Posumil piačana v gotov ta. „ _ .. Abb. postale 1 gruppo Lena oUU llF Leto XXXVI. St. 157 (10.677) TRST, nedelja, 6. julija 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnteni Evropi. Pravično porazdeliti breme protikonjunkturnih ukrepov »Paket* nujnih gospodarskih u-krepov, ki jih je ministrski svet sprejel 2. julija na osnovi ustreznega dokumenta ministrov ose-gi za gosjjodarski in socialni razvoj južnih predelov države. Načrt bo vlada sestavila -- je rečeno v dokumentu — ob aktivnem sodelovanju socialnih sil, sindikatov in podjetniških organizacij. Program je kar ambiciozen, njegova sestava, še bolj pa njegovo poznejše izvajanje in usjieh pa bodo v glavnem odvisni od dejanskega sodelovanja med glavnimi komponentami italijanske družbe, kar seveda predjjosiav-lja pravično upoštevanje potreb vseh socialnih slojev in prav tako pravično jx>razdelitev novih, neizbežnih žrtev in bremen. E. F. POMISLEKI O NJIHOVI UČINKOVITOSTI TUDI V KD VLADNI UKREPI PROTI INFLA d JI ŠE VEDNO V SREDIŠČU POLEMIK Berlinguer potrdil odločno nasprotovanje KPI Demantirane vesti o ostavki tajnika CGIL Lame RIM — Vladni nujni ukrepi za zajezitev inflacije so, tudi po v bistvu pozitivni oceni vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze, še vedno v središču vnetih političnih razprav. Medtem ko v krogih sindikalnega vodstva in v izjavah številnih voditeljev prevladuje prepričanje, da je s težavo doseženi kompromis v glavnem pozitiven, zlasti glede ohranitve neokrnjene draginjske doklade in ustanovitve »solidarnostnega sklada* s prispevkom pol-odstotnih nrejemkov vseh zaposlenih, KPI potrjuje svoje nasprotovanje vladnemu «paketu», pomisleki se pa pojavljajo tudi v drugih strankah in celo med demokrščan-skimi ministri. Minister za industrijo Bisaglia, ki je bil s svojimi nerazsodnimi izjavami o nujnosti razvrednotenja lire (v slogu vztrajnih stališč in interesov nekaterih industrijskih in finančnih monopolov) joovzro-čil hudo zaostritev vzdušja še pred srečanjem med vlado in sindikati, je včeraj ponovno postavil III tMIIIIIIIIIHI Milili 1111111111111111111111111111III tlllllHIIIItltll Mllllll IfltHIIttlMIHtllllMIf IH HHHHHMIttlll MIHIH PRIŠLI SO IZ AVSTRALIJE, AMERIKE IN EVROPE V ŠKOFJI LOKI PRAZNIK SLOVENSKIH IZSELJENCEV Srečanja se je udeležil tudi predsednik SIOLU Mitja Ribičič • Veselje ob bogatem kulturnem sporedu znašal 9.880 milijard). Po najnovejših podražitvah surovega [z njih izhajajo, pravično porazdeljena med posamezne socialne sloje, saj bodo glavno težo boja za zajezitev neugodne gospodarske konjunkture nosili vendarle odvisni uelavci. Poleg tega so nekateri iz med sprejetih ukrepov precej po manjkljivo formulirani m med take sodi na primer tudi ustanovitev tako imenovanega »solidarnostnega sklada*, katerega uspeli neuspeh bo v glavnem odvi- ŠKOFJA LOKA - številni slovenski izseljenci iz Avstralije, o-beh Amerik in evropskih držav so se zbrali na tradicionalnem izseljenskem prikniku v Škofji Loki. Srečanje izseljencev je letos dobilo posebno slovesno obeležje, saj se je z njim zaokrožilo 25 let trdnih vezi in vse močnejšega povezovanja izseljencev in začasno za-t»slenih v tujini, z matično domovino. Mladinke in mladinci so v narodnih nošah in z nageljni v rokah pu-ičakali goste na mestnem trgu in jih spremili do starega gradu nad Škofjo Loko, kjer je bilo potem ves dan slišati pesem, narodno glasbo in vesele vzklike srečanj. Srečanja izseljencev so se med drugimi udeležili tudi Mitja Ribičič, dr. Marjan Brecelj, Majda Gaspari ini znana dolgoletna delavka izseljenskih društev v A-meriki 80-letna Ana Krasna. Predsednik Izseljenske matice Stane Kolman je v pozdravnem nagovoru dejal, da letošnji piknik ponovno dokazuje, kako čvrsti so mostovi prijateljstva, za katerih ohranitev je dajala oporo in jo bo dajala misel predsednika Tita. Ob tej priložnosti je Stane Kolman spomnil tudi na velikega slovenskega književnika Louisa A-damiča ki je pred tremi in po) desetletji med prvimi uvide) in dojel dolgoročno, neodvisno in samostojno Titovo pot v mir in socializem. Bogat kulturno • umetniški sjx>red so pripravile domače in izseljenske folklorne skupine in ansambli iz Zahodne Nemčije, Švedske in Avstralije. JURE PENGOV Naloge madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi BEOGRAD - Zadnja številka «Komunista» prinaša izjavo namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorada 1’eiica o bližnjem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začel 11. novembra v Madridu. Naloga madridskega ostanka ni le tehtanje rezultatov, ki so bili doseženi z uresničevanjem določil sklepne listine iz Helsinkov, marveč pomeni korak naprej pri uresničevanju procesa razoroževanja v Evropi. Milorad Pešič je poudaril, da je jjolitika detanta v E-vropi kljub vsem omahovanjem in omejevanjem doživela določeno stabilnost, saj razen ciprske krize ni drugih odprtih kriznih žarišč ali spopadov, kakršni so značilni za nekatere druge dele sveta. Pešič pa je tudi poudaril, la je položaj v Evropi na področju vojaškega detanta skrajno zaskrbljujoč in nevaren ter zato opozoril na nujnost krepitve ozračja medse bojnega političnega zaupanja, kar bi omogočilo, da se začnejo po- gajanja o raznih oblikah regionalne razorožitve v Evropi. Pešič je še ocenil, da je danes vse bolj navzoča zavest široke ev ropske javnosti, da bi vrnitev k metodam hladne vojne imela daljnosežne in negativne posledica na odnose v Evropi, pa tudi širše. Ob koncu je Pe.ič dejal, da Jugoslavija v okviru delovanja neuvrščenih in nevtralnih držav, ki aktivno sodelujejo pri pripravah madridskega sestanka, pristopa k temu poslu z enotnih stališč politike neuvrščenosti. Kompromis v Frcctownu FREETOWN — V glavnem mestu Sierre Leone se je končala vrhunska konferenca Organizacije afriške enotnosti, na kateri so največ časa posvetili vprašanju Zahodne Sahare. Ob tem so kot razumljivo sprejeli kompromisno 'rešitev, da bo problem bivše španske kolonialne posesti rešil »odbor modrih*, ki ga sestavljajo predstavniki jietih afriških držav. V Freetovvnu so torej voditelji držav in vlad obšli najnevarnejšo točko, ki je grozila, da bo razklala organizacijo na dva tabora, če bi sprejeli v članstvo predstavnike fronte Polisario. PEKING — Dobro obveščeni krogi na Japonskem trdiio, da bo v kratkem prišlo do bistvenih zamenjav zaradi starosti v samem partijskem in državnem vodstvu LR Kitajske. Mlajši politiki bodo baje zamenjali podpredsednika vlade Denga Xiaopinga, najvažnejšo vojaško osebnost na Kitajskem Ye Janynga in oba najpomembnejša snovalca nove kitajske gospodarske politike Chenga Yua-na in Li Xianniana. zahtevo p>o preureditvi postopkov za premično lestvico in s tem potrdil, da hoče prevzeti vlogo glasnika delodajalcev. Minister za kmetijstvo Marcora pa je izrazil mnenje, da zadnji vladni ukrepi predstavljajo le »delno približanje splošnim smotrom omejevanja notranjega povpraševanja, prelivanja sredstev od potrošnje k investicijam in zmanjšanja proizvodnih stroškov*. Tajnik KPI Berlinguer je v Firencah obravnaval vladni «j>aket» v širšem okviru hude krize, ki pretresa italijansko družbo. Zanjo je po njegovem kriva nesposobnost ustroja, da usklajuje reševanje vprašanj produktivnega razvoja in zaooslitve s stabilnostjo lire. »Če sistemu uspe za določen čas zagotavljati rast proizvodnje, se takoj začne inflacijski proces, če pa uporabljajo še dalje pro*i inflaciji običajne receote. zaideta takoj v krizo proizvodnja in zaposlitev*. Berlinguer je poudaril, da so zadnji vladni ukrepa prav takega starega tipa: ne zaustavljajo naraščanja cen in ne jamčijo povečanja proizvodnje in zanoslitve. Zato puščajo državo pod izmenično toplo in mrzlo prho inflacije in recesije, hkrati pa prizadevajo delavske dohodke. Nato je poudaril razliko med protikonjunktumimi ukrepi, ki jih je vlada sprejela leta 1976, ko je KPI sodelovala v večini »narodne solidarnosti*, in sedanjimi. Tedaj niso prizadeli prejemkov delovnih ljudi in so dejansko zmanjšali inflacijo, zato je ravnanje komunistov dosledno, ko sedaj na-serotujejo vladnim odločitvam. Glede »solidarnostnega sklada», v katerega naj bi vsi zaposleni prispevali pol odstotka plače, je Berlinguer izjavil, da ne gre za načelno nasprotovanje, ampak da ni nobenega jamstva, da bo uporabljen v produktivne namene in obstaja nevarnost vpletanja sindikatov v spore z delavstvom. Enake misli je razvil v Neaplju Chia-romonte, odgovoren za gospodarska vprašanja jwi vodstvu KPI, ki je potrdil, da so predložili resolucijo o globljih vzrokih gospodarske krize in inflacije, o kateri naj parlament čimprej razpravlja. Chiaromonte je tudi odločno demantiral vest, ki jo je označil za »izmišljotino* in »provokacijo*, da bi na seji vodstva KPI, ki je razpravljala o vladnih ukrepiih. prišlo do ostrega spora med Natto in Lucianom Lamo. ki naj bi zaradi tega ponudil ostavko z mesta generalnega tajnika CGIL. Tudi današnje glasilo KPI označuje te vesti za »skonstruirane laži*, ki jim je namen sprožiti protikomunistično špekulacijo. Položaj Lame ni pa vsekakor prav nič lahek, saj kot najprestižnejši sindikalni voditelj zagovarja ukrepe, katerim njegova stranka odločno nasprotuje. Solidarnost pa mu je brzojavno izrazil odgovorni za sindikalna vprašanja pri združenju katoliških delavcev (ACLI). Medtem se med nasprotniki protiinflacijskih ukrejsov uvrščajo jx>leg nekaterih strank (KPI, PS Dl, PLI) tudi lastniki trgovskih obratov, ki grozijo z zaporo (toda sindikati osebja obsojajo njihov poskus, da bi se še dalje izmikali pravičnemu plačevanju davkov) in industrijci, ki proizvajajo alkoholne odjače, ki jih je zadel znaten povišek IVA. Nasprotovanje je izrazila tudi deželna enotna zveza kovinarjev iz Lombardije, ki se zavzema za splošno vsedržavno stavko, ki naj «premaga načrt Agnellija in gospodarjev*. Odnosi med kovinarji in delodajalci so se namrič joo-slabšali ob prekinitvi pogajanj za dopolnilne pogodbe zaradi napo vedi vodstva Fiata o odpustitvi 15.000 delavcev. Spričo trme vodstva največje italijanske industrije, ki noče upoštevati sindikalnih predlogov o alternativnih rešitvah za izhod iz krize, bo FLM sklical vsedržavno stavko stroke. Voditelji enotne sindikalne zveze bodo torej imeli v prihodnjem tednu polne roke dela. da na delavskih skupščinah in na posvetih s kadri dosežejo soglasje o kompromisu, ki so ga dosegli z vlado. BANGKOK - Včeraj je na Tajsko priletelo prvo ameriško transportno letalo s tovorom vojaške opreme in municije za tajsko vojsko. Začel se je torej »zračni most, ki naj bi vzpostavil tajsko vojsko, da lahko kljubuje morebitnim vietnamskim napadom. RAZGOVOR S KOMUNISTIČNIM SENATORJEM ARMANDOM COSSUIIO Politika krajevnih uprav na Tržaškem naj odraža duha osimskih sporazumov Senator kritiziral vzdržanjc KD ob glasovanju o občinskem proračunu in politiko LpT, ki nasprotuje krajevnim interesom - Negativna ocena gospodarskih ukrepov vlade Včeraj se je mudil v Trstu komunistični senator Armando Cos sutta, ki je pri centralnem vodstvu partije v Rimu odgovoren ,.a vprašanja krajevnih uprav. Sešel se je s predstavniki deželnega ko miteja tržaške aHonomne federacije KPI in govor je bil seveda o kočljivosti političnih ne)ravnovesij na tržaški občini in pokrajini. Izkoristili smo priložnost in senatorju zastavili nekaj vprašanj. Cossutta kritično gleda na vzdr-žanje KD ob glasovanju o tržaškem občinskem proračunu s pripombo, da gre za napako katere obseg in posledice morajo pac preveriti krščanski demokrati sa mi. Njihovo zadržanje seveda i» mogoča Listi za Trst, da ostane še naprej na oblasti, toda politika LpT ni takšna, kakršno v resnici potrebujejo tržaška občina in pokrajina ter dežela Furlanija Julijska krajina. Lista za Trst je kaj malo občutljiva za gospodarske probleme, ki tarejo tržaško j*> krajino in še manj za ootrebe delavstva. Trstu je tudi spričo njegove zemljepisne lege jootrebna povsem drugačna politika, ki naj sloni predvsem na tvornem sodelovanju med tu živečima narodnosiima ter med italijanskim in jugoslovanskimi narodi in narodnosimi-to je tudi porok za nadaljnji raz voj in pravzaprav za bodočnost Trsta. Stališče tržaškega občinske ga odbora in Liste za Trst je v tem smislu odmaknjeno, tako npr je kritično do osimskih sporazumov. ki pa v resnici pomenijo vzo ren primer sodelovanja med drža vama z različnima družbentna ureditvama. »Osimo ored videva nadaljnjo poglobitev dvostranskih odnosov, za katere se mi Komunisti še prav posebno zavzemamo, sicer pa so pri srcu tudi italijanskemu ljudstvu kot takemu. Se veda naletavamo na določene od poore, tako tudi in zlasti v Trstu » Zelo pomemben je po Cossutto-vi oceni gospodarski del osimskih dogovorov in njegova socialna liiiilililMiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiililiiliiiliiiiiimiililiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiililniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiia V TEHERANU PROTESTNA MANIFESTACIJA IRANSKE ŽENSKE SE UPIRAJO SREDNJEVEŠKI ISLAMIZACIJA Predsednik Banisadr upa, da bo val fanatizma začasen - V Kairu umira bivši šah Reza Pahlavi TEHERAN - Včeraj bi morale vse uradnice raznih iranskih ministrstev zavreči zahodna oblačila in priti na svoja delovna mesta »kot se to spodobi islamskim ženskam*. Tega niso storile, še več. kar 5 tisoč se jih je zbralo pred predsedniško palačo, da bi izrazile svoje nasprotovanje sklepu, ki bi jih ponovno pahnil v objern srednjeveške milosti. Med njimi je marsikatera nosila šador. ali pa imela na glavi rusari, temno ruto, ki je postala simbol ženskega odpora šahovi tiraniji in jim danes grozi še večje jetništvo v sponah korenskega zakona. Večina pa je svoj protest izrazila že s tem, da se je oblekla kot večina vrstnic, tako na zahodu ,iot na vzhodu in je »bogokletno* razka zovala svoje last. Iranski predsednik Banisadr je sprejel delegacijo žensk, ki ji je obljubil, da bo ukrep začasen, dokler se sedanja »islamizacija* v državi ne poleže. Banisadr je tudi poskrbel, da so varnostni organi zaščitili ženske pred napadi islamskih integralistov. V začas nost sedanjih ukrepov, ki jim že pravijo »sveta vojna za obnovo*, ne verjame nihče. Ko so dodobra »očistili* ministrstva za islaitice sumljivih uradnikov in funkcionarjev, so se integralisti spravili na imovino drugih verstev. Iranski šiiti so se celo izneverili islamski verski skupnosti, pozabili so na mogočne manifestacije, ko »o pripadniki najrazličnejših verstev z ramo ob rami korakali proti šahovemu režimu. Na Iranskem višavju se torej ne rojeva kordob-ski kalifat. temveč nekaj hujše ga, kar se ne upira samo naši zahodni miselnosti temveč vsemu omikanemu svetu. Banisadr upa. da bo sedanja fanatična ihta minila. a s tem se bržkone le toiaži, saj pred islamskimi integralisti ni več varen nihče, ki ni član šiitske duhovščine. Medtem v kairski vojaški bolnišnici umira človek, ki je sanja ril o veliki Perziji, a ji ie priskrbel le bedo in trpljenje. Bivšemu šahu Rezi Pahlaviju naj bi bile ure štete. Včeraj so ga že tretjič v osmih dneh operirali, njegovo stanje je baje kritično, kljub vsej negi in najsodobnejšim zdravstvenim pripomočkom «šah in šah* u mira za navadno tifuzno mrzlico kot najrevnejši od nekdanjih podložnikov v jamskih bivališčih carskega Teherana, ki jih 'e »bela revolucija* piognala iz dežele v mesto. Svet ne bo žaloval ob njegovi smrti, a kar se danes dogaja v Iranu bo v marsikom zbudilo sum, da je iransko ljudstvo šlo iz dežja p>od kap. VARŠAVA — Iz poljskega glavnega mesta prihajajo vesti, da je na Poljskem končal zal stavk potem ko so upravniki ovarij gradbišč in ladjedelnic 'ristaii na zahteve delavcev po višjih mezdah. Reševanje afganistanskega problema SZ minirala območje ob meji s Pakistanom PESHAWAR - Glasnik .siamskih afganistanskih gverilcev v pakistanskem obmejnem mestu Pe-shawar je sjooročil. da so sovje*, ski helikopterji med četrtkom in petkom razstresli v pokrajini Kun- Srhljiva govorica arhivskih papirjev Kakšno nenavadno doživetje je. če greš brskat v arhive notranjega ministrstva v Rimu. Zdi se ti, da si odkril stare družinske papirje. Toliko znanih imen najdeš v dosjejih, ki govore o tdrugorodcih» v Julijski krajini pod fašizmom. Koliko uporništva. «slavianofilstva», volje do ohranitve svoje narodne identitete je bilo med našimi ljudmi v tistih črnih letih, čeprav so fašisti skušali zbrisati na Primorskem vsako slovensko sled in so se hvalili, da jim je to tudi uspelo, v resnici pa niti sami niso verjeli svojim trditvam. Nasprotno, živeli so v stalni negotovosti in videli v vsaki slovenski pesmi, napisu, znaku, veliko nevarnost. I-redentizem, beseda, ki je bila še pred kratkim pojem za najsvetlejša italijanska čustva Avstriji sovražnik Tržačanov, je postal v policijskem slovarju oznaka za najhujše zločine proti Italiji in proti režimu. Fašistične oblasti so z naravnost neita-lijansko natančnostjo načrtovale kulturni genocid slovenskega na roda na Primorskem in pri tem žele — kakor dokumenti zgovorno pričajo — aplavz dobršnega tlela italijanskega Trsta. Med vsemi papirji, kar sem Jtb videl, so me najbolj pretresli telegrami, ki jih je prejemal urad za šifre v notranjem ministrstvu Gre za ogromno število poročil z vseh koncev Italije, ki govore o vsem mogočem: o železniški nesreči na progi Napoli Bari, o arestu cigana, o prihodu kralja v San Rossore, o potresu v Kala briji, o premestitvi karabinjerja, o kongresu zdravnikov v Milanu. Med poročili o potovanju sovjetskega komisarja Litvinova iz Gar- de v Opatijo, med prošnjami desetčlanske družine, ki da nima kaj jesti, telegrami ponosnih očetov ki poročajo Dučeju, da se je prav kar rodil nov fašist in Dannun zievo poslanico italijanskim letal čem, je v dneh med 1. in S. sev tembrom 1930 zaslediti tudi tele grame o procesu, obsodbi in rmr ti Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. V svojem skopem stilu so ti telegrami nadvse zgovorni, saj jasno dokazujejo, da je bil tajni režiser celotnega procesa sam Mussolini in da je bila smrtna obsodba odločena še pred zaključkom razprave pred Posebnim sodiščem. Komaj dve uri po ustrelitvi je Mussolini že imel na mizi poročilo o zadnjih trenutkih štirih ob sojenrev. Ko so odhajali v smrt, so peli slovenske pesmi in govoriti po slovensko. V zadnjih slovesnih trenutkih življenja so dokazovali proti vsemu in vsem, kako zlagani so napisi, ki so razglašeni v Trstu in okolici: *Tu se govori samo italijansko!» Spomin na padle pred 50 leti in na vse krivice, ki so jih naši starši in dedje morali prenesti v času fašizma, obvezuje ne samo nas, da odločno za htevamo priznanje svojih pravic, toda — in morda še bolj — vse demokratične Italijane, da nam dajo, kar nam gre. A Italija je tako zagledana vase, v svoje re-ve in težave, da za nas nima ne časa ne posluha. V Rimu se tega človek še posebno živo zave. Srečal sem nekaj intelektualcev zvenečega imena in naprednih idej omenil sem jim svojo raziskavo in svoje vtise — poslušali so me z vljudno nepazljivostjo kakor da govorim o stvareh, ki so se dogajale na Marsu. JOŽE PIRJEVEC har tik pakistanske meje proti pehotne mine. Miniranje je že povzročilo precejšnje izgube med islamskimi gverilci in je nojoolno-ma ohromilo prehajanje preko meje. Posebne protifiehotne mi ne so baje dolge le nekaj centimetrov in so za las fSKiobne kamenju, sprožijo pa se že ob najmanjšem dotiku. Stopnjevanj« napetosti med Kitajsko in Vietnamom PEKING - Medtem ko je v teku vietnamska ofenziva proti borcem Demokratične Kampučije, se napetost med Kitajsko in Vietnamom nevarno stopnjuje. V zadnjih štiriindvajsetih urah je Peking odločno zavrnil hanojski predlog o dvostranskih pogajanjih, kitajski tisk pa obtožuje Vietnam novih vojaških provokacij na vietnamsko - kitajski meji. Aretacija domnevnih teroristov v Turinu TURIN — Digos in karabinjerji iz Turina so včeraj v Piemontu aretirali 21 domnevnih teroristov. Nova akcija ju zavita v najstrožjo tajnost, a kljub temu se je izvedelo, da so aretiranci le »manjše ribice* predvsem pripadniki tistih skrajnih organizacij, kjer rdeče brigade novačijo nove privržence Kot običajno določeni krogi (»skrbijo, da kljub tajnosti pronicajo v javnost točno odmerjene vesti Med aretiranimi so baje eden izmed fiatove »enainšestde-seterice*. ugleden turinski knjigarnar in aktivist PSI. Telefonski naročniki med tnalom in kladivom RIM — Odvetniki Rie.nzi, D’In-zillo in Lo Mastro, ki so na račun komitejev telefonskih uporabnikov dosegli od lacijskega upravnega sodišča, da je razveljavilo zakonski odlok, po katerem so bile L januarja letos telefonske tarife zvišane, so včeraj priredili tiskovno konferenco, med katero so u-porabnike telefonske službe pozvali, naj ne poravnajo računov, ki jim jih je poslala družba SIP. dokler omenjeno sodišče ne obja vi utemeljitve razsodbe. Z druge strani je glavni ravna telj oddelka za zunanje odnose SIP De Rosa pozval uporabnike, naj račune plačajo. Pač zato. ker utemeljitve razsodbe še ni. zato da tudi njene vsebine ni mogoče kritično preveriti. vrednost, ki dajeta možnost okrepitve industrijskih, trgovinskih, turističnih in kulturnih dejavnosti za resen in uravnovešen razmah celovitega gospodarstva v teh krajih. »Vsebino gospodarskih dogovorov bi bilo treba bržda tu pa tam pokrojiti in jo ažurnirati na kar smo tudi sami pripravljeni, toda gorje, ko bi okrnili bistvo meddržavnega sporazuma, ki ga je treba, nasprotno, spoštovati.* Kakšno pa je stališče KPI do najnovejših gospodarskih ukrepov OD 1. NOVEMBRA LETOS Raviglio raztegnil obveznost izdajanja davčne pobotnice RIM — Dne 1 novembra le tos bodo morali začeti izdajati davčne pobotnice poleg gostincev in gostilničarjev, ki so to dolžni že od L marca, še draguljarji, krznarji, prodajalci u-snjenih izdelkov, električnih gospodinjskih strojev in televizijskih sprejemnikov, mehaniki in ženski frizerji. Tako določa zakonski odlok finančnega ministrstvu Reviglia, objavljen v včerajšnjem Uradnem vestniku republike št. 1C3 Odlok sodi med protiinflacijske ukrepe, ki jih je sprejela v torek vlada, vperjen pa je zoper utaje vanje davka na dodatno vrednost (IVA). Davčno pobotnico bo treba izdajati kupcem in naročnikom med drugim za sledeče blago: dragocene kamne (z izjemo tistih, ki so namenjeni industrijski rabi), bisere (z isto izjemo), izdelke v platini (razen onih, ki so namenjeni sanitarnim potrebam, laboratorijem ter industriji), strojene krznene izdelke iz kož 26 živali (med drugim krokodilje, lisičje, opičje, leopardove pa še iz kož severneea belega medveda, kune zlatice in veverice), nato za hladilnike in zamrzovalne aparate, klimatske naprave, sesalce, loščilce. pralne stroje in stroje za pomivanie kuhinjske posode, peči, štedilnike, kopalniške grelce in televizorje. rimske vlade? Ti ukrepi, meni Cossutta, ne izpolnjujejo pričakovanj delavstva in še tem manj ustrezajo potrebam gospodarstva. Uperjeni so proti inflaciji, toda spričo njihove nerodne zasnove je težko verjeti, da bodo učinkoviti. Med drugim predvidevajo skrčenje splošne potrošnje, to pa ogroža tako proizvodno kot zaposlenostno raven in že je govor, da je v načrtu odpustitev kar 200.000 delovnih moči Vladna jx>buda je potemtakem tudi krivična v socialnem pogledu. Za izhod iz hude krize je nujno potreben prispievek prav vseh in ta naj bo toliko izdatnejši, kolikor več posameznik ima. Komunisti so dokaj skeptični glede ustanovitve posebnega solidarnostnega sklada, ki naj bi ga izoblikovali z 0,50-od-stotnim odtegljajem na prejemkih uslužbencev. Obremenitev le tistih, ki so v odvisnem službenem razmerju, pomeni pravzaprav kršitev same ustave, ki proglaša, da so vsi državljani pred zakonom enaki Komunisti bodo, skratka, storili vse mogoče tako v poslanski zbornici kot v senatu, da se vladni ukrepi prikrojijo stvarnim potrebam in da se breme žrtev pravičneje porazdeli. Kaj meni KPI o svetovnem političnem dogajanju in kako bi po njegovi oceni Italija lahko prispevala k popustitvi mednarodne na-fietosti, ko bi v svoji zunanji politiki bila bolj neodvisna? Res je, pravi Cossutta, rimska vlada se v vseh teh mesecih vozi natanko po ameriškem tiru, namesto, da bi razvila takšno politiko, ki bi bila sicer uokvirjena v krog zavezništev, katerim pripadamo, vseeno pa bolj prožna. Razvila naj bi, skratka, neodvisno ivtommuo bolj italijansko, narodno politiko. Zgled v tem smislu nam prihaja s tujih tal, ozrimo se samo na Francijo, na ZRN in Schmidta, in njegovo nedavna potovanje v Moskvo, na politiko še drugih evropskih držav, ki teži k ublažitvi mednarodne napetosti. Ta se 8Qe stopnjevala zaradi poslabšanja odnosov ZDA SZ in omilila se bo z njihovim Izboljšanjem, predvsem pa s potrditvijo važne vloge, ki jo igra v tem sklopu prav vsaka država zahodne Evrope, kateri pripada tudi Italija, (dg) SEJA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KRI ODLOČNO OBSOJA ZADRŽANJE KD DO LPT Nujnost uresničitve osimskih sporazumov, zaščite delovnih razmer v Trstu in globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost Tržaški komunisti so včeraj na zasedanju pokrajinskega komiteja ocenili politični položaj, ki ie nastal po volitvah in še posebej v krajevnih upravah. V svojem uvodnem poročilu je tajnik Claudio To-nel negativno ocenil zadržanje KD, ki je Listi za Trst omogočila nadaljnje vodenje tržaške občine. Tonel je poudaril, da gre za sporazumevanje zmernih sil, katerim se bodo komunisti upirali z zdru zevanjem vseh razpoložljivih demokratičnih sil. KPI bo skušala pte-prečiti, da bi se nekaj takega ponovilo tudi na tržaški pokrajini, medtem, ko bo nadaljevala pogajanja za potrditev naprednih in demokratičnih uprav v občinah tržaške okolice. Glede temeljnih problemov tržaškega mesta je Tonel strnil smernice KPI v tri točke. To so gospodarsko in industrijsko sodelo vanje, ki ga predvidevajo osimski sporazumi z Jugoslavijo, pri čemer sta prej ko slej potrebna s strani italijanske vlade jasnost in konkretnost. Dalje gre za zaščito delovnih razmer v Trstu, s posebnim ozirom na ladjedelništvo in pomorsko go spodarstvo. Temeljno pa je vsekakor vprašanje omikanega sožitja ir. torej globalne zaščite slovenske manjšine. V tem smislu je Tonel i-zrazil nujnost, da bi razprava o zaščitnih normah stekla pred koncem leta. Razprava, ki jo je zaključil član vsedržavnega vodstva KPI Cossuta, je trajala ves dan in so vanjo posegli številni člani pokrajinskega komiteja. Posebno pozornost so seveda posvetili podrobnejši analizi volilnih teženj tržaškega prebivalstva in perečih problemov v zvezi z odnosi do drugih demokiaUe-nih strank. SSk ob šestdesetletnici požiga Narodnega doma Prihodnjo nedeljo, 13. julija, bomo v Trstu obhajali 60. obletnico požiga Narodnega doma. Pokrajinski svet SSk je pripravil poseben program za počastitev dogodka. V prihodnjih dneh bo SSk objavila priložnostni lepak z napisi v slovenščini, italijanščini ih angleščini, s katerim bo opozorila tržaško javnost na tragičen dogodek izpred 60 let. Na predvečer požiga bo pred Narodnim domom, na pločniku Ul. Filzi in sredi Trga Dalmacija od 16. ure do 18.30 simbolična priče valna akcija. Transparenti in lepaki bodo opozarjali javnost na požig Narodnega doma in na 60 let vztrajnega boja Slovencev z našega območja za dosego priznanja osnovnih narodnostnih pravic. SSk vabi vse Slovence, naj se aktivno udeležijo te manifestacije in naj se v omenjenem času vsaj za nekaj minut ustavijo pred Narodnim domom ter da s polaganjem cvetja ali na kakršen koli primeren način dokažejo svojo enotnost in privrženost narodnim idealom. Ob 19. uri bo prav tako v soboto na sedežu SSk spominska svečanost. Spregovorila bosta dr. Jože Vilfan in prof. U-bald Vrabec, nakar bo nastopil pevski zbor cM. Kogoj*. Iniciativni odbor SSk vabi nadalje sorojake, naj na predvečer požiga Narodnega doma, to je v soboto ob 22. uri, prižgejo na primernih krajih spominske kresove. Aretiran tržaški trgovec s kavbojkami Finančni stražniki so včeraj aretirali enega najbolj podjetnih tržaških trgovcev s kavbojkami. Gre za Giordana Lunardija, katerega so finančni stražniki že dalj časa opazovali in so na njegov račun vodili preiskavo. Lunardi je osumljen, da ni plačeval nekaterih davkov na dodatno vrednost (IVA), da je kršil fiskalne in davčne zakone in da je utajeval velike vsote denarja. Toda financarji so ga aretirali, ker je v trenutku, ko so vstopili v njegovo razkošno vilo, skušal skriti nekatere pomembne knjigovodske dokumente, v hiši pa so mu našli tudi pištolo browning kalibra 7,65, LETA 1780 V SKEDNJU USTANOVLJENA PRVA NAŠA ŠOLA Likovni in literarni natečaj ob 200-letnici slovenske šole Na natečaju so sodelovali otroški vrtci, osnovne, nižje srednje in višje šole s Tržaškega in Goriškega Leta 1780 je bila ustanovljena v Skednju prva od današnjih slovenskih osnovnih šol. čeprav je bila šola po tedanjih predpisih v nemškem učnem jeziku, se je pa kmalu spremenila v šolo s slovenskim učnim jezikam. Prav letos poteka 200 let od njene ustanovitve; pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo Sindikat slovenske šole, Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev, osnovna šola «Ivan Grbec* iz Škednja ter kulturni društvi «U-kmarjev dom* in »Ivan Grbec*, je sklenil, da razpiše likovni in literarni natečaj za predšolsko in šolsko mladino. Natečaj je bil razpisan 25. februarja letos in se je zaključil ob koncu šolskega leta. Likovni natečaj je zajel vso predšolsko in šolsko mladino in je bil tako razčlenjen: 1. Za otroški vrtec je bila tema: «V vrtcu je lepo*; 2. Za osnovno šolo je bila tema: »V šoli je lepo*; 3. Za nižjo srednjo šolo: »Prizor iz šolskega življenja*; i. Višja srednja šola je risala na temo: »Nariši plakat za proslavo*. Literarni natečaj je bil razpisan za dijake nižje in višje srednje šole, za srednjo šolo je bil predviden spis «Moji dedje, moji starši in jaz v šoli*; za višjo srednjo šolo pa «Vloga in pomen slovenske šole za obstoj in razvoj naše skupnosti v zamejstvu*. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinuuniiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiiiiiiiiii FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE Na prvem večeru le slabši filmi Razočarala sta francoski in madžarski film, dobro pa se je odrezal Bruno Bozzctto s kratkim začetek festivala operete v Trstu Številno občinstvo je navdušeno spremljalo predstavo, ki jo bodo Še večkrat ponovili - V glavni vlogi Mariana Niculescu S premiero Leharjeve »Vesele vdove* se je sinoči v gledališču Verdi začel letošnji tržaški festival operete. Festival poteka letos torej v Verdiju, saj je gledališče Rossetti, kjer se je odvijal prejšnja leta, ta čas neuporaben zaradi znanih zadev in polemik. Vsekakor pa je sinočnja premiera v novem domu privabila veliko občinstva, tako rekoč ves «vplivni» Trst in seveda tiste, ki jih opereta zanima. Leharjeva «Vesela vdova* je nemara najbolj znana opereta na svetu, njen uspeh pa gre pripisati predvsem svežini in veselju, ki ga prinaša na oder, pa tudi spevnim melodijam, ki so kot nalašč za romantične in sanjajoče duše. Zgodba sama sicer ni najbolj zanimiva, zelo naivna je samoumevna, gre seveda za ljubezenske zapletljaje med bogato vdovo in tajnikom nekega veleposlaništva, ki bi se moral z njo poročiti ter tako rešiti svojo državo bede in propada. Milijoni vdove bi namreč rešili bilanco. Sicer pa sta bila vdova Ana in plemenitaš Danilo že prej zaljubljena in celo zaročena, tega pa nihče ne ve in niti sama si nočeta priznati nekdanje ljubezni, čeprav jima v srcu tli žerjavica strasti. Danilo je ženskar, ki rad zahaja k Maximu (dogajanje je namreč vse skozi v Parizu), Ana pa ga seveda skuša na vse načine omrežiti. Skratka, zgodba se srečno konča prav tako kot vse lepe pravljice in na koncu so vsi, ljubimci in državniki zadovoljni. uniimmiiiimmiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiKunuiiiiiiimmiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiinimiiiiiiittiiii TUDI LETOS TEČAJI «150 UR» Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so dopolnili 16 let, vpisujejo pa na vseh slov. nižjih srednjih šolah, v Tržaški knjigarni, na sedežu SŠI in v kulturnih društvih Na likovnem natečaju so se najbolje odrezali naši najmlajši, otroci otroškega vrtca. Poslali so na sedež SSŠ, kjer so zbirali vse prispevke, veliko število risb. Svoje risbice je poslalo kar 16 otroških vrtcev iz Gorice in Trsta, in sicer otroški vrtec iz Repentabra, ki je poslal skupinsko risbo, otroški vrtec od Domja je poslal 3 skupinske risbe, otroški vrtec pri Sv. Ani 24 risb, malčki iz otroškega vrtca na Opčinah so poslali 23 risb. Sledijo še otroški vrtec iz Nabrežine z 12 risbami, otroški vrtec s Proseka s 24 risbami, Mavhinje in Gropada s 15 risbami ter Škedenj, Sesljan in Barkovlje. Otroški vrtec iz Boršta je poslal ročno delo iz ščipalk in žveplenk. Otroški vrtec iz Ul. V. Veneto iz Gorice je na natečaj poslal 2 skupinski risbi in lepljenko. Tudi učenci osnovne šole so se polnoštevilno odzvali vabilu na sodelovanje na likovnem natečaju Na natečaju so sodelovale sledeče osnovne šole: «France Bevk* z Opčin (60 risb), »Bazoviški junaki* iz Rojana (56), osnovna šola «Oton Župančič* pri Sv. Ivanu (31), osn. šola iz Devina (13), osn. šola iz Barkovelj (9), osn. šola na Katinari (27), osn. šola iz Cerovelj (10), osn. šola iz Mav-hinj (9), osn. šola s Peska (13), osn. šola iz Boljunca (29), «Josip Ribičič* pri Sv. Jakobu (19), osn. šola iz Boršta (14 in eno skupinsko risbo), celodnevna šola pri Korošcih (9), «D. Kette* iz Ul. sv. Frančiška (33), »K. Širok* iz Ul. Donado-ni (30), osn. šola iz Žavelj (17) ter še osnovni šoli iz Mačkolj (17) in iz Ricmanj (24). Vsa pohvala gre vrtcem in osnovnim šolam, ki so se tako množično odzvale in sodelovale na natečaju. Poleg vrtcev in osnovnih šol so na likovnem natečaju sodelovale tudi nekatere srednje šole kot «F. Erjavec* iz Rojana z 45 risbami, «1. Trinko* iz Gorice z 9 risbami, »Ciril in Metod* iz Katinare tri risbe in »I. Gruden* iz Nabrežine. Iz višje srednje šole so poslali risbe samo dijaki znanstvenega liceja «F. Prešeren*, ena risba je iz vzgojiteljske šole. Zelo skromna u-deležba nižjih in višjih srednjih šol! Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Oskar Bole, Stanka Hrovatin, Miroslav Košuta, Marjan Kravos in Avgust Černigoj, se je sestala 13. junija in pregledala vse risbe ter nagradila sledeče: Otroški vrtci:‘Skupinska risba Milje, Danilo Storchi - otroški VH.ec Barkovlje, Kristina Pelicon - otroški vrteč BSrkhvlje, Morena Zotti - o-troški vrtec Barkovlje, Jurij Gruden - otroški vrtec Nabrežina in Robi Bandi - otroški vrtec Mačkolje. Posebno pohvalo žirije so dobili: otroški vrtec Repentabor za skupinsko risbo, otroški vriec od Domja za skupinsko risbo, otroški vrtec iz Ul. V. Veneto v Gorici za lepljenko ter vrtec pri Sv. Ani. Osnovne šole: Nagrajena sta bila Irena Milanič, I. r. osn. šole «K. Širok* iz Ul. Donadoni in Tatjana Hrovatin, H. r. osn. šole «K. štre-kelj* iz Sesljana. Posebno pohvalo je ocenjevalna komisija izrekla sledečim šolam in posameznikom: Celodnevni šoli v Žavljah (II. r.), Da-«llilliiliiiiiiiiiiiminiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiilllliiHliiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiliiiMiiiii,liii„iiiniil„„,i„ll|iii DROGA ZAHTEVALA NOVO ŽRTEV TUDI V NAŠEM MESTU Prekomerna doza heroina usodna mlademu tržaškemu narkomanu Luigija Moscatija, ki je bil pravkar izpuščen na prostost, so našli mrtvega v sobi nekega hotela Pred kratkim je izšel ministrski odlok, ki določa tečaje za odrasle za dosego diplome nižje srednje šole («150 ur») v šolskem letu 1980-81. Ime «150 ur* so tečaji dobili zato, ker so si jih priborili sindikati kovinarjev leta 1973 kot pravico do izobraževanja za delavske sloje in se delno odvijajo v delovnem času. V zadnjem šolskem letu so bili na Tržaškem prvič štirje tečaji v slovenskem jeziku. Priboril jih je Sindikat slovenske šole po dolgih prizadevanjih in pritiskih na Rim. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole si letos prizadeva, da ________________ it, id /UaiJ ohi URNIK AVTOBUSOV ZA POLETNI CENTER V ZGONIKU Zgoniška in repentabrska občina Repnič 8.00, Col 8.05, Repen 8.10, Briščiki 8.15, Prosek 8.20 in Gabrovec 8.25. Nabrežinska občina Nabrežinska postaja 7.45, Nabrežina center (trg) 7.45, Nabrežina kamnolomi (pred občinsko hišo) 7.50, Medja vas 8.00, Štivan 8.05, Devin (trg) 8.10, Mavhinje 8.20. bi prišlo do teh tečajev v slovenskem jeziku tudi na Goriškem in bi tako tudi naši ljudje na Goriškem imeli možnost, da dosežejo diplomo nižje srednje šole v slovenščini. Za tečaje vpisujejo ves mesec na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah vse odrasle od 16. leta dalje. Zainteresirani morajo izpolniti obrazec za prošnjo in priložiti rojstni list; tisti, ki še niso dopolnili 23 let, morajo predložiti tudi zadnjo doseženo spričevalo. Vpisovanje bo možno v Trstu tudi v tržaški knjigarni, na sedežu SSŠ v Ul. Filzi 8 vsak torek med 16. in 18. uro ter na sedežih vseh prosvetnih. r^uštev. Sindikat slovenske šole po v prihodnjih dneh razdelil obrazce za vpis po vseh nižjih šolah in po vseh že o-menjenih sedežih. Profesorji, ki bi radi poučevali na teh tečajih, naj oddajo prošnjo na skrbništvu do 25. julija. Pouk se bo začel predvidoma 20. septembra in se bo končal 30. maja 1981, odvijal se bo v popoldanskih ali večernih urah glede na potrebe tečajnikov. Sledili bodo Za novo šolsko leto Sindikat slovenske šole preučuje tudi možnost odprija podobnega tečaja za prva dva razreda višje srednje šole in možnost tečaja slovenščine v okviru ministrske odredbe o alfabetizaciji. Živka Marc Sindikat slovenske šole Mamila so nujno zlo današnje družbe. Ko slišimo, da je v velemestu, daleč od naše vsakdanje o-kolice umrl mlad fant ali mlado dekle zaradi prekomerne doze, se na-mrdimo in kvečjemu pohudujemo nad današnjo mladino, ki se vdaja nespametnim užitkom. Toda, če za posledicami prevelike doze heroina umre mlad Tržačan, se moramo le zamisliti,' kajti Trst je mesto, ki se običajno izmakne hudim navalom nasilja ali zaskrbljujočim pojavom droge. Pa vendar! Včeraj, kmalu po dvanajsti uri, je v nekem tržaškem hotelu izdihnil 34-letni Luigi Moscati, ki je sicer bil star znanec policije in ki je komaj dan prej zapustil koronejske zapore. Luigi Moscati je stanoval v U-lici Giuliani 11. V preteklosti je imel skozi opravka s policijo zaradi kraj in najrazličnejših prekrškov. Zadnjič so ga zaprli pred dobrim letom dni. Ko so ga predvčerajšnjim izpustili se je zatekel v nek tržaški hotel in tam prespal noč. Toda kot vse kaže, ne najbolj ne- S priložnostnim govorom devinsko-nabrežinskega župana Albina Šker-ka, so včeraj v Nabrežini odprli 19. občinsko vinsko razstavo. Kratke slovesnosti se je udeležilo precej gostov; med katerimi je bila tudi delegacija iz Buj. Župan Albin Škerk je po uvodnem pozdravu prisotnim, poudaril pomen vinskih razstav, saj z njimi vrednotimo in reklamiziramo domači pridelek. V svojem posegu je ugotovil, da proizvodnja vina v občini narašča, kar je predvsem zasluga podjetnih vinogradnikov. Ob razstavi vin Nabrežinci niso pozabili na kulturno plat prireditve, ki je značilna za vse naše vinske razstave, poskrbeli pa so tudi za zabavo. Sinoči je nastopila godba na pihala, v dvorani I. Grudna razstavljajo slike domači slikarji, za ples pa igrata ansambla Taims in Galebi. Danes je na sporedu na domačem igrišču tudi tekma v ženskem nogometu. V okviru razstave, so današnji dan v devinsko - nabrežinski občini proglasili za dan krvodajalca. Vsi so zato vabljeni, da se udeležijo te hvalevredne in humane akcije tako, da darujejo kri danes, od 9. do 12. urt v občinski ambulanti. JUTRI ZAČNE DELOVATI POLETNI CENTER V ZGONIKU Sprostitev in zabava ob spoznavanju lastne okolice V dogovoru z vzgojitelji italijanskega centra bodo izvedli nekaj skupnih pobud Z jutrišnjim dnem bodo prostori osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku ponovno zaživeli in preko vaškega trga se bo zopet razlegala otroška pesem. Nad osemdeset o-trok zgoniške, repentabrske in na-brežinske občine se bo namreč vsak dan zbiralo v slovenskem poletnem središču, ki bo tu delovalo od 7. d0 25. julija. Kot lani je prireditelj centra pokrajinski zdravstveni konzorcij, kateremu sta pri organizaciji priskočili na pomoč tudi občinski upravi iz Zgonika in Nabrežine. Center, ki bo odpri od 8.30 do 16.00, bo kraj, kjer se bodo otroci iz vzhodnokraških vasi zbirali in se med seboj spoznavali. S sodelovanjem animatorjev bodo spoznavali domače okolje in naravo, življenje vasi ter ljudsko tradicijo. Živ ljenje v centru bo malim udeležencem nudilo predvsem sprostitev in zabavo, vsa dejavnost pa bo o-sredotočena k igri, saj je to dejavnost, s katero se otrok razvija in spoznava ter vzpostavlja stik z okolico. Priprave za letošnje poletno središče so se začele že prejšnji teden, ko so se animatorji redno shajali, zbirali in pripravljali material ter se med seboj razgovarjali o programu ter delovnih metodah. V petek so se vzgojitelji sestali s starši otrok ter poudarili potrebo, da tudi oni sodelujejo pri delu v centru s predlogi, izkušnjami in mnenji. Samo s pomočjo tesnejše vključitve staršev v delovanje centra, bo namreč delo pravilno steklo, poletno središče pa bo posta- lo v resnici del okolja in vaške skupnosti. Animatorji so zato skupno s starši razpravljali o delu v centru ter o programu, ki zajema poleg številnih dejavnosti tudi izlete k morju in v okolico. Zanimivo je, da bo letos poleg slovenskega poletnega središča, v Nabrežini deloval tudi center za i-talijanske otroke, ki živijo v teh vaseh. Vzgojitelji obeh središč so poudarili potrebo po povezavi in medsebojnem sodelovanju, saj so stiki med otroci obeh narodnosti, ki živijo na tem področju, izredno šibki. Naselja istrskih izseljencev, ki so nastala ob slovenskih vaseh, v tridesetih letih niso našla stika z domačim prebivalstvom, in-njihov italijanski živelj se ni nikoli vključil v življenje vaške skupnosti. Ravno tako odklanjajo vsak stik z domačo slovensko kulturo italijanski prebivalci, ki so se pozneje prisedli iz mesta v te kraje in ki praktično sploh ne poznajo življenja vasi, v katerih stanujejo. Nepoznavanje in neosveščenost sta tako prepogostokrat vzrok nepovezanosti, ki rodi predsodke in medsebojno nasprotovanje. Ravno iz teh vzrokov so organizatorji obeh poletnih središč sklenili, da bodo včasih sodelovali pri delu ter izvedli nekaj skupnih pobud. Namen takega sodelovanja naj bi bili" prijateljski stiki med otroki obeh narodnosti ter izmenjava kulturnega bogastva Ob koncu pa naj obvestimo starše, da so bili sprejeti v center vsi pri javljeni otroci. —sp— dolžno. Malo pred poldne je na vrata njegove sobe potrkal policaj, Moscati pa mu je odgovoril, da bo takoj nared in da pride v sprejemnico. Policaj je čakal, a mladeniča ni bilo od nikoder. Ker je vsa zadeva postajala že sumljiva, sta se v sobo podala natakarica in lastnik hotela in našla Moscatija na postelji onesveščenega. Takoj so poklicali avto Rdečega križa, toda ko so prispeli bolničarji je Bil Moscati že mrtev. Dežurni zdravnik dr. Di Carlo je lahko samo še napisal potrdilo o smrti, katere vzroke bodo morali še podrobno raziskati. Ob površni preiskavi hotelske sobe so našli iglo, na kateri so bili še madeži krvi, dve kavni žlički in nekaj gramov heroina. Mladeničeva roka pa je bila za znamovana od številnih vbodljajev. Vsi ti elementi kažejo, da skoro ni dvema o tem, zakaj in v kakšnih okoliščinah je Moscati umrl. Na kraj nesreče je prišla tudi e-kipa znanstvenega oddelka tržaške kvesture, dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice pa je dal namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa. »Vesela vdova* je opereta, ki ljubitelja te zvrsti takoj osvoji. Nežna je, romantična in melodije se kar vsilijo v uho, da jih lahko tudi preprost človek prepeva. Toliko bolj pa učinkujejo, če jih pojejo umetniki kot je na primer Romunka Mariana Niculescu, ki je tčima-čila vlogo Ane. Pa tudi drugi, od Gina Perniceja, do Edith Martelli. Alda Botiiona, Antonia Bevacque do znanega Sandra Massiminija (k) .je pa igral manjšo vlogo) so nadvse dobro opravili svoje delo, tako da jih je številno občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem. Orkester gledališča Verdi je z njemu svojstveno vehemenco in tenkočutnostjo vodil Oskar Danon. Ob smrti častnega člana Josipa Čuka izreka ŠD Primorje svojcem iskreno sožalje. Pevski zbor Vasilij Mirk izreka svojemu predsedniku Josipu Čuku najgloblje sožalje ob izgubi dragega očeta. VAŽNO OBVESTILO SDGZ ZA TRGOVCE, OBRTNIKE IN GOSTINCE Z odlokom štev. 288 z dne 3. julija 1980 so stopile v veljavo nekatere pomembne spremembe v zakonodaji davka na dodatno vrednost IVA, davka na proizvodnjo alkoholnih pijač in neposrednih davkov. Kakor znano, gre za spremembe, na podlagi katerih skuša vlada dobiti sredstva za boj proti inflaciji. Trenutno naj navedemo le tiste db. ločbe, ki so bile objavljene in so stopile takoj v veljavo. O ostalih bomo poročali pozneje. Dne 3. julija so se količniki davka na dodatno vrednost IVA spremenili kakor sledi: Količnika IVA 1% in 3% sta se spremenila v količnik 2% (zmanjševalni odbitek — scor-poro* znaša 1,95); pri gradbenem materialu in marmorju sta bila količnika IVA 3% in 6% zmanjšana na količnik 2%; količnika 6% in 9% sta bila spremenjena v količnik 8% (zmanjševalni odbitek znaša 7,40); količnik IVA 14% je bil povišan na 15% (zmanjševalni odbitek znaša 13,05). Pri govedini je bil količnik povišan s 6 na 15%; pri svinjskem mesu z 9 na 15%, pri bencinu, plinu in metanu z 12 na 18%; količnik pri napravah za reprodukcijo zvoka in filmih se zniža s 35 na 18% in pri filmskih predstavah s 6 na 2%. Za podrobnejše informacije se in teresenti lahko obrnejo od ponedeljka dalje na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, Ul. Cicerone 8/B - telefon 62953, in v Gorici, Trg Vittoria 11/H - telefon 32844. Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono JOSIP ČUK Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 7. julija, ob 17.30 iz proseške cerkve na domače pokopališče. Žalujoči sinova Pepi in Ivan z družinama in drugo sorodstvo Prosek, 6. julija 1980 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) ol»f.uiuvhhq m u'\i5žoV ! I uhisn V I ttTPtl ofivrvtfLv ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in nonota RUDOLFA BRCETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju sežanske bolnišnice. Hčerka in sin z družinama Opčine, Sežana, 6. julija 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega predragega MIRKA LEGIŠE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Medja vas, 6. julija 1980 ZAHVALA Globoko ganjeni nad neizmernim sočustvovanjem izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam pomagali v bolezni in nas tolažili ob bridki izgubi naše predrage mame, none in sestre. MARIJE HRVATIČ por. BERDON Posebna zahvala prim. prof. Tencejevi, zdravniški ekipi in osebju n. oddelka splošne medicine, krvodajalcem, župniku Kosmaču za tolažilne besede, pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mož Izidor, sinova Boris in Emil z družinama Ricmanje, Trebče, 6. julija 1980 i.uigi iMunali ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage mame in none MARIJE MILIČ vd. KAPUN se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili v Mariboru, jo pospremili na zadnji poti na Proseku ali kakorkoli drugače počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravnici dr. Mariji Žnideršič in sestri Anici Satler za dolgoletno pomoč ter dobrim sosedom za vso pozornost. SVOJCI Opčine, Maribor, 6. julija 1980 Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA Plodno delo devinskih deklet V torek, 1. julija, so se v dvora-1 ni gostilne «Da Aliče* v Devinu zbrale pevke dekliškega zbora iz Devina in še nekateri drugi vaščani, ki so v odboru ali se kako drugače zanimajo za delovanje devinskih deklet, da bi se na občnemu zboru pogovorili o dosedanjem in bodočem delovanju. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novega odbora. Na začetku je predsednica dekliškega zbora, Alenka Legiša, prebrala poročilo delovanja od zadnjega občnega zbora do danes. Da ne sežem© predaleč nazaj, naj navedemo samo nekaj podatkov o delovanju v letošnjem letu. Od novega leta do danes so devinska dekleta imela deset nastopov. Med pomemb-nejše gotovo spadajo nastop na e-kumenskem srečanju v Gorici, na Primorski poje v Tolminu, gosto-^mje v ljubljanski osnovni šoli Vič. Pomembno je bilo tudi srečanje s clpii krožka OZN postonjske gimna-**. ki so prišli na obisk 24. maja letos in so jih v Sesljanu sprejeli «ko člani dekliškega zlx>ra iz Devina, kot Fantov izpod Grmade. Bilo je res veselo in prisrčno srečanje * sto štirimi mladimi in njihovimi profesorji. Poleg petja in smeha je bilo srečanje pozitivno tudi zato, ker so tako navezali nove stike z matično domovino in spoznali toliko mladih prijateljev, ki se zanimajo *a zamejske Slovence. V svojem poročilu je predsednica nakazala probleme, s katerimi se mora zbor spopadati, če hoče kolikor toliko uspešno delovati na našem narodnostno tako ogroženem področju- Ena izmed največjih težav, za-tadi katere je kulturno delovanje v Devinu precej otežkočeno, če že ne skoraj onemogočeno, je pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi lah-ko Devinčani imeli kulturne večere ud. Župnijska dvorana, ki se je oha zbora poslužujeta za vaje, je namreč majhna in poleg tega v žeto slabem stanju. Upajmo, da se bo lwožaj obrnil na bolje, če bo občinska uprava namenila prostore stane devinske osnovne šole, ko bo dograjena nova, za kulturne namene. V nadaljevanju je Alenka Legiša Poudarila, da je za obstoj in "azvoj Pevskega zbora nujno, da pristopijo v njegove vrste nove pevke, stare Pa v njem sodelujejo s še večjo zavzetostjo, ne samo z redno prisotnostjo na vajah in petjem, am-Pak, da se tudi drugače zavedajo kolikšne važnosti je ta zbor za Devin in njegovo bližnjo okolico. Tudi zato, ker niso vse pevke samo iz Devina. Prav zato, kot se je pokazalo v razpravi, nameravajo dekleta načrtno začeti z večjo dejavnostjo v Devinu samem in v bližnjih vaseh. Tako nameravajo organizirati samostojen koncert letos jeseni. V načrtu •je tudi, da bi sato^posltobete, bi nekoliko glasbenoi^j^Jj^aijlfeJiiirtl V SPOMIN DR. ANTONU DANEUU pevke in pevce, ki hočejo nekoliko spoznati glasbeno teorijo. Poleg tega bi bilo lepo, če bi jim uspelo dobiti strokovnjaka, ki bi jim lahko kaj več povedal o pevski tehniki. Dekleta so bila tudi mnenja, da bi bilo treba oblikovati otroški zbor, saj so ti zbori bistvene važnosti za obstoj odraslih pevskih sestojev. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi pripravili skupno s Fanti izpod Grmade nekaj pesmi za mešan zbor, tako, da bi lahko peli tudi v mešanem sestoju, kot smo že nekajkrat. V letnem načrtu dekliškega zbora pa sta še snemanje na tržaškem radiu in izlet ter nastop na Koroškem. Po blagajnikovem obračunu, ki je pokazal, da je zbor dobro prebil letošnje leto, so bile na vrsti volitve. Dekleta so potrdila zaupanje vsem dosedanjim članom vodilnega odbora: predsednica je Alenka Legiša, podpredsednica Marija Brecelj, tajnica Vida Legiša in blagajnik Herman Antonič, ki od vsega začetka požrtvovalno vodi zbor devinskih deklet. M. T. Na sliki: dekliški zbor iz Devina Na fakulteti za literaturo V Trstu je z odliko diplomirala LUČKA ABRAM Iskreno ji čestitajo sorodniki Te dni praznujeta v Saležu 50. oziroma 20. rojstni dan MARIJO in BOGDAN BUDIN Obilo zdravja in življenjske sreče jima želi Marta Voščilom se pridružujeta i. ..ms.-**''' '*-« Manam Karlo ttiiHMiiimiiiiiiiiiiMMiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiMtiitiiimiiiiiimtimmiiiiiiiimiiiiMitiiiimimiiiiimiiiiiiiiiMn KRIŠKI PETDESETLETNIKI * m - * a * c . ■ ^ v ..j in; — *. ' , % * S .9* kriški petdesetletniki so se zbrali, da bi simbolično vsi skupaj pra-**tovali svoj rojstni dan. Ob tej priložnosti so organizirali izlet v Vilo Manin, pred odhodom pa so se poklonili sovaščanom, ki so Padli za svobodo, pri spomeniku v Križu. Dan so veselo zaključili * večerjo v Šempolaju. Ker se nekateri izseljenci niso mogli udeležiti izleta, bodo bajč organizirali še eno večerjo anninin, -iiiimn.mi.,..........................................................................................................••.■■■■■•■■»■••■■•n, mini...min ............... Dragi Tone, nisi več z nami. Ko sem videl tvojo osmrtnico, se mi je oko orosilo, čas teče naprej in mi s časom, čas najine dobe se izteka. Škoda. Ostanejo pa spomini na čase najinih mladih let, ko smo pri tvoji teti listali strani debelih knjig me dicinske vede. Ko smo v Ljubljani in v Padovi končno prejeli zasluženi naslov našega truda. Bila sva si dobra prijatelja v dobi najinega poklica, ki ni bil rožnat, kot sva si kot mladi zamišljali. Kot mlad si bil klin v deblih naših slovenskih dijaških in zavednih društev. V dobi borbe si bil partizan, v borbi za našo zemljo, zatekal si se v matično zemljo. Ostal pa si vedno sin svoje rojstne vasi. Vedel si, da so poleg premožnejših tudi revni, katerim si vedno pomagal. V svoji rojstni vasi, Opčinah, si bil spoštovan in zaveden sin svoje zavedne zemlje. Bil si vedno naš in vsi smo te imeli radi. V vsem si bil zaveden in pošten in sin svoje rodne vasi. ..............................................n...... Neta Marks iz Krogelj praznuje 75-Ietnico življenja Cankar spominja v svojem znamenitem spisu. Neta Marks obhaja častitljivo življenjsko obletnico še vedno polna vedrine in razposajene zgovornosti, čeprav jamra, da ji zdravje nagaja, a ji na zunaj ni videti. Otroci in vse sorodstvo ter prijatelji ji želijo še mnogo srečnih in veselih let. čestitkam se pridružuje tudi naš list, katerega Neta zvesto prebira. Neta živi v Krogljah in ni več na očeh množicam; svojo starost preživlja mimo na svoji domačiji in si ne želi drugega, ko da bi ji življenje še naprej teklo brez zapletov in spokojno, kot ji teče, odkar je šla v trdo prisluženi pokoj. Neta Marks bo praznovala v sredo 75. življenjski jubilej. Redila se je v Dolini in vse svoje burno življenje prebila v Dolini, dokler se ni Dreti nekaj desetletji preselila v Kroglje, kjer zdaj živi, obdana z ljubeznijo in toplino svojih vnukov. Težka in trnova je bila življenjska pot; Neta jo je pričela že pri 16. letu, ko je služila pri kmetih na raznih kmetijah'č vasi. Z dvaindvajsetim letom pa se je posvetila pranju in do upokojitve je bila perica. Pred petimi desetletji se je poročila z zavednim in vsestransko aktivnim mladeničem iz Čampor, Od prve svetovne vojne, ko ji je bilo 9 let, pa vse do osvoboditve leta 1945, je morala Neta marsikaj prestati in preboleti. Od vojnih strahot pa do poniževanja s strani italijanskih oblasti v dobi fašizma, do 10. junija 1944, ko je padla bomba na hišo in razdejala vse — oče Karl pa je čisto po naključju ostal živ. Neta je delala za partizane, po vojni oa je bila v Dolini tri leta tajnica AFŽ. zveze antifašističnih žena. Predvsem pa je Neta ponosna na svoje prednike. Filozof Karl Marx je bil brat njenega pradeda, to si je Neta posebej zapomnila. Njen o-če, prav tako Karl Marks, pa je hodil v šolo s prijateljem Ivanom Cankarjem in je eden izmed dečkov enajste šole pod mostom, katerih se praznuje 70-letnico 8. julija rojstva LADI VODOPIVEC Ob jubileju mu iskreno čestitata sinova Vladi in Jurij z družinama, posebno pa vnukinja Vladica. Oddaja o openskem bienalu danes na Radiu Koper Vse poslušalce Radia Koper ter njegovih oddaj namenjenih Slovencem v zamejstvu obveščamo, da Posta v današnji oddaji «Sosednji kra ji in ljudje na programu ob i4. uri dve reportaži: prva posvečena odprtju razstave umetnikov-amaterjev na Opčinah, druga pa otvoritvi nove ploščadi za kotalkarje v Sovod-njah na Goriškem. V oddaji bo tudi športni prispevek in pa klepet Marike in Pepe. Dragi Tone, ne bomo te pozabili saj si bil naš dober prijatelj in sin Opčin. Robert Hlavaty Sporočilo TPPZ Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač pa so na sporedu trije koncertni nastopi: v nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri v Lipici ob 400-letoici kobilarne; v soboto, 19. t.m., ob 20.30 na tržaškem sejmišču pri Montebelu ob festivalu demokratičnega tiska; v nedeljo, 27. t.m., pa v Comu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje. Pridržana prognoza za jugoslovanskega avtomobilista Jugoslovanski državljan Julio Gasi, star 31 let, doma z Malega Lošinja, je včeraj zjutraj bil žrtev hude prometne nesreče. Na avtocesti med Redipuglio in Vilešem je iz še nepojasnjenih razlogov zavo zil na levo stran cestišča in trčil v skale. Na kraj nesreče so prihiteli policaji iz Cervignana ter Rdeči križ iz Tržiča. Ker je bil Gasi hudo ranjen, saj je imel prebito lobanjo, zlomljeno desno stegnenico, zlomljena rebra in močne udarce po glavi so ga globoko nezavestnega prepeljali v tržaško bolnišnico na oddelek za oživljanje. Zdravniki so si pridržali prognozo. Kino Devinsko-nabrežinska občina razpisuje natečaja za šolsko leto 1980-81 Občina Devin Nabrežina obvešča vse tiste, ki bi se nameravali potegovati za začasna in nestalna me- j sta ktIhWS3er"btroske pomočnice,, sluginje in čistilke v osnovnih šo-' lah, vrtcih ali drugih občinskih u-stanovah za šolsko leto 1980-81, da morajo predložiti prošnjo na u-streznih obrazcih do 15. julija letos. Obrazce, kot tudi vse ostale informacije, bodo interesentke dobile na županstvu, soba štev. 20. Občinski odbor bo nato izdelal prednostno lestvico na podlagi dostavljene dokumentacije in o izidu obvestil interesentke. Devinsko - nabrežinska občina pa razpisuje natečaj za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1980-81. Interesentke morajo predložiti najkasneje do 28. t.m. prošnjo na kolkovanem papirju in morajo imeti diplomo, ki jo je izdala ustrezna šola. Vse informacije dobite na županstvu v Nabrežini. Izleti Srečanje v naravi. Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in športno društvo Polet bodo priredili v nedeljo, 13. julija 1980, srečanje v naravi v Lovski koči v Očincih pri Štjaku. Prireditelji bodo poskrbeli za zabavo in razvedrilo ter za jedačo in pijačo. Odhod avtobusa ob 9. uri. Kdor potuje z osebnim vozilom se mora prijaviti za kosilo. Danes, NEDEUA, 6. julija DUŠICA “toče vzide ob 5.23 in zatone ob .56 — Dolžina dneva 15.35 — Lu-a V7ide ob 1.22 in zatone ob 14.36. Jutri, PONEDELJEK, 7. julija MANICA yre"le včeraj: najvišja temperatu-* 26 stopinj, najnižja 18,7 stopinje, Kui18' uri 24 stopinj, zračni tlak uu mb ustaljen, veter 9 km na jjro zahodnik, vlaga 60-odstotna, eb° pooblačeno, morje rahlo raz-»toano, temperatura morja 21 stop. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili SO SE: Paola Ranieri, f,ar*a Ricatti, Barbara Mola, Ester '“rgev-ich, Amina Dudine. .UMRLI SO: 60-letni Natale Flego, "‘ letni Angelo Cavalli, 83-letni Pie- 0 Mauro, 65-letni Marcello Pilot, letni Romano Corda, 54-letni Bru- Tomadin, 84-letni Giuseppe Zi-llc, 28-letni Claudio Fascolo, 78-let-Anna Stupari, 83-letna Ida Sau -. Biloslavo, 76-letna Amalia Vito- Okt vd’ R°s>Snano. ,LICI: podčastnik javne varno- 1 Michele Alfieri in prodajalka I-jfs. Tuillio, uradnik Gianfranco Alli-t ‘n ui-adnica Gabriella Corona, zla-J,1 Alessandro Franca in uradnica lir’ konganesi, učitelj Michele Be-l 'c, in študentka Iris Biecar, meto *"k Antonio Pitteri in uradnica . una De Giusti, prodajalec Roher- Dessenibus in študentka Patrizia Včeraj - danes Prodan, uradnik Vittorio Lippay in uradnica Ezia Bertoli, trgovec Vito Pignatelli in študentka Antonietta Maria Zanin, financar Diego Sisto in frizerka Natalina Solani, geometer Riccardo Škerl in učiteljica Fio-ra Micol, strojnik Mario Miclaucich in uradnica Livia Hammerle, ravnatelj Lauro Trapani in uradnica Elisabetta Bernardi, mehanik Boris Antonini in uradnica Tiziana Schrei-ber, uradnik Claudio Cracco in u- radnica Sara Vianello, šofer Bruno Pasutto in uradnica Glc-ria Chersini, uradnik Gianni Zoldan in uradnica Li-liana Peres, pomorščak Danilo Bo-netta in prodajalka Nicoletta Porcel-li, mehanik Claudio Paravano in u-radnica Mariella Maricchiolo, trgovec Ermio Desenibus in uradnica Laura Terrani, pomožni delavec Giorgio Simonič in uradnica Rosa-maria Bacci, tehnični risar Gianfranco Castellana in uradnica Daniela Musizza, častnik Alberto Fac-ciolla in uradnica Gioia Perossa, risar Rolando Grisi in uradnica Maria Riontino, smetar Adriano Milos-sa in pomožna kuharica Bruna Ri-tusa, uradnik Fulvio Ferro -in študentka Brunella Zebochin, avtoprevoznik Luigi Cortazzo in računovodkinja Mara Radovič, nadzornik zavarovalnice Niveo Caporal in uradnica Liliana Faiman, podjetniški izvedenec Argeo Filippi in podjetniška izvedenka Astrid Norio, šofer Giorgio Petronio in uradnica Rita Francolla, stražnik J. V. Giuseppe Cosimo Žito in učiteljica Anna Ac-coti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pie-ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pie-ro 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 0 do 20. ire cel. 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tol. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197, Žavlje: tel 213-137; Milic: tel. 271 124. loterija BARI 23 22 6 58 19 CAGLIARI 32 9 3 46 76 FIRENCE 82 34 74 51 61 GENOVA 90 54 10 79 20 MILAN 42 12 85 4 38 NEAPELJ 21 50 45 55 58 PALERMO 2 62 85 47 83 RIM 28 40 68 52 16 TURIN 34 65 71 30 82 BENETKE 13 68 65 74 53 ENALOTTO 1X2 2X1 11X KVOTE: 12 — 4.585.000 lir H - 185.700 lir 10 — 19.000 lir 1 X X Nazionale 16.00—22.15 «D piccolo grande uomo*. D. Hoffman. Barvni film. Ariston 21.30 «La cittš delle donne*. M. Mastroianni, G. Manni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—22.15 «Lulu Dawn». B. Lancaster. Barvni film. Eden 16.00—21.15 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco». Barvni film za vsakogar. Excclsior 17.00 «Uno strano tipo». A. Celentano. Barvni film za vsakogar. Gruttacielo 17.00—22.15 «Un uomo, una donna e una banca*. D. Su-therland. Barvni film. Fenice Zaprto do 12. julija Mignon 16.30—22.15 «1 tre caballe-ros*. Walt Disney. Barvni risani film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Le por-no vip*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Do 25. julija zaprto. Moderno 16.00 «La piu grande vitto-ria di Jeeg Robot*. Barvni, ribani Aaroni 16.30 »Raggionjere . Arturo vina® P' Cupitol 16.30 «Uragano sulle Bermu-de». Barvni film za vsakogar. Vittorio Vencto 15.00 «Frankestein junior*. M. Feldman. Barvni komični film. Razna obvestila Lloyd Triestino sporoča, da je v mesecih juliju in avgustu odhod Dionee ob nedeljah iz Trsta ob 8. uri in prihod v Rovinj ob 11.20. Odhod iz Rovinja ob 17.45 in prihod v Trst ob 21.05. Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo prva seja u-pravnega odbora po 13. občnem zboru v torek, 8. julija 1980, v knjiž-njični čitalnici. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Ž. Zois sporoča, da je v teku poskusno vpisovanje za 1. razred oddelka za geometre, ki naj bi bil pridružen tehničnemu zavodu. Odprtje oddelka za geometre je odvisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod otrok fantkov in deklic) v kolonijo v šempolaj jutri, 7. julija. Otroci naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22, ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi jih pripeljejo direktno v kolonijo od 18. ure dalje. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - Ul. sv. Frančiška 20/11 obvešča, da bodo uradi odprti v mesecih juliju in avgustu vsak dan od 8. do 12.30, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi popoldne od 17. do 20. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Jutri, 7. t.m„ ob 20. uri bosta na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22, občinski svetovalec Lokar in arhitekt Kokorovec razložila varianto 25. regulacijskega načrta tržaške občine. Srečanje je namenjeno izvoljenim v krajevne konzulte, predstavnikom krajevnih sekcij in vsem rojakom, ki jih ta problem zanima. Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu. SPD IGO GRUDEN in SD SOKOL prirejata 12. in 13. julija na Sokolovem igrišču DRUŠTVENI PRAZNIK Vabljeni! Uradi SKGZ v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 bodo v mesecih juliju in avgustu odprti od 8. do 14. ure 'ponedeljek - sobota) in od 17. do 20. ure (torek in četrtek). Dr. CLAUDIO TENCE veterinar sporoča, da jc njegova nova telefonska številka 574-673. Ob uspešno opravljeni mali maturi iskreno čestitajo MIRJAM BRAJCOVICH starši in sestra Draga SUZI in ZVONKO Mnogo sreče in lepih dni v novem življenju vama iz srca želijo Nadja, Vasilij, Lidija in ''ergio Gledališča V občinskem gledališču »Verdi* bo danes ob 18.00 druga predstava Le-harjeve operete »Vesela vdova*. O-pereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon, režijo je o-skrbel Filippo Crivelli. Blagajna gledališča Verdi je odprta za ponovitve (danes, jutri zaprto, v torek ob 20.30 tretja, in v četrtek ob 20.30 četrta). Razstave SPD Tabor Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah, je še danes, 6. julija odprt šesti bienale umetnikov amaterjev. Urnik od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977 V galeriji Kocian v Gradežu je odprta razstava Giuliana Pecellija. Razstava bo trajala do 18. julija z, urnikom od 8. d6 21. urč. t.“.utL. f Čestitke "“"T ; Dne 26. junija je praznoval svoj 50. rojstni dan UMBERTO - BERTO CARLI. Vse dobro mu voščijo žena, sinovi, hčeri in vnuki. Dne 29. junija je godoval PAVEL CARLI. Vse najboljše mu vošči družina. ZAHVALA VAŠKA SKUPNOST PRAPROT se toplo zahvaljuje vsem tvrd kam, posameznikom, žirijam .n obiskovalcem, ki so ia kateri koli način pripomogli k lepemu uspehu VAŠKE ŠAGRE Odbor Pri Grgičevih (Fernetiči) je odprta nova CVETLIČARNA Priporočamo se cenjenim strankam ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika KUlJI fotojunojjjl Ulica Buonarroti o (prečn8 Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-9« ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICI: SANITARIJE Včeraj sta se vzela SUZI PERTOT in ZVONKO LEGIŠA Vso srečo jima voščijo članice in člani Mladinskega krožka Devin - Nabrežina V sredo sta se poročila MILICA in RINO KURET Obilo sreče v skupnem življenju jima želita KD France Prešeren in Pustni odbor iz Bol junca. OBVESTILO Sporočamo, da se slovenski poletni center v Dijaškem domu prične jutri, 7. julija, ob 8.30. Sprejeti bodo samo tisti otroci, ki so bili obveščeni. Vozil bo avtobus «SAP» z naslednjim umikom: Prihod Odhod 7.45 Sodna palača 17.15 7.50 Rojan (Lar go Petazzi) 17.05 8.00 Prosek (na Kržadi) 16.55 8.10 Opčine (pri banki) 16.45 8.15 Padriče 16.40 8.20 Bazovica 16.35 8.30 Katinara 16.25 8.35 Dijaški dom 16.15 KD VALENTIN VODNIK — DOLINA vabi na ŠAGRO SV. URHA DANES, 6. JULIJA ob 18. uri kulturni program. Sodelujejo: godba na pihala Breg, mešani pevski zbor Slovenec iz Boršta in kantavtor iz Beneške Slovenije Rino Chinese ob 20.30 ples z ansamblom ARIES ex Praprot JUTRI, 7. JULIJA ob 20. uri ples z ansamblom VESELI GODCI iz Boljunca. V prostorih Mladinskega krožka monumentalna razstava fotografij Marija Magajne Preskrbljeno za specialitete na žaru, pristno domače vino in domače kolače! VABLJENI! GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi LJUDSKI PRAZNIK na zadružnem vrtu v Bazovici danes, 6. julija Poskrbljeno za pijačo in jedačo — Lahko se boste zavrteli ob zvokih ansambla SUPERGROUP Javni natečaj na podlagi izpitov za dve mesti svetnika > zdravniško specializacijo: PODALJŠANJE TERMINOV , ZA PREDLOŽITEV PROŠENJ .vtlCCVr." 'T ■ •«. Z DP.G.R. št. 151/Pers. z dne 30. -maja 1980, objavljenim v uradnem deželnem listu št. 71 z dne 1. julija 1980, je deželna uprava podaljšala termine za predložitev prošenj za sprejem k javnemu natečaju. na podlagi izpitov za 2 mesti svetnika z zdravniško specializacijo za sprejem v službo pri deželi, razpisanim z D.P.G.R. 92/ Pers. z dne 27. marca 1980 in objavljenim v uradnem deželnem listu št. 40 z dne 16. aprila 1980. Prošnje, na kolkovanem papirju kot predvidevajo predpisi, je treba nasloviti na glavno tajništvo predsedstva odbora avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine - Oddelek za personal - Ulica Carducci 6 — Trst in bodo morale sem prispeti do in ne po 19. uri 31. julija 1980. Pismene naloge so bile preložene na 6. in 13. september 1980 ob 9. uri, sedež, kjer se bodo vršile pismene naloge, ostane isti kot tudi vsi ostali pogoji navedeni v omenjenem razpisu natečaja odobrenem z D.P.G.R 92/Pers. z dne 27. marca 1980. Razpis bo razobešen: V Trstu na sedežu deželnega odbora Ul. Carducci 6; v Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove Ul Savorgnana 11 in pri deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo Ul Percoto 16; na sedežih pokrajinskih uradov za krajevno upravo v Gorici UL M. Santo 7 in v Pordenonu Ul. Cavallotti 10 in na sedežih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela v Gorici C.so Italia 205, v Pordenonu - C.so Garibaldi 66. Trst, 1. julija 1980 RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora, objavljenem v uradnem deželnem listu št. 71 z dne 1. julija 1980 razpisuje deželna uprava sledeči natečaj: D.P.G.R. z dne 4. junija 1980 št. 155/Pers. Javni natečaj na podlagi izpitov za 14 mest svetnika z juridično-administrativno - pravno specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini. K natečaju se lahko prijavi kdor je diplomiral na pravni fakulteti ali na fakulteti za politične vede ali na fakulteti za ekonomijo in trgovinstvo. Prošnje za sprejem k natečaju, po predvidenih predpisih in obliki, bodo morale dospeti na sedež glavnega predsedstva odbora avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine - Oddelek za personal -Ul. Carducci 6 — Trst, do in ne po 19. uri dne 31. julija 1980. Izpit je sestavljen iz dveh pismenih nalog in iz kolokvija. Program pismenih nalog je sledeč: I. pismena naloga: ustavno in administrativno pravo; II. pismena naloga: zasebno pravo; Kolokvij obsega: predmete pismenih nalog; deželno zakonodajo o kontroli aktov krajevnih ustanov; poznanje finančnih ved in davčnega prava, politične ekonomije in ekonomsko politiko, delovno pravo, javno knjigovodstvo s posebnim ozirom na pogodbe javne uprave. Pismene naloge bodo v Trstu, in sicer 4. in 5 septembra 1980 na industrijskem tehničnem zavodu «A. Volta*, Ul. Monte Grappa 1 s pričetkom ob 9. uri. Mesečno bruto začetniška plača z vsemi predvidenimi dodatki znaša 677.035 lir, predvidena je tudi 13. plača in eventuelni dodatki za družinske člane. Deželni uradni lisi je v prodaji v Trstu, v knjigarni «1. Svevo*. C.so Italia 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu v papirnici «Benedetti», Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici knjigarni «Centrale». Ul. XXVI maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni «Minerva», Trg XX settembre. Razpis bo razobešen; V Trstu na sedežu deželnega odbora - Ul. Carducci 6; v Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove - Ul. Savorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo Ul. Percoto 16; na sedežih pokrajinskih uradov za krajevno upravo v Gorici Ul. M.te Santo 7 in v Pordenonu - Ul. Cavallotti 10 in na sedežih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela v Gorici - C.so Italia 205, v Pordenonu - C.so Garibaldi 66. Trst, 1. julija 1980 ŠD POLET prireia danes, 6. julija KOTALKARSKO REVIJO NA OPČINAH GORIŠKI DNEVNIK 6. julija 1980 SLOVESNOST BO V NEDELJO, 13. JULIJA V Gabrjah odkritje spomenika padlim vaščanom in žrtvam fašizma Ob koncu tedna bo v Gabrjah tudi tradicionalni poletni praznik z vrsto kulturnih prireditev vano kraško skalo, ki so jo letos, v začetku pomladi, vzidali, v cement ni podstavek. Nato so Gabrci s prostovoljnim delom uredili tudi okolico spomenika. V glavnem je že vse nared za nedeljsko odkritje, kar Se ni, bodo postorili v prihodnjih dneh. Včeraj smo napravili posnetek spomenika, ki ga bodo slovesno odkrili v nedeljo. ZARADI NUJNIH DEL Začasno bodo zaprli mejni prehod v Rožni dolini Menda bo tokrat prvič, da bodo za nekaj ur povsem zaprli mednarodni prehod v Rožni dolini. To se bo zgodilo v noči od ponedeljka na V Gabrjah se te dni pripravljajo na tradicionalni vaški praznik, jci bo ob koncu tedna in bo ietos združen s pomembnim dogodkom. V nedeljo, 13. julija, bodo namreč odkrili spomenik v narodnoosvobodilnem boju padlim vaščanom ir. žrtvam fašističnega terorja. Slovesnost bo ob 10.30. Ob 10. uri se bodo ude leženci zbrali na glavnem trgu v Gabrjah, od koder bodo nato v sprevodu odšli pred spomenik, ki stoji samo nekaj sto metrov stran, ob glavni cesti proti Rubijam. Za slovesnost ob odkritju so domači prosvetni delavci, včlanjeni v društvu Skala ter bivši borci v sodelo vanju s SPZ pripravili tudi pester kulturni spored, ki poleg priložnost nega govora obsega še recitacije nastop združenih pevskih zborov ter godbe na pihala. Slovesnost ob odkritju spomenika bo ob vsakršnem vremenu. Sicer pa imajo v Gabrjah ob kon cu tedna na sporedu vrsto prireditev, v okviru poletnega praznika. V petek ob 20. uri bo nastopila Goriška folklorna skupina, v sobo to. prav tako ob 20. uri, bo pel Sovodenjski nonet, na sporedu pa bodo tudi recitacije pesmi Fianca Rojca iz Sovodenj. Višek praznova nja bo v nedeljo, ko bo dopoldne odkritje spomenika, v popoldanskem času pa pripravljajo domačini še tekmovanje v košnji, na sporedu bo ob 19. uri, ob 20.30 pa bo nastopil moški pevski zbor iz Mirna. Marljivi prireditelji so kajpak poskrbeli tudi za razvedrilo, saj bo vse dni tudi ples. Če bo še vreme držalo, potem bo to res lepa prire ditev. pravijo v Gabrjah. Pri pobudi za postavitev partizanskega spomenika je sodelovalo lepo število domačinov. Kakor smo že poročali, je pobuda, da bi v narod noosvobodilnem boju padlim vaščanom postavili trajno obeležje, nastala že pred leti. k uresničevanju pa so lahko pristopili šele nedavno. Najprej so z Goličevnika, hriba nad vasjo, privlekli svojevrstno obliko- ŠE DANES POLETNI PRAZNIK NA VRHU Zjutraj pohod po Krasu zvečer folklorna prireditev Praznik se je pričel že v petek zvečer - V gosteh plesalci folklorne skupine iz Škofje Loke torek in sicer od 22. ure do 6. ure zjutraj. Promet bodo preusmerili na mejni prehod Šempeter. Tako sporoča poveljstvo obmejne , olicije, ki navaja, da so se za osemurno zaporo domenili z jugoslovanskimi organi in to zaradi nujnih del pri urejevanju kanalizacije v neposredni bližini železniškega podvoza, ua jugoslovanskem ozemlju. Zaradi slabega odtoka, se je na tem kraju doslej ob vsakem večjem nalivu nadirala voda. Zdaj bodo te nevšečnosti dokončno odpravili. V sredo ob 20. uri bo v občinski sejni dvorani v Doberdobu sestanek za občane v vlogi družinskih posvetovalnic. Govorila bosta strokovnjaka iz Nabrežine. Priporoča se udeležba. •MHiMmimiMiiHmuMiiiiaiHiiiiHiiiMiiiiiiiinviMiiMiiiiimiiMiitiiiiiHniiiimiMiiiiMiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiinHii ZASEDANJE FEDERALNEGA ODBORA KPI PREDLAGA SOCIALISTIČNEGA POKRAJINSKEGA PREDSEDNIKA Na predlog KD naj bi se v tem tednu sestale vse stranke u-stavnega loka ter se pogovorile o programskem sporazumu Medtem ko župani manjših občin prisegajo na prefekturi, za Gorico, krmin in za pokrajino ni videti rešitve. Pogajanja za izvolitev večinskih odborov se dejansko niso niti začela. V sedanji fazi so znana edinole načelna stališča strank, o kompromisnih stališčih, ki se Dudo izoblikovala v teku samih pogajanj pa ni zaenkrat ne duha no sluha. Zagotovo obstaja samo ena stalnica: KD bo postorila vse, da bo o-hranila čimvečji del oblasti. Poskušala bo »utruditi* vse demokratične stranke, da bi ji ostala /vesta samo socialdemokratska, s katero bi si v Gorici hotela deliti oblast. Tej Na Vrhu bodo danes, z vrsto kulturnih in športnih prireditev končali letošnji poletni piknik v priredbi PD Danica in sekcije VZPI - ANPI. Ob 9. uri bodo krenili na pot udeleženci 3. tradicionalnega pohoda po Krasu, ki bodo obšli vse bližnje, pa tudi bolj oddaljene gmajne in griče, saj je proga dolga kar 12 kilometrov. Prireditev bo v večernih urah prav gotovo popestril nastop folklorne skupine »Javornik* iz Škofje Loke ter nastop narodnozabavnega ansambla Francija Lipičnika. Pa še besedo ali dve o tem, kaj so pripravili za petek, oziroma za sinoči. Poleg «disko - plesa*, ki je bil na sporedu oba večera, so se tako v petek kakor sinoči pomerili v briškoli najbolj spretni igralci kart. Glede petkovih zmagovalcev turnirja lahko zapišemo, da so se najbolje odrezali pari Kerševan -Petterin, Bigotto - Bressan, Visin-tin - Odorico ter Vižintin - Černič, ki so osvojili bogate nagrade. stranki bi KD odstopila podžupana in eno odborništvo, kot v prejšnji mandatni dobi. Takšna rešitev bi najbolje ustrezala odnosom sil med strujami KD. Sicer pa bo pokrajinsko vodstvo KD, kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, v tem tednu sklicalo sestanek vseh strank ustavnega loka da bi sestavili programski sporazum za prihodnje možne večinske odbore. Ta sestanek bo sklical pokrajinski tajnik Bruno Longo. O sestavljanju večin je razpravljalo tudi pokrajinsko vodstvo KPI. Stranka zahteva hitro sestavo odborov ter razpravo in reševanje gospodarskih vprašanj, zaradi kate rih je 1. julija stavkal industrijski sektor. Stranka obsoja KD, ki hoče drugim političnim silam v sedanji fazi pogajanj vsiliti taktiziranje, zavlačevanje, igro formul, razdelitev oblasti ter iskanje najbolj u-streznega partnerja. Ta igra ima za cilj razdelitev levičarskih sil, tistih sil, ki skupno vladajo v številnih krajevnih upravah. KPI .je pripravljena glasovati za socialističnega predsednika na pokra lini, ki se bo obvezal izvajati obnovitveni program ter zagotoviti po'no spoštovanje pravic slovenske manjšine. Možnosti za začasno zaposlitev Pri večnamenskem kulturnem cen tru v Ronkah nameravajo v prihod njih mesecih začasno zaposliti (od enega do treh mesecev) nekaj sodelavcev. Informacije nudijo na sedežu centra, prošnje pa je treba predložiti do 17. julija. Prosilci morajo biti polnoletni. NA PODLAGI DOSEDANJIH PRIJAV JESENI VEČ OTROK V PRVIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE Šolski prag bo prestopilo 128 otrok, petnajst otrok več kakor lani - Kako bo s šolo na Laškem ? Čeprav se je šolsko leto šele iz teklo, pa je treba pomisliti, kako bo ob začetku novega, v jeseni Predvsem velja razmisliti, kako bo z vpisom, za koliko se bo povečalo število otrok na slovenskih osnov nih šolah, kolikšen bo priliv v pr ve razrede. Po nepopolnih podatkih bo solski prag v jeseni prvič prestopilo 123 otrok, ali petnajst več /akor lani. Podatek seveda velja za obe didaktični ravnateljstvi na Goriškem, za doberdobsko in goriško. Torej v glavnem zadovoljiv podatek, saj bo priliv otrok v celoti večji kakor la ni. No, na nekaterih šolah bodo sicer imeli jeseni manj prvošolcev, vendar se bo to po vsej verjetnosti spremenilo že nasledne ali prihod nja leta, saj sonihanja že reden pojav. Posebno vprašanje predstavlja sedem otrok z Laškega, ki so obiskovali slovenski otroški vrtec v Romjanu in ki bi morali jeseni v prvi razred. Še zdaj pa ni povsem jasno, če bo do odprtja slovenske šole v Ronkah prišlo. Menda bo treba počakati na odgovor mini strstva za šolstvo. V primeru, da šole v Ronkah ne bo, bo nekaj o-trok po vsej verjetnosti obiskovalo šolo v Doberdobu. Na podlagi dosedanjih vpisov ie stanje na posameznih šolah sledeče-Doberdob 18 (lani 18), Jamlje -Dol 8 (5), Sovodnje - Gabrje 12 (13), Rupa 9 (4), Vrh 6 (2), Gorica, Ul. Brolo 16 (13), Gorica. Ul. V. Veneto 23 (15), Štandrež 16 (15). Podgora 6 (6), Pevna 5 (5), Šte-verjan 8 (14), Plešivo 1 (3). V torek, 1. julija, je no ekonomski fakulteti tržaške univerze z odliko diplomirala ANDREINA TOMŠIČ Iskreno ji čestita PD Sovodnje V prihodnjem tednu bomo objavili podatke o vpisu v otroške vrtce. Rajonske skupščine V četrtek se sestaneta rajonski skupščini center in Podgora. Ker je arhitekt Dario Baresi, ki bi moral postati predsednik, odstopil in je optiral za občinski svet. bo do volitev vodila posle Carla Cabrini, por. Zorzenon. Odstopil je tudi Marzio Lamberti; optiral je za občinski svet. Nasledil ga bo Attilio Car-bone. Rajonsko skupščino v Podgori bo tudi poslej vodil Edoardo Maligoj. štandreška rajonska skupščina se bo sestala v petek, ob 18. uri v Domu Andreja Budala. Sejo bo vodila Vilma Brajnik. V Pevmi bo svetovalca Zucallija nasledila Maria Benkovič, por. Guerrini. KORISTNA IZMENJAVA INFORMACIJ V Gorici sestanek psihologov treh sosednjih dežel Na osnovi primerjave je največ psihologov v Sloveniji, kjer jih je toliko kol v Avstriji Pregledajo vsakega otroka pred vstopom v šolo - Ponovno srečanje v širšem sestavu V Gorici so se sestali psihologi dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. .Medsebojno so se informirali o organizacijski strukturi psihologov ter o njihovih nalogah. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali, takrat ne več v svojstvu zastopnikov, ampak na široki skupščini, iz katere bodo izločili manjše skupine, ki rudo obravnavale specifična vprašania. Kakor izhaja iz poročil, je največ psihologov v Sloveniji. Tudi njihova organizacija daleč presega organizacije v ostalih dveh državah. Kot je dejala dr. Tanja Lamovec je v Sloveniji 700 psihologov, od katerih jih je 500 včlanjenih v društvo psi-liologov. Zaposleni so v zdravstvenih organizacijah, šolah, industrijskih pod jetjih, preučujejo promet, razmere POD PREDSEDSTVOM SILVINA POLETTA Komisija za osimske sporazume o vprašanjih avtoprevoznikov Delegacija goriške trgovinske zbornice v sredo v Ljubljani V petek popoldne se je v Gorici v pokrajinski palači, sestala komisija za vprašanje osimskega sporazu ma, ki jo vodi pokrajinski svetovalec Silvino Poletto. Na seji so oili navzoči predstavniki avtoprevozni kov in špediterjev. Obširno so se pogovarjali o težavah, ki so zajele njihov sektor. Na sestanku so se seznanili tudi z obiskom, ki ga bo zastopstvo goriške trgovinske zbornice, okrepljeno s predstavniki prizadete ka- ZA PREPREČITEV NOVIH POPLAV Nujno bi bilo treba izvesti nekaj melioracijskih posegov Na področju Medeje in Krmina je podtalnica spel zalila že izsušene kleti - Ostre kritike komunistov na račun dosedanje politike zaščite teritorija Čeprav so se vode po poplavah 1. in 2. julija, ki so prizadele sedem občin na Goriškem, v glavnem umaknile v struge, pa imajo ponekod še vedno težave s podtalnico. Tako so nam sporočili goriški gasilci, ki so tako v petek, kakor čudi včeraj morali nekajkrat poseč: in to na območju Koprivnega, Krmina in Medeje. V že izsušene kleti je namreč ponovno vdrla voda. Najhuje je menda v Medeji, kjer bodo morali pošteno delati nekaj dni, da bedo povsem odstranili ogromno ko. ličino vode, ki se je nabrala v Kotanji in ki je zalila hišo in gospodarske objekte nekega kmetijskega po sestva. .......................................................HttlimillHlitnliillltlilllllilllliilllliitltniiinnillln.iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiih*iiiiiiii»i>m<* DIJAŠKI DOM SE JE SPREMENIL V «OLIMPIJSKO NASELJE> V slovenskem poletnem središču se vneto pripravljajo na Olimpiado Glavna tema poletnega središča so letošnje olimpijske igre - 85 otrok se udejstvuje v najrazličnejših dejavnostih pod strokovnim vodstvom 15 animatorjev Ko smo v začetku tedna obiskali Slovensko poletno središče v dijaškem domu v Gorici, smo že pri vhodu naleteli na skupino otrok, ki so se pod nadzorstvom animatorjev odpravljali na krajši sprehod. Na dvorišču nas je tabla z napisom »Olimpijsko naselje - Gorica 1980» opozorila na značilnost letošnjega središča, kjer poteka življenje v pravem olimpijskem duhu. Sredi vrta je plapolal beli prapor s petimi pisanimi krogi, ki ga vsi športniki prav dobro poznajo, zraven pa je gorel »olimpijski* ogenj, ki ga v središču s posebno slovesnostjo prižigajo vsak dan, točno ob 9. uri zjutraj. Sredi dopoldneva je bilo v središču že vse živo. Po jutranji slovesnosti, ko je štafeta prinesla baklo, s katero so prižgali plamen sredi olimpijskega naselja, so se o troci že lotili dela - igranja po posameznih interesnih skupinah. Teh je več, vsako pa vodi eden od animatorjev, ki v dveh dnevnih izmenah stalno sledijo otrokom, jim po magajo v težavah in spodbujajo njihovo ustvarjalnost. Na dvorišču so si uredili mizarsko delavnico, kjer neprestano pojeta žaga in kla divo. Mladi mizarji pripravljajo tam vse, kar bodo potrebovali za zaključno slovesnost, ko bo na sporedu Olimpiada in bo moralo biti »naselje* urejeno in okrašeno. V ta namen so že izdelali pisane lestence, popravili mize in drugo opremo. Ko smo jih obiskali, so * ravnokar pripravljali, da bodo na majčke natisnili grb središča: medvedka z napisom Olimpiada Gorica 1980. Druga skupina je bila medtem za-pnr.ierm a izdelovanjem lutk iz bla- ga in drugih najrazličnejših igrač iz takega materiala, ki ga navadno doma odvržemo. Nadja, ki je med starejšimi obiskovalci središča in že sodeluje z animatorko pri vo denju skupine, nam je ponosno po kazala nekatere igrače, ki so si jih doslej sami izdelali: lutke, zajčke, račke, pa še pisane vaze, predpas nike in drugo. Gabrijel se je u-kvarjal z izdelovanjem raznih pred metov iz lesenih ščipalk, Tamara je delala zajčka, Marta pa je poka zala dolgega črva. ki ga je naredila iz volnenih pomponov. Na športnem igrišču so se druge skupine vadile v odbojki, igri med dvema ognjema, namiznem tenisu in drugih športnih panogah, ki bodo prišle v poštev na Olimpiadi središča. V zadnjih dneh bodo namreč na sporedu izločilna tekmovanja, prav zadnji dan pa bodo na spore du finalne tekme. V prvi polovici delovanja središča je bilo vreme precej nenaklonjeno, tako da so se morali za športne in rekreacijske dejavnosti posluževati predvsem te lovadnice z orodjem za akrobatske vaje, ki so jo namestili v eni izmed učilnic dijaškega doma. Nad vremenom se je potožila tudi Ines, ki je letos že drugič v poletnem središču, »Lani je bilo lepše, ker ni bilo toliko dežja in smo lahko hodili tudi na izlete in sprehode*, je dejala, medtem ko nam je razkazovala kuhinjo, ki so si jo opremiU v olimpijski vasi. Sicer pa imajo tudi letos na sporedu poučne izlete in sprehode, predvsem za malo večje otroke, kajti najmlajši so še premajhni za daljše ekskurzij. »Še zlasti bi radi ohi''-ali eno izmed poletnih središč na Tržaškem in vr nilj Tržačanom gostoljubje s tem, da bi oni obiskali naše središče*, nam je povedal ravnatelj dijaškega doma, Košuta. Med malico smo se pogovorili še z animatorji in vzgojitelji. Potem bo na sporedu delo po skupinah, namenjeno predvsem petju in glasbeni dejavnosti, po kosilu pa bo, kot vsak dan, na sporedu oddaja «Radia poletno središče*. Radiooddaja v živo v jedilnici, kjer se otroci vsakega omizja dan za dnem zvrstijo pri mikrofonu in predstavijo ostalim oddajo, ki so jo pripravili skupaj z animatorji. V prvih dveh tednih je prevladovala športna tematika, oddaje |,a so popestrili z glasbenimi nastopi in živahnimi debatami. V drugi polovici središča pa imajo na sporedu ciklus oddaj, ki je posvečen spoznavanju domačih krajev in običajev. Teks*e vseh oddaj posnamejo in jih bodo nato objavili v posebni brošuri letošnjega središča. Ob 15. uri imajo na sporedu vsak dan predvajanje filmov. Vrtijo na daljevanko o Sinjem galebu, slikanice. pa tudi kratke filme, ki jih bodo sami posneli v središču. Še pred filmom pa je tiha ura, ki jo izkoristijo za razne dejavnosti v zvezi z jezikovno izobrazbo. Eden izmed ciljev središča je namreč tudi ta, da bi otroci govorili slovensko in izpopolnjevali svoje znanje jezika. Ta namen povezuje vse tehnične, športne in rekreacijske dejavnosti. Namen središča je tudi omogočiti otrokom, da prosto izražajo svojo kreativnost. V tem pogledu so animatorji sami doživeli presenečenje, ko so nekateri med najmlajšimi pokazali kredo« »posobnoeti, m po- sebno pri pripravi »radijskih oddaj*. Središče omogoča tudi spoznavanje in srečavanje med otroci, ki je sicer zlasti med mestnimi otroci zelo težavno. Med 85 obiskovalci središča jih je največ iz Gorice. Štandreža in Sovodenj, precej pa jih je tudi iz Podgore, Pevme in Oslavja ter števerjana. Otroke vodi skupina 15 vzgojiteljev in animatorjev, ki jim s številnimi dejavnostmi onemogočajo, da bi se dolgočasili. Dogaja se celo nasprotno, da ko bi moral otrok zvečer domov, noče iz središča, ker hoče zaključiti delo, ki ga je pričel. Toliko o življenju v središču. Posredovali bi še željo animatorjev in otrok, naj bi čimveč ljudi obiskalo njihovo olimpijsko naselje, če ne prej, vsaj ko bo ia sporedu Olimpiada. ki bo po starem grškem o-bičaju obsegala športne in kultur na prireditve. M.M. V raznih ustanovah razpravljajo te dni o tem, kako ukrepati za čim prejšnjo odpravo posledic hude naravne nesreče ter kaj ukreniti, da bi se poplave ne ponovile. Tako se je v četrtek sestal goriški pokrajinski odbor, ki je sklenil v najkrajšem času sklicati sestanek predstavnikov raznih Jsta-nov, ki so tako ali drugače zadolžene za posege na teritoriju. Končno bo treba le misliti na 'rsto melioracijskih posegov ter na redno vzdr ževanje odtočnih kanalov, kar niti ni drago, če to primerjamo z o-gromno gmotno škodo, ki io ie povzročila poplava in ki jo nekateri že ocenjujejo v milijardah 'ir. V zvezi z naravno nesrečo velja opozoriti na dokaj kritično stališče pokrajinskega tajništva komunistične partije, ki opozarja, da je do povodnji prišlo zaradi tega, ker nihče ne skrbi za hidrogeološko u-reditev ozemlja. Komunisti bodo v deželnem svetu predstavili svoj na črt posegov za melioracijo na področju ogroženih področij v Brdin in spodnjem delu Goriške. O poplavah je bilo govora v deželnem svetu. Sicer pa bo treba pri reševanju tega vprašanja začeti takorek'JČ od začetka. Zdi se skoraj neverjetno, a ni na razpolago niti podatkov, koliko dežja je padlo na prizadetem področju v torek zvečer. • V Koprivnem je te dni praznik socialističnega glasila Avanti. Zaključil se bo jutri zvečer z veliko tombolo in srečolovom. Izleti tegorije, opravilo na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v sre do in se pogovarjalo o možnostih za premostitev zaskrbljujočega stanja. Ker gre za vprašanje, ki presega ozke krajevne okvire in sodi v bilateralne odnose med italijo in Jugoslavijo, so avtoprevozniki sklenili o zadevi seznaniti tudi ministrstvo za prevoze in ministrstvo za mednarodno trgovino v Rimu. Na sestanku so omenili možnost, da bi ustanovili sklad za kritje izgub, ki jih imajo avtoprevozniki zaradi razvrednotenja dinarja. Sestanek je bil izrazito posvetovalnega značaja. Pristojnost vseh pokrajinskih komisij se je po ostavki pokrajinskega odbora sila zmnni šala ter se lahko pojavljajo edinole kot tolmač javnega .azpoloženja glede določenih vprašanj. Razna obvestila Treningi poletno - športne rekreacijske vadbe v Dijaškem domu v Gorici si redno vršijo preko tedna. Zainteresirani, letniki 1965-69, se lahko prijavijo pri ŠZ Dom (Ulica Malta 2, telefon 24-95). Ponovna vadba jutri popoldne ob 17.30. Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «11 lupo & l’a-gnello». M. Serault in T. Miliam. Barvni film. CORSO Zaprto VITTORIA 15.30—22.00 «Giochi ero-tici ,n Danimarca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Trži d EXCELS10R 14.00-22.00 »Gallassia-attaco dei Cylon». PRINCIPE 15.00—22.00 »American graffitti*. Nora Gorica in okolica SOČA 10.00 Cirkus z Jerryjem — matineja. 16.00— 18.00—20.00 »Šampion*. A-meriški film. SVOBODA IG.00 «Maček za milijon dolarjev*. Risanka. 18.00— 20.00 «Fliper». Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 «Zadnji valček*. Ameriški film. OE/URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21 24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICL Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redento-re, Ul Pnsselli, tel 72-340 Slovensko -laninsko društvo bo 27., 28. in 29. septembra priredilo družinski avtobusni izlet v Dalmacijo z obiskom Zadra, Splita in Šibenika ter nekaterih drugih zanimivosti. Pojasnila na sedežu društva v Ul. Malta 2. Prosvetno društvo Briški grič v Števerjanu bo ob koncu avgusta priredilo tridnevni avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice pred sednika Tita, ogledom hidroelektrarne Džerdap in drugih zanimi vosti. Prijave sprejema do 20. ju lija Silvan Pittoli. Ob vpisu jt tre ba vplačati 90 tisoč lir. kolikor znaša cena potovanja. Za prehod meje je potreben veljaven potni list, oziroma prepustnica z velja vno osebno izkaznico. Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA G O RIZIA N A GORICA - UL Utica D'Aosta IKtl - let 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Prispevki V sklad za postavitev partizan skega spomenika v Gabrjah so prispevali: Irma in Bruna Devetak 30.000 lir, Avgust Dottori 20.000, Sofija Mauri 10.000, Julko Florenin 20.000, Silvana Pinello 10.000, Zal-ka Tomšič 15.000, Marija Malič 5.000, Ludvik Florenin 20.000, Poldo Gruden 10.000, Stanko Cotič 10 tisoč, Ivan Semolič 30 000 lir. Prispevajte zn DIJAŠKO MATICO majhnih skupin itd. En del jih je zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah. drugi so v središčih za mentalno higieno, v zakonskih in predzakonskih posvetovalnicah. Vsakega otroka še pred vstopom v šolo pregleda psihiater. V Jugoslaviji imajo fakultete za psihologijo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu ter dveletno visoko šolo v Sarajevu. V Ljubija ni deluje psihološka fakulteta ud 1953. leta ter sprejmejo na leto po 50 kandidatov. Po diplomi je mogoče nadaljevati specializacijo. V Sloveniji je že pet let v veljavi zakon, ki urejuje delovanje psihologov. Ta poklic lahko opravljajo samo tisti, ki imajo diplomo o specializaciji. Kar 50 odstotkov oseb, ki so se v Sloveniji zatekle k psihologu, ima opraviti z alkoholom. Ustanovili so tudi središče za tiste, ki so hoteli napraviti samomor. Avstrijsko društvo psihologov šteje od 600 do 700 članov, od tega jih je 30 do 40 na Koroškem. Največjo pozornost posvečajo mladini v staro, sti od 16. do 18. leta. Za prizadete mladince v tej starosti imajo tudi posebne šole, vendar težijo za tem, da bi jih zaprli ter mladino vključili v normalne šole. V celovški bolnišnici deluje poseben oddelek za prizadeto mladino. Med pomembnejšimi dejavnostmi koroških psihologov je njihova zastopnica na goriškem srečanju dr. Margit Amlacher omenila, da prirejajo vsako leto kongres. Letos bodo razpravljali o vključevanju bolnih v družbo. Predstavnik italijanskih psihologov na tem srečanju je bil prof. Silvano Pagura. Udeležence je seznanil z organizacijo v Italiji in v naši deželi. Govoril je I udi o usposabljanju psihologov ter 0 pravnih vprašanjih. Pagura je podčrtal tudi namen tega srečanja. SKPD «F. B. SEDEJ» in ansambel LOJZE HLEDE vabita na 10. FESTIVAL DOMAČE GLASBE - STEVERJAN 80 DANES OB 17. URI FINALNI DEL PRIREDITVE. Deloval bo dobro založen bife s pristno domačo kapljico. Ln d 3 GORICA, Korzc Italijo /6 tal 81-032 EKNOMEC b PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ ■••••• v.v.:.; Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGR0F0REST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 LESTAN NICOLO' GORICA ULGARZAROLLI 105 TEL81801 STEREOFONUA HI-FI: Marami A R Gumna Run Indiana Line Celostnim Altaj Vtonaha. Sanyo RADIO TV COLOR: Nord Menda Maupunkt Schaub Loreni.ITT-Grundig loawa Opla ■ Radio Maram Zoppam «Espobianco» GORICA - Ul. Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BoachMIale Argo Smog Ariston Slltal -NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE AUTO SACCHETTI za lOSI Audl VOLKSWAGEN PDRSCHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA Konec prejšnjega tedna je bil na seji glavnega odbora Zveze slo-veskih kulturnih društev izvoljen za predsednika prof. Milko Rener, dotedanji podpredsednik SPZ za goriško področje. Prof. Rener sledi Klavdiju Palčiču, ki je bil dolgo let na čelu SPZ in je, odkar sta se pred. tolikimi leti združili v eno samo organizacijo takratna Slovenska prosvetna zveza na Tržaškem in Zveza slovenskih prosvetnih društev na Goriškem prvo Goričan, ki je na čelu naše najbolj množične zamejske organizacije, v kateri je združenih približno petdeset društev iz vseh treh pokrajin naše dežele. Do predsedovanja Goričana prihaja prav v trenutku, ko so se v Z SKD včlanila tudi društva iz videmske pokrajine in brez dvoma bomo v bodočih letih priča nastajanju in včlanjevanju še drugih .društev iz Benečije, Rezije in Kanalske dojine v našo osrednjo kulturno - prosvetno organizacijo. Čeprav sta Renerjevo ime in o-sebnost znani ne samo na Goriškem in Tržaškem marveč tudi v Sloveniji ter v sosedni Furlaniji, je prav da ga vsaj nekoliko predstavimo. Že dolgo vrsto 'let poučuje klasična jezika na goriškem klasičnem liceju »Primož Trubar*, kjer je nekaj let tudi poverjeni ravnatelj. Poleg tega je poučeval zgodovino umetnosti in zaradi tega njegovega zanimanja in nag- NOVO VODSTVO ZSKD Predsednik prof. Milko Rener podpredsednik za Trst Niko Sirk podpredsednik za Gorico Rudi Pavšič podpredsednik za Beneško Slovenijo Aldo Kladič tajnik za Tržaško Vojko Slavec tajnik za Goriško Marko VVaitritsch organizacijski tajnik Nadja Kriščak referent za proračun Dorica Kreševič Ostali odborniki: Franc Vecchiet, Lidija Rupel, Milan Pahor, Marij Čuk, Marko Kravos, Vojmir Tavčar, Mirko Kapelj, Zdenko Vogrič, Peppino Crisetig, Lucija Truš-njak. njenja za likovno, umetnost, se je od bliže spoznal s številnimi umetniki in kritiki v goriškem, tržaškem in furlanskem prostoru ter se pričel aktivno udejstvovati prav kot kritik. Kot profesor in kot ravnatelj klasičnega liceja je skušal in skuša, tudi v sodelovanju z drugimi šolniki, nuditi dijakom nekaj več kot predvideva mnogokrat suhoparni in okosteneli šolski program. Po njegovem mnenju mora šola živeti ne samo v učilnicah, marveč mora iskati našo današnjost v povezavi z našim prostorom. ki nima ozk;h regionalnih meja. Katerikoli slovenski dijak, pa Milko Rener, novi predsednik ZSKD naj bo to klasik ali nčiteljiščnik ali trgovec, mora poznati in tudi ljubiti okolje, ki ga obdaja, oplajati se mora ob spoznavanju preteklosti in spoštovati to kar so nam predniki dali. Prof. Milko Rener je dolgo let sodeloval z našimi prosvetnimi društvi in tudi s Slovensko prosvetno zvezo, čeprav hi bil v njej neposredno organiziran. Stalno je dajal nasvete in pobude, pomagal pri uresničitvi marsikatere kulturne prireditve,- Pred dvema ledoma je tal izvoljen za podpredsednika SPZ za goriško področje in njemu se moramo tudi zahvaliti, da smo lahko v tem času v Go- • riei imeli nekaj prireditev, ki so našo kulturo tudi predstavile gori ški italijanski javnosti. Šlo je seveda za nekatere prireditve z likovnega področja, to je za predstavitev nekaterih slovenskih u-metnikov iz zamejstva in osrednje Slovenije. Najvažnejše je, da je SPZ sodelovala ob teh prilikah z goriško občinsko upravo. In del italijanske publike je tako sodelovanje in predstavitev naše kulture tudi pozitivno sprejel. Seveda gre šele za prve take u-spehe in stike, saj je znano, da je precejšen - del italijanske kulturne javnosti slep in gluh za naše pobude. To velja tako v Gorici kot v Trstu. Doseči pa moramo tudi to, da bomo našo kulturno ustvarjalnost posredovali italijanski publiki, pravi prof. Rener. Vprašali smo ga za nekaj misli o življenju naših kulturnih društev. (Vsako društvo mora biti, in to tudi je, živo utripanje življenja v svojem kraju. Po svojih močeh to društvo oblikuje prostor in ga tudi drugod razodeva. Vsako društvo mora imeti svojo tipičnost, saj nismo vsi ljudje enaki, tako opažamo marsikje drugačen pristop do kulturne dejavnosti v krajih, kjer prevladuje kmečki ali industrijski element. Časi se spreminjajo, zato mora naša zveza pomagati društvom tudi v tem času in to je morda najbolj potrebno. Čas konsumizma in industrijske proizvodnje morda odtujuje človeka, istočasno pa mu nudi tudi željo po združevanju. In najbolj sproščena želja po takem združevanju je prav v pevskem zboru, zaradi tega imamo v naših dru- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimii mn iminuiiimuiii mulim imiiiuimit mini milimi m tuni mini im n iiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimmitiimiiiiiiiminiimmii «Moja vas» - praznik mladosti! štvih med raznimi skupinami največ zborov. Saj je zborovska vaja prav tako zahtevna in važna kot katerokoli predavanje ali druga prireditev. Sama vaja je že sama po sebi prireditev*. Kaj pa mi Slovenci v zamejstvu? »Navdušeno smo povezani od Kanalske doline do Milj in smo si tu ustvarili svoj enotni prostor, živimo z našimi ustvarjalci, saj je prav ustvarjalec tisti, ki oblikuje vsebino prostora.* (To moramo na najboljši način vnovčiti in pravilno doživljati, pravi Milko Rener. Izmenjava z matičnim prostorom pa nam omogoča izživljanje in doživljanje nečesa, kar se razvija v boljših pogojita, in tako se tudi mi sami kulturno dvigamo, saj ni in tudi ne sme biti med kulturo v zamejstvu in ono v domovini ni kakih pregrad. Tako tudi našim italijanskim ih furlanskim sosedom nekaj lahko predstavimo, nekaj tipično našega in istočasno nekaj občeslo-venskega. Tako dokažemo, da smo živi in aktivno prisotni v tem predelu Srednje Evrope.* Zaključil bi ta pogovor s prof. Milkom Rener jem, z njegovo o-predelitvijo kulture. (Kultura je vse to kar je v nas, je tudi goreč ka, ki si jo zasadil na oknu in je ne pozabiš zaliti.* MARKO VVALTRITSCH Palčič (levo) predaja predsedniške posle prof. Renerju Skupinska slika novega predsedstva ZSKD iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiK Naše ljudsko izročilo v Križankah V ljudskem izročilu se zrcali podoba nekega naroda ali narodnostne skupnosti: ta podoba seveda sega v preteklost, vendar lahko iz nje izluščimo tiste osnovne elemente, ki še označujejo sedanjo kulturno ustvarjalnost. Kajti nevidne niti skupne kulturne dediščine se trdno prepletajo med pripadniki določene narodnostne skupnosti in jih povežejo v celoto, ki je tujim očem takoj opazna. Ta mreža je še zlasti klena in pomembna pri ogroženih skupnostih, vendar le če jih notranje povezuje, ne pa tudi zadušljivo veže. Zato je ob obronkih vsakega ma- tičnega naroda ali pa pri skupinah, ki so od njega ločene, ljudsko izročilo še najbolj živo in se tudi ohranja v pristnejših, starejših oblikah. Nekaj podobnega lahko zasledimo tudi v slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji -Julijski krajini, čeprav to izročilo, razen izjem, ni zelo poznano. Svetla izjema je v tem primeru Rezija, ki je nekako že postala sinonim za najstarejšo, zelo svojstveno in izredno zanimivo folklorno izročilo na enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Zanimivo pa je, da so bili širši slovenski publiki še do pred kratkim skoraj neznani plesi z Gori- Praznik mladosti, sproščenost: in navdušenja: tako bi lahko označili letošnjo sklepno prireditev natečaja Moja vas*, ki je bila prejšnjo nedeljo v Špetru. Praznik, na katerem so se zbrali vsi o-troci, ki so sodelovali pri natečaju, da dvignejo zasluženo priznanje, da, tudi - njihovi starši, sorodniki, prijatelji, vzgojitelju Praznik, ki je priklical na prireditveni prostor mladino ir upokojence, navadne občane in občinske može, delavce in izobražence, pač vse tiste, ki jim domača beseda ni prazna in ki si želijo, da bi še dolgo ostala čila in čvrsta. Prišli so iz bližnjih nediskih vasi, pa tudi od Tera, iz Rezije, iz Kanalske doline, nekateri celo iz tujine. Za tako množico je bila telovadnica špetrske srednje šole mnogo premajhna. Kot je beseda kljub svoji moči premajhna, da bi lahko podala vse razsežnosti, vedrega, ■a obenem zavestnega in budnega razpoloženja, ki je prežemalo dvorano. • v. Kot vsako leto se je tudi letos■ natečaj za spise v slovenskem narečju Moja vas* začel z razpisom in prošnjo oblastem, da bi se natečaj odvijal na šolah. Šolske oblasti so dolgo molčale, na koncu pa izrazile negativno mnenje.‘ Teda kmalu po razpisu , so že pričeli prihajati v Špeter prvi prispevki; najprej so se odzvali Rezijani, nato nekatere vasi iz Nediških dolin, šola iz Barda, Žabnice in Vkve, Prapotno, Tavoriana, Tipana. Čisto ob koncu šolskega leta so priromali še zamudniki in takrat je postalo jasno, da je natečaj letos uspel kot še nikoli; 286 sodelujočih otrok, 264 spisov in 173 risb. če upoštevamo šolske razmere v celotni Benečiji, lahko ugotovimo, da ie poslal svoj prispevek vsaj vsak četrti šoloobvezni otrok iz slovenskih krajev v videmski pokrajini. To je seveda omogočila dobra volja otrok in družin, pa tudi prizadevnost nekaterih šolnikov, ki so v okviru rednega šolskega dela, spoznavanja okolja in v šolskih programih predvidenih izraznih dejavnosti, našli o-blike, da so otroke spodbudili k sodelovanju. Kot vsako leto, nas tudi letos prispevki silijo k razmišljanju. Koliko živega, neposrednega izražanja premorejo otroci takrat, ko pišejo v svoji domači govorici. Koliko sočnih besed, pa tudi dovolj zapletenih stavčnih struktur je najti v njihovih dopisih. Struktur, ki jih v italijanščini ne obvladajo. Je že res, da moreš najprej znati svoj jezik, in se zavedati njegovega ustroja, če hočeš obvladati druge. Pa tudi to, da ima znotraj jezika vsaka vrsta svojo specifično nalogo, ki jo opravi bolje kot katerakoli druga: kljub svoji omejenosti je narečje v mnogih primerih nenadomestljivo, zato je strah, da bi se moralo umakniti pred pritiskom knjižnega jezika, povsem brezpredmeten. In se: koliko pozabljenih verzov, pravljic, molitev, zgodb, pregovorov znajo otroci izkopati iz spomina svojih staršev in starih staršev. Iz leta v leto se porajajo nove zamisli, kako bi vsakoletnemu «vrtcu», ki prinese izbor treh otroških prispevkov. pridružili še druge, specializirane izdaje. Lahko bi to bila zbirka izštevalnic, tematsko zaokrožena skupina pravljic, zvezek s smešnicami. Pa nas časovna in finančna stiska vsakokrat odvrne od teh zamisli. Ostaja nam že omen:eni vrtec, s katerim vsaj del tistega, kar smo prejeli, vrnemo otrokom in beneškim ljudem: kot domače branje za čas počitka, kot soomin na stare (Ini, pa tudi kot upanje na nove. ŽIVA GRUDEN škega in Tržaškega. Zamisel, da bi v enem večeru strnjeno prikazali folklorno izročilo Slovencev v Italiji je zato več kot zanimiva, še zlasti, ker bo ta večer v ljubljanskih Križankah. Prireditev, ki sodi v_ o-kvir že tradicionalnih letnih manifestacij v Ljubljani, bo na sporedu v petek, 20. julija, zvečer. Na njem bodo sodelovale vse folklorne skupine, ki so trenutno aktivne in sicer rezijanska, gori-ška in tržaška «Stu ledi*, ki je pravzaprav z Zvezo slovenskih kulturnih društev nekak soorganizator napovedanega folklornega prikaza. Poleg folklornih ansamblov bosta nastopili še dve ženski pevski skupini, rezijanska in tržaška «StU ledi*, glasbeni trio iz Brega, ki ga vodi Oskar Kjuder, skupina beneških (blumarjev* iz Črnega vrha in rezijanski kantavtor Rino Chinese. Vsaka skupina bo prikazala plese, in običaje domačega kraja: rezijanska dva spleta značilnih plesov Rezijanske doline, obnovljena goriška Skupina bo nastopila s «šagro», medtem ko se bo *Stu ledi* prav tako navezalo na nekdanje poletne vaške prireditve, ki so jih vodili (parterji*. Tržaški fokloristd bodo prikazali še splet sorodnih plesov iz Slovenske Istre in izbor plesov in pesmi iz sosedne Furlanije, tako da bo pregled folklornega izročila Slovenskega primorja in tudi cele Furlanije - Julijske krajine čim popolnejši. Prava posebnost so pustne maske iz črnega vrha v Benečiji; ki jam pravijo «blumarji*, kajti drur god, niti v neposredni bližini te beneške vasi, se pustni običaji- niso ohranili. Tudi v ljubljanskih Križankah bodo «blumarji» z značilnimi pokrivali in zvonci prikazali svoj pustni tek. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji se bo torej predstavila v plesu, pesmi in običajih: vseh, ki jih program predvideva prav gotovo marsikdo ne pozna, ne samo v Sloveniji, temveč tudi tam. kjer ima to izročilo svoje trdne korenine, (bp) 6. (ulija 1980 IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV KULTURNI UTRINKI IZ DRAGE, GROČANE IN PESKA Na skrajnem robu tržaškega Krasa, kjer se meja italijanske države najgloblje zajeda v slovenska tla, ležijo vasice Draga, Gročana in Pesek. V Dragi, eni izmed najmanjših vasic na Tržaškem, se je prosvetno delo začelo že pred letom 1900, z ustanovitvijo prosvetnega društva. O delovanju druš va nimamo točnejših podatkov. Leta 1927 je bilo društvo razpuščeno in se po vojni ni več obnovilo. Prebivalci Peska so vedno delovali skupaj z vaščani Gročane,. tako so takoj po koncu prve svetovne vojne skupaj ustanovili pevsko društvo «Krasno polje». Po pripovedovanju domačinke Francke Racman pa je že veliko prej deloval v vasi pevski zbor. Skupaj z vaščani Vrhpolja so prepevali'v cerkvenem zboru, ki je štel okrog 40 članov. Zbor je imel vaje v stari, zgodovinsko izredno zanimivi gročanski cerkvi, ki je sedaj na ozemlju Jugoslavije. Gospa Racman se še dobro spominja velike slavnosti, ki so jo priredili farani junija 1917 na griču, kjer stoji gročanska cerkev. Procesije in čili v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Delež vaščanov Gročane in Peska v NOB je zelo velik, saj je odstotek padlih v razmerju s številom prebivalstva med najvišjimi v naših krajih. Vaščani so sinjim padlim postavili sredi vasi spomenik, svečano odkritje je bilo 9. XI. 1975. Vas je nudila partizanom varno zavetišče, vaška mladina je celo v letih najhujšega nacifašističnega terorja (1944-45), organizirala v vasi mitinge. Navadno so tu nastopali domačini, večkrat pa tudi člani partizanskih edinic, ki so se mudile v bližini. Takoj po osvoboditvi se je pevski zbor obnovil, vodil ga je domačin Anton Racman. Zbor je sestavljalo okrog 14 članov. Zbor je večkrat gostoval na prireditvah v okoliških vaseh: na Kozini, Beki, v Lipici. Avgusta 1946 je zbor sodeloval na veliki slavnosti ob 40-letnici gropajskega prosvetnega društva. Vsako leto se je zbor pridružil skupni svečanosti ob proslavitvi prvega maja v Trstu. Zaradi gmotnih razmer, predvsem pa zaradi pomanjkanja prostora, kjer naj bi zbor vadil (vadili so slavnosti so se udeležili tudi avstrijski vojaki. P e v- namreč v kuhinji pevovodje Racmana), je zbor ski zbor tKrasno pclje» je najprej vodil pevovodja Križman iz Bazovice, več let pa tudi pevovodja Banano iz Boršta. Zbor je veliko gostoval po okoliških vaseh: na Krvavem potoku, Kozini, Pesku. Vsako leto so priredili v vasi šagro, prvo nedeljo v avgustu, tako imenovano «goštanco». Leta 1926 so v Vrhpoljah ustanovili bralno in pevsko društvo eVeliko Gradišče». Vendar sta obe društvi kmalu prenehali z delovanjem zaradi fašističnega odloka o razpustu vseh slovenskih društev. V vasi je krajši čas delovala tudi tamburaška skupina. Pod vodstvom učitelja Bonana iz Boršta so večkrat gostovali v Lokvi. ' - Ob začetku druge svetovne vojne, oziroma razpadu fašistične Italije, so se vaščani množično vklju- že okrog leta 1949 prenehal z delovanjem. Februarja 1970 so v Gročani otvorUi srenjsko hišo, ki jo je zgradila občine; Dolina. V stavbi je našla svoj prostor zadružna mlekarna, ambulanta občinskega zdravnika ter soba in dvorana za potrebe vaščanov. Na pobudo mladincev so v vasi ustanovili mladinski krožek tVeliko Gradišče». Krožek je priredil več predavanj in Prešernovih proslav. O-krog leta 1975 so dekleta iz vasi ustanovila oktet, vendar se je po nekaj nastopih razpustil. Sedaj potekajo pogovori, naj bi v vasi zopet obnovili prosvetno - kulturno delovanje. Vsekakor bi bilo to potrebno, tako bi se ohranilo solidno prosvetno izročilo vasi. Pripravil: Odsek za zgodovino - NŠK «0b šopku šopek je pripet» Mladinski zbor iz MačkolJ ima gramofonsko ploščo JfL Ul Slovesnost ob predstavitvi nove plošče Pred kratkim je izšla nova gramofonska plošča z naslovom «Ob šopku šopek je pripet*. Gre za ploščo, ki jo je pripravil mladinski zbor »Slovenski šopek* iz Mač-kolj. Ploščo so mladi mačkoljanski pevci predstavili svojim staršem in vsem vaščanom na prisrčni in nadvse lepo uspeli prireditvi v RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM DSMO KILJANOM FERLUGO Preporod kulturnega življenja na Miljskem Brž po junijskih upravnih volitvah smo z zadošečnjem ugotovili, da so znali demokratje v okoliških občinah tržaške pokrajine zajeziti in mestoma docela onesposobiti ofenzivo nazadnjaških in šovinističnih sii. To se ni zgodilo le v štirih slovenskih občinah (Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina), ampak tudi na Miljskem, kjer na sicer narodnostno mešanem ozemlju vsekakor prevladuje italijanski živelj. In prav v tej občini je bil izvoljen v občinski svet še en slovenski predstavnik — tretji. To je nedvomno tudi sad razveseljujočega družbenokulturnega in političnega vrenja med krajevno slovensko skupnostjo v zavesti, da se samo z vsestranskim uveljavljanjem lahko ohrani in razvija ter tako hkrati tvorno prispeva k plodovitejšemu sodelovanju s pripadniki večinskega naroda. Vodilno vlogo v tem smislu igra Društvo Slovencev miljske občine in kaj več o tej vlogi smo hoteli zvedeti od predsednika DSMO Kiljana Ferluge, zaslužnega šolskega, prosvetnega in političnega delavca. Vaše društvo je gotovo drago- cen povezovalec posameznih členov, ki oblikujejo tukajšnjo slovensko stvarnost, kajne? Res je. Že v samem pravilniku društva je to zapisano, toda šele v zadnjih časih in še zlasti po volitvah je jasno prišlo do izraza, kako DSMO v resnici združuje vse Slovence miljske občine ne glede na njihovo politično o-predelitev. Ob volitvah je društvo odigralo samostojno vlogo in — četudi v sklopu Liste Frausin — kandidiralo svojega kandidata, ki je bil nato izvoljen z visokim številom preferenčnih glasov — 191. Značilno pa je, da so našega kandidata (Jurija Vodopivca, op. ur.), kot tudi druga dva slovenska predstavnika (samega Kiljana Ferlugo in Petra Violo, op. ur.) izvolili Slovenci, ne Italijani. Torej nas ni tako malo, kot trdijo nekateri. Koliko je v miljski občini pravzaprav Slovencev? Po zadnjem uradnem štetju 600. No, do takšnih preštevanj smo Slovenci skeptični, saj smo z njimi imeli prenekatero trpko izkustvo. Kako pa so bili porazdeljeni preferenčni glasovi za troje slovenskih kandidatov po sedežih? Če izvzamem Korošce, štramar, Oreh, Rabujez in Vinjan, kjer je bil odziv seveda množičen, je po menljivo, da so naši kandidati prejeli precejšnje število preferenčnih glasov tudi v samem središču Milj (volilni sedeži št. 3, 4, 6 in 7) ter v neposrednih predmestnih predelih (št. 9 in 19). To je dokaz nekakšnega narodnostnega prebujenja, sicer pa so Slovenci volili tako, ker so bili uverjeni v pravilnost dosedanje politike ob činske uprave. Zlasti pa izid volitev neizpodbitno dokazuje navzočnost Slovenskega življa v samem mestu. Seveda, saj šovinisti te prisotnosti nočejo priznati, kar se je pokazalo še posebno ob vprašanju Slovenskega šolskega centra v D Annunziovi ulici. Menda je tudi ta problem odigral svoje pri volitvah? Tako je, tudi akcija za Slovenski šolski center je marsikoga spodbodla. Vsekakor lahko sedaj rečem, da je to vprašanje dokončno tudi pravno rešeno, saj nam je pred desetimi dnevi prišla u-radna odobritev pristojnega ministrstva. Nekaj časa je bil govor ne le o šolskem, marveč o Slovenskem šolskem in kulturnem centru. Kako naj si to razlagamo? Trenutno je v centru poleg vrtca tudi sedež Društva Slovencev miljske občine, zato je naziv »šal- Kiljan Ferluga ski in kulturni* pravilen, je pa tudi samo začasen. Poslopje je namreč namenjeno izključno šolskim dejavnostim, medtem ko dobijo DSMO in druge naše ustanove ter organizacije sedež v občinskem kulturnem centru, ki bo v prostorih stare šole na Trgu Laberti. Ustrezno nakazilo, pa tu-. di načrt sta bila odobrena že ob priliki glasovanja o -prejšnjem občinskem proračunu. — .-i' • • Če se ne motim, deluje na Miljskem poleg vašega osrednjega še kako drugo slovensko prosvetno društvo? Da, in to je prosvetno društvo «Božidar Kolarič*. Nekdaj smo takih in podobnih društev imeli prav lepo število, potem pa je prišla vojna razmejitev. Mislim na »Istrski grmič* pri Elerjih, na pevsko - godbeno - bralno društvo »Straža* na Plavjah, na sorodno društvo »Slovanski dom* pri Korošcih, pa še na društvi pri Božičih in Škofijah. Vrnimo se k Društvu Slovencev miljske občine. Bi nam nadrobneje obrazložili njegove smotre in značilnosti, še posebno, kolikor zadeva njegovo narodnobudilno vlogo? Seveda. Že sam pravilnik DS MO pravi, da društvo nima izrecne prosvetnokulturne narave, ker mora zaobjeamti celovito življenjsko stvarnost Slovencev v občini. Zato smo tudi prisotni, kjer koli je to potrebno. Prvotna naša skrb je seveda šola in na tem področju smo prav vsi angažirani, kar je bilo dokazano v vseh naših dosedanjih akcijah. Drogo de-javnostno področje društva je socialno in upravno. DSMO sodeluje na vseh uradnih prireditvah v organizaciji občinske uprave, kjer uradno zastopamo slovenski živelj, z druge strani pa kot občinski upravitelji tudi sami v prvi osebi sprejemamo odločitve, ki so v korist vse krajevne skupnosti, tako seveda tudi slovenske. Kakšni pa so vaši odnosi z italijanskimi ustanovami ter organizacijami? Zaenkrat sodelujemo v pravem smislu te besede le s krožkom »Frausin* in s pevsko - folklorno skupino «Ongia», jasno pa je, da iščemo uradne stike tudi z drugimi organizacijami in ustanovami, saj smo že načeloma odprti do vseh. Naši odnosi z župnijskim svetom pa tudi z letoviščarsko in turistično ustanovo so dobri, ni pa bilo z njima še mogoče navezati uradnih stikov in s tem u-stvariti podlago za tvorno sodelovanje. Z vsemi drugimi pa so velike težave, ker nas nočejo upoštevati in priznati kot enakopravne sogovornike, čeprav nekateri iz teh krogov iščejo pomoči pri nas, seveda zgolj po zasebnih poteh. Kaj nam lahko poveste o de-javnostnem ustrojil Društva Slovencev miljske občine, ali z drugimi besedami o stopnji njegove razvejanosti? V sklepu društva deluje mešani pevski zbor »Jadran*, ki ga vodi Cveto Marc. Pevcev in pevk je dobrih 30, za sabo imajo okrog 40 nastopov, med njimi so tudi mladi. Je torej problem naraščanja rešen? Rešen ni, ni pa hud. Vsekakor ga bo treba budno spremljati. Poleg zbora deluje priložnostno še mladinski odsek društva, ki bi se po naših načrtih, željah in seveda potrebah moral preobraziti v nekakšno mladinsko športno in kulturno jedro celovitega udejstvovanja slovenske mladeži na Miljskem. Mladinci razpolagajo v Slovenskem šolskem centru z lastno sobo, kjer imajo na voljo namiznoteniško mizo, glasbila in gramofon. Obljubljen nam je bil tudi klavir, zaenkrat pa si mladi lahko pomagajo z električnim harmonijem pevskega zbora. Kako pa je v organizacijskem pogledu, imate težave? Društvo je bilo, kot veste, u-stanovljeno 20. februarja 1976, kar pomeni, da smo že prešli iz začetniške faze in zapažamo, da so nam nujno potrebne določene organizacijske spremembe. Poleg glavnega odbora (podpredsednik je Korado Švab, tajnik pa Jurij Vodopivec, op. ur.) nameravamo zasnovati natanko opredeljene odseke s specifičnimi nalogami, šlo bi za štiri odseke: prvi, tako i-menovani socialni, bi skrbel za zunanje stike in zastopstva, kot tudi za politično delovanje in siceršnjo usmeritev društvenega delovanja; drugi, šolski, bi bil pač DRAGO GAŠPERLIN (Nadaljevanje na IV. strani) župnijskem domu v soboto, 21. junija. Na prireditev so bili povabljeni tudi ugledni gostje, kot dolinski župan Švab, prof. Vrabec, didaktični ravnatelj Škrinjar, ravnatelj srednje šole «S. Gregorčič* iz Doline dr. Stefančič in domači župnik g. Fr. Vončina. Spregovorila je najprej Ljuba Smotlak, ki je pozdravila vse prisotne. Toplo se je zahvalila vsem, ki so v vseh letih življenja Slovenskega šopka vedno pomagali in podpirali njegovo delovanje. Zlasti je veljala pohvala staršem, ki so veliko žrtvovali za zbor. Staršem gre velika zasluga, da je plošča izšla, saj so že v začetku priprav velikodušno prispevali v sklad. Prisotnim je prisrčno spregovoril tudi prof. Ubald Vrabec, ki je poznal vsebino plošče že pred njenim izidom. Pohvalil je pobudo, a zlasti dal priznanje malim Mačkoljanom, ki so si upali u-stvariti trajen spomenik kulturnega življenja Slovencev v tem kraju. Zupan Švab je med drugim poudaril, da gre vse priznanje Slovenskemu šopku, ki je v dolinski občini prvi stopil v širšo javnost z izdajo svoje plošče. Župnik Vončina je pohvalil člane Slovenskega šopka tudi zato, ker s svojim lepim petjem povzdigujejo tudi razne cerkvene praznike. Svoje zadovoljstvo nad bogato pridobitvijo je izrazil tudi ravnatelj Štefančič. Dve pevki sta prebrali, kar stoji zapisano na zadnji strani ovitka plošče, kjer je med drugim rečeno: «Ob svojem desetletnem delovanju (1970 -1980) poklanja mladinski zbor Slovenski šopek to ploščo dragim staršem in vsem, ki ljubijo mladinsko pesem.* Simbolični naslov in slika na o-vitku dejansko predstavljata šoloobvezno mladino Mačkolj. Vsak mladi član tega zbora je živ cvet v šopku, ki je V ponos in okras vsem domačinom. Biti pa mora ta pojoči Šopek tudi upanje na srečno in uspešno bodočnost, kakor so cvetoče češnje v s.ojem pomladnem razkošju polne obetov za dober sad. Ploščo priporočamo vsem ljubiteljem mladinskega petja in slovenske besede. Kupite jo lahko v Mačkoljah (tel. 231944) ali v Tržaški knjigarni. PD Rovte-Kolonkovec na izletu v Kumrovcu Prosvetno društvo Rovte-Kolonkovec je razvilo doka.' pestro izletniško dejavnost. Zadnji v vrsti izletov, ki so jih priredili v letošnji sezoni, je bil v nedeljo, 15. julija. S tein izletom je društvo počastilo spomin tovariša Tita. Obiskali so namreč njegovo rojstno liišo v Kumrovcu, kjer so med kratko slovesnostjo položili cvetje. Katalonci pridejo na obisk Nekaj besed o gledališču -K 5 V začetku septembra bomo imeli na Tržaškem in Goriškem v gosteh zbor, ki je na naših odrih neobičajen. Gre za zbor iz Mar-torella, kraja nedaleč od Barcelone v Kataloniji (Španija). Zbor prihaja na mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzd», ki bo v Gorici od 4. do 7. septembra. V Gorici se srečajo ob ■ tej priložnosti zbori iz raznih krajev Evrope, iz mediteranske Grčije in kontinentalnih čeških, avstrijskih ali madžarskih zborov, iz oddaljenih obal Baltskega morja, iz krajev ob francoski atlantski obali in in iz krajev na Iberijskem polotoku, da o italijanskih ali jugoslovanskih sploh ne govorimo. Na letošnje tekmovanje prideta dva jugoslovanska zbora, in sicer «Coliegium musicum* iz Beograda in tTone Tomšič* iz Ljubljane.. Slovenski zbor dobro poznamo tudi v zamejstvu, v Gorici je pel lani spomladi gost SPZ, «Col-legium musicum* pa je priznani ženski zbor iz Beograda in je lani imel koncerta v Trstu in Gorici kot gost Glasbene matice. Žal ne bo letos zborov iz Češkoslovaške in Sovjetske zveze, pridejo pa zbori iz Romunije, Poljske in Madžarske, zbori iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in iz Španije. Navada je, da ostanejo po tekmovanju nekateri od teh zborov nekaj dni v naši deželi ali v sosednem Venetu, kjer priredijo nekaj koncertov na povabilo teh ali onih društev, ustanov ali občin. Tako izkoristijo možnost za nova spoznanja in stike z drugimi zbori. Letos je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev stopila v stik z vodstvom zbora «Seghizzis> in se domenila, da bo njen gost dva dni po goriškem tekmovanju, že omenjeni zbor iz Martorella. Zborovsko petje je v Kataloniji zelo razširjeno, prav tako je tam razširjen nacionalni ples «sarda-na», ki je podoben srbskemu kolu. Katalonci pojejo in plešejo povsod in ob vsaki priliki, tudi kar na ulici, to še posebej v manjših krajih in njihovih navad so se navzeli tudi številni priseljenci z drugih španskih pokrajin. Seveda nam bodo pevci iz Martorella prikazali tako katalonske kot kastilske (španske) pesmi. Tudi Katalonija je kot naša dežela znana zaradi nekaterih avtonomističnih specifičnosti. Tu živi močna katalonska nacionalna skupnost, ki je v deželi v večini. Nad tri milijone Kataloncev živi v španski državi. Nekoč so bili samostojna država in so na to svojo preteklost zelo ponosni in jo skrbno čuvajo. V predfalangi-stični španski republiki so v začetku tridesetih let dosegli avtonomijo, Franco jim jo je odvzel, sedaj so jo ponovno dobili. Dva koncerta bo imel katalonski zbor pri nas, enega na Goriškem, drugega pa na Tržaškem. Kar se Gorice tiče bo zbor pel v Štandrežu v ponedeljek, 8. septembra. To bo priložnost, da se naši pevci, naši plesalci (v čast zboru bodo nastopili tudi štandreš-ki pevci in goriška folklorna skupina), seznanijo z ljudmi druge nacionalne manjšine, ki je sicer v svoji deželi večina, in seveda tudi z njihovimi problemi. Družabni večer zbora «Venturini» Pevc- moškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja so š pevovodjo Ivanom Tavčarjem zaključili letošnjo bogato sezono z družabnim večerom v gostilni pri Tulu v Mačkoljah. Izmenjali so si poglede na opravljeno delo in tudi na težave, kot je bil na orimer problem prostorov, saj se je v tej sezoni zbor kar dvakrat selil, kar je seveda ustvarilo vrsto nevšečnosti. Kljub temu je zbor aktivno deloval in imel okrog trideset nastopov v naši okolici in onstran meje. Nastopil je na primer na reviji Primorska' poje; v Boljuncu. na 80 letnici zbora Slovenec iz' Boršta, na otvoritvi srenjske hiše v Prebenegu in na Kolonkovcu. Pevcem je zlasti ostal v spominu nastop v Kobaridu, kjer je nastopil tudi zbor «Loški glas* iz Zagorja ob Savi, s katerim je pobraten. Po teh uradnih ugotovitvah so pevci zapeli vrsto slovenskih pesmi in se v družabnosti zadržali pozno v noč. Razgovor z Borisom Kobalom Poletje je in pravijo, da gredo vsi na dopust in tako tudi kultura, kulturne ustanove itd. Ali velja to tudi za gledališče? Tudi to, da naenkrat vse izgine, spada v neko miselnost, rekli bi v »kulturo* počitnic. Kulturne Prizor iz posrečene Gorupove satire »Melonarjada* v izvedbi dramske skupine SPD «Tabor» ustanove že gredo na počitnice, toda kultura vztraja na svojem mestu. Čeprav menim, da naši zamejski kulturi ne bi škodovale počitnice v znamenju oddiha in o-svežitve. Tudi v gledališkem smislu seveda, čeprav so ljudje v teatru še vedno na svojih mestih in pripravljajo novo sezono ter se borijo s problemi, ki nihajo od finančne stiske do repertoarsko - u-metniških 'konceptov. Kaj pa je pravzaprav gledališče, uprizoritev? Kakšen pomen in namen bi moralo imeti v našem prostoru? Lahko bd ti na kratko odgovoril: gledališče je lahko vse in nič. Gledališče je spontanost, fikcija, življenjski znak, abstrakcija; gledališče je pa predvsem igra in to v najširšem pomenu besede «lu-dus*. Seveda si gledališko seme najde različna rodovitna tla. Se da raste gledališki akt po potrebi ožjega ali širšega kroga ljudi. In tako tudi pri nas. Povojno obdobje gledališča je zraslo iz NOB in nosilo v sebi ta ideal in to narodno poslanstvo na tujih tleh. In to cela desetletja do danes. Seveda so se dandanes razmerja spremenila, je 35 let od konca druge svetovne vojne in naše gledališče si mora poiskati širši kulturni prostor. V Ljubljani si se najbrž srečal z različnimi vprašanji in pogledi. Ali bi se jih dalo prenesti tudi v našo stvarnost? Ljubljana mi je odprla nove poglede ne samo v gledališkem smislu, ampak predvsem nove poglede na svet. V Ljubljani sem srečal velike ekstreme, tudi kulturne. Hočem reči: Ljubljana živi! Tudi gledališče. Ljubljana je spoznala v letih 50/60 veliko eksperimentalnih grup na vseh področjih. tudi teatrskih. Ljubljana je hodila in še vedno hodi paralelno z Evropo. Kako lahko Trst sprejme vse to bogastvo? Ne more, ker je provincializem premočan in predvsem noče, ker je Trst reakcionarno mesto, v svojem najglobljem bistvu melonarsko. Vendar še vedno zaupam temu mestu, ki nosi v sebi neko zdravo komponento naprednih ljudi, ki pa so prešibki, da bi prevpili glasove brezvezno vpijočih. Kako je mogoče, da se italijansko gledališče v Trstu niti najmanj ne potrudi, da bi vabilo k sodelovanju ugledne režiserje iz Ljubljane, ki so na evropski ravni? Zakaj sem bil prisiljen gledati Cankarja na italijanskem odru šele ob pisateljevi obletnici in povrhu vsega je bila še slaba predstava, za katero so poiskali gospoda Corrada Pa-nija, ki je diletantsko zaigral Kačurja? Tu je torej Trst političnih manevrov, ki ne prizanesejo niti Cankarju, kaj šele nam vsem. Amatersko gledališče v Trstn in okolici. Kako gledaš nanj? Misliš, da je zdravo, cvetoče ali pa bolnik, ki mu je treba močnih zth-avil? Mislim, da je bolnik, upam. da ni že kroničen. Treba mu je krepkih zdravil in svežega zraka. A-matersko gledališče mora zaživeti (in zaživelo bo!) v neki drugi lu- nimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiififimiHiiiia Kres: bogata slovenska tradicija V davnih časih, ko je človek živel v tesnem stiku z naravo, je zaskrbljeno opazoval, kako po najdaljšem dnevu sonce polagoma izgublja moč in kako vedno bolj zgodaj utone za hribi. V magični noči, ko tema ponovno začenja zmagovati nad svetlobo. so vaščani zbrali polena in dračje ter prižgali kres, da bi dal ogenj soncu novo moč in mu pomagal v boju proti temi. Ob kresu so se začenjali spletati vsakovrstni o-bičaji, ki so bili tesno povezani z verovanji nekdanjih ljudi. Kres je bil orožje proti zlem duhovom, obujal je magične sile, v kresni noči so ljudje vedeževali, verjeli v čarobno moč praprotovega semena. dekleta so s pšeničnimi zrni, z listki v pogačah in s podobnimi sredstvi brala pot usode in radostno vztrepetala, če jim je jasno znamenje pokazalo datume ženitve in morda celo odkrilo ženinovo ime, (ki je navadno že tlelo v dekletovih prsih). Kres pa ni bil samo magični ogenj, ki obuja svet nevidnih sil. bil je tudi znamenje strahu. Ko so se v dolinah dvignili oblaki prahu in naznanjali turške horde, so po vseh gričih zagoreli ognji in naznanili hudo uro. Ognji so v zmagovitih dneh v letu 1945 oznanili svobodo in novo veselje do življenja. Kres je torej bogata slovenska tradicija, v noči sv. Ivana pa zažigamo kresove še danes. Malokdo ob kresu govori uroke proti čarovnicam, v daljavi ni turških hord, kljub temu je po naših vaseh kresovanje ena izmed najbolj občutenih tradicij. Na Tržaškem so tudi letos zagoreli številni ognji, predvsem po okoliških vaseh Nekatera društva (primer mladinskega krožka PD Slovana iz Padrič je dovolj zgovoren) so poskrbela za lep program, ki je poglobil vsebino kresovanja. Malokdaj vaščani toliko sodelujejo kot pri kresovanju, posebno tam, kjer se zbiranju dračja in hlodov pridruži še skrb za kulturne točke. Moč ognja ima v sebi še nekaj skrivnostnega, še vedno je živa zavest, da je kres neizbrisno znamenje kulture slovenskega naroda. Rodoljub I. Navratil je leta 1887 zapisal, da so oblasti (>repo-vedale kresovanja na Krasu in v tržaški okolici, češ da kresovi povzročajo požare. Navratil pa dvomi v utemeljitev in doda pojasnilo, da je resničen vzrok za prepoved dejstvo, da so se ob kresu zbirali «vrli slovenski okoličani*, ki jim je kresovanje pomenilo pravo «narodno* slavje. Po tolikih letih lahko zapišemo, da je trenutek ob kresovanju zelo občuten, vsakdanja kronika nam pa jasno kaže, kako še danes ni pri nas mogoče mimo in svobodno narodno življenje in kako še danes nišo uresničene' bistvene pravice. ki pripadajo nam Slovencem: kres je torej tudi ogenj zaveze. Narodnemu trenutku, se našim kre- sovanjem pridružuje še druga vsebinska razsežnost; v sodobni družbi vse težje najdemo stik s sočlovekom. Vsakdanje skrbi, potrošniške sanje, ne-prenehni šum, ki spremlja naše življenje nas oddaljujejo drug od drugega, nevarno je, da vasi postanejo stanovanjski bloki, kjer ne poznaš več soseda. V mestnih središčih (Trst, Gorica) tudi tam, kjer prebivajo Slovenci, so procesi odtujevanja in osamljanja ljudi že skrajno močni. Kres naj torej uroči sile, ki nas zapirajo v tesna stanovanja, kamor že skoraj nespodobno zre televizijsko oko. Ob kresu se zbere vas ah predel, ljudje skupaj popijejo kozarec vina, in pojejo to, kar so gospodinje pripravile. Če je noč ugodna lahko zaplešemo, skratka, kres nas lahko druži. Zato težko rečemo, da obstajajo nekakšni «osrednji* kresovi, kot to pravimo za proslave, kdor je obiskal letošnja kresovanja, je opazil, da so se vaščani zbrali kot malokdaj, prišli so tudi ljudje iz sosednje vasi in večer je bil resnično občuten. Nekatera kresovanja so bila res bolje pripravljena, vsaka skupina ali vas pa je bila v svoji kres ponosna, kar seveda še ne pomeni, da je šlo za kampanilizem. Kresovanje je bilo tudi v prostorih nekdanje u-mobolnice pri sv. Ivanu. Program je tu trajal več dni, bil je zelo bogat, sodelovali pa so piri njem in v organizaciji Slovenci in Italijani. To dejstvo velja poudariti, kot velja opozoriti na pomen celotne prireditve. Priložnosti za medsebojno spoznavanje ni nikoli preveč, kresna noč lahko prebije tudi nekatere temne prekate . . . Jasno pa je, da nikakor ne gre postavljati en kres pred drugega; najlepše kresovanje je v bistvu tisto, ki je najbolj občuteno . .. ACE MERMOLJA Boris Kobal či. Ne sme več biti neka «slaba kopija* stalnega gledališča, niti v načinu dela, še manj pa v repertoarnem smislu. Amaterizem bi moral celo dopolnjevati našo o-srednjo gledališko ustanovo z deli, ki si jih SSG iz objektivnih razlogov ne more privoščiti, vendar za tako stvar je treba svežih i-dej, treba nam je kadra in seveda finančnih sredstev. Mislim pa, da se splača vlagati trud v to delo. kajti teren je rodoviten, samo gnojiti bi ga bilo treba. Posvečaš se režiji. Kot zadrte bi nemara spregovorila pra\ o tvojih ambicijah, željah in načrtih na tem področju? Tu bom pa zelo kratek: želim delati! Rad bi se ponovno posvečal tudi igralskemu delu. Kot režiser sem takorekoč šele na začetku in se sam preizkušam, želim ostati v Trstu, toda ne izključujem možnosti občasnega ae-la tudi drugod, saj bi to pomenilo zame nove izkušnje in nov eian za nadaljnje delo. M. ČUK PD Prosek-Kontovel priredilo izlet k Sv. Urhu in v Dražgoše PD Prosek-Kontovel je preteklo nedeljo organiziralo društveni izlet. Izletniki so si že v jutranjih urah ogledali Sv. Urh. Nato so nadaljevali pot do Škofje Loke, kjer so si ogledali muzej. Bili so tudi v Dražgošah in tu položili venec na spomenik padlim, nakar jim je Danica Cibic spregovorila o zgodovinskih bojih v Dražgošah. Fotografije je posnel MARJO MAGAJNA Razgovor s pevovodinjo Pijo Lah - Sirca Ljubezen do petja odtehta vse težave. Veliko primerov nam to potrjuje. Med temi je primer Pije Cah-Širca, ki vodi dekliški pevski zbor »Vesna* iz Križa. Njen zgled kakor marsikaterega drugega, je najprepričljivejše jamstvo, da so zborovskemu petju v zamejstvu namenjeni še številni svetli dnevi. Pred nedavnim se je zaključil prvi letnik pevovodske šole, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Z navdušenjem in uspehom je prvi letnik zaključila cela vrsta mladih ljudi, ki jim je pri srcu petje. Med njimi tudi Pija Cah, ki smo jo vprašali za nekaj misli o njenem kulturnem udejstvovanju. Pija je po rodu Križanka, po poroki pa je zapustila rojstno vas, ni pa pustila na cedilu kriškega pevskega zbora. — Najprej nekaj zgodovine. . . — Zbor deluje že peto leto in ima trenutno 21 članic. Na začetku je štel 16 deklet, ki so se zaradi pomanjkanja primernejših prostorov zbirale v Ljudskem domu. Lani pa so nam po dolgem prigovarjanju priskrbeli večjo sobo v bivšem vrtcu, a smo ugotovile, da ni ta prostor dovolj akustičen. Sicer pa se bomo v prihodnji sezoni preselite v prostore doma A. Sirk, ki ga še dokončujejo. Letos smo kupile po petih letih nove kroje in to je bil mogoče najvažnejši dogodek za nas v tej sezoni. Nastopi so namreč postali že vsakdanja stvar. — Kaj bi povedala za zaključek? Upam, da bomo še naprej tako napredovale in da bomo še dolgo let nastopale v zamejstvu in v matični domovini, kot dosedaj. Zboru pa vedno primanjkuje novih elementov, zato bi rada videla kak nov obraz pri vajah. Zapis: GABRIJELA BEZ1N Kulturno prilogo sta pripravila DUŠAN KALC in SANDOR TENCE PRIREDITVE V JUNIJU 1980 ( 1. 6. Društvo «Slovenec» Boršt - Zabrežec: Pra-) znovanje 80-letnice društva. ) 2. 6. Društvo slovenskih izobražencev: Pogovor o ( aktualnih političnih problemih - Zorko Harej. ) 5. 6. Amaterski oder «Jaka Štoka*: Uprizoritev ) veseloigre «Gospod Evstahij s Proseka*. ( 7. 6. Šagra na Krmenki. ) 9. 6. Gregorčičeva dvorana: Zborovski večer s Tr-) žaškim oktetom in komornim zborom Glasbe- f ne matice. ( 9. 6. Mladinski krožek Prosek - Kontovel: Pred-) stava »Obala. domovina, ljubezen včeraj - ) danes*. ) 13. 6. Moški pevski zbor Tabor - Opčine: Jubilejni ( koncert ob 10-letnici neprekinjeneg l delovanja. ) 14. 6. PD Igo Gruden: Celovečerni koncert dekli-) škega zbora. ( 14. 6. SPD Tabor Opčine in PD Rdeča zvezda -/ Salež: Otroška folklorna revija «Zaplešimo, / zapojmo* v Zgoniku. ( 15. 6. Izlet PD Rovte • Kolonkovec v Kumrovec. ) 15. 6. SPD Tabor - Opčine in PD Rdeča zvezda -( Salež: Otroška folklorna revija Zaplešimo, za- s pojmo ha Opčinah. ) 16. 6. V okviru Ljubljanske ohceti. Nastop «Stu ledi*. ) 16. 6. Društvo slovenskih izobražencev - Jože Pre-( šeren: Predavanje. 1 19. 6. Zadruga »Naš kras*: Koncert moškega in de-) kliškega zbora Igo Gruden. 19. 6. PD Lonjer - Katinara: Gostovanje amater- skega odra s Jaka Štoka*. 20. 6. Skupina «Stu ledi*: Gostuje v Ljubljani. 20. 6. Sekcija VZPI - ANPI iz Križa: Velik parti- zanski praznik. 21. 6. Odbor bazoviškega doma: Proslavljanje 35- letnice osvoboditve. 21. 6. Medja vas: Praznik v naravi. 21. 6. SPD Tabor - Opčine: Melonarjada (premiera). 22. 6. Študijski izlet v Rezijo pod vodstvom Pavla Merkuja. 22. 6. PD Kolonkovec: Vaški praznik. 22. 6. SPD Tabor - Opčine: Melonarjada (ponovitev). 22. 6. Šagra v Praprotu. 20. in 24. 6. Praznik kresovanja v prostorih bivše u-mobolnice pri Sv. Ivanu. 23. 6. PD Slovan: Kresovanje. 24. 6. KD Valentin Vodnik in Družina strmega bre- ga: Taborni ogenj. 24. 6. Celovečerni koncert MPZ Tabor pri Briščikih. 26. 6. SPD Tabor - Opčine: Vi. bienale umetni- kov - amaterjev. 27. 6. Zveza slovenskih kulturnih društev: Seja odbora. 27. in 29. 6. PD Vesna, ŠD Mladina, ŠD Vesna: XIH. razstava in pokušnja vin. 28. in 30. 6. KD F. Prešeren in mladina iz Boljunca: Šagra na »Gorici*. Illlllllllilll MIMI lllllll IIIIIIHilllllUIIIIIIIIIIIIttItntItllllitlllllllllllllUlllllllUIIIIIIIIIItIMIIIIIIIIIIIIIPIIIIIMIIIIIIIIIIIIfllllllllltlllllMIIIHIIIIIIIIIIHilllllllllll lili llllllllllllllllllllllll IIIIIIII II1IIIII1II'II|IIMIIIII|;(IIIIIMI1MIXI||IIIIB Osem Set delovanja TPPZ — Kakšne težave ste imeli na začetku s poučevanjem petja? — Punce sprva niso jemale stvari resno in so se po ure smejale, spakovale, niso odpirale ust. .. danes pa se je položaj bistveno spremenil, čeprav moramo priznati da so včasih še zelo o-tročje. Dokaj smešne se jim zdijo dihalne vaje. Med petjem pa so pozorne in z veseljem opažam, da vidno napredujejo. — Kakšne pesmi imate v repertoarju? — V glavnem narodne. Poskušala sem uvesti polifonijo, toda na -letela sem na določen odpor pri dekletih. Morda jim take skladbe niso všeč. Mislim pa, da so imele tak vtis zaradi neakustičnosti prostora — Kaj menijo drugi pevovodje o vašem zboru? — V letošnji sezoni smo imele samo pohvalne kritike. Tudi sama sem zadovoljna z rezultati, ki sem jih dosegla, čeprav bi verjetno dosegla veliko več, ko bi lahko več vadila s posameznimi glasovi. — Torej imate težave s časom? — No, biti mama, uradnica in pevovodja hkrati ni ravno lahka stvar. Stalno se moram boriti z urniki in včasih ne zmorem vsega. Pred tremi leti je na primer zbor skoraj propadel zaradi mojih družinskih razlogov. Letos pa je celo zimo vadila s posameznimi glasovi Ude in mi olajšala delo. — Upam, da ni še drugih večjih problemov. . . — Še nekaj važnega, kar zadeva prisotnosti: nekatere ne prihajajo k vajam po cele tedne. Ko bi bile vse vsakokrat pri vajah, bi se mogoče učili zahtevnejših pesmi. — Kaj vas je spodbudilo, da ste kljub težavam ostali pri zboru? .— S puncami se dobro razumem in nisem hotela takega prijateljstva prekiniti. Poleg tega pa bi popolnoma uničila vse svoje dotedanje delo. Predvčerajšnjim je minilo natanko osem let od tistega 4. julija 1972, ko se je v Trebčah odvila prva vaja tvorcev Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Partizanska, revolucionarna, borbena pesem se je tedaj prvič v povojnem času organizirano razlegla prek kraške gmajne, prepojene s krvjo tolikih naših domoljubov in svobodoljubov. Tedaj je tudi vzklilo seme, ki je 11. februarja nasled- njega leta rodilo »prečuden cvet* — formalno ustanovitev tega zaslužnega narodno in naprednopoH-tično budilnega vokalno - instrumentalnega ansambla. Njegove korenine so se poslej trdoživo razpredle tja skozi dvaindvajset vasi, segle so v predmestje in do samega Trsta. Te korenine kljubujejo in bodo kljubovale vsakršnemu šovinističnemu plevelu, cveta ne bo omajal noben sunek umetne protislovenske in protidemokratič- ne burje, ne bo ga stolklo niti eno samo zrno novofašistične toče. To najbolj nazorno dokazuje nav-dušljiv odziv nad trimilijonske množice različnih narodnosti dosedanjim 218 koncertom TPPZ, za katere je bilo potrebno 850 vaj, za ene in druge pa ravno tako tri milijone prevoženih kilometrov. Na veličastnem partizanskem mitingu izpred desetih let v Bazovici je tri-desettisočglava množica potrdila, «da se ne oklepamo starega ali spominov na pretekle čase, temveč dosledno s prvotno prisego nadaljujemo skupaj z mladim po-kolenjem boj proti fašizmu za narodne pravice Slovencev v zamejstvu, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi*. Tedaj je še bolj prišla do izraza v vsem povojnem obdobju skrita želja po ustanovitvi samostojnega partizanskega zbora na Tržaškem, obvezo v tem smislu pa je skupina pevcev, ki so danes člani TPPZ, sprejela leta 1972 med o-biskom v Kijevu in Volgogradu, ko je s partizansko pesmijo na u-stih utrdila vezi s sovjetskimi tovariši, hkrati pa obljubila sebi in drugim, da bo vztrajno prenašala na nove generacije ideale »naše revolucije, ki je bila narodna in socialna obenem*. To obljubo je zbor potrdil prav sedaj, ko napoveduje, da bo septembra letos v Bazovici avdicija novih pevcev in godbenikov, pripominja par da kandidati za pristop k ansamblu ne bi smeli biti že člani kakšnega drugega našega zbora, ker bi to pomenilo okrnitev prosvetnega bogastva sorojakov. V resnici je neprestano pomlajevanje ansambla edini porok za njegov obstoj in nadaljnji razvoj, katerima sicer TPPZ gradi temelje tudi z načrtom o ustanovitvi mladinskega zbora »Kurirček* ter še amaterskega partizanskega odra. Vse to zahte- va kajpak izdatna finančna sredstva, od tod potreba, da se ta hvalevredna prizadevanja podprejo s prilivom denarja iz kulturnih, političnih in zlasti gospodarskih u-stanov ter organizacij. Ansambel ima danes 130 aktivnih članov — 100 pevcev, 20 orke-strašev in 5 recitatorjev — ter petčlansko tehnično ekipo. Naštudiral je štiri programe (Partizanski miting, Partizanska balada, Recital posvečen padlim in Zemlja in narodi), v pripravi ima peti program z nask vom Desant na Drvar (oratorij za solo, zbor in orkester), ki ga bo predstavil ob praznovanju 10. jubileja obstoja, razen tega je izdal tri gramofonske plošče in založil ravno toliko brošur. Še in še bi lahko pisali, vendar bomo za to imeli še več kot dovolj priložnosti, saj pomeni TPPZ za vsg demokrate — Slovence in Italijane — živo in plemenito stvarnost. DRAGO GAŠPERLIN Doživetje za proseško godbo v Artičah Nedeljski nastop na republiški reviji pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin v Artičah, bo ostal proseški godbi še dolgo v spominu. Ob prihodu v Artiče so se proseški godbeniki odolžili spominu padlim in položili venec na spomenik. Ob 9.30 so imele godbe koncert v dvorani, na katerem so sodelovale Mestna godba iz Metlike, godba rudarjev tSvoboda» iz Liboje, Delavski pihalni orkester tSvodoba» iz Senova, Godbeno društvo Prosek, (pod vodstvom Slavka Lukše so godbeniki zaigrali del Vidalejeve Follie 50 in koračnico Kras), ter Sindikalna godba D juro Salaj iz Krškega. Po končanem sporedu v dvorani, so se na odprtem predstavili v figurativnem programu Ma-žorete iz Logatca, Bobnarji iz Artič, Pihalni orkester Prebold in Pihalni orkester Pošte Maribor. V popoldanskih urah je ogromna množica ljudi iz vseh krajev prihitela v Artiče in se postavila ob robu ceste. Ob 15. uri je bila namreč na sporedu parada cvetja in glasbe, katere so se udeležile vse godbe. Slika je bila res čudovita. Nad 300 'godbenikov je bilo obkroženo z raznobarvnim cvetjem in nošami Skratka povedana, nad 600 ljudi je bilo na odru prireditvenega prostora v Artičah, okrog katerega se je zbrala ogromna množica ljudi. Nastopajoče je pozdravil podpredsednik skupščine SRS Jože Globočnik, ■ nakar se je s skupnim nastoppm godb zaključila slovesnost »Artiče B. R. • Preporod kulturnega življenja v Miljskem (Nadaljevanje z 11. strani) zadolžen za šolska vprašanja, vpisovanja otrok, stike s starši ter učiteljstvom idr.; tretjemu, kulturno - družabnostnerau odseku, bi poverili skrb za zborovsko petje in prirejanje družabnosti v sproščenem vzdušju in veselem razpoloženju s koristnimi in poučnimi predavanji, predvajanji filmov, razstavami, glasbenimi manifestacijami, javnimi razpravami in podobnim; nazadnje bi ,i-meli še mladinski odsek družbeno - kulturno - športnega značaja, ki bi se ga dalo ob njegovem morebitnem ugodnem razvoju še ločiti na dva pododseka, od katerih bi enega označevalo pretežno kulturno, drugega pa športno u-dejstvovanje. Seveda bo treba vse te zamisli še prav pošteno poglobiti in jih po potrebi dopolniti. Imate poleg gornjega v načrtu morda tudi kakšne raziskovalne dejavnosti, katerih izsledki bi v bodočnosti lahko nadrobno izpričevali vsestransko življenjskost slovenske narodnostne skupnosti v tej občini? Da, v mislih imamo ustanovitev študijskega odseka, katerega naloga naj bi bila izslediti in zbrati vse mogoče zgodovinske dokaze o razvoju Slovencev v teh krajih, sicer tako iz upravnega, socialnega in gospodarskega kot iz političnega, kulturnega in drugih vidikov. Ustrezna dokumentacija bi se preobrazila v dragocen arhiv in bila tudi osnova za izdajo gornji problematiki posvečene publikacije. V raziskovalnem delu bi se lagodno naslonili na občinski zgodovinski arhiv, ki nam je sicer že danes dosegljiv. Dela bo torej veliko in vprašanje je, kje najti ljudi, ki bi vse to zmogli. Pa še tole: kako ste kaj zadovoljni z opravljenim delom? Društvo je priredilo pet veseKc. tri Prešernove proslave, eno predavanje, Gregorčičevo proslavo, filsmki večer Aljoše Žerjala, predvsem pa — zasedbo Slovenskega šolskega centra, ki je pomenila čez vse pomembno socialno, kulturno in politično dejanje v narodnoobrambnem duhu ob popolni enotnosti naših ljudi. Za to se zahvaljujem vsem, ki so nam tedaj izrazili solidarnost — SKGZ SPZ, občinska uprava, KPI, SSk, PSI, razna prosvetna društva ter organizacije. Radio Koper, Radiotelevizija Ljubljana. Največja zahvala pa naj gre seveda staršem, vsem Slovencem miljske občine in pevskemu zboru »Jadran*. lPPZ med enim svojih številnih nastopov ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTCV Natečaj za spominski park v Bazovici PRAVILNIK Odbor za proslavo bazoviških žrtev razpisuje ob priliki 50-let-nice ustrelitve, natečaj za idejno rešitev širšega spominskega prostora, ki naj vključuje sedanji spomenik in ga ovrednoti. Bazoviški junaki so postali simbol antifašizma našega ljudstva, zato je prav, da se prostor, kjer so žrtvovali svoja življenja za zmago idealov, ki so tudi naši, najbolj primerno uredi. Načrtovalec je pri svojih zamislih popolnoma prost. Veže ga sicer prostor, ki je pač po priloženi mapi na razpolago v približnih izmerah 150 x 150 metrov, nespremenljiva postavka je samo ena: sedanji spomenik mora ostati takšen, kot je, čeprav primerno restavriran po mnogih oskrunitvah in temu primerno je treba ohraniti smer dostopa. Postavki natečaja so torej naslednji: a) ureditev prostora z vključitvijo sedanjega obeležja; b) glavni dostopi; c) parkirni prostor; č) nasaditev; d) razsvetljava; Dokumenti, ki so udeležencem natečaja na razpolago, so: — mapa regulacijskega načrta, ki dokazuje, da je spomeniški prostor uradno označen; — mapa zemljišča v merilu 1 : 2000 z glavnimi značilnostmi in legendo s postavkami; — izmera zemljišča v merilu 1: 500 z višinskimi kotami; — prostorska slika, ki naj posreduje vtis kraja, to je, skoraj popolnoma ravne kraške gmajne, kar je važno pri izdelavi nasaditvenega načrta, izbire materialov in prilagoditve celotne kompozicije naravni konfiguraciji. Udeleženci natečaja morajo predložiti naslednje elaborate: L splošni načrti v merilu 1 : 500 celotnega kompleksa, po postavkah ad a), b), c), č), in d)'; 2. najbolj značilne prereze v istem merilu 3- najbolj značilne zamisli v večjem merilu, vsaj 1 : 200; 4- morebitne perspektivne poglede, ki ha j bolje predočijo zamisli; 5. natančni nasadityeni predlog v meri 1 : 500; 6. izčrpno tehnično poročilo, ki naj predoči zamisli, upoštevajoč dejstvo, da se načrt lahko realizira postopoma; Osnutki naj bodo predloženi v anonimnem ovoju, v katerem bo: a) obvezni osnutki, šifrirani na vsakem elaboratu; b) zalepljena kuverta z isto šifro, v kateri naj bo ime in naslov udeleženca ali vodje skupine, če je udeležencev več skupaj in pa podpisana izjava, s katero se udeleženec strinja s pravili natečaja. Rok predložitve je do vključno 20. avgusta, ko morajo biti oddani v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, kjer bo izstavljeno potrdilo. Ocenjevalna komisija bo prispele osnutke pregledala in razglasila zmagovalca natečaja na razstavi vseh pravočasno predloženih del ob priliki proslave bazoviških žrtev v Bazovici dne 7. septembra 1980. Komisijo sestavljajo: dr. arh. Dario Jagodic — predsednik prof. Franjo Kosovel — član prof. Lojze Spacal — član prof. Milko Rener — član dr. Filibert Benedetič — član, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov. Najboljši načrt bo nagrajen z zneskom 1.000.000 lir (milijon lir) Druga predvidena nagrada znaša 600.000 lir (šeststo tisoč), tretja pa 400.000 lir (štiristo tisoč). Predloženi idejni načrti ostanejo v lasti Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki z njimi razpolaga. Trst, 1. junija 1980 Snemalna ekipa filma »Pomladanski posmehu na terenu. V ospredju Silvij Kobal s šminkerko Nevo Gombač in članom ekipe RAZMIŠLJANJA OB IZIDU PREVODA ROMANA BOLJŠE ŽIVLJENJE* Tomizzov slovanski navdih Tomizza je italijansko literaturo obogatil z novimi, nenavadnimi zvoki in melodijo svojih istrskih ljudi in z novo dimenzijo človeškega sožitja • • • Izid prevoda romana »Boljše življenje* istrskega pisatelja Ful-via Tomizze v slovenščini, ki je pred kratkim izšel pri koprski založbi Lipa, pomeni vsekakor kulturni dogodek tudi za nas. Gre namreč zato. da je Tomizza, kljub temu, da piše v italijanščini, s svojo tematiko, svojim načinom pisanja, svojim mišljenjem in tudi z vsem svojim bistvom, človek iz Istre in da je prav Istra z njenimi ljudmi, kjer se skozi sto letja brišejo meje med hrvaškim, slovenskim in italijanskim življem, v žarišču pozornosti, ustvarjalnosti in tudi navdiha Fulvia Tomizze. Nedvomno je roman »Boljše življenje* v vrsti romanov, ki jih je doslej izdal Tomizza, doslej njegovo najboljše literarno delo in tudi vrh njegovega ustvarjanja. To nam ne dokazujejo samo izredno visoke naklade tega romana v Italiji, temveč tudi prevodi v nemščino in verjetno še v kake druge jezike torej, poleg slovenščine seveda, kar vse priča, da je roman segel zelo aktivno tudi v evropski prostor. Vse to so seveda dejstva, ki nazorno pričajo, da imamo prav pri «Boljšem življenju» opraviti z delom, ki je znalo' prizadeto, umetniško dognano in prepričljivo usodo Tomiz-zove istrske vasice in njenih ljudi potegniti iz nezgodovinskosti in ji dati tako občečloveške razsež nosti in pomen. Pri vsem tem pa doživljamo hkrati tudi neki fenomen, ki ga je vredno vsaj zabeležiti in opozoriti nanj. Če smo bili namreč doslej vajeni, da je prav jezik tisti, ki daje neko identiteto, ta- ko piscu kot njegovemu delu, potem lahko za Tomizzo rečemo, da je sicer njegovo neposredno pisateljsko orodje jezik, konkretno italijanščina, da pa vendar popolnoma ne sodi. tu ne mislimo formalistično in shematično, v krog sodobne italijanske literature. Da se razumemo, v ta krog ne sodi po fakturi in načinu svojega pisanja, po mišljenju in doživljanju, pq fabulistiki in strukturi svojega romana, saj sam mimogrede v romanu omenja Tol stoja in tudi vpliv našega Cankarja bi lahko ponekod zasledili. Skratka, istrske, slovanske ljudi, glavne junake svojega rovuina, ni pisal Italijan, pisal jih je istrski Slovan z vso karakteristiko slovanskega načina pisanja: psihologijo, težkim čustvovanjem, strahotno prizadetostjo, bujno u- HiHiniiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiututiiuiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiiii« OBOGATITEV ZAMEJSKE UMETNIŠKO-KULTURNE USTVARJALNOSTI Prvi domači film «Pomladanski posmehi» Razgovor z mladim režiserjem Markom Sosičem, študentom tretjega letnika zagrebške Akademije za filmsko in gledališko režijo Marko S^sič dokončuje tretji letnik zagrebške Akademije za filmsko in gledališko režijo, je pa pri svojem prvem daljšem filmskem delu, ki je obenem tudr prvi zamejski igrani film. Stvaritev, ki nosi naslov »Pomladanski posmehu, še ni dokončana — pravkar se bo začelo delo v montaži — toda Mirko kuje že nove načrte: študij predvsem, istočasno pa raznovrstne delovne izkušnje, ki jih skuša pridobiti tako doma kakor tudi v Zagrebu ali kjerkoli dobi možnpst, da se poklicno izpopolnjuje. Pri filmu, ki ga bomo v kratkem dobili, velja poudariti, da to ni le delo domačega avtorja, pač pa je tudi prikaz naše stvarnosti, ali bolje delca te stvarnosti. Naj še omenimo, da je film v celoti sneman v okolici Trsta, na Krasu in po naših vaseh, dialogi, pri katerih je sodeloval Miroslav Košuta, pa so pisani v neopredeljenem slovenskem dialektu, posebej izdelanem za širšo karakterizacijo našega ambienta. Pa naj nam sam avtor nekaj pove o svojem delu. — Marko, kako je do filma sploh prišlo? — Vedno sem želel govoriti o okolju, v katerem živim — o predmestju. V meni zbuja občutke melanholije in v tej ogromni me- lanholiji predmestja, naj jo tako imenujem, malodane sadomazohistično uživam. Scenarija sem se lotil takrat, ko sem bil na Akademiji skoraj prisiljen, da nekaj napišem in nato tudi zrežiram. Kar smo kasneje sicer posneli, ni bilo moja prvotna zamisel, toda končno sem izpeljal načrt za srednjemetražni film, enourno delo, pri katerem sem se izrecno posvetil orisu filmskim likov, zaradi dramaturške nuje pa sem se moral odreči kakšni večji ambientaciji. Izbral sem le en kot gledanja tako na osebe kot na dogajanje. — Zakaj pa v filmu dejansko gre? — Preprosto: trije prijatelji, neporočeni moški srednjih let, se odpravijo na nedeljski izlet v naravo, da bi se ne tudi na ta praznični dan zapili v mračni vaški gostilni. Njihovo «moško» intimnost zruši prihod ženske njihovih let in njihovih karakternih značilnosti. Tudi ona je odmaknjena od okolja, v katerem živi. Prav kot njeni moški tovariši se tudi ona iz številnih vzrokov ne more ali noče vključiti v družbo. Vsi štirje pravzaprav nezavestno vegetirajo. Klara, kot je ženski ime, predstavlja eno osnovnih idej filma, to pa je provincijsko melanholijo, ki lahko pripelje do sterilnosti, in si- KULTURNO PISMO IZ ZAGREBA Bogdan Jerkovič - gledališki posrednik italijanskih in jugoslovanskih stvaritev Že dvajset let aktivno deluje v Italiji kot režiser in odrski mentor Y zadnjih petih letih sem imel Večkrat priložnost pisati o dejavnosti režiserja Bogdana Jerkoviča, finega jugoslovanskega gledališkega operaterja, ki že 20 let de-ll|je v Italiji kot režiser in ki je tuji* ustanovitelj »Compagnie del J-bllettivo* v Parmi, čemur je tre-ba dodati tudi njegove režije z raznimi beneškimi, milanskimi in r**nskimi igralskimi skupinami. Največja zasluga Bogdana Jer-Knviča je, mimo njegovih izrazito gledaliških postavitev, tudi v tem, aa predstavlja zelo pomemben povezovalni člen med kulturo v Italiji Jugoslaviji ter v odnosih med °bema državama. Jerkovič je ogromno prispeval k Propagiranju jugoslovanske gledališke kulture v Italiji s sodelovanjem na raznih revijah, festivalu in turnejah z deli Krleže in Popoviča ter drugih avtorjev. Prav Ifao pa ni nihče drugi z izjemo »alijanske Drame na Reki postavil na oder tolikšno število kome-oij italijanskih avtorjev od Foja Oo Eduarda, od Zarda do Piran-della, Pasolinija in drugih. Pri tem Pa še vedno najde čas, da deluje uidi v Zvezni republiki Nemčiji in oa Poljskem ali pa pri filmih in Reviziji. Za RAI je na primer Pripravil film «1908 - 09» o iz-vensindikalnih bojih na področju ■^arme. Zadnja dela, ki se odlikujejo P0 svoji vlogi posredovalca med ‘julijansko in jugoslovansko gle-Oališko publiko, so produkt teh *"l»nniiiin,||.HiHniiHiimiMminmiiinmiiii BERITE REVIJO Prizor iz uprizoritve Fojevega dela »Slučajna smrt nekega anarhista* v režiji Bogdana Jerkoviča poslednjih mesecev, in sicer postavitev Fojevega dela «Naključna smrt nekega anarhista* z zagrebškim gledališčem TD; dalje pri sotnost pred dobrim mesecem na mednarodnem festivalu gledališča »Nuovo Teatro» iz Nocere Inferiore, »Spomini Bise Heriterke* Aleksandra Popoviča s skupino Malega gledališča Trešnjevke iz Zagreba, ki ga sam tudi vodi. Vest teh dni pa je, da je v Zagrebu postavil na oder z ansamblom Komedije delo Eduarda De Filippa «Umet-nost komedije*, s katerim je Jerkovič hotel počastiti dramatikovo 80-letnico. Njegova postavitev je bila izredno dobro sprejeta. Poleg navedenih zaslug pa ima Jerkovič še drugo, osebno in tudi nehvaležno v tem, da je že več kot 20 let, odkar je ustanovil Eksperimentalno študentsko gledališče v Zagrebu, konica jugoslovanske gledališke avantgarde. To njegovo vlogo potrjuje že samo dejstvo, da ga konservativna kritika in občinstvo spremljata z velikim (Foto Željko Stojanovič) nezaupanjem, da pa mu navdušeno ploskajo tisti, ki želijo, da bi gledališče prenehalo biti navadno zbirališče za zabavo, ali kar je še slabše za antikulturo, pač pa da bi bilo nosilec socialnih, kulturnih in političnih teženj in zahtev, podobno kot so to druge umetniške panoge. Ko zaključujem ta svoj zagrebški dopis, mi prihaja na misel, da nikakor ne bi bilo slabo, če bi vodstvo tržaškega slovenskega, pa seveda tudi italijanskega gledališča, računalo z Bogdanom Jerkovičem, ki bi tudi zelo rad delal v Trstu, tem naravnem mestu med dvema kulturama. Prepričan je namreč, da bi prav v Trstu mogel dati dragocen prispevek v okviru svojih več kot četrtstoletnih prizadevanj na področju boljšega poznavanja in razumevanja med narodi sosednjih držav, ne samo v jezikovno -kulturnem smislu, pač pa tudi v poslanstvu, ki presega fiziognomijo samih meja. SANDRO DAMIANI revije PRIMORSKA SREČANJA 20 Izšla je 20. številka revije Primorska srečanja, ki svoje uvodne strani posveča velikanu naše revolucije tovarišu Titu. Revija objavlja odlomke iz govorov družbenih političnih delavcev Jugoslavije m Slovenije v tragičnih dneh od 4. do 8. maja letos in razpravo Avgusta Lešnika: Prispevek Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita pri reševanju nacionalnega vprašanja. Na naslednjih straneh je vsekakor najpomembnejši prispevek Andreja Verbiča o sedanjem stabilizacijskem trenutku v Jugoslaviji. V svoji razpravi obravnava vse vidike stabilizacije od investicijske politike do produktivnosti dela, kadrov, načrtovanja in ekonomskih odnosov s tujino. Po njegovem mnenju je ena izmed osnovnih nalog v prizadevanjih za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, da se morajo organizacije združenega dela in drugi dejavniki u-kvarjati predvsem z iskanjem rešitev, ki bodo prispevale k boljšim gospodarskim rezultatom. To pa pomeni, natančno izmeriti in oceniti, kaj zmoremo, kako se povezovati, kako opredeliti skupne interese in v kaj usmerjati svoj razvoj glede na prednosti, ki jih lahko ima naše gospodarstvo. • Z razpravami, članki, eseji in recenzijami so v reviji zastopani še Željko Kumar, Milan Vergan, Drago Svoljšak, Tomaž Brejc, Metka Gombač, Stane Bobnar, Ljuban Omladič, Jurij . Rosa in Denis Poniž, medtem ko so leposlovni del revije oblikovali Zoran Debenjak, Marija Vogrič, Jože Hočevar, Vladimir Memon, Goran Filipi, Antun Vranješ, Josip Pupačič, Peter Gudelj, Edelman Jurinčič in Jožek Štucin. L. O.. cer sterilnosti, ki preprečuje vsako še tako nujno sožitje. — Povej nam kaj več o protagonistih svojega filma in o tem, kako si se odločil za domače i-gralcc! — Izbral sem Silvija Kobala, A-drijana Rustjo, Draga Gorupa -Gorija in Ingrid Žerjal, edino neprofesionalno igralko v filmu, ker so fizično odgovarjali vlogam in pa tudi zato, ker sem bil prepričan, da bom lahko sam z njimi realiziral svoj film. Rezultati, ki sem jih pri snemanju dobil, so končno le potrdili moje globoko prepričanje. Pri likih bi začel kar s figuro Bruna, ki ga je zaigral Silvij Kobal. Bruno je človek, ki ljubi moško družbo. Ko mora sprejeti žensko, ki jo njegov tovariš nepričakovano povabi na izlet, ostane zadržan, z njo ne vzpostavi nobenega posebnega kontakta in je končno tudi obsojen na samoto. Silvij Kobal se je moral spoprijeti s težavno vlogo. Ukvarjati se je moral tudi z mimiko, in sicer obrazno mimiko, ki vsekakor ni lahka zadeva, še posebno pri filmu ne. Po mojem je pri tem popolnoma uspel in ne le pri tem, pač pa je vse, kar je spadalo v njegovo vlogo, izpeljal z veliko ra-finiranostjo. Adrijan Rustja je v filmu nastopil kot Mario, to se pravi kot človek, ki najde v dveh prijateljih in materi edinega sočloveča. Mario živi namreč z mamo in prav ta nepretrgana in tesna vez mu ne dopušča, da bi dorastel v odraslega človeka, pravega moškega. Fascinirajo ga spomini in predmeti iz pubertetnega obdobja, ki postanejo v filmu »predmeti zločina*. Pri tem naj dodam, da je Rustja gradil svojo vlogo s pravo virtuoznostjo. Drago Gorup je v filmu nastopil kot Viktor, nekoč poročen moški. V njem je zarisan nedefiniran odpor do ženske, edina želja pa mu je ta, da se druži s prijateljema. Gorup je od prvega dne snemanj dosledno in prepričljivo gradil svojo vlogo, če lahko izrazim svoje prepričanje. No, ostane nam še četrti lik, to je Klara, ženska, ki doživlja v sebi vse kontraste odtujenosti. Klaro je zaigrala Ingrid Žerjal. Klara je ženska tridesetih let, ki je čisto naključno zašla v moško družbo, ta pa ji na nedeljskem izletu Režiser Marko Sosič uniči še zadnji prikriti ponos. Ingrid Žerjal se je svoje vloge lotila s pravim umetniškim zanosom, ki je prav gotovo pripomogel tudi njej, ki je bila prvič pred kamero, da je svojo vlogo realistično odigrala. Končno naj še omenim, da sta kot igralca sodelovala tudi Viktor Sosič in Caterina Marzetti. — Kako je potekalo snemanje? Dejal si, da si imel na razpolago samo trinajst snemalnih dni, kar je kratek čas. — Res sem imel na razpolago relativno malo časa, tako da se nisem utegnil spuščati v kake finese, saj smo morali vrteti v hitrem tempu. Ni bilo časa za pavze, pa tudi do nobenih zastojev ni prišlo. To pa je včasih dobro. Nepretrgano delo lahko namreč pripelje do dobrih rezultatov. Sicer pa ne trdim, da sem ustvaril nekaj izjemnega, tega tudi nisem želel. Zame je bila to prva preizkušnja v filmski režiji in smatram, da bo to film, ki se ga bo dalo gledati. — S katerega zornega kota si se lotil tematike? — Na svoje junake sem gledal z distance. Jaz v filmu samo u-gotavljam, ne upam si postavljati tez ali vprašanj in sem tudi prepričan, da nima nobenega smisla, da bi kot sodnik dajal odgovore. Gledalcu je prepuščeno, kako ga bo sprejel in če se bo pri tem kaj vprašal. V filmu je vsekakor precej komičnih situacij, od katerih pa je vsaka zaokrožena z noto grenkobe in včasih rreji komičnost celo na grotesko ker so pač vse osebnosti že same na sebi skoraj popolnoma odmaknjene od normalnega življenja predmestnega okolja. Zato pa sem moral tudi skrajno paziti, da bi liki ne postali nehote klinični primeri in da še vedno ostanejo del realnosti. Verjamem, da nisem prešel meje med «anormalnim» in »zdravim*, čeprav bi se zdaj ne spuščal v diskusijo, kje je pravzaprav ta meja. — Kakšno je bilo ekipno delo? — Reci moram, da sem bil z vsemi nadvse zadovoljen in da se sprašujem, če bom lahko še kdaj delal v tako prijetnem, prijateljskem in domačem vzdušju, ko ni nobene nestrpnosti med režiserjem, igralci in sploh vsemi ostalimi člani ekipe. Pri tem moram poudariti, da je film praktično produkcija agencije Alpe - A-dria, ki je prispevala kamero in pa tonska snemalca Žarka Šuca in Pavla Hrovatina. Ko pa smo že pri članih ekipe, naj omenim še snemalca Vjekoslava Vrdoljaka iz Zagreba in tretjega tonskega snemalca Franca Sceffeta z RTV Koper, asistentko režije Susanno Tamaro (z njo bom jeseni snemal film v Rimu), scenografa Giorgia Zerialia, fotografa Igorja Malalana. Kostume je pripravila Marija Vidau, za šminko je poskrbela Neva Gombač, garderobo pa je prevzela Graziella Sedmak. Med sodelavci pa bi naštel še Ni-kija Filipoviča, Mariso Persi, Jadranko Granier, Ketty Sosič in morda bi lahko vključil tudi svojo mamo, ki je za vse pripravljala prigrizke. — Kaj nameravaš sedaj? — Čaka me še delo v montaži v Zagrebu. Kot sem že omenil, bom jeseni sodeloval pri filmu Susanne Tamaro, verjetno pa se bom lotil tudi gledališke režije, po tem ko sem svoje zmožnosti preizkusil tudi v Operi kot asistent režije v Zagrebu. Seveda mo ram poleg tega študirati in moja največja želja je, da se pobliže seznanim z veliko poljsko filmsko šolo. — Za konec nam povej še to: ali se bojiš kritik, negativnih o cen, ki bi lahko tudi povzročile kak zastoj v tvojem ustvarjalnem delu? — Samo to: kritike imam za nekreativne osebe. Kritiko pa bom sprejel samo, če bo konstruktivna in usmerjajoča. stvarjalno fantazijo, velikim smislom za fabule, dramatičnost in ne navsezadnje s težko zraščenostjo s to rdečo istrsko zemljo in njenimi kmeti, s tisto zemljo, kamor je zgodovina prihajala od zunaj v alannem v negativnem smislu. Tako je italijanski jezifc samo instrument v Tomizzovih rokah, instrument, ki to pot poje v čisto drugačnih in za italijansko literaturo novih, nenavadnih zvokih in melodijah, in tudi odtod uspeh in presenetljivost To-mizzovega pisanja za sodobne i-talijanske bralca. Njegova kronika istrske vasi skozi poldrugo stoletje je bolj podobna kaki Tavčarjevi Visoški kroniki, Re>/mnr • tovim Kmetom, po grotesknosti nekaterih vaških posebnežev Gogolju. po liričnih in pokrajinsko občutenih pejsazih kakemu Turgenjevu, nekateri njegovi duhovniki pa so takšni, kot bi ušii iz Cankarjevih dram Sicer pa pojav in fenomen Tomizze. ko piše v enem jeziku, misli in ustvarja pa v drugem, čisto drugačnem nacionalnem ambientu, tudi v svetovni literaturi in niti neznan, niti ne tako redek. Spomnimo se samo Poljaka Conrada (psevdonim za Joseja Korzenom-skegaj, h je postal imeniten pisatelj angleškt. literature, pa Rusa Nabokova, ki pripada sodobni ameriški in tudi ruski književnosti (pisal je namreč tudi v ruščini) pa Rusa Trogata (psevdonim za Leva Tarasova), ki je član francoske akademije in torej sodi v krog sodobne francoske književnosti. Vsi omenjeni pa so v jezike svojega okolja, kjer so živeli, t nesli svojo bit, svoje siže-je, svoje ljudi in morda tako srečno združili v sebi različne kulture, tradicije in dokazali, da je človeštvo eno in da nacionalni jezik ni-vedno tudi hkrati identičnost pisca samega s tem jezikom in njegovim kulturnim krogom. Nekaj podobnega lahko zasledimo tudi v slikarstvu, čeprav je tam barvna poteza tako kot zvok in nota v glasbi nekakšen internacionalni jezik vsem razumljiv kot so številke mednarodi jezik matematike in fizike Pa vendar tudi pri slikarjih, ki so se na primer šolali v Parizu, če so zares slikarji, kljub vplivom, recimo pariške ali ne vem kakšne šole, ugotavljamo in občutimo nacionalno identiteto slikarja, ce je resničen slikar, če pa to ni, ostaja «parižan» pa Četudi izhaja iz katerekoli slovenske ali katerekoli druge vasi. Ta ekskurz in bežna, nepovezana razmišljanja v zvezi z identiteto, jezikom, čustvovanjem, se mi je zdel potreben samo za jasnejše doumevanje in razbor Tomizzo-vega dela, ki tudi v tej svoji navidezni zapletenosti jezika, porekla in zgodovine v nekem smislu kaže na dialektiko razvoja in rasti Istre, njenih problemov in navzkrižij skozi stoletja in nam tudi z močjo umetnosti morda mnogo bolje in nazorneje razkriva in odkriva vzroke eksodusa Istranov v Italijo po vojni, eksodusa, ki je po svoje tragičen, čuden in ni čuden, eksodusa, ki pomeni tudi nenehno vračanje. To nenehno vračanje k svoji zemlji, k svoiim ljudem pa najbolje izpričuje Tomizza sam, saj, čeprav živi v Trstu, prebile vendar večino srnjega ustvarjalnega časa v domačem kraju, v svoji Istri, ki jo je poveličal s svojo ustvarjalnostjo in jo iz anonimnosti in nezgodovinskosti popeljal v zgodovino Evrope in v zavest in spoznanje vseh ljudi. V tem pa je moč prave in resnične literature, pa naj bo pisana v kateremkoli jeziku.samo da je pristna, poštena, in da prihaja iz srca. Vsega tega pa je v To-mizzovem romanu - kroniki xBolj-še življenje» na pretek. DUŠAN ŽELJEZNOV KOPRSKO KULTURNO PISMO 10 let Komornega zbora iz Nove Gorice Prepričljiv nastop mlade goriške pianistke Ingrid Silič v Zemonu pri Vipavi - Domači ansambli na Piranskih glasbenih večerih Ob koncu letošnje sezone je bil v Novi Gorici pomemben pevski dogodek — desetletnico Komornega mešanega pevskega zbora iz Nove Gorice, ki ga ves ta čas vodi Štefan Mavri. Nastanek in plodno delovanje zbora je na eni strani izpolnilo praznino na torišču zborovske prizadevnosti v mladem mestu, na drugi pa obogatilo in še danes prispeva svoj delež k celotni kulturni dejavnosti na Goriškem in še dlje, saj je njegovo delo bilo dokaj pomembno za razvoj zborovskega petja na Primorskem. škoda, da je precej pevcev polagoma zapustilo zbor, ki je obetal, da se bo kvalitetno stalno dvigal, kar so potrjevali njegovi nastopi na prvih revijah »Primorska poje* in udeležbe na tekmovanjih v Mariboru ter v Gorici. Zbor je sicer pomladil svoje vrste, vendar vokalno še ni tako utrjen, da bi popolneje zadostil zahtevnemu sporedu > pesmim, med katerimi so nekatere terjale polnejši zvok in tudi dokajšnje zmogljivosti v visokih tonih, kakor je na primer Bortnijanskega I. sestavek iz Koncerta, posebno pa še Bruck- nerjeva Ave Maria. Program je sicer hotel prikazati nekak prerez desetletnega dela, kar pa 'e za mlajši del pevcev bilo vendarle nekoliko prenaporno; zaradi tega je intonativna stran na trenutke dokaj šibka, zlasti v prvem delu sporeda, celoten vtis nekaterih pesmi. še najboljši je bil zbor pri zadnjih dveh pesmih, ko so dopolnili njegov zvok, ki je bil polnejši in voluminoznejši ter tudi izvajanje plastičneje, starejši, bolj izvežbani pevci. Ti so se pridružili zboru neposredno za podelitvijo Gallusovih odličij, ki so jih prejeli za pevsko udejstvovanje. Zbor se je hotel spomniti tudi nekaterih solistov, ki so nastopili v prvih letih zborovega delovanja, vendar se že takrat niso niti po barvah niti po načinu petja posebno zlivali, sedaj pa se manj. Bilo bi koristno, da bi zbor na o-snovi zadnjega koncerta potegnil črto in skušal ugotoviti stvarno stanje, se skušal glasovno dopolniti, predvsem pa, da bi nadaljnje delo začel s popolnoma novim programom, kajti stari z novimi pevci, ki ga ne obvladajo teme- ljito, učinkuje več ali manj kot nekaj pogretega, nekaj, v čemer ne čutimo osvežujoče prepričljivosti. V dvorcu Zemono pri Vipavi je nastopila mlada goriška pianistka Ingrid Silič. Na sporedu je imela Bachovo Partito v a-molu št. 2, Mozartovo Sonato KV 330 v C-duru, Skrjabinovih Pet preludijev, op. 11, Debussyjeve Pour piano — Prelude, Sarabanda, Toccata — iri Tajčevičeve Balkanske plese. Od svojega zadnjega nastopa v MO zartovem Koncertu ob otvoritvi Kulturnega doma v Novi Gorici lahko rečemo, da je odprla novo stran, kar zadeva nj^no umetniško dozorevanje. Potrdila je svoje sposobnosti, kakor dober spomin, dokaj zaznavno tehnično pripravljenost, smisel za dramatsko kon-trastnost, ki je prišle do veljave zlasti v Skrjabinovih skladbah, rit mično čvrstost v Tajčevicevih Bal kanskih plesih, občutek za stilno opredeljenost, kar je bilo najbolj poudarjeno v Mozartovi Sonati, v kateri sta bila najprepričljivejša prvi in tretji stavek, zlasti zad nji je bil izoblikovan v pristno doživetem poletu, med tem ko v Andante cantabile interpretka še ni našla dovolj sproščenega in globlje segajočega kreiranja. V Bachovi Partiti je bilo nekaj preveč romantično občutenih nihanj, sicer pa je bilo delo zelo solidno pripravljeno. V celoti je bil kon-, ceri prijetno doživetje, obenem pa je potrdil viden vžpon mlade kon-certantke. V Piranu je bjla v okviru Firenških glasbenih večerov druga prirčditeV, na kateri so uspešno nastopili domači ansambli in sicer: pihalni orkester, moški zbor pod vodstvom Adolfa Krasne, mešani zbor Italijanske narodnostne skupnosti iz Pirana pid vodstvom Bena Makovca, folklorna skupina, balet, ki ga vodi Lidija Pogačnik; razen mešanega zbora delujejo vsi ansambli v okviru kulturno umetniškega društva Karol Pahor iz Pirana. Moral bi nastopiti tudi moški zbor iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča, pa so organizatorji, ki so se bali slabega vremena, njegov nastop preložili za drugo podobno priložnost Ivan Sili« ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA ZELO BOGAT OBRAČUN ENOLETNE DEJAVNOSTI V sredo so se na sedežu Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu zbrali člani širšega odbora Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, da bi pregledali delovanje združenja od njegovega ustanovnega občnega zbora, 29. aprila 1979, do danes in da bi se pogovorili tudi o bodočem delovanju po počitniškem razdobju, ki sicer ne bo veljalo za vse člane in celotno dejavnost, ki pa bo kljub temu pogojevalo obšimost delovanja v juliju in avgustu. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki in predstavnice združenja iz samega mesta in iz številnih okoliških vasi, kot na primer iz Mačkolj, Doline, Boljunca, Ricmanj, Bazovice. Padrič, Trebč in Križa, sta predsednica Neva Lu-keš in tajnica Anica Udovič podali v glavnih obrisih delovanje združenja, ki je od ustanovnega občnega zbora opravilo kar precej dela in zastavljenih nalog. Tako je združenje med drugim organiziralo številne izlete in to v Trnovo pri Novi Gorici na grob - spomenik narodnega heroja Darka Marušiča -Blaža, v Dražgoše na Gorenjskem, kjer je potekala prva večja bitka med partizanskimi borci in okupatorskimi vojaškimi enotami, v Be-ram in Pulj v Istri za počastitev spomina istrskega heroja Vladimirja Gortana ob 50. obletnici njegove usmrtitve, v Kučibreg, kjer je bila komemoracija padlih na tem področju itd. Združenje se je v tem času udeležilo tudi številnih pomembnih srečanj, kot na primer srečanja bivših skojevcev v Kozini, komemoracije padlih v Borštu ter podobne svečanosti v Lonjerju pri Trstu. Združenje je v prostorih Odseka za zgodovino priredilo tudi predavanja in druge prireditve, kot na primer predavanje o partizanski saniteti, ki ga je organiziral, skupno z odborom Zveze vojnih invalidov v Trstu, nato posebno prireditev ob odprtju razstave na temo «Življe-nje in delo novinarja Albina Bubniča* in pa Gortanov večer, na katerem so gojenci Dijaškega doma v Trstu prikazali lepljenko o Gor-tanovem procesu. V svojih poročilih sta predsednica in tajnica združenja poudarili tudi pomen ciklusa predavanj na radijski postaji Trst A «Bratje le k soncu svobode*, v katerih so sodelovali s svojim pričevanjem tudi člani združenja ter naglasili potrebo. ua so z oddajami takšne vsebine nadaljuje, saj si poslušalci želijo takih in podobnih prispevkov, k’ govorijo o pomenu narodnoosvobodilne borbe tudi za prebivalstvo tega področja. Člani združenja so bili navžoči na številnih, za slovensko narodnostno skupnost, pomembnih prireditvah, kot na primer pri poimenovanju slovenskih šol (šole v Rojanu in pri Sv. Jakobu, kjer so člani sodelovali tako pri zbiranju gradiva za knjigo «Zgodovinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem okraju — Sv. Jakob*, kot tudi pri pevskem zboru bivših učencev Ciril - Metodove šole. Poudarjeno je še bilo pomembno sodelovanje članov združenja tudi pri sodelovanju z Odsekom za zgo- dovino pri zbiranju gradiva za zgodovino NOB, kot tudi pri sodelovanju z drugimi društvi in ustanovami. Ob koncu so si udeleženci sestanka obljubili, da bodo s svojo bogato in plodno dejavnostjo nadaljevali, da bodo po svojih močeh utrdili in poglobili delovanje z borčevskimi organizacijami tu in onstran meje, da bodo priredili čim več predavanj, tudi s sodelovanjem deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja, da bodo pripravili nova srečanja s svojimi člani ter navezali stike z vsemi člani tržaškega področja ter področja Tržiča in Ronk in tudi z ostalimi področji, da bodo navezali stike z mladino in seveda še u-trdili tudi svojo prisotnost v vseh slovenskih naprednih organizacijah in društvih. Srečanje se je zaključilo v prijetnem in tovariškem razgovoru ob kozarcu vina in dobrotah, ki so jih aktivistke in aktivisti sami prispevali. N. L. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Zares zaslužene priznanje Marino Pečcnik je znan v naši javnosti predvsem po svojem javnem udejstvovanju na prosvetnem in političnem področju (dalj časa je bil predsednik ŠD «Breg», danes pa med drugim opravlja posle podžupana v dolinski občini), nekoliko manj pa je morda znano njegovo delovanje na gospodarskem področju. No, tudi za to dejavnost je te dni prejel posebno priznanje: njegova tvrdka «Pam Ferramenta* pri Domju je bila namreč vpisana v »Zlato knjigo dela*, ki jo vsako leto izdaja «11 Messaggero Economico Italiano*, in sicer z motivacijo, ki priznava njegovo »vzorno profesionalno dejavnost*. Na sliki Marino Pečenik z diplomo in reprodukcijo ustrezne kolajne MiiiuiimiiiuiiiiiMMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiifiimiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA SLOVENSKI ŠOLI PREŽIHOVEGA VORANCA VIDNI REZULTATI ZAVZETOSTI UtTTEUEV, OTROK IN STARŠEV Prireditve doma - Sodelovanje z občino - Obiski v matični domovini Osnovne šole so z mesecem junijem dokončno zaprle svoja vrata. Razstave, prireditve, izpiti, papirji, vse je zaključeno in odpravljamo se na počitnice. Ob vsakem zaključku pa radi pregledamo preteklo delovanje in polagamo obračun. Obračun polagajo u-čenci in starši ob spričevalu, učitelji ob ugotavljanju učnega uspeha, obračun pa polaga tudi šola kot skupnost učencev, staršev in učiteljstva. Učni uspeh na šoli je odvisen predvsem od učnega kadra in njegovih metod in oblik dela, toda širši vzgojno izobraževalni uspeh šole kot terpeljiia kpitpiipg ustapg; ve naše etnične skupnosti je odvisen predvsem stopnje sode-, lovanja staršev , ih učiteljstva šoli, od sodelovanja šole s krajevno skupnostjo, z ustanovami v vasi in širše s šolami in ustanovami v vsej občini ter nenazadnje od sodelovanja z občinsko upravo. Tudi letos smo, kot vsako leto, pripravili na šoli miklavževanje. božičnico in Prešernovo proslavo, toda višek našega delovanja sta bila zadnja dva meseca v šolskem letu. Občinska uprava je priredila letos svečano proslavo ob 30-letnici osvoboditve. Sodelovali smo na skupnem nastopu vseh šol Angela in Silvester Žerjal iz Boljunca sta posvečala veliko pozornost svojemu grmu hortenzij. Rastlini ni nikoli primanjkovalo vode. Pa ne le letos, ko je moče še preveč. In zato ni nič čudnega, če se je na njunem dvorišču razrastla hortenzija, ki jo vidimo na gornji sliki v občini, risali za ex-tempore na temo Mir v svetu, sodelovali s petjem in s tekom na spominskem teku od spomenika do spomenika. Že tri eta je preteklo, odkar smo poimenovali našo šolo po pisatelju in revolucionarju Prežihovem Vorancu. Od takrat sodelujemo s Prežihovimi šolami iz Slovenije. In smo se tudi mi vključili v veliko družino Prežihovcev. Te šole v Sloveniji prirejajo srečanja Prežihovih šol. Že tretje leto se tudi naša šola udeležuje tega srečanja. Tako smo bili predlanskim na srečanju v Ljubljani, lani na Jesenicah, letos pa smo se odpravili na. B,avne„.na Koroškem. Dva tlni smo bili učenci, starši in učitelji. ■ dolinska, šole gostje u-. čencev , in učiteljev ..Prežihove šole na Ravnah. Obiskali smo kraje, kjer se je rodil in živel, in kjer je pokopan Prežihov Voranc. Hodili smo po Prežihovi poti, ki je vsa en sam velik spomenik Prežihu, pisatelju, revolucionarju in človeku. Na srečanju so tudi učenci naše šole tekmovali v znanju o Prežihovih »Solzicah* in odlično odgovarjali. Nastopili smo v kulturnem sporedu kot vse Prežihove šole in prikazali zgodovino naših krajev in ljudi od fašizma do danes v lepljenki iz pesmi naših zamejskih pesnikov. Srečanje na Ravnah je bilo enkratno doživetje za nas vse. Vezi med šolami so se poglobile, ustvarile pa so se tudi prijateljske vezi med odraslimi in med otroki. Prihodnje leto se nam obeta srečanje v Bistrici, v Prekmurju, in že razmišljamo o možnosti takega srečanja tudi pri nas v Dolini. S Prežihovimi šolami imamo tudi drugačne stike. Tako vsako leto za »Majenco* naš vaški praznik povabimo v goste učitelje ene od Prežihovih šol iz Slovenije. Tako bolje spoznajo življenje v naši vasi, naše običaje in našo zamejsko stvarnost. Letos so biU naši gostje kolegi iz Ljubljane. Ob srečanjih Prežihovih šol si tudi izmenjavamo darila. Letos smo nesli na Ravne Palčičevo sliko, ki nam jo je slikar podaril prav za to priložnost. Zahvalili smo se mu s pristno domačo kapljico in obisk v njegovem ateljeju je bilo še eno bogato doživetje za naše učence. S pomočjo staršev smo uredili Prežihov kotiček na šoli. Prepleskali smo stene, uredili omaro, kjer so razstavljena darila, ki smo jih prejeli ob raznih priložnostih in tudi Vorančev rokopis «Solzic», ki nam ga je priskrbela mladinska pisateljica Kristina Brenkova. Pisateljico Brenkovo smo letos povabili na zaključek našega šolskega leta, ko smo ob razstavi pripravili s starši majhno svečanost ob podeljevanju Prežihovih bralnih značk našim učencem. Med šolskim letom smo prebrali veliko knjig, ki jih je napisala Kristina Brenkova. Prisrčno je Brenkova našim otrokom podelila bralne značke;" Si' *‘njimi pogovorila o svojih delih in odraslim prebrala sv<3| sestavek, kako si je Vo-ranč' pij’ vbjnl želel, da bi živel v Trstu. Pripovedovala nam je o svojem delu z njim, kajti bila je njegova sodelavka in med vojno v okupirani Ljubljani tudi n jegova kurirka. Ta večer smo zaključili z zakusko, ki so jo pripravili starši, in gledali film in diapozitive o srečanju Prežihovcev na Ravnah. Omeniti moramo še skupno zaključno šolsko prireditev osnovnih šol dolinskega ravnateljstva, na kateri smo nastopili z lepljenko o naši zgodovini, ki smo jo pripravili za obisk na Ravnah. Naši prireditvi pa so prisostvovali tudi učitelji osnovne šole Prve tankovske brigade iz Dekanov, s katerimi smo že lani vzpostavili tesnejše stike, in iščemo razne oblike plodnejšega medsebojnega sodelovanja. Obračun našega šolskega leta je izredno ploden. Zgledno je bilo sodelovanje staršev z učiteljstvom, ki niso pomagali šoli samo moralno in organizacijsko, ampak tudi materialno, da smo lahko vse pobude tudi speljali. Veselo vzdušje našega skupnega dela pa je letos skalila žalostna vest, da je Tito umrl. Vse nas je globoko prizadela. Učitelji, starši, dedki in babice so pripovedovali učencem o Titu o njegovi borbi in o njegovem delu, učenci pa so pisali o njem. Vsi na šoli pa smo se Titu poklonili tako, da smo se podpisali v žalno knjigo. Čutili smo se dolžne, da to storimo tudi zato, ker naša šola nosi ime Prežihovega Voranca, človeka, ki je bil Titov tovariš in njegov tesni sodelavec. Učiteljstvo NEDELJA, 6. JULIJA 1980 ITALIJANSKA TV JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.50 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka 11.15 Čez tri gore: Pesmi jugoslov. narodov 11.45 D. Markovič: ODPISANI TV nadaljevanka 12.35 TV kažipot 13.00 Kmetijska oddaja 14.00 in 16.55 Poročila 17.00 Razvoj popularne glasbe 17.50 Balijski princ, dokumentarna oddaja 18.40 Športna poročila 18.45 Samo enkrat živiš — film 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 S. Jankovič - A. Isakovič: TRENUTEK. TV nadalj. 21.45 Razdalje in bližina dokumentarna oddaja 22.15 V znamenju 22.30 Risanka '22.40 Portreti: Marjetka Falk 22.55 Športni pregled Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.45 Kmetijska oddaja 13.30 TV DNEVNIK 17.00 Človek, ki je prišel od daleč TV film 17.50 Risanka 18.15 Dogodivščine 19.10 Sky: PLAMEN prvo nadaljevanje 20.00 TV DNEVNIK 20.40 «Coralba» drugo nadaljevanje 21.40 Mash 22.05 Športna nedelja 22.50 Napoved programov za prihodnji teden 23.05 TV DNEVNIK Drugi kanal 12.45 Vse o Rimu 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.45 Družina Addams 17.00 Dnevnik 2 — Športni pregled 18.35 Napoved programov za prihodnji teden 18.55 TV film iz serije Dave Bar-rett: Otroški obraz 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — Športne vesti 20.40 Včeraj in danes 22.55 Dnevnik 2 — Dossier 22.50 DNEVNIK 2 23.05 Igor Strawinsky: Koncert za enajst glasbil Tretji kanal DNEVNIK 3 Neposredni prenos predolimpijskih tekmovanj 19.00 DNEVNIK 3 — Deželne vesti 19.20 «Pasticcio italiano* 20.40 Dnevnik 3 — Športne vesti 21.40 «Siciliani di Fava e Sindoni* 22.10 DNEVNIK 3 22.30 Deželni običaji in tradicije Koper 20.00 Otroški kotiček 20.30 Pregled tedenskega programa 20.45 SVET BREZ SONCA - film 22.15 Glasbena prireditev v Li-gnanu Zagreb 11.00 Glasbeni tobogan 12.30 Narodna glasba 13.00 Kmetijska oddaja 15.55 Mladinski film 17.10 TV DNEVNIK 17.25 Nedeljsko popoldne 20.30 TV DNEVNIK 21.00 TRENUTEK — TV' nadalj. 21.50 Dokumentarna oddaja MAROKO 22.20 TV DNEVNIK TRSTA 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Sv. maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: «Blisk na Pacifikom*, pustolovska zgodba v 7. nadaljevanjih; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slo vencev v Italiji; 12.30 Na počitnicah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev) 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Rezervirano za. . . Neposreden prenos 10. zamejskega festivala domače glasbe, ki sta ga organizirala DP «Frans Sedej* in ansambel «Lojze Hlede* iz Števerjana. ',ai,lo,no'- K0PU5L* (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 6 + 1=7 in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. . 10.30 Glasbena oddaja; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97.7 MHz UKW - Koper 89,3 MHž UKW - Nanos 101,0 MHz 11.15 Igra orkester Lalo Schifrin; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Po govor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pikice na i; 14.00 Zgodovina avtomobila; 14.33 Kim, svet mladih; 15.00 Free show — ni samo glasba; 16.15 Nedeljske po pevke; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najpopularnejše popevke tedna; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 19.30 Koncert. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30, 17.30 Poročila- 8.00 - 9.00 Veselo v nedeljsko do poldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 . 10.00 Nedeljski spored zborovske in narodno zabavne glasbe; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz 9.40 Nedeljska reportaža: Iz našega življenja; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Glasbena medigra; 14.40 Glasbeni notes, pbjave; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Alenka Pintarič; 16.30 Programi tedna; 16.35 Reklame in zabavna glasba; 17.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodno-zabavnih ansamblov; 17.45 15. min. s skupino Rudy Brass; 18.00 Primorska poje ’80; 18.30 Za vsakogar nekaj. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.10 Radijska priredba; 11.00 Ral-ly; 12.30 Koncert: 13.15 Radijska priredba: 14.00 -AfaiteOVSka glasba; 15.00 Nedeljsko popoldne; 19.25 Glasbeni projjram. RADIO 2 6.30, 7.30. 8.30, 1L30, 12.30, 13.55; 18.30 Poročila; 6.00 - 8:45 Glasbeno prebujanje; 8.45 Radijska priredba; 9.35 Glasbeno govorni program; 11.00 Glasbeni program, ki ga vodi Renzo Arbore; 12 00 Tisoč popevk; 12.50 Lestvica najpopularnejših popevk: 13.35 Filmska glasba; 14.30 Nedeljsko popoldan; 19.50 Radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00. 3.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poro čila; 7.15 Danes je nedelja — Re kreacija; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.41 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši!; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe-15.05,Humoreska tdga tedna; 15.25 S popevkami,po Jugoslaviji; 16.10 Pri rias ddma: 16.30 Nedeljska reportaža; 16-55 Listi iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 - 19.32 Zabavna radijska igra; 19.32 Na zgornji pc lici; 19.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov; 1.05 - 5.30 Nočni program PONEDELJEK, 7. JULIJA 1980 DUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO 'MED VOJNO PO PRIMORSKI 17. Nemški general Ludvvig Kiibier Kubler: Mislim, da je bilo več vojakov. Mislim, da ni bilo nobene neposredne zveze. Predsednik: In zakaj so bili ustreljeni? Kubler.- Tega ne vem. Predsednik: Dovolj o tem. Tovariš tožilec, imate kakšno vprašanje? Vojaški tožilec: Ali je to posledica vašega korpusnega povelja? Kubler: Ne. Podpolkovnik Schulze je s tem delal proti mojemu korpusnemu povelju, ker sem v zadnji točki tega povelja odredil sledeče: «Za kolektivne ukrepe je potreben moj pristanek.* S tem so bili prepovedani kolektivni ukrepi za meni podrejene enote. Vojaški tožilec: Dobro. Če je podpolkovnik Schulze delal proti vašemu povelju, kakšno kazen ste mu zaradi pre-kršitve povelja izrekli? Kiibier: K temu imam pripomniti, da je imel neposredno nadrejeni preiskati ali je bil podan povsod za izrek disciplinske kazni, pristojni sodni gospod pa je moral preiskati, ali je šlo za sodno kaznivo dejanje. Jaz nisem bil niti neposredni disciplinski predpostavljeni, niti sodni gospod. Predsednik: Tovariš tožilec, ali so vam te izjave potrebne? Vojaški tožilec: Niso potrebne, atnpak vidi se, kako je postopal malomarno. Zaradi petih nedolžnih žrtev ni u-krenil ničesar, pravi pa, da je bilo kršeno njegovo korpus-no povelje. Kubler: Smem nadaljevati s svojim izvajanjem? Predsednik: Za sodišče ni potrebno. Zahteva mogoče obramba kakšno vprašanje? Zagovornik dr. šuklje: Prosim, pojasnite, kakšno kazen je dobil oficir Schulze? Kubler: Ko sem videl, da neposredno predpostavljeni ni posegel vmes, sem v pismeni obliki, naslovljeni na 188. divizijo, izrekel podpolkovniku Schulzerju ukor. Predsednik: Še kako vprašanje? Vojaški tožilec: Kako se v vojnem času kaznujejo pre-kršitve vojaških uredb? Zlasti takega povelja, kot je bilo korpusno povelje, izdano od generallajtnantna? Vsi prekrški takšnega povelja so se kaznovali s smrtjo in vi ste dali za pet nedolžnih oseb majhen pismen ukor. Kubler: K temu smem pripomniti, da je za nemško vojsko bilo nekaj popolnoma izrednega, da je komandant polka dobil pismeni ukor. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 TV DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Človek, ki je prišel od daleč, TV film 17.50 Velika parada risanka 18.15 Hladno, hladno 18.30 WOOBINDA 19.20 HEIDI 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 TV DNEVNIK 20.40 KOMISAR film 22.25 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.15 DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 13.00 Kinematografija 17.00 A. H. Brez sape 17.45 Tednik o turizmu in prostem času 18.30 Programi pristopanja 19.08 TV fjlm 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Mixer 22.25 Koncert po italijansko 22.55 Protestantizem 23.25 DNEVNIK 2 - ZADNJE vesti Tretji kanal 19.15 «1 PUFI DEI FRATELLI NAPOLI* 19.20 Aktualna oddaja Dnevnika 3 19.50 Medicejska razstava v Firencah 20.05 Tuji jeziki na osnovnih šolah 20.40 Pripovedi petih krogov 21.40 Med šolo in delom 22.25 «1 PUPI DEI FRATELLI NAPOLI* — (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Vrtec na obisku 19.10 Biološke ure: izbor filmov z 11. festivala znanstveno tehničnih filmov 19.45 Mladinska oddaja 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 M. Novakovič: UGRIZ — drama 22.00 Mozaik kratkega filma: Paul Jacobs Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Trans - Europa - express film 22.30 Baletni večer Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.15 Dan borca, otroška oddaja 19.30 šola za junake 19.45 Mladinski festival revolucionarnih pesmi 21.00 Niš: Zaključni koncert jugoslovanskih zborovskih slovesnosti 23.35 TV DNEVNIK 23.50 Umetniki . borci: Radovan Gobec TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Dober glas gre v deveto vas; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba;; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — '1. s 7:6. , eti jn odločilni niz je bil tudi tre' ^ ’zena<-'en, čeprav se je hi-d J® končal. Izenačenost je trajala .. rezultata 6:6, nakar je v vod-nZ° prešel Borg (7:6). Serviral je hi Mc Enroe in naredil dve grobi ataPaki. Zmanjšal je sicer na 15:30, w takoj zapravil naslednjo žogo. in • to* »M. 3:6, 6:4 rf6ftoan (Avstral.) — Leon 'Avstral.) 7:6, 7:5 letovanje ZSŠDI 6:3, 7:6 P ^•■oaram po panogah odkn Pekovi seji novega izvršnega Vef|^'a, ZSŠDI so na predlog po-Drari' i- gornikov pregledali, razde 'n odobrili podrobne skupki iihurame za skoraj vse panoge, do V1 d° novi odbor skušal vpeljati govK^dCa tega leta, ko zapade nje-So ^ , ttoesečni mandat. Programi tieka a n' ’n hi morali zadostiti po-jektivm društev, upoštevajoč ob v«e okoliščine. Pa poglejmo v glavnih obrisih posamezne programe: Odbojka Odbojkarska komisija bo od 1. do 10. septembra priredila v šolskem centru pri Banih vsakoletni tečaj za začetnike, vzporedno s katerim bo potekal tudi 40-umi tečaj za odbojkarske trenerje o tehničnih, taktičnih in zdravniških aspektih odbojke. Vsi predavatelji pa bodo iz domačega kroga. Komisija bo organizirala turnirja v mini odbojki in predavanje širšega značaja pod naslovom «Odbojka v filmu in besedi*. Nagradili pa bodo uspešnega trenerja na mladinskem področju in tiste trenerje oziroma igralce, ki delujejo na terenu že več deset let. Namizni tenis Za povečanje množičnosti bo komisija skušala organizirati turnirje za otroke v sodelovanju s šolami in pa tekmovanja za nekdanje igral ce rekreativce. Pritegniti je treba tudi večje število odbornikov kot organizatorjev namiznoteniške de javnosti. Skrbeti bo treba za nadaljnje izobraževanje trenerskega kadra s prirejanjem izpopolnjevalnih tečajev. Nujna je tudi prisotnost trenerja - koordinatorja iz matične domovine, ki bi pomagal pri delu v matičnih društvih in vodil ter koordiniral vse naše trenerje in pomagal pri izdelavi večletnih razvojnih programov. Tudi za tekmovalce, ki so v veliki večini še zelo mladi, treba prirejati razne izpopolnjevalne tečaje. Okrepiti je treba stike s strokovnimi zvezami, stike med društvi in izvesti razne propagandne pobude za še večjo popularizacijo te panoge. Športni medicinski center ZSŠDI se nagiba k odločitvi, da bi ustanovilo samostojen športni medicinski center, ki bi bil zadolžen za splošne in specialistične preglede športnikov in rekreativcev slovenskih društev, kar je postalo obvezno po zakonu. Nogomet Vsa pozornost je bila posvečena mladinskima centroma, ki bosta pričela delovati z novo tekmovalno sezono. Odbor je zagotovil največjo možno podporo tej važni pobudi z zagotovitvijo visoko kvalificiranega strokovnjaka, ki bo koordiniral delovanje in usmerjal trenerje posameznih ekip. Največjo skrb in pozornost- pa bodo posvetili, narod- »S* Iz analize trenutne stopnje organiziranosti, strokovnosti in množičnosti atletske dejavnosti izhaja, da se ta panoga vedno bolj uveljavlja predvsem med mladino. Pretežni del slovenskega zamejskega prostora pa ostaja nepokrit, ker je strokovni kader omejen in materialna osnova preskromna. Težiti moramo k bazični atletski aktivnosti z uveljavljanjem profila atletskega organizatorja in vaditelja. Tisk in propaganda Še dalje je treba posredovati širši javnosti preko sredstev množičnega obveščanja v zamejstvu in v matični domovini delovanje ZSŠDI in dosežke slovenskih zamejskih športnikov z izdajanjem tedenskega biltena, neposrednim posredovanjem vesti in prirejanjem tiskovnih kon ferenc, oziroma predstavitve večjih športnih manifestacij. Smučanje Poleg samostojnih tečajev, ki jih prirejajo štiri društva bodo skupaj priredili pet smučarskih tekmovanj in po možnosti ustanovili tekmovalno skupino na podlagi napotkov strokovnega revizorja in sodelovanja s Smučarsko zvezo Slovenije. Potrebno je proučiti možnost postavitve plastične steze. Trenerska zveza Posamezni trenerji so aktivno vključeni v delovanje komisije, kjer obravnavajo specifično problemati- ko. Splošni program trenerske zveze pa predvideva prirejanje strokovnih predavanj, neposredno honoriranje trenerjev, možnost nadaljnjega izpopolnjevanja trenerskega kadra in uvajanje mladih v poklicno šolanje, da bi se nato v celoti posvetili telesnokultumi dejavnosti. Otroška telovadba Nujna je ustanovitev komisije za telesno vzgojo, ki naj bi izvedla določene skupne pobude za [»večanje množičnosti, razširitev strokovnega kadra, ustvarjanje pogojev sodelovanja med društvi in popularizacijo splošne telesne kulture začenši z otroškim vrtcem. Benečija Jutri zvečer bo v Čedadu sestanek s skupino beneških rojakov, ki bodo pričeli z izvajanjem nekaterih konkretnih pobud na športnem in rekreacijskem področju. V ta namen je odbor pripravljen nuditi največjo pomoč in pozornost. Organizacijska struktura na Goriškem Da bi dosegli boljšo teritorialno organiziranost, je ZSŠDI našlo na Goriškem še nekaj sodelavcev: Marjan Tomšič bo skrbel za odbojko, Srečko Vižintin za namizni tenis in razvoj športa v Ronkah, Miloš Tabaj za nogomet, Marko Čubej za košar-ko in Damjan Klanjšček za stike z društvi in Novo Gorico Občni zbor FITET Na vsedržavnem občnem zboru namiznoteniške zveze FITET v Rimu je slovenska zamejska društva zastopal odbornik ZSŠDI Walter Pertot, ki je iznesel probleme in predloge le-teh. Nogometna komisija Jutri zvečer bo ob 20.30 v prostorih zadruge v Bazovici sestanek predsednikov društev, ki gojijo nogomet, s predstavniki ZSŠDI, da nadaljujejo z razpravo o dokončni ureditvi mladinskih nogometnih centrov. ki so jih začeli pred tednom dni. Prošnje za povrnitev stroškov za zdravniške preglede Dežela bo športnim društvom v celoti povrnila stroške, ki so jih imela lani za splošni pregled svojih športnikov v medicinskem centru. Do 31. t.m. morajo društva predložiti zadevno prošnjo. V.sa pojasnila pa nudijo .uradi i Združenja. B. S. ATLETIKA Izenačen Stekičev evropski rekord v skoku v daljino DRESDEN — Evropski rekorder v skoku v daljino, Jugoslovan Nenad Stekič, bo moral odslej naslov deliti z Lutzom Dombrowskim, atletom iz Vzhodne Nemčije. Na tekmovanju v Dresdenu je namreč Dom-browski včeraj izenačil Stekičevo znamko 8,45 m, ki jo je jugoslovan ski predstavnik dosegel pred petimi leti v Montrealu. Vzhodnonemški atlet je seveda s tem skokom popravil državni rekord, ki ga je sam postavil lani v Turinu, kjer je skočil 8,31 m daleč. JADRANJE PO DOLGIH PRIZADEVANJIH PIŠA — Massimo di Giorgio (Fiamme oro Padova) je včeraj na mitingu v Piši skočil v višino 2,29 m in s tem postavil nov italijanski rekord. Prej je imel rekord Bruno Borghi (SNIA Milan) z 2,28 m, ki ga je postavil v Trevisu 25. maja letos. KONČNO :TPK SIRENA V FIV Odločilna podpora jadralnega kluba SV Barcola - Grignano in 11. področja FIV v Benetkah - Izredno uspel jadralni tečaj za razred optimist (81 tečajnikov) - Zdrava politika kluba - Nastop v Izoli Tako je Tržaški pomorski klub Sirena s potrpežljivostjo, stalnim delovanjem, predvsem z mladino, izgradnjo in dopolnitvijo svojega sedeža ob morju in plovnega parka, s prizadevanjem in požrtvovalnostjo tako članov kot odbonikov, naredil spet pomemben korak naprej, v svoje zadoščenje in korist celotne slovenske zamejske skupnosti. M. P. SOFIJA — Bolgarska atletinja Maria Vergova Petkova je včeraj dosegla drugi rezultat na svetu v metu diska in sicer 70,66. Svetovni rekord ima Nemka Evelyn Jahl z 71,50 m. ■v H v ' - Tržaški pomorski klub Sirena si je pridobil svoj velik ugled predvsem z nesebično požrtvovalnostjo svojih članov, ki so s prostovoljnim delom ogromno prispevali k ureditvi svojega društvenega prostora v Barkovljah MiiniiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimfiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniimiiiiiiiiiifiiiiiiiCTviiiitiiiiiiB V POČASTITEV OLIMPIJSKIH IGER SOVJETSKA ODPRAVA NA SEVERNEM TEČAJU Športno-znanstveni podvig je opravila v dveh mesecih in pol V čast olimpijskim igram je pred kratkim sovjetska znanstveno-šport-na ekipa dosegla Severni tečaj na tekaških smučeh. Za 1500 kilometrov poti od otoka Henrietta v vzhodnem Sibirskem morju do vrha našega planeta je 7-članska postava potovala 76 dni in se medtem srečala z neštetimi materialnimi in psihološkimi težavami. Na pohod so se člani odprave pripravili že vrsto let, v glavnem v okviru svojega rednega dela kot raziskovalci arktičnih predelov SZ in izvedenci za tehnologijo le-teh. O-premljeni so bili z najsodobnejšo opremo, ki je bila istočasno izdelana na tak način, da je zavzemala čim manj prostora in je čim manj tehtala. Vsak dan se je odprava radijsko povezala z uredništvom «Kom-somolske pravde*, ki je pohod organizirala. ■ erv S kopico problemov se je sedmerica srečala že po nekaj urah poti, ko je naletela na nepremostljive razpoke v ledu in je morala obhoditi nevarno področje ter ledeno ploskev ponekod «obdplati» z zavarovanimi prehodi, tako, da je v enem dnevu dejansko napredovala samo za 500 metrov. Temperatura je bila v začetku —30°. Naslednji dan so opravili 3 kilometre, nato pa 5, 10 in 15 km. Največ so v onem dnevu premagali 40 kilometrov, poprečno pa med 25 in 28 km. Občasno je ekspedicija naletela na prosto morje in široke razpoke ter se je morala posluževati gumijastih čolnov. Posebno skrb so morali posvečati tudi skritim razpokam, ki bi lahko ob neprevidnosti brez sledu pogoltnile nesrečneža, ki- bi vanjo stopil. Pot je v prvem tednu ovirala tudi narava sama. Po tedanjih podatkih naj bi morski tok od otoka Henrietta vodil proti severu, izkazalo pa se je obratno in ekipa je del poti vsak večer nekaj morala »vrniti*. V samem finišu je odprava naletela na zelo slabo vreme. Navigacijske naprave so med silovitimi viharji delovale le občasno, bližala se je pomlad in ledena ploskev je začela Dostajati vse bolj zahrbna in nevarna. V bazah ob sibirski obali je konec maja že čakalo nekaj desetin novinarjev, da bi na znak odleteli na severni tečaj in primemo opisali in j poslikali prihod ekipe, Danes se je zaključil tečaj jadranja za mladino od osmega do štirinajstega leta starosti. Skoraj istočasno z zaključkom tega tečaja, ki ga je organiziral TPK Sirena prvič na svojem sedežu in samo s svojimi plovili, je prišla dolgo pričakovana uradna vest. da je glavni odbor italijanske jadtralne zveze (Federazione Italiana Vela - FIV)’ na svoji seji 14. t.m. v Genovi sprejel klub v zvezo. Klub je bil neuradno obveščen o tem že takoj naslednji dan, vendar ni želel tega objaviti, dokler hi prejel pismenega potrdila o vpisu. Pot do sprejema vpisa m bila lahka, še manj pa enostavna, vendar je klubu z vztrajnostjo le u-spelo premagati vse težave. Tu moramo omeniti podporo, ki jo je Sirena dobila pri sosednjem jadralnem klubu SVBG in pri odboru 11. področja FIV v Benetkah, ki nista le prošnje za vpis podprla, ampak jo tudi priporočala, potem ko je bila prvič odbita. Ta vpis pa ni dokončen, ker mora vsako sprejeto društvo prestati dveletno poskusno dobo in si s svojo aktivnostjo pridobiti polnopravno članstvo. Mislimo, da je TPK Sirena na dobri poti, da to doseže. Kljub relativno skromnim finančnim in materialnim sredstvom je Sireni uspelo izpeljati tečaj jadranja, ki se ga je udeležilo enainosemdeset otrok, v petih izmenah. Tečaj je imel dva namena. Navdu šiti mladino za jadralni1 šport‘4n naučiti tečajihke bs*n>v jadranj* ter usposobiti domače vaditelje, da bodo v bodoče lahko sami vadili tečaje, saj (kot tudi v drugih športih) tudi za jadranje primanjkuje pri nas trenerjev. Kljub vremenu, ki je pogosto nagajalo z dežjem ali brezvetrjem, so si tečajniki pridobili prve osnove jadralne tehnike, navdušeni pa so bili skoraj vsi. TPK Sirena si želi, da bi se čim več tečajnikov v jadranju izpopolnjevalo, zato proučuje možnost, da bi lahko jadrali vso sezimo, seveda, pod strokovnim nadzorstvom. Odborniki Sirene, ki so tečaje vo-i dili ob podpori in v sodelovanju KOŠARKA RIET1 — V prijateljski tekmi proti ameriškim univerzitetnim košarkarjem je italijanska državna re prezentanca zmagala s 104:100 (47:39). Tekma sodi v okvir priprav za nastop na olimpijskih igrah, zato pri »azzurrih* ni igral Zampolini, ki je pri vojakih. Italija je nastopila v naslednji postavi: Rrunamonti, Boselli 2, Gi-raldi 2, dalla Fiori 4, Marzorati 4, Solfrini 4, Vecchiato 5, Sacchetti 8, Meneghin 13, Generali 14, Villalta 16, Bonamico 19. 27. maja je vodja odprave Dmitrij I R trenerji JK Jadro iz Kopra in JK Šparo sporočil, da so končno toč- Burja iz Izole, pa so si pridobili Olimpijski ogenj je včeraj prispel na sovjetska tla: na mostu čez reko Prut, ki razmejuje SZ in Romunijo, je znani sovjetski tekač Pjotr Bolotnikov prevzel plamenico z ognjem iz rok romunskega tekača Ni-kolaea Martineskuja. Plamenico bodo zdaj ponesli skozi številna sovjetska mesta do Moskve . ............................................................................................im.............................................................iiimniiiiiiii KOLESARSTVO T0UR DE FRANCE DOBRODOŠEL POČITEK Skrbno ga je izkoristil zlasti Hinault (za zdravljenje svojega kolena) SAINT MALO — Na »Touru* je bil včeraj počitek, ki je kolesarjem prav prispel. Skoraj vsi so ga koristno izkoristili, misleč na prihodnje težave dirke. «Tour» bo v naslednjih etapah imel hujše vzpetine kot doslej. Še prav posebno je včerajšnji dan služil francoskemu prvaku, zmagovalcu »Gira* Bernardu Hinaultu, ki je moral okrevati zaradi vnetja kolenske kite, ki ga muči že od četrtka, ko je celo izjavil, da bo v primeru nadaljnjih bolečin odstopil. Zaradi teh bolečin je v prvi predvčerajšnji po-letapi zgubil še par sekund za rumeno majico, Belgijcem Pevenage-jem. Kljub bolečinam pa je popoldne prišel na cilj v glavnini. Včeraj pa se je podvrgel intenzivnemu zdravljenju ekipe zdravnikov, ki mu je s pomočjo nove aparature z ultrazvoki pomagala, da je okreval. Edini, ki verjetno ni preživel dneva v popolnem miru, je bil Neme« Dietrich Thurau. Nemška kolesarska federacija je poslala protidokaz o kontroli «antidoping» glede na dirko v Loclu (Švica), ki je bila pozitivna. Tei se je odločno uprl Hans Ho.vald, ki je opravil to kontrolo. Tehnični vodja ekipe «Re-nault Gitane* Cyrille Guimard, ki je obenem direktor Hinaulta, pa je organiziral debato za vse tehnične direktorje ekip in direktorje dirke, da bi govorili o tem primeru. ŽREBANJE NAGRAD ŠK DOMIO Športni krožek Domio sporoča, da je bilo v ponedeljek, 30. junija, izžrebanje nagrad prostovoljnih prispevkov za mladinske ekipe, v okviru športnega praznika pri Domju; žre banje je dalo tak izid: 1. serija B štev. 0089 2. serija B štev. 0495 3. serija A štev. 0905 4. serija C štev. 0389 5. serija B štev. 0111 6. serija E štev. 0270 7. serija C štev. 0553 8. serija e štev. 0372 9. serija A štev. 0879 10. serija B štev. 0677 KOŠARKA Borovci klonili v zadnji tekmi letošnje sezone Kontovel — Bor 82:70 (33:27) KONTOVEL: Gulič 39 (1:1), Danieli 14 (2:3), Starc 4, čuk 14, Košuta 2, Sedmak, A. Gruden 1 (1:3), Al. Gruden, Pertot 6. BOR: Vascotto, Zaccaria. Semen 2, B. Tavčar 2, Tremul 24 (4:9), Volk 26 (2:2). A. Tavčar 6 (4:4), Bradassi 8 (2:2), Pupulin 2, Civardi. S prijateljsko tekmo proti Kon-tovelu so Borovi dečki končno zaključili letošnjo sezono. Sedaj so pred njimi počitnice. Tudi zadnje srečanje je odražalo počitniško vzdušje, priznati pa je treba, da je bilo kljub temu zelo zanimivo tako s spektakularnega kot tudi tehničnega vidika. Zmago so sicer odnesli starejši Kontovelci, ki so stalno vodili, vendar pa so se tudi borovci dobro odrezali. Dobra je bila namreč obramba, v napadu pa so lepo organizirali igro. Najzanimivejši pa so bili nedvomno ogorčeni boji pod košema. Med Kontovelci je bil najboljši Gulič, ki je tudi dosegel največ točk. Med «plavimi» pa sta tokrat zadovoljila predvsem Volk in Tremul, ki je res dobro zaigral pod košema. Vsekakor pa gre pohvala tudi vsem ostalim. Meko no izmerili in določili točko kjer so se nahajali. Bili so na vsak način na zahodni polobli, 50 kilometrov od severnega tečaja. Nekaj dni prej so hodili v zgrešeni smeri, proti jugovzhodu. 29. maja je meteorološka služba najavila bližanje močne nevihte od otokov Spitzbergi. Vse je začelo postajati težje od predvidenega, saj bi morale ekipo s tečaja odpeljati letala, katera pa niso imela več idealnih pogojev za letenje, pristajanje in odlet. Navigatorja odprave Hmelevski in Rahmanov sta imela tri najtežje dni. V tem obdobju so navadno hodili šest ur zaporedoma nato so kaki dve uri spali ali počivali ter potem ponovno hodili. 31. maja ob dveh ponoči je končno Hmelevski (po dolgem računanju) ugotovil, da so na točki, kjer se vsi poldnevniki stekajo. Bili so «na vrhu*. Po nekaj urah je v bližini pristalo nekaj lahkih «antonovov». Člani odprave niso mogli več vzdržati, ne da bi zaplesali okoli severnega tečaja in v eni minuti večkrat opravili pot okoli sveta. • « « HAAG — Ameriški sprinter Stan-ley Floyd je zmagal v teku na 100 m s časom 10” 12. OBVESTILA ŠZ Bor - minibasket Sekcija minibasketa sporoča, da bo v ponedeljek ob 16.30 seja vseh staršev. Igralci naj bodo na stadionu «1. maj* ob 15.30. # # * Vadba na igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ulica Montesanto 84) za letnike 1965 in mlajše, se red no odvija — seveda če lepo vreme to dopušča. V prejšnjem tednu so se namreč otroci zbrali na igrišču in so se pod strokovnim vodstvom udejstvovali v raznih športnih panogah. Športno združenje Dom, ki je pravzaprav pobudnik teh treningov poletne športno - rekreacijske vadbe, obvešča še ostale mlade zainteresi-ranče in njihove starše, da obstaja še možnost se prijaviti za to vadbo. Prijave sprejema ŠZ Dom — Ulica Malta 2 — telefon 24-95. Ponoven trening bo namreč že jutri popoldne s pričetkom ob 17.30. V primeru slabega vremena pa bo trenjng naslednjega dna. PROF. DRAGO ULAGA: 0 gibalni izobrazbi otrok (Iz predavanja pri ŠŠT v Trstu) Seveda v tem smislu: športni u-speha so v primeri z delovnimi u-spehi kakor cvet v primerjavi s sadom. Cvet odpade, sad pa ostane. Ne gre za sekunde, centimetre in gole — gre za to, da se otrok razvija v močno osebnost, v človeka, ki zna biti delaven in vztrajen, v človeka, ki ima zaupanje v svoje sposobnosti, svoje sile. še o gibalnem izobraževanju: . Kaj vse naj bi obvladal mladinec, oziroma mladinka, ko konča osnovno šolo, ko ima na primer 15 let? V Sloveniji smo se odločili za takle program športnega izobraževanja hoditi - teči - skakati - metati (potemtakem planinstvo in nekaj atletike) — dalje: obvladati mora kako športno igro — fant morda košarko, dekle odbojko — med športe za vsa obdobja življenja pa sodi tudi znanje plavanja in smučanja — in koAčno: tudi ples sodi h gibalni izobrazbi. Na Tržaškem boste morda še kaj dodali ali kaj manj pomembnega odvzeli, prav pa je, da smo si glede gibalne izobrazbe ali telesno-kultur-nega minimuma kolikor toliko na jasnem. Naj se povrnemo k razmišljanju o tem, kaj vse lahko dosežemo s športom, kako lahko spreminjamo sposobnosti mladega človeka. Axel Munthe je v svojem branja vrednem delu San Michele zapisal: Čimprej spoznamo, da naša usoda ni zapisana v zvezdah, da je odvisna od nas samih, tem bolje za nas. Po domače bi lahko rekli: Vsakdo je sam svoje sreče kovač. Lahko je močan, kolikor hoče — seveda, če se vadi, če trenira. Lahko je vzdržljiv — če se odloči za tek v naravi, kolesarjenje, planinstvo. Lahko je uren in spreten, če se že v otroških letih odloči za mini tenis, namizni tenis, košarko ali kako drugo igro z žogo. Lahko je utrjen, če se odloči za športe v naravi v vseli letnih časih — če hodi v gore tudi pozimi, če smuča, če rad kljubuje vetru in mrazu. Človek pa je lahko tudi lep, prikupen, skladno razvit, če hoče. Ta trditev, da je lahko tudi lep, terja razlago. Že stari Grka so se pri vzgoji mladine ravnali po načelu ka-lokagatije — «lep in dober*. Naj vas spomnim na čudovite starogrške kipe, ki prikazujejo lepoto človeškega telesa, moškega in ženske. Vsakdo si lahko razvije skladno razvito postavo, če pravilno telovadi že od otroških let naprej, v družini, vrtcu in šoli. Pogoj pa je, da jeAudL^eren v uživanju hrane in pijače. Seveda, ne mislim na lepoto kake, manekenke ali filmskega i-gralca, marveč na kultiviranost vsega tistega, kar nam je dala narava, kar smo podedovali po materi in očetu, po prednikih. V športu vemo, da je lahko vsakdo lep ali prikupen po svoje, samo len ne sme biti. Razvijati mora svoje posebnosti, svoje talente, dušeV-ne in telesne. Lepota ni v oblačevanju ali obutvi, tudi ne v ličilih — lepota je v skladno razviti postavi, vzravnani drži in eleganci gibanja. Nekoč so nosili za vitkost v pasu steznike i« blaga in elastike, danes pa svetujemo, predvsem deklicam, da si z gimnastiko tako okrepijo , trebušne mišice, da bodo vitke v pasu, in jih bo držal lepo vzravnane lasten mišični steznik. Za eleganco v gibanju pa je potrebno, da se otroci veliko igrajo, da se vadijo v športu, ritmiki, plesu, hoji po tratah, da bi dobili uglajeno gibanje in vitko postavo. Ni pravega športa brez estetike, brez kulture. Še enkrat: Ne gre za filmske i-deale ali kaj takega, marveč za to, da vsakdo napravi iz sebe največ, kar more. Pri tem mu lahko gibanje na svežem zraku, sončenje, telesna nega; prhanje in podobno izredno veliko koristi. Nasprotnik telesne kulture ni revščina, ampak brezdelje, prekomerno hranjenje, kajenje, jemanje poživil itd. Pričetek občnega zbora ob 9 00. (Nadaljevanje sledi) BiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiivfiiiiiiiuiiiiifiinMiiiiiimiiMiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHum TRADICIONALNA POLETOVA KOTALKARSKA REVIJA veliko bogatih in koristnih izkušenj. Ti trenerji so tako tečajnikom, kot odbornikom posredovali precej znanja. kljub delovnim obvezam in delu v matičnih klubih. Za Sireno se sedaj začenja novo obdobje, ko bo morala v čimkrajšem času usposobiti trenerski kader in vzgojiti take mlade jadralce, ki jo bodo dostojno zastopali na regatah. Ne pričakujemo prvih mest, ampak prizadevnost in požrtvovalnost, s tem pa bodo rezultati prišli sami od sebe. Te dni regatira TPK Sirena v Izolo, v razredu optimist: tekmova- V LJUBLJANI 24 i«r košarke Ježica - Jadran (2401:1991) Tekmovanje je organiziral košarkarski klub Ježica, tokrat že šestič zapored. Letos so, to srečanje izbrali v okviru proslav 4. julija. Dneva borca, in ob 20. obletnici košarkarskega kluba ter 35-letniei društva Ježica. Vse se je začelo v petek ob 17. uri. Vsako moštvo se je razdelilo na štiri ekipe po šest igralcev. Vsaka ekipa je igrala po eno uro in je tri počivala. Približno do polnoči smo gledali kar zadovoljivo košarko in naši fantje so bili nasprotniku tik za petami. Noč pa jim je bila usodna. Utrujenost in zaspanost sta se lotila jadranovcev, temu se. je pridružil še hud dež, ki je trajal približno štiri ure. Spa nja tudi ni bilo od nikoder, saj so fantje spali v,skupnem šotoru, kjer je bilo vedno dovolj hrupno in veselo ter ni bilo mogoče zaspati. U-trujenost je doprinesla tudi nekaj poškodb in tako so morali nekateri košarkarji dodati še nekaj ur več tekmovanja na račun poškodovanih tovarišev, če upoštevamo še to, da je bila Jadranova ekipa v primerjavi z Ježico zelo mlada, nas razlika v koših ne sme potreti. Ježica je bila kondipijsko bolje pripravfjetta, uatnejša pri metih na koš, V njenih vrstah pa so igrali nekateri igralci, ki so nastopali že petič zaporedoma. Znali so torej bolje razporejati moči, kar se je na koncu tekmovanja še pošteno poznalo. Za statistiko naj omenimo, da so jadranovci zadeli po 80,3 koša na uro, nasprotnik pa 100 na uro. Še važnejši od športnega rezultata pa je bil za naše fante družbeni pomen prireditve izven igrišča. Nudila re .jim je priložnost, da so celih 24 ur preživeli v stiku ne samo z nasprotnikom, ampak tudi z gostitelji. Spoznali so nove tovariše, izmenjavali mnenja in vzpostavili nove prijateljske vezi. Mladi domačini so jadranovce lepo postregli z dobro pijačo in jedačo. Gostoljubnost pa je š)a še dalje, saj so Ljubljančani-skušali tudi razumeti tekmovalne težave naših fantov. Skratka vzpostavila se je vez, ki nastavlja pogoje za: dolgo in stalno sodelovanje med društvoma, ki se bosta že jeseni tudi pobratili. Adrijan Sosič nja se jadralci Sirene udeležujejo «Doberdob» tudi uradno kot člani TPK Sirena. < Pričetki- , Danes na Opčinah OBČNI ZBOR DRUŠTVA LOVCEV Danes bo v prostoroih Prosvetnega doma na Opčinah redni občni zbor Društva slovenskih lovcev dežele Furlanije - Julijske krajine Sinoči na Opčinah zelo uspel nastop Poletove kotalkarske revije sodijo med naše najbolj tradicionalne športne prireditve, ki vsako leto v poletnih mesecih privabijo na opensko kotalkališče veliko število gledalcev. Tako je bilo tudi letos. Sinočnji in predsinočnji nastop mladih openskih kotalkarjev je bil ponovno prava paša za oči, ki je zadovoljila tudi najbolj zahtevnega ljubitelja u-metnostnega kotalkanja. Točke so se vrstile druga za drugo in prav težko se je bilo odločiti, kateri bi dali prednost. Odveč je pripomniti, da so nastopajoči poželi vso prizna nje občinstva, ki pa ni bilo namenjeno samo njim, ampak tudi njihovim vaditeljem in pa, seveda, tudi društvu, ki je vse to tudi omogočilo. Kot že prejšnja leta, bo revija na sporedu več dni in jo bodo Po'etovi kotalkarji ponovili tudi drevi (ob 21 uri) za vse tiste, ki si je doslej še niso utegnili ogledati, ali pa ki bi jo radi videli še enkrat. Na slikah: zgoraj vidimo skupino mladih kotalkaric v pestrih, stilizi ranih nošah, spodaj pa že prekalje na tekmovalca in prava umetnika na kotalkah, Zdenko Hrovatin in Pavla Sedmaka, ki sodita že med »veterane* tega športa pri oper. skem Poletu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN*. V SFRJ številka 4,50 din. ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800.00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS ■ til UDU LjuDliana, Oglasi Poštni tekoči račun za Italllo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 6. julija 1980 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlaniie - Juiiiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanskeJj^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) in tiska I zrr I Trst zveze časopisnih Založnikov FIEG ZA SOLIDARNOSTNI SKLAD SKGZ V počastitev spomina pok. Draga Pahorja in Marije Obersnela da ruje družina Mesesnel 50.000 lir. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK ŽRTVAM FAŠIZMA NA COLU M ob seji oovoizvoljenega repenta-brskega občinskega sveta svetovalci in občinski uslužbenci zbrali 275 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Ob I. obletnici smrti Rudolfa Križ-mančiča (Lajta) se ga spominja Vinko Ražem (Čotov) z družino in daruje 10.000 lir. Ob 9. obletnici smrti dragega in nepozabnega Bruna Kralja daruje žena Marija z družino 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA Namesto cvetja na grob pok. Gi-sele Gomisel vd. Husu daruje družina Konte (Repnič 34) 8.000 lir. za spomenik Padlim v nob NA OPČINAH V spomin na Marijo Kapun daruje Valerija Sosič 10.000 lir. V počastitev spomina dr. Antona Daneva darujejo Angelca in Zvonko Malalan 10.000 ter Silvana Malalan 5.000 lir. V počastitev spomina Marije Milič vd. Kapun darujejo hčerke 20 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V počastitev spomina Marije Milič vd. Kapun darujejo hčerke 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BRIŠČKIH V počastitev spomina Marije Mi-Hč vd. Kapun darujejo hčerke 20 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob obletnici smrti drage matere Ivane in v spomin na Draga Pahorja darujejo Fajgljevi (Gropada) 10 tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob tete Karle Kralj darujeta Barbara in Mario Gregorič 10.000 lir. V. Š. daruje 5.000 lir. V spomin na svojega nekdanjega učitelja Draga Pahorja daruje Šte-fi Bratina 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Dane Starec darujeta Karmela in Anita 10 000 lir. Uu srecru vrnitvi z uspelega izleta na Poljsko darujeta Ana in Sveto Grgič 25.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina pok. sestri čen Marije in Klare Kralj daruje Anica z družino 50.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na Klaro Kralj darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 20.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah. Namesto cvetja na grob Rudija Brceta darujejo Majda in Srečko Sedmak 10.000, družina Ostrouška 20.000, Anica in Marčelo Švagelj 20 tisoč ter Irma in Egon 20.000 lir za ŠD Polet. Namsto cvetja na grob Draga Pahorja daruje Jožko Turk 5.000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina Marije Milič vd. Kapun darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina dr. Antona Daneva darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na pok. Marijo Pegan vd. Starec darujeta Fani in Luci Sardoč 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Nosilci krste Marije Milič vd. Kapun darujejo 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Adalbert Starc (Kontovel 499) da V spomin na Antona Kalca daruje Marjan Sedevčič 10.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. Marijo Milič vd. Kapun darujeta Marija in Lidija 25 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Kalca darujejo oče in mati 10.000 lir, teta Vera 10.000 in Zora ter Sil-ko Ražem 10.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Klaro Kralj darujejo za popravilo Ljudskega doma v Trebčah: Silvana in Eleonora 5.000 lir, Justina Daneu, Elvira Kralj in Marija Kralj 15.000 ter družini Kralj (Trebče 175, 180) 10.000 lir. V spomin na Klaro Kralj daruje družina Kralj (Trebče 220) 5.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Marije -Mici daruje Zdenko 10.000 lir za KD Slavec. Darka Sancin - Log daruje 5.000 lir za KD Slavec. V spomin na pok. Marijo Hrvatič por. Berdon daruje družina Žuljana Romana 5.000 lir za KD Slavec in 5.000 lir za cerkev v Ricmanjih. V spomin na Marijo Hrvatič por. Berdon daruje Savina z družino 5 tisoč lir za KD Slavec. V spomin na Marjana Obersnela daruje druž.ina Junc 10.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki praznika v Hribenici daruje Albin Hrvatič 10.000 lir za PD Slovenec. V spomin na prijatelja Tončka Kalca daruje Fabio Pečar z družino 5.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob pok. Marije Milič roj. Kapun daruje Groz-dana čebohin 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Klare Kralj daruje Grozdana Čebohin 5 tisoč lir za Združenje bivših aktivistov NOB v Trstu. V spomin na Aničinega očeta Rudolfa Brceta darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Tončka Kalca darujejo Lucija Križmančič z družino 10.000 lir, Herman Križman z družino 10.000, družini Pelan in Stopar 10.000 in Marija Kralj z družino 5.000 lir za PD Lipa. V spomin na Tončka Kalca in Rudolfa Brceta daruje Rafael Grgič (Žvankov) z družino 10.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Cvete Lavrenčič-Luin darujejo družine O-bad, Cappelli in Bitežnik 15.000 lir za ŠK Kras. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v eni prihodnjih številk. Darovalce prosimo za razumevanje. FROLJA VIKTOR (Viki) obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprl svojo kovačijo v Trebčah št. 60. Telefon - stanovanje 226-194 in delavnica 213-380. PODJETJE import-export v Trstu sprejme v službo gospo/dično z znanjem italijanščine in srbohrvaščine. Telefonirati od 9. do 13. ure na tel. št. 62-704. Mali oglasi telefon (040) 794672 LIGNANO Zaradi bolezni odstopam rezervacijo miniapartmaja za obdobje od 14. do 30. julija. Telefonirati danes in v torek na tel. št. 211-001 (urnik trgovine). ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše orerr.era Kr centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758. KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na škorklji. Telefonirati na številko 61-369. od 8.30 do 12.30 ai od 15.30 do 19.30. OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino. IŠČEMO čistilke. Predstaviti se na podjetju Faro, v Ul. sv. Frančiška 4/1, v uradnih urah in sicer od 8.30 do 13. ure. PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031. KUPIM pisalni stroj s slovenskimi črkami. Telefon: 748-611. OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran. V PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288. LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom. TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako! strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sede- ■ žu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchl 6, pod šifro «Programer». V REPNIČU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob pok. Ru-iolfa Raceta darujejo Hilda, Armi-ia in Danči 20.000 lir. V spomin na Marjana Obrsnela daruje družina Luciana Rupla 5 tisoč lir. V spomin na Renata Bužana daruje Avguštin Čok 10.000 lir. Ob 14. obletnici smrti drage mame [3 julija) Rožine Grgič vd. Čok laruje sin Avguštin Čok 20.000 lir. V počastitev spomina drage tete Harije Milič vd. Kapun darujejo ''Iga in družina Ostrouška (Zagradec 1) 10.000 lir. V počastitev spomina drage mame Harije Berdon darujeta sin Boris ,n snaha Orlanda 50.000 lir. Ob 10. obletnici smrti Ivana Peharja daruje Amalja Pečar (Gropada 39' 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Karle j Kralj darujejo Lidija Pellegrini 15 :isoč lir, Lidija in Vitorja (Trebče) !0.000 in Elizabeta Križmančič (Treb-fe 39) 10.000 lir. V spomin na pok. Klaro Kralj darujejo Anica in Marija (Trebče 44) 10 000 lir in družina Živitz (Trebče 23) 10.000 lir. V spomin na pok. Juštino Škabar vd. Briščik darujejo sestra Emilija i družino 20.000 lir in nečakinja Verica z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Juštine Škabar vd. Briščik in Alojzije Ravbar vd. Purič daruje Marija Bizjak (Repen) 5.000 lir. Klavdio Viviani (Gropada) daruje 10 000 lir in Anica Danev (Opčine) SO 000 lir. V spomin na Rudolfa Brceta darujeta Anica in Milko Kralj 10 000 Ur. Ob 4. obletnici smrti Alojza Dane”" daruje žena Bernarda 10 tisoč lir. ZA SKLAD MITJA ČUK Namesto cvetja na grob Rudolfa Brceta daruje Neva Bandelj 5 tisoč lir. Ob priliki svojega nastopa na kre-vanju na Padričah daruje Claudio viani 30.000 lir za PD Slovan. Levko Frandolič daruje 24.000 lir Danilo Guštinčič daruje 10.000 lir vzdrževanje spomenika NOB v Za KD Valentin Vodnik darujejo auro Žerjal 20.000 lir. in Olga ter ivrenc Stranj iz gostilne pri Stu ncu 25.000 lir. Michele Škerk (Salež) daruje 7 oč lir za ŠK Kras. V spomin na pok Stano Gulič vd. are daruje družina Vojka Pertota .000 tir za Godbeno društvo Na-ežina. Za Godbeno društvo Nabrežina daje Klarič (Vižovlje) 5.000 lir. V počastitev spomina Karla in •aga Bana darujejo svojci 20.000 za Godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina Marije •alj, Marina Kralja. Franca Kal-i in Klare Kralj darujeta Marčela Orlanda z družino 25.000 lir za Iraženie krvodajalcev v Trstu. V počastitev spomina predrage arne Marije Berdon darujeta sin oris in snaha Orlanda 50.000 lir za Iruženje krvodajalcev v Trstu. V spomin na pok, Svetka Polana iruje Vinko Ražem (Čotov) z dnino 5.000 lir za PD Lipa in 5.000 • za ŠD Zarja Namesti/ cvetja na grob dragemu aku Rudolfu daruie Ana Grgič z •užino 25.000 lir za Dijaško matico. ruje 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. Marijo Milič vd. Kapun daruje Vanka Starec (Opčine) 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Marije Hrvatič daruje Berto Derganc 20.000 lir za PD Slavec - Ricmanje. Namesto cvetja na pregrani grob dragega Marjana Obersnela darujeta Marica in Andrej Rupel 10.000 lir za RMV. V spomin na prijatelja Ludvika , Zajca darujejo Anica in Sergij 15.000 lir ter Savina in Danilo Pieri 10.000 i lir za PD Slavko Škapmerle. N.N. daruje 5.000 lir za revijo Dan. Sonja in Frido Verginella darujeta 30.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ j Bor. Za Marijo Kapun darujejo Dra-ščkovi 20.000 lir za PD Prosek -Kontovel. V počastitev spomina Rudolfa Brceta darujeta Mira in Cveto Hrova- ] tin 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Hrvatič por. Berdon darujeta Ilde in Mirko Hrvatič 5.000 lir za PD Slavec. V počastitev spomina pok. Antona - Tončka Kalca daruje družina Ivana Čača 5.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici. V počastitev spomina drage tete Marije Milič vd. Kapun darujejo Olga in družina Ostrouška (Zagradec 1) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob predra gemu stricu Ludviku Zajcu daruje družina Edvarda Zajca 50.000 lir za Slovenski klub. Namesto cvetja na grob Marije Kapun daruje Vlasta Nabergoj 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon to vel. Nosilci krste pok. Marije Kapun -Stanko Prašelj, Alojz Bukavec, Milan Trobec, Alojz Timeus, Vinko Uršič in Bruno Metelko darujejo 20.000 lir za Kulturni dom Porsek - Kontovel, 20.000 za ŠD Primorje, 20.000 • za pevski zbor Vasilij Mirk, 20.000 za Godebno društvo Prosek in 20.000 ir za Mladinski krožek Prosek - Kon tovel. V spomin na drago mamo Manjo zijo Purič daruje hči Ivanka z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 20.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na drago mamo Marijo Kapun daruje hči Karla z možem Francetom in družino 30.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar vd. Purič darujeta Ivanka in Zvonka Guštin 10.000 lir za Arna terski oder Jaka Štoka. Ob obletnici smrti drage matere Ivane in v spomin na Draga Pahor ja darujejo Fajgljevi (Gropada) 10 tisoč lir za osnovno šolo K D. Kajuh. V počastitev spomina strica Ludvika Zajca daruje Darko Švab z družino 25.000 lir za PD Tabor - Opčine in 25.000 lir za PD Škamperle - Sv. Ivan. V počastitev spomina Ludvika Zajca daruje Ivanka Bigolini 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Ludvika Zajca darujeta Dragica in Ramiro Bla ževič 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Antona Kalca - Tončka daruje Srečko Križmančič 5.000 lir za Pogrebno pod porno društvo v Bazovici. V počastitev spomina pok. prijatelja Tončka Kalca daruje Vinko Fonda (Ruža) z družno 10.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. Točka Kalca daruj Vinko Ruža - Fonda z družino 10.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Klaro Kralj darujejo Mila in Rafaela Štoka 10 000 lir ter Anica in Renato Kralj 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah V spomin na Klaro Kralj darujejo Anica in Renato Kralj 5.000 Ur ter Dora Pahor 5.000 lir za KD Primo- V spomin na Klaro Kralj daruje svakinja Juština Pahor 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V spomin na Marjana Obersnela darujeta družini Scherl Milič 10 tisoč lir za RMV in 10.000 lir za TPPZ. V spomin na Draga Pahorja daruje Vera Puntar Bizjak 10.000 luža Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Milič vd. Kapun daruj Ubald Vrabec 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Pegan vd Starec darujeta Marino in Vasilij 5f tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. DARV/IL KOMPJUTER NA TVOJI ROKI MIKROELEKTRONSKA TEHNOLOGIJA NA NAJVISJI RAVNI «SUB-MUSIČ ALARM» Prijetno prebujanje ob zvokih sladke melodije s kvartz uro «MUSIC ALARM«. To je nova izredna dragocenost iz kolekcije «DARWIL OUARTZ 1980». Ohišje in pas iz INOX jekla, mineralno steklo, 100% vodotesnost do 3 atm. (30 m pod vodo). Kaže: ure, minute, sekunde, mesec, dan tedna, datum, što-parca do 1/100 sek., programiranje dveh različnih zemljepisnih časov, budilka z melodijo, trajnost baterij 3 leta. GARANCIJA 2 LETI. DARVVIL Sja. - TRST - TRG SV. ANTON« 4 - TEL 61201, 61932 - TELEX: 466228 NAJVEČJI SALON V TRSTU ZA OPREMO STANOVANJA S ŠIROKO IZBIRO POHIŠTVA OD KLASIČNEGA DO NAJMODERNEJŠEGA ZA VSE OKUSE IN ZA VSAK PROSTOR! 311 EDI NOBILI TRST Zastopnik kuhinj tfcfc mOfTZKjZZO Ul. Balamonti 3 ■ Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 za vsako željo prodajalna specializirana izključno za aparature HI Fl široka izbira račk naprav ter najrazličnejše dodatne opreme popolna garancija ter strokovna asistenca ter številne ponudbe po IZREDNIH CENAH RAB I RKEffi Ul. ROSSETTI 80 TRST Tel. 750725 PRAVIM LJUBITELJEM KAVE UwricaM£ PRIMO ROVIS nudi 1. 2. 3. široko izbiro najboljše kave najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. im f&M. mm -as*-" prva nagrada KRIŽARJENJE PO SREDOZEMLJU droga nagrada BIVANJE NA BALEARIH tret,a nagrad. BIVANJE V TUNIZIJI asa« :. i VERGANI Qai * " L inipo S. Giacomo 6 Usnjena galanterija ARIELLA Via deiristria 3 Obutev CECCHELIN •Vip dal Rivo 19' Obutev VEG U A Čampu S. Giacortio 9/1 Obutev SAMANTHA Via deiristria 17 Ribarnica BENVENUTI Via deiristria 7 Bar GRANb PfilX /?**' Čampo S. Giacomo 4 Bar BIANCO Via del Rivo 19 LUČE E TECNICA Via S. Marco 4 Elektrotehnika FEDELE Via deiristria 17. ■v SltUi Oblačila manufaktura SUDAN Via del-Rivo 40 v Barve laki EDILCOLOR Via s. Giacomo m Monta! Vse za risanje in zidne tpp4to ARTEDILČOLOR Via S. Giacomb In Monte i Ribarnica TOGNON Čampo S. Giacomo 5 Sadja In zelenjava HUSU Via deiristria 3 Delikatesa MASE Via deiristria 9 Gospodinjski stroji RIOSA Via deiristria 1 Gospodinjski stroji RADIO ADRIATICA Via S. Giacomo In Monte 16 Konfekcija VEI-IAK ŠPORT Via Porisana 3 1 . Konfekcij* PRISCO Čampo S, Giacomo 3 Konfekcija LUCI LLA . Via deiristria 2 SOUTlOUe MIK MAK 2 Čampo S. Giacomo 11 Pokali in kolajne CECCHINI Claudio % Carnpo S. Giacomo .14 Urama zlatarna FERLUl Via deirislno 14 ' , . i Delikatesa LEO Mario Viadei Glullanl 25 Gospodinjski stroji GERMANI Via deiristria 13 • Konfekcija MAURI Via Porrziana 3 Slaščičarna pekarna BRAIUCA \/iv» I’ I Via deiristria 1 Električni material RAGUSEO ViaS. Giacomoln MontaE/1 Pekarna AL BON PAN Via delltstria 21 /a Slaščičarna pekarna JERIAN Via deiristria 16 Artikli za kuhinjo In darila FABRO Plazza Puecher 9 Vse za otroke CUCCIOLO Čampo S. Giacomo 3 Konfekcija WERK Čampo S. GlaCdmo 6 Mode MARIA Via del Rivo 21 proaherljs DORATTI Via deiristria 4 Drogerija HRUSVAR Piazza Puecher B/b Parfumerija STULLE Gla Čampo S Giacomo 4 Zlatarna ARGENTI Via-S. Giacomo in Monte (!) Urerna zlatarna MIKOLJ Čampo S. Giacomo 3 Uravna zlatarna PRISCO Via deiristria 8 Urarna zlatarna CARLIN Via Ponziana 1/a Urarna zlatarna , GIANNINI & RIMANI •> Plazza Puecher 1 Cvetličarna RIVIERA FlORltA Via deiristria 19 Plošče PICK-UP Plazza Puecher 9 Club Mčditerranše ŽOST"1 Družbi CHANDRIS. CLUB MEDITLRRANLF: m PATF.RNITI VIAGG) ao girancijA. ki jamti odi 16 bnulD»i7arl|f) potovanj ir bn odkCnu pcCutj® znmflOvBlr.' liftnd iVflnj tpr igoviticev Sv. Jakob Je vedno ugoden! Pridi z zaupanjem in kupuj v pridruženih trgovinah. Danes imaš za to razlog več J.. • SAN GIACOMO/^ negozi ADERENTI tl