g p 5 N A A 60100200 OSREDNJA K.NJ 1 Primorski dnevnik Poštnino (jidčana v gu.uvm ~ .. Abb. postale I gruppo L Mcean potres na Kitajskem nega sodelovanja na nekaterih zelo konkretnih področjih. Gre za odnese z deželami Srednjih Alp, za prošnjo Tridentinske - Južne Tirolske, ki jo bodo čez tri mesece sprejeli v skupnost Alpe Adria za odnose z evropskimi inštitucijami, za skupne pobude na področju informacije, za skupne kulturne in športne prireditve ter za načrte o velikih železniških in cestnih povezavah ter pristaniških infrastrukturah. Še zlasti so poglobili vprašanje infrastruktur in na dolgo razpravljali o phyrnski avtocesti, o predoru Mbntecroce Carnico, o avtocesti Benetke - Miinchen, o karavanškem predoru. Ob koncu so sprejeli sklep, da bo skupnost podpirala vse te pobude in predsednik dežele Veneto Bernini, ki bo do konca prihodnjega teta predsedoval delovni skupnosti Alpe -Adria, se je obvezal, da bo v o-kviru svojega skorajšnjega obiska pri predstavnikih evn pskih organizacij posredoval za nakazilo primernih finančnih sredstev Kar zadeva druge točke, je treba predvsem omeniti, da so se dogovorili, da bodo v kratkem or-nanizirali .Igre Alpe Adria*, na katerih bodo nastopili mladi športniki iz vseh devetih dežel. Pokrovitelj manifestacije bodo olimpijski odbori štirh držav. Govor je bil tudi o nekaterih skupni1- pobudah na kulturnem področju, uresničitev teh predlogov pa so prepustili komisiji za kulturna vprašanja, ki jo vodi dežela Furlanija - Julijska krajina. Končno pa so govorili tudi o potrebi po večji izmenjavi in-formacj med devetimi deželami s sodelovanjem državnh tiskovnih agencij. , . PEKING — Včeraj še pred zoro je jugozahodno Kitajsko prizadel močan potres, ki je imel epicenter v mestu Davvu v pokrajini Sičuan. -Po prvih vesteh iz uradnih krogov ,ie potres, ki je dosegel magnitudo 6,9 stopinje po Richterjevi lestvici, povzročil najmanj 100 smrtnih žrtev in veliko število ranjenih, porušil je mnogo stanovanjskih poslopij in prekinil glavne prometne zveze. Zastopniki krajevnih upravnih in političnih oblasti so prihiteli na prizadeto področje, da vodijo reševalno -akcijo. Ob ztnagi levice na kongresa Laburistom grozi razkol LONDON — T abiiristična. levica je dosegla na izrednem' kongresu izredno zmago z uvedbo pravila, da bo odslej strankine voditelje izbiral .volilni kolegij*, sestavljen za 40 odstotkov iz sindikalnih zastopnikov, za 30 odstotkov iz predstavnikov temeljnih organizacij in samo za 30 odstotkov iz poslancev, ki so doslej o tem odločali sami. Tajnik ostane Foot, zmernejši laburisti pa grozijo z razkolom in ustanovitvijo nove, socialdemokratske stranke. Coiombo v Egiptu RIM — Zunanji minister Coiombo je sinoči odpotoval v Egipt, kjer se bo danes in jutri pogovarjal z najvišjimi državnimi voditelji o razvoju meddržavnih odnosov in bo izmenjal z njimi mnenje o poteh za premostitev dolgotrajne bližnje vzhodne krize. Jutri bo Colomba sprejel tudi egiptovski predsednik Sadat. h v TRŽAŠKI DNEVNIK r 25. januarja 1981 MEDTEM KO SE MNOŽIJO POBUDE V PODPORO KOLONKOVČANOM Nasilno prisvajanje slovenske zemlje terja odločen odgovor vseh Slovencev Sestanki po vaseh ■ Resoluciji de vinsko nabrežinskega občinskega sveta in KD Tabor z Opčin - SSk o kolonkovških dogodkih Nasilno prisvajanje slovenske zem Ije, nerešeno vprašanje pravičnih zahtev kolonkovških vrtnarjev, grožnje po nadaljnjih razlastitvah na Opčinah, pri Sv. Ivanu, v Podlonjerju in na Kolonkovcu terjajo od celotne slovenske narodnostne skupnosti o-dlcčen in takojšen odgovor S tem v zvezi prirejajo Slovenska kulturno gospodarska zveza Kmečka zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev in razne krajevne organizacije vrsto sestankov po vaseh, da bi našo javnost globlje seznanili s to problematiko. Jutri bodo na vrsti trije sestanki, in sicer: v srenjski hiši v Gročani bo ob 20. uri govoril Dušan Udovič; ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku bo govoril Suadam Kapic ter v gledališču France Pre- V TOREK NA TRGU UNITA Množična manifestacija za miljsko ladjedelnico Prebivalstvo tržaške pokraji ne se bo v torek, ob 18. uri masovno zbralo na Trgu Unita, da s svojo prisotnostjo na manifestaciji, ki jo organizirajo tržaška pokrajina ter miljska, tržaška, devinsko - nabrežin-ska, dolinska, zgoniška in re-pentabrska občina, podpre odločna prizadevanja krajevnih uprav, sindikalnih organizacij in političnih sil za ohranitev edinega preostalega ladjedel-skega obrata na Tržaškem, miijske ladjedelnice »Cantieri Alto Adriaticom. Na manifestaciji bodo govorili predstavniki krajevnih u-prav, ki organizirajo množični shod prebivalstva, ter predstavniki tovarniškega sveta o-groženp ladjedelnice. V zvezi z manifestacijo je tržaški župan včeraj razposlal vrsto brzojavk, s katerimi poziva gospodarske in stanovske organizacije, naj vplivajo na svoje člane, da bodo med manifestacijo v znak solidarnosti zaprli svoje prodajalne in javne lokale. Številne tovarne bodo poslale na manifestacijo svoje predstavnike. Tovarniški svet šti-vanske panirnice. ki se bo udeležil manifestacije tudi iz protesta za vpis 600 delavcev tega obrata v dopolnilno blagajno, je v tej zvezi izjavil, 'da sama manifestacija ne sme izpasti kot kvalunkvističen protest «Trst proti Rimtfs-," 'ki bi lahko pomenil tudi določeno podporo nekaterim krajevnim političnim krogom, temveč mora izzveneti kot odločna ob-dolžitev vladnih sil zaradi postopnega hirania industrijskih dejavnosti na Tržaškem. o njem je razde vinsko- nabrežins ki šeren v Boljuncu bo ob 20.30 go voril Edi Bukavec. Vprašanje je torej še vedno v središču pozornosti pravljal tudi občinski svet, ki je na petkovi seji soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost nad tem, kar se je pripetilo na Kolonkovcu. Predložil jo je občinski odbor, na predlog SSk pa so jo nekoliko spremenili in dopolnili; v dokumentu je izražena zaskrbljenost, ker je še enkrat predmet razlastitve zemlja slovenskih kmetov; na tak način se kompromitira enega glavnih pogojev za življenje manjšne — je rečeno v resoluciji — ki ga predstavlja posest zemlje, na kateri manjšina živi in dela. Devinsko-nabrežinski občinski svet nadalje izraža željo, da bi nadaljnja pogajanja privedla do sporazuma o pravični odškodnini za moralno in materialno škodo zainteresirane skupnosti. Proti nasilnemu poseganju po ko-lorkovški zemlji so se soglasno izrekli tudi člani KD Tabor z Opčin, ki so v petek zbrani na rednem občnem zboru sprejeli resolucijo, ki so jo odposlali tržaški občinski u-pravi. Z njo zahtevajo, naj sedanja občinska uprava Liste za Trst spoštuje obvezo občinskega sveta, se pravi naj revidira območja PEEP, ker razlaščanje naše zemlje in preseljevanje meščanov na podeželje spreminjata etnični značaj našega predmestja in naših vasi. V resoluciji je še poudarjeno, da je edina pravilna urbanistična politika reševanje stanovanjskega vprašanja v mestu samem in predvsem v njegovem središču, kjer postajajo zgradbe predmet velikih špekulacij. O nedavnih dogodkih na Kolonkov-cr je na svoji zadnji seji razpravljal tudi pokrajinski svet SSk. V tiskovnem poročilu med drugim izraža razočaranje, «da glavne demokratične in napredne politične stran ke niso jasno obsodile grobega na stopanja in kršenja zakrnsk'h predpisov, medtem ko je v obrambo prizadetih kmetovalcev nastopila samo SSk, od ostalih organizacij pa Kmečka zveza in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza.* V tiskovnem poročilu je nadalje rečeno, da bo stranka storila vse, da bi se podobni dogodki ne ponovili, in če bo treba bo priredila trdi javne demonstrativne manfestaeiie. V zvezi z vprašanjem Kolonkovca sta se predsinočnjim v Vidmu sestali deželni vodstvi kmečkega sindikata Confcoitvatori, katerega članica je tudi Kmečka zveza, in Zadružne zveze ter sklenili vsklajevaH pritisk na deželne in druge pristojne oblasti za dosego sprejemljive rešitve Delavstvo tovarne CMI (bivše Tovarne mostov in žerjavov) je v četrtek uprizorilo protestno manife stacijo pred sedežem sindikata dt ttllltlHIlIMMIIIIIIIMIItMIIIIHIIMIIHMIMIHIIIIIIIIIIIHflMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItMIIIIIMMIIHIItlllMIIII** NA ZUNANJEM MINISTRSTVU V RIMU RAIPRA V A 0 LOKACIJI SKUPNE INDUSTRIJSKE CONE PO OSIMU Kot varianti predlagani dolina pri Orehu oziroma teritorialno ločene skupne industrijske pobude - Sindikati zahtevajo predhodno določitev predvidenih olajšav lodajalcev Intersind v Ul. del Pe sce Delavci — v tovarni je zaposlenih okrog 160 delovnih moči — zahtevajo nadaljevanje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ki naj med drugim vsebuje obvezo o utrditvi tovarne in vrsto izboljšav, kar zadeva organizacijo dela v obratu. Župani Colja, Guštin in Švab postali vitezi V preteklih dneh je prefektura sporočila županom dr. Pavlu Colji r. Repentabra, Jožetu Guštinu iz Zgonika in Edvinu Švabu iz Doline, da so iim dodelili častni na slov viteza (cavaliere) za zasluge italijanske republike. To visoko odlikovanje predstavlja lepo priznanje za te dolgoletne javne upravitelje in ob tej priložnosti jim seveda izrekamo iskrene čestitke. V PETEK V PROSVETNEM DOMU Na 13. občnem zboru SKD Tabor podali obračun lanskega dela V tajniškem m predsedniškem poročilu nakazane tudi smernice za bodoče delovanje • Pozdravi gostov in volitve odbora * Soglasno sprejeti dve resoluciji tNaše društvo je imelo od 12. občnega zbora do danes 68 predstav, nastopov ali gostovanj. Razširili smo stike s sorodnimi društvi. Samo z igro Draga Gorupa Melona-rjada smo imeli do danes štirinajst nastopov in to po vsem tržaškem ozemlju. Imeli in utrdili smo :. ike s šolami, saj smo pripravili za šolsko mladino gostovanji dveh lutkovnih gledališč iz Ljubliane. Z opensko sekcijo Zveze partizanov smo sodelovali na raznih komemoracijah». To je v skopih obrisih delovanje Slovenskega kulturnega društva cTabor», kot ga je orisa! na petkovem 13. občnem zboru v svojem poročilu tajnik Viktor Sosič. Opensko društvo je imelo v prejšnji sezoni veliko dela in tudi uspe hov, s svojo razvejano dejavnostjo pa je dokazalo, da sodi med naša najbolj aktivna kulturna društva sploh. Vendar vse kar je bilo storjeno spada že v zapisnike delovanja SKD Tabor, je v nadaljevanju dejal tajnik openskega društva. Sedaj je treba gledati v prihodnost in prva pobuda bo prav gotovo odprtje društvene knjižnice tPinko Tomažič in tovariši». Sledila so poročila predsednikov posameznih sekcij in blagajniško poročilo. Tudi Stanka Hrovatin je v svojem predsedniškem poročilu poudarila zajetno delo, ki ga je opensko dru štvo opravilo lani, vendar se je ob tem tudi kritično zaustavila in z jasno besedo spodbudila vse, naj še bolj dosledno pristopajo k delovanju društva, da bi s skupnimi močmi poiskali nove kvalitete v kulturnem udejstvovanju. Predsednica SKD Tabor je nato poudarila, da se mora kultura odpirati navzven, da slovensko kulturo spozna tudi bližja okolica, pripadniki sosednjega naroda. Vendar delati je treba enotno, kot so to dokazali člani posebne ministrske komisije za izdelavo zakona za globalno zaščito Slovencev. S tem v zvezi je Stanka Hrovatin ............um.im ............................................,i""i,i,*"""M""i""*'* S PETKOVE SEJE DEVINSKO - NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA OBČINA ZAČASNO ODDALA V NAJEM POSLOPJE STARE DEVINSKE ŠOLE Služilo bo potrebam Zavoda združenega sveta * SSk glasovala proti takemu predlogu uprave Na ministrstvu za zunanje zadeve V Rimu se je v petek sestala italijanska delegacija mešane italijan-*ko-jugoslovanske komisije za izvajanje osimskega sporazuma. Sestanka, ki ga je vodil predsednik delegacije prof. Caglioti, sta se u-deležila tudi podtajnik ministrstva Speranza in opolnomočeni minister Carducci, iz Trsta pa so bili prisotni deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, predsednik pokrajinske uprave Carbone, tržaški župan Cecovini, predsednik Zavoda za industrijsko cono Antonini, predsednik tržaške industrijske zveze Tassi ter pokrajinski tajniki enotne sindikalne zveze rialuz za CGIL, Degrassi za CISL in Fabricci za UIL. Delegacija naj bi nadaljevala delo, ki so ga začeli pred trer ' leti na srečanju mešane komisije v Benetkah. Na dnevnem redu sta bili torej dve vprašanji, in sicer vprašanje lokacije skupne industrijske cone, ki jo predvideva osimski sporazum, in pa vprašanje spiska prepovedanih dejavnosti v coni. Kljub temu, da je podtajnik Speranza zah teval, naj ostane vsebina sestanka tajna, se je izvedelo, da so na njem obravnavali le vprašanje lokacije ter da so predstavniki tržaških krogov poudarili potrebo, da bi itali- janska vlada naštudirala z jugoslovansko možnost uresničitve skupne cone na »alternativnem* območju. V tej zvezi sta bili navedeni dve varianti, in sicer dolina pri Orehu in pa razpršena uresničite’ skupnih industrijskih pobud na območju tržaške pikrajine. Pred vsakim sklepom v tej zvezi pa naj bi vprašali za mnenje tržaško prebivalstvo ter tukajšnje gospodarske in socialne kroge. Župan Cecovini pa je s svoje strani predlagal izvedbo posebnega referenduma. Predstavniki sindikatov pa so postavili zahtevo, naj se pred izbiro nove lokacije za industrijsko cono določijo carinske, valutne in kreditne olajšave za nove pobude v coni in pa pravilnik za uporabo delovne sile. Hkrati tem so sindikalisti postavili zahtevo po finančnem kritju celotne trase nove hitre ceste, ki bo povezovala pomol VII z avtocesto na kraški planoti pri Padričah. Devinsko - nabrežinski občinski svet je na petkovi seji izrekel pozitivno mnenje in deželi oddal v najem poslopje stare devinske šole kot začasni sedež Zavoda združenega sveta za dobo treh let. Poslopje bo dbčina dala na razpolago, ko bo nared novo šolsko poslopje, predvidoma meseca septembra. Proti taki namembi starega šolskega poslopja se je izrekla svetovalska skupina SSk, medtem ko so jo vse ostale skupine podprle. To vprašanje ima že precej časa precejšnji odmev v krajevni stvarnosti; zato tudi veliko zanimanje za petkovo sejo, kateri je sledilo številno občinstvo, med katerimi so bili predvsem predstavniki kultur nih, športnih in arugih organizacij iz Devina, ki so najbolj neposredno zainteresirani s tem vprašanjem. Devinska društva so namreč že od samega začetka nasprotovala taki namembi,, poslopja, ker so sama brez potrebnih prostorov za svoje dejavnosti in so prav v tem poslopju videla vsaj delno rešitev svojim problemom; istočasno so tudi poudarila. da nikakor ne nasprotujejo odprtju sedeža Združenega sveta v Devinu, ki bi za občino nedvomno predstavljal veliko obogatitev. Istočasno s sklepom, v smislu ka terega daje deželi začasno na raz polago poslopje stare šole, je občinski odbor predložil dnevni red (ki so ga razen SSk podprle vse ostale svetovalske skupine), v katerem izraža svo’a stališča do tega vprašanja. V dnevnem redu je predvsem rečeno, da občinski svet! ne more privoliti v dokončni odstop poslopja, ker gre, kakor je tudi jasno pokazala ljudska skupščina v Devinu, za zgodovinski, kulturni in čustveni zaklad, ki se mu skupnost ne more odreči. V njem je poudar jeno, da občinski svet smatra za popolnoma upravičene zahteve, ki jih ne samo sedaj iznašajo kultur na in športna društva po primernih prostorih za svoje dejavnosti. Na-dal;e je rečeno, da občinski svet začasno odstopa za dobo treh let to poslopje, vendar pod temi po goji: dežela bo morala poskrbeti za ureditev poslopja; po navodilih občine bo morala istočasno popraviti občinsko poslopje, tako imenovano Bradarievo hišo in urediti pro store v bližini vrtca ter v njih zgraditi manišo dvorano, da bi jo lahko uporabljala devinska društva. Poleg tega se občinski odbor obvezuje, da bo občina dala na razpola go zainteresiranim društvom neka tere prostore nove osnovne šole. se veda v skladu z didaktičnimi potrebami, ter da bo že sedaj poverite nalogo tehnikom, ki revidirajo ob činški regulacijski načrt, nai dote-čiio zazidljivo površino, ki bo služila za postavitev dokončne strukture Zavoda združenega sveta. Predlog uprave za začasno reši tev tega vprašanja je na seji orisal župan Škerk. o celotnem pro- blemu pa se je razvila obširna razprava, v katero so posegli svetovalci Terčon (SSk). Bari (LpDA), Le-narduzzi (KD), Brezigar (SSk), Širca (KPI) in podžupan Caldi. Predstavnika SSk sta predvsem poudarila, da nikakor nista proti namestitvi Zavoda združenega sveta v Devinu, pač pa nasprotujeta taki rešitvi, kot jo predlaga občinska uprava, ker da j v škodo domačemu prebivalstvu in vsem slovenskim društvom. Svetovalec Brezigar je županove predloge sicer ocenil kot zanimive, po njegovem mnenju pa so to le računi brez krčmarja; občinska uprava je predložila le dnevni red, torej le doku ment. ki ni sklep in ki ne obvezuje nikogar, razen občinskega odbora; zato ni nikjer rečeno in ni nobenih garancij, je dejal, da bo dežela1 -zadostila potrebam občine jo zdravniški kategoriji, so se prej šnjo noč ponovno prekinila, ne da bi bil dosežen ustrezen sporazum. Zaradi tega so splošni zdravniki in pediatri sklenili, da bodo od ponedeljka dalje zahtevali od bolnikov neposredno plačilo opravljenih pregledov. sami bolniki pa naj potem zahtevajo povračilo izdanih zneskov pri ustreznih zdravstvenih ustano vah. Tomaž Domicclj navdušil mlad« Kako uspešne (in potrebne) so skupne pobude mladinskih organizacij, je sinoči dokazala prisotnost nad 350 mladih, ki so v Kulturnem domu na Proseku prisluhnili koncertu Tomaža Domiclja —f enega prvih, ki je pred skoraj' 10 leti uvedel kantavtorsko zvrst v slovensko lahko glasbo. pjjHuopfUjie na večer, ki so ga priredili mladinski krožek Prosek - Kontovel, mladinski odsek KD Rdeča zvezda, mladinski krožek Igo Gruden in mladinski odbor pri SKGZ, je posredoval svojo značilno »zafrkantsko* in i-grivo ironijo, ki sta jo podpirala igralska poza in izredno muzikalična glasba. predlagala, da občni zbor odobri dve resoluciji. Prva se nanaša na razlaščanje slovenske zemlje (objavljamo jo na drugem mestu), druga pa zadeva zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V njej je rečeno, naj parlament čimprej odobri zakon, kt mora ustrezati našim pričakovanjem, zajamčiti mora enakopravnost slovenskega jezika v javnosti na celotnem ' ozemlju, kjer živijo Slovenci, slovenski šoli mora biti zagotovljena določena avtonomija, zajamčiti je treba razvoj kulturne dejavnosti, obenem pa je v resoluciji podana zahteva, da se uresničijo nujni gospodarski in družbeni posegi tudi v Reziji in Benečiji. Zborovalci v Prosvetnem domu odklanjajo tudi kakršnokoli obliko pre števanja kot sredstvo za ugotavljanje, kje živimo Slovenci in koliko nas je, izrečena pa je tudi zahteva, da se končno prizna dejstvo, da Slovenci že stoletja živimo v 35 občinah tndemske, goriške in tržaške pokrajine in da v vseh teh občinah moramo uživati vse pravice, ki nam jih poleg vseh mednarodnih listin in sporazumov določa italijanska ustava. Sledili so pozdravi gostov in pred stavnikov društev. Tako je v imenu Zveze partizanov in aktivistov z Opčin, Banov in Piščancev pozdravil Zvonko Malalan, za ŠD Polet Robi Hrovatin, v imenu gobarske družine iz Trsta Milko Čebu-lec, ki je prinesel pozdrave tudi ravnatelja Glasbene matice Sveta Grgiča, ki se'zaradi bolezni ni mogel udeležiti občnega zbora, tudi Robert Hlavatg je poslal iz L ju bljane svoj pozdrav, medtem ko je Aienka Jerič pozdravila v imenu Rodu Modrega vala. V imenu Z SKD pa je pozdravil član predsedstva te organizacije Marij Čuk. Sledila je krajša razprava po njej pa volitve (še prej je razrešnico staremu odboru rial član nadzornega odbora Seraf Hrovatin). Za predsednico je bila potrjena Stanka Hrovatin, v upravni odbor pa: Kostanca Filipovič. Drago Gorup, Ivan Gulič, Nori Jerič, Vinko Ka. lin, Nives Košuta, Olga Lupine, Lucija Hrovatin, Viktor Sosič. Zoran Sosič. Magda Tavčar, Rinald Vremec, Marina Wilhelm in Mirela Zgonc. Nadzorni odbor bodo sestavljali Robert Hlavatg, Seraf Hrovatin in Rudi Vremec. Več požarov na Krasu Tudi včeraj smo na Tržaškem, kot tudi drugod po deželi, zabeležili celo vrsto požarov, ki so jih povzročili suho vreme, pa tudi kak cigaretni ogorek nepazljivega kadilca. Med temi je dalj časa zaposlil gasilce, može gozdarske službe in prostovoljce požar, ki je izbruhnil blizu golfskih igrišč pri Trebčah. Celi dve uri je bilo namreč potrebno, da so okrotili plamene. OD JUTRI DALJE ....1 Zdravniški pregledi le proti plačilu Pogajanja med predstavniki italijanskih zdravnikov in vlado za odpravo spora, ki se že dolgo vleče glede prejemkov, ki naj se prizna- PREDVČERAJŠNJIM POZNO ZVEČER V UL. SINIGAGLIA V NAVALU BESA ZADA VIL MA TER 35-letni Remigio Busecchian, ki je psihično motena oseba in je slep, se je večkrat prepiral s 75-letno materjo Mario Vigini • V četrtek pa je prišlo do tragičnega epiloga Žrtev Maria Vigini V Naselju sv. Sergija v Ul. Si nigaglia 3 je predvčerajšnjim zvečer, med 22.30 in 23.30, 35-letni Remigio Busecchian umoril svojo bolehno mater Mario Vigini. 75 letni ženski, ki je ležala v postelji, je prinesel kozarec toplega mleka, ker pa se je pritoževala, je navalil na- Kmečka zveza, konzorcij «Grmada» in delovni tovariši čestitajo Vlasti in Borisu Streh Iju ob rojstvu drugorojenke ANJE. kateri želijo življenju. vse najboljše v Goran se veseli prihoda ANJE na ta svet in se smejčka sku paj z Jasmino, Vlasto in Borisom. Mali Anji pa želi, da bi se razvila v lepo, pridno in dobro dekle ter ji pošilja pesniška voščila. .................m............ Kulturni večeri naših društev Celovečerni koncert moškega pevskega zbora »Vesna* je privabil v kriški Ljudski dom precejšnje šle vilo poslušalcev, ki so z navdušenjem pozdravili prvi nastop domačega zbora v novem letu. Kriški pevci so pod vodstvom zborovodje Frančka Žerjava zapeli 16 pesmi in dokazali, da so tudi letos na dobri poti, da žanjejo še marsikateri uspeh in priznanje. Sicer pa so pevci sinoči že prejeli priznanje za svoje delo in zvestobo zboru, saj sta jim predstavnika ZKO Slovenije Tone Lotrič in Marko Študen podelila Gallusova odličja. Zlato Gallusovo odličje so prejeli: Alojz Še-mec, Srečko Vidoni, Boris Sirk, Dušan Kovač, Ivan Sosič in Silvano Košuta. Srebrno odličje so prejeli: Rado Starec, Bruno Košuta, Danilo Sedmak, Alojz Sedmak, Sergij Cotič, Drago Košuta in Severino Sedmak. Bronasto odličje so prejeli: Mario Sedmak, Mario Guštin, Oli- viero in Alojz Candolti. Zvonko Ter-čič, Alojz Košuta. Niko Sirk, Bruno Guštin, Boris Košuta in Cesare Sulčič. V programu, ki ga je napovedovala llde Košuta, je nastopil pod vodstvom Rije Cah tudi dekliški pevski zbor »Vesna*. « • • KD Primorsko iz Mačkolj je včeraj priredilo v Srenjski hiši prav gotovo zanimivo kulturno prireditev, ki je prerasla običajne večere, kakršnih so vaščani že navajeni. Prizadevni mačkoljanski kulturni de lavci so namreč odprli razstavo priznanega slovenskega slikarja Deme trija Ceja, ki je dal Mačkoljanom na ogled 17 svojih del. Občinstvo je za to priložnost dodobra napolnilo Srenjsko hišo in sledilo pozdravu predsednika mačkoljanskega društva Roberta Smotlaka ter z zanimanjem poslušalo izvajanje Barbare Gruden, ki je prisotnim na pronicljiv našin obrazložila Cejeno umetnost. Za prijetno razpoloženje je poskrbela še članica SSG Lidija Kozlovičeva z recitacijami. Večera se je udeležil tudi slikar sam, med občinstvom pa je bil tudi dolinski župan Švab. ' • • • Boršfani so se sinoči spet zgrnili v svojo prosvetno dvorano, da bi sledili kulturnemu večeru, oziroma ponovitvi kulturnega večera, ki je bil prvič na sporedu na dan sv. Aniona vaškega patrona. Domače društvo «Slovenecs je z obiskom lahko zadovoljno, pa tudi obiskovalci so lahko, saj so poslušali petje otroškega zbora tSlovenec» (zborovodja Boža Hrvatič) ter moškega pevskega zbora in mešanega zbora ^Slovenec* (zborovodja Drago Peta-ros). Pa tudi za smeh je bilo prostora: za tega so poskrbeli člani domače dramske skupine, ki so predstavili igro *Dve družini». Remigio Busecchian njo in jo zagrabil za vrat. Maria Vigini, ki je bila kljub svojim 75 letom krepka ženska, se je skušala braniti. Dlje časa se je krčevito upirala, toda pod njegovim pritiskom je končno omahnila. Ko se je sin zavedel in je videl negibno telo, je ob 0.30 pozval «113» in je telefonistu povedal, kaj je naredil. Predmestna drama ni nudila preiskovalcem velikih neznank. Agenti, načelnik letečega oddelka dr. Petrosino in preiskovalni sodnik dr. Coassin, ki so prihiteli v Ul. Sini; gaglia, so našli Busecchiana dokaj mirnega v bivališču, ki ga je delil z materjo. Na njegovem obrazu so bili še dobro vidni znaki, ki mu jih je mati zadala v boju za življenje. Truplo je ležalo na tleh ob postelji; »Nisem več mogel prenašati njenega vzdihovanja. Že dve leti nisem utegnil ponoči zaspati... Vsega je konec. Do smrti bom ostal v zaporu,* je moški med zaslišanjem izjavil preiskovalcem, ki so začeli rekonstrukcijo poslednjega dejanja dolgih prepirov med sinom in materjo in njegovega bednega življenja. Nekaj časa se je Busecchian namreč preživljal kot ribič, kot motena osebnost pa je bil večkrat v psihiatrični bolnici. Prav pred slabim tednom je končno odklonil pomoč centra za umsko zdravje, kamor so ga nekateri sorodniki in prijatelji napotili. Poleg vsega je začel izgubljati vid, menda zaradi posledic prometne nesreče, v kateri ja njegov prijatelj izgubil življenje. Životaril je med domom in gostilno brez cilja, brez upov, v začaranem krogu, iz katerega se ni znal ali se ni mogel rešiti. Športniki ŠD Adria iz Lonjerja in Katlnare se pridružujejo žalovanju slovenskega zamejskega športa ob nenadomestljivi izgubi mladega športnega delavca Pavla Sedmaka. Ob 1. obletnici smrti dragega ANGELA STARCA se ga spominjajo žena Dora, ain Angel, hči Majda, snaha Klara, ter vnukinje Suzana, Clnzla In Manuela Kontovel, Trst, 25. januarja 1981 Dne 23. januarja nas je zapustila naša draga MARIJA CUNJA vd. SCHILLANI Pogreb bo jutri, 26. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: nečakinja Na-talia z možem Pepijem, s hčerkama Lucijo in Danico z možem Vojkom, ter nečaki Cunja z družinami Trst, 25. januarja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) V starosti 91 let nas je zapustila naša draga mama, nona, pranona in sestra MARIJA FURLAN vd. GRUDEN Pogreb drage pokojnice bo jutri, 26. januarja, ob 14. uri iz nabrežinske cerkve. Žalostno vest sporočajo: hčeri Adele in Lina, zet Tone, vnukinje, vnuki in drugo sorodstvo Nabrežina, 25. januarja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega PAVLA SEDMAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. DRUŽINA Opčine, 25. januarja 1981 ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage IVANKE GUŠTIN por. RUPEL se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, godbi s Proseka, darovalcem cvetja, nosilcem krste in vencev ter dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. - aanu&nsji nmodo.or M-Lj -o ntifes jy _• - , • « Družina Rupel Prosek; 25-. januarja 1981' |j ZAHVALA Vsem,,ki ste bili kakorkoli z nami ob izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA VALENČIČA se iskreno zahvaljujemo. Trst, 25. januarja 1981 SVOJCI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega SILVIJA DANIELIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami na kakršenkoli način sočustvovali. SVOJCI Trst, 25. januarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljenega in nepozabnega očeta IVANA ZOBCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala pevskima zboroma, nosilcem krste, Zvezi borcev Boljunec, darovalcem cvetja, družini Maver iz Boljunca št. 403 ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalnjoča hči Marta z možem Frankom, nečak Silvano in drugo sorodstvo Boljunec, Trst, 25. januarja 1981 V R? r............ Ob 1. obletnici smrti DANILA ŠTUBLA se ga vedno z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Opčine, 25. januarja 1981 /t- Danes «Revija godb» v Kulturnem domu Danes se v Kulturnem domu obeta prav zanimiv in ne toliko pogost kulturni dogodek, ob katerem bodo prišli na svoj račun vsi tisti, ki radi poslušajo poskočne koračnice, valčke itd. V organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bo namreč ob 16.30 «Revija godb», na kateri bodo sodelovale različne godbe m pihala, in sicer godbeno društvo Prosek, godba Breg, Filar-monica od Korošcev, godbeno društvo Nabrežina, godba na pihala iz Ricmanj in pihalni orkester rudarjev iz Idrije. Poleg teh pa bodo za veselo razpoloženje poskrbeli tudi «Veseli godci» iz Bol junca. .«Revija godb» zajema torej širok prostor . in bo predstavila občinstvu take vrste kulturnega izživljanja, ki je žal zadnja leta nekoliko ob strani. Upajmo, da bo številna udeležba poslušalcev znova pospešila razvoj godb na pihala, ki si morajo v naši kulturni stvarnosti spet pridobiti nekdanji prostor. f Čestitke Danes prazunje SAŠKO HROVA-! TIN rojstni dan. Iskreno mu čestitata družini Glavina in Leban. Ta mesec sta praznovala zlato poroko ANTONIJA in ALOJZ ČOK iz Lonjerja. Ob visokem jubileju jima iskreno čestita in želi še mnogo skupnih let sestrična Mira iz Kopra. Danes praznuje v Dolini 4. rojstni dan mala METKA. Da bi bila vedno pridna in vesela, ji želijo sestra Erika, mama, teta in nona Rozaika. V Bol juncu .praznuje danes MIRAN KLUN 20. rojstni dan. Da bi bil vedno zdrav in vesel ter da bi se mu izpolnilo vse kar si želi, so želje mame, očeta in brata Sandija. Čestitkam se pridružuje družina Smotlak in nona Gizela. Te dni praznuje rojstni dan naša DRAGA. Mnogo sreče in veselja Med nami ji želi «Stu ledi* in Pol. Včeraj je praznovala rojstni dan DRAGA LUPINC. Vse najboljše, predvsem pa zdravja ji želijo njeni Učenci. j Jutri bo praznovala rojstni dan *JIUDITTA ZONTA: Mnogo sreče in zadovoljstva predvsem pa zdravja ji želita sinova Giorgio in Luciano z družinama. Našemu delovnemu tovarišu in uslužbencu Igorju je žena Tamara povila krepkega prvo- * rojenčka GORAZDA Srečnima staršema čestitata vodstvo in delovni kolektiv SDGZ malemu Gorazdu pa želita o-bilo sreče in zdravja v življenju. Privekal je mali GORAZD Tamari in Igorju čestita dekliški zbor Igo Gruden. ZAHVALA Zveza borcev Boljunec se zahvaljuje tov. LUDVIKU MAVERJU za prispevek v znesku 1.000.000 lir, ki ga je daroval za popravilo Partizanskega doma v Boljuncu. V torek premiera Sneguljčice S hitrimi koraki se bliža premiera baleta Sneguljčica in. sedem palčkov; v’ torek, bode pred mladimi gledalci zaživele pravljične osebe znamenite Sneguljčice, pravljice, ki že dolgo let buri domišljijo ' otrok’ širom pq svetu. Palčke, 'gozdne živali, hudobno kraljično, dobro Sneguljčico in očarljivega princa bodo uprizorili gojenci Dijaškega doma «S. Kosovel* iz Tr-fstafi njihov in koreografov trud, bo torej v torek na odru Kulturnega doma gotovo poplačan. Gojenci pridno vadijo pod veščo roko re-škega koreografa Jože Komljeno-viča že več kot dva meseca. V baletu bodo nastopali v glavnem osnovnošolski otroci; z izbiro tega baleta so v Dijaškem domu hoteli nuditi najmlajšim gojencem možnost, da nekaj ustvarijo in se v popoldanskih urah v nečem udejstvujejo. Seveda bi Sneguljčico ne mogli pripraviti brez posebne privolitve šolskih učiteljev, ki so se brez obotavljanja odločili za to zgledno sodelovanje z Dijaškim domom. Premiera baleta bo torej v torek ob 9. uri za učence mestnih osnovnih šol. Po enourni predstavi si bodo mladi izvajalci nekoliko odpočili, saj bodo morali že ob 11. uri ponovno nastopiti, tokrat pred gosti, ki jih je povabilo vodstvo Dijaškega doma. Ponovitev plesa bo v četrtek z enakim urnikom. Gotovo je že, da ga bodo ponovili tudi v Križu, Boljuncu in na Opčinah. Omeniti moramo tudi, da je za vsako predstavo v Kulturnem domu rezerviranih tudi 200 mest za učence italijanskih šol. f • 1 ■ ■ ' . . u " • . ' ■ t • , V GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU «Ženski na podeželju» danes pred publiko dolinske občine ZAHVALA Ob priliki gostovanja amaterskega odra KD F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro dVende-rigde na plači* se prisrčno zahvaljujemo za podarjen honorar v znesku 30,000 lir. KD Rdeča zvezda Delo feministične pisateljice Da-cie Maraini Ženski na podeželju doživlja na odru Slovenskega stalnega gledališča velik uspeh. .V Kulturnem domu' se je' namreč 'zvrstilo že štirinajst predstav in vsaka cd teh je bila dobro' obiskana. S tem delom je ansambel SSG že obiskal nekatere okoliške vasi, s ž gostovanji pa bo sedaj nadaljeval še po drugih krajih na Tržaškem, Goriškem in v sosednji Sloveniji'. Omenimo naj tudi, da se je naše gledališče predstavilo na Srečanju 1 malih odrov v Novi Gorici prav z Ženskami na podeželju in da je bilo tudi tu deležno splošnega priznanja. Prav tako pozitivno se je o naši predstavi izrazila strokovna kritika, ki je obema igralkama priznala avtentičnost dialoga ter prepričljivost in nevrednost.nastopa. «Tako Mirandi Cahariji kot Lidiji Kozlovi®-, je bilo. napisano,. «sp je posrečijo ižobilikovati zanimivi in temperamentni podobi nesrečnih žensk, tako ali drugače trpečih ali le neza-došč.enih pod neizprosno ali le brezbrižno pezo moškega šovinizma.* .In vše «Vse te, resda nekoliko enolične obsesije sta Caharijeva in KozloVi-čeva predstavili z vso potrebno ra-frivolnostjo in (angažirano) fetoi-skoz zanesljivo vztrajajoči na Ozkem robu med agresivno žensko privolnostjo in (angažirano) feministično melodramatičnostjo. Bil 'je droben, toda po igralkinih zaslugah navznoter poln in duhovit teater.* Naj tem pozitivnim odmevom kritike dodamo še vest, da se po predstavi marsikdaj občinstvo zadrži1 v pogovoru z režiserjem in igralkama. Tedaj se. ob problemih, ki 'so zajeti v igri. pojavijo še drugi, konkretni in življenjski problemi prisotnih žensk. In debate seveda ne manjka. Z ženskami na podeželju bo ansambel SSG danes gostoval v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Va; bimo vse tiste, ki si igre še niso ogledali, da izkoristijo priložnost in se udeležijo predstave. OBVESTILO IZLETNIKOM Izletnike, ki so se prijavili za križarjenje po Dalmaciji, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine v petek, 30. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 17. ure ali v soboto, 31. t.m*, od 9. do 12. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/n. Udeležence potovanja v Mehiko obveščamo, da se je cena potovanja povišala na račun povečanja cene letalske vozovnice za 48.500 lir. Vse prijavljene prosimo, da to u-poštevajo ob plačilu salda, v zgoraj navedenih dneh. Podrobni program potovanja pa je na razpolago od torka, 27. t.m., dalje pri potovalnem uradu Aurora, kamor prinesite tudi potni list. Primorski dnevnik VČERAJ NA POKRAJINI Srečanje odbornika Loccbija A ti v .* s predstavniki občin Na sedežu tržaške pokrajine je bilo • -včeraj srečanje med pokrajinskim odbornikom za šolstvo in kulturne dejavnosti Locchijem ter predstavniki okoliških in tržaške občine. Namen srečanja, ki mu je predsed» • Le kdor je plačeval prostovoljne prispevke mora doplačati razliko INPS - V teh dneh je veliko samostojnih dplavcev.. (kmetje, obrtniki, in trgovci) prejelo,,po pošti poziv zavarovalnega zavoda INPS naj doplačajo določene zneske za zavarovalno obdobje med 1976-1979, da ne bi prišlo do napačnega tolmačenja in ukrepanja, kar bi lahko prizadejalo dotičnim zavarovancem nepopravljivo škodo oziroma, da ne bi plačevali prispevkov po nepotrebnem, navajamo naslednje (v četrtkovi socialni rubriki smo že obravnavali to zadevo); 1. na osnovi člena 22, zakona 160 75 se iž leta v leto povišajo tudi zavarovalni oziroma prostovoljni prispevki v premem sorazmerju z odstotnim poviškom minimalnih pokojnin. Kdor še aktivno opravlja samostojno dejavnost je že plačal na letnih davčnih kartelah omenjene poviške. Zato morejo sedaj doplačati razliko izključno tisti, ki so med 1. januarjem 1976 in 31. decembrom 1979 plačevali prostovoljne prispevke in to le za tista obdobja, oziroma trimesečja, ko so pravilno vplačali prispevke. Ponavljamo v poštev pridejo le prostovoljni samoplačniki. 2. Omenjene pozive so odposlali na osnovi podatkov elektronskega centra vsem tistim samostojnim delavcem, ki so kadarkoli dobili avtorizacijo INPS, da plačujejo prostovoljne prispevke, ne glede nato če so potem res plačevali te prispevke. 3. Kdor je V omenjenem obdobju plačeval prostovoljne prispevke in ne bo sedaj doplačal razlike do konica , mjarca, mu bodo avtomatično (sorazmerno jznižali pokojninsko 'dobo.' % . - J 4. Vsi tisti pa, ki niso v obdobju 1976-79 plačevali prostovoljnih prispevkov lahko odvržejo te pozive ,V koš.. . ■ „ : . , ■ . 5. Pri Računanju razlike naj interesenti strogo upoštevajo zavarovalno obdobje, ki je navedeno na naslovni strani. Obenem pa opozarjamo, da so navedeni zneski za kmetovalce tedenski, za obrtnike in trgovce pa mesečnega značaja. B. S. iri ? V ***'T IV , , .. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem pedagoškem inštitutu (IR RSAE), da se udeleže sestanka, ki bo jutri, 26. t.m., ob 16.30 na sedežu sindikata v Ulici F. Filzi 8. Rok za vlaganje prošenj je 40 dni in teče od 2.1.1981. Priprave na Kraški pust ’81 Stekle so priprave na jubilejni XI. kraški pust. Veličasten sprevod pustnih šem in alegoričnih voz po openskih 'ulicah bo v soboto, 28. februarja 1981 popoldne. Nekateri vaški pustni odbori so že pričeli v deli, drugi pa se pripravljajo v največ ji tajnosti. Izbrati primemo temo je najodgovornejša naloga v tej fazi priprav; in to zahteva največ truda. Osrednji pustni odbor sklicuje za ,.v .torek, .?7.,.,t.m. v Riusuetnom ,domu na Opčinah, sestanek vseh vaških pustnih odbprov. (Vasi bodo seznanjene' fs' programom' letošnjega pustnega slavja. Želja, odbora je. da bi bili na Sestanku' prisotni zastopniki vseh vaških odborov. • Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo delavca-cestarja za obdobje 90 dni. Interesenti morajo do 31. t.m. vložiti prošnjo na občinsko tajništvo na Repentabru, ki daje tudi vsa zadevna pojasnila. Na Proseku je umrla Ivanka Guštin por. Rujjel lli>iHiiiii|l|ll|llll|l||||||||m|||||||||||lim)lllllllltn„imi,|, m, iiiii,iiii!tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiimiimiiimimiiiitiiiiii„|l||, n, imiiiiu mm i, m, iiitiimminii« ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. Danes, NEDELJA, 25. januarja PAVEL Bonče vzide ob 7*34 in zatone ob it.01 — Dolžina dneva 9.27 — Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 10.19 Jutri. PONEDELJEK, 26. januarja PAVLA Jrea,e včeraj; na j višja temperatu-. * 8’2 stopinje, najnižja 3, ob 18. 7 stopinje, zračni tlak 1021,8 mo ustaljen, veter vzhodnik - seve-uvzhodnik 16 km na uro s posameznimi sunki do 30 km na uro, aga 20odstotna, nebo jasno, mor-D rahlo razgibano, temperatura morJa 6,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI so SE: Olinn Covacich, jaefania Rustia; Luca Pascolat, Ste ano Lippj, Daniele Conte, Daniela totacco, Sabrina Žnidarčič, Maria Angela Roitti. UMRLI SO: 61 -letni Arturo Dreos, "' letni Giusto Godina, 92-letni Franji00 Dudine, 92-letna Maria Fon- «a vd Baiz> 721etnj Mario Grassi( -letna Adele Modolo, 90-letna Ma-via Grassi vd. Rossi, 69-letna Lucia adini vd. Cinausero, 75-letna Anto-,18 Novi vd. Cassanelli, 80 letna lo-,vr 9a**i vd. Branchetta, 79-letna „-ar'a Valeria Nadaja vd. Riosa, letna Lina (Angiolina) Linardo-vd, Suich, 74-letna Stefania por. Bongyis, 85-letna Li-“ara Todesco vd. Rugo. OKLICI; geometer Paolo Jez in “govka Patrizia Umech, univerzi- Včeraj - danes totni študent Roberto Castellan in i rika Bogatti, grafik Silvio D'Auria otroška vzgojiteljica Cinzia Gentilli, in uradnica Liliana čehič, trgovec; mornar Aldo Montemurro in gospo- Lucio Ragau in trgovka Nidia Bo-dinja Pimpa Huthakee, kovač Ro- le, delavec Franco Clementi in go-berto Cannavo, in trg. pomočnica spodinja Silvia Ricci, uradnik Fla-„ . , , ■»—*---* -—J-;'- vio Cenda in univerzitetna študent- ka Rosanna Pirina,” industrijski izvedenec Claudio Pregara in učitelji- Daniela LOcchesi, tehnični uradnik Gabriele Vigni in delavka Antonia Canciani, uradnik Antonio Stranie-ro in Solnica Maria Bologna, inženir Pierpaolo Racchi in univerzitetna študentka Nora Colautti, u-radnik Claudio Zanfabro in učitelji ca' Daniela Visco, mehanik Paolo Bonifaccio in otroška vrtnarica E- ca Cinzia Di Chiara, delavec Giam-paolo Gabas in gospodinja Gabriel-la Fontemagi,. študent Boris Babič in psihologinja Včronique Gilberte Goffin, uradnik Gianfranco Man-sutti in solnica Rosarita Morandinl, bančni uradnik Giampaolo Bressan ■in uradnica Luisa Pettarin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo .112, Ul. Baiamhn ti 50. (od 8.30 uo 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel 211 (Kil; Prosek; tel 225 141, Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200J21; Seslja n: tel 209 197; Zavije tel. 213437i Milje: tel. 271424»- w. . LOTERIJA BARI 32 41 2 47 75 CAGLIARI 23 78 87 46 52 FIRENCE 6 5 3 85 7 GENOVA 81 88 33 57 86 MILAN 65 36 3 54 2 NEAPELJ 20 36 37 42 6 PALERMO 77 73 4 46 22 RIM 43 85 48 82 78 TURIN 43 71 49 75 84 BENETKE 40 64 52 26 fV OC ENALOTO XII. 2 21 2 X X X X 2 KVOTE: 12 - 27.709.000 lir 11 - 706.800 lir 10 - 60.200 lir ZA VAŠO POROKO... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno ••• .4 . v - , v Telefou 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) SLOVENSKO KIMUBBJ. ' _____8»®»- * TABOR mmi Danes, 25. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT BOŽIČNIH PESMI v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov. Dirigenta: Nada Žerjal in Franc Pohajač Organista: Tullio Zaghet in Tomaž Simčič SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL* vabi na uprizoritev baletne pravljice SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV v torek, 27. t.m., ob 9. in 11. uri. PONOVITVE: v četrtek, 29. t.m., ob 9. in 11. uri zjutraj in ob 16.30. Vse informacije dobite v Dijaškem domu — tel. 573-141/2. Mladinski odsek KD Rdeča zvezda vabi na drugo srečanje posvečeno ANGLEŠKI ROCK GLASBI V 70 LETIH (glasba,' plošče, spremna beseda) ki bo jutri, 26. januarja, ob 20.30, v društvenih'prostorih' v Saležu. ;*atfrSTALN0 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DACIA "MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU • *> ' « y' -• ' V (enodejanka) Danes, -25, januarja,> ob 17. uri v Gledališču F. Prešeren v Boljuncu. * ^SLOVENSKO -STALNO . L** gledališče LČ* V TRSTU ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL Jutri, 26. t.m., ob 10. uri, v GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU V torek, 27. t.m., ob 9.30, v GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU V sredo, 28. t.m., ob 9.30, v GLEDALIŠČU F. PREŠEREN V BOLJUNCU Raj‘onski sveti Jutri, 26. januarja, ob 17. uri se na Proseški ulici na Opčinah sestane vzhodnokraški rajonski svet. V torek ob 20. uri se v Ul. S. Er-macora 3 sestane rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan. Društvo Slovencev miljske občine prireja v soboto, 31. januarja, ob 20. uri v kinodvorani Roma v Miljah veseloigro VENDERIG'LE NA PLAČI v režiji Tatjane Turko. Nastopajo člani dramske skupine KD F. Prešeren iz Boljunca in pevski zbor Jadran iz Milj. KD PRIMORSKO - MAČKOLJE vabi na RAZSTAVO DEMETRIJA CEJA v Srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta danes, 25., in jutri, 26. t.m. Zveza slovenskih kulturnih društev vabi danes, 25. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu na REVIJO GODB Nastopajo godbe: Breg, iz Ricmanj, s Proseka, iz Nabrežine, od Korošcev ter pihalni orkester iz Idrije. Za prijeten uvod bodo poskrbeli Veseli godci iz Boljunca. >■ a-rtkunh ttJčftivsa T umbiV > roiifutMintoe’-- Predprodaja ,vstopuic'|||1I >■> Ul ■" •vrgtrihaV r.t :srro Slovensko planinsko društvo TRST vabi svoje člane na 27. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/H) jutri, 26. trn., ob 19.30 v prvem in ob 20, uri V drugem sklicanju. Pred začetkom občnega zbora bo na spofedu kratek riastop ženskega pevskega zbora Ivan Grbec, iz Skednja. Preprostega ih veselega značaja, vedno pripravljena priskočiti na pomoč vsakomur, dobrega srca, taka jp bila Ivanka Guštin por. Rupel, ki je v objemu svojih dragih po kratki bolezni nenadoma zatisnila svoje iskrene in plemenite oči v tržaški bolnišnici v četrtek. 15. t.m. Ivanka se je rodila 21. maja 1926. Otroška in mlada leta j' preživela v rojstnem Repniču. Življenje male Ivanke, kot vseh otrok takrat ni bilo lahko, temveč trpko in grenko. Pomagati je morala družini, da se je preživljala, saj je bilo pri Gušti-novih kar devet otrok. Nositi je morala iz Repniča v Trst polne> vrče mleka in pomagati na kmetiji', j Izbruhnila je druga svetovna vojna in kot mlado dekle je marsikaj pretrpela v» tem obdobju. Ko ji je bilo 18 let sc je poročila s Francem Ruplom s Proseka, se preselila na Prosek, kjer si je ustvarila družino in v zakonu povila sina Darja. Ivanka se je kmalu vključila v vaško življenje na Proseku, ter kot skrbna mati iskala zaposlitev, da bi izboljšala družinske dohodke. Pri tem pa ni naletela na veliko razumevanje. Iskati takrat službe kot Slovenec je bilo težko. Vendar Ivanka ni zatajila materinega jezika in bila vedno ponosna, da je hči slovenske matere. Končno se je 1. oktobra 1958 zaposlila kot sluginja na italijanski srednji šoli v mestu. Nato je zaprosila za premestitev in s 15. novembrom 1973 se je preselila na srednjo šolo F. Levstik m Proseku. . Ivanka je bila na šoli zelo pri ljubljena zaradi preprostega znača- I ja in naklonjenosti. Kljub veselju | do dela, razumevanju in hvaležnosti s strani vseh, pa se je odločila, da gre v pokoj in tako je 10. septembra 1979 zapustila službo. Imela je mnogo načrtov, še marsikaj bi rada videla, se posvetila svojim vnukom, sodelovala na naših prireditvah v narodni noši, vepdar bolezen ni imela do nje usmiljenja. Da je bila Ivanka priljubljena na Proseku, čeprav ni bila po redu s Proseka, to priče njen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo vaščanov in znancev, ki so poleg sorodnikov prekrili poslednji dom s prekrasnim cvetjem. Draga Ivanka, naj vam bo lahka domača zemlja, možu Francu, sinu Darju in sorodnikom naše iskreno sožalje. b. r. SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/11 v torek, 27. januarja, ob 20.30 «S10VENI - SLAVI - S’CIAVI* V BOLJCNCL' Ob novi knjigi Alenke Rebule - Tute, ki obravnava narodnostne občutke in probleme slovenskega delavca v italijanskem okolju, se bomo pogovarjali z avtorico. Knjigo oz. vprašanja ob •njej bb uvodoma zastavil Vojmir Tavčar. vabi na KD VALENTIN VODNIK REDNI OBČNI ZBOR ki bo v sredo, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. otvoritev in izvolitev predsedstva 2. predsedniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razprava 5 razrešitev starega odbora 6. volitve novega odbora 7. razno SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi ’ r na predstavitev knjige TEHNIČNE INOVACIJE dr. Gabrijela DEVETAKA, ki bo v prostorih Združenja v Trstu ■ Ulica Cicerone 8, v petek, 30. t.m., ob 19. uri. Slovenski univerzitetni študentje prirejajo TRADICIONALNO BRUCOVANJE 31. januarja ob 20. uri v prostorih male dvorane Kulturnega doma. Posebno vabljene Stare bajte in petošolci. Brucom zajamčena diplomatska imuniteta. Poskrbljeno bo za zabavo ob slastnem prigrizku in z mastnimi deklinami. Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz _Tr-sta bo gostovalo ,s PirandeUovijmroe-lom «človek, zverina in ‘čedpost* v četrtek,’ 28. t.m., in v petek', 29. t.m., ob 19.30 v Idriji; v soboto, 31. t.m., ob 20. uri pa v Kobaridu,- fROiSSET.Tl 7; ; J *.'■ ^ Danes ob 16. ‘uri bo 'na sporedu, izven abonmaja, Harvvoodovo delo «Servo di sgena*. Režija Gabriele Lavia. Nastopajo Gianni Santuccio, Umberto Orsini in Marisa Belli. Za abonente od 30 do ,20 odst, popusta. Rezervacije Dri osrednji ..blagajni. Zadnja predstava. VERDI Danes ob 16. uri na sporedu druga predstava opere Ottorina Respi-ghija «Potopljeni zvon* (La campa-na sommersa) — red D ža vse prostore. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Gledališče Verdi razpisuje avdicije za angažiranje novih pevcev z začasno pogodbo za svoj pevski zbor. Posebej so zaželeni tenorji, toda interesenti morajo imeti primemo pevsko in glasbeno pripravo. 4. Informacije daje urad za osebje gledališča (tel. 62-931). * * * _ Na pobudo gledališča Verdi • bo jutri, 26. t.m., ob 11.15 na sporedu v kinu Cristatto v Ul. Ghirlandaio nov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržaške pokrajine. Predstave bodo brezplačne, šole pa se lahko prijavijo pri, tiskovnem uradu Verdijevega gledališča pod vodstvom koreografa Flavia Bennatija, kot solista pa bosta nastopila Vesna Bp-torac iz zagrebškege Opere in Tuc-cio Rigano iz rimskega Teatro del-1’Opera. AVDITORIJ Komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zanneri-nija se ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu danes ob 11. uri v Avditoriju, v okviru osmega cikla, na pobudo gledališča Verdi, v sodelovanju z RAI in Teatro Stabile. Na sporedu bodo skladbe Manfre-dinija in Vivaldija. Koncerti ; » ; ..šj * *l Societa dei coneerti (Tržaško koncertno društvo) prireja jutri, 26. t.m., ob 20.30 v gledališču Rosset;ti koncert terceta BEAUX ARTS. Kino Ariston 16.30 «Vivere alla grande*. Režija Martin Brest. Ayt Carney, Lee Shasberg, Geprge Burns. Eden 16.00 «Stardust memories*. W. Allen, C. Rampling, G. Harper, M. Cristine. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*, A. Celentapo,, O. Muti. Barvni ...film. Excelsipr ,17.1)0 «01tre il giardlnoj*. Peter Selters. Barvni film. • 1 Grattacielo, 16.00—22.00 «Mi faccio la barcsuK Laura Antonelli, John-ny Dorelli. Barvni film. Fenice 16.00 «11 caeciatore di ta-glie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni risani film. Cristallo 16.00 «Flash Gordon* O. Muti, M. Melato Vittorio Veneto 15.15 «Mia moglie e una strega*. R. Pozzetto, E. Giorgi. Capitol i6.00 «Fico dTndia*. Barvni film za vsakogar Moderno matineja .10.30 «I.l,gaUo con gli jtivali*. Risani filrp. -Moderno T5 30- 22 00 «Tom Horn*. Steve McOueen Barvni film. . Lunjiere 14.30 *F»ntasmi». Bujviii film Volta 15.00 «Marito in prova*. George Segal, Glenda Jackson. Barvni film. ; , . • Devinsko - nabrežinska občina je razpisala natečaj na podlagi listin in izpitov za mesto koordinatorja tehničnega urada. Zainteresirani arhitekti ali gradbeni, inženirji morajo prošnjo vložiti do 21. februarja. Vse informacije so na razpolago na uradu za stike z javnostjo devinsko - nabrežinske občine, Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji bo priredilo 29. januarja, ob 17 uri v Gregorčičevi dvorani,, Ul, sv. Frančiška 20, družabno srečanje, na katerem bo član društva Srečko Šuman prikazal diapozitive s potovanja po Rusiji (Moskva in Lenjn-grad) ob spremljavi originalne ruske glasbe in spremne besede predavatelja. Vljudno vabljeni. Ob obletnici odhoda v partizane organizira sekcija Zveze borcev Boljunec (VZPI - ANPI) v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v hotelu Ma-estoso v Lipici družabni večer, na katerem bodo sodelovali godba na pihala «Veseb godci* iz Bnliunca, mešani pevski zbor «F Prešeren* in Tamburaški ansambel Po Večerji bo sledil p'es ob zvokih «Vese’'h vrdcev*. Rezervacije sprejemamo v kavarni Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan od 17. do 19 ure. do vključno 1, februarja. Vabljeni. Stodikat slovenske š"'e opozaria, ds 11. februarja zanade rok za pri-iavo na nstečai, ki ea razpisuje Deželni peda»n5ki inštitut (Trrsae) za deželo F-JK. /va-nhne informacije na sedežu sindikata PELLICCERIA CE R VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST • Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301 / MEDTEM KO DRUGOD BELEŽIJO MANJ VPISOV Kljub gospodarski krizi je na Goriškem v delavski zbornici več članov kot 1.1979 TRADICIONALNE PRIREDITVE V CGIL se je povečalo tako število aktivno zaposlenih članov kot upokojencev Drugačen položaj v večjih italijanskih mestih, pa tudi v Trstu in Pordenonu Pred dnevi smo v velikih italijanskih dnevnikih brali intevjuje časnikarjev s tajniki delavskih zbornic v večjih italijanskih mestih in ti so povedali, da se je zmanjšalo število vpisanih v sindikate, da v njih narašča število upokojencev, da v marsikateri tovarni delavci zapuščajo sindikat in ne soglašajo s sklepi sindikalnega vodstva. Precej radovedni smo se zato obr nili do tajnika goriške delavske zbornice CGIL Luciana Pinija in hoteli Protest Kmečke zveze zaradi dogodkov na Kolonkovcu Odbor Kmečke zveze iz Gorice je na izredni seji dne 19. januarja razpravljal o okoliščinah in vzrokih hudih dogodkov, do katerih je prišlo na Kolonkovcu v Trstu. Ob zgražanju nad načinom, ki ga je oblast uporabila za zasego zasebnih zemljišč, ob začudenju nad mlačnostjo političnih sil in strank ter ob spominu na zasego zemljišč v Števerjanu, izraža Kmečka zveza iz Gorice solidarnost s prizadetimi posamezniki in strokovni organizaciji v Trstu. Vidmu. V Trstu so lani v delavski zbornici CGIL zabeležili 933 članov manj kot v letu 1979 (433 manj aktivno zaposlenih in 500 manj upokojen cev) .V Pordenonu so sicer zabeležili 171 članov več kot leto prej, vendarle je aktivno zaposlenih 149 manj, medtem ko je za 320 enot naraslo število upokojencev. V Vidmu pa so zabeležili 918 članov več (548 aktivno zaposlenih in 370 upokojen cev); vedeti pa je treba da imajo v Vidthu veliko več priseljenega de lavstva, ki se ukvarja z obnovo v potresenih krajih. Kar se Goriške tiče velja omeniti, da so zabeležili najobčutnejše poraste članstva med pristaniškimi delavci, med delavci zaposlenimi v kemični industriji, med gradbinci in med uslužbenci krajevnih uprav ter bolnišnic. Tu obstajajo še velike možnosti za včlanjevanje, kajti če je v nekaterih tovarnah sindikalizira-nih skoro sto odstotkov delavcev, i-mamo v krajevnih upravah le eno tretjino uslužbencev, ki so vpisani v ta ali drugi sindikat. «Bazovica» v izvedbi SSG v sredo v Gorici No Tržaškem so lani, ob 50-letnici usmrtitve štirih bazoviških junakov, člani Slovenskega stalnega gledališča pripravili zanimiv kulturni večer z naslovom «Bazovica». Tekste sta napisala in zbrala Marij Uršič in Miroslav Košuta. V recitalu nastopajo igralci Silvij Kobal, Zlata Rodoškova in Alojz Milič. V prihodnjih tednih bo ta recital na sporedu tudi na Goriškem, v prostorih raznih prosvetnih društev obeh prosvetnih-kulturnih central. Prva uprizoritev bo v sredo, 28. januarja, ob 20.30, v predavalnici nekdanjega Šolskega doma v Ul. della Croce 3. PREŠERNOVE PROSLA VE V ŠTEVILNIH DRUŠTVIH Na sestanku društvenih predstavnikov z vodstvom ZSKD so se domenili o programu prireditev V društvih ki so včlanjena v Zvezo slovenskih prosvetnih društev, bodo v februarju imeli na sporedu že tradicionalne Prešernove proslave, na katerih bodo nastopile domače kulturne skupine in gostujoče skupine drugih društev. O koledarju proslav je bil govor na sestanku zastopnikov društev, ki je bil nrejš-nji večer v Gorici. Tudi letos bodo na teh proslavah v govorih dali poudarka tako kulturnim vprašanjem ki so pereča v našem zamejstvu in tudi vprašanjem, ki so važna za nadaljnji razvoj naše narodnostne skupnosti, in ki so vezana predvsem na globalni zaščitni zakon. Osrednja Prešernova proslava ZS KD bo v avditoriju v nedeljo, 8. februarja popoldne. Večer prej bo proslava v prosvetnem društvu v Gabrjah, v Dolu bedo imeli proslavo v petek, 13. februarja, v Štandre-žu v soboto, 14. februarja, na Vrhu v petek, 20. februarja, v Doberdobu v soboto, 21. februarja. Proslave bodo tudi v Štandrežu, Pevmi, na niso še določili. Če bo program dokončno izpeljan, potem bomo imeli več prireditev ob Prešernovem dnevu. Seja rajonskega sveta v Podgori V ponedeljek ob 20.30 se bo v prostorih športne palače sestal rajonski svet za Podgoro. Razpravljali bodo o načrtovanju in gradnji nekaterih del v tem predelu goriške občine. Na sejo so povabili tudi župana Scarana in pristojne odbornike. Skorajšnje odprtje družinske posvetovalnice v Gradišču in Krminu Kaže, da bodo družinske posvetovalnice, kljub različnim, težavam, le postale stvarnost. Trenutno deluje na Goriškem le ena (menda še ta precej pomanjkljivo) tovrstna ustanova in sicer v Drevoredu Virgilio 20. Na razpolago je občanom Gorice, Moša, Šlovrenca, Števerjana in Sovodenj. Odprta je dvakrat tedensko. V sredo, 28. t.m., se bo v prostorih zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Vene-to, sestal rajonski svet za Podturn in Sv. Ano. Razprava bo tekla o javnih delih v tej mestni četrti. Seje se bosta predvidoma udeležila župan Scarano ter odbornik za decentralizacijo Ciuffarin. Pričetek ob 20 30. Kakor izhaja iz daljšega poročila goriškega zdravstvenega konzorcija, pa bedo v prihodnjem tednu od prli družinsko posvetovalnico tudi v Gradišču, v prvi polovici februarja pa tudi v Krminu. Posve tovalnice v Gradišču, ki bo imela sedež v Ulici Kennedy, se bodo lahko posluževali občani Gradišča, Romansa, Vileša in Za-■ graja. Začasno bo odprta ob petkih med 14. in 16.30. V Krminu bo nova zdravstvena in socialna ustanova imela sedež v Ulici Sauro. na razpolago pa bo občanom Krmina, Koprivnega, Dolenj, Medee, Morara- in Mariaria. ABONMAJSKA SEZONA GLASBENE MATICE Tudi Mariborski orkester navdušil goriško publiko DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72. Peči in v Sovodnjah, datumov pa tu KONEC TEDNA SIMPOZIJ V VIDMU V PETEK ZVEČER V DEŽELNEM AVDITORIJU od njega izvedeti, kako je pri nas, Rade volje nam je ustregel in nam navrgel kopico podatkov. Iz teh izhaja, da niso imeli na tem področju na Goriškem krize in da so celo povečali svojo prisotnost na nekaterih področjih, in sicer kljub dejanskemu zmanjšanju zaposlenih v industriji, kjer beležimo vsak dan manj delovnih mest in to zmanjšanje je bilo najbolj občutno prav v minulem letu 1980. Ob koncu leta 1980 so pri goriški delavski zbornici zabeležili skupno 12.630 vpisanih, kar pomeni 468 več kot leto prej. Res imajo kar 299 novih vpisanih v sindikatu upokojencev, vendarle so to vrzel med aktivnimi delavci in uradniki nadoknadili drugi člani in tem se je pridružilo še nadaljnjih 169 ljudi. Goriška delavska zbornica je sicer Jj^ežila v letih od; 191& večji vzpdn V včlanjevanji/, faliriltt so,-1- < melTle 9.965 članov, naslednje leto si lili imeli že 10.521, let" kasneje pa so dosegli dvanajst%s6č članov. Zatem pa je število članstva počasneje naraščalo. Res je tudi, da so leta 1975 imeli le 1.090 upokojen cev,’ ob koncu lanskega leta pa so jih imeli že 2.150. Podatki o goriški delavski zbornici so boljši od onih sorodnih zbornic v Trstu in Pordenonu, medtem ko je potrebna posebna beseda o Slovesna proslava ob 60-letnici komunistične partije Italije Govorili so član CK Renzo Trivella, pokrajinski tajnik KPI Paiza ter v slovenščini pokrajinski svetovalec Bratina - Paiza: Ob 60-letnici vrsta pobud na najrazličnejših področjih 60-letnico ustanovitve KPI je po-soška federacija proslavila v petek zvečer v goriškem deželnem avditoriju z govori pokrajinskega tajnika Tullia Paize. pokrajinskega svetovalca KPI Ivana Bratine ter člana CK stranke poslanca Renza Trivellija. Pokrajinski tajnik Paiza se je na začetku govora spomnil nekaterih starejših tovarišev, ki so člani stranke že od njene ustanovitve, pred šestdesetimi leti, v nadaljevanju pa je skušal razčleniti in pojasniti vlogo KPI do najbolj perečih družbenih vprašanj v državnem in krajevnem merilu. Tako je poudaril, kako partija ni izgubila stika z množicami, kako je nedavni jttzivj^odkčujLjfli stop proti ugoden od*iV prt 'ooc&mh, kf se množici sodelovali jah. To je bilo opaziti posebej v naših krajih, kjer so še zmeraj živo prisotna izročila skupne protifašistične in protinacistične borbe Slovencev in Italijanov. Paiza je omenil nadalje bistveno ( vlogo partije v naših krajih pri obliko vanju zavesti o nujnosti omikanega sožitja in sodelovanja med tu živečima narodoma, o nujnosti mi- dokazal, posebmV tv‘ zadnjem času, :n*r'«ietM»r-4«bmwa*Hi4da p«,,dbsedafljerfL,načinu uprav-AtaHjrtlgifr itHrtmVsttmH lian ja ni mogoč nikakršen napredek več. MEBLO ITALIANA • GORICA TR2ASKA CESTA 138 - 140 — TEL. (0481) 87-470 prodaja po znižanih cenah lesene gradbene plošče za opažanje debeline 2,7 cm, širine 50 cm, dolžine 50, 100, 150, 200 in 250 cm. Plošče so izdelane po DIN normah. POHIŠTVO mtijsko in po meri u ut Sedež: STEVERJAN, Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA. Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087 Stilno In moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE Za razvedrilo, rekreacl|o In oddih obiščite BAZEN IN SAVNO v notelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK JOŽE skrbi za dobro oškrbo objekta Odprto vsak dan od 8. do 13. ure In od 15. do 21. ure Sprejemamo naročilo za skupinske obiske šol itd. roljubnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Po tej poti namerava partija tudi v bodoče ter bo glede tega sprejela vrsto konkretnih pobud za poglobitev sodelovanja tudi na gospodarskem pod roč ju. Prav 60-letniea ustanovitve bo izhodišče za vrsto pobud na najrazličnejših področjih, neke vrste izziv drugim strankam, je dejal Paiza. Pozdravni nagovor v slovenščini je imel profesor Ivan Bratina, ki je dejal, kako je bila KPI v vseh šestdesetih letih tesno povezana z zgodovino družbenega in gospodarskega razvoja v Italiji. Prav zaradi tega se danes bolj kakor kdajkoli doslej postavlja nujnost alternative pri upravljanju držšVČV 'Tttfjtl Vodfltti’ razred KD je Bratina je ob koncu svojega posega poudaril, kako si partija prizadeva za priznanje globalne zakonske zaščite in za nemoten vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v korist miroljubnega sožitja med narodi in v korist svetovnega miru. Najdaljši poseg je imel poslanec Renzo Trivelli, član centralnega komiteja KPI, ki jp pojasnil zgodovinsko ozadje razkola socialistične stranke v Livornu, ki je privedlo do ustanovitve KPI. Trivelli je nato posredoval oceno globoke družbene (in gospodarske) krize, v kateri se je znašla Italija in ki je prišla toliko bolj dra matično v ospredje prav v zadnjem času. ob dogodkih povezanih z ugrabitvijo sodnika D’Ursa, ob vprašanju terorizma itd. Trivelli je izrekel ostro kritiko na račun KD in Forlanijeve vlade ter radikalcev. Kriza v KD je resnična in morda globlja, kakor bi bilo mogoče oceniti na prvi pogled, zato pa je toliko bolj nujna sprememba pri upravljanju države. Sprememba pa je mogoča samo z odločilno vlogo komunistov. Trivelli je ob koncu postavil še nekaj vprašanj v zvezi s terorizmom, predvsem v zvezi z izjavami predsednika Pertinija, da so centrale te zločinske dejavnosti izven države. TURISTIČNA AGENCIJA GOTO U R PRIREDI: — od 28. februarja do 4. marca petdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO in na ogled KARNEVALA V NICI. Na programu ogled Sanre ma, Cannesa in Nice. Cena 195.000 lir. — 28. in 29. marca dvodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro na paralelni slalom za svetovni pokal v alpskem smučanju. Cena 55.000 lir. Turistična agencija GOTOUR Gorica, Korzo Italija 205 tel. 33-019 KMEČKA BANKA SNS USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA-KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 ■ 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA Proslave KPI, ki stva Gramscija, veliko članov in partije. 60-tetnice ustanovitve sovpada z 90-letnico roj-se je udeležilo somišljenikov Alternativno gledališče v petek v Avditoriju Na pobudo kulturnega krožka «Micron C» bodo v petek, 30. t.m., ob 21. uri uprizorili v Avditoriju v Ul. Roma gledališko delo cPanna acida*. V predstavi nastopajo trije mladi igralci, ki so tudi avtorji in režiserji igre, bivši člani milanskega Teatro del Sole, in so se s tem delom uveljavili na alternativnih odrih, izven uradnih gledaliških kanalov. Angela Finocchiaro, Car-lina Torta (zasloveli sta po nastopu v Nichettijevem filmu »Ho fatto splash») in Amato Pennasilico so v zabavnem tonu in z dobršno mero ironije prikazali težke odnose med dvema ženskama in moškim, ki so nekaj časa žveli skupaj, se nato ločili, potem se ponovno združili. Predprodaja vstopnic je v teku v agenciji Appiani, Korzo>Italia 60, in knjigarni BŠertoni, Korzo Italia 107. Katoličani se soočajo z manjšinskim vprašanjem Simpozij prireja «Lega democratica» v sodelovanju z društvom iz Spetra in raziskovalno skupino iz Gorice «Lega democratica*. v začetku se demdesetih let ustanovljena organizacija katoliških kulturnikov v vsedržavnem merilu, ki se je v tem razdobju nekako opirala na Zaccagnini-jevo skupino, ima pridruženi krožek tudi v Gorici in sicer krožek «Grup-po ricerca e presenza di Gorizia*. Ta skupina je bila pred nekaj tedni pobudnik predavanja prof. Pirjevca v kulturnem krožku «Stella matu-tina» o Slovencih v naši deželi. Za vprašanja manjšine pa se zanimajo tudi drugače in so sedaj med pobudniki vsedržavnega srečanja o jezikovnih manjšinah v Italiji, ki bo v soboto, 31. januarja in nedeljo, 1. februarja t.l. v Vidmu. Sklicatelji dvodnevnega srečanja so že omenjeni Lega democratica, Gruppo ricerca e presenza iz Gorice in kulturno društvo »Študenti* iz Špetra v Benečiji. Začetek srečanja 'bb vtošdbdto. ob 9.30. Uvodno besedo" bb' imeT MSssi-mo Olmi. Sledilo bo poročilo evropske parlamentarke Paole Gaiotti de Biase, ki bo govorila o manjšinah v evropskem merilu. Profesor na pravni fakulteti univerze v Firencah Ugo De Siervo bo govoril o etnično - jezikovnih manjšinah in pluralistični državi. Predsednik italijanske teološke zveze mons. Luigi Sartori bo govoril o evdngfelizaciji in manjšinah. Omenjena predavanja bodo v zavodu «Tomadini» v Vidmu, Ul. Martignacco 187, v soboto zjutraj in popoldne. V soboto zvečer, ob 19.30, bo v stolnici v Čedadu maša, na kateri bodo peli zbori »Candonio* iz Vidma, «Planinka» iz Ukev in «Ne-diški puobi* iz Podbonesca V nedeljo, od 9.30 dalje, je na sporedu okrogla miza, na kateri bodo sodelovali predstavniki jezikovnih manjšin, ob 11. uri bodo poročevalci odgovarjali, dela simpozija bo za tem zaključil predsednik Lega mocratica Livio Pescia. de- Interpdacija glede delovanja rajonskih svetov Komunistična občinska svetovalca v Gorici, Boris Coceani in Italico Chiarion sta na goriškem županstvu vložila interpelaci jo, v kateri vprašujeta župana, kako namerava občinska uprava rešiti vprašanje sedežev rajonskih svetov in kda' namerava predložiti v razpravo in odobritev sklepov o pristojnosti in načinu delovanja rajonskih svetov. Rajonski sveti naj bi namreč po novem postali odlečujoči organi. Gonš,'ca koncertna sezona se prav lepo nadaljuje in beleži precejšen uspeh med našim občinstvom. Reči moramo, da smo 'o ugotovili že na prvih dveh letošnjih koncertih, posebej pa moramo to še zapisati tu di ob zadnjem nastopu. V dobro zasedeni dvorani goriškega Avditorija je namreč v torek, 20. t.m., nastopil Komorni orkester SNG v: Maribora, ki je pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona predstavil šest skladb iz svojega koncertnega repertoarja. Vloga mariborskega komornege. orkestra ni neznana, poslušalci pu so lahko iz koncertnih vabil posne li glavne informacije o njegovem delovanju. Vsekakor moramo tu podčrtali, da je mariborski komorni orkester kot relativno mlado glas beno telo našlo svoie mesto v osred njem slovenskem muzikalnem žir Ijenju. Zato je bilo tudi pričakova nje na goriškem koncertu zanj precejšnje in razumljivo. Program torkovega koncerta je obsegal šest skladb, v glavnem baročne in klasične ter delno roman Učne vsebine. Zastopani so bili skladatelji Giovanni Paisiello, Jo žef Mpsliveček, Karl Stamitz, Bc njamin Ipavec, Giuseppe Tartini ter Karl Ditters von Dittersdorf. Program je bil torej v glavnem zelo enovit, saj izvajanje starejše glasbe sodi med umetniške cilje mariborskega ansambla. Po ^simfoniji* iz Paisiellove opere Cantata Comica je bil na vrsti Mg-sliveček z arijo Fulvie iz opere Ezio. Tu je nastopila kot solistka sopranistka Dagmar Bilik, ki je arijo zelo barvito in smiselno odpela. Spored se je nadaljeval s Koncertom za klarinet in violinm št. 4 skladatelja Stamitza. Gre zi delo klasicistične vsebine, kjer nastopajoča solistična inštrumenta lahko veliko pomenita. Kot violinist solist je tu nastopil Jaroslav Bilik. klarinetist pa je bil Srečko Kovačič. Oba sta dognano interpretirala svoji vlogi, čeprav nista mogla vedno (zlasti violina) izstopali v svoji igri. Drugi del koncerta se je začel s skladbo slovenskega skladatelja Benjamina Ipavca, 'Serenada za godalni orkester. Na sporedu je bil sicer najavljen Danila Švare Con-certo grosso dodecafonico, delo sodobnega slovenskega komponista tržaškega rojaka. Benjamin Ipavic izhaja iz znane glasbene družine glasbenikov (še Josip in Gustav), ki ie v prejšnjem stoletju ustvaril veliko del zborovske in orkestralne narave (med drugim opero Teharski plemiči). Ipavčeva orkestralna glasba razodeva seveda vse prvine pozne romantike in njenega glasbenega slogg tšt,'‘'šČ'"dd!)W nasldhfa še na klasiciženiNjegovd Serenada, ki smb^fb^u -poslttšalir je polna prijetne melodioznosti' in preče'j tekoča ter je občinstvu na splošno zelo ugajala. Sledil je Koncert v D-duru za trobento in orkester skladatelja Tar tinija. Skladba v klasičnih treh stavkih (Allegro moderato - Andante -Allegro finale) odraža pristno muzikalno atmosfero svojega časa, ki ie med barokom in klasicizmom pre- vladovala v evropskem glasbenem svetu irt katere predstavnik je tudi piranski skladatelj. Levji delež ima tu seveda trobenta, ki jo je igral priznani slovenski solist Stanko Arnold. Vloga trobente je bila tu res prvenstvena. Solist je v svoji mehki in obenem incizivni interpretaciji dokazal, da suvereno obvlada svoj inštrument in mu zna vdahniti zahtevane oz. zaželene zvočne in barvne odtenke. Nedvomno je bil to eden najlepših delov koncertnega večera. Koncert mariborskega orkestra se je zaključil s Simfonijo v F nemškega skladatelja K. Ditlersdorfa, sodobnika takratnih klasikov. Delo samo je briljantne narave, orkester jo je nodal s vrano mero lahnosti in velike sproščenosti. Orkester je vodil mladi brilanški dirigent Simon Robinson, ki je ansamblu znal vliti voireben elan in pravo mero v interpretacijsko vedno ne lahkem smislu. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z zasluženim aplavzom. a. b. f Čestitke KAROLINA VIŽINTIN iz Sovodenj je praznovala svoj 72. rojstni dan. Iz vsega srca ji čestitajo mož Franc, sin Zlatko, Mara in Lara. Pridružuje se tudi družina Tabaj Bruno. “igass? "gledališče V TRSTU Knjižnica D. FAIGEL v Gorici BAZOVICA lepljenka Sestavila; MIROSLAV KOŠUTA in MARIO URŠIČ V sredo, 28. t.m., ob 20.30. Razna obvestila ODLOK O POIMENOVANJU ŠOL V JAMLJAH IN DOLU Sola v Jami jah bo nosila ime po Igu Grudnu, tista v Dolu pa po Srečku Kosovelu Pred kratkim smo poročali, da se je končal upravni postopek za poimenovanje osnovne šole v Sovodnjah po Petru Butkoviču - Domnu. Istočasno je goriški šolski skrbnik izdal tudi odlok o poimenovanju šole v Jamljah po Igu Grudnu in na Palkišču, v Dolu po Srečku Kosovelu. Medrazredna sveta v obeh šolah sta zadevni sklep sprejela že aprila leta 1978. Kdaj bo slovesnost ib poimenovanju ni znano. L«tos že petič šahovska intcrliga šahovsko interligo ali kot je dobila ime «prijateljsko srečanje šahi-stov ob mejah* — organizirata Primorska šahovska zveza in Šahovska federacije Furlanije - Julijske krajine — vsaki dve leti. Na zadnjem posvetu so predstavniki obeh šahovskih zvez sklenili, da bo odslej liga potekala v dveh skupinah: v prvi bo 12 ekip in sicer po pet s področja šahovske zveze Primorske in Furlanije - Julijske krajine in dve iz Koroške. Prijavile so svojo u-deležbo že ekipe iz Koroške in sicer šah. društvo Finkenstein (Malošče) in šahisti slovenske športne zveze iz Celovca. S področja Furlanije -Julijske krajine bodo tekmovali šahisti Trsta. Vidma, Gorice (in še dveh mest), vtem ko bodo zastopali Primorsko šahisti Pirana, Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina. Začetek tekmovanja bo 1. marca v Trstu in sicer na sedežu tržaškega šahovskega društva, kjer bosta odigrani prvi dve koli. Drugo srečanje bo 5. aprila v žustemi pri Kopru kjer bodo odigrali tretje in četrto kolo. Sledilo bo gostovanje na Koroškem in sicer 17. maja, verjetno v Globasnici ali Železni Kapli, kjer bodo ekipe odigrale peto in šesto kolo. Naslednje tekmovanje bo 7. junija v Gorici, kjer bodo odigrali sedmo in osmo kolo. Deveto in deseto kolo bo odigrano v Lipici in sicer 28. junija. Po načrtu naj bi bil zaključek šahovskega petega kroga in-terlige jeseni in sicer 27. septembra v Gorici. To zadnje kolo bo povezano s .podelitvijo pokalov in razglasitvijo zmagovalcev in dosežene- ga vrstnega reda. Šahovska interliga »prijateljstva šahistov ob mejah* — bo tako začela svoje peto tekmovanje. To bo mali jubilej, saj bo že deseto leto, kar se tekmuje v šahu — tej lepi igri, ki združuje ljudi ob meji. B. F. Odnesli so mu potni' list Policijska obhodnica Jr v bližini mejnega prehoda pri Rdeči hiši u-stavila jugoslovanskega državljana, 27-letnega Petra Stojanoviča. Fant pa je bil brez potnega lista, oziroma drugih osebnih listin. Izjavil je, da je prišel že pred dvema dnevoma v Italijo s skupino prijateljev, ki imajo tudi njegov potni list.' Zgodba ni bila posebno prepričljiva in tako so fanta, ki je menda prišel ilegalno preko meje. pospremili na tržaško kvesturo, kjer bo počakal, da mu konzulat izda potrebno dovoljenje za vstop v Jugoslavijo. DEŽURNA- LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Risrhondo, Ul. Toti 52, tel. 72 701. Dolga leta prireditev v naši «Prosvetni dvora ni» Prosvetna dvorana na Verdijevem korzu, ki so jo prej imenovali «Prt zlatem pajku*, še prej pa je bil v njej sedež društva cMIadika* je bila dolgo vrsto let shajališče slovenskih ljudi, ki so vanjo prihajali ob najrazličnejših prilikah na razne prireditve. Vanjo so prihajali naši predniki še pred vojno vihro in tam si čul lepo slovensko petje. Med vojnama in tudi več časa po drugi vojni je bilo v tej dvorani plesišče 'z naslovom »Pri zlatem pajku1*. j Po zadnji vojni pa smo goriški Slovenci to dvorano upotabljali več kot irideset let., V najem jo je vzela Zveza slovenskih prosvetnih- društev ob koncu štirideset let. V njej so bila predavanja, koncerti, plesi, nastopi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta in amaterskih dramskih skupin, kongresi, iz zborovanja naših organizacij. Ob priliki planinskega plesa p začetku leta 1949 je počila na oknu bomba; običajni tepci so nas hoteli ustrahovati. V tej dvorani smo se srečali z znamenitimi slovenskimi kulturniki. V' kasnejših letih je bil postavljen tudi maj? hen gledališki oder, potem je bila v stranskih prostorih urejena manjša predavalnica, v kateri smo lahko našteli več sto predavanj in klubskih kulturnih večerov. Poleg planinskih so bili v tej dvorani tudi ■viimtiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitHiiHiiiiHiiiiitituimiiiiiiiMiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilinitiHiimaaiiiiiiiiiiiiu V PETEK ZVEČER V GORICI 34. redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva Potekal bo v znamenju 70-letnive ustanovitve društvu Na 34. rednem letnem občnem zboru se bodo v petek, 30. t.m., zbrali člani Slovenškega planinskega društva v Gorici.' Poleg poročil o opravljenem delu v lanski sfežoni, volitev upravnega odbora ter načrtov za letos, bo na občnem zboru govor o pomembni obletnici društva,- ki poteka prav letos. 70-letnico ustanovitve društva — pri tem n gre pozabiti, da je lani poteklo 35 let neprekinjenega delovanja, po obnovitvi leta 1945 — nameravajo slovenski goriški planinci proslaviti kar se da slovesno. V jeseni načrtujejo slavnostno a-kademijo in nekaj drugih vzporednih prireditev, izdajo priložnostne značke in še kaj. Najlepše pa bodo proslavili visoki jubilej s poživitvijo različnih dejavnosti. Skorajšnji občni zbor bo torej prva od pomembnejših prireditev, ki se bodo zvrstile do konca leta. Skupščina goriških planincev bo v predavalnici v Ulici della Croce 3, ob 20. uri ob prvem sklicanju ter pol ure kasneje ob drugem sklicanju, ob vsakršni udeležbi. Sicer pa upravni odbor računa na polnoštevilno udeležbo članov in prijateljev. številni dijaški in društveni plesi; v petdesetih letih so za vsak ples dvorano primerno okinčali. V zadnjih letih pa so se v dvorani in v predavalnici vadili v ritmični telovadbi in folklori tudi goriški najmlajši, tu je imela pouk tudi goruška Glasbena šola. v njej so se vadile tudi razne mladinske glasbene skupine. Skratka v tej dvorani so preživeli nič koliko prijetnih uric. Danes razpolagamo s sodobnejšimi in udobnejšimi prostori, s prelepo telovadnico, s predavalnico, knjižnico in prostori za pouk glasbe, kmalu pa bomo imeli tudi sodobno dvorano za gledališke predstave in koncerte. Dvorana tMladike*, »Pri zlatem pajku*, «Prosvetna dvorana*, pa nam bo ostala vedno v prijetnem spominu. Včeraj smo namreč lastni ku stavbe vrnili ključe. (mw) Možnosti za začasno zaposlitev na občini Goriško županstvo namerava sestaviti notranjo lestvico za začasno zaposlitev uradnikov. Delovno razmerje, kakor znano, ne sme trajati več kakor 90 dni v letu. Kandidati bodo opravili praktično preizkušnjo iz strojepisja. Prošnje je treba, skupaj s potrlili o šolski izobrazbi ter drugimi izkazih, predložiti na protokolnem uradu žu panstva do 12. ure 7. februarja letos. Za podrobnejša pojasnila kandidati lahko zaprosijo v uradu za osebje. Na sedežu Slovenskega planinskega društva sprejemajo prijave za udeležbo na smučarskem tekmovanju na Matajurju, ki bo v nedeljo, 8. februarja. Prijave sprejemajo do torka, 3. februarja. PD Naš prapor vabi na predstavo dramske skupine iz Štandreža »Deset zamorčkov*, ki bo v četrtek, 29. januarja, ob 20. uri v društveni Y,>Pevmi- , , Sekcija VZPI - ANPI v Doberdobu vabiKčlaiae in prijatelje na skupščino, ki bo jutri ob 19. uri v prostorih prosvetnega društva Jezero. Skupščina sodi v okvir priprav na pokrajinski kongres združenja. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni izlet za smučarje. Tokrat so si ža cilj izbrali prijazen kraj. Innichen (San Candido) na Južnem Tirolskem. Prijave sprejemajo samo na sedežu društva do 3. februarja, ah do oddaje vseh razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 »Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni film. V pohedeljek: 17.00-22.00 CORSO 15.30-22.00 «11 poliziotto super piu*. T. Hill in E. Bornine. Barvni film. V pnedeljek: 17.30-22.00 VITTORIA 17.00-22.00 »Super sex super*. Prepovedan mladini pod 18. letom. V ponedeljek zaprto Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 «Flash G6r-don*. V ponedeljek: 17.30—22.00. EXCELSIOR 14.00-22.00 «H bisbeti-co doma to*. V ponedeljek: 16.30— 22.00 A oni Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 »Mesec*. Italijanski film. V ponedeljek: 18.00—20.00 »Vojna zvezd*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Kramer proti Kramerju*. Ameriški film. V ponedeljek: 18.00—20.00 »Erotika na delovnem mestu*. Nemški film. DESKLE 17.00-19.30 »Kaskaderji in rockery». Holandski film. V ponedeljek: 19.30 »Kramer proti Kramerju*. Ameriški film. E2S23BHHI Izidor in Zora Kovic iz Rupe sta darovala 50.000 lir za žrtve potresa v južni Italiji. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage MIROSLAVE (MIRKE) CINGERLI por. PAULIN se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mož Andrej, sin Igor z družino, tast Andrej ter drugo sorodstva Standrež, 25.. januarja 1981 Razmišljanje ob srečanju malih odrov v Novi Gorici Kot smo že poročali, se je prejšnjo nedeljo končalo v Novi Gorici 10. Goriško srečanje malih o-drov. Prav je, da sprotni kroniki dogodkov, ki smo jo v našem dnevniku objavljali, dodamo še krajše razmišljanje in oceno festivala v celoti. Trdna točka našega razmišljanja mora biti vse kakor ugotovitev, da je festival velikega pomena za novogoriško regijo, saj je v 10 letih neprekinjenega dela pridobil za gledališče vedno večje število ljubiteljev in pomagal k rasti in uveljavljanju samega Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki je organizator festivala. Sreča nje si je nadalje pridobilo ugled v vsem slovenskem gledališkem in kulturnem prostoru, hkrati dviga svoj zastor tudi gledališkim izkušnjam iz drugih jugoslovanskih republik, v svoj repertoar pa uvršča še predstave iz tujine (letos sta gostovali gledališči iz An glije in Francije). Po tej premisi Pa je potrebno zapisati nekaj u-gotovitev, ki naj odkrijejo sončne in senčne plati goričkega festivala. Ko je pred desetimi leti prišlo do festivala na pobudo takratnega ravnatelja PDG iz Nove Gorice, režiserja Jožeta Babiča, je bila podoba slovenskega gledališča precej drugačna od današnje. Institucionalne gledališke hiše so doživljale določeno krizo, predvsem glede na umetniške in estetske usmeritve. Ob klasičnem repertoarju institucionalnih gledaliških hiš pa ■ se je v Sloveniji razvijala dokaj živahna dejavnost v okviru eksperimentalnih gledališč kot so bila Glej, Pekarna ali Pu-pilija Ferkeverk in druge skupine, ki so se pojavljale na primer v študentskih krogih. Tudi osrednja gledališča k so včasih izkoristila mali oder in v manjšem prostoru z manjšo zasedbo uprizorila kako bolj ^problematično* predstavo. Konec šestdesetih let in prva sedemdeseta leta so pomenila v bistvu razmah tako imenovanega avantaardnega umetniškega gibanja. Nastajala so bolj ali vtanj iskateljska dela. tako na Področju literature kot. na področju likovne ali kake druge umetniške zvrsti. Ob tem se je Ustva-rHa komunikacijska mreža, k' je *avantgardna» dela posredovala občinstvu. Naj < menimo le revije Probleme, študentsko tribuno, Radio študent, knjižno zbirko Zna-fPenja itd., V tei atmosferi so delovala tudi eksperimentalne gledališča, naibolj znani sta bili prav gledališči Glej in Pekarna. «mali oder* pa je postal sinonim za avantgardo, eksperiment in drzno*1 iskateljstvo. i **•*'«' iti; "•»3/ , «Goriško srečanje malik • odrov* je tako imelo jasno začrtano štner,' Po kateri naj izdela svoj vsakoletni repertoar. Pozneje je avantgardno, ali kot drugi temu pravijo, »modernistično* gibanje (izraza ne pomenita enakega adno-sa do stvarnosti, modernizem je na primer pomenil bolj negativno stališče) zašlo v krizo. Na gleda hškem področju se je stvar sicer zasukala drugače, saj so uradne gledališke hiše odprle vrata izrazito iskateljskim in nekonvencionalnim predstavam in vključile med svoje sodelavce najbolj domiselne gledališke delavce, od režiserjev preko igralcev pa do scenografov. Tudi ta poteza jc dvignila kvalitetno raven slovenskega 0'Cflatišča, značilno je na primer, oa je danes ^Borštnikovo sreča-nie», kamor prijavijo vse slaven ske osrednje gledališke hiše svo-30 najboljša dela. dejanski kazalec najnovejših premikov in do sežkov v slovenskem gledališču, iskateljsko in avtorsko gledališče ni zašlo v itrizo, oznaka «mali eden pa je izgubila -svoj prvotni Pomen, česar se organizatorji «Gn Riškega srečanja malih odrov* k**0 zavedajo; jasna zavest o nekem stanju pa še ne pomeni, 0a so vse probleme rešili. Na letošnjem srečanju smo ta-1(0 gleaali predstave, ki jih ne Ptoremo uvrstiti med »male odre». Na velikem odru so nastale in živijo predstave, kot so na pri ™.er «šuhu in leteča princesa* Mia-tonskega gledališča iz Ljubljane, 'Dogodek v mestu Gogi* v izvedbi iz Nove Gorice, pa »Dva gospoda iz Verone» prav tako v izvedbi PDG iz Nove Gorice (pred-t,va jc bila razglašena za naj-?°l]šo) in še kaka predstava, ki 3e očitno rabila večji oder, kot ga nudi gledališka dvorana v Sol-Kanu (takšen primer je bila igra 'Človek Meier* v izvedbi Mestne 0° gledališča ljubljanskega. Druga »sporna* točka letošnje-Oa festivala je bila razvrstitev v ckmovalni in informativni del, oprav je res, da bi lahko žirija ogradila tudi predstavo iz infor-ativnega dela. Spornost takšne ozvrstitve je po naše v tem, da 1 lahko bile .nekatere predstave * ^formativnega dela brez pro-lemov uvrščene v tekmovalni, Kr u° *me*e vse pogoje za to. Tub vsemu pa se nam zdi. da Te ta problem najmanj bistven za ecanje, čeprav je vzbudil neka-lere polemike. # .do sedaj zapisanega postaja orej dovolj jasno, da bodo mo-alt v bodoče organizatorji sre-op)a nekoliko točneje opredeliti eje «malih odrov*. Naša opom-. žel' biti vzpodbudna kritika, Jf* ie srečanje pokazalo veliko ementov, ki dokazuieio, da far-™ul“ mali odri še zdaleč ni mr-y_a' nasprotno... Na sporedu vanla smo no primer gledali Precejšnje število monodram. O-?tno postaja ta gledališka obli-J?. zanimiva tudi za Slovenijo, privlačna ie za iaralce, fci lak-tt monodrami pokažejo to. kar in kar jim je pri srcu. za avtorje tekstov in za samo občinstvo. Vzpodbuda k monodrami je toliko pomembnejša, ker menimo, da je monodrama hvaležna gledališka zvrst, ki pa rabi določeno tradicijo, saj večkrat gledamo namesto monodrame recital, kar pa le ni dovolj za gledališče. Vzpodbuda k monodrami, ki jo je dalo letošnje novogoriško srečanje, se nam za to ni zdela odvečno seme, ampak plodna zemlja. Prav tako je jasno, da dobivajo tudi predstave na malem odru nove prostore in vzpodbude. Najprej omogočajo, da predstava potuje, manjši obseg uprizoritve dopušča gostovanja skorajda povsod, saj v bistvu predstava niti ne potrebuje prave gledališke dvorane. To dejstvo pomeni večji stik z gledalci, saj lahko gledališka skupina obišče kraje, kjer nimajo ljudje velikih možnosti, da bi hodili v teater. Ta «organizacijska* prednost malega odra pa dobi že v istem hipu vsebinsko razsežnost. Mali oder* pomeni intimnejši, neposreden in tudi bolj sproščen odnos med igralci in gledalci. Bi ti v prostoru, kjer je meja med odrom in dvorano skrajno rahla, omogoča svojevrstna gledališka doživetja, tu pa se odpira pot za določeno gledališko iskanje, ki ni irelevantnega pomena. V času gospodarskih težav (tudi te pliva-jo na gledališče) omogočajo mali odri, kljub vsemu, rast gledališča, kar seveda ne pomeni odpovedi predstavam na velikem o-dru, ustreza pa željam, da si gledališče širi krog gledalcev in da pridobiva vedno nove ljubitelje. Skratka, mali oder spreminja svoj obraz, lahko ga spreminja tudi v toliko, da se iz elitne predstave, kar so svoj čas mali odri le bili, obrača v smer, ki je vedno bolj odprta širokemu občinstvu, kar pa še ne pomeni znižanje nivoja. Emblematični dokaz za to je bila na primer Sokolovičeva monodrama «lgralec je igralec*, kjer sta združena visoka gledališka in intelektualna ambicija ter neposreden in zanimiv stik z občinstvom Vse te vzpodbude so bile na letošnjem festivalu moč no opazne in lahko pomenih podlage za nadaljnje razmišljanje. Konec koncev je festival, kar sre Čanje v Novi. Gorici tudi dokazuje, živ organizem, ki mora biti znak časa ter dogajanja in premikov v času. Vse to pa mora biti po našem mnenju podlaga za uspešno nadaljevanje festivala v Novi Gorici, saj si je, kot smo že zapisali, «Goriško srečanje malih odrov» utrdilo mesto v slovenskem -in. jugoslovanskem prostoru. ta. odprtost, pa je bistvene važnosti z« kulturno, dogajanje na Primorskem Ob tem bi veljalo zapisati še nekaj besed o kvaliteti predstavljenih del. Izjemnih dosežkov nismo videli, za to seveda ne gre kriviti organizatorje festivala, gledali pa smo vrsto solidnih pred stav, med njimi so bile po našem mnenju najboljše prav tiste, ki so bile v bistvu namenjene »velikemu odru*. V prvi vrsti je med te predstave treba uvrstiti prav Shakespearovo komedijo »Dra gospoda iz Verone* v izvedbi PDG iz Nove Gorice. Seveda je bilo precej dobrih predstav tudi na «mo'em odru* pa ne bi delali neke lestvic*, saj smo v vsakodnevnih poročilih s srečanja v bistvu podali krajšo oceno vsake posamezne uprizoritve. Pomanjkanje izrazitih »vrhov* pomeni verjetno to, da je treba v bodoče »tnale odre* še boli valorizirati, goriški festival je seveda vzpodbuda za nadaljnje de’o, čeprav ie res. da izjemna predstava nastane iz u-metniške moči in ne zaradi festivalov in nagrad. Festival nudi gledališču koheziislci prostor in možnost preverjanja opravljenega dela in primerjave, zato pomeni vzpodbudo ne pa »vzrok* odličnega dela. Važno ie, da na festivale vabimo naiboliše, koliko je potem kriterij naibolišega odvisen od selektorjev, skratka, koliko je ovrednotenje subjektivno, je seveda široko vprašanje, ki se ga ne bomo lotili v tem članku. ACE MERMOLJA llllllltlllIHmilllllIMMIIIIIIIIIimillillllHIMlIlMIIIIIIH Berite revijo Med odprtjem Palčičeve razstave v galeriji Torbandena ZAGREBŠKI PIANIST IVO POGORELIČ V LJUBLJANI Zanimivo pianistično čudo Navdušujoč koncert ali pasenje radovednosti Simfonični orkester RTV Ljubljana je v svojem utečenem zelenem abonmaju, pripravil 14. januarja uspel koncert, ki je po eni strani prerastel v redkost. Dirigent Marko Munih, poznan sicer še bolj kot izvrsten zborovodja APZ Tone Tomšič in Komornega zbora RTV Ljubljana, se pojavlja vse pogosteje za pultom filharmoničnega in radijskega orkestra. Za opisani koncert je imel namen pripraviti nekaj drugega, končno pa je koncertni spored prav zanimivo zaokrožil z novim domačim delom Janija Goloba «U-verturo*, Chopinovim drugim koncertom za klavir in orkester v fa molu ter šostakovičevo prvo simfonijo. Skratka, zunanji objem sporeda je zadostil dejanskemu profilu simfoničnega orkestra RTV, zadostil smotrni programski politiki, da namreč radijska hiša prvenstveno izvaja dela XX. stoletja, zadostil pa je tudi tako imenovanemu kontrastu v formi koncertnega sporeda; zunanji deli (zunanji le po razvrstitvi) sta OB PALČIČEVJ RAZSTAVI V GALERIJI TORBANDENA Tesnoba nemoči, a tudi optimizem V umetnikovih delih se skozi abstraktno in figurativno obe-nem kažejo razmerja našega obstoja med stisko in upanjem Za večanje ugleda, ki ga naše slikarstvo na Tržaškem in v zamejstvu' nasploh uživa, je Pal-čičeva razstava v galeriji Torbandena, v središču Trsta, pomemben dogodek. Dogaja se namreč, da Palčič razstavlja že treU jič v tej središčni galeriji, ki prireja le vrhunske razstave, kot je bila ob koncu lanskega leta razstava del slavnega Renata Guttu-sa. Postaja pa tokrat razsežnost te galerije premajhna za Palčičema dela, ki jih zadnja leta razkazuje le na tujem, saj se nam to pot predstavlja z ustvaritvami tudi zelo velikih mer. Stenska preproga s čudovito barvno razgibanostjo in mračna velikanska slika iz armiranega platna z rebrasto izbočenimi pasovi segata prav do stropa. Toda tudi skoraj vsa ostala dela dosegdio nad meter višine ali širine. Nameščena v primernejšem proštom bi ta razstava vsekakor vzdržala primerjavo ’ z razstavamif ‘ kakršne prirejajo prešllzjffk galerije v svetovnih središčih umetnosti, kajti uporabljeno likovno gradivo in Palčičev izrazni na-Hn v ničemer ne zaostajata za dosežki slikarjev takih galerij, ki smiselno, skladno upoštevajo tržišče, javnost in kritiko za čim višje o-vrednotenje dela njih slikarjev. Brž ko se skušamo resneje poglobiti v oblikovnost slik te razstave. slik, ki so vse v celoti osrediščene v pojavnost usodno nevarnih posledic človekovega sožitja s skoroda satansko vsemogočnostjo današnjih strojev, ki vedno bolj pogojujejo razmere našega obstoja, bomo zagotovo občutili tisto strašno umetnikovo tesnobo, ki ga oklepa ob spoznanju, da človeštvo tako rekoč drvi svojemu koncu nasproti. Zgo-ščuje pa se ta tesnoba v velikih belih polah slik s črno barvo 0-bupa in rdečimi sragami krvi raztelešenih človeških oblik. V nekaterih delih pa silijo iz mračnega ozadja v ospredje velika na široko razprta usta z grozljivo lesketajočimi se zobmi, kot da je v njih zastal krik, klic na pomoč v spoznanju brezuspešnosti, v spoznanju obupa pri iskanju kakršnekoli rešitve. Iz drugih slik pa se spet dozdeva, kot bi iz njih uhajale roke, ki krčevito grabijo v praznino, da bi našle rešilno oporo, množica nog pa cepetajoče išče trdna tla, da bi se pognala iz razvejane dramatičnosti plapolanja črnih skupkov nekih zarodkov šele naslutenih nesreč in nevarnosti, ki jih podčrtuje z rdečino kali nedognano nevarnih vsebin. Pri vsem tem nemiru pa je vsaka poteza premišljeno pretehtana. Ne nastaja v ognju zagona ustvarjalne sile. Palčič namreč polaga še veliko pozornost oziroma važnost kompoziciji slik. Seveda ne v tradiciji zlatega reza, ker pač estetski kriteriji preteklosti ne ustrezajo več vrednotenju Palčičeve likovnosti, ki raste iz-domwmja, ogokaliptičnosti naše dobe. Uravnava va Palčič grgdnjo , ([& ,smislu nasprot- stev abstraktnega s figurativnim. Tako so na okončinah nog in rok prsti narisani z naravnost leonar-dovsko veščino, čeprav le te lebdijo v mračnem vrtincu nedoločenih oblik, ki požira ostalo telo. Leonardovsko je tudi vnašanje tehničnih znakov, premic, krivulj, tangent in mrež. Tematiko, kot jo nakazujejo te slike, so obdelovali že mnogi slikarji. Vendar z vso trdo grobostjo čelnega spopada živega sveta s tehnično - industrijskim svetom. Stenski koledar Založništva tržaškega tiska z 12 Pal-čičevimi grafikami oziroma njihovimi reprodukcijami na temo Ika-rusa, ki so podobne slikam na razstavi, prihaja kot nalašč za boljše razumevanje Palčičeve 0-sebnosti, za dojemanje slikarja tenkočutne narave, ki verjame in še upa, da se bo človek morda vendarle izvlekel iz pekla današnje dobe, pa čeprav za ceno ponavljanja usod nesrečnega mitološkega Ikarusa, ki 'je potrt' upa- nja hotel poleteti k soncu z u-metnimi perutmi. Je pa hkrati Klavdij Palčič tudi naše upanje, da, potem ko so nas začeli zapuščati naši predvojni slikarji, ne ostane vrh našega zamejskega slikarstva brez daleč vidnega svetilnilca naše likovne kulture, kajti v njegovem slikarstvu še ni zaslediti tiste namerne popačenosti in odtujenosti. ki prevladuje danes na področju likovnosti podvržene prikritim in odkritim ideološkim in tržnim pritiskom. Za razumevanje njegovih del ni nujno, kakšen pristop izbiramo ali da bi celo iskali okvirno označbo zanje. Važno je le, da se pred njim zadržimo, dokler ne začutimo odmeva trzanja slikarjeve tesnobe, ki ga je obhajala v trenutku njihovega ustvarjanja, ko se je skušal likovno soočiti s kruto resnico našega obstojen„« obstoječi zgodovinskih koordinatah. MILKO BAMBIČ ; »fi K| i minil.. DIJAKI UČITELJIŠČA «A. M. SLOMŠEK> V KD Mladi in mladinska igra Srečanje z avtorico Zoro Tavčar, režiserjem Sergejem Verčem in ravnateljem SSG Miroslavom Košuto V petek zjutraj so si mladinsko predstavo Aj, kaj ribič je ujel, ogledali dijaki učiteljišča A. Martin Slomšek iz Trsta. To je bila pomembna in 1 valevredna pobuda, ki je prišla iz vrst dijakov in njihovih predstojnikov, ter pomeni ne samo postopno zbližanje med mlajšo publiko in gledališčem, pač pa tudi skrb, ki jo odgovorni profesorji in dijaki kažejo za čim globlje spoznavanje mla- dinske miselnosti in mladinske literature. Dijaki so si v spremstvu profesorjev in ravnatelja najprej ogledali razstavo otroških risb v fo-yerju Kulturnega doma, nato pa so z zanimanjem sledili igri, ki je te dni privabila v gledališče veliko število naših otrok. Po predstavi so se dijaki srečali z avtorico dela Zoro Tavčar, z režiserjem Sergejem Verčem in Med razgovorom v veliki dvorani Kulturnega doma po predstavi ......1111...................iiiiiiinnmimiliiiiiiiii...i.................................... Miniaturna knjižica z brkinskimi motivi Oktobra lani je Društvo Exli-bris Slovpniae organiziralo ekskurzijo čez Brkine. Udeleženci so se od Ilirske Bistrice dvignili do Harij, potem po grebenu BrKinov do Tater. Od tam so se spustili v dolino in se nad Kozino vzpeli na pobočja Slavnika, kjer so imeli med prijaznimi lovci na Goležu prijeten počitek s čudovitim pogledom proti Kopru. Potem sd obiskali še Lokev in se vrnili v Ljubljano. Vso dolgo pot je spremljal tudi Karoly Andrusko, grafik iz Sente. Naredil je dolgo vrsto skic in jih potem prelil v linoreze. Iz tega je nastala čudovita miniaturna knjižica, v kateri so linorezi veliki 5X5 cm, knjižica je malenkost večja. Vezana je v svetlo usnje, na naslovnici nosi napis Brkini. V knjižici je vrsta brkinskih krajev kot Tominje. Pregarje. Rjavče, Tatre in drugi. Ker Je miniaturka spomin na celotno pot, je v njej tudi Slavina, Silentabor, Ilirska Bistrica, lov- TAIRE J,. jr "*<) i»y VI, ^ r v *¥*■/*»*• ska koča na Goležu, Lokev in drugo. Podobno knjižico je K. Andrusko naredil že pomladi ob ekskurziji čez Kras. V načrtu ima še nove knjižice, ki bodo spominja- le na ekskurzije Društva Exlibris Sloveniae. RAJKO PAVLOVEC Na slikah trije motivi iz miniaturne knjižice »Brkini* *' — ~r * t mmmt* Esžga&šs-tiStb St /Wrvni/_ 1 z igralci. Pogovoru je prisostvoval tudi ravnatelj gledališča. Prvi je spregovoril režiser Verč, ki je poudaril pomembno vlogo televizije in filma, pred katerima se mora gledališče pogosto umikati. V zvezi s svojo režijo pa je povedal, da je odraslim velikokrat težko uganiti, kaj bo otroke najbolj pritegnilo. Tako se je zgodilo, da so otroci tudi pri tej predstavi prezrli nekatere prizore, katerim je ansambel posvetil največ pozornosti, in da so z navdušenjem sprejemali tiste, za katere ni nihče pričakoval posebnega zanimanja. Besedo so potem prevzeli dijaki. V glavnem so bili vsi s predstavo zadovoljni, čeprav so se nekateri bolj navduševali za ene prizore, drugi oa za druge. Pohvalili so domiselnost režiserja ter spretnost in iznajdljivost igralcev v nekaterih situacijah. Zanimali so se predvsem za to, kako so otroci sprejemali predstavo in kako so nanjo reagirali. Ravnatelj gledališča je tedaj pojasnil, da je otrokovo zanimanje za igro in njegovo sprejemanje predstave v veliki meri odvisno od učiteljev. Učitelji so namreč tisti, ki morajo v otroku vzbuditi željo po spoznavanju, po sodelovanju in ga usposobiti za pravilno sprejemanje vsake novosti. Tudi avtorica sama je igro pohvalila in se obenem zahvalila režiserju in igralcem za vso prizadevnost. Povedala je tudi, da si je ona sicer igro zamislila kot poetično delo, kjer bi ne imela dramatičnost največjega poudarka, pač pa bi prevladovali pravljičnost in poezija. Priznala pa je tudi, da so po navadi vsi avtorji nekoliko skeptični v zvezi s postavitvijo svojih del. Pri dramatizaciji pa seveda ne more prevladati le želja enega; v njej se namreč srečujejo poleg avtorjevih zahtev še režiserjeve in končno zahteve scenografa, kostumografa in igralcev samih. Ravnatelj učiteljišča Egidij Košuta, ki je tudi povezoval posamezne posege, se je ob koncu zahvalil vsem, ki so to srečanje o-mogočili in izrazil željo, da bi do takih zanimivih pobud še prišlo. Prav gotovo je tudi našemu gledališču veliko do tega, da bi bilo še več takih vzgojiteljev, ki bi v mladini vzbuiali in gojili ljubezen do gledališča in do vsake govorne umetnosti. (F.F.) kontrastirali romantičnemu Chopinu. Golobova ustvarjalna pot je morebiti obrnjena v pretežni meri na tako imenovano zbrano glasbo, Mlajši komponist (1948) je dokon čal študij violine in kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji (uradno Akademiji za glasbo). Posveča se pisanju v tradicionalnih kompozicijskih tehnikah, kar pomeni, da posveča skrb orkestrskemu zboru v konvencionalnem smislu, da se oblikovno drži raje tematičnosti, da se v drugih oblikovalskih elementih ozira po vzorih Bartoka in Lutoslavskega, dveh vidnih komponistov našega stoletja. Golobova Uvertura je na koncertu v Slovenski filharmoniji, kot že mnogokrat povedano, neustrezni dvorani za oblikovanje in učinkovanje z orkestrskim zvokom, izzvenela solidno; pripravljena je bila v podrobnostih, le zvok tro bent je bil močno vsiljiv. Sicer pa v izvedbi tako po občutku zanesljivosti, kakor po plastičnosti tematične, bolje rečeno motivične preje, ni povedati drugega, kakor jo pohvaliti, saj je delovala tako, kakor bi orkester RTV Ljubljana delo izvajal že mnogokrat. Marko Munih je pokazal in dokazal, da domačemu delu namenja vso poklicno in polno muzikalno odgovornost z veliko smisla za diferenciacijo zvoka, njegovega izvirnega sporočilnega in pomenskega odmeva. Golobovi uverturi ni dodati v prvem srečanju z njo nič drugega kakor osebne vtise, da namreč v veliki meri poudarja »pesante občutja* na ritmičnem motivu «sinkope», ki smo ga tradicionalno vajeni v «svetlejših» glasbenih »atmosferah*. Podobno asociacijo, seveda negirano, nam predstavlja »višek* na samem začetku. Vajeni smo ga po predstavitvi materije, v njeni obdelani, v klasiki izpeljavi tematične-ga gradiva. Zares inventivno mesto predstavlja «kadenca» pred finalno sprostitvijo. Vse do sedaj povedano je zares uvod v pravo zunanje, a tudi deloma muzikalno dogajanje. Zato pa povejmo, da tudi Šostakovičev simfonični prvenec, namreč prva simfonija, napisana v devetnajstem letu starosti, ni pomenila tolikšne pozornosti vredno dejanje, kakor pa nastop zagrebškega pianista Iva Pogoreliča (22 let). Šostakovičeva »zrela simfo- nist Ivo Pogorelič. Ne boste verjeli, da v Slovenski filharmoniji ni bilo prostora za predvsem mlade poslušalce že na javni generalni vaji. Dirigent Marko Munih je vestno pripravit prvi del generaine va.e: Golobovo Uverturo in šostakovičevo prvo simfonijo. Nato je pristopil h klavirju sodobno mladeniško «opravijen» Ivo Pogorelič in po nekaj lahnih pasažah pričel skupaj z orkestrom ped vodstvom Marka Muniha drugi koncert za klavir in orkester Chopina. Od tu dalje se prične ponovno »resna pripoved*. Ivo Pogorelič igra z mojstrsko pianistično tehniko. Igra povsem drugače ali ne. Igra ne drugače, marveč oblikuje glasbeno, oziroma zvočno materijo po premis’e-ku in krepkem študiju. Koncertira zbrano in sproščeno, hladno bolj kakor čustveno prizadeto. Tu mislimo na zunanje uč nke v tonskem svetu (a tudi zunanjo podobo izvajalca). Skrivnosti v njegovi igri ni. Niti ni veliko zamaknjenosti, oziroma stanj, ki bi nas zavajala v drug, drugačen ali romantično zasanjan ali idealistično obarvan svet, ni iluzij, ni dregeta, ni vseh, skorajda vseh tistih stanj, dejanskih ali namišljenih, ki o njih pripovedujejo starejši ljubitelji glasbe. Vendar pa Pogoreličeva igra ni čisto suha, stvarna, hladna, neosebna. Začeti moramo z ugotovitvijo, da Pogorelič muzikalno zazna »pra-pomen* posameznega glasbenega motiva, ne spominja simbolne vrednosti Chopinovega zapisa, ne krni ali okrči osnr vendar pa se omeji od pomenske uporabe pasaž, okraskov ipd , ki mu služi :o kot podaljški, pojasnitve, osvežitve glavnega dogajanja, to je gibanja glavnega tematičnega in s tem oblikovnega izgrajevanja zvočnega toka. Ivo Pogorelič se ne u-kvarja s tehničnimi problemi, niti se ne ukvarja z malenkostnimi odstopi, finesami, marveč se radikalno loteva odkrivanja po-menkosti slehernega najmanjšega delca Chopinovega fiksiranega notnega zapisa, ki pa kakor že dolgo vemo, a tudi čutimo pri poslušanju, deluje bolj improviza-cijsko. Pogoreličeva igra nas pušča bolj hladne kakor pa razvnete, vendar to ni poglavitno. Niti ni to, da Ivo Pogorelič z orkestrom Slovenske filharmonije nija* je vznemirjala veliko večje glasbene sredine kakor je ljubljanska. Našemu občinstvu se povsem zanesljivo zdi »podobna* drugim delom istega skladatelja, vendar ne najdemo podobnosti pravzaprav v ničemer bistvenem za »simfonično vsebino* (in ne formo). Žal pustimo ob strani dosežek radijskega orkestra in dirigenta Marka Muniha, ker se bomo preselili na «atrakcijo» koncerta 14. januarja. Bralcem Primorskega dnevnika je nedvomno poznano pisanje v zvezi s preteklim Chopinovim mednarodnim tekmovanjem pianistov v Varšavi. Poznano je verjetno tudi, kolikšen odmev je povzročil »nefinalist* na tekmovanju, zagrebški pianist Ivo Pogorelič. Parado priznanj, ki jih je osvojil mimo uradne ocenjevalne komisije, je izkoristil za uspele dosedanje nastope, začehši s koncertom v varšavski državni filharmoniji, kjer je mimogrede povedano, nastopila Slovenska filharmonija na varšavski jeseni, mednarodnem glasbenem festivalu, z dvema koncertoma, nato pa v domovini. Ivo Pogorelič in njegov študij v Sovjetski zvezi, njegov pogled na sodobna dogajanja, lahko sledite v vsem jugoslovanskem časopisju in po RTV postajah. Odkod vse to in čemu vse to? Na tako preprosto vprašanje ne morem odgovoriti, a tudi konec koncev ne sodi v stroko, v strokovno poročilo, niti več ne v kulturno politiko. Zanimivi so naslednji podatki. Štipendirala ga je Zagrebška koncertna direkcija, sedaj je njegov manager. Za dosedanje koncertne nastope v Beogradu in v Ljubljani je njegov honorar porastel vse meje najuglednejših domačih u-metnikov itd. itd., seveda ne pa popevkarjev itd. Pojdimo po vrsti. Za nastop v Ljubljani Ivo Pogorelič ni bil pripravljen, saj je tako rekoč »vskočil*, Zaradi tega smo v Ljubija-, ni s »pravo in tradicionalno* ljubljansko radovednostjo pričakovali sredo, ko bo koncert, in to Chopinov, torej avtorja, čigar interpret »sodobnega kova* je prav pia- se počutimo oropani »cantilensko-sti* in bogate uporabe rubatov (ru-bato tempa), čeprav ne enega in ne drugega ne pogrešamo v pianistovi igri. Tudi ni razkošja, kakršnega nam ponujajo znani sovjetski pianisti. Pogoreličeva igra deluje podobno kakor filmsko dogajanje. Dviga nas ponovno ko ie popuščamo v zbranosti doživljanja. Seveda se nam je porodilo mnogo vprašanj a tudi vprašajev. AU bi Pogoreličeva igra (klavirska) zmogla druge glasbene svetove (npr. Mozartovega, Bachovega, Beethovnovega) v taki luči obuditi do «osebnostne» interpretacije, kakor je Chopinovo lirično konstitucijo? Problem se prične od formiranja tona do nadaljnje izgradnje. Ton in jakostni register pri Pogoreliču ni tisto, kar pomeni vrlino, ali posebno kvaliteto, marveč, da še enkrat poudarim, način oblikovanja «ootnega za-pisa*. pravilnega formiranja glasbenega izraza in posebne vrste »nemagična* komunikacija s poslušalci. Tudi to, ali bd Pogoreličev radikalni prelom s tradicijo Chopinove igre in predstave o Chopinovi izpovedni glasbi, zmogel u-metniški dvoboj s tradicijo, ki ni majhna in š’bka? Ali se bo začetek Pogorelideve kariere obrnil na pridobivanje zvezdniških poe-nov, kakor je konec koncev izzvenel ljubljanski nastop, pa ne vem po čigavi zaslugi? Prav to, da se v Ljubi i».nl ne znamo prav zavesti vrednosti mednarodno uglednih domačih umetnikov, kakor so Dubravka Tomšič itd., me je vedno in me bo vedno odvračalo od prepričanja, da prihajajo poslušalci v to ali ono dvorano zaradi dela, njenega duhovnega bogastva, zaradi' umetnika in njegovega sporočila ali žara-, dt radovednosti ipd. Bojim se, da sta ljubljanska nastopa prinesla Po“oreliču lepo a-firmacijo a ne na pravem umetniškem pndročiu (zaenkrat), marveč, da je prišel in dosegel sprejem kot zanimivo pianistično čudo. Ali res vedno potrebujemo mit, notem verjamemo v ceno misli, ideje itd? MARJAN GABRIJELČIČ PIERLUIGI PALLANTE: «KPI IN NARODNOSTNO VPRAŠANJE V F-JK 1941-1945» (4) SPORAZUMEVANJE OD JUNIJA 1944 DO ZMAGE NUJNA NADALJNJA RAZISKOVAJNA IN PRESOJE X Se o pomoči OF italijanskim partizanom - Premalo znana vloga dr. Antona Vratuše in Franca Stoke-O zaključkih hvalevredne raziskave-Vprašanja, ki presegajo odnos KPI do Slovencev «V pogledu organizacije vojske moramo posebej omeniti našo skrb za organiziranje italijanske osvobodilne vojske. V Brdih in v Beneški Sloveniji sta namreč nastala dva furlanska bataljona, vsak po več sto mož močan. V ta bataljon so prišli Furlani s furlanskega ozemlja, ki nikakor ne spada k bodoči Sloveniji. Na prošnjo inštruktorja CK KPI za Furlanijo tov. Lima (Lizzero Mario - An-drea, op. T.F.) smo poslali tem bataljonom zelo krepko začasno pomoč, in sicer tov. Davillo in tov. Blaža. Dobila sta nalog, da izločita oba furlanska bataljona iz naše Soške brigade, organizirata iz njiju prvo furlansko brigado in s to brigado kreneta v notranjost Furlanije (glej prilogo). Odločili smo se za tako velike žrtve v kadrih (Darko Marušič - Blaž je bil takrat politkomisar Tržaške divizije in organizator mladinskega gi-ban ]a za vse Slovensko primorje ter član PK KPS za Primorsko itd. — op. T.F.) kljub naši lastni revščini. Prvič zato. ker je danes še bolj kakor prej pomembno nastajanje demokratične italijanske vojske in drugič, ker sami nikakor nismo mogli priti do živega pontebski železnici, ki dela s polno paro.* Tako je poročalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju že 19. .septembra 1943 centralnemu komiteju KP Slovenije,, kot navaja zgodovinar Tone Ferenc na str. 583 svojega obsežnega dela (.Kapitulacija Italije in NOB v Sloveniji jeseni 1943» (Maribor 1867), v katerem na str 585 ugotavlja, da je bil 29. novembra 1943 sestanek F. Leskoška z M. Lizzerom in Lampre-dijem na Vojskem in verjetno je, da gre za isti sestanek, za katerega trdi Pallante na str. 93, da je bil v Brdih 23. nov. Tisti novembrski sestanki pa so bili važni. ker so takrat razpravjali o pravilnosti stališča KP Slovenile, da bi po voini morala pripasti Sloveniii tudi Beneška Slovenija Jn Trst in P. Spriano navala v svoji zgodovini KPI (V. knjiga) o tem odlomek iz zaoimika (shra-n enega v arhivu KPI). Citat iz Ferenčeve knjige pa dokazuje, da je «jugošlovansko odporništvo* priznavalo obstoj italijanske osvobodilne voiske že v septembru 1943 in ne šele no sestanku 23. novembra. Še več! Citat je dokaz, da je vodstvo NOG v Slov. primorju požrtvovalno celo pomagalo organizirati italijansko osvobodilno vojsko. 1 ! Vse to pa dokazuje, da spora- zumevanje med obema partijama, o katerih pripoveduje Pallante v naslednjih štirih poglavjih, v predzadnjem delu svoje knjige, ni bilo ravno preveč težavno. * # * Že v prvem poglavju vzbuja pozornost delna objava besedila iz januarskega (1944) «Bollettino del-la Federazione di Trieste del PCI — n. 1», katerega obstoj je pretežno neznan in ki ga je ohranil Lino Zocchi. Gre za analizo štirih možnih rešitev tržaškega vprašanja, cd katerih sta možnosti priključitve vse Julijske krajine Italiji oz. Jugoslaviji označeni kot reakcionarni. Zanimiva je tudi objava preglednice stanja organizacije tržaške federacije KPI v februarju 1944, ko je bilo v devetih conah od Milj do Tržiča 1183 članov, od teh 787 v ladjedelnicah, teda brez podatkov za VIL in IX cono. Brez potrebe objavlja Pallante tudi v tem poglavju še en citat iz zlog'asnega že omenjenega dolgega Pratolon-govega poročila o Trstu, pač pa pravilno ugotavlja, da je bila slovenska partija «sempre un par-tito di quadri». a «l’organizzazicne di messa era Osvobodilna fronta*. Iz II. poglavja tega dela o sporazumevanju bi veljalo dobesedno prevesti ves tisti del besedila iz videmskega arhiva aprilskega sporazuma (1944) med obema partijama v Trstu in ki naj bi veljal za vso Julijsko krajino, a isto velja za odgovor na poročilo — decembrsko (1943) — bataPona «Trieste» tržaške federacije KPI, kakor tudi za navodila iste federacije — vedno istemu bataljonu — v pismu cd 5. feb. 1944. Manj pomembno pa se nam zdi prvič objavljeno besedilo nekega februarskega predloga iste federacije za lepak — poziv «Alle popolazio-ni giuliane*, ki naj bi ga podpisala tudi: deželni komite KPI in pekr. kom. KP Hrvatske, ker odgovor slovenske in hrvatske partije ni znan. Bolj pomembne pa so gotovo «prve uradne izjave CLNAI o julijskem vprašanju* v zaključnem podpoglavju tega poglavja, kaiti v resoluciji, ki jo ie 7. feb. 1944 predložil predstavnik KPI v CLNAI Giuseppe Doz za, se med drugim zahteva «Radikalno odstranjevanje posledic imperialistične politike fašizma*. Ped naslovom «Mozione ri popoli slove-no e crcato e agli italiani del Friuli e deltam Včl^-ia Giulia* je bila resolucija objavljena najprej v «Unita“leta T5o3!'flčiufič' ba šele leta 197l“v‘«A«J e d6cu{nen«"del CLNAI 1943-1946». Vse z osnovno LOKATOS RAINIERI 34136 TRST UL. CARMELITANI 16 • TELEF. 040/410000 ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA S TERMIČNO IZOLACIJO (švicarski patent) PREPREČUJEJO • kondenzacijo vode • madeže zaradi vlage na notranjih stenah • pronicanje vode in vetra • ZNATNO ZMANJŠUJE di sperzijo toplote zaradi posebnih termičnih tesnil Informacije in brezplačni predračuni na kraju samem — Telefonirajte na 040/410000 NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUSNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. GRE ZA ABSOLUTNO NOVOST, ki jo lahko vsakdo BREZPLAČNO preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepstavali. Oh vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite uas brez vsakršne obveznosti. v TRSTU na OPČINAH v MILJAH naš urad Ul. Maiolica 1 tel. 793490 Lekarna Obelisco Piazzale Monte Re 3 tel. 211001 Ambulanta dr. Stener Piazza S. Giovanni 1 tel. 271191 vsak četrtek v ponedeljek. 26 1.81, od 9. do 12. ure v sredo, 28.1.81, od 9. do 12. ure linijo: preložiti na povojni čas rešitev vprašanja rezmejitve. V III. poglavju je objavljeno na prvem mestu besedilo vseh petih točk zelo važnega sporazuma med KPI in KPS, podpisanega na slov. osvobojenem ozemlju 4. aprila 1944 in za katerega ima največ zaslug Lizzero s poudarkom v točki 3: «Dejstvo, da se o mejah ne razpravlja, nikakor ne pomeni pridržka glede sklepov slovenskega naroda v predstavniških telesih in njegove junaške borbe za njegovo zedinjenje in nacionalno neodvisnost*. Sledi precej dolg odlomek iz Sandrellijevega poročila o poteku pogajanj z zaključno ugotovitvijo, da je «konč-no moral prevladati duh sodelovanja in razumevanja pri vseh*. Temu političnemu sporazumu je sledil vojaški — s prav tako petimi točkami — med glavnim poveljstvom garibaldinskih brigad in poveljstvom IX. korpusa, a vseh pet točk objavlja Pallante skupaj z ustreznim odlokom iz istega Sandrellijevega poročila o poteku diskusije z obrazložitvijo sprememb predlogov poveljstva IX. korpusa. Na podlagi tega sporazuma je bila nato 5. aprila v Srednjem Lokovcu ustanovljena 14. udarna brigada «Garibaldi -Trieste*. kar je po Pallanteje-veni mnenju predstavljalo precejšnji politični uspeh KPI. V zaključnem podpoglavju pa. se obravnava vojaški sporazum med poveljstvi Briško - beneškega odreda in garibaldinske brigade «Friu’i» dne 7. maja z ustanovitvijo zelo značilnega «koordi-nacijskega mešanega poveljstva za obmejne in mešane cone*, tako da Pallante navdušeno komentira: ^Italijanska rezistenca je prvič podpisala pakt mednarodne veljave ob enakopravnih pogojih s predstavniki države, ki so jo zahodne nacije priznale za zavezniško.* * * * Kar 40 strani obsega četrto in zadnje poglavje tega osrednjega dela Pallantejevih raziskav o sodelovanju OF s CLNAI (s sedežem v Milanu) in tržaškim CLN. In ko danes prebiramo odlomke tedanjih — danes že 36 let starih — dokumentov o prav toliko starih dogodkih, se nam vsaj s časnikarskega političnega zornega kota zdi, da smo doslej vse premalo opažali izredno pomembnost takratnega sodelovanja naše Osvobodilne t frjnte s, teda j verjetno največjo podtalno protifašistično in protinacistično koalicijsko organizacijo v zahodni Evropi, kakršna je bil Comitato di Libera-zione Nazkmale AUa Italia -— Narodnoosvobodilni odbor za Severno Italijo — CLNAI. Verjetno tudi presoja poklicnih zgodovinarjev ne bo mogla biti drugačna. Dejstvo je namreč, da koalicijske stranke tedanjega CL NAI sestavljajo danes obe zbornici današnjega italijanskega parlamenta, če izvzamemo peščico (sicer še vedno preveč številno) novofašističnih misovskih poslancev in senatorjev. Šo prav posebej pa izstopa pomembnost tedanje vloge KP Slovenije in OF, ki je nastopala kot predstavnica KP Jugoslavije in vsega jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Iz te ugotovitve pa sledi tudi ocena Pallan-tejeve objave odlomkov tedanjih dokumentov iz tedanjega sporazumevanja in potreba po popolnejši dokumentaciji z obeh strani. Če pa se hkrati strinjamo s Pal-lantejem, da je šlo tedaj za tako-rekoč mednarodno važne sporazume, moramo k tem našim pripombam dodati še predlog, da se predmet zadevnih raziskav razširi čez okvire odnosov KPI do narodnostnega vprašanja med drugo vojno Pallantejeva objava odlomkov iz doslej še neobjavljenih dokumentov je torej v tem pogledu šele skromen začetek z italijanske strani. Zato naj bi bila sedaj na vrsti slovenska stran, pozneje pa bi lahko sledilo skupno raziskovalno delo, kar bi mogli v program svojega bodočega sodelovanja vključiti jugoslovanski in italijanski zgodovinarji, ki so se začeli sestajati že pred mnogimi leti. Za sedaj pa lahko ponovimo ugotovitev, ki smo jo zapisali že v prvem članku o Pallantejevi knjigi, da namreč s slovenske strani še vedno niso objavljeni dokumenti, ki bi omogočili kolikor toliko objektivno presojo obravnavane raziskave zlasti v tem tretjem poglavju tretjega — verjetno najvažnejšega — dela monografije mladega rimskega raziskovalca. Zato se moramo nujno omejiti na kratko navajanje vsebine tega poglavja, glede katerega veljajo v glavnem tudi tiste naše pripombe, ki smo jih v našem drugem članku (gl. PD od 11. t.m.) zapisali o predstavitvi Pal-lantejeve publikacije. Poudarjamo le, da gre med drugim predvsem: 1. — za sporazume med OF in CLNAI, ki so bili doseženi s pogajanji 8. in 9. junija leta 1944 v Milanu in ki jih je za OF vodil dr. Anton Vratuša, za tržaško Delavsko enotnost — Unita Operaia pa pok. Franc Štoka brez sodelovanja zastopnikov tržaškega CLN ter pri tem za obširen citat iz Vratuševega poročila o jugoslovanskem politično - vojaškem položaju, katerega celotno besedilo hrani tržaški, inštitut za zgodovino osvob. borbe ISML (doc. n. 241), temu pa sledi tri strani dolg poziv rAppello»: «Alle popo-lazioni italiane della Venezia Giu-lia», katerega besedilo je bilo po vojni že večkrat objavljeno; 2. — gre dalje za: a) «Načrt sporazuma med CL NAI in OF od 19. julija 1944» — «progetto di accordo fra CLN Al e OF», katerega besedilo je sestavila posebna komisija — vedno po Pallantejevih podatkih — v sestavi: den Marzari, Arpesani in Dazza, ki obsega obilne tri tiskane strani, katerega pa vodstvo OF ni odobrilo, kar je sporočil dr. Vratuša v Milanu 4. sept. 1944; b) za vsebino kritik tega načrta s strani delegacije KPI pri CLNAI predvsem zato, ker načrt ni upošteval in odobraval zgodovinskega odloka II. zasedanja AN VOJ o priključitvi za razliko od junijskega apela, ki je priključitev priznaval, a besedilo načrta hrani arhiv videmskega inštituta IFSML; 3. — gre tudi za nova — septembrska pogajanja istega leta — med CLNAI in dr. Vratušo, ki je bil pripravljen podpisati vojaški in organizacijski del sporazuma, političnega pa le pogojno; 4. — gre še za pismo vodstva KPI cd 16. avgusta 1944 vodstvu KP Slovenije in še posebej v vednost E. Kardelju o esporih* v Tržaški brigadi in o avgustovskem pismu dr. A. Vratuše, pismo. ki je shranjeno v tržaškem arhivu ISML. #5.Mprebujanje; 9.03 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno govorni program; 14.03 H Pazzariello; 15.03 Rally; 15.30 Errepi - 1; 16.30 Metropolis; 1,7.03 Patchvvork; 19.30 Zgodovina jazza; 20.00 Odprti zastor; 21.03 Lirika; 22.30 Kurt Weill - radijska priredba; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijski oder, 1. del; 9.32 Radio 2 - 3131; 12.45 Misli in glasba; 13.41 Sound - Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MM; 19.57 - 22.50 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših spo redov; 8.08 Z glasbo'v dober dan: 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.1)5 Z radiom na po ti: 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno: 12.10 Veliki revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13 30 Priporočajo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslo vanskih radijskih postaj: 14.25 Na ši poslušalci čestitajo in oozdrav ljajo; 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17 00; 18.00 Na ljud sko temo; 18 25 Zvočni signali; 19 25 Obvestila in zabavna glasba: 19 35 Lahko noč, otroci!; 19 45 Mi mite z ansamblom Borisa Franka: 20.(XI Kulturni globus: 20.10 Iz na še diskoteke: 21 05 Glasba velika nov: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22 25 Iz naših sporedov; 22 30 Pnn°vke iz jn-zcslovanskih studiov: 23.05 Li rični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. JANUARJA 1981 TOREK, 27. januarja 1981 LJUBLJANA 10.00 Zimski šolski spored; 17.15 Poročila; 17.20 Sebastijanova babica, risanka; 17.35 Glasba narodov: 18.05 Mali svet, otroška od.; 18.35 Obzornik; 18.45 Obramba in samozaščita; 19.IT Risanka; 19.20 TV nocoj; 19.26 Zrno do za-na; 19:39 TV dnevnik; 20.00 Misel za prakso, spominska oddaja o Edvardu Kardelju; 21.00 W. Reymont: Obljubljena dežela, nadaljevanka; 2155 V znamenju; 22.10 španske operne zvezde: Zgodovina opere. KOPER 17.30 Trofeja, film (ponovitev); 19.00 Odprta. meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Ženski spol, film; 22 00 Danes; 22 20 Košarka: Ci-bona Squibb Cantu. SREDA. 28. iaimarja 1981 LJUBLJANA 10.00 - 13 15 Zimski šolski spored; 17 15.Poročila: 17.20 Z besedo in sliko; 17.40 Ukročeno oko. dck.; 18.10 Okrogli svet; '8.20 Obzornik; 18.35 Od vsakega jutra raste dan: Trbovlje; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Emital: 21.40 Miniature; 21.50 V znamenju. KOPER 17.30 Ženski spol, film (ponovitev); 19.90 Visok pritisk: glas. od.; 19.30 Aktualna tema; 20 00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Vodnjak • film; 22.00 Danes; 22.10 Trnova pot, film. ČETRTEK, 29. lanuarja 1981 LJUBLJANA 10.00 — 13.15 Zimski šolski spored; 17.25 Poročila; 17.30 Tovarišija, mladinska nad.; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.25 Obzornik; 18.35 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zmo do zrna: 19.30 TV dnevnik; °0.00 Glasbeni četrtek; 21.30 625; 22.10 V znamenju. KOPER 17.25 Košarka: Bosna - Cibona; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jugo- slovanski pevci; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Rop na vlaku Glasgovv - London, film: 22 (X) Danes; 22.10 Julij Cezar in pirati, -film. PETEK, 30. januarja 1981 LJUBLJANA 10.00 — 13.15 Zimski šolski spored; 17.20 Poročila; 17 26 - Oliinpi-ada smeha; 17.50 Jugo rock, od:; 18.20 Obzornik; 18.30 Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih tkanin; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.24 TV nm coj; 19.26 Zmo do zrno: 19.30 TV dnevnik; 20.00 A. Manidič: Naša krajevna skupnost; 20.45 Jazz na ekranu: Kvartet Gary Burton; 21.00 T. Hardy. Župan v Castel-bridgeu. nad.; 21.55 V znamenju; 22.10 Nočni kino: Na pomoč. KOPER 17.30 Rop na vlaku, film (ponovitev); 19.(X) Aktualna tema; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče: 20.30 Drugi človek, film; 22.10 Danes; 22.20 Ekonom- ske informacije; 22.30 Nevarni ugrabitev; 23.20 Baletna oddaja, SOBOTA, 31. januarja 1981 LJUBLJANA 8.30 Poročila; 8.55 Minigodci v glusbeni dežeh; 9.05 Sebastijanova babica; 9.20 Z besedo in sliko. 9.40 Tovarišija, mlad. nad.; 10.lt Mali svet; 10.40 Slike s samot nih kmetij, dok.; 11.00 Od re fleksa do logike; 11.30 Trsje hi blato, nad.; 12.25 St. Anton: Smuk za moške: 13.40 Poročila; te 4' Dajmo, naši, film; 17.15 Košarka^ Crvena zvezda .Cibona; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19-15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 •Zmo do zrna; 20.00 Srečanja; 21.45 Povej, Jim, da je Willy tukaj, film; 23.35 Poročila. KOPER 17.15 Košarka; 19.00 Odprta me ja: 19.30 Visok pritisk; 20.00 Ri sanke; 20.15 Stičišče; 20 30 Ranclic Notorius, film: 22.00 TV dnevnik. 22.10 Film; 23.40 Programi pri hodnjega tedna. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. januarja 1981 SMUČANJE SVETOVNI POKAL Biirgler (v smuku) osvojil «Lauberiiorn» V veleslalomu McKinneyeva zopet prva Moška lestvica za SP brez bistvenih sprememb, pri dekletih pa velik napredek Kinshoferjeve - Stenmark (in tudi Križaj) med favoriti današnjega slaloma v VVengnu WENGEN — Sloviti wengenski I čajna: tudi včeraj je namreč v smuk za «Lauberhorn», ki Je veljal | Les Getsu ista tekmovalka v vele- za svetovni pokal, se je zaključil s premočjo švicarskih in avstrijskih smukačev, med katere so se (kot ekipa) vrnili le Sovjeti, medtem ko Kanadčani ne morejo biti ravno preveč zadovoljni z bero točk. Zmagal je 23-letni švicarski zidar Biirgler, ki je potisnil mejo lanskega rekorda navzdol za več kot dve sekundi. Da pa to ni rezultat le njegovih sposobnosti, ampak tudi izvrstnih tekmovalnih pogojev, zlasti pa zelo dobro pripravljene proge, najlepše dokazuje podatek, da je včeraj vseh 15 tekmovalcev, ki so dobili točke svetovnega pokala, vozilo pod poltretjo minuto, poleg tega pa še štirje bolje od dosedanjega Miiller-jevega rekorda proge iz lanskega leta. Če smo povedali, da so Kanadča ni tokrat v bistvu izpadli iz boja med ekipami (če izvzamemo Pod-borskega se ni noben Kanadčan u-vrsti. niti med prvih dvajset), potem je povsem jasno, da se je tekmovanje spremenilo v dvoboj med Švicarji in Avstrijci. Iz tega dvoboja pa v bistvu ni izšla kot zmagovalka ne ena ne druga ekipa in S2 je torej končal neodločeno. Če so po eni strani imeli Švicarji v Biirglerju zmagovalca in skupno kar šest tekmovalcev, ki so osvojili točke svetovnega pokala, pa so po djugi strani Avstrijci dobili po zaslugi Meirather.ia drugo mesto in so Imeli kar pet tekmovalcev v prvi deseterici. Sile so bile res zelo izenačene. Izredno dober uspeh so zabeležili Sovjeti: 4. mesto Makejeva jn 5 mesto Ciganova potrjuje, da Sovjeti nezadržne prodirajo v sam svetovni vrh tako v smuka, kot tudi v slalomu in veleslalomu in trenutno ni videti nikogar, ki bi jim to napredovanje lahko preprečil. Razočarali so Italijani. Po izvrstnih uradnih poskusnih vožnjah v Petek je vse kazalo, da bodo povsem enakopravni tekmeci tudi največjim favoritom tega tekmovanic. toda njihov optimizem je bil očividno neutemeljen. Bili s" premalo borbeni m tako celo niso osvojili niti ene same točke svetovnega pokala. Če pogledamo posameznike, potem moramo vsekakor poudariti izredno vožnjo Burg’er.ia. ki ie edini dosegel das celo pod 1'28” in ga tako tudi _____ 'M.H ,1*1.' slalomu (za svetovni pokal) premagala vse svoje tekmice in to tako prepričljivo, kot se to na tej ravni le redno dogaja. Zmago si je pravzaprav priborila že z izredno prvo vožnjo, v kateri je prispela na cilj z več kot sekundo prednosti pred Epplejevo, ostale tekmovalke pa so zaostale še mnogo, mnogo več. Taka prednost je 18-letni McKinneyevi dovoljevala v drugi vožnji dokaj previden nastop, kateremu pa se je odrekla. Vozila je namreč na vse ali nič in .tudi v tem spustu je bila mnogo hitrejša od vseh ostalih smučark. V ostalem tekmovanje ni prineslo večjih presenečenj. V prvi deseterici so same znane tekmovalke, največ predstavnic pa ima v tej skupini Italija (štiri), ki ima svojo najboljšo tekmovalko (Bielerjevo) na 5. mestu. Z 2. in 4. mestom so lahko zelo zadovoljne zahodne Nemke. Wenzlova pa je ponovno potrdila svojo zelo dobro formo. Kot že na prejšnjih tekmovanjih je Na-digova tudi tokrat slabo upravičila svoj sloves favoritinje, ki so ji ga nadeli v začetku sezone, le da se ji zdaj odpirajo dobre možnosti za kombinacijo (s smukom v Megevu). Z izjemo Pelenove so bile poprečne tudi Francozinje, nezanesljivost svoje vožnje so potrdile Sovjetinje, majhno razočaranje pa so pripravile svojemu tehničnemu vodstvu tudi Jugoslovanke, saj je najboljša med njimi. T-eskovškova, zasedla šele 30. mesto Lestvica veleslaloma ITfT Na svetovnem prvenstva časnikarjev Dobra uvrstitev našega delovnega tovariša G. Vesela Italijanska ekipa je prevladovala na svetovnem časnikarskem smučarskem prvenstvu v Verbieru (Švica). Scaggiante (L’Adige) je osvojil veleslalom, v ženskem delu tega tekmovanja pa je zmagal Ivana Vacca-•d (TG 3) iz Pescare. Italija je bila uspešna tudi v kombinaciji tek - veleslalom, kjer je zmagal Scaggiante. Lep uspeh je zabeležil v kategoriji veteranov tudi naš delovni tovariš iz goriškega uredništva Primorskega dnevnika Gorazd Vesel, ki je v številni in močni konkurenci zasedel četrto mesto končne lestvice. 1 McKinney (ZDA) 2’fl5"96 2 Kinshofer ZRN) 2'07”65 3. Wen7el (Lie.l 2'08”08 4. M. Epple (ZRN) 2’0R"76 5 Bieler (It.) 2’08"89 6 Zini (It.) 2'08”92 7 Pelen (Fr.) 2W12 8 Ouaro (It.) 2'09”53 9 Giordani (It.) 2'W9fi 19. Nadig (Švi.) 2'10''36 11. Serrat (Fr.) 2'11"29 Lestvica svetovnega pokala 1. Nadig (Švi.) 189 2. Hess (Švi.) 152 3. Kinshofer (ZRN) 133 4. Pelen (Fr.) 128 5 Serrat (Fr.) 126 6. Epple (ZRN) 115 ffgpL, Varnits im, 109 106 100 92 ndlične vožnje ostalih tekmovalcev niso mogle več spodnesti s prvega jnesta. Omeniti moramo še smolo Švicarja Miillerja, vodečega v sve-tevnem pokalu, ki je dvajset metrov Pred ciljem padel na mestu, kjer fknrajda ni bilo mogoče pasti in teko mu je zanesljivo ušla zelo vi-?nka uvrstitev. Pri padcu si je po škodoval ramo in tako vse kaže, da je zanj letošnje sezone konec, ®nako kot pred njim že za odlične smukače Reada, Stocka, Enna, Stei-neLia, Spiessa in še vrsto drugih. Na lestvici za svetovni pokal po !*m tekmovanju ni prišlo do nobene oistvene spremembe, prav tako pa udi ne na zgornjem delu lestvice a svetovni pokal v smuku. Po vče-ajsnjem padcu in poškodbi Miiller-r® Pa si je svetovni pokal za smuk erjetno že zagotovil Podborski. Lestvica smuka za tLauberhornski P?k®L je taka: J' Biirgler (švi.) ;• Weirather (Av.) Podborski (Kan.) !■ Makejev (SZ) "• Ciganov (SZ) , Cathomen (švi.) i' Klammer (Av.) *• Waic|ler (Av.) In' {Juftehner (Av.) '■ VVLrnsberger (Av.) Lestvica svetovnega pokala J- MUUer (švi.) 140 f- Stenmark (šve.) 135 “• P Mahre (ZDA) 125 Podborski (Kan.) 105 “■ Weirather (Av.) 91 L' S. Mahre (ZDA) 80 *• Enn (Av.) 71 10 &lžaj (JuS) 69 U- Orlainsky (Av.) 64 Lestvica svetovnega pokala . v smuku J Podborski (Kan.) 105 ? Miiller (švi.) 95 “■ Weirather (Av.) 91 1- Spiess (Av.) 56 “■ Wirnsberger (Av.) 50 * # * b-tt^S GETS — Vse kaže, da če-"Tkova veleslalomska zmaga mlade ijmeričanke Tamare McKinney v ®ute Nendazu nikakor ni bila slu- 2’27"91 2’28”27 2'28”46 2'28”91 2’28”92 2’29”17 2'29'T8 2'29"21 2’29’’22 229”25 Danes bo v VVengnu na sporedu še slalom. Glavni favorit je, kot pač običajno, Stenmark, po zadnjih uspehih v tej disciplini so opogumljeni Italijani, oster start napovedujejo Avstrijci in tvicarji. Sovjeti sicer ne dajejo napqvedi. toda vsi vedo, da bodo . zelo nevarni. Izredno zanimanje pa vlada v VVengnu za nastop Bojana Križaja in to iz dveh razlogov: najprej ker bo to njegov prvi nastop po padcu v smuku v Kitzbuhlu in so izvedenci radovedni, če ni ta nezgoda vendarle pustila na njem posledic, drugič pa zato. ker je Križaj prav lani zmagal na tej progi i> je postal v Švici po uspehu na Lauberhornu izredno priljubljen. Vsekakor, tudi Križaj je eden izmed glavnih favoritov in še več: eden zelo redkih, ki bi si morda lahko privoščil zmago celo nad Stenmarkom, kajti lau berhornska proga je taka, da svetlolasemu Jugoslovanu izredno «leži» in zato tudi uvrstitev v sam vrh slalomske lestvice ne bi pomenila v bi- js^vn nrneopoAnp ’- SMUČARSKI TEK SVETOVNI BOKAL Premoč severnjakov tudi v La Brasseju LA BRASSE — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskem teku na 15 km za moške so skoraj vsa najboljša mesta pobrali severnjaki, podobno pa tudi v ženskem teku na 5 km. Rezultati so bili taki: Moški (15 km) 1. Aunli (Nor.) 42’12”10 2. Zavialov (SZ) 42’16”46 3. Beljajev (SZ) 42’35’’35 4. Pierrat (Fr.) 42’48”27 Ženske (5 km) 1. Smetanina (SZ) 15’45"30 2. Aunli (Nor.) 15'5l”03 3 Jer ova (ČSSR) 15’53 ’67 SMUČARSKI SKOKI V Gsladu je na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na 70-metrski skakalnici zmagal Norvežan Saetra. 2. je bil Avstrijec Kogler. Mlada ameriška smučarka McKinneyeva je poskrbela v svetovnem pokalu za izreden podvig: čeprav se doslej ni posebno proslavila z osvajanjem visokih mest na mednarodnih smučarskih tekmovanjih, je bila na poslednjih dveh veleslalomih svetovnega pokala kar dvakrat prva in to v razmahu le 48 ur. (AP) Delovanje ZSŠDI Smučarska komisija Glavni sklep, ki so ga na torko vi smučarski komisiji ZSŠDI sprejeli predstavniki 4 društev zahteva organizacijo prvega slovenskega zamejskega prvenstva v veleslalomu, ki bo 5. aprila na Nevejskem sedlu. Pravico do nastopa bo imelo deset prvouvrščenih tekmovalcev v vsaki kategoriji na štirih množičnih tekmovanjih pod pogojem, da se je vsakdo udeležil vsai treh tekmovanj. Podroben pravilnik smo objavili že v včerajšnji številki. Soglasno je bil imenovan za re ferenta smučarske komisije predstavnik smučarskega kluba Devin Franco Širca, referenta za planinstvo pa bodo imenovali v bodoče iz vrst Slovenskega planinskega društva iz Trsta ali iz Slovenskega planinskega društva Gorica. Prošnje na deželo V sobote. 31. t.m., zapade rok za predložitev na deželo prošenj za podporo za delovanje, za nabavo športnih rekvizitov in za gradnjo objektov. Odbojkarska komisija Člani odbojkarske komisije ZSŠDI so v torek vzeli na znan.je, da so občni zbor deželne odbojkarske zve- NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LICI Triestina danes proti Re^iani Skušala se bo oddolžiti za nedeljski poraz v Man to/i Taranto, Lecce - Palermo, Milan -Pescara, Piša - Vare.sp, Rimini -Genca, Sampdoria - Bari, Verona -Spal. KADETI Breg — Roianese 3:8 (0:4) BREG: Smotlak, Grizonič, Zobki, Tul, Tedeško (v d.p. Albertini). Kofol S. Kraljič, Morgan, Korošec, Zeriali. F. Kraljič. V prvem povratnem kolu prven stva kadetov je Breg doživel visok poraz, česar na je krivo dejstvo, da je nastopil v precej okrnjeni postavi. MLAJŠI CICIBANI Breq — S. Andrea 0:5 (0:3) BREG: Bandi. Glavina. Krašovec, Kozina. Ota, Slavec, Alberti (A. Raffaele). Bregovi mla.jši cicibani sc. proti prvouvrščenemu S. Andreu precej bolje zaigrali kot v zadnnh prvenstvenih nastopih, kar daje upati, da bodo v nadaljevanju prvenstva popravili svoj nr’o->ai na lestvici. CICIBANI Breg —■ Costalunga b.b. 2:0 KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Dom ostal s tremi igralci Sodnika znatno oškodovala domovce, ki so včeraj izgubili proti moštvu Mobili S. Andrea - Kogoj dosegel 30 točk ■ Odsoten Podberšič Triestina se bo danes popoldne na domačem igrišču skušala oddolžiti za nedeljski poraz v Mantovi, kjer je klonila le tri minute pred kcncem. Zmaga je zelo pomembna, ce heče tržaški tretjeligaš obdržati prvo mesto na lestvici, saj tudi neposredni zasledovalec, Cremo-nese, igra doma proti Trentu in ima tako lepo priložnost, da iztrži obe točki. Trener Bianchi s postavo nima večjih težav. Nekaj dvomov je le okrog nastopa Magnocavalla in Marianija DANAŠNJI SPORED Casale Forli, Cremenese Trento, Empo'i - Fano, Modena - Tre-viso, Novara Piacenza, Parma -S. Angelo, Prato - Mantova, Spe-zia - Sanremese. Triestina - Reg-giana. A LIGA Ascoli - Fiorpntina, Avellino - Bologna, Catanzaro - Cagliari, Como -Brescia, Juventus - Napoli, Perugia - Inter, Pistoiese - Roma. Udi-nese - Torino. B LIGA Atalanta - Cesena, Catania - L. Vicenza, Foggia z Monza, Lazio - k- ,AJW IftCMTVN **«* . . , . • f > . I ■ '_______■ • •_Lž__1 _ * ‘ * ' -j - > ■*. rt J V DRUGI ITALIJANSKI LIGI Mobili S. Andrea — Dom 103:81 (48:40) DOM: Mauro Dornik 2, Kogoj 30, Nanut 3, Semolič 19, Terčič 16, Ugo Dornik 8, Devetak 11, Čubej 2. PON: Ugo Dornik izključen (26), Mauro Dornik (26), Devetak (39) in Terčič (40). SON: Dom 30; Mobili Sant'Andrea 24. Dorftovci so klonili nasprotniku v srečanju, ki ga velja čim prej poza biti. Ekipi sta si bili enakovredni do 26 minute, ko sta nato sodnika po-vsei neupravičeno izključila Uga Dornika. To je bil povod za grobo in nešportno igro, v kateri so nastradali prav domovci. Srečanje se je končalo s pravo farso, saj so od naših fantov ostali na igrišču samo trije. Menimo, da bi zveza takih sodnikov sploh ne sme'a poslati na igrišče, moramo pa tudi pokazati Gojkovičeve varovance, ki so se v določenih trenutkih prav nešportno vedli. To pa jih bo že v prihodnjem ko- 'h lu drago stalo, saj jih bo disciplinska komisija verjetno «zdesetkala». Naj omenimo še, da so domovci včeraj igrali brez Pcdberšiča, kar se je pri lovljenju odbitih žog pod košema še kako poznalo. m. e. Grandi Motori — Bor 51:60 (22:33) BOR: Bruno Kneipp 24 (6:9), Ra ce 10 (0:1), Ražem 8 (2:5), Mar-sich 4 (2:3), Pegan 8 (4:10). Cart ciani 6 (4:6), Renato Kneinp (0:2), Leo Koren, Franko Koren. Trevisan. SODNIKA: Pegan in Tamaro iz Trsta. Štokljevi varovanci so v gosteh premagali ekipo Grandi Motori Že v uvodnih minutah so si priborili zanesljivo vodstvo, kljub temu pa so zapravili veliko število žog. V drugi polovici srečanja je peterka Grandi Motori nevarneje napadala in nasula borovcem kar deset zaporednih košev ter jih dohitela Srečanje se je tako odločilo v zad 0»4ic> i>KI 1 ODBOJKA NAŠI PREDSTAI/NIKI ZOPET PRAZNIH ROK V moški B ligi je Bor JIK Banka včeraj doma izgubil proti moštvu Apies Fiume Veneto - V ženski B ligi poraz Bora Intereurope in nabrežinskega Sokola v gosteh MOŠKA B LIGA Bpr JIK Banka — Apies F. V. 1:3 (-14, 12, -10, -8) BOR JIK BANKA: Kralj, Fučka. Neubauer, Orel, Plesničar, Ugrin in Zadnik. APIES FIUME VENETO: Sellan, Galber, Pontisso, Bertoncin, Pigoz-zo, Coral. Basso, Pasini, Biancolin in De Marchi. Odbojkarji Bora Jik Banke so sklenili prvi del prvenstva s porazom. ki je bil obenem tudi peti za poredni spodrsljaj. Po tem neuspehu je položaj slovenskega drugo Ugaša vse bolj zaskrbljujoč, saj je v 11 tekmah pospravil samo štiri točke, kar je izredno skromen izkupiček in povrhu tudi igra. ki so io pokazali naši fantje z Apies iz Fiume Veneta, ni najbolj obetavna. Vsekakor pa ne smemo mimo dejstva. da so morali domačini tudi tokrat na igrišče z »zakrpano* postavo. ker je Špacapan še vedno poškodovan. Ne glede na te nevšečnosti bi lahko borovci nospra-vili dve izredno dragoceni točki, če ne bi v končnici prvega in tretjega seta napravili nekaj nedopust nih napak. Nasprotnik iz Fiume Ve- neta ni pokazal nič posebnega, to da tudi to je bilo dovolj za končno zmago, saj .je bilo srečanje precej povprečno- G. F. ŽENSKA B LIGA Pielle Immobiliare — Bor Intereuropa 3:0 (15:5, 15:10, 15:6) BOR: Rauber, Kus. Bolčina, Fi-čur, Debenjak, E. Maver, Cergol. Zupančič. SODNIK: Rosso (GE). Borovke so sinoči v Cenate Sottu zapravile izredno priložnost: domačinke so namreč nastopile brez svoje najboljše igralke, predstavile so se s slabim napadom, s šibkim tolčenjem in nezanesljivim blokom. Skratka, igrale so medlo, toda že to je zadostovalo ne le za zmago nad Tržačankami, ampak ni so te osvojile niti enega samega sefa in so morale položiti orožje v samih 58 minutah igre. Kje je vzrok za tako hud poraz naših deklet? Predvsem v tem, da so nastopile z izredno mero treme, pobudo so zato povsem prepustile nasprot-ničam, igrale so izredno neorgani- NltlltllllHItllllltllllllttlllllllllllllttlllllltlllllllMIIIIItlll lit Hilli HHIH llllllllllt HUMI tllttlllHtt UH IIIII IlIftllltllllllMHIIIUII II tllllltlllllllllttlllllllltltllllllllllllllllltlllll DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 25. JANUARJA 1981 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 16.00 v Dolini: Polet - Don Bosco; 13.00 v Trstu, Ul. della Valle: La Talpa - Kontovel MLADINCI 9.00 v Trstu, na Greti: SABA Bor B; 11.30 v Trstu, «1. maj»: Bor A • Stclla Azzurr* KADETI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Stel-la Azzurra - Kontovel; 10.00 v Trstu. Istrska ulica: Don Bosco A -Bor; 11.00 v Skednju: Servolana -Polet NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, «1. maj»: Bor B -Inter 1904; 10.00 v Trstu, športna palača: Ricreatri - Bor A DEČKI 8.15 v Trstu, športna palača: Ri-creatori - Bpr; 9.30 v Dolini: Jadran - Alaharda NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Križu: Mladina - AS Be-gliano NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Opicina Su- pereaffe; 14.30 v Bazovici: Zarja -Costalunga; 14.30 pri Domju: Cam pi Elisi - Kras; 14.30 v Križu: Vesna - Domio 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah: Gaja - Primorec; 14.30 v Nabrežini: Cave - Pri- morje; 14.30 v Koprivi: Capriva -Juventina; 14.30 v Krminu: Brazza-nese - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Italcantieri NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah: Primorec - O-limpia; 10.30 v Križu: Vesna - Primorje NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini: Breg - Montebeilo; 9.00 na Proseku Primorje - Zarja ZAČETNIKI 10.15 v Dolini: Breg - Ponziana; 12.00 na Proseku: Primorje - CGS; 10.30 na Padričah: Gaja - S. Luigi KOLESARSTVO CIKLOKROS 9.00 v Vidmu: Nastopa tudi Adria SMUČARSKI TEK 2. LOKVARSKI TEK 9.00 na Lokvah pri Novi Gorici: Nastupa tudi SK Devin , ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 10.30 v Trstu, Visentini: Oiym-pic - Sloga zirano ter zmedeno, brez prave povezave in človek je imel vtis, da so povsem neuigrane. S tako igro se, seveda, nasprotnicam niso mogle u-činkovito upirati, izkoristile niso skoraj nobene njihove napake in slabosti ter so na koncu zasluženo ostale praznih rok. M. Šušteršič Spinea — Sokol 3:2 (12:15, 15:5, 10:15, 15:2, 15:8) SOKOL: Kralj, Škrk, Mervič, Pertot, Lozar, V , G. in L. Legiša. Kljub požrtvovalnosti in dobri i-gri, zlasti bloku, so Sokolova dekleta prepustila obe točki Spinei. Nabrežinke so se izkazale v prvem in tretjem setu, nato pa so končen tracijo nekoliko popustile, kar so nasprotnice takoj izkoristile. Velja omeniti še, da je sicer dober sodnik v zadnjem in odločilnem setu naredil nekaj napak. Kljub porazu pa je zadovoljivo dejstvo, da so tokrat zelo dobro o-pravile svojo nalogo zlasti mlajše igralke. ŽENSKA C -2 LIGA Celinia — Breg 1:3 (4:15, 14:16, 15:2, 4:15) BREG: Martinelli, Slavec, D. Žerjal, K. in D. Kocjančič, Stepančič, Salvi, Olenik, Trpnta. Breg je na gostovanju v Mania-gu osvojil zasluženo zmago proti postavi Celinie. Brežanke so v prvem in četrtem setu pokazale svojo premoč, v drugem in tretjem setu pa so nekoliko popustile, kar so izkoristile domačinke, da so en niz tesno izgubile, enega pa celo osvojile. Zmaga Brežank pa ni bila nikdar v dvomu. MRS Intrepida — Sloga 3:1 (11, -12, 7, 13) SLOGA: M. in N. Grgič, T. in M. Križmančič, Ražem, Hrovatin, Gulič, Milič. V svoji daleč najslabši tekmi v letošnji sezoni je Sloga sinoči v Marianu del Friuli nerodno izgubila proti Intrepidi. Naše odbojkarice so zlasti odpovedale pri servisih in pri sprejemu. Domačinke, ki sicer niso pokazale nič izrednega, pa so v glavnem zasluženo zmagale, ker so igrale bolj konstantno in umirjeno. INKA Kontovel - Vivil 3:1 ŽENSKA D LIGA Volley club — Bor 3:2 BOR: Vodopivec, Furlanič, Jazbec. Tomšič, M. in V. Klemšp, Gerdol, Vigini, Junc in čač. V neposrednem obračunu ženske D lige za drugo mesto na lestvici je v mestnem derbiju Volley club premagal Bor po izredno ogorčenem in še toliko bolj izenačenem boju. Ne glede na poraz pa so slovenske odbojkarice odigrale eno boljših letošnjih tekem, toda na koncu pa so morale prepustiti točki nasprotnicam, SF 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Rozzcl B 0:3 (—10, -11, -3) BOR: Batič, De VValderstein, Sgu-bin, Škabar, Gombač, Krebel, Pernarčič, Koren, Tul, Stančič, Ferlu-ga in Čorbo. SODNIK: Marcon, zapisnikar: Montanarari, Mladi odbojkarji Bora so letošnjo prvo tekmo v prvenstvu 1. divizije izgubili. Na drugi strani mreže so imeli dobro poznanega nasprotnika, mladince Rozzola, ki res niso bili nepremagljivi, če borovci ne bi igrali tako nezanesljivo, neučinkovito v napadu ter nezanesljivo v obrambi. Še najbolj netočen je bil sprejem, da je bil poraz praktično neizbežen. Vse te slabosti pa je potrehno pripisati tremi. G. F. njih minutah, ko so se v Borovih vrstah izkazali Kneipp, Canciani in Pegan. S požrtvovalno obrambo in hitrimi protinapadi so nato zasluženo zmagali. Štefan NARAŠČAJNIKI Sokol — Ferroviario 53:94 (31:40) SOKOL: Bandelii 13 (1:2), Buzan 12 (6:13), Pahor Fabio 6, Gruden 4 (2:6), Pertot 9 (1:5), Devetak 7 (1:1), Bagozzi 2. Sokolovci so klonili na domačih tleh proti ekipi Ferroviaria. V or vem polčasu sta bili peterki enakovredni in prisostvovali smo tudi lepi in hitri igri. V drugem polča su pa so Nabrežinci začeli popuščati predvsem v obrambi in so tako olajšali delo gostov, ki so ne moteno zadevali koš za košem. Orne niti je treba, da .je Sokol igral v okrnjeni postavi, kar se .je tudi poznalo proti koncu srečanja. Tokrat se je izkazal požrtvovalni Pertot, ki .ie pokazal nekaj lepih notez v napadu. Andrej P. < l v.DEČKI'";; Jutri KoritoMel — Barcolana - Srečanje prvenstva dečkov med Kontovelom in Barcolano so preložili na jutri, ker so Kontovelovi košarkarji še na zimovanju. MINIBASKET »Turnir Zini & Rosejiuusseni V slovenskem derbiju Bor B premagal Polet Bor B - Polet 98:26 BOR' B: Kovačič 8, Lokar 14, Pertot 10, P. Lippolis 5 (1:2), L. Lip-palis 20, Sedmak 2, šik 4, Žetko 14, Civardi 19 (3:4), Mosetti 2. POLET: Kocman 16 (2:2), Dolhar, Škerk 4, Fonda, čebulec 2, Sain 2, Daneu, Ciani 2. ',r V včerajšnjem slovenskem derbiju na «Turnirju Zini & Rpsenwas-ser* je Bor B zanesljivo premagal Polet. Kot sam.izid kaže, so bili borovci boljši tekmec, čeprav gre omeniti, da je v Poletovih vrstah izredno dobro igral predvsem Kocman. V Borovih vrstah pa so v glavnem vsi zadovoljivo opravili svojo na-nogo. (Max) Saba - Bor A 126:8 BOR A: Panjek (0:4), Klinc, Ba-rini 4, Barut, Bieker, Kapelin 2, Košuta, Rudolf 2, Volk. Kot kaže izid, je Saba brez vsakršne težave visoko premagala Borovo A ekipo. Kljub visokemu porazu pa borovci niso povsem razočarali, za požrtvovalno igro pa velja predvsem pohvaliti Davida Ba-rinija in Igorja Baruta. (Max) ze FIPAV preložili na konec marca, in v celoti soglašajo s pred-lbženo kandidatno listo, na kateri je tudi ime slovenskega kandidata Ivana Peterlina. Odbojkarska komisija je nadalje sklenila, da priredi tudi letos že petič zapored rekreacijsko tekmovanje «revival 81». Že čez teden dni bo objavljen razpis z vsemi propozicijami. Novost letošnje izvedbe bo razširitev tekmovanja tudi na Goriško in na finalnem turnirju, ki bo 31. maja, bo imel pravico do nastopa tudi zmagovalec goriške skupine. Komisija je tudi že sprejela sklen. da bo poleti pri Banih že tradi cionalni odbojkarski tečaj za začetnike. Društva bodo v kratkem dobila prijavno polo in bodo morala čimpre.i oddati seznam teča'ni-kov, katerih bo lahko največ 140. Posebno pozornost in skrb bodo na tečaju posvetili fantom, da bi v vrste moške odbojke pridobili čim-več svežih sil. V polnem teku je tudi priprava odbojkarskega praznika, na kate rem bodo nagradili igralce in trenerje z vsaj 10-letnim stažem, spregovoril pa bo bivši trener jugoslovanske državne reprezentance Viki Krevselj. B. S. KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljančani zmagali Spodrsljaj Partizana Ljubljanski košarkarji Iskre O* limpije so včeraj na Reki izbojevali izredno dragoceno zmago v borbi za obstanek v prvi ligi. Ljubljančani so zasluženo premagali Kvarner zlasti po zaslugi dobre o-brambe. Najboljši v vrstah Iskre Olimpije je bil Pipan, ki je dosegel 18 točk. Najboljši strelec pa je bil Jelovac (28). V tem, 15. kolu pa je Partizan nepričakovano doma izgubil proti Zadru. IZIDI 15. KOLA Kvarner - Iskra Olimpija 75:83 Partizan - Zadar 84:90 Jugoplastika - C. zvezda 98:100 Ciuona - Rabotnički 115:90 Budučnost-Radnički LMK 85:79 Bosna - Šibenka (danes) I. ITALIJANSKA LIGA Tržačani doma Goričani v Foriiju V predzadnjem kolu A-l lige bo tržaški Hurlingham igral danes doma zelo pomembno srečanje v borbi pred izpadom proti rimskemu moštvu Bancorome. Tržačani so danes favoriti. Goriški, Tai Ginseng pa bo danes gostoval v Foriiju. kjer se bo spoprijel z domačini' Recoarom. Osrednje srečanje kola pa bo v Cantuiu (tudi po TV ob 15.15), kjer bosta igrala Squibb in Sinu-dyne. DANAŠNJI SPORED (17.30),, Hurlingham - Bancoroma; Rečoa-ro - Tai Ginseng; Squibb - Sinudyne; Grimaldi - Antonini; Bil>y - - Sca-volini; Turisanda Ferrarelle; I&B Bologna - Pintinox. * * * .n' A-2 liga Včeraj so že odigrali eno tekmo 25. kola. V Livornu je Liberti iz Trevisa po enem podaljšku' z 79:73 premagal domači Magnadyne. DANAŠNJI SPORED (17.30) Brindisi - Carrera: Mecap - Eldo-rado; Superga - Honky; Štern -Matese; Sacramora ■ - Rodrigo; Fabia • Tropic. TENIS John Mc Enroe se ne bo uudeležil letošnjega ameriškega dvoranskega teniškega prvenstva, ki se bo začelo jutri. Zbolel je namreč za gripo. * • « V tekmovanju za pokal švedskega kralja je Monaco premagal Norveško z 2:1. Našemu odborniku Igorju Miliču je žena Tamara povila sina GORAZDA Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu GORAZDU pa želimo mnogo sreče v življenju ŠK Kras IHiniHHIIIHIIIHIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIHIIItIHHIIIIIIIIHIiniHIIIIHIIHIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIHIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIia OBVESTILA SO Mladina odsek za otroško telovadbo, rekreacijo in planinstvo vabi člane, starše in igralce na sejo, ki bo jutri, 26. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk. Na dnevnem redu je razprava o problemih in načrtih otroške telovadbe, rekreacije in planinstva v Križu ter izvolitev odborov sekcij. Računamo na vašo prisotnost. * • • S P D T vabi svoje člane na 27. redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20/2, jutri, 26. januarja 1981, ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20. uri v drugem sklicanju. • * • ŠD Breg obvešča, da se bo otroška telovadba nadaljevala po običajnem umiku v sredo, 28. januarja. « • • ŠD Polet vabi vse člane na letni REDNI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 27. januarja 1981, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; razprava; poročilo nadzornega odbora; volitve novega odbora. Člane vabimo, da se občnega zbora udeležijo v kar največjem številu. • • * SKI Union priredi 2. ciklus smučarskih tečajev s pričetkom 8. februarja 1981 v Ravascletu in na Zoncola-nu. Istočasno sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest in da vsako nedeljo vozi z avtobusi smučarje. Vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30 vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure. • • • ŠK Kras sklicuje dne 30. januarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanja v šolski telovadnici v Saiežu 17. BEDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. razno. • « • S P D T prireja v nedeljo, 1. februarja, avtobusni smučarski izlet v Forni di Sopra ob priliki tekmovanja Skdanc. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12. ure. TURIN — V sredo bo v Turinu mednarodni atletski dvoranski troboj med ženskimi in moškimi reprezentancami Italije, Francije in Španije. Nastopila bo vrsta znanih aHp*«kih imen RADIO Jutrišnja radijsKa oddaja »Glasbeni ping-pong», ki jo od 15 do 17. ure vodi profesor Ivan Peterlin, bo posvečena zamejski vrhunski košarki. Gostje oddaje bodo predstavniki košarkarskega kluba Jadran, ki bodo spregovorili o dosedanjih uspehih in predvsem o tekmovanju, v »poulu* C-l, ki se bo pričelo čez teden dni. NAROČILNICA — PD Priimek in ime Naslov Zaposlen(a). Poklic Reg. št. os. Izk. ____„______ Nepreklicno naročam knjige: roj. izd. od Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA. 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 Knjige lahko naročite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst ali |o naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 M. Britovšek: CARIZEM, REVOLUCIJA, STALINIZEM l-ll Avtor obravnava stališče ruskega carizma do evropskih gibanj, razvoj ruske socialnodemokratske delavske partije, njeno preobrazbo v boljševiško partijo, vlogo Lenina in Stalina, stalinizem s čistkami, v epilogu pa proces destalinizacije. 850 str. — 430 din (3 obr.) CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana Kopitarjeva 2 SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Obsežna monografija o vseh vejah narodopisne znanosti na Slovenskem, zanimive raziskave o načinu življenja slovenskega naroda v vseh dobah naše zgodovine. V eni knjigi je zbrana bogata dediščina rodov, ki ponazarja naše materialno in družbeno življenje ter šege in običaje do današnjih dni. 284 str. ca 200 slik 780 din (5 obr.) RUPNIKOV PROCES 2iva in dramatična, zgodovinsko neoporečna pripoved o življenju generala Leona Rupnika. Dokument, ki nam nazorno priča o tem, kam pripelje pot hlapčevstva in kolaboracionizmd: pred ljudsko sodišče. 316 _______- Si D. Cosič: ČAS SMRTI I - IV V štirih zajetnih knjigah opisuje pisatelj epopejo in kalvarijo srbskega naroda v prvi svetovni vojni, točneje v najbolj dramatičnem času od jeseni 1914 do konca 1915. Roman, ki ga primerjajo z deli Vojna In mir Tolstoja in Tihi Don Solohova, je že-preveden v številne tuje jezike. 1637 str. — 1.400 din (10 obr.) ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN Ob 8. obletnici smrti Ivane Ma lalan darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir. Ob 14. obletnici smrti Emila šker lavaja darujeta sestri Anita in Marija 10.000 lir. Ob 15. obletnici smrti Corada Mauriča daruje žena 10.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ KRIZA Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje Emica Košuta (Županova) 15.000 za ŠD Polet in 15 tisoč lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na Anton Valenčiča daruje Mara Debeli 10.000 lir za v" spomin na Ninija Sedmaka da- j šentjakobsko kulturno društvo, ruje Guido Zidarič 15.000 lir. ! Namesto cveVa ?a , _?rob pikola Ob obletnici smrti brata Bertota j ^aslja ^ujeta Gabi Magan. a darujeta Cvetko in Zora! ' Gabrovec) 15.000 lir 5000 lir. in Mirko za ŠD Kon- tovel. V spomin na pok. Angela Švaba j _ ^“esto cvetja na grob Pavla darujeta Justo in Luci Švab 101 S* tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA V spomin na Nikola Prašlja daruje Edi Danev 5000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA Ob obletnici smrti moža Ivana Adamiča daruje žena Rozina 50.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB S PROSEKA Nosilci krste Ivanke Guštin por. Rupel darujejo 15.000 lir. ZA SPOMENK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja darujeta Marija in Savina Rustja 10,600 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU V počastitev spomina Antona Va len čiča darujeta Gina in Edi Kemperle 10.000 lir. V isti namen daruje Pino Starec z družino 10.000 lir. V spomin na Antona Valenčiča darujeta Ostrouška in Nardin 20.000 lir. V isti namen daruje Lojzka Godnik 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na pok. Vaneta daruje bratranec Damijan Maver 10.000 lir. V spomin na Pavla Sedmak darujeta Valerija in Milena Hrovatin 20 000 lir. V počastitev spomina Ivana Zobca daruje Elvira Maver 10.000 lir. V spomin na Ivana Zobca daruje Milka Korošec - Keber 5000 lir. Namesto cvetja na grob Jakomine Pahor daru,jejo družine Komolec. Simonctta, Pecorari, Ceseratto, V. Coslovieh. C. Coslovich. Panjek, Banabor, Crisanaz. Moro, Daneu, Gialli, Gorup. Balbi. Saxida, Golob in C. Sosič 85.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Kalca darujejo kolegi pokrajine Pa-liri 95.000 lir. V počastitev spomina Antona Valenčiča darujeta Neva in Vanda Lavrenčič 10.000 lir. V spomin na Ivana Zobca darujeta Rozalija Ota in Ludvik Maver 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca daruje Ana Bolčič 10.000 lir. Namesto cvetja na grcb Pavla Sedmaka daruje trgovInii' Start -šport 15.00C lir. V spomin na ljubljenega očeta I-vana Zobca daruje hči Marta z možem 20.000 lir. OB PRILIKI NOVOLETNE NABIRALNE AKCIJE V GABROVCU DARUJEJO ZA ŠK KRAS: Samar (Gabrovec 56) 2000, Trampuš (95) 3000. Černjava (62) 2000. Riolino (44) 2000. Kralj (99) 10 tisoč, Carli (36 ) 3000, Doljak (33) 2500, Košuta (33/A) 3000, Breda (35) 2000. Černjava (61) 1000, Kralj (32) 5000. Iskra (31) 10.000, Antoni (31/A) 10.000, Castellani (4) 5000, Alojz Husu 10.000, Josip Furlan 10 tisoč, Miro Furlan 10.000, Mirela in Anton Furlan 30.000, Franc černjava 3000. Stano Gruden 6000, Marija Černjava 1000, Laurenčič 2000, Ivan Kante 10.000, Aleksander Gruden 5000, Srečko Živec 7000, Cveto Kralj 2000, Srečko Sirca 14.000. Bo zidar Rustja 17.000, Cvetko Vergi-nella 10.000, Pepko Kocman 10 tisoč lir. Briščiki: Marino Bresciani (38) 2000, Žarko Succi 3000, Demetrio Pertot 3000, Dario Briščik (20/A) 2000. Rudi Bresciani (38) 10.000, Bruno Emili 10.000, Berto Pahor 5000, Marino Kralj 10.000, Boris Hrovatin 2000. Vladimiro Bresciani (55) 2000, Ivan Briščik (4) 5000. Mario Briščik (38/A) 5000. Alojz Milič (8) 5000, Marjo Errili (40) 10 000, Škabar (39) 10.000 Ur. Damjana Sedmak (Prosek) 10.000, Tanja Ukmar (Devinščina) 10.000, Katja Čok (Devinščina) 10.000. Tamara Osi (Prečnik) 10.000. Damjana Guštin (Prosek) 10.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka darujeta Darinka in Enijo 10.000 lir za ŠD Polet. Ob I. obletnici smrti drage Francke Pahor daruje družina Pahor 10.000 Ur za ŠD Mladina. V spomin na Ninija Sedmaka da ruje družina Puntar - Bardo 10.000 Ur za ŠD Konto vel. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje družina Biondo 10 tisoč lir za ŠD Polet. V spomin na Pavla Sedmaka da rujeta Gruden in Šturm 50.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Pavla Sedmaka darujejo Branko, Renato in Marčela Brišček (Konkonel 63) 15.000 Ur za ŠD Polet. V spomin na očeta Antona Košuto darujejo Zora, Marica in Milo 15.000 lir : a Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na Nikola Prašlja da ni jejo Mara in svojci 15.000 Ur za Amaters: i oder Jaka Štoka. V spomin na Antona Valenčiča darujeta Elda in Štefka 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Namesto vetja na grob Pavla Sedmaka darujeta Irma in Egon 50.000 lir za ŠD Polet. Ob 6. obletnici smrti dragega moža in očeta darujejo Mara, Neva in Sonja Ferjančič 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev spomina očeta Livija in Lidije Valenčič darujeta Ervin in Eda 10.000 Ur za mladinski pev aki zbor Glasbene matice. maka 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na prijatelja Silvija Danielija darujeta Edi in Irene E-mili 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na dragega prijatelja Nikola Prašlja daruje Boženko 20 tisoč Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. Za ŠD Kontovel darujejo: v spomin na Angelo Danieli darujejo Milena in Mirko 10.000 lir ter Ottavio in Savica 20.000 lir. V spomin na Nikola Prašlja darujejo Milena in Mirko 10.000, Mario Danev - Cinka 10.000, Danica Starc 5000, Darko z družino 10.000, Ludvik in Ado Starc 50.000, Giulio Gulič 10.000, Anita in Pino 10.000 ter Mara in svojci 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja daruje pekarna Malalan 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Ivanke Rupel darujeta Mario in Boženka 5000 lir. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje trgovina Start -šport 10.000 Ur za ŠD Polet. Ob 15. obletnici srn rti Corada Mauriča daruje žena 10.000 Ur za ŠZ Sloga in 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka darujejo družina Edija Peršiča 10.000 za ŠD Polet, Angelca Hrovatin 10.000 lir za ŠZ Jadran in 10.000 ,za ŠZ Sloga, družina Ivana Benčina 30.000 za ŠD Polet, Pavel in Peter Rauber 10.000 za ŠD Polet, Betty in Davorin Šinigoj 20 tisoč za ŠD Polet, Robi in Drago Gantar 25.000 za ŠD Polet ter Anica in Ivo Gorkič 10.000 lir za ŠD Polet. Ob 34. obletnici smrti očeta Andreja Starca daruje Darko z družino 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na nonota sošolke Vide daruje Meri Stoper 5000 Ur za Šentjakobsko kulturno društvo. V počastitev spomina Pavla Sedmaka darujeta Lorena Vaclik in družina 10.000 Ur za SPD Tabor. Lakovič in družina Rudija Sosiča darujeta 20.000 lir za SPD Tabor. V spomin na pok. Pavla Sedmaka daruje Viktorija Biocca 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok,, Pavla Sedmaka darujeta Marko in Elvira Tence 20 tisoč Ur za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. Antona Valenčiča darujeta Marija in Pepi Stoper 5000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Antona Valenčiča darujeta Lida in Glavko Turk 20 tisoč lir za Glasbeno matico. V spomin na pok. Angela Švaba darujeta Jušto in Luči Švab 15.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. Ob 1. obletnici smrti Francke Bezin daruje Lidija Bogateč z družino 10.000 Ur za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka daruje družina Bogateč (Križ 403) 5000 Ur za ŠD Mladina. V spomin na ljubljenega očeta I-vana Zobca daruje hči Marta z •ncvcm 30.000 za Zvezo borcev Bo-tjunee, 20.000 za Mladinski dom Boljunec in 20.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na Angelo Danieli -Starc in na Ivanko Guštin - Rupe! daruje Vida Gerlanc - Menucci 5C00 /a popravilo dvorane na Kontovelu in 5000 Ur za Amaterski oder Jaka Štoka. V počastitev spomina Ivanke Guštin Rupel darujeta Majda in Rado Menucci 10.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na prijatelja Pavla Sedmaka drujeta Marko in Peter Filipčič 15.000 Ur za ŠD Polet. Ob proslavi obletnice usmrtitve tov. Marjana Štoke v Štorjah pri Sežani darujeta mati Marija 50.000 in N. N. 30.000 lir za sekcijo ZKMI Marjan Štoka. Sestri Darka in Van-ka ter brat Ivan darujejo 50.000, Leopold Vatovac 10.000, Wilma Orel 10.000, Marij Briščik 10.000 in Silvan Caharija 10.000 Ur za sekcijo KPI «K. Starec - J. Pertot* Prosek - Kontovel. Lucijan Štoka daruje 10.000 in Pepi Starc (Cilen) 5000 Ur za VZPI-ANPI Prosek -Kontovel. V počastitev spomina predragega Pavla Sedmaka darujejo Zdenka, Branko, Mira in Cveto Hrovatin 50 tisoč Ur za ŠD Polet. V spomin na Josipa Rebulo daruje Liuba od Slovenca 10.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ivanke Rupel darujejo Josip Fprfolja 10 tisoč, Cveto Štoka 10.000 ter Vinko in Anica Cibic 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Nikola Starca daruje Angel škerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Ivana Sedmaka daruje družina Luxa 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Angelo Luxa, Angela Starca in Nikola Prašlja darujejo Starčevi 30.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Nikola Prašlja darujejo Drago in Mara Starc 20.000 ter Marina in Žarko 10.000 lir za ŠD Kontovel. Karmen Petaros daruje 10.000 Ur za otroški pevski zbor Slovenec. V spomin na Luciana Arbore daruje žena Adriana 10.000 Ur za PD Slovenec. V spomin na drago mamo Ivanko daruje sin Dario z družino 10.000 lir za ŠD Primorje. Ob 24. obletnici smrti nepozabnega moža Franca Zajca daruje žena Darinka 10.000 Ur za TPPZ. Nosilci krste Ivanke Rupel darujejo 15.000 Ur za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na mamo Ivanko darujeta Darjo in Zvonka Rupel 30.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. Namesto cvetja na grob Josipine Ravbar darujeta Elda in Ninko Škabar 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Pavla Sedmaka daruje Elena Prašelj 10.000 Ur za ŠD Polet. V spomin na nepozabno mamo Jakomino Pahor darujejo otroci Karlo, Marija in Ida 60.000 za cerkev sv. Jerneja, 30.000 za SPD Tabor in 30.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Pavla Sedmaka darujejo Mario in Viktorija Sossi 20 tisoč ter Pepi, Lidija in Marko Starc 20.000 lir za ŠD Polet. Ob 35-letnici smrti nepozabnega brata Josipa (Pepita) Dolenca daruje sestra Marija 10.000 za mladinski pevski zbor Glasbene matice in 10.000 lir za Veselo pomlad Opčine. Nerina in Ezio Fontanot iz Doline darujeta 20.000 Ur za ženski pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na Ivanko Rupel darujejo Lojzka, Maria in Milena 15 tisoč Ur za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na Pavla Sedmaka darujeta Ruggero in Breda Pieri 20 tisoč lir za ŠD Polet. V spomin na Nikola Prašlja darujejo nosilci krste 60.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Nikola Prašlja darujeta 1 Marica in Neva Danev 10.000 tir za popravilo dvorane na Kontovelu. • ■ V spomin na Ivana Sedmaka (Ninija) daruje Marija Doušak 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Antona Valenčiča darujeta Gina in Edi Kemperle 10.000 Ur za TPK Sirena. V spomin na pok. Nikola Praš Ija darujeta Gina in Edi Kemperle 5000 lir za Godbeno društvo Prosek. Alojz Brišček (Barkovlje) daruje 15.CC0 Ur za TPPZ. Ob 1. obletnici smrti dragega moža Mirka Ščuke daruje žena Karla 30.000 Ur za PL* Slovenec. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja darujeta Marija in Giordano Prašelj 10.000 Ur za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Ivanko Rupel daruje pekarna Malalan 10.000 Ur za A-materski oder Jaka Štoka. V spomin na Ninija Sedmaka darujeta Marija in Mario Černjava 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujejo Jola Žerjal, Rika in Milan Kuret 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. Ob smrti Ivana Zobca darujejo pevci 50.000 Ur za KD F. Prešeren. V spomin na Jožefo Raubar vd. Raubar daruje Emilija Škabar (Repen) z družino 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar. V isti namen darujeta Verica in Milan 5000 Ur za pevski zbor Srečko Kumar. V spomin na pok. nono in mamo Marijo Ražem daruje družina 10 tisoč Ur za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujejo za Zvezo borcev Boljunec Josip Ota (Boljunec 170) 10.000, Josip Ota (38) 10.000, Izidor Zobec (235) 5000 in Emil Zobec (Boljunec) 10.000 lir. V spomin na Pavla Sedmaka, do nedavnega delovnega tovariša na šoli, daruje za ŠD Polet učno in ne-učno osebje Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt: Pa-trizia Krevatin 5000, Vasilij Kralj 5000, Pino Rudež 10.000, Ivo Sossi 5000. Marija Gojča 5000, Rajko Mauri 5000, Carlo Mucci 5000, Ivan Sirca 5000, Albin Vidali 5000, Magda Rebula 5000, Živka Marc 5000, Ivo Selj 5000, Bruno Žerjal 5000, Vojko Pahor 10.000, Aleksander Paoli 5000, Stanislav Gruden 5000, Žarko Budin 5000, Boris Stocca 5 tisoč, Franko Drasič 5000, Fabio Sturman 5000, Rodolfo Škrinjar 5 tisoč. Dragica Krajnc 5000, Boris Artač 5000. Ivanka Pertot 5000, Dušan Obersnel 5000, Branka Zobec 5000, Oskar Pavletič 5000, Milena Puntar 5000, Milena Mužina 5000, Daniele Zavadlal 5000, Gianni Fur-lanič 5000, Dragica Hrovatin 5000, Ada Grgič 5000 in Maria Jerkič 5000 Ur. Skupno 180.000 Ur. Starši dijakov Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt darujejo 823.000 lir za najnujnejša ureditvena dela v n. nadstropju šole. Ob 1. obletnici smrti Danila Štu bla daruje žena Justina 15.000 lir za SPD Tabor in 15.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nikola Prašlja daruje Bogomila Gerlanc 10.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu. Za Godbeno društvo Nabrežina darujeta Anaklet Gruden z družino 10.000 in N. N. 60.000 Ur. Namesto cvetja na grob Pavla Sedmaka darujeta Igor in Melita Malalan 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na Josipa Žerjula darujeta Branka in Viktor Vodopivec 10.000 lir za ŠD Breg Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 OSMICO je odprl Josip Berdon, Log 123. Toči belo in črno vino. Odprto ima samo ob nedeljah. IŠČEM 3-sobno stanovanje 80 - 100 kv. m v okolici Rojana - Grete. Telefonirati v večernih urah na št. 415336. BOLE Anton je odprl osmico pri Piščancih. Toči belo in črno vino. NAPRODAJ je zazidljivo zemljišče (600 kv m) v Sv. Lovrencu pri U-magu bUzu morja. Telefonirati na št. (040) 747-825 po 18. uri. ODDAM v najem prostor primeren za skladišče. Ponudbe na telefonsko št. 228-139. SLIKE za dokumente izročimo TA KOJ — barvne ali čmo-bele. Foto Egon, Ul. Oriani 2, Trst (Barriera), telefon 793-295. 120-BASOVNO harmoniko znamke scandalli v dobrem stanju prodam. Telefonirati po 20. uri na št. 231-946. NUJNO iščem stenski klavir v dobrem stanju. Telefon (0481) 391 165 TRIČLANSKA DRUŽINA s področ ja M. Magdalene išče gospodinjsko pomoč trikrat tedensko. Telefon št. 941 527. OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkoljah 58. Toči belo in črno domače vino. PRI UNIVERSALMACCHINE v Dolini zimski popusti na vse kmetijske stroje. Še najboljše kupite zadnjo zalogo motornih žag ho-melite in pionir Or> 25. DECEMBRA 1980 pogrešam psa zelo temnorjave barve po hrbtu, ki pa nato preide v sve-tlorjavo Larvo. Podoben je nemškemu ovčarju. Telefonirati v po-pnpoldanskih urah na št. 209 360. PRODAM camper arca scout'1 bed-ford diesel letnik 1979 izredno o-premljen; gliser solcio dolg 4 m motor evinrude 25 HP letnik 1980 s prikolico za čoln ellebi 1976 in gumijasti čoln callerari z motorjem volvo penta ° HP Telefonirati v uradnih urah na št. 826-759. PRODAM po zelo ugodni ceni 20 železnih nosilcev za nordijsko ograjo. cevi z? ograjo različnih mer ter lesene stenske obloge. Telefon (0481) 882-179. HIŠNO pomočnico išče družina v Števerjanu za nekaj ur enkrat aU dvakrat tedensko. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Hišna». ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tiki foto- kino kontaktne leče Ulica Buonarotti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (lndustri|ska cona) DOM JO. 132 Tel 824 979 PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko Izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVF 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ZALOZBA Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 Unije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK 25. januarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45261 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mmi 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mah og esi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i I Član ifatiianskeItvjd a Zveze časopisnih |H|; J Vrif založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska J