PoStnina plačana v gotovini. STBV.^73 V LJUBLJANI, netek, 2. decembra 1927. Posamezna številka Din 1-LETO TV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Keoovisan političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopi3i se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833. •str Izenačenje davkov. Skupščinski odbor aa proučavanje zakonskega načrta o neposrednih davkih je pričel delovati in že se oglašajo optimisti, ki govore o izenačenju davkov kot o gotovem dejstvu. Toda te nade so mnogo prezgodnje in pretirane so tudi nade, da bi izenačenje davkov pomenilo znatno zmanjšanje davčnega bremena. Jasno je, da ne more prečanskega davkoplačevalca nobena stvar tako vznevoljiti ko davčna neenakost. Zato je razumljivo, da je bila zahteva po izenačenju davkov prva in najmočnejša zahteva prečanskih krajev in da bo ostala, dokler ne bo davčno izenačenje izvedeno v vsej državi. iNap&čna pa je misel, da moremo priti do izenačenja samo na ta način, da so v vsej državi enaki davki, kajti dejansko je tako izenačenje najtežje izvedljivo, ker ni gospodarsko stanje vseh pokrajin enako. Industrializirane pokrajine bodo plačevale vedno večje davke ko niti še kmetijsko razvite pokrajine in ravno tako bodo pokrajine z dobro organizirano finančno upravo dale več, ko pokrajine, kjer se dela bolj »po domače«. Za dosego resničnega davčnega izenačenja je torej Potreben dolgotrajen proces in šele ko bo konsolidirana naša uprava, bo tudi izvedba davčnega izenačenja v resnici mogoča. Seveda pa je treba, da se ta proces Mm preje prične in mislimo, da je najboljša pot, če se prične pri delu v oblastih. Vedno večji mora postati delokrog oblasti, vedno več poslov morajo prevzeti oblasti od države in zato mora država oblastem odstopiti vedno več svojih dohodkov. Polagoma bi morali priti do tega, da bi samo absolutno vsej državi skupne zahteve in za kritje teh po-vlada in pobirala za nje državen davek, •vsi drugi posli pa bi morali pripasti oblastem in seveda tudi tem poslom odgovarjajoči davki. Vojska, zunanje ministrstvo, železnice, pošte, to so vsej državi skupno zadeve in za kritje teh potreb naj bi se plačevali davki, ki jih je tudi v resnici mogoče plačevati v vsej državi enako. Takse in monopoli bi spadali predvsem v to davčno skupino, ker velja n. pr. znamka ali cigareta po vsej državi enako. Davki pa, ki so čisto odvisni od posebnosti pokrajin, pa naj bi bili pridržani oblastem. Pri davkih je navsezadnje najtežje to, da plača kaka pokrajina nesorazmerno mnogo davkov, od države pa dobi nazaj nesorazmerno malo dohodkov. Če bi n. Pr- Slovenija plačevala davke tudi v sedanji višini, a bi ostali vsi ti davki, razen onih, ki gredo za absolutno skupne zadeve, tudi res v Sloveniji, potem ne bi bilo nobenega zla, kajti denar bi v Sloveniji ostal in slovensko gospodarstvo hi uživalo njegove obresti. Zlo je ravno v tem, da gre deinar iz dežele in ne pride nazaj in samo vsled tega je tudi nastala zahteva po izenačenju davkov. Če bi oblasti prevzele polagoma vse posle, ki jim pripadajo, potem bi davčna neenakost ne bila zlo, niti če bi obstojala. Če n. pr. nima kaka oblast na jugu nobenih posebnih kultumih potreb, če ne skrbi za investicije in dvig industrije, potem je naravno, da bo ta oblast imela mnogo manjše davke ko oblasti,, ki mnogo delajo za kulturni napredek svojega prebivalstva in ki skrbijo, da z investicijami stalno dvigajo bogastvo svojih ljudi. Posledica tega bo, da bodo v eni oblasti ljudje -malo plačevali davka, a tudi malo imeli, v drugi oblasti pa bodo plače vaU mnogo, a od tega tudi kaj imeli. Na ta način bi bilo izenačenje najhitreje in najpravilneje izvršeno, ker bi Neresnična vest o atentatu na Mussolinija. Dunaj, 2. decembra. Včeraj so se na Dunaju razširile vesti, da je bil izvršen atentat na preds. italijanske vlade Mussolinija. Te vesti je spravila v svet neka velika banka, čije nameščenci so trdili, da so o priliki razgovora z Milanom dobili telefonsko obvestilo, da je bil predvčerajšnjim izvršen atentat na Mussolinija, a še ni znano, ali je bil Mussolini ranjen ali ne. Čeprav je bila ta vest sprejeta z rezer-\o, ker se je takoj pomislilo, da gre (za borzni manever, je vendar napravila močan vtis, zlasti je imela vpliv na devizni trg. Beograd, 2, decembra. Tukajšnje itali- jansko poslaništvo demantira vesti o po-skušenem atentatu na predsednika italijanske vlade Mussolinija. ■ Dunaj, 2. decembra. Tukaj so se včeraj razširile vesti, da je bil izvršen atentat na Mussolinija. Italijansko poslani-, štvo na Dunaju najkategoričneje izjavlja, da so te vesti neosnovane in da gre le za borzni manever, j Rim, 2. decembra. »Agenzia Stefani« najkategoričneje demantira vse vesti, razširjene po nozemstvu da je bil na Mussolinija izvršen atentat. Te vesti so, kakor trdijo rimski krogi, potekle iz Prage. II. internacionala proti Itailfi. Pariz, 2. decembra. Stalna administrativna komisija socialistične stranke, ki vodi posle francoske sekcije II. internacionale, je razpravljala o francosko-jugo-slovanskem paktu in sprejela resolucijo, v kateri ugotavlja, da ustvarja Italija vedne provokacije. Poudarja tudi nevarnost za mir, ki bi nastala s posebnimi pakti. Komisija opozarja vse federacije in sekcje, da naj pazljvo spremljajo diskusijo o novih pogodbah. PRED SESTANKOM BRIANDA Z MUSSOLINIJEM? Pariz, 2. decembra. Agencija »Radio« prinaša informacijo, ki izvira, kakor se zdi, iz dobro poučenih krogov. Angleški listi javljajo, da je imel poset angleškega veleposlanika pri Briaudu to svrho, da bi prišlo do sestanka med Briandom in Mussolinijem. Za sedaj se ne vodijo nikaka pogajanja med Londonom in Parizom o tem sestanku. »Petit Journal« poroča, da je Briand izjavil, da se bo sestal z italijanskim kolegom, ako izrazi italijanska vlada željo v tej smeri. Dosedaj ni storila Italija v tem pogledu nobenih korakov. Predvčerajšnji Briandov govor je napravil zelo dober vtis na italijanske politične kroge. ! BRIAND ODPOTUJE V NEDELJO V ! ŽENEVO. 1 Pariz, 2. decembra. Briand odpotuje v ' nedeljo v Ženevo, a pred svojim odho-| dom bo še izmenjal ratificirano besedilo j francosko-jugoslovanskega pakta. TUDI ALBANSKI SENAT RATIFICIRAL POGODBO Z ITALIJO. Rim, 2. decembra. Iz Tirane javljajo, da je po ratifikaciji zvezne pogodbe z Italijo v albanski zbornici sedaj tudi senat to pogodbo ratificiral. Zopet so bile izmenjane brzojavke med Ahmed beg Zogom in Mussolinijem in med predsednikoma albanskega in italijanskega senata. DANES BO IZMENTAVA RATIFICIRANIH LISTIN. Beograd, 2. decembra Danes bo v Parizu izvršena izmenjava ratificiranega jugoslovansko- francoskega pakta prijateljstva. Izvod pakta o prijateljstvu, ki ga je podpisal predsednik francoske republike Doumergue ponese v seboj re-i ir ministrstva zunanjih poslov Sveta Lazarevič in Beljanski, sekretar ministrstva zunanjih poslov. bila upoštevana tudi posebnost pokrajin in bi že javno mnenje vsake oblasti skrbelo, da bi bili davčni dohodki oblasti pravilno uporabljeni. Preko oblasti je pot do resničnega davčnega izenačenja najhitrejša in najlažja in na to pot naj ne pozabijo naši zakonodajlci, če hočejo v resnici dati Jugoslaviji — prepotrebno izenačenje davkov. FAŠISTOVSKE FANTAZIJE. Rim, 2. decembra. »Lavoro dltalia« se bavi s pisanjem jugoslovanskih listov o francosko-jugoslovanskem paktu in o albansko-italijanski vojaški zvezi in trdi, da je po prvi vzhičenosti zavladalo nerazpolcženje v Jugoslaviji, ki je končno uvidela, da se italija ne da izriniti iz Albanije in da postaja njen prestiž na Balkanu od dne do dne večji. Jugoslovani so se končno uverili, da se Italija ni pokazala slabe pred jugoslovansko-francoskim blokom vendar pa navedeni list veruje, da bo kmalu prišlo v jugoslovanski skupščini do novih interpelacij, ki bodo oslabile pozicijo dr. Marinkoviča. Opozicija se baje pripravlja, da ob tem vprašanju vlado zruši. BOJI Z ATENTATORJI IN CETAŠ1. Beograd, 2. decembra. Zasledovanje atentatorjev v Južui Srbiji se nadaljuje. Obmejnim četam odrejeno, da ukrenejo ostre mere na meji in da ne puste atentatorjev čez mejo. Skoplje, 2. decembra. Naši zasledovalni oddelki, ki preganjajo atentatorje, ki so hoteli izvršiti atentat s peklenskim strojem na progi Kočane—Štip, so se spopadli z bolgarsko trojko v šumah ho-lodeke občine, kjer so hoteli atentatorji priti čez bolgarsko mejo. V mraku se je atentatorjem posrečilo, da so se skrili v šumah, a naši oddelki nadaljujejo zasledovanje. Veleš. 2. decembra. Kratko pokanje pušk v holodčki občini je vznemirilo vso okolico. Meščani so se v velikem številu pridružili zasledovalnim oddelkom in z njimi skupno preganjali atentatorje. SOVJETSKI DEMANTI. Rim, 2. decembra. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo je cbjaivlo službeno poročilo, v katerem se odločno demantirajo vesti o mobilizaciji rdeče vojske na meji Besarabije in o dozdevnih pripravah oborožene akcije proti Rumuniji. Sovjetsko poslaništvo proglaša vse te vesti za neutemeljene in neresnične. FINANČNI MINISTER ODPOTUJeT NEDELJO. Beograd, 2. decembra. Kakor se do-znava iz dobro poučenih krogov, bo odpotoval minister financ dr. Markovič čez kaka dva do tri dni v inozemstvo. Ni izključeno, da pojde že v nedeljo. Kot namestnik ministra financ dr. Markoviča prihaja v kombinacijo minister trgovine in industrije dr. Spaho. Proslava ujedinjenia. VELIKE NACIONALNE MANIFESTACIJE V ZAGREBU. Zagreb, 2. decembra. Včeraj, na dan proslave ujedinjenja, je prišlo okrog 11. dopoldne na Zrinjevcu do velike manifestacije za našo zavezniško in prijateljsko Francijo. Ob tem času je prišla s trga Kralja Aleksandra v povorki večja skupina Omladincev pred francoski konzulat. Omladinci so odpeli vse tri himne in marzeljezo. Vzklikali so Franciji in demonstrirali proti Italiji. Nato so hoteli priti pred italijanski konzulat v Margeritski ulici, kar pa je policija preprečila. Demonstranti so se potem ob navdušenih vzklikih Franciji in ogorčenih protestih proti fašistični in imperialistični Italiji razšli. Zagreb, 2. decembra. Včeraj je bil na svečan način proslavljen dan ujedinjenja. Ob 9. je bila služba božja, nato je bil na Jelačičevem trgu obhod zagrebške garnizije. Potem je bilo sprejemanje pri velikem županu. Vsa državna in privatna poslopja so bila okrašena z državnimi in narodnimi zastavami. Ob 7. zvečer je priredila vojska bak-Ijado z vojaško godbo v popolni vojni opremi po mestnih ulicah. i PROSLAVA UJEDINJENJA V SARAJEVU. Sarajevo, 2. decembra. Včeraj se je v Sarajevu na slovesen način proslavil dan ujedinjenja. Po službi božji, ki so udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, je bil obhod po mestu. Dopoldne je bila slavnostna sokolska akademija, zvečer pa v Oficirskem domu svečana zabava, ki sta se je udeležila tudi dr. Spaho in Obradovič. Beograd, 2. decembra. Včeraj se je vršila svečana proslava ujedinjenja. Ker je kralj v Topoli, ga je zastopal princ Pavle s soprogo. Službi božji so prisostvovali dostojanstveniki civilnih in vojaških oblasti in predstavniki tujih držav. Patriarh je imel svečan govor. Pred cerkvijo je bila postavljena vojska in sg pokali topovi. Služba bojžja je bila v vseh cerkvah. Beograd, 2. decembra. Včeraj je bila ves dan na dvoru izloena dvorna knjiga zaradi vpisovanja čestitk kralju o priliki obletnice ujedinjenja. Razen članov vlade se je vpisalo v knjigo veliko število meščanstva. DELNA MOBILIZACIJA V LITVI. Varšava, 2. decembra. Po vesteh iz ! Kovna je izdala litvanska vlada nared-bo, da sc takoj mobilizirajo trije letniki rezervistov.' Predsednik vlade Vol-demaras je odpotoval predvčerajšnjim v Ženevo in je pred svojim odhodom odredil da se vse vojaške posadke v dr/avi pojačijo in da se zlasti pazi na to, da bo na meji zadostno število vojakov, da odbije vsak morebitni napad Poljakov. Pariz, 2. decembra. Listi javljajo iz Kovna iz nemškega vira, da je predsednik litvanske vlade Voldemaras poslal telegram Zvezi narodov, v katerem dela poljsko vlado za odgo\orno za vse nerede, ki bi mogli nastati v Litvi. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 2. devembra. Včeraj se je vršila tekma Concordija : Hajduk, ki se je končala z izidom .3 : 3. Včeraj se je sestala tudi vojaška reprezentanca Zagreba in Ljubljane, ki je tekmovala z rezultatom 2:1. Beograd, 2. decembra. Tekma Jugo-| slavija : Jedinstvo se je završila z rezultatom 2 : 2. Razvoj Slovenske Krajine. Menda je bilo Prekmurje tisti kos slovenske zemlje, za katerega smo se pred vojno najmanj brigali in ga najmanj poznali, zato ni čudno, če je tudi še danes večini naših ljudi »tera ineognita«. Deloma vsled nepoznavanja razmer in deloma radii vsega grajanja vredne prakse merodajnih faktorjev, je dobilo Prekmurje posebno v uradniških krogih strašen pojem Sibirije, nekake kazenske 'kolonije, kamor pridejo tisti, nad katerimi se hočejo prav posebno maščevati. In vendar so vsi ti pojmi tako skrajno neutemeljeni! Slovenska Krajina je res zemlja svoje vrste, deloma vsled svojega geografskega značaja in položaja, deloma pa vsled ondotnega ljudstva, ki se po svojem značaju, mentaliteti in kulturi precej razlikuje od ostalih Slovencev in Slovenije. Vse to pa ni čudno, če pomislimo, da so živeli ti naši ljudje nad tisoč let čisto svoje, od našega skoro popolnoma ločeno življenje. Reka Mura je pomenila za Slovence v Avstriji skoro isto kot za Evropejce Ural, ki loči evropski kontinent od skrivnostne in romantične Azije. Težko se je vživeti v ta prekmurski svet. toda kdor se mu približa brez predsodkov, s srcem in čustvom, ga kmalu vzljubi. Prijazne in domače mu postanejo tiste prostrane ravnine, tiste prelepe gorice nad Dolnjo Lendavo in one na Goriškem. Toda prav malo je v Slovenski Krajini »prišlekov«, ki bi bili proniknili v dušo tamkajšnje zemlje in njenega ljudstva, zato je stikov med nami in njimi še veliko veliko premalo. Teh skoro 100.000 ljudi živi še vedno svoje ločeno kulturno, politično in gospodarsko življenje, spajanje se vrši ravno po naši krivdi počasi, vse prepočasi. Kljub vsemu temu moramo priznati, da je razvoj Slovenske Krajine razveseljiv. Po osvo-bojenju in zedinjenju z ostalimi svobodnimi Slovenci je dobila svoje slovenske ljudske šole. Začetek slovenskega ljudskega šolstva med Prekmurci ni bil ravno razveseljiv, kajti storile so se posebno pri imenovanju učiteljstva premnoge usodne napake, toda večina teh pogreškov je že popravljena in razvoj sloven skega ljudskega šolstva je v zadnjih par letih prav razveseljiv. Popoln razmah bo dobilo to šolstvo seveda komaj tedaj, ko bo na razpolago vsaj prilično število domačega mladega, pri nas vzgojenega učiteljstva, ki bo že prepojeno z našo narodno kulturo in miselnostjo. To učiteljstvo bo samo najboljši posrednik med Slovenci na tej in na oni strani zelene Mure. Meščansko šolo ima Prekmurje danes, žal, eno samo — v Dolnji Lendavi, treba pa bo misliti na to, da dobijo meščansko šolo tudi Beltinci in eden izmed krajev severnega Prekmurja, morda ravno Gornja Lendava, kjer se osnuje sedaj novo okrajno sodišče. Meitropola našega Prekmurja, Murska Sobota, je dobila po vojni slovensko gimnazijo, ki pa se radi vedirih beograjskih poizkusov ukiniti jo, ni mogla razviti tako, kakor bi bilo želeti in kakor hi bilo potrebno. Ne vemo aicer, kakšno usodo ji pripravlja Beograd za bodočnost, na vsak način ipa je potrebno, da se za njo zavzame ves slovenski narod z isto vnemo in odločnostjo kot se je zavzel za slovensko vseučilišče, kajti ta gimnazija je bolj potrebna kat marsikatera druga. Slovenska Krajina poprej skoro ni imela zavedne slovenske inteligence, edina izjema so hili le rekoštevilni duhovniki katoliške in evangeličanske vere. Vsa druga inteligenca, kolikor jo je sploh bilo, je bila vzgojena na madžarskih srednjih in visokih šolah in — v mdažarskem duhu. Za Slovence in slovensko stvar je bila izgubljena in prej škodljiva kot pa koristna. Odprava tega usodnega nedo-statka je ravno naloga nove slovenske gimnazije v Murski Soboti, zato ponavljamo še enkrat: ta gimnazija mora ostati in se izpopolniti v popolen oscmrazredni zavod. Razen tega se osnuje v Rakičanih nižja kmetijska šola in tudi njo iskreno pozdravljamo, ker bo lahko mnogo pridonesla do razvoja gospodar-kega, cbčekulturnega in slovenskega narodnega razvoja v Slovenski Krajini. V zadnjih dneh je razveselila Slovensko Krajino nova vest o snovanju okrožnega sodišča v Murski Soboti in okrajnega sodišča v Gornji Lendavi. Oboje bo za razvoj Prekmurja naravnost kolcsalnega pomena. Z osnovanjem okrožnega sodišča v središču Slovenske Krajine, kateremu bedo podrejeni sodni okraji v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Gornji Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu se bo znatno dvignil pomen tega mesta, ki ima še zelo lepo bodočnost. Pomnožilo se bo tam število slovenske inteligence in pomnožili in poživili se bodo tudi stiki med zavedno slovensko Prlekijo in Slovensko Krajino. Odločitev, da se osnuje novo okrožno sodišče v Murski Soboti in ne v Ormožu, je najsrečnejša, kajti na periferiji ležeči mali Ormož, najmanjše mesto v oblasti, ki nikdar ne bo mogel vršiti ono koristno nalogo kot jo bo vršila bolj centralno ležeča Murska Sobota, ki bo postala z okrožnim sodiščem in z gimnazijo res prava metropola celokupne Prlekije, na tej in na oni strani Mure. Razveseljivo je dalje dejstvo, da se bo končno regulirala reka Mura, ki je v sedanjem stanju povzročala veliko škodo dn da se bodo v zvezi s tem izvršila tudi važna melioracijska dela, kajti znaten del južnega in južnoiztočnega Prekmurja je ravno radi svoje močvirne lege neuporaben za poljedelstvo. Oblastni odbor v Mariboru se trudi da uredi tudi prekmurske ceste, ki se nahajajo v skrajno zanemarjenem stanju, treba bo pa sčasoma misliti tudi na zgraditev železniške zveze med Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, tako da bo postala ta res pravo središče Slovenske Krajine. Nujno potrebno pa je, da postane Murska Sobota tudi središče slovenske narodne kulture, da se tam osnuje močno in dobro orgnaizirano Dramatično društvo, ki naj postane središče in matica drugih takih družin v Slovenski Krajini; da se osnuje tam velika ljudska knjižnica, ljudska univerza itd. V ta namen bi bilo treba misliti na zgraditev primernega Narodnega doma, ki naj bi postal središče vsega kulturnega in prosvetnega dela med Prekmurci. K zgraditvi takega Narodnega doma bi pa morala prispevati vsa Slovenija brez razlike. S tem, da 9mo Slovensiko Krajino osvobodili in pridružili, naše lepi in svobodni slovenski dennovini, smo storili komaj prvi korak k njeni resnični, duhovni pridobitvi in prepojitvi z nacionalno slovensko mislijo. Sedaj je treba delati dalje, toda ne samo strankarsko, kot do danes, temveč v prvi vrsti kulturno in gospodarsko. — M. S. — luže in tudi naš zunanji minister bo lahko o prvi priliki govoril o nemožnosti prijateljskih odnošajev tako dolgo, dokler ni ozdravljena naša velika rana ob Soči in Adrjii. Naše diplomacije naloga je, da v Franciji deluje v tem smislu. Prepričan sem, da dobro obrazloženo vprašanje Anschlussa bi tudi v Franciji našlo poslušnih ušes. In največji uspeh bi naši diplomatje dosegli, ako bi pospešili popolno izmirjenje med Francijo in Nemčijo, kajti potem hi prišla doba korenitega obračuna s prešernim sosedom, kakor-šno je že davno zaslužil. Torej le nikar nepotrebnega razburjanja radi Anschlussa, ki je tako gotova stvar, kaikor je dvakrat dva — štiri in ne pet. Pametni politiki pa ne bodo fatalistički čakali in roke križem v zapečku držali, da ta Anschluss pride sam po sebi, marveč bodo že v naprej skušali napraviti s tem, kar ima tako gotovo priti, koristen kompromis, aiko ne bodo skušali skleniti celo prijateljstva. G-i Nt. Politične vesti. = Delo za izenačenje davkov. Skupščinski odbor za proučavanje zakonskega načrta o neposrednih davkih nadaljuje svoje delo. Debata se je vodila na zadnji seji vseskozi stvarno in nobeni politični in strankarski interesi niso ovirali dela. Ker je ta zak. načrt eden najvažnejših in najtežjih problemov, se je predvsem debatiralo o tem, kakšen niate-rielen dobiček bo dosežen od uporabe novega zakona. Sicer se pa opaža v vseh krogih, da je prvotno navdušenje za ta zakonski načrt skoraj čisto izginilo, ker je le malo upanja, da bi zakon prinesel davčne olajšave. Zlasti se opaža nerazpoloženje proti načrtu pri radikalih, ker bi se z novim zakonom povečali davki v Srbiji (kar pa je neobhodno, op. ured.). — Ker se sej odbora ne udeležuje finančni minister, je še težijo reči, če bodo sklepi odbora tudi od vlade sprejeti. — Preprečen atentat bolgarskih četašev. Očividno je vojaška zveza med Albanijo in Italijo silno opogumila makendonstvujušče, ker se opaža večja živahnost med njimi. Posledica tega oživljenja akcije mokedonstvu-juščih je tudi atentat neke četaške trojke na progi med postajama Sokolaca in Kočane. Na 83. km proge je bila položena ogromna mina. Pri pregledovanju proge pa jo je opazil železniški čuvaj, pretrgal žico, ki je vezala mino z električno baterijo in uspel je, da je pravočasno ustavil vlak, 'ki je ravno prihajal iz Kočane. Takoj nato je bila obveščena žandarmerija, bi je ugotovila, da je bila mina položena eno uro pred prihodom vlaka. — Istočasno se poroča, da so prišle oblasti na sled atentatorjem na progi pri Aleksandrovem. Aretirani 'železniški čuvaj Andjelko Blaževič je priznal, da je vedel za pripravljeni atentat in navedel je tudi dva kmeta, ki sta skrivala atentatorje pri sebi na domu. Oba kmeta sta bila takoj nato aretirana in oblasti upajo, da bodo prijele tudi atentatorje same. ==r Neznosne razmere na avstrijsko-i tali Janški meji. Na seji proračunskega odbora par-lamenta je več govornikov ob priliki razprave proročuna zunanjega ministra govorilo tudi o razmerah na avstrijsko-italijanski meji. Govorniki so poudarjali, da vladajo na meji naravnost neznosne razmere. Dočim so na jugoslovanski meji skoraj idealne razme- Avstrija — Neaflia. Zadnje čase se je po vsem svetu zopet mnogo pisarilo in razpravljalo o takozvanem — Anschlussu, o priključitvi Avstrije k Nemčiji. In tudi ob tej priliki smo imeli dovolj čudnih dokazov, kako različno in po večini nepravilno je pojmovanje važnosti tega velikega politiškega vprašanja. Zunanji povod tem razpravam je bilo nepričakovano potovanje kancelarja Marsa in zunanjega ministra Stresemanna na Dunaj. O tem politiškem dogodku se more reči z vso gotovostjo, da mu je bil — Anschluss najmanjši povod, da, da to ni bil nikak povod, kajti Nemci so si v tem vprašanju že davno na jasnem, da namreč: pade, ko bo ta hruška zrela, samo v nemško malho, da jim ni treba niti s prstom ganiti v namen, da 'bi se to prej zgodilo. — Pač pa je več nego verjetna misel, da je hotel Stresemann odgovoriti Baldwinu in Briandu s takega mesta, odkoder se bo njegov odgovor bolj slišal. In res je bil njegov govor pred zastopniki domačega in tujega tiska edino le odgovor na znnaa govora Baldwina in Brianda, je bil točna izjava o stališču Nemčije v evropskem koncertu, posebno z ozirom na Locarno. Ta njegov govor je bil velik politiški dogodek, in sicer (trav radi tega, ker ga je Stresemann imel na Dunaju pred zbranimi zastopniki svetovnega časopisja. O teh rečeh je tudi naša javnost dovolj informirana. O priključitvi Avstrije se ni javno govorilo, a tudi avstrijski in nemški državniki sami med seboj o tem vprašanju niso dosti govorili, kajti stoje na stališču, da: »Wir konnen warten«, ko bo hruška zrela. Vendar pa je povsem naravno, da so po svetu mnogo ugibali, kaj je z Anschlussom. A pri tej priliki se je slišalo marsikje tudi par prav pametnih misli. Ne mislim pni tem na Češkega senatorja Bravca, ki je videl v v priključitvi zopet velik bav-ibav, — ta ipride gotovo, je dejal, ali pospeševati ni treha njegovega prihoda, marveč resignirano čakati. Neki Francoz, ki je bil precej časa na Duna-iu ie imel že jasnejše pojme in se Anschlussa niti več ne boji, ako mi vsi ‘emu vprašanju posvečamo pravilno pozornost. Videl je, kako se priključitev via factl naroda* mišljenju in hotenju vsega nemškega naroda^ Videl je povsod ne samo isti jezik, marveč isto kulturo, isto voljo po čimskorajšnpzdru-žitvi. In videl je, kako se izjednačuje celo zakonodaja, ki v bodočnostu uredi neinsk življenje v vsakem oziru po istih nacelin, iz Česar pride popolna e*notnost nemškega du-ha in bistva nemškega značaja. Proti tako re in se vrši turistični promet neovirano, .je na italijanski meji vsak turističen promet nemogoč. Silno trpe tudi kmetje-dvolastniki. Tako je neka italijanska žandarmerijska patrulja aretirala nekega kmeta, ki je opoldne spal na svoji njivi, a bil z nogami na italijanskem ozemlju. Žandarji so potegnili spečega kmeta čisto na italijansko ozemlje in ga nato aretirali. Cela dva meseca je bil nato kmet v zaporu. = Zasedanje razorožitvene komisije.^ Nastop Rusov. Prvič po vojni so na razorožitve-ni komisiji v Ženevi zastopane vse velesile. Senzacija je bil nastop ruske delegacije. Ker so caristi grozili ruski delegaciji z atentati, so izdane zelo obsežne varnostne odredbe. Pristop k palači Zveze narodov je strogo zastražen in dovoljen le proti posebnim legitimacijam. Po prihodu angleške delegacije je opažati precejšnjo protirusko tendenco. Mnogo je konferiral Litvinov, predsednik ruske delegacije, z dr. Benešem. — Po otvoritvi razorožitvene konference je imel Litvinov dolg govor, v katerem je navedel ruske predlo; ge. Ruski program vsebuje 14 točk. Takoj naj se uvede popolna razorožitev na mor)Ui na suhem in v zraku. Vse bojne sile je tak°i razpustiti, odpraviti je vsako rekrutiranj«) porušiti je treba vse trdnjave in vsa bojna sredstva, noben vojaški proračun se ne sme sestaviti, vse generalne štabe je treba razpustiti, prepovedati vsako vojaško propagando in zlasti pa onemogočiti vojaško vzgojo mladine. Kdor bi si proti tem določbam pregrešil, tega treba strogo kaznovati. Nato je Litvinov obširno kritiziral delo Zveze narodov in razorožitvene konference. — Litvi-novu je odgovarjal francoski delegat Paul Boncour. Zavračal je očitke na delo Zveze narodov in naglašal, da ne zadostuje samo dobra volja. Vsi delegati imajo doibro voljo, toda kljub temu ni mogoče razorožitve takoj izvesti. Litvinovi predlogi so mnogo pre; enostavni in če bi bil njegovi predlogi tudi takoj uresničeni, bi vendar ostali mali narodi brez zaščite. Da pa je ruska delegacija sploh prišla v Ženovo, pomeni velik vspfn in zato se Boncour Rusom zahvaljuje za J ležbo. — Nato se je pričelo govoriti o s*®8, varnostnega komiteta, v katerem pa n?.1)0 . zastopani Amerikanci in Rusi, ki pra^l0’ Q< deluje ta odbor na temelju sklepov Zvez narodov, ki so bili sprejeti brez sodelovanja Rusije. = 40 milijonov dolarjev dobi P®" sojila iz Amerike. Sovjetska vlada je sklenila z ameriško skupino Farquyher pogodbo, po kateri dobi Rusija 40 miljonov dolarjev posojila za reorganizacijo tahejevske kovinske industrije v DoneSkem okraju. V isti namen je dala Rusija 50 milijonov rubljev. Posojilo bo .treba odplačat iv 20 letih. Ce se re organi; zacija tekom prvih 4 let izvede, potem dobi ameriška skupina pravico do novih investicij in sicer predvsem za zgradbo novih železniških zvez na jugu Rusije, izgradnji pristanišča v Nikolajevu, zgradnjo novih jeklenih in kovinskih podjetij ter elevatorjev in ladjedelnic v Stalingradu. — Smo tore^ pred priSeiltom obnove Rusije v velikem otjsegu in to s pomočjo ameriškega kapitala. Pogajanja med litovsko vlado in opozicijo v svrho ustanovitve široke koalicijske vlade so se razbila. Eventuelna pogajanja bodo obnovljena šele po zasedanju Sveta Zveze narodov. enotnemu narodu so zaman vsi odpori, kajti, kar mora priti, to pride. Tudi tako pametne nazore smo čitali ob tej priliki in moramo le potrditi njihovo pravilnost. Za čitatelje našega dnevnika ni vse to prav nič novega, vse so že davno čitali v vseh možnih varijantah. Ponovno je bilo oitati v njegovih predalih, kako da je povsem vseeno, ali sta Nemčija in Avstrija formalno že združeni ali ne, kajti ako ima kdaj nastopiti tisti trenutek, ko bi Nemčija stala s svojimi četami na Brennerju, se to zgodi v hipu in vseeno, ali je Nemčija že združena z Avstrijo ali ne. Formalnost ne bo čisto nič ovirala poti nemškim vojakom na Tirolsko in na italijansko mejo. Ali to ni naša skrb, da bi branili nemškim četam pot na Brenner, pač pa glejmo, da ne bo treba imeti z njimi posla na Karavankah. In nič ložjega ni kot to, kajti z Nemci nimamo skoro nobenega spornega vprašanja, iz-vzemši koroške Slovence, o čemer smo pa tudi že edini, kaj nam v tein oziru manjka. Naša -zunanja politika je v tem velikem vprašanju bližnje bodočnosti povsem na pravem potu, to dokazujejo mnoge oficijelne izjave, trgovske zveze 'in pa najnovejša vest o odpravi potnega vizuma med obema državama, kar je bila mala senzacija zadnjih dni, kajti znana je v tem oziru ravno rezerviranost jugoslovanske vlade. Alt;o se ta enkrat odloči za odpravo vizuma, mora biti povod že debelo prijateljstvo. Tako mnenje vlada v tujini 0 odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo, in tudi med Nemci je čedalje več simpatij za Jugoslavijo, kar se dobro pozna v našem tujskem prometu. — Med Nemci je tu preračunan interes skupnosti v enem velikem vprašanju: naših manjšin v Italiji. — Kako so Nemci v tem oziru vsi enega duha, ki je nespravljiv in ki ne pozna pardona, o tem je tudi »N. D.« dovolj jasno pisal, da smo torej ; na čistem. Ako 'torej gre Jugoslavija dosledno po taki poti dalje,- in to vendar lahko stori, kaj se ji je bati sosedstva tako mogočnega zaveznika, ki v očeh vsega sveta poveča naš ugled in našo veljavo? Po sklenjeni pogodbi s Francijo 'bi morala biti edina skrb naše diplomacije, da bi tudi j naša dobra zaveznica šla v razmerju do Nem-j čije — po našem vzgledu in sklenila z nem-| ško sosedo enkrat za vsedej popolen mir in celo — prijateljstvo. To je dragoceno vpraša- 1 nje tudi za nas, kajti poleg Francije tudi Nem-j čija v našem krogu — kaj nas potem briga Albanija in njena pokroviteljica? Potem bomo vsi skup lahko drugače govorili napram raznim provokacijam na oni strani jadranske AUEHIN IN CAPABLANCA. SLOVAN ALJEHIN - SVETOVNI ŠAHOV- ] SKI PRVAK. 1 iKakor smo na kratko poročali že v sredo, se je Capaiblanca takoj po otvoritvi prekinjene partije udal, ker je bl!la njegova pozicija nevzdržna. Capablanca ni mogel skrivati svoje jeze, da je izgubil svetovno prvenstvo ter je objavil v »New York Timesu« zelo neokusen članek. Pravi, da je Aljehin izkoristil vsako priliko, ki mu jo je nudi Capablanca. (Ce tega ne bi storil, bi pač zagrešil veliko neumnost. Op. ured.) Nadalje pravi, da začenja Aljehin partijo dobro, toda ne boljše, temveč sigurno slabše od njega, Casablance. V razvoju partije da je pokazal Aljehin mnogo slabosti, najmočnejši j>a je proti koncu partije. Aljehinova igra je brez posebnih finosti, v sredini igre pa dela Aljehin slabe kombinacije, ker je on, Capablanca, močnejši. Capablanca se na konou opravičuje, da je prišel na turnir nepripravljen in da je bil premagan, ker ni telesno tako odporen, kakor je bil. Izgubil je interes za igro, ker postaja igra vedno bolj umetna in je kombinacija praktično ubita. Ni treba naglasiti, da je ta Capablankova izjava napravila v vsem šahovskem svetu jelo slab vtis. Dr. Tartakowwer o Aljehinu. Šahovski mojster Tartakower je dejal po Aljehinovi zmagi o njegovi igri to4e: »Aljehin igra naravnost solnčni šah. boij ko vsak drug mojster je reprezentant močnega napada in glavna karakteristika uje •. ve igre je bujnost in naravnost neusahlji- vost njegove šahovske umetnosti. Dosedaj je 'pomenila vsaka njegova partija za sebe celoto. Tip njegovega igranja je v njegovi vitalnosti, ki izpolnjuje vso njegovo osebo. Kako igra ta človek? Modrolas, visok, širokih prs in resen. »Vinco, ergo sumk (Zmagam, torej sem.) Tako bi se najbolje ocenila Aljehinova filozofija v šahu.« Aljehinov životopis. Dr. Aleksander Aleksandrovič Aljehin je bil rojen 1892. leta v Moskvi, kot sin višjega uradnika na carskem dvoru. Po maturi je stopil v vojaško akademijo. Že zgodaj 'je pokazal velik talent za šah in že 1. 1902 je dobil na petrograjskem turnirju iprvo nagrado. Po revoluciji se je nastanil v Parizu, kjer se je tudi oženil in postal francoski državljan. Leta 1825 je dovršil pravo na Sorbonm in si pridobil doktorsko diplomo. Prvič je dobil Aljehin prvo nagrado na turnirju v Stockholmu leta 1912. Prve nagrade je nato še dobil: leta 1913 na vseruskem turnirju v Petrogradu, leta 1914 na mednarodnem turnirju v Kopenhagnu, 1. 1921. na medn. turniruju v Budimpešti in Haagu, leta 1922 v Hastingsu, leta 1923 v Portsmouthu, leta 1925 v Parizu, Bernu in Baden-Badenu, drugo nagrado leta 1926 v Semmeringu in prvo v Birminghamu, drugo nagrado leta 1927 v Ne\v Yorku in prvo v Kecs-kemetu. Nadalje je dobil Aljehin celo vrsto drugih nagrad in si sedaj zaslužil naslov .svetovnega šahovskega mostra. Je prvič, da si je ta naslov priboril Slovan in vsled tega tudi nas Slovence Aljehinova zmaga zlasti veseli. V soboto, 3 decembra 1027 v Unionski dvorani Si ro ff - r%* ^ n * koncert kr c,« rde »20 godbenikov. Dnevne ves* — V sled tehničnih zaprek, s katerimi uredništvo nima zveze nismo mogli objaviti vseh dopisov, kar naj izvolijo dopisniki upoštevati. ..." Otvoritev telefonskega prometa z Nem-c,]0- S 1. decem. t. 1. se otvori telefonski promet v relacijah Ljubljana — Berlin, Maribor Berlin, Ljubljana — Leijjzig, Maribor — Leipzig in Maribor — Augsburg. Pristojbina z;» enoto (3 minute) navadnega pogovora iznaša za relacijo: Ljubljana — Berlin Din 97.35, Maribor — Berlin Din 90.75, Ljubljana — Leipzig Din 84.15, Maribor — Leipzig Din 77.55 in Maribor — Augsburg Din 70.95. Pristojbina za pozivnico iznaša eno tretjino pristojbine za navaden pogovor. — Občinske volitve v Ptuju preložene. Mestni magistrat v Ptuju razglaša: Ker se je reklamacijsko postopanje za razpisane volitve v občinski odbor mesta Ptuja tako zavleklo, da poslovanja s kandidatnimi Listami veš mogoče izvršiti v zakonito določenih 7;f 8e P° odloku sreskega poglavarja vo- tve v občinski odbor mesta Ptuja, ki so bile Razpisane na dan 4. decembra 1927, prelaga-JC na dan 8. januarja 1928. —• Majstrov večer. Ob desetletnici Majstro-ye zaprisege slovenskih borcev za »Jugoslavijo«, ki se je vršila pri »Liebel«-nai v Gradcu začetkom decemba 1917, pozivajo se vsi ci-vrhsti, vojaki in oficirji na družabni večer na "Verandi« hotela Union v soboto dne 10. de-'-eittbra t. 1. Vabijo se tudi vsi drugi Sloven-10i ?° se nahaia‘i v Gradcu v letih 1914 do J»18 in ki se spominjajo žalostnih, pa tudi veselih dogodivščin, pa naj si bo pri Oben-aus-u, Griinen Steiermark, Thonetthof, Metropol, Vogel, Fuchs\virt, Klosterwiesgasse, (»Čitalnica«), zum kleinen Steierh-of, Steier-tniirkische, Landhauskeller, — Liebel — ali kjersikoli. Ljubljančani in vsi izven Ljubljane, ki se nameravajo udeležiti tega spominskega večera naj radi evidence udeležbe in večernega programa sporoče svoje želje na naslov g. A. Pležko, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Pismeno se ne bode vabilo. Za arang. odbor: Bukovec, Est, dr. Kušej, Pleško, dr. Rožič. — Apel brezposelnih natakarjev na gostilničarje. V zadnjem času se dogaja, da za- L poslujejo gostilničarji pri raznih prireditvah kot natakarje ljudi, ki te obrti niso izučeni, oziroma, ki imajo sedaj druge službe. Spričo velikega Števila brezposelnih "Ekarjev bi bilo edino pravilno, da hi se privoščil prilični zaslužek brezposelnim poetičnim natakarjem. — Edem v imenu večih. i T" ^ ljubljanske univerze. Na tehnični fa-Kulteti ljubljanske univerze je razpisano me-sto asistenta v elektrotehničnem institutu in mesto docenta za spitano strojeslovje. V prvem slučaju je vložiti prošnje do 20., v drugem pa do dne Sl. decembra t. 1. — Razpis stalnih službenih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti. Na osnovnih šolah mariborske oblasti so razpisana službena mesta, in sicer: v srezu Celje 15, v srezu D'ravograd 16, v srezu Gornji grad7, v srezu Konjice 9, v srezu Maribor desni breg 11, v srezu iPtuj 20, v srezu Slovenjgradec 6, v siezu Šmarje pri Jelšah 16, v srezu Dolnja Lendava 22, v srezu Murska Sobota pa 21 ■»talnih učiteljski mest. Za sreza Maribor le-mV*reg Ptiij je razpisana po ena služba po- . učitelja. Prošnje je vložiti najkas- J® do dne 31. decembra. Podrobnosti glej v ^uradnem listu« št. 119 z dne 28. t. m. ~7. I* imenika zdravniške zbornice za Slovenijo je bil izbrisan, ker se je preselil v Beograd, bivši inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani dr. Milan Vuki-čevič. — Prepoved iztepavanja preprog v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Mestna sanitetna oblast je izdelala načrt odredbe, s ka- tero se prepoveduje iztepavanje preprog na dvoriščih ter uvaja obligatorična uporaba iz-prašilnih strojev. Če si bo marala vsaka stranka sama nabaviti tak stroj ali pa ga bo moral nabaviti hišni posestnik za skupno vporabo vseh strank, še ni določeno. — Vaška romantika in pobalinstvo. Iz Ru-me poročajo: 21-letni fant Njegovan Vitomi-rovič v Klenaku je imel obhajati te dni svatbo. Po starem sremskem običaju je zajahal dan pred svatbo konja ter šel vabit svate. Ko je jahal ponosno po vasi, si je dovolil neki smrkavec šalo ter vrgel v konja par kamnov. Konj se je splašil ter vrgel jezdeca raz sebe. Jezdec, bolj prestrašen kot jezen, je zgrabil frkovca za ušesa ter mu prisolil par krepkih zaušnic. Fant je jel tuliti kot da bi ga drli iz kože. To je čul njegov starejši brat Nikola. Prihitel je na lice mesta ter stavil Njegoivana na odgovor. Po kratkem prerekanju je potegnil nenadoma samokres ter oddal na Njegovana dva strela. Njegovan se je zgrudil pri priči mrtev na tla. Morilca so aretirali. — Katastrofalen potres v Chilc-u. Po zad-enjih vesteh iz Santijaga je ppovzročil zadnji potres v Chile-u veliko škodo. Luka Perez je močno poškodovana. Tudi mesto Aisen je hudo trpelo. Več ladij je razbitih. Potres je zahteval tudi številne človeške žrtve. Mate-rijalna škoda se ceni na 30 milijonov peset. — Vremenska katastrofa v republiki Haiti. V republiki Haiti so besnele te dni strahovite nevihte. Silne nalive so spremljali orkani. Reke so prestopile bregove ter poplavile 500 tisoč štirijaiSkih milj ozemlja. 250.000 ljudi je brez strehe. — Pogrešan italijanski parnik. Kot poročajo iz Splita, je ob priliki zadnjih neviht na Jadranskem morju neki italijanski parnik, ki je vozil nafto, izginil. Parnik bi bil imel prispeti v Split že pred par dnevi. Predvčerajšnjim so našli v bližini Splita čoln, nedaleč od čolna pa truplo moškega. Domnevajo, da je pripadal čoln parniku, ki je najbrže ponesrečil. — Aretacija kapitana italijanskega parnika v Mersini. Iz Carigrada poročajo: V južno-anatolski luki Mersina se je zaletel italijanski parnik »Aventino«: v neko turško ribiško ladjo ter jo presekal na dvoje. Eden od ribi-čv je utonil. Turška policija je kapitana italijanskega parnika aretirala ter ga vtaknila v zapor. Parnik je moral nadaljevati svojo pet brez svojega komandanta. — Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice 'bo od sobote 3. decembra dalje na prodaj pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 7-II. Tekom prihodnjega tedna bo koledar na prodaj tudi pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in vseh knjigarnah. Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice Din 16. Koledar je lepo Miklavževo darilo za naše gospodinje. — »Mladi junak«. Izšla je 3. številka s sledečo vsebino: Ivan Albrecht: O srcu, Mirko Kunčič: Na Miklavžev dan, Franjo Neubauer: Mlademu junaku! Kriha: Konj modruje, Albin Čebular: Veste? Ksaver Meško: Vino-veda, Franjo Neubauer: Nima kosti!, Danilo Gorinšek: Sreča, Minko Kunčič: V zimski izbi, Ivan Albreht: Trojni smeh. Stalne rubrike: Delo malih, Zbrana zrnca, Po svetu, Tebi na poit, Pisma mladih junakov, Za raz- LJublJana. 1— Proslava narodnega praznika. Praznik obletnice ujedinjenja je proslavila Ljubljana na svečan način. V stolni cerkvi je bila maša, ki so se je udeležili razven zastopnikov civilnih in vojaških oblasti tudi številno občinstvo. Po maši je bila vojaška parada. Po Mah so se vršila 'predavanja. Raz hiše so vihrale zastave. — Zvečer je priredilo Novi- narsko udruženje običajen koncert, ki je uspel v vsakem oziru prav dobro. *- Unirla je včeraj v Ljubljani gospa Lu-jiza Leustek, vdova lekarnarja. Pokojnica je bila vrla narodna dama, ki je vživala v vseh ljubljanskih krogih ugled, spoštovanja in simpatije. Pogreb bo jutri, dne 3. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Lingarjeva ulica štev. 1. Bodi ohranjen pokojnici blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje! 1— Eden največjih orkestrov cele srednje Evrope je brez dvoma Muzika beograjske kraljeve garde, ki stoji pod vodstvom višjega kapelnika in godbenega referenta ministrstva vojske in mornarice podpolkovnika Pokorny-ja. Kapelnik Pokorny, rojen Čeh, deluje že par desetletij v naši kraljevini in je danes po odstopu svojega prednika skladatelja Biničkega prvi kapelnik naše vojske. Muzika kraljeve garde je simfonični orkester v pravem pomenu besede. To dokazujejo njeni pogosti simfonični koncerti, na katerih izvaja najznamenitejša dela svetovne glasbene literature. Hvalevredno pa je njena tradicija, da goji dosledno tudi ju-goslovensko simfonični glasbo, jo uvršča v svoje velike koncertne nastope in dva komada jugoslovenskih skladateljev izvaja tudi na sobotnem ljubljanskem koncertu. 1— Velika dvorana v Mestnem domu se radi poprav do nadaljnjega ne more oddajati društvom v uporabo. — Otvoritev božične razstave umetnin bo dne 11. decembra t. 1. Istega dne se začne tudi prodaja umetnin. S tem bo vsem, ki nameravajo za Božič ali Novo leto osrečiti svojce in jih iznenaditi z darom res umetniške vrednosti, zelo ustreženo, ker imamo dovolj časa za ogled in izbiro. Umetnine bodo naprodaj po kakor možno nizkih cenah. Vsi razstavljeni in naprodaj dani predmeti so umotvori priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev. Občinstvo, tako mestno kakor podeželsko, naj počaka z nakupom božičnih in novoletnih daril ter naj pride ponje semkaj. Že iz materijelnih ozirov se izplača poseči po izvirni umetnini, poleg tega pa z nakupom vsakdo še podpre našo domačo umetnost, kar je dolžnost vsakega slovenskega razumnika. To razstavo oziroma prodajo umetnin priredi uprava Ljubljanskega velesejma, topot v Jakopičevem paviljonu v Tivolskem parku. 1— Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto, dne 3. decembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje lektorja ruščine na univerzi dr. Nikolaja Preobraženskega o predmetu: »Ostrovski j kot dramatur.« Začetek ob 19. uri. Vstop prost. . 1— Premeinba opernega repertoarja. 'Ker je gospa Thierijeva obolela se poje danes, v petek, dne 2. decembra v ljubljanski ope-:ri mesto napovedanega Trubadurja Verdijeva opera Traviata v običajni zasedbi za abonente reda B. Dijaška predstava v Ijub- rali. Muzikalični uspeh je torej v vsakem slučaju zasiguran. Ljubitelji plesa bodo posebno prišli na svoj račun, ker jim ne bo treba z dolgotrajnim ploskanjem prositi godbe, ampak bo radiooperater kratkomalo zavrti! gumb na aparatu in godba .bo že tu. Vodstvo plesa je iz prijaznosti prevzel naš priznani plesni učitelj g. prof. Jenko. Predprodaja vstopnic v trgovini Franc Bar, Cankarjevo nabrežje. 1— Sestanek bojevnikov. Dne 4. decembra v nedeljo bo sestanek bojevnikov v salonu tov. I. Rozmana po vojaški maši pri Sv. Petru, sv. Petra cesta 85. Tovariši pošljite zaupnike, delegate in sporočite Vaše želje. Javite pravočasno udeležbo in kosilo! — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. 1— Združenje slovenskih gozdovnikov bo imelo svoj letošnji veliki zbor na praznik, v četrtek 8. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani. Dostop na občni zbor imajo vsi člani in njih roditelji ter člani starešinstva in vabljeni gostje. Vrhovno vodstvo vabi vse rodove, da pošljejo sigurno delegate. Ljubljansko članstvo naj se pa udeleži skupščine polnoštevilno, vedrilo. Snov je izredno pestra in z veliko skrbjo izbrana. Dasi je list majhen, vendar nudi za vsakeg anekaj! Še odrasli ga z veseljem prebirajo, ker je list — kar mnogokrat pogrešamo pri mladinskih listih! — res otroški, ne otročji. Med besedilom je 10 mičnih slik, med temi 1 zgodbica s štirimi slikami. List se od leta do leta, od številke do številke dviga. — Celoletna naročnina znaša 10 Din. Pri večjem skupnem naročilu daje uprava do 40 odstotkov popusta. Uprava je v Ljubljani. Poljanski nasip 10. — V. J. 1— Miklavžev večer Atene se vrši v nedeljo 4. decembra ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Priglase se bode sprejemalo v soboto dne 3. dec. od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7. ure zvečer, kakor tudi še v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v prvem nadstropju Narodnega doma. Ob istem času se bodo tudi sprejemala mala darila za otroke in se dobivale legitimacije. 1— Volnene nogavice, žemperje, ovratnike, ; žepne robce, kravate in naramnice, najfinejše kvalitete po solidnih cenah za Miklavževa darila pri Franc Pavlin, Gradišče 3. Celje. SrHca pique Srajca celir Hlačt* *radl Din 90—, 68—, 58'-Din 1 0- , 100-, SO*— Din 60—, 60—, 45*- Kravate, ovratnike, naramnice, nogavioe in žepni robci. Prodaja samo dobro iz brano blago po zelo nizki ceni. s*9t Veletrgovina 1. Celje. Celje lt-ži cent alno, dohod v alcov zelo ugoden. ljanski drami se vrši v soboto 3. t. m. ob 3. uri popoldne. Uprizori se pri znižanih cenah Cankarjev »Hlapec Jernej -in (njegova pravica«. 1— Radioples v Ljubljani se bo vršil dne 5. januarja v veliki dvorani »Kazine«. Novost in senzacija tega plesa bo, da se bo plesalo po radi o zvok ih in to ne glede na to, ali bo zunanji sprejem dober ali slab. Za slučaj slabega sprejema bo delovala domača oddajna postaja, za katero se že izdelujejo potrebni apa- c— Dijaška kuhinja priredi svoj redni občni zbor v soboto 3. decembra ob 6. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. c— Umetniška razstava grafičnih, slikarskih in kiparskih del v Celju. Gg. Nikolaj Pirnat in prof. Mežan priredita od 1. do 15. decembra razstavo lastnih slikarskih, grafičnih Ln kiparskih del. Ofieijelna otvoritev razstave bo v nedeljo, dne 4. decembra ob 11. uri. c— Ustanovni občni zbor Aerokluba Celje, ki se v nedeljo 27. novembra ni mogel vršiti se vrši 2. decembra v kavarniški dvorani hotela »Union« ob 20. uri 30 min. c— Zadeva, ki bi se morala nujno urediti. Vsled sklepa občinskega sveta, da se poslopje stare gimnazije adaptira za mala stanovanja je pevsko društvo »Oljka« zgubilo svoj dosedanji lokal. Kljub vsem naporom, se dosedaj vodji še ni posrečilo dobiti lokala. Kjerkoli je bilo treba sodelovati, društvo ni odreklo sodelovanja i.n nadejati se je, da bodo merodajni činitelji to upoštevali. OBČNI ZBOR HIŠNIH POSESTNIKOV V LJUBLJANI se je vršil v sredo ter ga je »tvoril predsednik Frelih. 'Uvodoma je protestiral dvorni svetnik dr. Lovro Požar proti vsaki okrnitvi slovenske univerze in 'je bila sprejeta tozadevna resolucija. Nato je protestiral dr. Regalli proti nameravani premestitvi upravnega sodišča iz Celja v Zagreb in proti reduciranju ljubljanske železniške direkcije od 8 na 4 oddelke. Prav velike važnosti pa so radi naših narodno gospodarskih krogov razne železniške dobave, ki so bile za naše pridobitnike itak skromne, zdaj jih bo prevzel radi ugodnejše dobave beograjski