Politicen list za slovenski narod.
r® poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 *ld., za pol leta 8 jld., za četrt leta
i grld., za en mesec 1 jld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I fld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove uliee št 2
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15kr., eese tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
&tev. 264.
V Ljubljani, v petek 18. novembra 1892.
Letnilt XX.
Sveti križ v šoli.
Ukaz okrajnega šolskega sveta dunajskega, da se ne sme glasno delati križ v šoli, je vzbudil krščansko prebivalstvo iz dosedanje ravnodušnosti. Na Dunaju se sklicujejo shodi, na katerih se razpiavlja o tej stvari.
Dne 14. novembra je imelo tak shod krščansko-socijalno društvo in govorili so načelnik dr. Psenuer, princ Alojzij Liechtenstein in poslanec Schlesinger. Prvi govornik je naglašal, da je sveti križ znamenje krščanstva in napad na sveti križ je napad na krščanstvo. Sveti križ je pa tudi znamenje krščanske zapadne kulture in je napad na sv. križ tudi napad na to kulturo. Krščanstvo je zdrobilo robstva verige in narode rešilo paganstva. Pogum apostelinov in mučenikov tisočkrat presega pogum paganskih junakov. Krščanstvo varuje vse ljudi in tudi Žide. Poslednjim so izjemni zakoni le v korist, ker potem ne morejo tako pokazati svojih hudobij. Govornik primerja krščanska načela s protikrščanskimi in obžaluje, da se že toliko kristijanov poprijema protikrščanskih načel. Liberalizem slepari prebivalstvo in pripravlja pot vstaji. Grom dinamita že slišimo in anarhizem napreduje. V prvi vrsti liberalci napadajo krščanstvo v šoli. Sad nove šole se že kaže, 6000 šolskih otrok je v jednem letu zaradi svojega vedenja pnšlo s sodnijo v dotiko. Samomori se množi. Celo liberalni listi se pritqžnjejo, da mladina podivjuje. Liberalizem se razširja mej učiteljstvom. Govornik omenja, kaj piše o zakonu neki žid dr. Hertzka. Temu možu je zakon le šega. Njegova načela so se pa posebno priljubila učiteljicam in jih zagovarjajo in razširjajo v nekem svojem listu.
Kristijani, rekel je govornik, slovesno protestu-jemo proti temu, da se jemlje šolam krščanski značaj, in obsojamo ukaz dunajskega okrajnega šolskega sveta in zato zahtevamo zadoščenje. Slovesno
prisežemo, da bodemo branili svojo vero in njena . načela. Mi zahtevamo, da se dii Bogu, kar je božjega.
Schlesinger je po svojem govoru priporočal složno postopanje vseh kristijanov. Tukaj ni prijen-ljivost na pravem mestu. Liberalci se jako jezi, če se razkrivajo njih napake, ali sami pa tolerance proti kristijanom ne poznajo.
Shod je naposled vsprejel resolucijo, da naj se ukaz dunajskega okrajnega šolskega sveta načelno prekliče in ta svet pa razpusti.
V Margarethenu je pa na shodu volilcev dr. Lueger to zadevo pojasnjeval. Dokazal je da se je ukaz dunajskega okrajnega šolskega sveta izdal le vsied židovskega vpliva. Govornik je razložil, kako se židovski kapitalistiški nazori o svetu ločijo od krščanskih. Židovski kapitalisti gledajo, da se le jim dobro godi, ali vsled tega mnogo ljudij obubožava in jih obupnost sili v anarhizem. Le krščanstvo more rešiti človeško družbo. Govornik je kazal na razmere v Franciji, ki je republika od Rothschil-dove milosti. Liberalci s podobnimi ukazi, kakor ga je izdal dunajski okrajni šolski svet, podkopujejo tla krščanstvu.
Govorniku se zdi, da se prebivalstvo takoj s prva ni dovolj odločuo uprlo temu ukazu. Govornik je omenjal, kak vpliv že imajo židje v zbornici poslancev. Na njih željo je predsednik pokaral poslanca Schlesingerja, ker je v svoji interpelaciji o trgovini z dekleti rabil ostre besede o Židih. Koncem je tudi ta shod še izrekel, da naj se ukaz dunajskega okr. šolskega sveta prekliče, svet sam razpusti, in še pristavil zahtevo, da naj se v šolah ločijo otroci po veroizpovedanjih.
Vlada nam katoličanom zares še ni posebno naklonjena. Na Gaučev odgovor na Hohenvvartovo interpelacijo mi dosti ne damo. Da se zboljšajo razmere, je treba premeniti šolske zakone. Mi radi priznamo, da za to sedaj čas ni posebno ugoden,
ko levica odločuje v parlamentu. Do pred kratkim je še kazalo, da je šolsko vprašanje za dolgo odloženo. Odlok okrajnega šolskega sveta dunajskega je pa razmere precej premenil. Ljudstvo se je začelo zanimati za stvar. Kdo bi bil pred kacimi desetimi leti le misliti mogel, da se bodo Dunaj-čanj e v velikem številu kdaj jeli potegovati za križ v šoli. Gibanje, ki se je začelo na Dunaju, nadejamo se, da ne bode ostalo omejeno le na dunajsko mesto, temveč se bode vedno bolj širilo in širilo, tako da se razširi po vsej katoliški Avstriji. Takemu občnemu gibanju se pa ne bode mogla ustavljati nobena vlada in verska šola bode morala priti na dnevni red. Katoliškim politikom je sedaj v prvi vrsti treba delati na to, da se začeto gibanje ne ustavi, zlasti da vlada s kakimi polovičnimi nared-f bami zopet prebivalstva ne zaziblje v prejšnjo , letargijo. Pogumno je treba delati in vspeh ne bode : izostal in vzlic vsem nasprotstvom liberalcev raznih i narodnosti bode zmagala pravična stvar in cerkev j bode dobila v šoli pravice, katere jej gredo. Začelo j se je z bojem za sv. križ v šoli, končati se pa mora s popolno versko šolo.
Nemški „seliulverein".
Dunajski židovski list „Neues Wiener Tagbl " 15. t. m. v predalu „glasovi izmed občinstva" objavlja neki oklic, v katerem vodstvo nemškega „schulvereina" britko toži, da se dohodki tega šču-valnega društva od leta do leta manjšajo, ter ob enem priduša nemško prebivalstvo našega cesarstva, da naj ga nikar ne zapusti, ampak naj mu izdatno seže pod pazdnho, ker bi sicer ne moglo zadostovati svoji vzvišeni nalogi. Kjerkoli se je vgnezdilo to društvo, pričeli so se prepiri med raznimi narodi in se širi sovraštvo med prebivalci, ki so prej v miru in prijateljstvu živeli, za kar imamo na Kranjskem zadostnih spričeval. Vsakemu pravemu rodo-
LISTEK
Roka roko umiva.
Dupuytren, slavni ranocelnik, delal je skoro neprenehoma. Po letu in po zimi vstajal je ob 5. uri zjutraj. Ob sedmih šel je v bolnišnico, ostal tam do jednajstih, potem pa obiskoval svoje bolnike po mestu in naposled sprejemal na svojem stanovanju bolnike.
Nekega večera hotel se je ravno nekoliko od-počiti, ker je bil imel čez dan silno delo, kar se oglasi še pozen obiskovalec. Dupuytron ga nevoljno pogleda. Starček je, sicer majhne postave, a prijetne vnanjosti. Mirni mu obraz ima nekaj prikupljivega, zaupljivega. Globoko se prikloni in nekako boječe pričakuje nagovora zdravnikovega.
„Kaj vam je?" zareži Dupuytren nad bjim.
„Gospod doktor," odgovori bolnik, „prosim vas, dovolite mi, da se vsedem; noge imam že precej stare ! Jaz sem župnik v X. pri Nemoursu. Pred dvema letoma naredila se mi je na vratu oteklina. Zdravnik v moji vasi dejal je začetkoma, da to ni nič; pa shujšalo se je, čez pet mesecev se je ogno-jilo in počilo. Dolgo sem ležal, pa ni hotelo biti bolje. Pozneje sem se posilil in sem vstal, ker nimam duhovnega pomočnika in moram v štirih vaših božjo službo —"
„Pokažite mi vrat!" mu seže Dupuytren v besedo.
„Moji župljani," nadaljuje duhovnik, ter pokaže vrat, „so se ponudili, da hoté priti vsako nedeljo vsi v eno cerkev, da bi mi tako olajšali službo; a reveži so, cel teden se morajo vbijati in samo ob nedeljah utegnejo počivati. Dejal sem torej samemu sebi: ,Ne bilo bi prav, da bi toliko revežev ne počivalo zaradi tebe.' Naposled mi je nekdo svetoval, naj grem k vam, prosit vas sveta. Dolgo sem premišljeval, ker pot je draga, in jaz imam mnogo ubožcev v župniji; konečno pa sem se le moral vdati, najel sem si voz, in kaka je moja bolezen, sedaj sami vidite I"
Dupuytren dolgo ojstro gleda v rano, ki je tako huda, da se zdravnik le čudi, kako more imeti bolnik še toliko moči.
„Gospod župnik," pravi čez nekoliko časa rezkimi besedami, „na tem morate umreti I"
Župnik se obveže zopet ter ne reče ni besedice. Dupuytren ga še vedno bistro gleda. Bolnik izvleče pet frankov iz žepa in jih položi na mizo, rekoč: „Jaz nisem bogat in moji farani so zares ubogi, gospod doktor, oprostite mi, da ne morem za svét slavnega Dupuytrena več dati. Srečen sem, da sem vas vprašal, ker sedaj saj nepripravljen ne umrjem. Morda bi mi bili to lahko povedali malo lepše; petinšestdeset let imam, in v
moji starosti bi skoro vsak še zelö, zelö rad živel. Pa zaradi tega nisem hud na vas. Vi me niste presenetili, bil sem na tak odgovor pripravljen. Dobro se imejte, gospod doktor! Jaz se povrnem v svojo župnijo, ker hočem v njej umreti."
Župnik zapusti sobo, Dupuytren pa stoji ves zamišljen. Starčkove besede so ga pretresle. Ta slabotni, bolni možiček mora imeti trdno voljo. Hiti za njim.
Župnik gre počasi po stopnicah.
«Gospod župnik," ga pokliče, „pridite še enkrat gori!"
Župnik pride.
„Morda je vendar še kako sredstvo, ki vas reši," nadaljuje zdravnik, „ako se podvržete zel6 hudi operaciji."
„Moj Bog, gospod doktor!" vsklikne župnik, „saj prav zaradi tega sem k vam prišel; poskusite, kar vam drago!"
„Morda pa bo poskus zastonj; na vsak način bo dolgo trajalo, in, kakor sem vam že rekel, bolelo bo hudo."
„O, le operirajte, gospod doktor! Že prestanem. To bodo moji ubogi župljani srečni, ako se obnese vaš poskus."
„Dobro; pojte v bolnišnico, in sicer v dvorano sv. Neže. Tam boste imeli vsega dovolj in sestre
jubu, ki v resnici želi mir in spravo med narodi, mora biti torej le prav, Se peša društvo, ki z izgovorom, da varuje ob mejah nemško prebivalstvo, v svoje šole sili slovenske in slovanske otroke sploh, in svojim revnim rojakom nikjer ne napravi šole in ne dovoljuje nobenih podpor, ako ni upanja, da. bi kak slovanski otrok hodil v šolo in se v njej po-nemČil.
Dotični oklic nam daje pravo podobo, kako se
je razširjal nemški „schulverein", kako pa nekaj let sem tudi redno peša, omenjamo ga zato z nekakim zadoščenjem tudi v našem listu. Med drugim pravi oklic:
Dvanajst let marljivega dela v službi našega naroda je že za nami. Niti hudi napadi, ni marsikatero majanje javnega mnenja ni premaknilo prvotnega smotra, s šolo pomagati naši narodnosti, kjer je v nevarnosti.
Nemški narod je društvu v izpolnjenje težke in odgovornosti polne naloge do danes podaril skoro 3 milijone goldinarjev. Tej podpori je popolnoma primerna velikost tega, kar se je storilo. Blizu 180 nemških šol, katere vzdržuje „schulverein" sam ali jih pa podpira, stoji ob meji na straži, nad 10.000 otrok, ki bi se sicer bili poslovanili ali pa poitali-jančili, vživa dobrote nemškega pouka. Zato lahko rečemo, da smo tudi mi v času, ki je reven na dejanjih, bogat pa v besedah, bili deležni blagoslova, ki spremlja vsako vrlo in nesebično delo.
Pri svojem delovanju se nismo nikjer prevzeli. V lastni slabosti iskali smo najnevarnejšega sovražnika, in dostikrat smo že naglašali, da tudi v „schul-vereinu" naša narodna sila ne zadostuje velikosti nalog, ki nas čakajo.
Dobro smo storili, da smo o pravem času svarili. Danes smo prišli v „schulvereinu" do odločujočega trenotka. Dobi napredka do 1886. leta je sledila doba stalnega nazadovanja. Še 1889. leta imeli smo 294.000 letnih dohodkov. L. 1891 so pali ti dohodki za 26.000 in za letošnje leto jih smemo računati k večjemu na 212.000 gld. Celo toliko proslavljanj dolžnustni goldinar, to je stalni donesek članov krajnih podružnic, v katerem se kaže neobhodno potrebna udeležitev širocih slojev prebivalstva, se je od 136.000 gld. 1886. leta pomanjšal na 110.000 gld. v 1891. leta, in bati se je daljšega nazadovanja v 1892. letu.
Ker se je pokazalo to nazadovanje, smo jeli previdno štediti in skušali smo premožnejše narodne kroge pripraviti, da so podpisavali večje doneske. Tako sestavljenemu stavbenemu zakladu je 1888. 1. došlo 36.000 gld. in dosedaj vkupe 114.000 gld. Ti dohodki, pomnoženi s slučajnimi volili in bla-gajnični ostanek 30.000 gld. lanskega leta omogoču-jejo, da se je pokril primanjkljej vsled vedno manjših rednih dohodkov.
Trajno pa društvo ne bode moglo oskrbljevati
svojih dolžnostij z dohodki stavbenega zaklada, ki tudi jedenkrat morajo usahniti. Umno gospodarstvo se ne more zanašati na take dohodke.
Ce se bode za 1893. leta nazadovanje vkupnih dohodkov proračunilo v jednaki visokosti, kakor letos,
vam dobro postrežejo. Danes in jutri se odpočite, pojutranjem pa . . ."
„Dobro, gospod doktor; lepa vam hvala!"
Dupuytren zapiše nekaj besed na list, ki ga izroči župniku. Ta gre v bolnišnico, kjer ga, brez d/ojbe vsled Dupuytrenovega priporočila, zelo prijazno vsprejmo in mu strežejo z nenavadno skrbjo. Dobri mož ne v6, kako bi se dovolj zahvaljeval. Tretji dan je že do petsto dijakov zbranih, ko Dupuytren nenavadno zgodaj vstopi. Operacija se prične. Traja petindvajset minut in zelo boli; čeljust je načeta, mora se odstraniti. Župnik ne dä glasu od sebe; samo ko pravi Dupuytren: „Sedaj smo gotovi!" je obraz njegov ves zelen. Dupuytren ga sam obveže.
„Mislim, da bo dobro," pravi sočutno; „ali ste mnogo trpeli?"
„Skušal sem kaj druzega misliti," odgovori bolnik.
Dupuytren ga dolgo gleda — nem; potem gre k drugim bolnikom.
Župnik je rešen. Vsako jutro, kakor hitro pride Dupuytren,, gre proti stari svoji navadi mimo prvih postelj, najprej k njemu. Ko začne bolnik vstajati, prime ga v začudenje vseh dijakov, po končanem pregledovanju bolnikov, pod paidnho in hodi počasi ž njim po dvorani gori in doli. Nihče si ne v6 tega Dupuytrenovega vedenja razlagati, saj sicer ni
in če hočemo za izpolnjenje društvenih namenov u 1892. leto vstavljene podpore v jednaki visokoatf porabiti, bode letos primanjkljaj znašal okroglih
76 000 gld.
„Schulverein" se nikdar ne bode spnstil v nevarnost nepokritega gospodarstva. Zategadel mora. v vseh področjih svoje delovanje strogo omejevati in najskrbneje varčevati. To je tembolj potrebno, ker se marsikaj, kar se je ustanovilo in se lepo razvija, ne more brez občutne narodne škode takoj odstraniti, ravno tako se ne morejo kako dotakniti že obstoječe zavezanosti.
Nemškim rojakom še jedenkrat z vso resnostjo predstavljamo pred oči podobe bližnje prihodnjosti. Na jedni strani stalno nazadovanje v rednih dohodkih, vedno pojemanje števila članov okrajnih zadrug, od katerih že mnoge umirajo, vedno v širše kroge se razširjujoče utrujenje v boju, vzlic posamičnim izjemam vedno naraščajoča ravnodušnost posebno bogatih soplemenikov, denarnih in kreditnih zavodov in nemških občin. Na drugi strani pa ne-oslabljeni klic po pomoči od jezikovnih mej na severu in jugu in težeča dolžnost, skrbeti za to, kar se je s trudom napravilo, ker bi bilo v veliko narodno škodo, če bi se takoj odpravili že ustanovljeni zavodi.
Mi vemo, da nam prihajajo z dobrim namenom nasveti, da naj preosnujemo naše društvo in tako si pripravimo boljših dnij. Za gotovo ne bomo gluhi za dobromišljene nasvete, če gre za to, da se naše društvo preosnuje po časovnih zahtevah. Ali mi smo pa vendar prepričani v prvi vrsti, d a se stvari trajno ne dajo zboljšati, če se ne povzdigne požrtovalnost.
Odkrito in brez ovinkov navedli smo neovrg-Ijive številke, ker nočemo sedanjega stanja olepša-vati, pa tudi ne vzbujati goljufivih nad na bodočnost. če ta slika ne bode naredila konca narodni mlačnosti, tedaj bode „schulverein" moral opustiti veliko število svojih zavodov.
Zato zahtevamo podvojene požrtovalnosti in po-višene delavnosti. S požrtovalnostjo se morajo povišati doneski udov v skupinah, pomnožiti število udov, ustanavljati nove podružnice, neprestano v društvo vabiti od kraja do kraja, zagotoviti se morajo ali pa povišati redni letni dohodki nemških hranilnic, posojilnic, občin in drugih korporacij, da se znatno in trajno povišajo dohodki.
Tako oklic. — Mi ne bomo preiskovali vzrokov, zakaj da peša nemško šolsko društvo. Zdi se pa nam, da Nemci veduo bolj spoznavajo, da zanje ni treba takih obrambnih društev, ker njih narodnost ni nikjer v nevarnosti. Pač pa so v tem oziru poklicani na delo katoličani in Slovani proti mej-verski tuji šoli.
Oklic ta tako zasukajmo, da bo veljal nam katoličanom in Slovanom ter se ravnajmo po tem. Takih dogodkov, kakor afera na Dunaju zaradi križa v šoli, ali kakor so šole na Koroškem, potem ne bode več mogoče.
z nikomur tako prijazen ta rezni, osorni, malobe-sedni doktor-učenjak.
Več mesecev je že preteklo, kar je župnik odšel zopet domov, ko zagleda Dupuytren nekega jutra zopet dobrega starčka v dvorani sv. Neže. V rokah držal je veliko canjo, črevlji bili so mu opra-šeni, kot bi bil peš hodil po cesti. Dupuytren mu gre prijazen naproti, se prepriča, da operacija ni imela slabih nasledkov, ter reče:
„Po kaj pa ste prišli v Pariz?"
„Gospod doktor," odgovori župnik, danes je leto dnij, kar ste me operirali. Nisem hotel, d» bi prešel šesti dan majnika, ne da bi vas obiskal, in mislil sem si, da vam moram vendar majhen dar prinesti. Prav za prav ni nič, pa saj naj bo le znak moje hvaležnosti. Tu imate nekaj hrušk z mojega vrta; hruške, da, tako dobrih in okusnih ne kupite nikjer. Sedaj pa mi morate obljubiti, da pokusite malo, ali ne, da boste?"
Dupuytren ga prijazno stisne za roke. Povabi ga na kosilo, a župnik odkloni, dasi zelo nerad. Čas mu je odmerjen, vrniti se mora v svojo vas.
Se dve leti vidi Dupuytren vsak pot šesti dan majnika dobrega župnika v dvorani sv. Neže, samo ob sebi umevno, vselej s skromnim darom, ki pa je prihajal iz blagega, hvaležnega srca. Zdravnik je o njegovem pogledu vselej nekako čudno ginjen. Takrat je Dupuytren že občutil bolezen, proti
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. novembra. Notranje dežele.
ftriavni %bor bode skoro vsak dan imel sejo, da prej reši državni bndget. Zboroval bode baj& do 20. dne decembra, ter bodo v januvariju in febraftrijn zborovali deželni zbori. V maju bo-deta pa zborovali delegaciji.
Oospodska zbornica šteje sedaj vkupe 237 udov, ali od teh se mnogi sej ne udeležujejo. Tako so ntdrojvode bili le pri jedni seji, od kar vlada groff Taaffe.
Dunaj. Zaprli so izdajatelja radikalnega delavskega lista „Zukunft" Valenzija in odgovornega vrednika tega lista Friedländerja. Od tega lista je dosedaj izšlo šest številk, ki so pa bile vse konfisko-vane. V poslednji številki je bil članek, v katerem se priporoča propaganda dejanja in proslavljajo anarhisti, ki so pred 5 leti bili usmrteni v Ghikagi.
Ogersko. „Moniteur de Borne" piše, da vse ogerBke stranke tekmujejo v tem, kako bi pospešile razpad države. Častihlepje vse drugo nadomešča. Postopanje grofa Apponyija je pravi škandal. Ta katolik, katerega vpliv bi bil mogel biti tako srečen, da vsega nista spridila madjarizem in neumna prevzetnost, z vso svojo zgovornostjo in nadarjenostjo služi političnemu egojizmu. On žrtvuje mir in pri-hodnjost Ogerske praznim nadam, ki se bodo hitro razkadile. Ogerska izigrava poslednjo karto. Dan, katerega se začne kulturni boj, bode nesrečen dan. Cerkev bode odločno branila svoje pravice. Strasti bodo provzročile strašen boj. Na Ogerskem, kjer prevladujejo čuvstva, se bode ta boj silno razširil. Če vlada prestopi Bubikon, potem dolgo ne bode več govora o kaki zmernosti. Pri sedanjih resnih in vznemirjevalnih mejnarodnih problemih bi bil tak razpor prava narodna nesreča. V Peterburgu se bodo veselili, s tem je vse povedano. Vsi nasprotniki Ogerske, katerih ni malo, bodo z veseljem pozdravili ta boj, pričakujoč od njega poraženja ma-djarizma. Vsak boj obrablja narodne moči. Kakor se kaže, v Budimpešti nič več ne gledajo čez meje. Nekateri politiki ogerski menda mislijo, da se za Ogersko nehava svet. Cerkev nikdar ne more priznati zakona iz 1868. leta o odgoji otrok iz mešanih zakonov. Vatikan bode vedno branil dogmo, drugače pa kazal zmernost in potrpežljivost. Ce Ogerska pojde dalje, naj pripiše posledice sama sebi
Ynanje države.
Bolgarija. Letos se je na sofijski visoki šoli otvorila pravoznanska fakulteta. Sedaj ima ta šola že tri fakultete, pravoznansko, matematično-prirodo-znansko in jezikovno-zgodovinsko, če tako pojde dalje, bodo Bolgari kmalu imeli popolno vseučilišče in jim ne bode treba hoditi na tuja vseučilišča.
Rusija. Državni svet je sklenil, dd se po Poljskem popolnoma prepove Židom opravljati advokaturo, v drugih ruskih mestih pa sme biti k večjemu 10% židovskih odvetnikov. Podoben ukaz bi bil umesten še v marsikateri evropski državi. Tako so na Dunaju skoro vsi odvetniki židje.
Francija. V Parizu se je pripetil neki dogodek, ki v vladnih krogih že vzbuja nemalo skrbi. Samo na sebi dogodek ni tako poseben, ali pokazal je jasno, da anarhizem že prodira mej vojake. Na kolodvoru je bila postavljena stotnija vojakov. Pro-stak je izstopil iz vrste, poveljujočemu poročniku priložil nekaj prav gorkih, potem pa ga vrgel na tla s klicem: „Živela anarhija!" Vojak pride pred vojaško sodišče, ki ga bode kaznovalo z vso stro-
1 i ..i
kateri ni ničesar opravila niti njegova, niti drugih zdravnikov umetnost. Sel je na Laško, ter se marca meseca 1834. leta vrnil, skoro nič boljši.
Dasi so zdravniki govorili drugače, Dupuytren je vedel, da mu je umreti. Kolikor bližje je bil smrti, tem temnejši in nezaupljivejši je bil njegov značaj. Morda ga je v zadnjih trenotjih težila notranja zapuščenost, katere si je bil sam kriv, ker je živel brez tolažila sv. vere.
Nekega jutra pokliče svojega posinovljenca in mu narekuje to-le pismo:
„Gospodu M..., župniku v X pri Nemoursu.
Dragi mi prijatelj I Zdravnik potrebuje župnika. Pridite takoj, da ne pridete morda prepozno!"
Dupuytren."
Župnik pride kmalu. Dolgo je zaprt 8 slavnim zdravnikom. Kaj sta govorila, ostala je tajnost; le ko stopi župnik iz sobe umrjočega, svetle solze v njegovih očdh, na njegovem obrazu pa so vtisnjeni znaki mile udanosti.
Drugo intro pokliče Dupuytren — prostozidar — nadškofa pariškega. To je bilo 8. dan februvarija 1835. leta; nekaj ur potem ga ni bilo med živimi.
Ko bo dijaki dili po maši rakev na rame in nesli proti pokopališču, stopal je tudi stari župnik jokajoč med obilnimi pogrebci, zatopljen v pobožno molitev.	Prel. Liga + 56.
gostjo vojaškega zakona. S tem pa anarhizma ne bodo izruvali iz vojske. Kdo ve, koliko je mej vojaki ljudij podobnih-mislij, ki so pa previdnejši, in bodo svoje mišljenje pokazali še-le ob ugodnejšem ¿asa. Dosedaj so se zanašali na vojsko, da bode v .straha držala anarhiste. Na koga naj pa računajo potem, če se mej vojaki razširi nevarni anarhistični duh, ko o cerkvi nočejo ničesa slišati. Radi ali neradi bodo še cerkev klicali na pomoč, toda cerkev tudi ne bode mogla na mah popraviti, kar je spridil brezverski liberalizem v več desetletjih.
NemHja. Liebknechtova plača kot urednik „Vorwärtza" se je mnogim socijalnim demokratom zdela malo previsoka in so se zaradi tega pritoževali na shodu. Liebknecht je pa odgovoril, da bi še s to plačo izhajati ne mogel, ko bi ne imel postranskih dohodkov. Duševno delo se tudi mora bolje plačati nego materijalno. On bi zunaj stranke lahko trikrat tolikj zaslužil in torej ni odvisen od nje. Vsekako je zanimivo, da Liebknecht priznava prednost duševnemu delu. Dosedaj te razlike soci-jalisti neso delali. Kje je sedaj tista jednakost, o kateri se je mej socijalisti že toliko govorilo in pisalo. Sploh se pa mora vsakdo vprašati, če je za delavskega vodjo človek, ki porabi 7000 mark na leto.
Amerika. Železniški služabniki v Zjedinjenih državah nameravajo v maju začeti štrajkati, ako jim ne dovolijo v njih zahteve. V maju bode razstava v Cikagi in po železnicah bode veliko prometa. Prišle bodo torej v veliko zadrego, če se začne štrajk.
Socijalne stvari.
Drag luksus. „Reichsanzeiger" piše, da je na Pruskem 8485 oseb, ki imajo na leto več dohodkov, nego 36.000 mark. Če si to mislimo kot 4% obresti gotovega kapitala, dobimo, da na Pruskem d v e o s e b i , ki sta se prijavile, da imata 5—7 milijonov dohodkov na leto, s tem predstavljate kapital 300 milijonov; 1 se je prijavil za 4—5 milijonov letnih dohodkov, 1 za 3—4 milijone, 8 za 2—3 milijone, 23 za 1—1 */, milijona, 1785 za 120—900 tisoč in 6665 za 36—100 tisoč mark. Yse to pomenja kapitala do 17.770 milijonov mark. K temu moramo prišteti se oda še izredno skromnost, katero kažeio taki denarni možje, kadar govore o svojih dohodkih. Vseh tistih točnostij, in najmanjših podrobnostij, ki jih zahteva in tudi doseže gosposka pri duhovskihfasijab, pri teh milijonarskih fasijah ni; saj jih še pri sadi-gorskem čudodelnem rabbiju ni bilo, kakor je pokazala znana pravda. Vendar če tudi ne včmo, v koliko se pri številkah kaže milijonarska ponižnost, in če nam tudi ni znano, koliko izraelskega rodu zastopnikov je mej njimi, vendar lahko trdimo z mirno vestjo, da je vzdrževanje velikega kapitala — drag, predrag luksus za narode. Ko bo zmanjkalo narodom za življenje potrebnih atvarij, potem se nam ne bo čuditi, če se bodo, kakor si že bodi, odrekli tudi temu luksusu. Bog daj, da bi se zgodilo brez meča in ognja!
Novi obrtniki naše dobe so berači, samo da ne plačujejo še dohodninskega davka. Po mestih, menda tudi že v Ljubljani, je neštevilno poštenja-kovičev moškega in ženskega spola, ki čutijo v sebi poklic za lepi — beraški stan. Imajo namreč skupna shajališča, koder se posvetujejo, kako in kaj začeti, da se v naših slabih časih tudi njihov obrt povzdigne ; v nekakem centralnem uradu svojega obrta si nabirajo naslovov raznovrstnih oseb, pri katerih se dd kaj zaslužiti; ondukaj se sestavljajo pisma itd , tam tudi neizkušeni začetniki dobivajo prvi temeljni i
pouk v beraškem rokodelstvu.--Temni srednji >
vek s svojim „pasjim" življenjem tega še ni poznal; saj pa tudi v fevdalnih in klerikalnih verigah ni j bil mogoč — napredek !
Dnevne novice.
V Ljubljani,.18. novembra.
(God presvetle cesarice Elizabete) praznujejo jutri avstrijski narodi proseč Boga vsega najboljšega za presvetlo vladarico. — Ta dan imajo učenci raznih šol sv. mašo in šole prosti dan. Za tukajšnje Elizabetišče bo v nemški cerkvi v proslavo godu presvetle cesarice Elizabete ob 10. uri sv. maša.
(Iz višjega gimnazija Imbljanskega.) Gimnazijski učitelj g. K a r o I Šega je z naslovom profesor stalno potrjen.
(Sodomerni nrad (Aichamt) v Ljubljani) že blizu d»a meseca praznuje pri posodi za tekočine, in to v sedauiem letnem času, ko |e n»|večja sila za cimentirane posode za tekočine. Pravijo, da je počila cev za napeljavo vode. To bi se pač v par urah daio popraviti. Zdaj pa že več tednov zastonj
j čaka dvorišče z barigljami in sodi prenapolnjeno, j da bi se te posode premerile. Koliko težave imajo i dotični obrtniki in zasobni lastniki? Naj bi vender : nadzorništvo tega urada, ali pa vlada potrebno j ukrenila, da se ljudstvu pomaga. Dvomimo, da bi j se tak nedostatek še kje v kakem stolnem mestu j trpel!
(Framasonski zelnik in „Slovenski Narod*.) Na naš dopis z dežele, objavljen dne 16. novembra t. 1. pod naslovom: „S framasonskega zelnika", „Narod" tako-le stvarno odgovarja: „S framasonskega zelnika. Tako se glasi napis dopisu „Slov." i z dežele, v katerem duhovit ligaš na podlagi na-; članka „Liberalizem" z matematično preciz-j nostjo dokazuje, da nismo slovenski „liberalci" nič j druzega, nego pristaši framasonov, to je „tiste j družbe, katera skazuje satanu božjo čast". Posebno ! zanimivo v tem dopisu je še to, da se škofje in du-j hovniki v njem ne imenujejo služabniki, ampak , družabniki katoliške cerkve. Sic ? Morda pa vendar ' ni v nevarnosti vera, ampak le izvestna d i v i -denda, ka-li?" — Taka je „Narodova" polemika, o njej ni treba nobene besede, ker se sama obsoja. Pripomnimo le, da „Narod" zopet tukaj slika škofe in duhovnike kot egoiste, katerim je le do d i v i -j d e n d e. To se pravi: Ljudstvo, ne poslušaj besedičenj a škofov in duhovnov o nevarnosti za vero ! njim ni nič za vero, ampak le za denar! In to se ne očita enemu ali drugemu, to se očita škofom in duhovnikom, katoliški cerkvi sploh. — To je tudi eno pristno-framasonskih sredstev v boju proti katoliški cerkvi. — Tako „Narod" v zasmeh stavi pri j vsaki priliki škofe in duhovnike in vendar bode | morda že jutri trdil, da nikoli ne napada škofov in duhovnov, katoliške cerkve sploh. — Verjemi mu, kukec, mi mu ne moremo.
(Nova železnična postaja) v Planini. Pre- j tečeno nedeljo se je odprl promet na novi redni železnični postaji Planina mej Rakekom in Lo- ! gatcem. Vstopi in iztopi se lahko pri mešanem vlaku j in poštnih vlakih izvzemši brzovlak; — dobijo se ! tudi vozni listki. — Poštni vlak št. 7, ki pridrdra j v Ljubljano ob 2 in 55 minut popoldne, sicer ni j sprejet v promet, — najbrže vsled pomote, ker j ravno s tem bi se največ vozili. Šla je neutegoma j prošnja do vodstva, da bi se tudi ta vlak v Planini j ustavljal.	j
(Nova zadruga kovinarjev v Ljubljani.) V nedeljo dne 13. t. m. je bil ob 9. uri v magist. dvo- I rani osnovalni shod nove zadruge kovinarjev (Me- ! tallarbeitergenossenschaft). — Izvoljeni so bili v odbor ! kot predsednik g. Schlegel, podpredsednik g. Nolli, ' odborniki gg.: Achtschin, Kaiser, Pilko, Tonij, Bogel, i Schaffelner; namestniki gg.: Škrabec, Eckert, Tratnik. J V vodstvo za blagajno kovinarskih vajencev gg. i Kregar, Martinčič, Zabkar; v razsodišče gg.: Klisch, i Belič, Stadler, Rebek; namestnika gg. Spreitzer, ' Pliegl; kot odposlanca k zborovanju pomočnikov gg. Mach in Sadnikar.
(Uradniška podpora), za katero je državni zbor dovolil enkrat za vselej 500.000 gld., delila se je , početkom tega meseca državnim uradnikom. Od te ' svote so dobili justični uradniki Štajerske, Koroške ; in Kranjske vkupe 8000 gld., na Štajersko je pripadlo 4000 gld., in sicer za okrožna sodišča ! Ljubno, Celje in Gradec. Posamezne podporne svote j iznašajo po 20 do 60 gld. Pri vsakem okrajnem sodišču podeljen bode po jeden uradnik s to podporo. Ozira se pa pri podelitvi tudi na diurniste ali pomožne uradnike in uradne sluge. Kolika svota se bo razdelila na Kranjskem, nam doslej še ni znano.
(Zdravstveno stanje) mestne občine ljubljanske od 6. do 12. t. m.: Novorojenih je bilo 16, umrlih 20. Med umrlimi je bilo 6 tujcev in 5 v zavodih. , Zbolelo je 9 oseb, mej temi 6 tujcev za grižo.
(Izpraznjene službe.) V področju dalmatinske politiške uprave je popolniti sedem služb konceptnih praktikantov z letno plačo 500 gld. Prošnje tekom štirih tednov predsedništvu zaderskega namestništvs.
(Osebna vest.) Profesor l|ubljanske velike realke, gosp. Emil Ziakowski, je bil od trgovinskega ministerstva imenovan izpraševalnim komisarjem za lokomotivne sprevodnike. — Civilni zemljemerec g. R. Heumer prisegel je te dni kot zemljemerec za Kranjsko.
(Iz vojaških krogov.) Kot vojaški medikamentni akcesisti v reservi imenovani so bili nastopui magistri : g. V. H a U s e r , magister garnizijske lekarne v Celovcu, v lekarni garuizijske bolnice v Ljubljani; g. Jos. P i c h 1 e r, doslej magUter v Gradcu, v lekarni garnizijske bolnice v Ljubljani in magister -
g. Moric Schwarz istotako v ljubljanski vojaški lekarni.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) čast. g. Rupert 6 u t a, dekan v Zavrčah, je umrl dne 14. novembra t. 1. v 49. letu svojega življenja. Naj v miru počiva! — Gosp. Jož. O z m e c , kape-lan v Zavrčah, je postal ondi provizor; v Leskovcu pa tamošnji kapelan g. Andrej K e š e k.
(Iz celovške škofije.) Petdesetletnico mašništva praznujeta dnč 30. novembra v. čč. gg. Martin Krabath, župnik v Št. Urbanu, in F. Rad er, župnik v Vredljah. Tem povodom sta obadva gg. bila imenovana kn. šk. duh. svetovalcema.
(V Št. Lenartu) pri Beljaku na Koroškem stepli so se dn^ 6. t. m. vojaki in civilisti. Vojaki so rabili orožje in ranili več civilistov. Neki huzarski nadstražnik je skočil skozi okno in se je tako hudo poškodoval, da je kmalu zatem umrl.
(Spremembe pri učiteljih na Štajerskem.) Pod-učitelj v Stranicah je postal gosp. Martin R e p i č , doslej v Frankolovem; g. Anton 2 v o k e 1 j pri Sv. Vidu poleg Gradca, doslej v Cirkovicah; učitelj v Središču, g. Anton Kosi, doslej tam podučitelj; nadučitelj je postal pri Sv. Ani na Krembergu g. Mih. Lesnika, in v Gomilskem g. Jan. C o t a r.
(Volitev žnpana v Zgornji Šiški..) Dne 17. t. m. so novoizvoljeni občinski možje za občino Zgornjo Šiško izvolili za novega župana g. Matevža Burgarja (Ig. Černeta), posestnika v Zgornji Šiški. Z« svetovalce so izvoljeni: Jak. Babnik, Ant. Suštaršič, posestnika v gorenji Šiški, Janez Flori-jančič in Miha Kunovar, posestnika v Dravljah. — Občina Gorenja Šiška je dobila s to izvolitvijo svoje pravo katoliško-slovensko lice.
(Iz Gozda nad Kamnikom) se nam poroča: V svojem poročilu o prelepem shodu „Katol političnega društva" v Kamniku naštevali ste razne občine in župnije od blizu in daleč, ki so poslale svoje zastopnike na shod; pozabili pa ste povedati, da se je tudi iz Gozda udeležilo shoda v Kamniku petnajst mož. — Mi s tem svoje poročilo radi spo-polnujemo vzlasti radi tega, ker nam kaže, s kako pazljivostjo da ljudstvo prebira poročila o shodih „Katol. polit, društva" in kak ponos stavi na to, da se tudi samo udeležuje takih shodov.
(Nove orgije pri čč. šolskih sestrah v Mariboru.) Nove orgije so dobile čč. šolske sestre v Mariboru; izdelal jih je gosp. J. Goršič v Ljubljani. Danes so bile blagoslovljene.
(Občinske volitve na Stndeucu ) Pri občinski volitvi na Studencu — okraju krškem — so bili izvoljeni: Fr. Znideršič, župan. Mat. Jaklič, Franc Novšak, Mat. Selak, Anton Hočevar, J. Bizjak, J. Selak, Mat. Koračin, Anton Komljanec, Jan. Hirar, občinski svetovalci.
(Občinske volitve v Pomjanu) so se ugodno ¡¿vršile za Slovane. V III. iu II. razredu so zmagali Slovani, v I. pa Italijani, a njih kandidati so vočinoma Slovani; upati je, d& polagoma isti spregledajo ter da ves občinski odbor skupno deluje v blagor dosedaj popolno zapuščene in razrušene občine pomjan8ke.
(Poročil) se je dnč 16. t. m. v Ilirski Bistrici g. dr. Andrej S t a n g e r , odvetnik v Voloski in isterski deželni poslanec, z gspdč. Fr. Domladiš.
(Z Reke) se nam poroča : Pri Bakru, prvi železniški postaji od Reke proti Karlovcu, je vlak zdrobil neko žensko. — Te dni sta priplula v našo luko dva velika parobroda s petrolejem, da se tu očisti. Riž z angleške barke so v tukajšnji tovarni obdelali, in zdaj se bo spečaval na vse strani. Barka pa odr ne vsak čas. Zdaj pričakujemo drugo veliko barko z rižem. Posebno revniše ljudstvo jo težko dočekava, da dobi delo in da si zasluži vsaj vsakdanjega kruha. Za ta del prebivalstva je stanje čedalje bolj neznosno. Madjari so našo do zdaj prosto luko zaprli in zato se mora plačevati colnina od vsega blaga in živila, kar ga prihaja v mesto. Vsled tega je vse dražje. Pa za to se ne zmenijo višje glave. One že shajajo, saj imajo denar; kdor ga pa nima, naj strada, ali celo pogine. To je geslo mad-jarskega in sploh vsacega liberalizma. Tužno!
(Državni poslanec pl. Dumreicher), znani 6lavo-fag, ki je besedičii stare svoje budalosti tudi pri zadnjem celovškem „parteitagu", daroval je celovški podružnici nemškega „schulvereina" tisoč goldinarjev. Ostentativno se sevč to „junaštvo" razglaša po nemških listih. Pl. Dumreicher poživlja i druge Nemce, osobito Korošce, naj ga posnemajo v tem. A zelo dvomimo, da bi jih kaj hotelo iti na lima-nice. K«jti kjer se dotika mošnje, ie pri teh ljudeh
le premnogokrat tudi nemštva konec, in nemštvo razširjajo ljubše z denarjem drugih ! 1	-rj-
(Slov«98ko gledališče.) V nedeljo, dn£20. t. m., se bode predstavljala „Naša kri", narodna igra v štirih dejanjih. Češki jo je spisal Ladislav Stru pežnicky, poslovenil pa Fr. Gestrin.
(Železnica iz Poličan v Konjice.) Due 14. t. m. se je prvi vlak za poskus pripeljal iz Poličan v Konjice. Do novega leta se vsaj nadejajo, da bo za splošne vožnjo vse vrejeno.
(Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda.) VI. Izdalo in založilo vodstvo. Tako je naslovljeno poročilo družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1891/92. Iz poročila povzamemo, da ima družba 121 podružnic, pokroviteljev 83, ustanovnikov 851, letnikov 4147, podpornikov 8482, vseh družbenikov 9007. — Med društvenimi zavodi so našteti: 1. otroški vrtec v Celju pod vodstvom čč. šolskih sester, 2. otroški vrtec pri sv. Jakobu v Trstu, 8. slovenska štirirazredna ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu, 4. otroški vrtec v Rojauu, 5. na Greti, 6. v Pevmi pri Gorici, 7. v Ločniku. Družba je podpirala, 1. otroški vrtec v Podgori pri Gorici, 2. društva „Sloge" dva otroška vrtca in trirazrednico in novo mešano jednorazrednico v Gorici. — Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda šteje te-le knjige: 1. Franc Jožef I. a 15 kr. Ž. Rudolf Habsburški a 20 kr. 3. Valentin Vodnik a 15 kr. 4. Junaki a 25 kr. 5. Matej Ravnikar a 10 kr. 6. Pesmi Valentina Vodnika a 15 kr. 7. Junaki (II) a 30 kr. 8. Janez Cigler a 20 kr. — Družbi sv. Cirila in Metoda želimo obilnih vspehov, ki ji bodo zagotovljeni v polni meri vzlasti tedaj, ako se vredi njeno delovanje v smislu sklepov I. slov. kat. shoda.
(Tiskovna pomota) V včerajšnjem našem listu je v dnevni novici: Naroden škandal v popravku g. Murnika brati narodno-napreden in ne: n a p r e d n o - n a p r e d e n . kar naj se s tem blagovoljno popravi.
(Slovesno otvorjenje svetovne razstave v Chi-eagi.) Slavnost se je pričela due 19. oktobra. Mesto se je odelo v praznično obleko. Po 20 nadstropij visoke hiše so bile kar povite v velikanske ameriške trobojnice. Okrasitev jednega samega izmed večjih hotelov je stala 12.000 dolarjev t. j. okoli 30.000 gld. našega denarja. Nad pol miljona ptujcev je prihitelo v mesto. — Ker se predsednik Harrison zaradi nevarne bolezui svoifi soproge slavnosti ni mogel vde-ležiti, ga je nHdomestoval podpredsednik L B. Mortou. Navzoči so bili skorej vsi zastopniki tujih držav. Katoliški cerkveni dostojanstveniki so došli iz Balti-more s posebnim vlakom, katerega jim je velikodušno priredila „železnična družba Baltimore et Ohio". Izmed njih naj tukaj imenujemo le kardinala Gibrous-a iz Baltimore in papeževega zastopnika nadškofa Sattoli-ja. — Meščanje chicaški so zbranim gostom v hotelu „Auditorium" priredili oficijelni sprejem z banketom, katerega se je vdeležilo nad 4000 gostov. Drugi dau 20. oktobra je bila velikanska meščanska parada, katere se je vdeležilo blizu 100.000 mož, med njimi 20.000 konjikov. Sprevod bil je razdeljen na tri dele. V prvem oddelku so korakali domači meščanje, razdeljeni po raznoterih domorodnih društvih. Posebno navdušeno so bili pozdravljeni vozovi, predstavljajoči iznajdbo Amerike v alegoričnih podobah. — V drugem oddelku, kteri je bil sestavljen iz raznoterih amerikanskib druib, je bila videti velikanska zemeljska kroglja, okoli katere so raznoteri narodi popevali Kolumbovo pesen. Tretji
oddelek je bil katoliški. Štel je 53.400 mož, torej nad polovico udeležepcev. Na čelu je jezdarilo 50 predsto'uikov katoliških društev, med njimi 10 duhovnikov. Vse zastave so bile okinčaue z znamenjem >v. križ». Tudi na prsih vdeležencev je kazalo to znamenje, da druži raznotere narodnosti le si. vera — Pi sebno pozornost so v tem oddelku vzbujali slovanski Sokoli. Korakalo jih je nad 700, med ujimi ¡-«vena tudi chicaški „Slovenski Sokol".
Telegrami.
Dunaj, 17. novembra. Danes ob 2. uri 15 minut odpotovala sta rumunski kralj in prestolonaslednik z jadernim vlakom v Bukarest.
Gradec, 17. novembra. V Wittgen-šteinovih kosnih magazinih v Mürzzusohlagu našla je oblastvena komisija kose brez mark in magazin zaprla. Sedaj se pregleduje po drugih Witlgensteinovih fužinah.
Napolj, 17. novembra. Predvčeraj se je obnovilo na otoku Ponza podzemeljsko bobnenje, katero spremlja tresenje zemlje. Prebivalstvo je bežalo deloma na ladije, deloma pa tabori na morskem obrežju.
London, 17. novembra. Policijsko sodišče v Bowstreetu je ustreglo zahtevi francoske vlade, da se izroči Frangois. Francis se je pritožil na višjo instanco.
Tanger, 17. novembra. Sultan maro-čanski je dal francoskemu poslaniku dovo- j ljenje za zidanje klavnice in vodovoda v Tangeru.
T u j «« i.
16. novembra.
Pri Maliču: Weiss, Ludovik Weiss, Abeles, Tsehurn, trgovci; Phielben, Pfeiffenberger, Purt, Bing, Faekler, Holländer, potovalci, z Dunaja — Polainer, sttonik, iz Pulja. — Kukovič, trgovec, iz Brežic. — Demšar, trgovec, iz Železnikov.
___ Grün, zasebnik, iz Škofje Loke. — Klun, potovalec, iz
Ribnice. — Poženel s soprogo iz Bistrice. — Hauswirth iz Celja. — Lehman iz Monakovega.
Pri Slonu: Ethofer, trgovec, in Veneziani, potovalec, iz Trsta.— Troger, potovalec; Parman, generalmajor; dr. (¡eorg.
odvetniški kandidat, iz Gradca. — Oreste iz Parme. — Hribar, kapelah, iz Košane. — Oerse iz Oelovck — Berger, trgovec, iz Budimpešte. — Hafner iz Železnikov. — Orešek, nadpo-ročnik, iz Postojine. — Homan iz Radovljice. — Jirh iz Gorice. — Reieh, Hahn, Hofbauer, trgovei, z Dunaja. — Ver-stovšek, železniški uradnik, z Nabrežine.
Pri Juinvm kolodvoru: Peter in Valentin Ceiner, Missioni, Fildaferro iz Moggle. — Lupšina s soprogo iz Gorice. — Ortolani, vinotržec, iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Baranzelli iz Milana.
Pri bavarskem dvoru: Elszasz iz Prankobrode. — Silberstein iz Zeltweg-a. — Glasser, potovalec, z Dunaja.
Vreme>RNk» ciporoeilo.
J Ca«	Stanje
---- V cUr Vrome J5 g f
«r»k(|Hl»r« toplomera	C
opazovanja »mD. po c,ilijn	k «
~~ 7. u. zjut.l 738 2 6-4 8irvžhT~roSlauno 17 2. u. pop. 738 7 6 6 zm. vzh. „
9. «. zvee. 740 3 3 2	„	„ dez
Srednja temperatura 5'4°. za 2~0" nad normalom
Prošnja.
Uboga vdova s tremi otroci ponižno prosi pomoči. Marije Terezije cesta št. 14.	3—2
Anton LlpuS
v Ljubljani, v seraeniškem poslopju za vodo
priporoma se prečast. duhovščini in 6lav. občinstvu iz mesta in z dežele v	542 6—5
izdelovanje vsakovrstnih
V
in drugih enakih stvarij po najnižji ceni.
Stanuje v Streli škili ulicah 3.
Velika 5Dkrajcarska loterija.
Žrebanje
nepreklicno
1. dec. 1802.
Glavni dobitek
75.000
Srečke k Ä« k
J; C. M A YER v Ljubljani.
goldinarjev
4b? 7 ~w*m priporoča:
V soboto dnč 19. novembra
T)
au V
velik koncert
i
Ö godbe c. in kr. pešpolkfi. št. 17 pod M ^ osobnim vodst vom gosp. lcapelnilca. U

Točilo se bode:
mmonafeo
v originalnih kamnatih vrčih
.	in plasenslco pivo iz meščanske pivovarne.
Hj	Izvrstna vina in dobra jedila v bogati izberi.	inj
Začetek ob 8. uri.
Vstopnina 30 kr.
Za jako mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem	r.,-,
548 1	IVAN HATB, restavratgr. lHj
O n n a j s k a borza.
Dni 18. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 6%, davka prosta ... Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
. 97	gld	60	kr.
. 97	,	25	„
.114	„	95	„
. 100	.	40	„
. 989	„	-	.
. 315	„	-	.
119	„	80	.
9	„	54	„
. 5	„	69	„
58 „	80	„
Dnč 17. novembra.
Ogerska zlata renta .......112 gld.	95	kr,
Ogerska papirna renta 5%......100	„	35	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188	„	50	„
Zastavna pismaav8tr.osr.zem. kred.banke 4%	96	„	20	„
Zastavna pisma n „ „ „ 41/t %	100	„	40	„
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	75	„
St. Genois srečke. 40 eld.......63	„	75	„
1 Ljubljanske srečke, 20 gld. . ■ . <■ • ■	—
Avstr. rudečeg» križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........64
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	J 52
Akcije Ferdinandove s«v. želez. 1000 gl. st. v.	2780
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	95
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100 . .................—
gld. -. 20 . 35
. 80
75 17\
List „Mercur". Menjarnična delniška družba	fg \t! |$(|4
in¿¡Stal¿s&rtrs; MFRCUR"	-4"-iM26,1",otrk°"1-"
spodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih ^ITI Im I 1 ^^ ■ »	Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj.
°a 'Š^iS in ustni brezplačno.__WollzBile št. 10 Dimaj, Mariahilf«rstras88 74 B.	^ ŽPebanja dn6 lt decembra.
Izdajatelj in odgovorni vrednik  Dr. Ivan Janfi. rt v li