moije in nad njim se boči nebo, na daljnem robu obzorja rahlo rdč, — znamenje, da ae kmalu vzdigne solnce. Nikdar pa ne molči morje — vedno se zdi, kakor bi pelo tujo pesem, ali se jezilo... Zato sem sanjal vedno o tej pesmi. Večinoma vliva morje nas enemu hrepenje v srce, ker nismo vajeni moija... * (Pride še.) V beneških lagunah si pripravlja uaša zaveznica izvrstno sporno točko za brodovje. Benetke, Ankona in Brindisi bodo s 30,000.000 lir spremenjena v vojna pristanišča. V Ma-ranu, 10 km od avstrijske meje, zgrade postajo za torpedovke. Neki italijanski list je omenjal pred kratkim, da so avstrijske alpske čete le slabo kopiranje italijanskih „Cacciatori delle Alpi" ; sploh pa bo središče morebitnih vojnih operacij ob Adriji, ne pa v gorovju. Na kopnem že lahko zaupa Avstrija svoji armadi, ki je bila do zdaj še *edno zmagujoča proti italijanski vojski. Toda na moiju je pa kaj druzega. Avstrijska mornarica je prešibka, njeno razmerje do italijanske je 1:3, ako upoštevamo deplacement in oboroženje. L. 1866 je b^lo razmerje 3:4, sploh se pa taka čuda kakor bitka pri Visu ne po vračajo z lepa. Za nove vojne ladije ima Italija za prihodnjih dvanajst let v proračunu 1735 milijonov lir. Če bi hotela Avstrija temu oboroževanju vzdržati ravnotežje, bi morala izdajati vsako leto za svojo vojno mornarico štirikrat večjo svoto nego zdaj. To je pa skoro nemožno. Prva naloga italijanskega brodovja bi bila blokirati Trst in skušati na obrežju izkrcati svoje moštvo. V tržaškem zalivu dobi sovražnik osem izbornih izkrcevališč, šest eno pri drugem, na bližnjem istrskem obrežju Koper in Piran, ki bi gotovo z odprtim: rokami sprejela „sovražnike-. Izkrcanje italijanskih čet na tem mestu bi se dalo zabraniti le z veliko vojaško premočjo. Če bi se pa izkrcanje posrečilo, potem bi bilo to osodepolno tudi za prodira i očo armado v gornji Italiji. Iz tega sledi, da je nujno potrebno Trat utrditi. Avstrija je sicer izdala ogromnih svot za gališke utrdbe, vendar mora zavarovati tudi svoj trgovski emporij ob Adriji. Trst spremeniti v vojno pristanišče je takorekoč nemožno radi preogromnih stroškov pri tenu. Mesto obdajati z nasipi bi bilo zelo bedasto, ker bi se mu tako onemogočil raz-vitek. Vendar se da Trst vsaj od morske strani popolnoma zavarovati. Že trideset let hranijo v arhivik vojnega ministerstva genijalni načrt ženijskega generala v. Hermanna, kako utrditi Trst. Po tem načrtu bi v črti Gradež Punta Salvore zgradili štiri oklopne forte (utrdbe). Dva bi bila na kopnem, dva na morju na nasipih. Ti umetni otoki bi se pa dali z lahka narediti, ker je morje na tej 18 km dolgi črti globoko le 19—21 m. Vsak kvadratni meter teh nasipov bi po računu inženirja Friderika Bdmchesa, ki je gradil v osmem desetletju minolega stoletja tržaško novo pristanišče, veljal 168 K. Tako bi bil Trst varen pred napali z morske strani in le z velikimi izgubami bi se morda sovražnemu brodovju posrečilo prodreti v pristanišče. Seveda bi morala imeti oba forta na morju postajo za zažiganje podmorskih min, za spuščanje torpedov in na notranji strani malo pristanišče za par vojnih ladij. V slučaju vojne bi lahko zasidrali v prostore med forte stare oklopnice, ki bi služile za plavajoče baterije. Če bi se ta načrt realiziral, bi o trn neizmerno pridobila ravno avstro-ogrska vojna mornarica. Če bi se ista umaknila pred sovražno premočjo v Pulo, bi jo najbrže dohitela osuda ruske mornarice v Port Arturju. Bila bi zaprta v mišji pasti, kamor bi priletali projektili italijanskih 110 tonskih topov. Naše baterije pa bi ne mogle odgovarjati, ker bi se i tal. ladye nahajale na varnem izven strelne daljave naših topov. Koliko boljše bi bilo za mornarico v prostornem tržaškem zalivu, kamor bi ue padla nobena granata niti največega kalibra ! Tu bi se lahko svobodno gibala in čakala ugodne prilike, da bi udrla po eni ali drugi strani iz pristanišča; saj pot bi jej bila odprta. Tako bi lahko vedno nadlegovala sovražno brodovje. Vse to je prevdaril bistroumni general. Avstrijska mornarica bi imela tako varno oporno točko, a na Dunaju so bili slepi in gluhi; celo zavidali so reveža, mnogi pa so se mu v svoji omejenosti čelo posmehoval i. L. 1885 je neki dunajski list pisal o Hermannovi ideji. Znan francoski admiral je to čital in kmalu potem so Hermannov načrt uresničili v — Cherburg u. V tem vojnem pristanišču so zgradili v globini 18 m umeten otok s 95 m dolgo fronto, a na njem postavili mogočno utrdbo. Na tem otoku je štacija za zažiganje min, so skladišča streljiva, na notranji strani je pristanišče za obrežno oklopnico in nek^j torpedov k. -•trhli II »EDtNOttTc St. 264 V Trstu, dne 24. septembra 1907 Tako ie Cherbourg po načrtu avstrij- radi spopolnjenja mesta podpredsednika, 8 6kega genija, katerega t domovini niso ce- katerim je spojena plača 12.000 kron. Stranka niii, postal moderna trdnjava, v kateri so neodvisnosti noče več voliti Štefana Rakov-ladije v zavetju. skega (klerikalca). Ta je tudi proti kandidatu Možno je, da se Italija tudi po razpadu neodvisne stranke agrarcev, ki žele, da se to trozveze premisli, ter ne napade Avstrije, ker mesto spopolni iz njihove srede. bi bile žrtve vendar preogromne za tisto i n -___ „„,u.x„„ .. peščico neodrešencev. | DrObn« polltičn© VOSti. Gotovo pa je, da skuša Italija zasesti Mandat je o d 1 o ž 11 državni posla-kako albansko točko in to meni Avstrija za- nec socijalni demokrat Rieger. Namesto njega braniti, če bo treba, z orožjem v roki. ! *>o kandidiral Daszynski. a * j Srbski častniki na Franco- Vsekakor je simptomatično, da avstrijski s k e m. Iz Belegagrada poročajo, da je bilo vojaški krogi zdaj ob času ministerskih se- , v zadnjem času odposlano na Francosko 15 Stankov, mislijo na utrjevanje obrežij. Ljud-; artilerijskih častnikov, da se seznanijo z no-stvo se seli vedno bolj v Ameriko, diploma-!™1 topovi, ki so uvedeni v Srbiji. Razun ciji obeh sosed pa slepomišita, moloh militarizem tega so prideljeni za leto dm francoski vojski pa žre milijone in uničuje ekzistence pre- 4 častniki glavnega Štaba m 3 kavalenjski mnogim. | častn^i. . Sramota za XX. vek, da je mir med' Mednarodni kongres časni-državami mnogokrat odvisen od kričačev a la k»rjev je bil v soboto otvorjen v Bor-Barzilai in Imbriani. deauxu. Na kongres je prišlo 400 delegatov -—_i j* i_ časnikarskih društev vsega sveta. Istrski deželru Zbor. Japonski prestolonaslednik Koper 23. Predsednik je otvoril sejo odpotuje dne 10. oktobra z velikim sprem-malo predpoludne ob navzočnosti 25 poslancev.1 stvom v Korejo. Prečitan in odobren je bil zapisnik zadnje seje. Predsednik je priobčil razne uloge, med J/H6VH6 V6Stla katerimi tudi prošnjo učiteljskega društva| --s*--«- u, otoka Krka za zboljšanje plače ter dopis! ^OlVjana agitacija proil nasi „Na-deželnega kulturnega sveta radi nadzorovanja rodni delavski organizaciji". Kakor nam prodaje umetnega gnoja. poročajo nekateri zaupniki iz svobodne Posl. Kompare je stavil nujni predlog, iuke, hujskajo izvestne osebe v svobodni naj se naloži deželnemu odboru da izplača luk; narodne delavce, posebno premi-čim prej sekciji za ureditev potoka v Beljaku . v , . f, , . r 6000K, ki jih je še leta 1906 obljubil, kakorkace> Protl »Narodni delavski orgam-deželni prinos za regulacijo „Reke" v osapski zaciji* med drugim v prvi vrsti s tem, dolini. Predsednik je izjavil, da odpade nuj-i da razširjajo ve3t, daje dr. J. Mandić, nost in da se bo o predlogu razpravljalo | deputaciji premikačev, ki je prišla k no^aCrt^Uekilo^Temnle sledi niemu in Sa Prosila> naj bi Podedoval Ijutiitruu i.c biuiii ucic huianci iciuu ic oicunu , . ... . » j «i j prvo čitanje zakonskega načrta o odpravi v njihovi stvari, odgovoril : «da, šolskih taks. — Posl. Andrijčić je nato ute-j kar oni zahtevajo, se ne da izvršiti, meljeval svoj nujni predlog o odgovornosti kajti, cNarodna delavska organizacija* upravnih uradnikov. Govornik je naglašal, ^a je ge slaba, in da naj isti gredo k g. ??. oe namerava napadati sUmu uradnikov,! kopaču. Pooblaščeni smo od dra. J. ki ima kakor vsak drugi stan dobre in slabe . . ... , . , , člene. V uradniškem stanu so pa tudi taki, i Mandica izjaviti, da je ta vest popol-ki mislijo, da zamorejo storiti vsako krivico noma neresnična, izlagana od prve do svojemu nasprotniku, ako mislijo, da koristi zadnje pičice. Tako dr. Mandić kakor to njim ali pa njihovim pristašem. Ta pristra- drugi odborniki da so od vstanovitve nost uradnikov predvidjena je tudi v državnih temeljnih zakonih, kjer se govori, da treba skleniti proti tem poseben zakon. Taki uradniki, večinoma tujci, nimajo ni srca ni čutstva za ljudstvo in mislijo, da store največo uslugo Avstriji, ako delajo v tevtonskem duhu. Iz lastne skušnje je navedel nekatere slučaje o pristranosti upravnih uradnikov. V italijanskem delu svojega govora je še temeljiteje razložil svoj predlog, ki je bil na to enaglasno vsprejet. Po izvršeni izvolitvi nekoliko členov in namestnikov v deželno komisijo za osebni pridobninski in obrtni davek za dobo od 1907 «N. D. 0.» bili in bodo vsikdar pripravljeni iti našemu narodnemu delavstvu na roko. Sicer pa je dejstvo, da se izvestne osebe poslužujejo takih odurnih in brezobraznih sredstev najlepši dokaz, da «N. D. 0.», ki je že v marsikaterem slučaju vspešno posredovala, ni slaba, temveč da oni drugi začenjajo biti — slabi. „Jfarodaa delavska organizacija" vabi vso narodne delavce, ki še do 1909 oziroma 1911 je bila prečitana inter-niso dvignili društvene knjižice, naj pri-pelacija posl. dr. Trinajstića in tov., v kateri dejO pO iste pred I. OktObrOfll. Društveni se pozivna deželni odbor, naj navede razloge, j urad je Odprt VSaki dan Od 9—12. lire zakaj ni dosedaj izdelal cestnega načrta za^jutraj jn od 5—8. Ure ZVOČer V Via 15. I V sedanjem trenotk«, ko deželnega odbora je odgovoril na interPeiacyo je „Narodna delavska organizacija pre-dr. Venier, da je načrt za cesto Lupoglava- Skrbela SVOjim Členom društvene pro- Eanišče že izdelan ter izročen vladi, da pri- stOrO, V katerih 86 bodo Od meseca javi svoto, ki jo bo dala država in da bo| oktobra „aprei prirejala predavanja možno konečno sklepati o izvedbi g-adnje; . f , društvei,e prireditve, je ceste še le, ko bo vlada odgovorila. V zbor- , j® ničije vladal popolen mir in red. Prihodnja' ** vsacega narodnega delavca neob-se;a v sredo ob li. uri predpoludne. , hodno potrebno, da si priskrbi društ- Hrvati in Italijani v Dalmaciji. ™"0 knjižico, da se zamore vdeležiti Iz Zadra javljajo : Pogajanja med Hrvati, i VSen dobrot, ki nudi SVOJim Članom dalmatinskimi Srbi in Italijani radi narodnost-' wN. D. 0". nega sporazuma so prekinjeni. Tekom j Osebna vest. Dvorni svetnik Herman pogajanj so Italijani formulirali nastopne po-!Pattay vrnil se je z dopusta ter je zopet goje, pod katerimi bi bili pripravljeni opustiti' prevzel vodstvo poštnega in brzojavnega rav-borbo proti zedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. nateljBtva. V vseh onih občinah, v katerih se prijavi Jeremijade. — Iz krogov „N. D. 0.". zakonito število za šolo obveznih italijanskih Dne 19. t. m. obdržavali so strokovno orga-otrok, se morajo ustanoviti italijanske šole nizirani peki tukajšnje socijalne demokracije in sicer: v Hvaru, Zadra, Šibeniku, Draču, sejo, o kateri treba zabeležiti, da so zahte-Spljetu, Starem Gradu, Visu in Dubrovniku, vali, da smejo samo pri njih organizi-Za italijanske šole se ima postaviti posebni rani pekovski delavci prevzemati delo, toliko italijanski šolski nadzornik. Kar se tiče sred- od tvrdke Quarantotto & Ci kakor tudi pri njih šol. se ima ohraniti sedanje stanje, za- vseh drugih gospodarjih in eventuvelno, pri hteva se pa, da se v učiteljske, poljedeljske magistratnih pečeh. Ta zahteva je tako drzna, in trgovske šole uvede italijanski jezik kakor da moramo proti njej absolutno nastopiti z obvezen predmet. V uradih ima hrvatski jezik najskrajnejo energijo. Najprej je vprašal g. kakor deželni jezik prvenstvo, toda razprave Kermolj, da-li navzoči žele, da se v sloven-se morajo voditi tudi v italijanskem jeziku, ščini pretresava o stvari ? Nato so g. nekoliko ako bo to potreba zahtevala. Občine bi morale pokašljali in po dolgem molku še le so se italijanske vloge reševati v italijanskem jeziku, izrazili veleznačilno : „Ben, che se parli anche Nadalje mora v vseh avtonomnih občinah per slavo". Ta „tudi" je zlata vreden. To biti nameščen tudi en Italijan. Italijanom se velja pribiti onim gospodom, ki toliko govore ima prepustiti tudi en državnozborski mandat.: o gojenju slovenščine tam v ulici Boschetto. Isti pa ne bi imel nikakor ovirati, da se iz-: Nadalje so jeremijadovali, da se njih vede zedmjenje Dalmacije s Hrvatsko. Hrvati vrste zelo krčijo, kar znači, da jih so privolili v kulturne zahteve, dočim so je med tukajšnjimi pekovskimi pomočniki druge na kratko odbili. (ki so večinoma Slovenci) nekaj celo cavdu- Dogodki na Ogrskem. Proti ogrskemu ministerstvu. šenih narodnjakov, mnogo pošteno mislečih j mož, ki so bili le iz strahu pred terorizmom tam gori organizovani. Sprevideli so pač svojo Budimpeštanski listi so priobčili izjave zmoto, posl. Geze Ludya, ki je rekel med drugim,1 Neki mladenič je zahteval v seji dne 20. da stranki neodvisnosti žuga popolen razpad, t. m. zopet, naj se govori slovenski! Vsa čast Ministerstvo vodi politiko, ki je v nasprotju mu na takem pogumu ! Neki Gr .... je ia-s temeljnimi načeli stranke. Mnogi členi javil, da danes ni časa za to. (Oho !) Ur... stranke uvidevajo to, ali nočejo nastopiti, ker jih je vprašal, da-li hodijo sem politikovat se boje za svoje mandate. Sedanji kabinet je ali zastopat svoje koristi ?! Ta je pa lepa, mnogo neiskreneji nego je bil Szellov in Pekovski delavec naj na uslugo par lahonč-Tiszov. kom — s Krasa govori drug in ne mjernu Madjarska koalicija in podpredsedništvo običajen, materini jezik pod pretvezo lastnih državnega zbora. j koristi! Mi smo vedno povdarjali, in še trdimo, Kakor javljajo iz Budimpešte se je že da je tok. slov. soc. demokracija privesek pričel med koalicijskimi strankami hud spor regnikolov, ki so od Pagninija pa do zadnjega vrabca gospodarji tam gori. Če pomislimo, da je v Trstu 6—700 pekovskih pomočnikov, samih Slovencev, in da so nekdaj skoro vsi zahajali gori, a da se je udeležilo teh dveh sej ene 60. a druge 70 sodrugov, potem je to fakt, ki daja mnogo misliti socialni demokraciji. Prav je imel neki strastni socijalist, ko je te dni na ulici precej glasno povdarjal : „Quando comincia crollar, crolla drioman". Laskavo priznanje kranjskim mlekarnam. Mestni magistrat je objavil, da se je mestni veterinar Orest Fantin povrnil s potovanja po Kranjskem, kamor se je bil podal po nalogu magistrata ogledat si mlekarne raznih krajev v svrho, da konstatuje, ni li za naše mesto kaka nevarnost radi mleka, ki prihaja iz krajev, v katerih se je pojavil tifus. Fantin je podal poročilo, v katerih naglaša, da večina mleka, ki prihaja v naše mesto, je iz zadružnih mlekarn v Logatcu in Vrhniki. Te mlekarne so zgrajene po vseh predpisih higijene in predstavljajo vse, kar zamore biti lepega, modernega in elegantnega. Vse se drži v največi čistosti in redu. Poročilo zaključuje, da ni doslej daleč nikake nevarnosti radi uvoza mleka v Trst, dočim se zamore popolnoma zaupati korektnemu načinu postopanja od strani predsednikov in voditeljev omenjenih zadružnih mlekarn. „Balkan" na adreso „Slovenca'4 in dr.a Šusteršiča. Včerajšnji „Balkan" piše : „Ljubljanskemu listu nista pogodu istrska poslanca profesor Mandić in prof. Spinčić, nekoliko milostljiveji pa je nasproti dr.u Laginji. Naj bo. AU „Slovenec" ne skriva svoje mržnje — piše o Spiučiću in Mandiču tako nizko, kakor si ne bi usodili pisati niti pangerman-ski hrvatožrski organi. »Slovenec« pravi, da Spinčič samo vleče penzijo in plačo in lepo živi v Kastvu, Mandić pa mu je le kavarniški brbljavec itd. Eno in drugo ime stojita previsoko, da bi ju moglo doseči blato „Slo-venčevega" umazanega jezika. Z novinstvom, ki tako piše, se ne bomo spuščali v razpravo. Anonimne klevete, ki bi se jih sramoval zadnji nemški revolverski list, nas ne morejo vznemirjati. Iste padajo nazaj „Slovencu" v obraz — kakor pljunec ki ga je besna blaznenka izpljunila proti solncu. Mi vprašujemo le dr. Šusteršiča: ali čita „Slovenca"?! A>o ga čita, kaj misli o takih grdih napadih , — — kako more dopuščati, da ljudje, ki si ne upajo podpisati svojih infamnih navalov iz zasede napadajo naše voditelje v Istri ? ! „Slovencu" ne treba, da nam odgovarja, ker njegov odgovor preziramo. Čakamo pa kaj poreče dr. Susteršič?!! Socijalna demokracija in narodno Vprašanje. V tozadevni notici v izdanju mi-nole nedelje je po neljubi pomoti izostalo, da se bosta veselica in shod, na katerem bo govoril g. Etbin Kristan o narodnem vprašanju vršila v Puli. „Veliki dan" slovenske socijalne demokracije — kakor se je izrazil „La-voratore" — se je vršil torej minole nedelje v Puli. O tem pa, kako je izpal, nimamo še poročila. Važno in poučno je, kako je puljski „Omnibus" preludiral temu velikemu dnevu. Pisal je pod naslovom: „Delavcem na znanje" : „Znano vam je, kako je bankrotirala takozvana socijalna demokracija, združivši se s kamoro. Radi tega izdajstva je mnogi zavedeni delavec zapustil so-cijalistični tabor. Sedaj pa preti nova nevarnost. Da bi prevarili nanega človeka, zasnoval se je v Puli nekak jugoslo-slovanski odsek socijalne demokracije, ki je že začel pozivati naše delavce. Opozarjamo zato naše delavstvo, naj se drži daleč od te pogubne stranke, a kmalu pride čas, ko se postavijo temelji drugi delavski organizaciji na čvrstejih podlagah. In zopet „šagre" z beračenjem. Iz okolice smo prejeli: Pred tremi leti ste bili vi spregovorili resno besedo proti nedostojnemu beračenju „partarjev", ki prirejajo „šagre" po spodnji okolici. In tedanje redarstveno ravnateljstvo je bilo vzelo to vašo besedo v poštev ter prepovedalo, ne „šagre", ampak beračenje. Sedanje redarstveno ravnateljstvo je pa preklicalo dotično prepoved ter dovoljuje celo po dve „šagri* na leto z beračenjem. Tako se je predvčerajšnjim vršila v Rojanu že druga „šagra" v tem letu. Vse predpoludne in popoludne so se pa prireditelji te „šagreu, tako predvčerajšnjim kakor o priliki prve „šagre" podili od hiše do hiše nadlegovat ljudi s petimi ali šestimi godci, ki so se svojimi inštrumenti ljudem nevsmiljeno trgali ušesa. Pri tem beračenju so se pa prireditelji „šagre" vedli tako vsiljivo, da se jih je Človek le težko odkrižal. Ponujali so svojo godbo po vseh hišah, a če jim je človek dovolil, da so mu trgali ušesa z njih godbo, je moral dati za to najmanje 2 kroni, kajti če je dal le eno samo krono, so „partarji" godrnjali, in ga gledali grdo. Se slabše je pa bilo, če jim ni dovolil igrati. Nekatere ženske so se izgovarjale da nočejo godbe, ker da jim otroci spe. Vendar se niso dali ti „ berači" tako z lahka odpraviti. A ko so slednjič uvideli, da ne bo tam nič „gleita" so navadno odhajali poslovivši se s kako žaljivo besedo. Da vendar ni zdravih, krepkih ml&deni če v sram beračiti v svrho, da morejo potem po dva ali tri dni popivati. Nekoč so „par-tarji" za „šagro" oblačili nekdanjo okoličan-sko narodno nošo. In tedaj je človek še žrtvoval kako kronico, ker ga je vsaj razveselil pogled na to res krasno nošo. Sedaj so pa „partarji" opustili tudi ta običaj in hodijo pobirat navadno, da, še celo nedostojno oblečeni : kar goloroki, z rokavi srajce zavihanimi do lakta in srajco na prsih razgaljeno. Sploh so že „šagre" same na sebi z o-zirom na način, kakor se vrša, in z ozi-rom na njih namen — škodljive z gospodarskega in se stališča morale, ono vsiljeno in skoraj nasilno beračenje, je pa naravnost čin, ki bi se ga morali zdravi in krepki mladeniči vsekakor sramovati ! ! T&žaska mala kronika. Žrtev nesreče z motociklom. Nesrečni Alojzij Rebec, o katerem smo včeraj poročali, da ga je podrl z motociklom Ru-Rudolf Korenički, je vmrl še v nedeljo ob 10. uri predpoludne v bolnišnici. Vbogi Rebec je delal že 6 let v tovarni ledu v Barkovljah in je tam tudi stanoval v hiši št. 440. Nesrečnež zapušča vdovo in štiri nežne otročiče : dečka in tri deklice, najstarejšemu teh je komaj nekaj preko štirih let. — Revež je vmrl, ne da bil prišel k zavesti. Grozna smrt na delu. 17. letni Josip Prinčič, stanujoči z roditelji v Rocolu št. 332, je delal v tovarni jute pri sv. Andreju in je v nedeljo par minut pred poludne našel grozno smrt na delu. On je imel opraviti v II. nadstropju pri strojih. Opravivši tam svoje opravilo, je bil šel po nekem poslu v pritličje, a zatem se je hotel vrniti zopet v. II. nadstropje. Ker je pa ravno tedaj šel nek drugi delavec z dvigalom v I. nadstropje, je skočil na dvigalo tudi Prinčič. Ko je bilo dvigalo že precej visoko, ga je pozdravil neki delavec s pritličja, na kar je on stegnil glavo preko dvigala — na katerem je ležal na trebuhu — in odzdravil. A v isti hip mu je bila glava stisnjena mej rob dvigala in Rt rop. Delavec, ki je bil žn;im na dvigalu, je dal takoj znamenje, naj dvigalo vstavijo, a bilo je že prepozno. Nesrečni mladeni1* je bil že mrtev, ker mu je bil zlomljen tilnik. Pozvali so zdravnika se zdravniške postaje, ki pa ni mogel druzega, nego konstatovati smrt. — Truplo nesrečnega mladeniča je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Ravno ob istem času je bila mati Prin-čičeva prinesla sinu kosilo. Pred nesrečo je govorila ž njim, ker ji je bil dejal, naj počaka za hip, da gre on pogledat, če je v redu neki stroj. Ko se je zgodila nesreča, so pa skušali nesrečni materi zabraniti, da bi Šla naprej. A ona, ki je bila nekaj čula o nesreči, ni mirovala : šla je v tovarno in tam našla svojega sina mrtvega. Pogreb nesrečnega mladeniča bo danes popoludne. Krvav pretep v krčmi. 25 letni Josip G., doma iz Buzeta, je predvčerajšnjim popoludne ob 5. uri v neki krčmi v ulici della Madonnina zabodel dvakrat z nožem v levo stegno zidarja Josipa Zonta, ki stanuje v ulici cel Molino a Vento št. 35. Zonta, ki iiua na stegnu dve rani, katerih je ena dolga 13 cm, je bil prenešen v bolnišnico, a Josip G., je bil aretovan. Vzgleden sin, 41 letni tapecirar Ivan S., stanujoči na Corsu št. 19, je prijavil včeraj na policiji, da ko je predsinočnjim prišel domov, se je skregal s svojo nežno zakonsko polovico, a njegov 16 letni sin Ferdinand, da ga je vdaril s tapecirarskim kladivom po glavi in ga ranil. Zbesnel tat. 23 letni mornar Humbert D. ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je predvčerajšnjim po poludne v ulici di Crosada vkradel težaku Damijanu Višnovecu novčarko, v kateri je bilo 4 krone in 70 stotink drobiža. Zatem je skušal dninarju Alojziju Cavalieri vkrasti srebrno uro A to se mu ni posrečilo. Neki Orest Luchese, ki je to videl ga je dal aretovati. A Humbert D. se je na to zapodil v Oresta. Vendar so ga redarji zadržali, dobili so pa vsak po par brc in vdarcev s pestmi. Na stražnici se je vrgel na tla in kakor besen brcal krog sebe. Slednjič so ga vkrotili. ga trdno zvezali in pa zaprli v celico. Smeinloa. Na ulici gospod (podeč psa) : „Ubijte ga, ubijte ga!u — Eden iz množice „Ali je stekel?" — gospod: „Seveda, ker je vgriznil m^jo ta^Čo Koledar in vreme. Danes: Gerard, rauče nec ; Sadivoj ; Struja — Jutri : Kleofa, inučenec : Uroš; Taša. — Temperatura včeraj : ob 2. ur popoludne -j- 22 0 Celzius. Vreme včeraj : jasno, j veter Zasedanje porotnega sodišča. Včeraj sta se vršili dve razpravi, in si-! cer obe radi razširjanja tiskovin brez dovoljenja oblasti. Prvi, ki je sedel pred porotniki i je bil anarhist, a drugi socijalist antimili-tarist. Prvi — 19 letni Ernest Kuret iz Mili i — je bil obdolžen, da je razdelil in prilepil na zidove kakih 30 iztisov letaka, ki so ga bili anarhisti izdali pred volitvami. Na letaku , ni bilo naznanjeno, kje da je bil tiskan, in tudi ni bil prej predložen oblasti. Kuret je bil obsojen radi prestopka proti tiskovnemu zakonu v plačilo 10 kron globe. Porotniki so namreč zanikali glavno vprašanje glede motenja javnega miru (§ 65 b kaz. zak.) Kuret« je branil dr. Cosulich. Drugi — 23 letni Josip Rechel iz Trsta — je bil obdolžen, da je razdeljeval nek-letak, v katerem se je vspodbujalo novince V Trstu dne 23. septembra 1907 »EDINOST« štev. 263 Stran III verzi- uaj »e ne podvržejo vojaški disciplini, poseb- ; slovanskega jezika, a vrhu tega tudi ne no v slučaju, da bi jim bilo izvršiti ukaze :more dokazati, da je zadostno proti lastnim bratom. Porotniki so istotako kakor pri prvem potrdili le vprašanje glede prestopka proti tiskovnemu zakonu in Recbel obsojen v pla-je branil od v. dr. ie bil — kakor Kuret — čilo 10 kron globe. Rechla Piccoli. Obema razpravama je predsedoval predsednik dež. sodišča, dvorni svetnik pl. Defa-*is. Votanta sta bila sodni svetnik Minio in sodni tajnik Parisini. Obtožbo je pa vzdrževal drž. pravdnik dr. Zencovich. Neomenjena je uporaba pristnega Ma- ran v vseh zdravniških disciplinah. Od druge ^SS^SL ^ > in strani pa se priporoča dr.a Letiša, ki je V*^?* sredsU* v gospodmjstvu. Natančneje i«____navodilo je pndejano vsakemu kartonu (po- lzboren zdravnik in poznava tudi lezike. Tudi! u i-i • , . % ,. , -- i, • u • i sebno velikim po 75 stot.) ki razlaga vsake- ob tem vprašanju, kjer bi morala * * -- 6 odločevati le bolja cija, se je puljska mu kako se uporablja Mack-ov Kaiser Borax demokracija postav italijanske camorre vprašanja se je združilo več poštenih arze a kvftlifn "f"*""'!" ^»u« xwm»er x>urax .. . I vsestransko kakor lepotilno, zdravilno in či- il* nstikl0 ^s^0- pri nakupovanju (v lekarnah, Ha na stran ---^___-„ln ' __• - ' , f L a n mirodilnicah in parfimerijah) zahtevati je iz-fif h rečno pristni Mack-ov Kaiser Borax, kateri □alskih delavcev v odbor, Id je .Utaj "J^J^*? ' ^n ^ 7. Uinih njeni shod v soboto zvečer in Id je ba ™ -15' f° ■ ,75 «■ ravnost impozanten J,^-^..-.^ Tedp0 leP Č15t 10 kakovost.. socijalistični zvezi. V nedeljo pa je bil shod DrUŠtVGHC Y6Stl IVI ZabSlVO« ou^ijauouvui » UOUCIJU pa JC UU »UUU 11 T T * *f Novi zadrugi. V zadružni register sta delegatov, ki se je izvršil s popolno, 1*1313 LIZIK3 DPOSI SVOJO IDČlfer : ili vnisani : -Kmetska noaoiilnica v Cirknem" 'zmago pravične stvari. Dr. Letiš' Kupi mi vendar FAY-ove sodene rudninske pa- bili vpisani: „Kmetska posojilnica v Cirknem" zmago p in „Potrošno obrtno gospodarsko društvo'je zmagal s 55 glasovi proti 36. Ta dogodek v Buzetu". je velike simptomatične važnosti, ker kaže, Veselični odsek trgovsko izobraževal- kako so minoli tisti časi, ko je bila kamorra nega društva v Trstu je razposlala to le absolutna gospodarica v Puli in kakovo okrožnico : i usodno pogreško je storila socijalna demo- Vaše blagorodje! Ker se bliža zopet kracija, ko je, pogazivši svoja lastna načela plesna sezona, preskrbelo je tudi letos, ka- in ideje, stopila s kamorra v zvezo in je svojo kor vsako leto, naše društvo, da nudi svojim usodo spojila z usodo te poslednje. Storjeni ilanom in prijateljem v tej dobi vsakovrstne greh se ljuto maščuje nad puljsko socijalno zabave. Vsled tega si usoja podpisani odsek demokracijo in — se bo še. Nam tudi prav. Vas tem potom najuljudneje opozarjati na Tujci v Opatiji. Od 1. do 18. septem-Driredbe in krasne zabave, ki se bodo pri- bra 1907. je prišlo v Opatijo 2495 oseb. rejale> Od 12. do 18. sept. je na novo došlo 946 Gojil se bo ples pod izbornim vodstv om | oseb. Dne 18. septembra 1907 je bilo v Opa-gosp. profesora Umeka počenši z nedeljo 22. tiji 2320 tujcev, t. m. in sicer dopoludne od 10. do 12. ure Velika kazenska razprava se prične (za dijake) in zvečer od 5 in pol do 9 in pol J Rovinju pred tamošnjim okrožnim sodiščem ter nadalje vsako nedeljo. Posebno pa opo- jutri dne 25. t. m. proti 22 obtožencem Hrva-zarjamo Vaše blagorodje na družinske večere, tom z Velikega Vrha pri Puli radi znanih ki se les uvedejo in kjer se bo nudila najpri- ' dogodkov, izvršivših se na Velikem Vrhu dne jetnejša domača zabava, bodisi v prijateljskem 19. junija t. 1. povodom puljskih občinskih občevanju, kakor tudi v raznovrstnih šaljivo- volitev, o kateri priliki je poginil Italijan stih. ki so na programu teh večerov. Ker pa Moscarda. Na razpravo je pozvanih 34 prič. bo ravno s temi večeri dana prilika, da se Obtožence bo branilo, kakor se govori, šest razvije med nami družabno življenje, ki ga tu istrskih hrvatskih odvetnikov. Goriomenjeni posebno občutno pogrešamo, apelujemo na so toženi po §§ 87 [radi javnega nasilja] in Vas. da ne izostanete od teh večerov, da 133 radi nekih drugih manjših prestopkov, pridete kakor svojec med svojce, in da si tam Razprava bo trajala več dni. Sodišču bo t domačih slovenskih krogih razvedrite duh. predsedoval deželne sodnije svetnik Hara-Prirejsli se bodo ti večeri sedaj v začetku baglia. vsakih 14 dni in sicer ob sobotah, začenši 28. j Iz pule nam pišejo: Dne 20. t. m. je t. m. ob 9. uri zvečer. Nadejajoč se torej, umrl tu mož velikega ugleda in kremenitega da nas blagovolite posetiti na teh prireditvah, značaja. To je bil Stanko pl. Budi-kakor tudi na prijetnih plesnih vecčkih prav slavljevič Priedarski, c. k. umi-mnogokrat v tej sezoni, kliče Vam „Do svi- rovljeni generalni komisar vojne mornarice, ienja!" Pokojnik je bil pravi Hrvat po rodu in po Z naj odličnejšim spoštovanjem veselični.' svojem srcu. Nedavno ga je puljska čital-odsek trgovsko-izobraževalnega društva. niča izvolila svojim predsednikom. Povodom smrti Stanka Budislavljevića je bila na .Narodnem domu- razobešena zastava na pol Darovi. V češčenje spomina rajnega dr. Si- droga mona Pertota je daroval g. prof. Jesenko 20 "Rodbina Jenko za družbo SV. Cirila K za moško podružnico družbe Sv. Cirila in Jn Metodija. Ravnateljsto družbe sv. Cirila Metcdija. Denar hrani upravništvo „Edi- Metodija nam piše: Tozadevno.vest treba nostr". _ ... M . . w, popraviti tako, da g03pa Sofija Sabec onih Za dijaško podporno društvo so na- 200 K podarjenih povodom smrti g. Slavoja brali v gostilni „pri Zajki" na Prošeku 5 Jenka ni določila vseh družbi, ampak samo *roa- , . . 100 K, drugi stotak pa „Dijaškemu podp. V št. 260 z dne 18. sept. t. L izkazan društvu« v pa2inu. SO TT dpitiin Pprtnf-Stnrc v nnr-eSčfinie I dar 50 K. druLin Pertot-Starc v počeščenje spomina pokojnega g. dr. S. Pertota je na- j rnenien moški podružnici družbe sv. Cirila iu j Metodija na Greti, katere blagajnik je ta dar ' 'jvaležno vsprejel. Vesti iz Goriške. Učiteljsko društvo za sežanski okraj vabi na redno zborovanje ki se bo vršilo v ' ^["zmčz z^adT'nad' VrhnikTTosiafo Manjelu dne 3. oktobra 1907. ob 10. in pol Vrd za osebni in6t<)vorni promet. Vesti iz Kranjske. Gimnazijo v Kranju obiskuje letos 323 dijakov, med temi dva privatista. Na zavodu so tri vsporednice. Novi ravnatelj g. Ignacij Fajdiga je prevzel vodstvo dne 18. t. m. Vrhniška postaja južne železnice. uii predp. Dnevni red: 1. Predsednikov na-*mor in overovljenje zapisnika, 2. Referat: Tehnika, čita g. A. Mervič. 3. Eventuvelni pred'ogi. Nekaj IZ Šempolaja. Dne 20. t m legati uslužbencev južne železnice in sicer vra bil slučajno v Sempolaju pak sem ob tej in «1n*»h oril haj e čitati na tej deski, tega bi čitatelj niti ne ^„^v in slug se ne sme toliko časa po-erjel. Tu stoji na pr. Geschiiftszahl E 4oo /* z dokler ge hta ne ične i i.otem dolg n e m s k i edikt c k okraj- ^J ^ delavstva m z vstopni-sodišča v Komnu o neki dražbi pre- K ® .J , • v. _____ Vesti iz Štajerske. Zahteve železničarjev južne želez nice. V Mariboru so v nedeljo zborovali delegati uslužbencev južne železnice in sicei ., . . . . . i. i Ji 1 ■ uradnikov, uradnic, poduradnikov in služab il k. pokuka na občinsko desko ki se na- ^ p temelliti mzpravi so členili dele- ja blizu cerkve na nekem zidu. Ali kaj vse ^ vseh organizacij . Personalna komisija ajifnn. iisca v Komnu o neK, arazoi P^; eami uradnic. Pogajanja se morajo pričeti in Koliko Sempolajcev umeje ta nemški končati ^ ^ teden> y Qede]jo je bila resolu. edjkt ? Kdor pove, dobi groš Pod tem nem- j ^^ alnemu ravnatelju južne skim oklicem je razvrščenih nekaj slovenskih železni dvornemu svetniku dr. Eggerju. »glasov in na teh p* lozen kamen, tako, da ' _____ neu.ški oglas — slika vsega našega žalost- j KlljižeVnOSt UmetllOSt. Konto korent (tekoči račun) tak je na- ga političnega položaja — zasmehljivo gleda doli na slovenske oglase pod sabo in , , ........... , , ^ „ - pod kamnom....! Taki-le smo mi Slovenci! ^ knjižici ki jo jepnredd in izdal Fran Se m "nemo se iznebiti suženiskega duha in Zelenik trg. knjigovodja, ter je izšla v njegovi elo na svoji lastni zemlji smo zadovoljni, če S samozaložbi Iv. Pr- Lampreta v Kranju. Ta moremo poleg tuiinstva ' životariti v zadnji knjižica je prvi zvezek trgovske knjižnice, ki -rsti. Malo več zavednosti bi trebalo v naših 1° lzdaJal omenjeni auktor štinkrat na leto. jbčinah, in tudi v takih, ki so na glasu ka- Ta knjižica nam razlaga bitstvo konto-korenta sor - zavedne. V teh hudih časih, ko treba m različne načine računjanja obresti v kon-energijo zavračati naval tujinstva, ko gre tokorentu s tozadevnimi obrazci ter bo dobro «to. da ne Ie ohranimo naši domovini slo- <*ošla našim trgovskim krogom. Knjižica »en,ki značaj, ampak da ga tudi kažemo na naroča pn g. F. Zeleniku v Ljubljani ter je) linaj v vseh pojavil življenja, so ravno naše Je Bt- l čine poklicane, zgitdom. da prednjačijo z dobrim ___________past ilje. Vsi otroci jih mrdajo na potu v golo in o počitku in vsi so zdravi in ne kašljajo. Jaz pa vedno kašljam in včeraj mi je rekel učitelj, da vendar enkrat ukrenete kaj proti temu. Prosim prosim mamica kupi tudi meni pristne FAY-ove sodene pastilje, katere se jih dobi v vsaki lekarni, mirodilnici in prodajalnici mineralnih vod po - K 128 škatljlca. - Glavno zastopstvo ia Avstro-Ogr>ko: w. TH. OUNTZERT, DUNAJ XII | 1 Belghoferstrasse 6. UMETNI ZOBJE Pltniklru^t zob««. izdiranje zobov brez — vsake botečise Br. J Čermak - j. fcdmr TRST ulica data Caitnaa mm. t«, H. mM. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica TpsI ilica Terreite St. 34 (t hsti kit „flla »nova citt* di Cricstc4 VELIKA ZALOGA {zgotovljenih oblek za odrasle in dečke = vsake vrste. ===^-Delavske hlače prve vrste, kakor tutfi blago vseh vrst iz najpopolnejše novon Denarna posojila OGLAS. Daje se na opće znanje, da će se u nedelju dne 29. septembra 1907 u 10 sati prije podne obavljati bla-goslov novo sagradjene crkve u Pre-gari. koja je namjenjena kao zavjetna tizaciji. Obrniti seje na JOSIPA ZlDARlu v vsakem znesku, proti jamstvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sioja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajeje po želji strank crkva na Karmela. čast Sv. Marije Sv. Gore Kapetanski ured Presom. Opr. št Nc. V. 985/7 L PROSTOVOLJNA sodna dražba nepremičnin Pri c. kr. okrajnem sodišču v Kopru so po prošnji lastnice Župne cerkve sv. Urha v Dolini na prodaj po javni dražbi nepremičnine, za katere se je ustanovila izklicna cena v znesku 1800 kron. Dražba se bo vršila dne 16. oktobra 1907 ob 9. uri predpoludne pri c. kr. sodniji v Kopru v izbi št. 3. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprej-mo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. — Dražbeno izkupilo je dostatnik d lžan izplačati v roki sodnega komisarja ti kum 8 dni potem, ko sprejme od prodajalke pismeno obvestilo, da je c. kr. namestništvo v Trstu definitivno sprejelo ponudbo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji v sobi št. 5. C. kr. okrajno sodišče v Kopru oddelek V. z dne 12. septembra 1907. slios della C&aerma št. I4f I. nadet ed 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Dr. Fran Korsano specijalist za slfilitične In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicoto štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 18. do 1. In od 5. In pol do 6. in pol pop Tovarna pohištva ulica della lesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni ^ST NA ZAHTEVO. Patentiran -postelj MACHNICH s Okrasi radi svoje krasne elegauce vsaki ' prostor in ae spremeni v hipu a samim \ premakljajem v jako komodno posteljo z : lastnimi žimnicarai in blazinicami. Prospekti zastonj. - Eventuvelno i na mesečne obroke. s--—-- SRInflBte najfinejša In solidnega pohištva v modernem slogu. — Popolne aobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ===== olepševalno delo. ===== ANTON MACHNICH. TRST, m. S. Giovanni to •V =|i Artistično - kromolito-grafični zavod* I. reda. B0NIVENT0 & Comp. TRST, nlioa Tiziano Veoellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. ^^^ Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. Vesti iz Istre. DOBITA SE V VSEH LEKABJiAK. Razne vesti. Ritualni umor. Krojač Nejitra v Sol- .. v , . , „ novku na Odrskem je prijavil redarstvu, da Važen shod v Puli. Kratka brzojavka ed nekoliko dne^ 3 ^ { v na&em lista iz Pula je sporočila, da se je ^ sinfcek Vse i9kanie&ie bilo brezvspeSno,1 vršil tanikai v soboto zvečer zelo važen shod, - <\ se ga je udeležilo do 2000 oseb. Že ta številka govori svoi glasen govor, ako se uva- :uje da je bil shod naperjen proti tamkajšnji _ socijalni demokraciji". A rezultat shoda je -liiuptom velike važnosti o reakciji, ki je sedaj v poinem razvoju med našim delavstom v Puli. Gre se namreč za imenovanje zdravnika v mornariški bolniški blagajni. Boj je to zo- pf-t ;>roti italijanski camorri, ki bi hotela na to mesto vripiti svojega človeka, ki ne umeje niti besedice hrvatskega, ne kakega druzega g^ g solidno in elegantno il EDINOST« at v. 263 V Trstu, dne 23. t-emtembra I!) 7 HOTEL. ltAI>KA> "»t- rs HOTEL BALKAA aakrat se ie javil delavec Motaar rekSi. daje v Tizzi našel mrtvo telo deĆkovo privezano na splav, da ga voda ne odnese. V isti Čas priSel je tudi deček očetov z ant ninmim pismom, v katerem se Din javlja, da najde mrtvo telo dečkovo privezano ob splav. Brezimni pisec pravi, da Be gre za ritu»lni umor, in da je bil on plačan, da vrže mrtvo telo v vodo. Bockefellerov avto graf. Ko je bil ameriški miljardar Rockefelltr zadnjikrat v Parizu, dal si je pri nekem pariškem vlasu-larju napraviti vlasuljo. Račun je iznašal 600 frankov. Rockefeller ni niti trenil z okom. ko mu je bil izročen račun. Toda vlasuljar je imel še vedno posebno proSnjo : da mu nuj-bogateii človek na 6vetu da svoj avtograf. Rockefeller je vzel iz žepa kos papirja in napisal : „Dostavitelju tega ima se izplačati 600 fiankov. Rockefeller". In izročil je poziv vlasularju. Toda, odvrnil je vznemirjen vlasuljar, „ako dignem na Šek denar, ne bom imel avtografa". „Tedaj Vam ni treba dvigniti denarja", odgovoril mu je na kratko Rockefeller. Ncv parnik ie potopil. V nedeljo so v Genovi porinili v morje največi doslej v Italiji zgradljen parnik „Principessa Jolandau. Veliliim zanimanjem je italijanska javnost sledila gradnjo ladije, ki je imela s svojo brzino in mrderno opremo proslaviti tehniko italijanskega brodegraditeljstva. Na svečanost je došla velika množica občinstva. AH nekoliko minut potem, ko so parnik spustili v morje, se je isti pred očmi gledalcev potopil. Med občinstvom je nastala velika panika. Italijanski Llovd bo poskušal parnik dvigniti. Kongres izdelovalcev železa. Včeraj je na Dunaju pričel kongres izdelovalcev Železa in jekla. Kongres je v imenu občine pozdravil podžupan dr. Neumayer. Postopanje Pruaov proti Pomakom. V „Gazeto Grudziansko* se poroča, «ia je neki poljski kmetic pri Rakonievicah na Poznanjskem kupil 15 oralov zemljišča, na katerem je sezidal skedenj in hlev. Ho'el je tudi sezidati hišo za stanovanje, a po se-i'aj obstoječih protipoljekih predpisih mu tega pruski uradi niso dovolili. Ker je pa izvedel, da ima domači gostilničar voz, ka-koršnega rabijo cigani za stanovanje, ga je kupil, zapeljal na svoje posestvo kakih 40 metrov od škednja ter ga pripravil za stanovanje svoje družine. Nemudoma je prišla pruska polit čna komisija, toda ni opravila ničesar, ker voz je na kolesih in se more premikati semtertja. V tem vozu ima kmetič dve postelji, železno peč, mizo in nekoliko stolov. Za zimo namerava voz obložiti s slamo in mahom, da bi v njem njegova družina ne zmrznila. MALI OGLASI. M a i oglasi rftčiut*;:- r«t bo 3 stol. beseda D-.rsAtnoti?kaDe b^de- računajo l-IJSTJV. reč. Najmon:i£ prietoj^'^« -i? stotini t»ni( V trgovino z vinom kot Compagnon z već iooo kronami, želi vstopiti Slovenec s Hrvatom ali Slovencem. Zmožvn je nemškega in nekoliko hrv;iškpera in »t »lij^nskeifa jezika ter bi ljal ri'>n«a£e, ivtrsko in dalmatinsko vino v aipskt- dt-^-le, katere dobro pozna. — Ponudbe je vposlatt na upravništvo „Edinosti« pod Aifro : :: „Zanesljivost" :: Virgilio Cisilino TRST, ulic * Barriera vecchla 4 Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, za-, pestnic, ovratnic, parfimov itd. po konkurenčnih cenah. //////,/// X///\\\\V\ -S Restavracija JVlilsno Ulica Stadion štev. IO danes zvečer ob 7. uri Veliki koncert dunajskih dam. Prodaja tudi koruzno perje za postelje. ud. ZERQUENIi Elita Lini tč Paiesiriita 2 > HOTEL Pri zlatem Jelenu v GORICI. i i < / Ugodna lega sredi trgovskega < S dela mesta. — Nad 40 na novo ( \ opremljenih sob. — Velik jedilni ^ ( salon, stekleni salon, obširen vrt, J / veranda, klubove sobe, kegljišče. \ > Izborna kuhinja. — Flzensko in C Puntigamsko pivo. — Raznovrstna ( namizna vina in v butelkah. £ Za preč. duhovščina separatna soba na razpolago. Za mnogobrojen obink toplo priporoča udani A. DEKLEVis. i I a I fi. Jttillovats mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dala kakor tudi nikelovanja. v OOOOOOOOOOOOOOM) BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima »vojn novo proBajalnico ur ALEXIH Majfineja Rastlinska Zabela Za Kuhanje Praženje in Pečenje. 25% Izdatneje Od Vsake Jaruge Mast i Radi Lahke Prebave/f s to var. ! inkn Zdravo, priporočena.)]; ^ A Dobi s« » prodalMitol Peoij*Utet = v TRSTU = Mio« Tlncenzfl BclUnl \ nasproti cerkve sv. Aiitona no-. .4 prodaja vsakovrstne ure in poiravlj* iste po zmernih cenah in z jamstvom ooooooogoocooooo M. SALAR1NI » Tjltoi Pont« della Fabbra žt. (Vogal d. Ton-futc. Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, Telik izbor p!n -ie f- obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumi: a »' modra obleka za delavce. ——— Franc Skok == tapecirar 1 Trst, ulica Giovanui Boceaccio 4 Melme vsako mmu delo kakor posteljni vzmet, žimnice, zavese itd. _ i _ j _ | CENE ZMERNE. I — | — j — Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se r točno in hitro po zelo nizkih cenah. S a deželo vzorci brezplačno in franko. P O r> R TJ Ž N 1 C A : „ALLA CITTA m LONDHa cI. Poste aunve št- 5. (voeal ul. Tone bla VnnUnipn ^nančni nadetražnik, vešč sloven-VpUKUjCIl gkega. nemškega in italijanskega ipziba tudi v pisavi, i§če službo vratarja, skladiščnika »li oskrbnika. Neslov pove „Inseratni oddelek Edinosti*. 11J6 Podplralmo „Nor. del. organizacijo"! FRANCESCO S. DONATI •laktrotahnik TMT, «11«» UIV lMie4«tt« Bk. II kMnim ctttrstel^Sa ttUiici i »liAi« mehanično delalnlco T|^)(T« atoktrMa« IMIMIJMI, ........ ul«f«MV, stralcrfMrr, kskr tWl mabaultaa n m * mri a •iaktroVskalka, kakor mhii« 4laa«14-alk satorjar ta frawaoM mtUJk kakartasfa al ■tmM. Jak« neroi la tevriltev ptpil« PodnanošKa mlekarska in slrarskti ™ zadruga w HruJeolu mm. razpolaga z večo množino finega sira (polemendolc) in ga prodaja po I K 60 V., loko H ruševje. — Naročila se točno izvršujejo. Priporočamo se za obila naročila. Nakup grozdja. pe vpem onim 1, kateri Bi želijo nakupiti dobrega grozdja, naj obiščejo našo vas, Uafon ker letos imamo prav lepo in dobro letino. Naša Vh* Gažon je eno uro hoda od kolodvora ko- pernk< ga na hribu pri c-sti, katera vodi v Boje. — Vsaka oseba, katera pride v našo vas bo lepo sprejeta. Grozdje bo po jako oizki ceni brez vsake kon kurence. — S Gažonu. spoštovanjem KoDsumno društvo v 1199 Na prodaj ali v najem se odda hiša z vrtom v Bojanu. Cena po dogovoru Oglasiti se je v Rojanu štev. 232. 1165 Na prodaj duina štev. 21. ao vsakovrstne nove posode za vino pri Franu Budau, ulica Pa- 1189 flHrlsm uk°j aii 8 oktobrom meblirano sobo UUUaill za dva moška. Naslov : M. R e po vš uhca G* spare Gozzi štev. 3, III. nadst. 1174 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TUST ulioa S. Spiridione štev 6. vv\ v\ vwv \\aKV Oittorio Oaldevit Delalnica pohištva v modernem kroju ■C za sobe In kuhiitfe. H Uleliie iripnre u proiajalaic« Od maj ii iiimi ii deli n stane. TRST — ulioa Valle it. 8. \XDOOOOOOOOOOOOCk f V prodajalnici tcccc^^cccc^ Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod —t— Angelo Deuetak -- Trst ulica Aoqnedotto 22 — Tel. 1484 t Specialita Caffe 5 preseljeni iz ulice Campanile 15 ulico Ponterosso štev. 6 dobi se vsake vrste pečena kava vsaki dan sveža s- katero preskrbuje tukajšnja ž^alnica H. HAUSBRANDT ——— Drnrfrv f U obeša,a' postelje, opra rlUUU iE vo za spalno sobo naj finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces sion", mozaično umetniško mizico, vred no 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št 2 i zavod „Segali" Trst, Piazza delta Borsa 7. slik format Visites kron 3a— „ „ Kabinet „ 6a80 Izvršba elegantna, popolnoma nkusna. Posebne sprejemne sob^fakalnlce, bralne in oblofllne sobe Dvigalo na razpolago gospodom klijentom. Odprt vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) do 6. ure zvečer, ooooooooo ooooooooo