Naročnina mesečno 29 Din. z« možem-jt»o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Dir f Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111 COVEJSE.C Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — aočna 2996, 299« in 2090 Uhaja VMk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ček. račun: Ljubljana it. 10.690 in 10.344 zh inst-rale; Surajevo štv 7r>»>3 Zagreb štv Vj.oit, Praga-Dunaj 24.7

Aleluja<. Na njihovo mesto naj pridejo nemške označbe. V vrslah vernih protestantov so te težnje nemških kristjanov zadele na odločen odpor. Tudi o Hindenburgu poročajo, da se je postavil na stran pravovernih luierancev, ki zavračajo drzne relorme nemških kristjanov. Organizacija nemških kristjanov se zopet deli v razne struje. Radikalno krilo se je [jopolnoma zavzelo za Hitlerjevo politiko proti Judom. Po njegovem mnenju se mora tudi protestantska cerkev otresti židovske primesi. Ne samo. da pastorji ne smejo biti semitskega izvora in se ne smejo poročili z žensko, po kateri ne teče čista arijska kri, temveč se morajo sploh izključiti vsi Zidje, ki so stopili v protestantsko vero. Nemški kristjani tudi zahtevajo, da se mora Kristus predstavljati vernikom kot borec in nikakor ne kot mučenik. Ta germanizacija krščanstva je seveda v polnem nasprotstvu z bistvom krščanskega nauka. Te dni so nemški kristjani iz berlinske župnije priredili zborovanje, na kalerem so celo zahtevali, naj se v protestantskih šolah prepove predavanje po stari zavezi, ker stari testament poroča samo o »židovskih svinjarjih« in nemška čast takšnega žaljenia ne prenese. Poleg tega so na tej konferenci predlagali, da je treba dolgo vrsto mest brisati tudi iz novega testamenta. Nemški kristjani so najbolj Hudi na pisma sv. Pavla, češ, da je sv. Pavel bil Jud. Poleg tega zahtevajo črtanje vseh mest. ki govore o potrebi zmernosti in ponižnosti. Prav tako morajo izginiti iz svetega pisma poglavja o Kristusovi smrti, ker ta ni bila po naziranju nemških kristjanov junaška. Sploh je križ za severno junaško prepričanje neizbrisna sramota. Zato se mora iz protestantskih nio-lilnic odstraniti tudi križ. Prav tako ni več zanj mesta v šolah in zvonikih. Teh zahtev se je ustrašil celo škof nemških kristjanov Mtiller, ki je proti njim ostro protesliral. S tem seveda borba še ni končana in se še vedno bolj zaostruje. Amrsburg, 24. nov. Protestanti so Iu sklicali ogromno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 vernikov. Protestirali so proti sklejjom, sprejetim v berlinski športni palači. »Augsburg. v katerem se je pred 3 leti vršila proslava 400 letnice Luthra in kamor so prispeli protestanti vsega sveta, protestira svečano proti napadu na novi in stari testament.« Resolucija se strinja z ravnanjem bavarskega deželnega škofa in se pridružuje državnemu škofu Miillerju, ki zahteva, da se protestantska cerkev očisti novega poganstva. London, 24. nov. »Times« poroča o razkolu v nemškem protestantizmu zanimive podrobnosti. Po teh informacijah se ie Uindenburgova družina postavila proti hiHerjevcem, ki zahtevajo, da se morajo vreči iz protestantske cerkve vsi nekdanji židje. Protižidovski paragraf je bil črtan iz bodoče cerkvene zakonodaje. Prav tako je bil odpoklican neki pastor, ki je kritiziral sveto pismo. »Times« poroča, da se tudi bavarski katoličani zelo razburjajo. Katoliški škofje so ministrskemu predsedniku Siebertu izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi njegovega razlaganja. Toda Siebert nikakor noče popustiti in zaradi tega se pričakujejo nove komplikacije. »Deseti braf" v mariborskem gledališču (V F. Delahovi priredbi) Demonstracije po Bolgariji Sofija, 27. novembra. AA. Na današnjo obletnico podpisa neuillske mirovne pogodbe so priredili po vsej Bolgariji protestna zborovanja. Taka protestna zborovanja so bila v Burgasu, Ruščuku, Plovdivu in po drugih mestih. V Sofiji je bil protestni shod t veliki dvorani gledališča »Royal«. Proti neuillski mirovni pogodbi je govoril najprvo profesor solijskega vseučilišča Genov, nato pa so nastopili zastopniki raznih emigrantskih organizacij na Bolgarskem. Po shodu so zborovalci krenili na bulvar Carja Osvoboditelja, tu pa jih je razpršila pehota in konjenica, tako da zborovalci niso mogli prodreti v druge ulice. Sofijski listi z vladnimi vred obiavljajo danes ■»stre članke proti tej mirovni pogodbi. Kadar sodi ljudstvo... San Josč (Kalifornija), 27. nov. A A. V zalivu San Francisca so našli strašno razmesarjeno od morskih volkov truplo mladega moža, ki sta ga !». t. m. ubila dva tihotapca. Ko so 1 juti jc to zvedeli, je velikanska množica navalila na osebje kaznilnice, kjer sta bila oba morilca zaprta. Policija si je zaman prizadevala, da bi z bombami za solzenje ustavila naval razjarjene mase. Čeprav jo je večkrat zagnala nazaj, se je množici vendarle posrečilo naposled vdreti vrata v kaznilnico in se polastiti obeh gangstrov. Zavlekli so ju v bližnji park in ju v/,lic nbupnemu otepanju obesili na tlrevo. Eden izmed morilcev se je, ko so ga obešali, onesvestil, tlrn-eemu 6e je pa z obupnim naporom posrečilo potegniti glavo iz zanjke, toda to ga ni rešilo. Pri spopadu s policijo je bilo več oseb ranjenih. Linčana tihotapca sta nesrečnega mladega moža 9. novembra ubila, nato pa vrgla njegovo truplo v taliv San Francisca. Ko je bil zločin že storjen, stn hotela dobiti odkupnino 40.000 dolarjev ler obljubljala, tla bosta svojo žrtev zdravo in celo vrnila ojegovi rodbini. Stavka v Palestini Jeruzalem, 27. nov. AA. Predsednik arabskega izvršilnega odbora j« oh otvoritvi procesu proti voditeljem arabskega nacionalističnega gibanja, ki so nktobra priredili demonstracije proti Židom, proglasil v Palestini splošno stavko. „Zelezna garda" v Romuni Bukarelta, 27. novembra. Legionarji železne garde v Jasiju še niso zapustili dijaškega doma, Ajer so se zabarikadirali in odkoder odbijajo že 48 ur vse policijske napade. Policija je namreč zahtevala, da morajo izprazniti dom. Pri hišni preiskavi nekega voditelja te organizacije je policija našla zaboj, v katerem so se nahajali podrobni načrti le organizacije za izvedbo nasilne revolucije. Policija je pri tej priliki zaplenila velike svote denarja. Istočasno poročajo iz Konstance, da so sc tamkaj legijonarji, ki so napadli žandarmerijoko postajo, udali oblaslvom. Protižidovski pogromi v Pesti Budimpešta, 27. nov. Že več dni trajajoče de-monstravci.e proti Židom so bile danes tako resne, da so vseučiliške oblasti poklicalc policijo na pomoč. Orožniki so vdrli v poslopje vseučtl.Sča, kjer pa so naleteli na oster odpor dijakov. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. Demonstracije še trajajo. Rektor je nocoj odredil, da ostanejo vse ta-kultcle do 2. decembra zaprte, te ne bo miru, bo vseučilišče zaprto ves semester. Podobni izgredi so bili tudi t Debrecinu. Poljska-Jugosla* i;a Varšava, 27. nov. Pat poroča: Včeraj se je v Czenslochovvu vršila ustanovna skupščina tamkajšnjega poljsko-jugoslovanskega društva. Skupščini je predsedoval divizijski general Dombkowski, meti drugimi uglednimi osebnostmi je pa bil na skupščini tudi profesor Diboski, predsednik poljsko-jugoslovanskega društva v Krakovu. Pari«, 27. nov. Snoči ie nenadoma umrl v Parizu za srčno kapjo slavni francoski ig al»c Firmin Ciemier. Pred nedavnim je pri ljudeh, ki se zajiimajo za gledališče, zbudila pažnjo 71 strani obsegajoča knjižica, ki jo ,e izdala založba »Naš oder«, z naslovom: »Deseti brat, gledališki roman na besedilo J. Jurčiča«. Sestavil in spisal Ferdo Delak. Po Govekarjevem in P. Golijevem poizkusu Delakov poskus. Eksperimentov na sodobnem odru imamo precej. Tudi na slovenskem odru so potrebni. Deseti brat je za to sila privlačen. Saj je v 70 let starem Jurčičevem romanu, ki se mu poznajo sicer nekateri tuji in domači literarni vplivi, toliko pristno našega, dramatično hvaležnega in snovno bogatega, da se vse to kar samo ponuja odrsko vešči roki v obdelavo. Delaku je bilo do tega, da zaživi vsa ta snov v odrsko sprejemljivejši obliki pred nami. Zato se ie odločil za obliko odrskega romana v štirinajstih slikah, ki si sledijo druga drugi, povezane med seboj po diapozitivnih natpo-vedih ter prekinjene samo po enem odmoru. Lahko bi označili to odrsko obliko prikazovanja tudi kot revijsko dramo ali dramsko revijo, Občinstvo jc bilo na ta gledališki roman zelo radovedno. Zdi se, da je več pričakovalo, kakor je imelo priliko videti ob sobotni premijeri. Tisti dia-pozitivni pripomočki med posameznimi slikami niso bogvekako podkTepljali iluzije resničnosti, dasi predstavljajo pri vsem tem eksperimentu edino izvirnost in viden prehod od kinematografa k odru. Delak je v svoji zasnovi izločil iz Jurčičevega Desetega brala vso stransko motivnost in snovno pisanost do čim možnejše mere, da je lahko potisnil Martineka Sprka, osrednjo postavo tega Jurčičevega dela, na čim vidnejše mesto. Martinek Spak je že v Govekarjevi drami postavljen na piedestal vsej tej dramatični razgibanosti; saj snov sama po sebi v takšno priredbo teži. Delak je napeljal živec vsej konstrukciji po Martineku Spaku, ki s svo'o tragično usodo in čudovito pojavnostjo poživlja dejanje na vseh stranskih poljih. Navzlic skrbni premišljenosti in solidni izgradnja je vendar zaslediti nekatere pomanjkljivosti v celotni zagra-bitvi, ako naj gre za prizadevanje, dvigniti iz vsega tega okolja z neštevilni.mi stranskimi prepletki (Kvas-Manica; Dražarjev FVancelj-Krivčeva Frani-ca; Krjavljcv burlcskni svet) osebo desetega brata ter jo nad vse naravnati. Predvsem je nekoliko preveč razpreden Krjavljev komični lik, ki je sicer odrsko hvaležen, ki pa na drugi strani, malo-dane povsem neokrnjen, razvlačuje in zabrisuje osnovno nit z desetim bratom v središču. Povsem lahko je osredotočiti vsa ta Krjavljeva pripovedovanja v eno, oziroma dve sliki. Brez občutka vrzeli bi lahko izostal potemtakem Krjavljev pojav v sliki ob lovu in v zaključni sliki. V Delakovem g.e-dališkem romanu jc nadalje premalo poudarjen zaključek kot nujno logičen postulat zasnove same ter se razpršuje s predzadnjo in zadnjo sl-ko. Po Marti.nekovi tragični smrti bi bil nad vse učinkovit zaključen prizor z obema srečnima paroma ; (Manica-Kvas, Krivčcva Franca-Dražarjev Fran-cclj), kar predstavlja sad Martinekovih prizadevanj. Sila vabljiv bi bil pojav Piškavov ob Marti-nekovi smrtni posicljt, ob istočasnem potrebnem i skrčenju skrivnostnih rarocfetff Martinekovih svojemu bratrancu Kvasu. Navedena slika bi brez-dvomno glede učinkovitosti in zgoščenosti s tem pridobila, saj je ravno tukaj dramatični višek. Pač pa bi bila iz razlogov arhitektonske in vsebinske dopolnitve priporočljiva raztegnitev Martinekovih prizadevanj r življenjski sferi Krivčevih, zlat ti Krivčeve Franice Ln Dražarjevega Franceljna, ker te čutijo predvsem v svatbeni sliki nekatere orga-načne pomanjkljivosti. Na drugi strani pa je sle-meniški stranski motiv nekoliko preveč upoštevan. Sobotna premijera je bila za mariborsko gledališče dogodek. Nekaj novega je vendarle bilo. Mariborčani so — ne med zadnjimi v naši državi — videli nekaj, kar naj bi bilo napol kino, napol gledaPšče. Iz razumljivih ozirov pa je Delakov gledališki roman še vedno bližji gledališču kakor kinu. Delak je bil v gostih kot režiser in dal notrj-pti in zunanji organizaciji enoten odrski okvir. Menjavi scen in slik odgovair,a odgovarjajoča, ,pro-storninska menjava in uporaba. Scenma njosti (gostilna, notranjost obeh graščin itd.j je odmerjen ožji prostor, dočim se zadaj za zaveso, oziroma steno lahko vršijo priprave za scene na prostem, ki so zamišljene v globljem prostornin&kem obsegu (lov, sestanek Kvasov in Manitin na vrtu itd.). Menda edino na tej tehniki sloni možnost hitre vrstitve posameznih slik na našem odru. Pavle Kovič je kot deseta brat nosil najtežji in najdelikatnejši del sobotne uprizoritve. Podajati desetega brata, ki je po svojem značaju obdan z neko mistiko in robato naravnostjo obenem, spada v ravnino zrelega odrskega oblikovatelja. Pavle Kovič je vzdržal do konca in je le poredkokrat zdrknil v neko magično diaboliko, ki menda ni v bistvu Martineka S/paka. Pavle Kovič lahko prišteva sobotnega desetega brata med svoje najbolj umetniške postavke. Stoodstotno krjaveljski je bil Rasbergerjev Krjavelj; to po zunanjem licu. V stvariteljnem oziru nedostalen. Vsa doživljena in dognana je bila Manica E. Kraljeve, njej ob strani živahen ljubimec Kvas R. Nakrstov. Danešev Dolet ic v slehernem gibu in besedi plastično izglajen in uravnovešen. Markantno odrsko figuro je utelesil V. Skrbinšek v graščaku Piškavu. Dostojanstveno primeren je bil Gromov graščak slemeniški, fantovsko prešeren in vihrav Medvenov Marijan, ki je pokazal, da je tudi v tej postojanki mož na svojem mestu. V maski in mimiki so se uveliavili Tovornik kot zdravnik Vencelj, Blaž kot sodnik, Furijan kot Obrščnk in Harastovič v vlogi učitelia Zmuzneta, ki so iim sicer v tekstu odm«n;eni le drobci. Uprav artistično veščino v brzini jezične delavnosti je pokazal Gorinškov Matevžek. Dra-gutinovričeve Urška, Zakra;škove graščakova žena, Savinova kot Krivčevka, Starčeve dekle, Verdoni-kov dedec z visokim glasom, oziroma Dražarjiv Francelj, Mohorjev Balčck, Fu.rijanov Krivec, Cr-noborijev kmet nastopajo samo mimogrede. S polno paro ie bil na delu ves dramski ansambl in razen tega so Furijan, Harastovič in Verdonik imeli po dvoje epizodnejših vlog. —c. ,Utrinki. * Govorice . . . Ljubljana, 27 nov. Po mestu se širijo govorice, da nameravajo trgovci dne 20. novembra od 10—12 v Ljubljani zapreti svoje poslovne lokale. NEMŠKI POZDRAV V »Vdtkischer Brobnehler* beremo sledeče o neinikem pozdravu: »Milijoni in milijoni so znteli pravilno umecnli nedojmljive globine ncm&kcfla pozdrava, lsli milijoni se pripravljajo ludi, da bod > o lem nemil,em znamenju in mimo njega poslali edini v delu za ne;viki narod. Od leria, namret od uspeha ali neuspeha lega prizadevanja, je odvisno, te smo zares vredni ali nevredni lega ustvarja-jotega dnru božjega, ki ga imenujemo svojega >F ii h r e r j a« ...« DELAVČEVA PLAČA - VIR ŽIVLJENJA rNe sme bili govora o političnih strankahluko liiie pariška La Croix k sedanji vladni krizi v Franciji, tkadur gre za delavske plače. Vprašanje stranic mora odslopili, kadar nastopijo vprašanja tivljenja. Delavčeva plača ni samo pefl denarja, ona je za delavca življenjske vrednosti, ker omogoči življenje živega ali žit ih človeških bitij. Dedičeva plača je sveta stvar, ker daje človeškemu bilju možnost, da pusti tukaj na zemlji sledove svojega delovanja, sledove, pravim, ki se onstran groba izgubljajo v večnost. Gospodarski liberalizem tega nikdar ni razumel, ker delavleri plači nikdar ni odmeril človeške vrednote. Da, plača je gotovo tudi odvisna od strokovne izobrazbe, od delovnega dne. raznih večjih ali manjših rizikov, toda temelj vsake plače, njena smisel je la, dn je potrebna za — življenje.« *Delavec dobro razume, da ni prav, da zadušijo tovarne z davki in dajatvami, ker potem on izgubi tudi svojo plačo, llevež bo rajši dni vse, kar ima, samo da obdrži orodje, s katerim si služi kruh. Če vse drugo propade, delovno orodje je še vedno neko upanje na boljše čase. In za današnji družabni red je tovarna poslala delovno orodje ta delavca. V težavnih časih mora vsakdo pristati na žrtve, loda ne pozabite, da ni dovoljeno niti posredno, niti neposredno dotikati se delavčeve plače, ker s lem niste zadeli denarja, ampak — življenje.< KAJ Č1T ATI... KAKO Č1TATI... J. Merklen piše v *La Puge des Jeunes<>: »Mi vsi kupujemo vsak dan mnogo papirja, tiskanega papirja namreč, a vendar človeštvo še nikdar ni tako malo bralo. Citati, tako beremo v slovarju, pomeni spoznavati, kaj se nahaja v spisu, r knjigi-Toda koliko pa imamo danes ljudi, ki iilajo, da bi se kaj naučili. Mi danes beremo, da preganjamo čas, zato pa segamo po sentimentalnih izlivih, ki razburjajo živce ali pa po prazninah, da ob njih zaspimo. Od knjige ne zahtevamo drugega kakor pa da spoštuje našo duševno lenobo. Ne, ne, čilati ne pomeni ubijali časa in se skrivati pred dnevnimi skrbmi. Citati, to je učili se, dvigati se, izpopolnjevati se, iskati resnico. Vsako drugo branje je izguba časa. Ako pa »e oziramo po vseh teh, ki kupujejo razne modne in športne magacine in razne razuzd "t* in plehke kriminalne romane, imamo prav, ie tožimo, da danes nikdo ne bere reč.« + DR. IVAN PERNE | Ženeva, 27. novembra. Nenadoma je umrl tukaj dr. Ivan Perne, svetnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, načelnik za Zvezo narodov in stalni iivedenec jugoslovanske države pri Zvezi narodov. Vest o smrti dr. Ivana Perneta je pretresla ne namo njegovo ožjo domovino, ampak vso državo in oni nešievilni svet mednarodne diplomacije, ki ji je bil rajni dr. Perne skozi dolga in dolga leta eden najbolj priljubljenih tovarišev. Izšel je iz gorenjske kmetske hiše, hodil pot slovenskega dijaka in akademika, neizmerno nadarjen, skromen, priljuden, priden in dosledno katoliško veren, dokler ga povojna doba, ko je bilo treba ustvarjati temelje nove države, ni zajela kot najboljšega in ga potegnila v mednarodno politiko, kjer je kot diplomat-strokov-njak napredoval z veliko brzino in postal steber našega zunanjega ministrstva in ponos naših delegacij v mednarodnem svetu. Rodil se je 8. septembra 1889 na Povlju v župniji Trstenik nad Kranjem. Po ljudski šoli je obiskoval gimnazijo v Kranju, ki jo je dovršil kot vsakoletni odličnjak. Pravne študije je opravil deloma na Dunaju, deloma v Pragi, kjer je bil tik pred izbruhom svetovne vojne i. 1913. promoviran za doktorja prava. Zatem je stopil v državno službo pri deželni vladi v Ljubljani. Ob izbruhu svetovne vojne je bil poklican k tirolskemu lovskemu polku in je ž njim odrinil na gališko fronto, kjer je bil ujet. Štiri leta svojega ruskega ujetništva je preživel v Samari ob Volgi s študijem jezikov in mednarodnih ved. Ko se je 1918 vrnil v Jugoslavijo, je bil pripuščen k diplomatičnemu izpitu ter je 1919 vstopil kot tajnik v naše zunanje ministrstvo. 1924 je bil poslan kot poslaniški tajnik k našemu poslaništvu v Berlin, kjer je ostal celih 5 let Naši izseljenci v Porurju in v Porenju, naši akademiki, ki so študirali v Berlinu, ne bodo nikdar pozabili tega razdobja, ko jim je stal ob strani dr. Perne. Menda je ni kolonije, ki je on ne bi obiskal, menda ga sploh ni našega človeka v Nemčiji, s katerim bi on ne bil govoril. Izredna nadarjenost, neprekosljivi družabni talenti, njegova osvajajoča skromnost in ljubeznivost, to je bilo orožje, s katerim si je pokojni dr. Perne osvojil najvišje politične in diplomatske kroge v nemški prestolnici, kjer je bil v ponos svoji domovini. 1929 so ga poklicali nazaj v Belgrad, kjer je napredoval za svetnika odnosno generalnega konzula. Že takrat ga je dr. Marinko-vič, s katerim sta bila velika neločljiva prijatelja, nameraval poslati za generalnega konzula v Liege y Belgiji, da bi ustvaril tam neke vrste izseljenško središče za naše ljudi v Belgiji, Nizozemski in Porurju. Toda čakale so ga druge še večje odgovornosti. Dr. Marinkovič in njegov takratni pomočnik Konstantin Fotič sta spoznala in pravilno vrednotila dragocene umske in čuvstvene zmožnosti dr. Perneta in sta mu poverila oddelek za Zvezo narodov v zunanjem ministrstvu s posebno zaupno nalogo, naj ostane kot stalni strokovni in tehnični svetovalec dodeljen naši delegaciji pri razorožitveni konferenci. V tej svoji težavni službi, ki, jo bo vedel ceniti samo oni, ki ve, koliko gradiva je bilo treba zbrati za sestavo naših tehničnih spomenic glede razorožitve, koliko predlogov je bilo treba preštudirati v vseh pravno-tehničnih podrobnostih, kakšnih deli-katnih študijev je bilo treba za protipredloge, ki jih je dr. Perne sestavljal skupno z zastopniki našega generalnega štaba, koliko najbolj zaupnih vprašanj in podrobnosti je moral nositi v svoji glavi in v svojem srcu, v tej službi je dr. Perne pokazal, du je prava gorenjska korenina, da je mož velikega formata in velike bodočnosti. Živel je med Ženevo in svojo domovino, a za svojo domovino. Ko se je vračal iz Ženeve, so ga čakale gore zaupnih aktov, brzojavk, ko se je vračal nazaj v Švico, so ga čakale konference, ki zahtevajo budnost in pozornost vsake minule. V Ženevi je bil doma. Opolzka tla, na katerih je tolikim drugim spodrsnilo, mu niso delala preglavice. Sukal se je na njih z mojstrsko spretnostjo. Bil je domač med armado svetovnih diplomatov, ki so prihajali in odhajali. Bil je njihov ljubljenec. Kako visoko so ga spoštovali najvišji funkcijonarji Zveze narodov, pove pohvala, ki jo je dobil letos od predsednika razorožitvene konference, ki je v polni dvorani povedal vsem delegatom, da je dr. Pernetova spomenica bila najboljša med vsemi, ki so bile sploh kdaj izročene razorožitveni konferenci. In oni drugi predlog, ki pa se zaradi dr. Pernetove skromnosti ni uresničil, da bi postal minister za pravosodje in prosveto v Po-saarju, ki spada pod upravno področje Zveze narodov. Letos avgusta meseca je bil na dopustu v Sloveniji, kjer se je na potu v Belgrad vedno ustavil. Na sprehodu se je nesrečno spotaknil in si zvil nogo. Ko se je nekoliko pozdravil, je proti nasvetom svojih predstojnikov odpotoval v Ženevo, ker je vedel, da je njegova prisotnost neobhodno potrebna. Toda v Ženevi so se mu zaradi ljubljanske nesreče vnele Se žile pod kolenom. Zdravil se je v kliniki »La Colline« in obenem opravljal vso svojo težavno službo. Še lo. novembra je pisal svojemu stricu konzistorijalnemu svetniku dr. Pernetu ter mu sporočil, da se bolezen obrača na bolje, da pa bo še dalje časa priklenjen na posteljo. V noči od 27. na 28. novembra pa je nenadoma umrl v najlepših letih, star komaj 44 let. Smrt ga nam je vzela, nain Slovencem in naši državi, ko je stal že visoko in ko je stegoval roke po najvišjih mestih, da koristi ugledu svoje domovine po širnem svetu. Nam Slovencem mora trgati srce od žalosti posebno še, ker smo ravno v diplomatski službi lako revni na ljudeh širokih obzorij in je z dr. Pernetom izginila najbolj jedrnata, najbolj kremenita osebnost, ki jo je slovenska mati kdaj dala težavni diplomatski službi. V našem zunanjem ministrstvu pa, kjer je užival pokojni nede-ljeno zaupanje in spoštovanje vseb šefov, v posebni meri še zaupanje sedanjega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, pa je njegova smrt napravila vrzel, ki jo bo ležko izpolniti. Ko pišemo te spominske vrstice o rajnem dr. Pernetu, ki ga ne bomo nikdar zadosti visoko dvignili in priporočili spominu Slovencev kot enega njihovih največjih sinov, ne smemo pozabiti na dvoje. Dr. Perne je bil veren, dosledno veren in vzoren katoličan, ki je odkrito pred vsem svetom živel po predpisih svoje vere, doma ravno tako kakor na tujem. Dr. Perne je bil tudi veren slovenski sin slovenske matere. Povsod, v Belgradu, v Slove- ; niji, v tujini. In baš zaradi teh dveh potez njego- j vega zlatega značaja si je pridobil v Belgradu pri svojih tovariših in v tujini tako neomejeno spoštovanje. Zvest svoji veri, zvest svoji materi. Kako bi tak človek potem ne bil tudi zvest kralju in domovini! Naj počiva v miru! Proga Belgrad ■ Pančevo O prometnem pomenu proge Belgrad—-Pančevo je bilo na tem mestu že večkrat govora. Danes naj navedem samo še nekaj novih momentov v zvezi z graditvijo te proge. Graditev čezdonavskega mostu na vzhodni strani Belgrada, ki že dalj časa stoji dograjen, je v tesni zvezi nova proga ki bo prestolnico vezala z njenim vzhodnim zaledjem in dalje predvsem z Romunijo. Dela so preccj zastala, predvsem radi leikoč pri izsuševalnih delih Pančevskega močvirja in pa radi ogromnega nasipa, po katerem bo tekla nova proga. Graditev pančcvske proge je prevzela družba »Batignol«, ki je znana po drugih velikih graditvah v Belgradu in okolici. Začetna točka nove, 22 km dolge proge, je v tesni zvezi z. že izdelanim načrtom prometne mreže Belgrada in okolice, o katerem smo pred meseci obširneje pisali. Prva postaja bo »Šaran«, ob Donavi onstran Kalimegdana. Večja postaja bo Belgrad-klavnica, ki se bo naha;ala tudi še na desni donavski obali. Postajališče Ovča (po istoimeni vasi) se bo nahajalo sredi Pančevskega močvirja. Danes dela na nasipanju nove proge čez 1000 delavcev. Proga bo izročena prometu v dveh letih (1. septembra 1935), seveda, če bo šlo vse po sreči. JUGOSl IZ D t It K Veselega srca In zdrav in lahkih nog v podpetnikih grem Palmovih okrog. Dobiš jih pri vsakem čevljarju. Prisrčna slovenska slovesnost v Franciji Dvojni jubilej izseljensiiega duhovnika msgr. Valentina Zupančiča V industrijskem okraju severne Francije, v Pas de Calais, prebiva že sedem let izseljenski duhovnik msgr. Valentin Zupančič. Nesebično in požrtvovalno deluje tam daleč od svoje mile do- V spomin trebanjskim vojnim žrtvam V nedeljo so odkrili Trehanjci ob številni udeležbi prekrasen spomenik v vojni padlim trebanj-«kim župljanom. Po izvršeni blagoslovitvi spomenica je bila v prosvetnem domu proslava, na kateri je govoril bivši vojni kurat Fr. Bonač ler predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika, g. dekan Tomažič, ki je v svojem govoru najprej orisal vse delo in priprave, ki jih je zahteval spomenik ter podčrtal zlasti požrtvovalnost iupljanov, ki so z zastonjskim delom in denarnimi sredstvi podprli akcijo, ki je tako lepo uspela. Spomenik, ki je postavljen s skupno močjo, naj kaže strahote svetovne vojne bodočim rodovom in naj jih opozarja na ljubezen do rodne zemlje. Opozorilo pa naj bo hkrati tistim, ki si morda žele vojske ali prepira. Vsakogar naj uči spomenik ljubezni do križa, do domovine in t o mladine. Sledili ao pozdravi zastopnikov, nakar -.e bila na predlog | predsednika pripravljalnega odbora soglasno spre-| jeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Proslava j je izredno prisrčno zaključila lepi praznik ter z vstopnino m preplačili prinesla še nad 1900 Din že nabrani vsoti. Odposlanci združenih bojnih 1 organizacij iz Ljubljane pa so zbrali 163 Din, ki i so jih poklonili pripravljancmu odboru v isti na-- men. Podrobnejše poročilo je objavil že »Ponedelj-I ski Slovenec«. Pridobivajte novih naročnikov! movine za slovenske izseljence, živi in čuti s svojimi ljudmi, jih obiskuje in vzgaja za Boga, cerkev in domovino. Izseljenci v severni Franciji ga zelo spoštujejo kot svojega duhovnega voditelja in dobrega očeta. Zato so z veseljem obhajali v nedeljo, dne 12. novembra njegov dvojni jubilej: 25 letnico dušnopastirskega delovanja in 50 letnico življenja. Odbor društva sv. Barbare v Lievin in zlasti njegov neutrudni predsednik Vincenc Tuhtar je prav dobro pripravil slovesnost in povabil tudi Slo- Odlikovanje v francoskem institutu v Ljubljani V soboto 25. t. m. zvečer je bila v francoskem institutu v Ljubljani lepa in prisrčna slovesnost. Pred predavanjem g. Rosemberta, o katerenj je poročal »Ponedelj.ski Slovenec«, je francoski konzul g. E. Neuville, izročil odlikovanje Palme acad£inique gdč. učiteljici Minki Očakar, ki skupaj s svojo sestro-upraviteljico službuje že 10 let v Sv. Križu pri Kostanjevici. Gospod konzul je v nagovoru [>o-udarjal, da po lanskoletnih odlikovanjih na francoskem institutu sedaj z zadovoljstvom izroči znak priznanja francoske vlade še podeželski učiteljici, ki tiho in neopaženo sicer, a usiiešno in z ljubeznijo budi in širi med šolsko mladino poznanje francoskega jeziku in francoske države. Sama obvlada francoski jezik in je večkrat svoje počitnice žrtvovala za to, da je dobro spoznala Francijo in tako sedaj lahko budi zanimanje in ljubezen do države, ki je zvesta prijateljica njene domovine. Čestitkam g. konzula so se pridružili mnogoštevilni udeleženci pri prireditvi tega večera. G. šolski inšpektor v p. F. Lužar pa se je zahvalil g. konzulu z izjavo, da je to odlikovanje v čast vsemu našemu učiteljstvu in še (>o-sebej pedagoški organ. Slomškove družbe. Vsem čestitkam se pridružujemo tudi nu. Vemo, kako odlikovanka prav s tem svojim idealnim delovanjem, ki je bilo deležno priznanja francoskega prosvetnega ministrstva, pospešuje tudi zanimanje in ljubezen za našo jugoslovansko domovino po svetu. Znanje jezikov, posebno francoščine in angleščine, ki se .jih je z. redko vztrajnostjo popolnoma naučila, porablja prav v ta namen, da z dopisovanjem seznanja svoje znance v državah z našo Jugoslavijo. Svoje skromne učiteljske prihranke je porabila za potovanja, predvsem v Francijo. Na šoli v Sv. Križu jc uvedla Medna rodno dopisovanje otrok (Cor-rcsponrlnnee Scolai-re Internationale). Njeni učenci in učenke pošiljajo pisma in risbe šolskim otrokom različnih narodov, največja in najlepša pisma pa romajo v Francijo — od francoskih šolarjev pa prihajajo pisma k našim otrokom. Naša narodna in umetna orna-mentika v risbah, ki so jih izvršili otroci, krasi različne šole v Franciji. Francoski otroci po pismih naših šolarjev spoznavajo lepoto naše zemlje, kakor sami priznavajo, bolje kot iz. knjig. To dokazujejo tudi njihova pisma, v katerih se zanimajo z-a na j raličnejše podrobnosti naše zemlje, šolarji iz Sv. Križa jim pošiljaj« cvetje, razglednice, fotografije, zemljevide, a tudi njim samim zažarijo v veselju oči, kadar dobijo novo pošiljko pisem ihI svojih francoskih prijateljev. To priprosto dopisovanje otrok ima mnogo globlji (»oinen. kakor se komu zdi, saj to. kar požene v otroških srcih, ne gre v izgubo tudi pozneje, prijateljstvo in medsebojno s|>ošto-vanje jr zvezano s spoznavanjem in spoštovanjem domovine in prijateljskega naroda. Mnogo materialnih žrtev stane to delo gdč. vence iz bližnie in daljne okolice. Ganljivo je bilo videti, ko so Slovenci iz severne Francije in njihove zastave iz Lievin, Bruay, Mericourt, Salaumi-nes in drugih kraiev ter dve francoski zastavi spremili gospoda jubilanta iz župnišča v cerkev sv. Petra. Godba rudniške družbe v Lensu je igrala pred cerkvijo in v cerkvi. Pri slovesni sv. maši, katere so se udeležili tudi jugoslovanski konzul z Lillea dr. Sava Spasojevič, gospa inženjerjeva de la Taille — gosp. inženjer je bil službeno odsoten, — šolski ravnatelj Bouquet in drugi odlični gostje, sta jubilantu asistirala Irancoski župni curč Carton in nemški župnik Tensundern. Slovenski pevski zbor je med službo božjo dovršeno prepeval slovenske pesmi Cerkveni govor je imel v lepi slovenščini gosp. župnik Tensundern. Po sv. maši je tudi g. župnik Carlon nagovoril jubilanta in mu želel obilo božjega blagoslova pri njegovem bodočem delovanju v vinogradu Gospodvem. Hvaležno in veselo smo nato zapeli zahvalno pesem. Popoldne ob treh se je zbrala v dvorani velika množica Slovencev, da čestita gospodu jubilantu. Predsednik društva sv. Barbare jc vse navzoče prisrčno pozdravil. Govorili so zastopniki različnih društev, med njimi zvezni predsednik Blaž Zupančič. Jugoslovanski konzul gosp. dr. Sava Spasojevič je čestital kot zastopnik kraljevine Jugoslavije, župnik Carton v imenu Francozov, konzi-storijalni svetnik Tensundern v imenu vestfalskih Slovencev. Otroci so prav lepo deklamirali v mili slovenščini, pa tudi v srbohrvaščini in francoščini. Pevski zbor je večkrat nastopil in igra »Junaška deklica. (blažena Ivana d'Arc) je globoko vplivala na vse: Slovence, Hrvate in Francoze. Vsa slovesnost v cerkvi in dvorani je bila prav sijajna in ganljiva in ko se je jubilant msgr. Zupančič iskreno zahvalil vsem za vso ljubezen in vdanost, smo bili vsi ene misli in enega srca in čutili smo vsi: kako lepo je v tujini živeti med seboj kot bratje in sestre ter tudi v tujini ostati zvesti ; svojemu Bogu in svojemu narodu. O da bi tudi domovina ostala zvesta svojim sinovom in hčeram v tujini. Izseljenska nedelja dne 3. decembra nai združi ožjo domovino s tujino! Očakar. Se več pa časa. ko po svojih opravljenih dnevnih dolžnostih, včasih pozno v noč prevaja pisma mladine, ki odhajajo v Francijo ali se stekajo v Sv. Križ. Naj ji bo to odlikovanje v zadoščenje za njeno tiho, a resnično narodno in patriotično delo! Uboj na Borštnikovem trgu Ljubljana, 27. novembra. Predskava o uboju strojnega stavca Kocmurja na Borštnikovem trgu je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Mirku Kresnikti, ki je za danes opoldne odredil sodno obdukcijo pok. Kocmurja. Obdukcija se je izvršila v mrtvaški vezi javne bolnišnice. Obdukcijo je v prisotnosti preiskovalnega sodnika je izvedel sodni zdravnik dr. Suher v navzočnosti še enega zdravnika. Obdukcija je dognala, da je KocmuT dobil močan udarec z ročico po glavi tako, da so bili možgani pretreseni. Policija je včeraj ves dan zasliševala tega uboja osumljene štiri osebe. Po zaslišanju je vse štiri osumljence izročila v sodne preiskovalne zapore. Ob 18.30 so bili osumljenci prevzeti od jetniške uprave. V preiskovalnem zaporu se sedaj nahajajo: Anton Gorišek, 26 letni samski delavec, doma iz Doba pri Krškem, krepak in velik fant, drugi Lojze Goste, 24 letni samski delavec iz Kisovca pri Litiji, srednje velik, tretji Ferdinand Ahac, 28 letni hlapec iz Trbovelj, srednje velik in krepak ler Tone Gerjol, 23 letni delavec iz Polhovega gradca. Na-daljna preiskava bo dognala, kdo je udaril z ročico Kocmurja po glavi in kdo je torej pravi ubijalec Tragična smrt stavca Kocmurja je vzbudila povsod v Ljubljani splošno sožalje in sočutje. Osumljene se v splošnem izgovarjajo, da so bili od družbe na Borštnikovem trgu izzvani. O uboju samem je po nedeljkov »Slovenec« poročal v podrobnosti. — Doraščajoči mladini nudimo zjutra- čaSico naravne »Franz Josefove« grenčice ki doseza ra di tega ker čisti kri. želodec m čreva pr> dečki! in deklicah prav izdatne uspehe Razne dražbe V zemljiški knjigi je bilo oktobra zaznamova nih 22 dražbenih predlogov pri raznih posestvih Prihodnji mesec pridejo na dražbo nekatere ljubljanske vile. Dražbcno postopanje je predlagal proti nekemu dolžniku neki upnik zaradi 505 Din. Prisilnih uprav ie bilo oktobra pri okrajnem sodišču zaznamovanih 10. Silno pa so se oktobra pomnožile realne eksekucije, ki jih je bilo kar 112. Prisilno je bil vknjižen najvišji znesek tiO.OilO Din, nai nižja zneska pa sta bila 76 in 107 Din. Meslna občina sedaj močno izterjava razne neplačane občinskt davščine, kakor vodarino in slično. Za 2. december je oklicanih 57 dražb raznih zarubljenih predmetov v skupni cenilni vrednosti 13.552 Din. Gre za prav malenkostne vsote. Zarubljeni so bili mnogovrstni predmeti, kakor pisalni stroii. pohištvo suknje in celo dvoje hlač. N'a:brž pa te stvari ne pridejo na dražbo, ker bodo pač zarubljenci skušali popreg po&rvnati občinake cUvk« Liublianshe vesti t Ljubljana v snežni odeji in brozgi Maribor Ljubljana, 27. novembra. Dunajska vremenska napoved je za naše kraje pred dnevi javila, da bo močno snežilo. Res. Nedelja je bila snežna. Proti večeru je začelo močno naletavati, čez dan pa je bilo vetrovno in deževno. Ponoči je v mestu in okolici padlo 8 cm snega. Snežna odeja je pokrila ravan in plan. Ljubljana se je zjutraj predramil v novi snežni odeji. Po strehah plasti snega, ki so počasi drčale na ulico. Letošnji november je marsikomu prekrižal račune in načrte. Doslej smo imeti ta mesec samo 4 lepe dni in brez dežja, dočim drugače dež in sneg. Dopoldne je še tuintam snežilo, drugače pa je bila Ljubljana zavita v goste sivkaste nizke oblake. Popoldne se je nekoliko zjasnilo ter se je po daljšem času prikazalo solnce. Strehe ljubljanskih hiš so blestele v snežni odeji, ulice pa so producirale veliko brozgo. Mestna občina res ima velike preglavice s snegom. Vendar bi bilo umestno, da bi cestno nadzorstvo poskrbelo za očiščenje važnih prelazov med prometnimi ulicami in trgi. Danes je bil n. pr. Kongresni trg spremen en v veliko brozgo. Dohod na univerzo je bil silno težaven, kajti nikjer Smučarji! sneg padaj 1 ni bilo pravega prelaza. Slično je bilo drugod in Ljubljančani so morali broditi brozgo do členkov. Moker in težak sneg je napravil po mestu in okolici kakor tudi po raznih krajih Slovenije precejšnjo škodo na javnih napravah. V mestu je potrgal brzojavne žice, potrgal je žice električne napeljave in razsvetljave tako, da so bile mnoge stranke zjutraj brez luči in da nekateri obrati niso mogli uporabljati električne sile za svoj obrat. Sneg se je na žicah tako nabral, da so se žice upognile prav nizko, po nekod so visele kar do tal, kajti leseni drogi so morali trdovratnim žicam odnehati in se močno nagniti na eno ali drugo stran. Telefonske zveze z deželo in raznimi centri v državi so bile dopoldne prekinjene, ker je sneg na več krajih potrgal bakrene žice. Javni promet v splošnem ni bil oviran, toda težave so bile po ulicah z vozovi in avtomobili. Drugače nesreč ni bilo. Po raznih krajih Slovenije je padlo prav mnogo snega, po Gorenjskem do pol metra. V gorah so besneli snežni viharji. Dosle ;e novembra padlo že 248 mm dežja. Letošnje leto bo v pogledu padavin pač rekordno med vsemi po vojni. Že do danes je letos padlo nad 1800 mm dežja. V povojnih letih izkazuje sličen rekord padavin leto 1926, ko je padlo 1833 mm dežja. in pri nas padajo cene! Loden 56 do 88 Din. Sukno 130, 160 Din. Smuk-gaberdin 160, 210 Din. Smuk-special 220 Din. — Prima indantren križaste fla-nele 20 do 25 Din. Platno za jopice 36 do 65 Din. Deftin za jopice 40 do 56 Din. MANUFAKTURA SOUVAN. MESTNI TRG 24 Huda nesreča na kolodvoru V nedeljo zvečer, okoli pol 8, »e je zgodila na glavnem kolodvoru huda nesreča. Čez tir med kolodvorom in kurilnico je šel železniški čuvaj Ivo Ivankovič, ki je proti snegu držal pred seboj dežnik. Pod dežnikom ni videl, da se mu bliža železniški stroj. Lokomotiva je Ivankoviča pograbila in ga podrla na tla, da je obležal nezavesten in s težkimi poškodbami. Dobil je poškodbe na glavi in na desni nogi. S kolodvora so telefonirali po reševalni avto, ki je Ivankoviča prepeljal v bolnišnico. Ivankovič je star 42 let in stanuje v Rožni dolini IX-15. Kaj bo danes? Drama; Zaprta. Opera: »Havajska roža«. Red B Kino Kodeljevo: Ob 8: »Frankenstein«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78, in mr. Hočevar, Celovška c. 34. TRENOTEK, PROSIM! |gk Mamice, očetje, tete, strici, vsi, ki ^^ želite obdariti svoje malčke, oglasite se v trgovini manufakture SOUVAN. MESTNI TRG 24 kjer dobite listek s številko. Vsak listek dobi na Souvanovi Miklavževi prireditvi svoje posebno darilo. Pravico do listka ima vsak pri še tako malem nakupul B) 0 Poleg drugih točk na časnikarskem konce tu dne 1. decembia v veliki unionski dvorani obeta velik užitek, zlasti nastop akademskega pevskega zbora pod izkušenim in strogim vodstvom pevovodje g, Franceta Marolta. Akademski pevski zbor, ki je na redki umetniški višini, nam nudi le malokdaj priliko, občudovati njegovo iz-veibanost in ena takih prilik bo koncert 1. decembra. Za časnikarski koncert vlada že sedaj izredno zanimanje in občinstvo pridno sega po vstopnicah, ki so na razpo-lago v predprodaji v Matični knjigarni. Tam se dobe tudi sporedi za koncert po 1 Din. Vse resnično umetnost ljubeče in časnikarjem naklonjeno občinstvo vabimo, da si vstopnice nabavi že v predprodaji. © Mamice, kakor vsako leto tako tudi leto« obišče naše malčke sv. Miklavž 5. decembra ob 5 popoldne v beli dvorani hotela Union (I, nadstr.). Glejte, da to priliko ne zamudite! — Krščansko žensko društvo. 0 Kulturni odsek K. A. za Frančiškansko župnijo ima danes 28. nov. ob 8 skioptično predavanje »V večnem ledu in snegu. Zgodbe misijonarja«. Predava dr. Roman Tominec. člani in gostje vljudno vabljeni! © Karitativna zveza v Ljubljani otvori danes v torek 28. nov. ciklus predavanj, strogo karita-trvnega znaačja. Prvo predavanje ob 20 v beli dvorani hotela Union. Predmet prvega predavanja je: »Nova zapoved Kristusova«. Predaval bo g. prof. dr. Alfonz Levičmk. Vse članice Vincencijevih in Elizabetnih konferenc ter sploh vse prijatelje krščanske dobrodelnosti prosimo, da pridno posečajo letošnja predavanja in tako pripomorejo k razmahu krščanske dobrodelnosti. O Seja KrSč. ftole za stolno župnijo bo v petek 1. decembra zvečer ob osmih. O Občinstvu v vednosti Zn »Božičnico revnih otrok« bodo nabirali mestni delavci, ki bodo imeli brlozelene trakove s štampiljko so-cijalno političnega urada. Toliko v vednost, da ne bodo nepridipravi izrabljali to nabiranje. 0 V kraljestvu flore je naslov predavanju. ki pa priredi Leonova družba v sredo 29. t. m. ob 8 zvečer v vemndni dvorani hotela Union. Kot predavatelj bo nastopil preč. gosp. prof. Franc Pengov, ki je priznan kot eden najlioli priljubljenih ljudskih predavateljev. Vpeljal nas bo s svojim preda van jeni v skrivnostno naravo, kjer vzbujajo bajne cvetlice, kakor tudi orjaška dreves« našo pozornost. Odkril pa nam bo tudi tajnosti rastlinstva v morju, nn slikah bomo videli poleg Opičjepn krtihovca in mamutovea. afriziranega morskemu i>n jka. ki se spreha ja med halogami in flo-ridejami v globočini naše ga Jadrana. Predpro-daja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7, in sicer rezervirani sedeži 5 Din, običajni 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška t Din. 0 800 telefonskih naročnikov brez zveze. Sneg je znatno škodoval tudi telefonskim zvezam. Pretrgal je telefonske žice na približno 500 mestih, brez telefonske zveze pa je ostalo nad 800 naročnikov. Pretrgane žice so namreč padle na še ohraniene in onemogočile redno zvezo. Telefonska centrala je vse ogrožene zveze izključila, da ne bi pregoreli relaisi. Telefonska sekciia sc trudi, da telefonsko omrežje čimprej popravi. O Večerni tečaj o higijeni in negi dojenčka v zavodu za zdravstv zaščito mater in doce, se bo pričel zaradi pomanjkanja prostora v ponedeljek, dne 4. decembra ob 20. Najboljši priiateli za deževne dni je »Hubertus« plašč. Garantirano nepre-močljive tkmine ali |>a že izdelnn plašč si lahko izberete iz nagega skladišča Se urej, ko bo začelo deževati, se oglasite pri nas. ios. Roiina, Liubliana, Aleksandrova c. 3 O V Ljubljani umrli od 17. nov. do 25. nov 1953: Ilerzigonja Leopoldina roj. Babnik, 53 let, žena strokovniku drž. žel. v p. Martina, Celovška c. 62; Grasselli Peter, 92 let, bivši župan ljubljanski in častni meščan, Mestni trg 25-11; Mlakar Ljudevit, 47 let, profesor drž. učiteljišča. Prisojna ul. 3-11; Vrhove Frančiška j roj. Jelovčan, delavka tobačne tovarne, Mestni j trg 8-IIj Accetto Marjana roj. Zadnikar, 81 let, | vdova zidarskega mojstra. Trnovski pristan j 14-1; Pritekelj Terezija roj. Marn, 46 let, žena | služitelja Narodnega gledališča, Bežigrad, ma- ! la mest. hiša t-IV; Kosteleckv Angela roj. i llerxel, učiteljica glasovirja, Tvrševa c. 2; Po- 1 gačnik Rozina, 30 let. trafikantinja, Kralj* Petra trg 8 priti. — V ljubljanski bolnišnici j umrli: .lančič Rudolf. 48 let, poštni sprevodnik, Loka, okr. Laško; Bohinc Peter. 59 let, čevljar, Tržič, Ljubljanska ul. !3; Krničar Janez, 36 let, posestnik. Dvorje 33; Drnovšek Katarina roj. Ziitel, 47 let, zasebnica. Rimska c. 23; Peč-nik Avgust. 34 let. zasebni uradnik. Poljanski nasip 50; Kralj Ana, 2 meseca, Mengeš 155; Dolenje Marija, 6 let, hči delavca, Sp. Gainelj-ne 28; Koželj Valentin. 85 let, zasebnik. Kra-perje M pri Kamniški Bistrici, Jesenko Milju-tin, 33 let. železolivar. Cerkvena ul. 21; Žagar Jože, 44 let, delavec, Rožna dolina c. 11-23: Gubenšek Janez, 4-4 let, kočar, Krivica 43 pri Pilštajnu. 0 Uboj sredi Ljubljane. V poročilu o uboju na Borštnikovem trgu v Ljubljani je poročevalec »Ponedeljskegn Slovenca« med aretiranci navedel tudi g. Ivana Bremca. V resnici g. Ivan Bremec ni bit aretiran, temveč ga je policija zasltišala samo kot pričo, ki se je sama /glasila. Umorjeni Kocmur se je namreč pridružil družbi, v kateri se je g. Bremec vračal domov. Tudi njega je nekdo izmed pijanih hlapcev izzival, a je končno odnehal, tako, da si je p. Bremec lahko rešil življenje z begom. 0 Ni se vrnila. Včeraj zjutraj je kakor navadno odšla znana liubHanska gospa na trg, pa se do večera ni vrnila. Vse povpraševanje in poizvedovanje ie bilo zaman. Gospa ie bila oblečena v navaden zelen lodenski plašč, na glavi je ir-->'a rjav klobuk. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči ljubljanski policiji. Dolnja Lendava Naši gasilci so imeli izredni občni zbor. Izvolili so odbor v smislu zakona o organizaciji gasilstva. Občni zbor je pričakovalo vse nekam nestrpno in nervozno. Zadnji čas se je namreč prijavilo veliko novih članov. Pa naši gasilci hočejo ostati gasilci in ničesar drugega in zalo je občni zbor potekel zelo mirno. Dosedanji predsednik je odstopil in na njegovo mesto je bil sosjlnsno izvoljen banovinski zdravnik dr. Klnr. Čestitamo! — Oslnli dosedanji odborniki so bili ponovno izvoljeni. Čudno se nam zdi. da so Io nekateri novo prijavljeni člani pred prisego popihali. iz Vranskega kota Pomanjkanje drv se je pričelo čutili tudi v našem okraju. V prejšnjih letih je bila ponudba bukovih drv zelo velika. To se je poznalo tudi pri ceni. Lelos so pa začele cene bukovim drvam zelo rasti in so dosegla že ceno 200 Din za m3, med tem ko je bila prej cena po 125—140 Din. To je posledica izdatnega izrabljanja bukovih gozdov po industriji, ki kupuje bukove hlode za izdelavo zabojev za južno sadje. Ta industrija je v prejšnjih letih v našem okraju zelo uspevala, letos je pn tudi tukaj nastal zastoj, ker je večina gozdov že iztreb-ljena. □ Mariborska mestna godba. Prejeli «mo s prošnjo za objavo: »Čitali smo v listih, da se snuje mariborska mestna godba. Ne bi rekli, da bi ne bila čisto nepotrebna; toda odprto je vprašanje, ali je snovanje mariborske mestne godbe potrebno ravno dane« ko imamo razen tega v Mariboru in najožji okolici toliko godb, kakor menda v nobenem drugem mestu države. Nič manj kot 8 velikih godb na pihala je samo na področju ineste, razen tega so še v okolici: Studencih, Pekrah, Radvanju itd. Kar pa je glavno. Mesto incijativnosti te vrste potrebujemo veliko bolj inicijutivo n« drugem polju: kako reševati razna socialno-skrbstvena vprašanja, ki tiščijo in tlačijo naše mrsto in ves svet.« — Ojnizovalci. □ Zmešnjava v teleionu in elektrovodu. Sneg, ki ga je sipalo oblačno nebo v nedeljo [>opo!dne in v noči na ponedeljek, je zapadel j>o dolinah do višine 10 cm. Moker in težak sneg je povzročil obilo dela mestnemu električnemu podjetju in poštni upravi ter napravil včeraj zopet običajno telefonsko zmešnjavo. Radi potrganih elektrovodov je moralo električno podjetje mestoma prekiniti tok ter so bili nekateri mestni deli zaviti v temo. Posrečilo pa sc je še v teku noči vso škodo popraviti. Vse osobje fiodjetja je bilo na delu do 4 zjutraj. Težje pa je šlo s telefonom, ker je ostalo radi potrganih žic nad 100 številk izklopljenih (med temi tudi naše uredništvo). Trajalo bo par dni, predno bo vse zopet v redu obratovalo. □ Uspela prireditev. Podmladek Rdečega križa v samostanu čč. šolskih sester je imel v nedeljo popoldne ljubko priredpev. ki jo je posetilo odlično občinstvo, mnogoteri stariši in prijatelji mladine. Med drugimi sta bila navzoča prelat dr Kovačič in stolni kanonik mestni župnik Umek. Podmladek je nastopil s pestrim in zanimivim programom. kakor ga znajo pač organizirati samo neumorne delavne vzgojiteljice šolske mladine v samostanski šoli. Vse točke sporeda so se izvajale brezhibno, za kar je žela mladina obilo odobravanja. □ Dr. Božidar Lavrič odhaja. Te dni zapusti ' Maribor primarij kirurgičnega oddelka tukajšnje j splošne bolnišnice dr. Božidar Lavrič. Odhaja na | novo službeno mesto kot šel kirurgičnega oddelka ljubljanskega bolnišnice. Primarij dr. Lavrič si je za časa svojega razmeroma kratkega bivanja v Mariboru pridobil splošno priljubljenost in spoštovanje. Odhajajočemu g. primariju želimo na njegovem novem mestu mnogo uspehov. □ Razpisano zdravniško mesto. Z odhodom primariju dr. Lavriča je razpisano izpraznjeno mesto šefa kirurgičnega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice. □ Pevsko društvo »Jadran« priredi e) in je izostanek pismeno opravičiti. et Pogreb ge. Murinčeve. V nedeljo ob 1 popoldne je nastopila ga. Marinčeva sivojo zadnjo pot. Kljub zgodnji uri pogreba se je zbralo pred hišo žalosti v Zrinjskega ulici veliko število znancev in prijateljev pokojne, da vzamejo od nje še zadnje slovo. Pred hišo žalosti je opravil molitve za rajne g. opat Ju-rak ob asistenci še dveh gospodov, nato so pa pevci CPD pod vodstvom g. Šegule zapeli ža-lostinko, nakar se je razvil dolg sprevod skozi mesto proti Ljubljanski cesti do vile Stieger, kjer je bilo truplo še zadnjič blagoslovljeno, nuto pa odpeljano v St. Pavel pri Preboldu, kjer so položili zemske ostanke k večnemu počitku. Dar Vincencijevi konferenci. Hotelska družba (Hotel »Evropa«) je darovala mesto venca na grob umrle gospe Mare Marine Vincencijevi konferenci 6v. Danijela 300 Din. Bog plačaj! & Miklavžev večer, ki ga priredi Vincen-cijeva konferenca sv. Danijela za male, v torek dne 5. decembra ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice, bo gotovo jiriva-bil veliko število mladine. Vincencijeva konferenca se na tem mestu obrača do vseh dobrih src, da bi ne odklanjali nabiralcev, ki bodo prosili podpor, da bo lahko obdarovala jjo-trebne za Miklavža in božičnico. Miklavževa darila se oddajajo do torka 5. decembra opoldne v »Slovenčevi« podružnici, Cankarjeva ul. 4 in sicer ined uradnimi urami. 0 Šahovski turnir. V nedeljo se je vršil v vrtnem salonu hotela Evropa medmestni šahovski mateh med varaždinskim in celjskim šahovskim klubom, ki je končal z rezultatom 5:5. Partije so bile sledeče (prvo ime gosta iz Varaždina, drugo Celjan): prof. Fice : inž. Sa-jovic Yi\Yj\ prof. Baraga : Volkar '/j:'A; inž. Knderavek : mag. Hočevar 0:1; Knlchbrener : Modic 0:1; inž. Brixi : Grašek 0:1; Kraus : inž. Pipuš 1:0; Iladži Cijan 1:0; Cerjun : Csorgo 1:0; senator llikes : Diehl VI. 0:1; Publikovič : dr. Cerin 1:0. — Istočasno se je vršil med šahovskim kluboin iz Sv. Jurija ob j. ž. in drugim moštvom celjskega šahovskega kluba drugi turnir, ki jc končal z rezultatom 4:3 v korist Celja. Odigrale so se sledeče partije: llanžek : Kocmur J. 0:1; Bolka : inž. Komel 0:1; Ste-genšek : Lampi 1:0; Jager : Turk 0:1; Piki : Fajs 0:1; prof. Liška : Deleja 1:0; ljiavic : FrnncI 1:0. Najbrže bodo še to soboto igrali Celjani v Varaždinu revanžno partijo. Ptuj Požar. Požar je nastol pri posestniku Jožefu Ertlu \ Zlatoličju. Goreti je začelo go-spodarsko poslopje, katero je ogenj uničil s poljskimi pridelki vred. škoda se ceni na Din 15.000. Izpiti cestarjev. Pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju so se vršili 24. in 25. t. m. teoretični in praktični izpiti banoviusklli cestarjev. Od 14 Kaiulidutov jih jc 10 izpit napravilo, štirje pa so bili zavrnjeni za eno leto. Ptujski gasilci. Gasilska župa /n ptujski okraj je sporazumno z oblastjo na podlagi novega gasilskega zakona imenovala začasno novi upravni odbor, ki ima ualogo, da uredi □ Prodajalna mestnih podjetij je doslej obratovala po uradnem času magistralnih uradov. Po novi odločbi MF pa se do v prodajalni obratovalo, kakor v drugih trgovskih lokalih. □ Maksimiranje električnih cen. Predlog o maksimiranju cen električnega toka za celo državo, o katerem se razpravlja na merodfri-nih mestih, je zbudil v Mariboru bojazen, da se bo tok, ki je pri nas, kot znano najcenejši v državi, podražil. Kakor 6ino se informirali na pristojnem mestu, ne bo imelo ta maksimiranje nobenih posledic za mariborske cene električnega toka. □ Pomagajte revnim študentom. Tudi z instrukcijami jim lahko pomagate. Tozadevne želje glede inštruktorjev in instrukcij je prijaviti vsako sredo od 17—18 v pisarni Gledališka ul. 2., pritličje, desno. □ Diplomirana učiteljica, revnih staršev, daje instrukcije iz vseh predmetov ter gre tudi za domačo učiteljico. Naslov v upravi »Slo-venca«, Koroška c. 1. □ Otežkočen prevoz tnrličev. Odkar je nabavila mariborska mestna občina avtofurgon, je zelo narastlo število mrtvaških prevozov, ker so sorodniki pokojnika radi nizkih prevoznih stroškov dostikrat dali pokopati drugje. Posebno preko meje so se ti prevozi pogostoma vršili. Sedaj so pa preko-mejni prevozi skoro čisto zastali in sicer radi previsokih pristojbin, ki sta jih uvedli naša in avstrijska carina in pa radi garancije, katero je vsakokrat zahtevala naša carinska oblast. Garancijsko vprašanje je pogrebni zavod rešil z založitvijo primerne vložne knjižice, takse so pa še ostale in te podra-žujejo prevoz tako, da so danes le še redki slučaji, da bi dali sorodniki prepeljati truplo pokojnika preko meje. □ Nezgoda v telovadnici. Z lestve je padla v telovadnici 13 letna Matilda Gašpar ter si hudo poškodovala desno roko. Zdravi se v bolnišnici. □ O aneroidu v vremenski hišici na Slomškovem trgu smo dobili pojasnilo, da je bil aparat poslan v popravilo ter bo v kratkem tudi popravljen. Med tem časom naj se blagovolijo turisti in-teresirati glede vremenskega stanja pri aneroidu v oknu lekarne Pri angelju varhu na Aleksandrovi cesti. G V zadnjem trenutku obviseL Na cesti v Košakih se je v nedeljo zvečer pripetila nesreča, ki bi bila v danem slučaju lahko usodna za četvero človeških življenj. Zvečer je vozil neki avstrijski osebni avto, v katerem so se nahajale 4 osebe iz Maribora, proti meji. V hudem snežnem metežu je najbrže šoier izgubil orientacijo, da je zavozil s ceste. Avto se je nahajal kar naenkrat v jarku, hušknil na drugi strani navzgor ter obvisel nad larkom, po katerem so izpeljani tiri železniške proge skozi Košake. Še dober meter, pa bi bil treščil s pasanti na progo, po kateri vozijo vlaki skoro vsakih par minut, tako da bi ga bila kolesa gotovo zmlela, predno bi prišla pomoč. Dobre za-voze in pa ograja nad globokim jarkom so rešile četvorici ljudi življenje. Avto so spravili iz neprijetnega visečega položaja mariborski gasilci s svojimi dvigalnimi pripravami. razmere v ptujskem gasilnem društvu v duhu novega gasilskega zakona. V novem odboru so: predsednik okrajni šolski nadzornik Capuder, poveljnik, tovarnar inž. Celotti, poveljnikov namestnik F. Breznik, četniki: F. Širec, A. Berlič in J. Pichler, tajnik solski upravitelj U. Peček, blagajnik ravnatelj mestne hranilnice F. Vidmar. Od teh sta bila v prejšnjem odboru inž. Celotti in Breznik. Jezica Nedeljska akademija, prirejena ob priliki prihoda novega g. župnika Puclja Janeza, je zelo lepo uspela. Cerkvena dvorana je bila nabito polna, ljudje so celo morali odhajati, ker ni bilo več prostora. Vso težo prireditve je nosil v prvi vrsti cerkven pevski zbor, sodelovali pa so tudi drugi. Pozdravni govor je imel akademik g. Lenarčič, pevske točke je vodil ob glasovirju g. pevovodja Cerar. Jesenice Ponesrečenega Antona Zugvica našli. 0 smrtni nesreči kontrolorja konsumnih društev za Ljubljano in okolico g. Antona Zugvica je naš list poročal že v četrtek. Sedaj nam poročajo, da so utopljenca našli ne daleč od električne centrale v Zasipu. — Že kmalu potem, ko se je zvedelo ža nesrečo, so ga šli nekateri iskat ob obeh savskih bregovih, v sredo in četrtek pa so bili razni iskalci ves dan ob vodi, ker so upali, da ponesrečenega vendar zaslede v kalni Savi. Uslužbenec v zasipski centrali g. Pavlič je v četrtek okoli štirih popoldne ne daleč od tako zvanega Piškotarjevega mostu opazil na levem bregu nekaj ležati na produ. Šel je nazaj čez most in našel tam truplo ponesrečenega Zugvica. Truplo je bilo torej 52 ur v vodi in savski valovi so ga naplavili kakih 6 km od kraja nesreče. Strgalo mu je skoraj vso obleko, le telovnik, v katerem je imel tudi še uro, je bil cel. Aktovka, v kateri je imel okoli 7000 Din, ki jih je inkasiral v podružničnih prodajalnah, se seveda tudi nahaja nekje na savskem dnu. Truplo ponesrečenega so pripeljali na Savo ter v Delavskem domu položili na mrtvaški oder V soboto so ga pokopali na jeseniškem pokopališču. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. ^orek, 28. novembra: zaprto. Sreda, 29. novembra: »Zajec«. Red Sreda. Četrtek, 30. novembra: »Sveta Ivana«. Red Četrtek. Petek, 1. decembra: ob 15 »Robinzon ne sme umreti«. Premijera. Izven. Opera Začetek ob 20. Torek, 28. novembra: »Havajska roža«. Red B. Sreda, 29. novembra: »Traviata«. Red A. Četrtek, 30. novembra: zaprto. Petek, 1. decembra ob 20 »Mala Floramye«. Izven Znižane cene. Sobota, 2. decembra: »Stoji, stoji Ljub!jan'ca«. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 28. novembra, ob 20: »Pop čira in pop Spira«. Red C. Znižane cene. Sreda, 29. novembra ob 20: »Študentje smo«. — Red B. Roparski umor v Vidmu V nedeljski številki smo objavili kratko brzojavno poTočilo, da so v Vidmu pri Krškem našli umorjeno 63 letno vdovo po hišnem posestniku in mesarju gospo Marijo Juvančič, Obširnejše je o tem strašnem umoru poročal »Ponedeljski Slovenec«. -f- Marija Jnvanfif V soboto čez dan so večkrat klicali gospo Ju-vančičevo, pa se ni oglasila. Mislili so, da ie šla z doma. Ker do popoldne ob petih ni bilo nobenega glasu od nje, je njena nečakinja naročila svojemu hlapcu, da je prislonil lestvo in splezal skozi okno v stanovanje. V vseh sobah stanovanja Kaj pravite? je bilo vse razmetano, omare vse odprt«, po tleh pa popljuvano. Marija Juvančičeva je na pol ležala, na pol klečala ob svojem stolu, glavo je imela naslonjeno na stol. Bila je mrtva. Na stolu je bil velik kuhinjski nož, na mizi pa krvav prtifi, v katerega ei je morilec obrisal roke. Na levem sencu je imela štiri centimetre dolgo rano. Ljudje so poklicali orožnike, ki so takoj prihiteli in ugotovili roparski umor . Raztelesenje je pokazalo, da ima žrtev glavno rano v srcu in je umrla zaradi notranjega izkrva-venja. Da se je pokojna gospa borila z morilcem, kažejo izpuljeni lasje, ki so ležali na tleh poleg nje. Ob 10 dopoldne so ljudje videli moža s črno brado, močno obraslega, srednje postave, kako je preskočil plot Marije Juvančičeve ter hitel čez Uršičev travnik. Malo pred tem časom je neki lant trkal na vrata in klical Marijo .Juvančičevo. Skoro gotovo je zločinec med tem časom opravljal svoje strašno delo. Ker se je zbal razbijanja in klicanja, se je potem, ko je bilo varno, splazil skozi okno in pobegnil. Dotični fant je videl, da je bilo to okno prej odprto, ko je prišel okrog 12 zopet klicat Juvančičevo, pa je bilo zaprto. Očividno je morilec okno za seboj priprl V petek zvečer je bila pri pokojni gospa Špilerjeva, takrat je bila Jitvanči-čeva oblečena v sveter, dočim so jo v soboto našli oblečeno v navadno domačo obleko. Vse to kaže, da je bila umorjena v soboto v dopoldanskih urah. Marija Juvančičeva je bila dobra, krščanska žena in vesele narave. Bila je vedno z vsakomur prijazna. Sovražnikov ni imela. V stanovanju je bivala vedno sama. Ker je bdo v zadnjem času v okolici izvršenih več umorov, od katerih še ni nobeden pojasnien, sklepajo ljudje, da je vse te umore izvršil en in isti morilec. Vse prebivalstvo nestrpno pričakuje izida preiskave in želi, da bi morilec čimprej prišel v roke pravice. Zvečer smo prejeli iz Vidma poročilo, da so orožniki aretirali dve osebi. O vzrokih te aretacije v interesu nadaljnje preiskave molče. Tisočinka milimetra igra veliko vlogo pri efektu žarnicc, pri porabi toka in trajanju iste. Žareča žica, duša žarnice, je mnogo tanjša od človeškega lasu. Zatore; zamore izdelati ekonomične žarnice samo tovarna, ki razpolaga i dolgoletnim izkustvom in najbol dovršenimi stroji. Če hočete torei štediti, pazite na svetovnoznano znamko pri nakupu žarnic. se je končal z nevarnimi ranami. Fišer je šv-1 r° ' noči domov v družbi svojega hlapca. Bila sta na ; lovu ter sta se v mraku vračala skozi rogoznišlii I gozd. Naenkrat pa je izza grma počil strel, ki jc ' vrgel Fišerja na tla. Počilo je še drugič in to pot je padel zadet hlapec Horvat. Fišerja je strel pogodil v hrbet ter se mu je zarilo v telo 40 šiber. :SP®tl= V romunskih Ustih beremo, da je v Cluju neki Bela Kristovics, trgovec s tevlji, zapustil vse svoie premoienje 6'0 milijonov lejev (21 milijonov Din) znanstvu in vedi. Toda ne kar tako tja v en dan. Bogati tevljar je stavil svoje pogoje: obresti od polovice zapuščine, lorej od 40 milijonov lejev, dobi vsako leto učenjak, ki je napisal najboljšo razpravo o vprašanju, kako najti obroč, ki bi imel 4 ogle, obresti od ostale polovice, torej ludi 40 milijonov lejev, pa dobe razsodniki, ki bodo vsako leto vpo-slane učene razprave čitnli in ctnili. Sinovi čevljarja Krislovisca so bili razburjeni, napadli so testament in rekli, da je bil njihov bogati oče brez prave pameti, ko je napisal takšen testament. Toda sodniki so bili drugega mnenja. Sodniki so odločili, da je testament dober, da sinovi nimajo prav, ko ne spoštujejo poslednje očetove volje, kajti »kdo ve, če se kdaj le ne bo posrečilo najti šlirioglati krog in kar danes znanstvu in vedi ni mogoče, se lahko uresniči jutri. Kot je bilo recimo z letalstvomU Čevljarjevi sinovi so sodniji ugovarjali, češ, rkomu neki bi koristilo, ako bi se nekega dne posrečilo dokazati, da je četverokol okrogel in da ima krog Mri ogle*. Sodni dvor je tudi zoper lo imel tvoje razloge. »Bolj človekoljubno je razmetavati denar za iskanje itirioglatega kroga, kakor pa plačevati znanstvenike in učenjake, da iščeio za strupenimi plini in kuinimi bombamiIn ostalo je pri tem. Znanstvo in veda sla ohranili 80 milijonov, ievljnrjevi sinovi pa so se obrisali za nje. Ta človekoljubni romunski čevljar ima zasluge za človeštvo. Koliko je med nami ljudi, ki stalno trgajo, ki vse razmetavajo, ki vse kritizirajo, vse poniiujejo tn blatijo ter v nič devljejo, prenašajo pošte, sejejo sovraštvo in neslogo, intrigirajo za hrbtom, brusijo svoje strupene jezike ob vsaki stvari. Strupeni plini uničijo telo, ti ljudje zastrupljajo duše. Zakaj neki ne najdemo bogatašev, ki bi svoje premoienje uporabili za to, da bi vse le učenjake javnega mnenja napravili neškodljive s tem, da bi jim delili nagrade za najboljše naloge o okroglih kvadratih? Sicer pa je res, da je ta problem ie delno rešen. Kajti, koliko je med nami pštirioglatih llav*, ki se trmasto sučejo vedno v istem krogu. f Marjeta PirnaS V Dravljah je včeraj 27. t. m. umrla Marjeta Pirnat, »Udamova mama«, stara 85 let. Imela je 17 otrok, od katerih jih živi še 9 in sicer so štirje sinovi zgledni duhovniki župniki in misijonarji v Ameriki; en sin je obrtnik v Ameriki, ena hči pa gospodinja pri bratu ravnotam, Ostali trije žive doma na prijaznem novem domu v Zgornji Šiški z obširno kmetijo. Pokojna je bila vseskozi vzor krščanske žene, matere in gospodinje. Njena hiša je bila ves čas naročena ne samo na »Slovenca«, marveč tudi na vse druge krščanske časopise, ona je pa bila najbolj vneta bralka zlasti j v zadnjih letih, ko so ji breme dela vzeli otroci na svoje rame. Tudi kot gospodinja in mati je bila znana po Ljubljani in okolici, saj je izšolala štiri sinove ter ostalim preskrbela primerno stanovsko izobrazbo. Slovela je po svoji radodarnosti in ni pustila reveža praznega od hiše. Naj v miru počival Pogreb bo v sredo 29. t. m. ob 9 dopoldne od hiše pri remizi na pokopališče v Dravljah. Koledar Torek, 28. novembra: Gregorij III., papež; Jakob iz Marke, spoznavalec. Osebne vesli — Poročil se je v nedeljo na Ježici g. Franc Sever, požrtvovalni delavec na vseh poljih javnega udejstvovanja, z gdč. Katarino R a m o v ž iz znane zavedne katoiiSke družine v Savljah. Poročal je vpokojeni župnik g. Košir, priči pa sta bila ženinov brat prof. Janko Sever ler sodnik dr. Ivan Bizjak iz Varaždina. Našemu dobremu prijatelju in pospeševatelju našega lista na Ježici tudi mi iskreno čestitamo! — Poročila sta se včeraj ga. Majdič-Jok-* I č Petka iz ugledne celjske rodbine in g. P i n -t a r Slavko, trgovec v Ljubljani. Poročil ju ie p. dr. Tominec Roman. Priči sta bili dr. Mojzer Anton, advokat v Ljubljani in Pintar Anton, trgovec Iz Belgrada Iskreno častitamo! = V kranjski župni ccrkvi so se v nedeljo poročili: Gogala Jože!, graver v »Jugočeški« in dolgoletni delavec v brvšem »Prosv. društvu«, z Berce Tončko, trgovsko sotrudnioo; Pivec Bernard, mesarski pomočnik, z Breznik Antonijo; Mrak Frane, sin posestnika, z Bukovnik Marijo; Weinberger Vincenc, brivski pomočnik, z Emer-lič Vern Činiol Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Vstopnice Ke dobe v prodprodajl v >llnlonii< prcil veliko dvorano in to že v petek, 1. decemlicn prt it ilo tn. Druge nadaljuje dni Ke lio vrSIla predpiodajn od 15 do 19. Vabimo tn prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti prireditve, dn si preskrbe vstopnice ž.e v predprodaji. Ostale vesti — Cenjene naročnike, ki imajo še kaj zaostanka na naročnini, vljudno opozarjamo, da je bil opomin, ki so ga že prejeli oziroma ga prejmejo te dni, zadnji, nujni opomin. V lastnem interesu naj se izvoli odzvati s plačilom vsak prizadeti najkasneje do 3. decembra. — Časopisne reklamacije niso več poštnine proste. Na to opetovano opozarjamo cenj. naročnike s prošnjo, da se poslužijo v ta namen vedno le dopisnice. Za vsako nefrankirano pismo — četudi odprto — moramo plačati polno poštnino. — Naslove inserentov in pojasnila glede objavljenih oglasov dajemo le onim vpraševalcem, ki prilagajo znamko za odgovor ali dopisnico. — Javna borza dela v Ljubljani ne bo uradovala od 28. novembra do 3. decembra vsled seljenja v nove prostore Delavskega dnina na Goeposvetski cesti. Upravičenim reflek-tantom za polovično vožnjo pa bo dne 29. in 30. novembra ter 2. decembra od 11 —12 na razpolago uradnik moškega oddelka v dosedanjih prostorih borze dela. — HALO! Sv. Miklavž! — Tu tvrdka NIČMAN! — Pri nabavi daril, s katerimi boš osrečil majhne in velike, se oglasi v naši trgovini, kjer boš kulanltio pestrežen. Za svoje miljene malčke dobiš veliko izbero šolskih potrebščin, za dame lične spominske knjige in albume, za gospode zlata in navadna nalivna peresa itd. Ako pa hočeš razveseliti cele družine, si lahko izbereš priiAerne jaselce. Da ne zgrešiš naše prodajalne, si dobro zapomni naš naslov: H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Hlapca ie zadelo 8 šiber v desno nogo. Oba ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Fi-šerjevo stanje je zelo resno. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, z.gagi, slabosti glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih oespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna -Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok — Udarna mladija je mladina bodočnosti. Kako pa se človek vzgoji za udarnost, o tein te na podlagi živega zgleda iz današnjih dni (Petra Jurija Frasatija) pouči knjiga Kristusov mladec. Knjigo so izdali akademiki kongreganisti in se dobi v knjigarnah oziroma pri založniku: Glasniku Srca Jezusovega, Zrinjskega 9. Vezana 30 Din, broširana 25 Din. Str. 230 in 15 slik v bakrotisku. — Pri haeraeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljene. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. Tek Zedinjenfa preložen Mesto zajca zadeli žensko. Na zagrebški Tek Zedinjenja, ki se vrši vsako leto na dan 1. decembra, se letos izjemoma pieloži na kraljev rojstni dan, dne 17. decembra, ker smatra ASK Primorje, da je lo najprimernejši način za zahvalo Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je blagovolil prevzeli pokroviteljstvo prireditve. Nogometne tehme za zimski pokal Hvalevredna akcija ŽSK Hermesa, kajti čisti prebitek je namenjen brezposelnim igralcem. ?.SK Hermes tudi letos prireja nogometni turnir, katerega čisti dobiček se bo poklonil brezposelnim igralcem. To je prvi namen tega turnirja. Drugi namen, ki jc tudi zelo važen, ej pa ta, da se nudi nafrim klubom tekom zime možnost udejstvovanja, ker bi drugače spali spanje pravičnega. Vsega upoštevanja vreden je zlasti prvi namen in smo prepričani, da bo naša športna in nc-sportna javnost rada podprla dobrodelno akcijo prireditelja. Tekmovanje bo pa nc glede na to zelo zanimivo, mestoma celo bolj kot prvenstvene tekme. Kajti za turnir se jc prijavilo dvanajst klubov iz Ljubljane, Kranja in Domžal. Če omenimo, da bo sodelovalo tudi Primorje, naš ligaš. potem mislimo, da smo dovolj povedali. Iz tehničnih razlogov so se klubi porazdelili ^ dve skupini. V A skupini je Primorje, v B skupini pa Hermes. V finale prideta prvo in drugo plasirani od vsake skupine. Vse potrebne objave bo sporočil tozadevni odbor potom dnevnega časo- iciji se je v nedeljo zjutraj zglasila kmetica Bara | pisja I I'rt migreni, žtvrnlh boleznih, reuml m-nstm- I alnlh te ž i-o ali hitro deluje. ALUOCUATINE. I Prolz.valn K. Lancosme - Pnris. i Ogt. reg pod, tir. 1;i876, od 30 X. 1933. I — Bolgarski glas o pok. Milovanoviču, očetu srbske stenografije. K članku v glasilu »Hrvatskega stenografskega društva« v Zagrebu in v »Slovencu« dne 23. t., m. pripominjam, da je tudi g. Teodor Golobov, direktor v Sofiji, posvetil obširno posmrt-nico Milovanoviču v bolgarskem dnevniku »Mir« dne 22. novembra 1933. Med drupim omenja, da je pokojni Milovanovič s pomočjo dveh čeških profesorjev v Pragi gg. Leopolda Bauerja in Fran-tiška Dolejke v času od božiča leta 1872 do velike noči leta 1873 sestavil srbsko stenografijo, ki je bila odobrena od praškega stenografskega društva. Ta stenografija se je uporabljala v srbski in črnogorski narodni skupščini, ter deloma tudi v bosan-sko-hercegovskem saboru. Starejši bolgarski steno-grafi se Milovanoviča spominjajo iz leta 1904., ko se je na čelu 12 srbskih stenografov udeležil II. bolgarskega stenografskega kongresa v Sofiji, združenega s proslavo 25 letnega obstoja bolgarske stenografije in istočasnega jubileja njenega očeta profesorja Antona Bežen š k a. — »Drama«. Te dni izide tretja številka mesečne revije za ljudske odre in igravce »Drama <• Številka je nad vse pestra in vsebuje poleg nadaljevanj praiktično-poučnih člankov iz zadnje številke še posebej prekrasen uvod pisatelja-jubilan-ta dr. Ivana Preglja, kateremu je ta številka posvečena. Dalje prinaša obširno poročilo o novoustanovljenem podjetju Slovenskega filma, zanimiv članek o lutkah ter razna gledališka in filmska poročila. Nov je članek o sceneriji izpod peresa priznanega strokovnjaka v tem vprašanju, g. Valo Bratine, ki se bo nadaljeval v vseli nadaljnjih številkah in bo nudil odrom naravnost dragocen pouk o tej stvari. Številko krasijo tudi mnoge zanimive slike. — Kmalu za to številko izide veseloigra: »Sluga dveh gospodov« in nato veseloigra: »Slaba vest«. — Dopisni dramatski tečaj prične s 1. decembrom; vpisovanje traja do 6. decembra. Natančnejši podatki so v reviji. — 40 Sibcr v hrbet. V Rogoznici pri Dupleku je bil izvršen na posestnika Antona Hišeria in njegovega hlapca Franca Horvata zahrbten napad, ki lakar iz Cugega sela. Povedala je. da je te dni pasla krave ob robu gozda. Naenkrat pa se ie pripodil iz gozda zajec in se pomešal med njene krnve. Zajca je preganjalo več lovcev, ki so streljal' za njim, toda namesto za,ca so zadeli n:o v noge. Sedaj zahteva Mara od neznanih lovcev 200,1 Din odškodnine za bolečine. — Na smrt na vešalih je te dni ogulinsko sodišče obsodilo 44 letnega Ivana Domitroviča iz Ogulina, ki je umoril svojega brata Marka. Umor je storil Ivan iz korisioljubja, ker se je hotel na ta način rešiti brata, ki je zahteval svoj zadru-garski delež. Ubil ga je s 16 udarci sekire. Sodišče ;e bilo mnenja, da je Ivan izvršil umor p<; zrelem preudarku in ga je zaradi tega obsodilo na smrt. — U letni deček zaklal svojega brata. V neki vasi blizu Koprivnice se je zgodil dogodek, ki je pač žalostno spričevalo današnje dobe. Krojač Tomo Iluzar je. dal svojima sinovoma 11 letnemu Ivici in 9 letnemu Mirku vsakemu kos salame. Ivica je svoj kos takoj pojedel in nato zahteval od Mirka, da mu odstopi še on kos salame od svojega. Mirko temu ni hotel ugodili, kar je Ivico tako razliutilo, da je pograbil kuhinjski nož in ga z vso silo za-rinil Mirku v trebuh. Hudo ranjenega dečka, za katerega je le malo upanja, da bi okreval, so prepeljali v koprivniško bolnišnico. — Obilen lov sardel. Sušaški ribiči so imeli te dni obilen lov. Nalovili so ogromne množine sardel, tako da je sušaška ribarnica polna rib. Cene sardel so močno padle. — Morski pes v bližini obale. Pred nekaj dnevi so sušaški ribiči na lovu opazili velikega morskega psa, ki je mirno krožil dalj časa okrog njihovega čolna. Najbrž je bil to gost s severa, ki je priplaval za kakšno ladjo. — Voz z voznikom padel v kanal. V bližini Ctiruga v Vojvodini so te dni stražarji našli v kanalu Kralja Petra razbit voz, dva jxigimila konja in pod ruševinami voza 58 letnega hlapca Franca Mesarosa. Mcsaros se ie ponoči vozil vzdolž kanala in je zaradi teme ziivozil v kanal, kjer je našel smrt. Zapušča devet nepreskrbljenih olrok. — Vlak ga je povozil do sinrfi. V Novem Sadu ie te dni ponoči jx>vozil vlak železničarja Štefana Brankoviča, ki je šel po progi, hoteč izrabiti svoj prosti čas za obisk prijatelja. Za njim je privozil brzovlak, ki ga je Brankovič opazili Hotel je preskočiti progo, pri tem pa se je spotaknil in padel čez tračnice. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Bcrtram Kardinal: Jugend-seele »kostbar in Gottes Angen«. Ein Buch der Lebenskunde den Jugendlichen und den Eltern ge-widmet. 284 strani. Vezana Din 72. — Bitimi Dr. Rudolf: Predat dr. Ignaz Seipel. Ein grosses Leben in kleinen Bildern. 288 strani. Vezana Din 55. —-Buckrcis Adam: Maria, die Mutter des Herrn. 112 strani. Vezana Din 57. — Ficdler Emil: Hausge-nossen Gottes. Ansprachen an Jungmiinner. 70 strani. Nevezana Din 36. — Meyer P. Wendelin: Konfcrenzen iiber die LebensgrundsStze des Heili-gen Kirchenlehrers Bonaventura. 214 strani. Vezana Din 60. — Noflaner Kassian; Volkstumliche Er-lauterungen zum Katechismus. Ein praktiseher Bc-lielf fiir die Katechese. 95 strani, nevezana Din 44. — Penz Dr. Joseph: Standes Lehren aus der Praxis fiir Jungmiinner und Manner. 172 strani. Din 54 nevezana. — Rademacher H. J.: Reine Ju-gend. Eine AuIklKrungschrift fiir Jugendliche. 47 strani. Nevezana Din 7. — Schllling Ottos Christ-liche Social- und Rcchtsphilosophie. 260 strani. Vezana Din 174. — Schlegel P. Leo: Die Leidens-blume von Lucca. Leben und Briefe der Seligcn Gemma Galgani. 320 strani. Vezana Din 60. — Wagner Ernst: Christusjugend. I. B«nd. Tapfere Jungen. 103 strani Nevezana Din 28. — Wagner Ernst: Christusjugend. H. Banu. CtuistuskanipUr. 101 sbrani. Nevezana Din 28. Zimski soortnihi zborujejo Zimskosportna sekcija SPD, podružnica v Mariboru, je imela v lovski sobi hotela »Orla« občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan ter so se ga »deležih poleg športnikov in članov sekcije tudi predstavniki vseh športnih forumov ir. organzacij mariborskega mesta. Zborovanje je vodil dosedanji zaslužni predsednik gosp. Gajšvk. Izčrpna poročila, ki so izkazovala plo^onosno delo v m nuli poslovni dobi, so podali klubovi funkcionarji: predsednik Gajšek tajnica gdč. Cingarli, blagainica gdč. Ba-siako, propagandni vod a gosp. Boltavzar in načelnik kegljaške sekcije, trgovec gosp. Franjo Majar. Pri sledečih volitvah je bil mestoma gosp. GajSka, ki je radi prezaposlenosti odložil svojo funkcijo, izvoljen za predsednika odvetnik gosp. dr Rosina Igor. Odborniki so: gg. Gajšck, Ma er, inž. Rungal-dier, Cizeli, kapetan Jančikovič, Hribar, Boltavzar, Kralj, Fvald Koren, Divjak, Voglar, Wnles, Sen ca, Pivka, Pič in dr. Sekula ter dami Cingerlova in Basiakova. Preglednika računov sta dr. Orožen in Vošinek. V nadaljnem poteku zborovanja se ie polagal temelj bodočega zimskosportnega programa, ki ga bo izvedla sekcija v tekoči sezoni. Podčrtamo predvsem važnost velikega pohorskega teka od Mariborske koče do Vuzenice, ki bo vsako leto tvoril eno najtežjih preizkušenj za naše dolgoprogaše. Z efike zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj sekcije njen prvi predsednik dr. Orožen, bo ozirom na veh nosila omenjena športna prireditev naziv Orožnov pohorski tek. Razpravljalo se je nadalje o izvedbi zimske markacije, o smuških tečajih in zimskosport-ni propagandi, nakar je novoizvoljeni predsednik dr. Rosina zaključil uspelo zborovanje. Iz težkontletske zveze. Na zadnji seji odbora : težkoatletske zveze v Zagrebu so se obravnavale sledeče zadeve: Francoska rokoborbena zveza pošilja poziv za udeležbo pri tekmovanju za evropsko rokoborbeno prvenstvo v Parizu. Barve našega rokoborstva bo zastopal Rihard Bukovac član jugoslov. kluba Herkules v Parizu. — Češka unija boksarskih amaterjev pošilja poziv za kon gres, na katerem se bo obravnavalo vprašanje or-, ganizaoije srednjeevropskega amaterskega boksarskega tekmovanja, V načelu se pobuda sprejme — Iz kazenskega odbora: Kaznuje se atlet Zvomko Šaniek z ukorom, ravnotako Vckoslav Fučknn; na doživljenjsko diskvalifikacijo se kaznuje Tiliomir Pavlovič od zagrebškega Haška; takisto Ernest ! Matejin od zagrebške Croatiie; v stispenriji so do i zaslišanja boksarji od Zagrebškega Haška: Branko i Radulovič, Avgust Pinto in Miloš Barač. — Z ! dvomesečno zabrano nastopa do 12. novembra t. I. i so se kaznovsli sledeči ilirijanski rokoborci: Hcn-j rik Di Battisla, Andrej Kunavcr, Miroslav Romn-i njirk in Jako>b Hynčik. Maks Srhmelinjru že zopet diši naslov svetov, j nega prvaka. Njegova žilica mu namreč ne da miru i In je prepričan, da bo Camero premagal. Najpreje I bo pomeril svojo moči, v Nevv-Vorku z I/>Ughrrvn-| oni, King Lewinsky-jeni ali knkim drupim enakovrednim bokserjem, v februarju bo pa nastopil v revanžni tekmi proti M. Baeru v San Franciaku. Smo radovedni. Madjarski plavali in evropsko prvenstvo. V Magdeburgu se bodo odigrale prihodnje lelo plavalne tekme za prvenstvo Evrope. Madjari se kar najresnejo pripravljajo na to srečanje ter so Že določili materijal, Iz katerega bodo izbrali najboljše j za tekmovanja. Med izbranimi »o sami >kanoui< in dr. B;irany, ki je vodja vseh teh priprav, je že ludi določil precejšen kader mladih, talentiranih pla-vačev, ki naj zastopajo Madjarsko na berlinski 1 olimpijadi L 1086, Ogromna riba, ki jo mornarji imenujejo ^morski vrag-, je bila pretekle dni vjeta v ameriških vodah. Zapletla se je v sidro in verige ameriškega ribiškega čolna. Ribiči je niso mogli obvladati. Prihitela je na pomoč obsežna stražna ladja, ki je zver ubila z 22 streli. Riba tehta 5000 funtov. Volitve na španskem, ki so se vršile v nedeljo, dne 19. novembra, so bi ie burne. Podoba, ki nam je bila poslana, kaže volivne nemire v Sevilli. Rudar — 5 kratni milijonar. Francoski rudat Louis Ribiere iz Avignona v južni Franciji je zadel dobitek 5 milijonov frankov v francoski drž. loteriji. Najvišji most V okraju Unter Wallis v Švici grade betonski most, ki se bo vzpenjal 187 metrov nad reko. To bo eden izmed najvišjih mostov ua svetu sploh. • • se je eden izmed junaških gasilcev nezavesten zgrudil. Medtem je prišla na pomoč velika gasilska ladja , kakor so imenovali Clemenceaua, bila stvar laka: Vse svoje življenje se je ostri mož norčeval iz akademije, katero je imenoval «zbor oknmenelih stanov*. Tega svojega mnenja tudi potem ni spremenil, ko je bil sam sprejet v družbo «nesmrtnikov>, kakor oficielni Francozi imenujejo akademijo. Njegov sedež v akademiji je ostal prazen do njegove smrti. Drugačen je Lenotre. V akademiji je navada, da mora član, kateri prvič stopi v ta zbor in zavzame svoje mesto, najprvo v slavnostnem govoru proslaviti svojega prednika, kateri je pred njim sedel na tem sedežu. Proti temu seveda Lenotre nič nima in bi to tudi storil. Toda za slavnostnim govorom novega člana nn čast rajnemu predniku sledi drug slavnostni govor, katerega ima drug član akademije v čast novemu članu. Tega pa. da bi moral poslušati slavospev na sebe, skromni učenjak noče. Zato bo tudi njegov sedež ostal prazen. Letalo s hitrostjo 241 km na uro. Angleži sozgradili novo vrsto letalu, ki bo doseglo naglico 241 km na uro. Zavarovanje pred nemšhim upadom: Silne utrdbe na belgijski meji Francija je svojo vzhodno mejo proti Nemčiji zavarovala s tako strašnimi utrdbami, da ji še tako drzni nemški napad ne bo mogel blizu. Z ozirom na nemško postopanje se namreč Francija boji, da Je ne bi Nemci nekega dne nenadno napadli. Zato se je proti takemu nenadnemu napadu z utrdbami tako zavarovala. Ni pa bila proti Nemčiji doslej zavarovana mala Belgija, katera je že 1. 1914 občutila pomanjkljivost svojih utrdb na nemški meji. 2e 1. 1921 sta Francija in Belgija sklenili, da napravita ob svoji vzhodni meji utrjen pas. Francija je to izvršila, Belgija pa tega doslej ni mogla, ker ji je manjkalo sredstev. L. 1930, ko je postajala Nemčija vedno bolj nevarna, se je belgijski generalni štab začel pečati z vprašanjem, kako naj utrdi belgijsko mejo proti Nemčiji. Bila sta dva načrta. Enega je izdelal belgijski general Gallet, ki je znan že iz svetovne vojne. Po tem načrtu bi Belgija v slučaju nemškega napada tri valonske obmejne dežele kar prepustila nemškemu napadalcu in bi se belgijske čete umaknile v Flandrijo, katero je hotel general Gallet dobro zavarovati. Gallet je dokazoval, da s skromnimi denarnimi sredstvi, s kakršnimi razpolaga Belgija, ni mogoče utrditi 200 km dolge črte, po-Bebno, ker bi imele te utrdbe za seboj široko reko. Proti temu načrtu sta nastopila belgijska generala Maglinse in Hellebaut, ki sta izjavila, da niti ped belgijske zemlje ne sme prostovoljno priti pod Pietro Maseagnl, sloveči italijanski komponist in dirigent, bo 7. decembra praznoval svojo 70 letnico. Zavrženi in izrabljeni zakladi Nedavno je v neki angleški ubožnica umrl James Cuttereon, kateri je pred 55 lebi za 1800 dolarjev kupil oigromno ozemlje, na katerem danes stoji mesto Johancsburg in ki meri 18.000 juter. Ni mu bilo dano, da bi bil užival to ogromno premoženje. Dame« cenijo to zemljišče na več ko 100.000.000 dolarjev. Ko je bila ustanovljena burska republika, je bilo posestvo razlaščeno in mu vzeto. Mož je prišel v Evroipo brez vsakega denarja. Okoli leta 1850 je v državi Texa* več farm črte v prišlo v mesto Corsicana. kjer so napravili do- nemško peto. Zato je potreba utrditi tudi valonske tri dežele in jih zavarovati proti vsakemu napadu. Ker so za lako utrjevanje potrebna izredno velika sredstva, je ta načrt mogoče izvršiti le s sodelovanjem Francije, kar je pa že določeno v pogodbi iz 1. 1921. Kateri izmed obeh teh načrtov naj obvelja, se je začela v Belgiji velika borba. Ministrski predsednik Jaspar, ki je na tihem podpiral načrt generala Galleta, je moral odstopiti. Tudi prebivalstvo omenjenih treh valonskih provinc se je udeleževalo tega gibanja ter je zahtevalo, da se njihova domovina zaščiti pred Nemci. Posledica tega je bila, da je vlada končno pokopala Galletov načrt in da je odobrila 210 milijonov frankov za utrjevanje vzhodne meje. S tem zneskom bo mogoče najprvo obnoviti belgijski utrdbi Namur in LUttich ter desni breg reke Maase. Sedanji vojni minister j Albert Deveze pa je izdelal končni načrt za utrje- j vanje vse vzhodne meje. Ob kanalu Albert je zgra- I dil moderne utrdbe, katere onemogočajo vsako zbiranje čet, ki prihajajo od vzhodne strani. Z naj- ; modernejšimi sredstvi bodo napravili take silne utrdbe, ki naj bi uspešno preprečile vsak vpad v Belgijo. Senat bo ta načrt brez dvoma sprejel. S i tem načrtom se bodo francoske vzhodne utrdbe tako rekoč podaljšale skoraj do morja. Te utrdbe bodo stale kakih 100 milijonov frankov. Pri utrjevalnih delih zasluži sedaj kakih 300.000 ljudi. bre kupčije. Zato so napravili tudi temu primerno gostijo. Naslednje jutro se je eden izmed njih prebudil s hudo žejo. Zaklical je: »Kdor mi prinese vrč vode, mu podarim 320 juter zemlje!« Eden izmed spečih se je prebudil ter zaspano odvrnil: »Za borih 320 juter pač ne bom zdajle vstajal.« Oni je podvojil svojo ponudbo, nakar se je prebujeni ven- : darlc odločil teT mu prinesel vedro vode. V tistih časih je govorjena beseda držala bolj ko danes pisane pogodbe. Tako je oni dobil za vedro vode zemljišče, katero je potem prodal za 30.000 dolarjev. Neki častnik je leta 1887 spremljal predsednika kanadskih železnic po ozemlju Kanade. Košček zemlje se mu je posebno dopadel. Kupil ga je Štiri štirjaške milje po pol dolarja za jutro. 35 let pozneje so onds prodajali zemljišče po 1100 dolarjev za jutro. Raznaialec časopisov v Tampi v Floridi, Daviš po imenu, je privarčeval 100 dolarjev ter s teim denarjem pridobil na izkupičku za zemljišča sto-tisoč dolarjev- Nato je kupil otok v zalivu Tampa, napravil kanalizacijo, zgradil most, ki je vezal otok s suho zemljo, pozneje pa ga prodal za 18,000.000 dolarjev. Damm se je bil priselil iz Nemčije v Mehiko ter tam dobil služlbo v neki pisarni. Nekdo mu je dolgoval 75 dolarjev. Ker mu ni mogel plačata, je ponudil svojemu upniku mesto denarja zapuščen srebrna rudnik. Damm pa je v njem kmalu našel mnogo srebra ter v enem letu pridobil tri in pol milijona dolarjev Na javni dražbi je mlad fant za nekaij šilingov kupil zaboj razne drobnarije. Na dnu zaboja je našel dve veliki jajci. Nesel jih je strokovnjaku, ki je ugotovil, da so ta jajca od sove, ki je skoraj pred sto leti izumrla. Dobil je zanja 500 funtov, nad 90.000 Dim. V antikvari&ni knjigarna v Londonu je neki zbiralec za 8 šilingov kupil star dokument. Pri natančnem pregledu je naiel, da nosi originalni podpis Guy Fawkesa, to je onega zarotnika, ki je nekoč nameraval pognati v zrak londonski parlament. Ta dokument cenijo dane« na 10.000 funtov, ali skoraj 2,000.000 Din. Največja elehtrama na svetu Iz Lausanne v Švici poročajo: V Wallisu pravkar grade največjo elektrarno na svetu. V turbine pada voda 1750 m globoko. To je največji padec na svetu. Hitrost vode znaša 175 m na sekundo. Cevi, ki imajo več ko 1 m v premeru, morajo vzdržati pritisk 180 atmosfer. Če ladja gori. Iz Londona poročajo: V londonski luki je začel goreti 7000 tonski parnik «Jamaica Produce>. Čeprav parnik ni velik, vendar je bil požar ogromen. šele po 10 urnem zelo nevarnem gašenju se je posrečilo požar pogasiti. Gasilo je 200 gasilcev, ki so bili vsi zavarovani s plinskimi maskami ter več plavajočih gasilskih naprav. V ladji je gorelo prav za prav že več dni v skladišču za premog. Pod vodstvom gasilskega poveljnika so premogarji praznili to skladišče, da bi lažje prišli ognju do živega. Pri tem pa je sveži zrak zašel tja. kjer je gorelo, zaradi česar je naenkrat švignil iz premogovnega skladišča velik plamen, ki je v hipu zajel tudi druga premogovna skladišča. Premogarji, ki so pospravljali premog, so komaj ušli. Sirene so zatulile in naenkrat je pridrvelo 20 gasilskih avtomobilov. Gasilci so najprej poskušali v varstvu plinskih mask priti na ladjo, kar pa se jim ni posrečilo. Zato so morali s svojimi brizgalnami iskati prostora na sosednjih ladjah in odtod vlivati ogromne curke vode v gorečo ladjo. Kljub temu pa je njihovo delo bilo skrajno nevarno, ker je bil upravičen strah, da utegne nastati na goreči ladji eksplozija. Da bi preprečili eksplozijo, je nekaj pogumnih gasilcev vkljub silni smrtni nevarnosti zlezlo na gorečo ladjo. Odprli so vse odprtine, da bi se lahko razkadili nevarni plini. Pri tem delu Glasovita igralnica v Niči jo zgorela. Na francos1 i Rivieri v Niči je zgorela ta-le palača, ki je veljala 70 milijonov frankov. Bil je to hotel poln luksusa in dragocenosti. V njem so se zbirali bogataši sveta, da so v igralnici lahko zaigrali svoje premoženje, pa tudi srečolovci in pustolovci, kakor je to navada. Sedaj je od te palače ostalo le nekaj ožganih podrtin. * * - h^M Gospodarstvo Zahteve industrije zo kabini zahon i da naj banske uprave pri sestavi proračunov delujejo z gosixxlarskimi organizacijami. Na svojem občnem zboru je Centrala industrijskih korporaeij v Belgradu sprejela tudi obsežne resolucije, v katerih zahteva med drugim: 1. Vlada naj vpošteva. da je naša industrija sestavni del našega narodnega gospodarstva in da je organično zvezana z našim kmetijstvom, katerega uspevanje je tudi osnova za uspevanje industrije. Zaslužek delavstva ter nameščencev znaša v industriji letno okoli 5 milijard Din. Uslužbenstvo potroši letno za 1700 milij. Din kmetijskih proizvodov, torej toliko kot znaša približno vrednost izvoza agrarnih pridelkov. Industrija |>rosi, da se naj pretvorijo kratkoročni industrijski krediti v dolgoročne v smislu že podanih industrijskih predlogov. . 2. Industrija naj pri pripravljanju iikrejx)v, ki se nje tičejo, sodeluje, da se doseže pravilna usmerjenost gosf>odarsl;e politike. 3. Induslrija ojx>zarja na vedno bolj naraščajoča bremena, fsove trošarine na gradbeni material (x>do ovirale gradbeno delavnost, ki pa je velike važnosti za celo vrsto drugih gos|X)darskih panog. Nadalje smatra industrija za potrebno, da se čimprej uveljavi zakon o finansiranju samouprav in so- Konierenca v zbornici TOI Ljubljana, 27. novembra 1933. V ljubljanski Zbornici za TOI je bila danes konferenca o novih gospodarskih ukrepih vlade. Na njej sta poročala glavni tajnik g. Mohorič in g. /agar. Med drugim je g. Mohorič orisal ftoložaj, ki je nastal z novimi zakoni in uredbami ter povedal, da je narodna skupščina mnenja, da je bil z uredbo o javnih delih, kjer so uvedene razne nove trošarine, prekoračen delokrog, ki je bil začrtan v pooblastilu, ki ga vsebuje podaljšani zakon o zaščiti kineta od decembra lanskega leta. V javnosti se glede novel zakona o neposrednih davkih, trošarinah in taksah ni uveljavilo pravilno stališče, ker bo moral zakonski predlog finančnega ministra iti skozi finančni odbor ter plenum. kar jjomeni. da se bo še marsikaj spremenilo. Nadalje je poročal, da bodo še ta teden uveljavljene uredbe o denarnih zavodih, obrestni meri ter zadružništvu itd. Kar se tiče dravske banovine, je gotovo, da se bo uvedla trošarina na vino in žganje, kakor jo dopušča uredba. Seveda bo treba pri tem vpoštevati dejstvo, da obdavčba ne bo neenakomerna. Po referatu g. Mohoriča se je razvila debata, v katero je posegel ing. M. Lenarčič, ki je ojx>zar-jal, da dosega sedaj predlagana trošarina na les prevelik odstotek od vrednosti (pri ceni 50 Din na primer 20% ali eno petino). Poleg tega se nam pa še obeta uvedba carin na uvoz lesa v Italiji, kar bi pomenilo zmanjšanje naše konkurenčne zmožnosti, ker ta carina ne bo veljala za avstrijski uvoz. O. Kavčič je opozarjal na sedanjo davčno prakso, glede katere se še vedno čujejo glasovi, da je neenakomerna. O. Frelih je dal prognozo (rlede stanovanj: velika stanovanja se bodo praznila na škodo srednjih in malih, kar gotovo ni v skladu s kulturno stopnjo v Sloveniji. Treba bo najti drug na- itap&de! cementni kartel radi njegove politike cen. O. Gregorc je predlagal, da naj se trgovine za par ur zapro. G. Hrovatin je opozarjal na monopo-lizaciio računov, kar bo občutno prizadelo že itak stagmrajočo tiskarsko obrt. G. Žagar je med drugim poročal o motivih novih predlogov in poudaril, da bi bilo želeti, da se pavšaliranje za obrtnike raztegne tudi na mesta. Konferenca je trajala do dveh jKipioldne. Borza Dne 27. novembra 1033. Denar Edino Curih in Pariz sta danes ostala neizpre-menjena, Trst je popustil, vse druge devize p>a so narasle. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi nara-stel na 9.20, na zagrebški pa je bil zaključen po 9.09, na belgrajski pa po 9.10 in 9.08. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 39 - 40 (39.50, 40), na belgraiski pa 39 —40. Liubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1363.19—1373.99, Bruselj 797.46 801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 187.97—189.57, Newyork 3597.16-3625.42, Pariz 223.88—225, Praga 169.84 170.70, Trst 301.01—303.41. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.380 Din. Curih. Pariz 30 2025, London 16.94, Nevvyork 323, Bruselj 71.90, Milan 27.18, Madrid 42.05, Amsterdam 208, Berlin 123.15, Dunaj 7261 (67.50), Stockholm 87.35, Oslo 85.15, Kopenhagen 75.65, Praga 15.325, Varšava 57.95, Atene 2.95, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.48. Pariz. 11.45. London S4.40, Newyork 16.10. London. Newyork 5.25, Pariz 84.7/16. Zlato v Londonu 125/3K. Vrednostni papirji Danes je bila vojna škoda zopet čvrstejša in so bili njeni tečaji v primeri z zaključkom prejšnjega tedna višji. Tudi ostali papirji so tendirali čvrste-je. Promet je oživel in je bil (»sebno znaten v škodi, katere ie bilo na zagrebški borzi zaključeno 2000 kom. Nadalje je bilo na zagrebški borzi za- delujejo z gospodarskimi organizacijami. 4. Kar se tiče trošarine na elektriko, naj se ukinejo tozadevne banovinske trošarine, če že mora ostati državna trošarina. Poleg tega je potrebno, da se čimprej uveljavi zakon o etektrifilcenili za 3—5 grošev pri kg. Radio Programi Kndio-LhiM»»»fiifli Torek, 28. novemrba: 11.00 Šolska ura: Pravilno nošenje knjig (dr. Slava Lunaček) 12.15 Ke-producirana glasba (naše vojaške godbe igrajol 12.45 Poročila 13.00 Reproducirana glasba (za ples in dobro voljo) 18.00 Otroški kotiček (ga. Gabri-jelčičeva) 18.30 Reproduciran koncert (za ples in dobro voljo) 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Moja pot po Norveški (dr. Škerl) 20.00 Duet ci-trašev Ahačič iz Tržiča, vmes poje kuplete g. Bai-de 21.00 Prenos iz Belgrada; Albanska narodna muzika 22.00 Čas, poročila 22.30 Angleške plošče. Sreda, 29. nov.: 12.15 Reproducirana glasba (Revija slavnih tenoristov) 12.45 Poročila 13.00 Čas, Reproducirani citraški koncert 18 00 Komorna glasba, Radio kvintet 18.30 Radio orkester 19.00 Dubrovnik in Dalmacija (Aljančič Zdenko) 19.30 Literarna ura; Kmetje v »Lovčevih zapiskih« (prof. Preobraže.nskijj 20.00 Prenos opere iz Ljubljane, vmes čas in poročila. Drugi pragramt i Torek, 28. novembra Belgrad; 16.30 Jugoslovanske pesmi 19.00 Vokalni solistični koncert 20.10 Smetanov godalni kvartet: Iz mojega življenja 21.00 Albanska narodna glasba — Zagreb: 20.55 Radio orkester 21.45 Plesna glasba — Dunaj: 17.20 Koncert za sopran rn violino 19.00 Orkestralni koncert 20.30 Studen-tovske pesmi (zbor in bariton) 21 00 Koncert vojaške godbe — Budimpešta: 12.05 Zborovski koncert 17.00 Jazz orkester 20.40 Koncert na orglah 22.30 Ciganska glasba — Milan: 17.10 Plesna glasba 20.30 Spominski koncert ob deveti obletnici smrti Puccinija — Miinchcn: 20.15 Venec pesmi za soliste, mešani kvartet in orkester — Praga; 19.30 Konceil pihalnega kvinteta 20.00 Opereta »Mika-do«, Sulivan — Varšava; 16.55 Vokalni koncert 18.20 Komorna glasba 20.00 Opereta »Fatinica«, Suppč. (Iz »Radio-Ljubljana«) • .,.- .. ...... -T - .-, -vv,'.;, .Sv,'.-.i >.-•:..,•. i" i--:* :mr. UMRLI SO NAM NASA SKRBNA MAMA MARJETA PIRNAT ROJ. PETERCA POGPFr BO V SREDO, DNE 29. NOVEMBRA 1933, OB POL 9 DOPOLDNE NA DOMAČE POKOPALIŠČE V DRAVUE ZGORNJA SlSKA, DNE 27. NOVEMBRA 1933 2ALIDOCI UDAMOVI ne, prvi kancelar pa njegov hudi nasprotnik Shi hei. Mihizane je posebno naklonjen enemu svojih najemnikov, ki mu goji troje najljubših dreves: silvo, češnjo in bor: ko najemniku po vije icna trojčke, jim da imena teh treh najljubših dreves, toda ko sinovi odrastejo, ostaneta samo prva dva zvesta svojemu gospodu, tretji (Matsuo — bor) pa gre v službo k nasprotniku. Kmalu začne hudobni kancelar Sliihei pripravljati državni prevrat in bi se sam rad povzpel na cesarski prestol. Teh izdajalskih naklepov obdolži Mihezaneja in tako mora Mihezane in vsa njegova družina v pregnanstvo. Med pristaši obeh strank se začno kruti fcvdabii boji. V deželi sta ostala še Mihezanejeva žena in njen najmlajši sin Kvan. Genzu, enemu izmed podložnih vitezov, se posreči, da skrije pri sebi Kva-na, zbeži na deželo, živi kot vaški učitelj in izdaja Kvana za svojega sina. Komaj čaka pravega tre-notk«, da zbeži preko meje. V tem napetem okolju se začne tragedija. Dečka so odkrili in kancelar terja njegovo glavo. Matsuo, njegov nazve-stejši vitez, se sam mora prepričati, da je glava res prava in sam mora ponjo. Toda Matsuo je samo še na videz Shiheijev pristaš. Nezvestoba do prejšnjega gospodarja je razijedla njegovo srce, zato skleneta z ženo, da rešita Kvana in zanj žrtvujeta svojega edinega sina, ki je Kvarni zelo podoben. In pravo dejanje tragedije nain prikazuje to junašiko žrtvovanje. Matsuova žena prive-! de sina Kotara k Genzu v šolo in hitro odide. Žc ! tisti trenotek se oglasi komornik, ki terja Kvano-j vo glavo. Genzo se res odloči, da skrivaj umori novega učenca, ki je tako čudno podoben Kvanu. Nima časa premišljevati, zakaj žc je tu sani Matsuo, da sprejme dečkovo glavo. In tako zahteva od Genza, da izpriča svojo zvestobo dvoru. Matsuo sam mora slišati, kako na dvoriš.ču pade njegov otrok, sam pripozna njegovo glavo za Kva-novo in jo pošlje na dvor. Komaj da mu zatrepeta roka, tako se premaguje. Tedaj se razkrije krvava in junaška igra. Ko mati — Matsuova žena pride vprašat po svojem sinu, res izve. da je sin mrtev, i Matsuo jo tolaži, češ, da so nebesa sama terjala to žrte-v. Pripozna svoo nezvestobo in svoje trpljenje, zato je skrivaj sam rešil ženo svojega nekdanjega gospodarja in zato ic za njegovega sina žrtvoval lastnega otroka. Ko pride Kvanova mati, se vsi reši o preko meje, še prej pa starši pokop-' Ijejo truplo navideznega kneza, svojega edinca. Taka je tedaj tragedija Takeda Izuma, ki s svojo etično ostrino, še bolj pa s svojo grozno dramatično strnjenostjo prikazuje višek dramatične napetosti v vsej svetovni dramatiki. (Konec sledi ) | Conharjev „Krat< nn Bela noti" r Belfirariu V petek zvečer smo gledali prvo slovensko dramatično delo na odru belgrajskega narodnega gledališča po svetovni vojni. Zdi se mi, da jc več ko žalostno, če je morala slovenska drama petnajst let čakati, da je prišla do prve premijere v Belgradu. Na tem mestu in ob tej priliki ne maram iznova načenjati tega vprašanja in krivite, ki nam je storjena. O tem sem te dni spregovoril drugod. Poglejmo, kako so Ivana Cankarja razumeli v Belgradu! Res je, da je »Kralju na Betajnovi« botroval Ibsen (»Divja raca«). Res je pa tudi, da je ta Cankarjeva drama direktno in pravilno naslonjena na slovenske razmere in da ga ravno v tem mnogi izmed številnih gledavcev niso do konca razumeli. Niso ga razumeli zato, ker so jim okoliščine, ki so navedle Cankarja, da jo je napisal, precej tuje. To več ko lasno zveni iz kritike Dušana Kruniča v »Pravdi«. Kaj je prav za prav hotel Ivan Cankar podati v »Kralju na Betajnovi«? Čemu je ostal veren tudi v tem svojem delu? Svojemu socialnemu poslanstvu, ln prav v tem je osnovni podstavek, opravičilo in večna sodobnost njegova. »Kralj na Betajnovi«, kot so ga podali v petek v belgraj-skem gledališču, je zagrabil, jc šel do srca. Krrk je bil ponižanih in zatiranih Krik po pravici. Mladina ga je razumela. Dokaz? Mogočno odobravanje na potrebnih mestih. Medklici s ploskom. Sicer — tišina, kakor je nisem vajen v helgrajskem gledališču. Nekaterim je bilo nerodno. Nerodno zato, ker so čutili, da so po ostrem Cankarjevem biču sami prizadeti. Pojdimo prek njih! Reči moram, da me je Kulundžičeva interpretacija »Kralja na Betajnovi« zadovoljila. Pričakoval sem manj. Pa je s sigurno režisersko roko šel globoko v duh Cankarjeve umetnine in jo pravilno podal. Naravnost čudil pa sem se miljejni zadetosti, s katero je bilo delo predstavljeno. Scenograf Bcložanski je bil srečne roke Celo prevod sam (Dušan V. Popovič) moram pohvaliti. In igravci? Mogočnega in samozavestnega Kantftra je pod*' Radenkovič plastično in sugestivno. Krneča jc sim- patično ustvaril Milcrvano-vič. Francka gospe Riz-uičeve je bil« prepričevalna. Tudi Antomijevičev župnik je bil na mestu in če upoštevamo, kako težko se j« Srbu vživeti v to vlogo, zadet. Mani pa je ugajal Dušanovičev Bernot radi preobčutljive karikiranosti. Občinstva je bilo mnogo in je z voljo sledilo pisatelju. Reči moram, da Cankarjev »Kralj na Betajnovi«, kakor je bil podan na belgrajskem osrednjem odru, zasluži priznanje. Želel bi samo, da bi tej prvi premijeri slovenske drame čimprej sledila druga. T. P, Večer jugoslovanskih pesmi. Pod ptfotelrtora- tom poslanika dr. Orisogona in praškega župana dr. K. Baksa se je vršil 21. t. m. v Smetanovi dvorani koncert jugoslovanskih pesmi, katere je pel član Narodnega gledališča Zdenčk Otava. Program je bil sestavljen iz šestnajstih pesmi, zastopani so bili sledeči komponisti: llristič, Baranovič, Slavko Ostre (»Obed pri medvedu« in »Juri iu gad«), Odak, Gotovac, Milojevič. Parač, Konjovič in Ant. Lajovec (»Mesec v izbi« in »Starčeva pesem-). Program ni bil preveč srečno izbran in si praško občinstvo ni moglo ustvariti realne slike naše umetne pesmi. Zdenek Otava je seznanil češko javnost Ie deloma z jugoslovansko glasbeno literaturo. Zastopane so bile različne »meri do najmodernejše. Najbolj se je občinstvo razvnelo pri J. Gotovčevih, Lajovčevih in Urističevih skladbah, sicer je pa »prejelo tudi ostale skladbe z velikim navdušenjem. Pevec je izvajal ves program dobro, saj razpolaga z lepim, posebno v višini močnim, a malo forsiranim giasom, s krasnimi prehodi, škoda, da ni bik) izvajano v originalu, kar bi si gurno zvečalo uspeh. KatolUki literarni tednik bo pričel izhajati t novim letom v Budapešti. Na kongresu madžarskih katoliških pisateljev in založnikov, ki »e je vrtil letos v začetku julija v Esztergomu, so mnogo razpravljali o razmerju nekaterih konservativnih listov do sodobne kat. literature na Madžarskem. Iz tega se je rodil zaključek, da je potrebna povsem nova, sveža in na sodobni umetnostni višini stoječa revija, ki bo reprezentativno torišče današnjih madžarskih kat. umetnikov. Sklenili so, da bo revija izhajala četrtletno, začenši z oktobrom. Medtem pa se je načrt v toliko spremenil, da bo glasilo izhajalo tedensko in radi tega se je zakasnil izid. Gotovo pa ta novi način zelo živahno posredoval med umetniki in čitatelji ter z enotnim in aktualnim nastopom dvignil ugled madžarskega kat. literarnega tvorstva. Med sotrudniki bo tudi Slovenec dr. Avgust Pavel. Ob izidu lista bomo več poročali o njem. Trgovski koledar, 1934, ki je iz4el v zalogi trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, je vsebinsko bogat in skrbno urejen, tako da bo zanesljiv svetovalec našim trgovcem in trgovskim sotrudni-kom v kupčijskem praktičnem življenju. Letos praznuje »Trgovski koledar« dvajseto leto rednega izhajanja. Stane 15 Din. Stanislav Simič: Krleža kao kritik. Izdanje »Slobodni spisi«, Zagreb, 1933 — Hrvatski književnik St. Žimič sc je v letošnjem .Obzoru« po Krleže vem »Obračunu s njima« lotil njegovega kritičnega dela, kjer ga z vsebinske, jezikovne, literar-nonazorne itd. plati pobija ter stavlja v vrsto povprečnih hrvatskih pisateljev. To študijo je zeft; izdal Šimič v posebni brošuri, ki je svojstven dokument hrvatsko literarne razcepljenosti in brezobzirne kritičnosti posameznih duhov. Pri vsej raz-vlečenosti Siniičeve kritike je vendarle nekaj potrebnih ugotovitev glede Krlcževega kritičnega ustvarjanja, zlasti v zvezi z njegovim zmrcvar.e-nim jezikom, ki je plod <-nemaštine (jezikovnegal talenta«, ne pa v pomankljivosti izraznosti hrvatskega jezika, kakor sc pritožuje Krleža. V zbirki »Zlatna knjiga« je pravkar izšel t Belgradu pri Gczi Kohnu prevod znanega Coupro-vega romana »Vohun«, katerega imamo tudi v slo-vensikem prevodu. Ta je hi! izvor vseh indijanaric, po katerih jc nekdaj dijaštvo s tolikim nemirom segalo. »Wo die Liebc ist, da ist auch Gott«, von Fran M i 1 č i n s k i. Kot 94. zvezek »Monakovskc laji-ške šole«, ki jo izdaja Rudolf Wirbt, je izšel prevod zgoraj imenovane igre Frana Milčinskega (Kjer je ljubezen, tam je Bog), katero je prevedel Emil Smasek. V dodatku ie očrtal prevajalec avtorjevo pisateljsko življenje in sicer s toplo ljubeznijo in priznanjem. Poudarja, da Miltinski ni pisal obsežnih romanov, tudi nc plamenečih manifestov, marveč vesela in z narodom povezana dela. Nakaže njegov pot od »Igračk«, »Muhoborccv«, »Drobiža«, »Ptičkov brez gnezda« (kjer omenja njegovo veliko ljubezen do otrok), »Mogočnega prstana«, »Volkašina« itd. do »najgloblje in najprisrč-nejše igre Kjer ljubezen, tam je Bog«. »Igro,« pravi, »je treba igrati preprosto, z verujočim srcem in tiho pobožnostjo. Saj jc to delo polno svetosti kakor kakšna nabožna pesem in preprosta kot ljudska povest.« Tudi R. Wirbt je napisal lep uvod v knjigo. Prevod igre je lep in je ohranil svojslvo originala. Luka Kramolc: Domovini. Izbor deklama-cij za drž-avne in narodne praznike. Izdala in založila knjigama KJcinmayr cl Baniberg v Ljubljani, j 1933. — Urednik knjige je razdelil snov domačin-j skih pesmi v zaglavja v Ujedinjenje (nam. Zcdinje-i nje), Čuvarju Jugoslavije, Sv. Ciril in Metod — sv. ■ Sava — J. J. Strossniayer, Vidov dan, Domovina, ti si kakor zdravje, Sestram in bratom onkraj. Izbor j je v celoti dokaj nekritičen, boljša bi bila drobne ša knfiž-ica z izbranejšo vsebino, zakaj tudi prigodniške pesmi ne smejo biti besedilo brez zrna, ker se ob : njih najboLj preprost človek ne ogreje. Najmočnejša je knjiga v predzadnjem in zadnjem zaglavju, kicr sc jc prigodnost umaknila srcu. Mimo Župančičevih, Gradnikovih, Pregljevih, Gregorčičevih in Debeba-kovih je posebno»J)ogata pesnitev Lamennaisa »Ljudstvo in dou«^i jo je prevedel A. Deheljak. Knjiga bo brez^^mma prav prišla mnogim narodnim in državnim prireditvam. Stane 36 Din. »Priča.« Pod tem naslovom izdaja najzmožnci-ši iz mladih madiarskih kritikov, Ladislav N e -m c t h , kritično revijo, ki jo piše popolnoma — sam. Prav sedaj je minulo prvo leto njenega izhajanja. Nčmethov program ni aiorda zgolj literarno-estetsko ocenjevanje knjig, marveč obnova, osvežitev madjarskega plemenskega, občestvenega sv c lovnega nazora. Stremi za nekim zaokroženim nazorom, ki naj bo organičen spoj znanosti, umetnosti, literature in filozofije. Gre mu tudi za osa mosvojilev književnika iz »kapitalističnih spon za-ložništev in okusa množic«. V raztrgano madjar-sko duhovno življenje želi prinesti enotno te/enje, ki naj prešine vse smeri življenja. Nčmcth prodira zgolj z idejno svežino in silo, tako da ga prištevajo ic sedaj med najboljše predstavnike madjarske dtišcvnosti. Zlasti pa mu priznavajo, da je s svojim cstctsko-Uritlčnim naporom že v tem kratkem času mnogo pripomogel k ir+K>lišnniii liler.impiia okusa pri čitajočem občinstvu. vn MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; tem-lovanjski ogiasi Din 2 — Najmanjši znesek za inali oglas Diu 10- Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega inataja se ra> čuna enokolonsku. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'.">fl /.a pismene odgovore glede maiib oglasov treba priložiti znamko Tvrdka F. M. SCHMITT Pred škofijo 2 LJUBLJANA Liagarjeva nI. 4 se priporoča sv. Miklavžu za nakup vsakovrstnih praktičnih daril! Oglej si izložbe in razstavo 3. dec. I mm\ 15 leten fant ki ima 2 meščanski šoli, bi se šel učiti v trgovino kot vajenec. Naslov v upravi »Slov.« it. 13916. Potnik vešč nemščine in sloven-ičine, verziran vseh strok, iiče službo potnika v področju dravske banovine za takoj ali pozneje. Prevzamem le že dobro vpeljano tvrdko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13803_U) Absolventka dri. trg. šole, z znanjem nemščine, želi nastopiti kako službo. Gre tudi za vzgojiteljico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 13769. (a) Hlapec mlad. dober in pošten -išče službe h konjem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13957. (a) Vinogradno posestvo z lepo hišo, viničarskim in gospodarskimi poslopji, oddaljeno 9 km od postaje Brežice, se proda. Rentabiliteta. Poizvedbe pri Thierry, Sromlje pri Brežicah. (p) 10 I Reven akademik brez staršev, išče instruk-cije iz vseh predmetov klasične ali realne gimnazije, zlasti iz matematike. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Akademik« « Naznanilo! Za kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marija Tičar, nisem plačnik. — Janez Tičar, Obrtniška ul. 22, Jesenice. (o) n Vilo novo, moderno, petstano-vanjsko, v Ljubljani, prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 13958. (p) Krasni parceli na Zaloški cesti, nasproti Leonišča, v izmeri 6000 m2 in na Kodeljevem v izmeri 1200 m=, naprodaj. Ponudbe kupcev je nasloviti na upravo »Slov.« Dod šifro »Ugoden nakup« št. 13954. (p) tanovanja Opremljena soba velika in solnčna — se odda s 1. decembrom na Gosposvetski cesti, vhod iz stopnišča I. nadstr. — starejšemu in solidnemu gospodu. Dopise na upr. »Slov.« pod »Soba 550 D« št. 13965. (s) IŠČEJO: Mlin valjčni ali kmečki, na prometnem kraju in stalni vodi, vzamem v najem ali pod drugimi pogoji. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro 'Prometni kraj« na upravo »Slovenca« it. 13952. (m) ODDAJO: Mlin na stalni vodni pogon, se za daljšo dobo takoj odda v industrijskem mestu na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodno« št. 13847. 1013331 Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalie dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaia na obroke tudi proti bančnim knjižicam Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. Kupinib Vuh«vntM ZlatD mronfe po naiviSlib senati CF.RNE. luvelu Liubliana, Wolfo»» ulica II J rTBfTETiTffl Orehe nudi Marko Jakovljevič, Brčko. (1) Miklavževe in vsakovrstne gledališke lasulje izposojuje M. Pod-krajšek — Ljubljana — Sv. Petra cesta 12. (1) Perje! gosje, čohano, kg 36 Din; purje, čohano, kg 26 Din, ti. vrste 16 Din; beli puh kg 160 Din. Razpošiljam po poštnem povzetju najmanj 5 kg. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. (!) Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se iobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Ljubljani Celovška cesta 81. (1) Specialno ubiro modnih hlač in Dumpopc dobite najceneje pri Preskerjn. Sv. Petra c. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaia, povzetnc razpošilja Po-stržin. Maribor, Gozdna ulica 56. (I) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi t veliki izbiri oaiugodnei« u> oaiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Star trt lil Orehova jederca v vsaki množini nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. KROMPIR droben, za živino, vendar pa zdrav, po 45.— Din, lep, odbran, za človeško prehrano, po 60 Din za 100 kg — oddaja dokler ga je še kaj v zalogi: tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva cesta it 24. Salon baročni slog, stensko uro in lestenec — prodam. Naslov v upravi »Slov.' pod št. 13964. (1) !l Obrt Mlinarji! Rt. proso, ajdo ■■ Ječmen kupile oaiceneie pn A. VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina lita in moke Resljeva cesta 2i DRVA iN PREMOG Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon St. 2951 Prodajalna Ničmanova v Ljubljani Kopitarieva ulica štev. 2 nudi cenj. občinstvu krasne »JASELCE« sestoieče iz kipcev, lepe skupine v raznih velikostih primerne za cerkve in domove. Na razpolago so tudi posamezni hlevčki, ovčice, pastirčki, kamele, i. dr. v veliki izberi od navadne do najfinejše izpeljave in kvalitete. Cene nizhe honhurenčne. Postrežba točna in solidna. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je 26. novembra ob 8 zjutraj tragično umrl gospod KAREL KOCMUR strojni stavec Pogreb pokojnika se bo vršil v torek, dne 28. novembra ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Zvestemu in poštenemu sodelavcu bodi ohranjen časten spomini Ljubljana, dne 27, novembra 1933. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Dokončala je mučno pot življenja MARIJA GANONI ROJ. ZUPAN Spremili jo bomo na kraj pokoja v torek, dne 28. novembra 1933 ob 4 popoldne iz doma žalujočih: Ulica na Grad 7. Ljubljana, dne 26. novembra 1933. Žalujoči. Zahvala Za izkazano iskreno sočutje ob težki izgubi naše ljubljene Rozine Pogačnik kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence ter vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, srčna hvala. Žalujoči ostali. V času hripe priporočajo zdravniki, da se posveti izredna pažnja negi ust, ter da se usta kakor tudi grlo dnevno večkrat skrbno izperejo. Izvanredno in preizkušeno sredstvo za izpiranje ust je DIANA francosko žganje Njene prvovrstne sestavine osvežujoče učinkujejo. Isto tako služi Diana kot odlično sredstvo za ostale svrhe telesne nege, zlasti pri masiranju proti utrujenosti in slabosti od prevelikih naporov. Učinek obkladka na glavi in vratu se poveča, ako se obkladki poškrope z DIANA francoskim žganjem. Zahtevajte izrecno DIANA in energično odklanjajte vsako imitacijo. Dobi se povsod. Javna zahvala Podpisani se najiskreneje zahvaljujem g. dr. Vladimirju Guzelju, specialistu za kirurgijo, za upelo nevarno operacijo, s katero je rešil življenje moji mami ge. Ivanki Pe-terlinovi. Ljubljana—Beograd. Ernest Peterlin, gen. stab. kap. I. klase. GOSPODINJE POZOR)-~ Najnovejša patentirana novost, izdelek domačega izuma — strokovnega učitelja Zupančiča Avgusta v Ljubljani STED-REGLATOR štedilniška plošča in štedilniški obroč z regulatorjem. — Praktičen, brez konkurence, ki Vam prihrani na kurjavi 40%, zvišuje toploto, tako da Vam obenem greje kuhinjo, varuje posodo, ker jo ne zamaže in preprečuje nabiranje saj. Prodaja se v vseh dimenzijah v trgovinah z že-leznino, glavna zaloga pa je v livarni A. Smole, Ljubljana, Opekarska cesta 33. — Svarim pred nakupom manj vrednih ponarejenih obročev, ki se v zadnjem času pojavljajo. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-lkon // Roden-stock I/ VolgtISnder // Welta II Certo 1.1, d. 1.1, d. II ima vedno v zalogi ■««■— FCTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE v Ljubljani // Miklošičeva cesta 5 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naš preljubi oče Novak Ivan po dolgi, mukepolni bolezni, prevideni s sv. zakramenti, v starosti 84 let. Pogreb nepozabnega rajnika bo v torek ob 4 popoldne z Viča št. 27 na domače pokopališče. Vič, dne 27. novembra 1933. Žalujoča rodbina Novakova. Aleksandra Ralimanova: Dijaštvo, ljubezen, 43 Čeha in smrt Vem, slišal je vsako besedo. Iz mojih stihov, fz mojega glasu je zvenela ljubezen. Nehala sem in čakala. — V prednji sobi zaslišim korake.-- Toda ni prišel k menil Ne! Šel je v dvorano, na hodnik; slišala sem, ko je oblekel plašč in odšel. — — — Ostala sem sama. S kolen mi je zdrknil zvezek s pesmimi in Vadimovo sliko na tla. Odšel je. Zakaj? Zakaj?---Počasi sem šla v dvorano, na hodnik. Tam so ležale na zrcalni omarici rjave lakaste rokavice, ki jih je pozabiL Vse je proč. Ne ljubi me. — — — a avgusta 1917. Na moji mizi leže knjige. Cele gore knjig. Ljubezen ni za te, si dopovedujem, samo znanost te obvaruje obupa. Znanost ne vara. Odpovej se sreči, sreča ni za te. Na zunaj sem mirna, akomj vesela. Nihče ne zve moje bolesti, žalitve, ki so mi jo prizadejali, tudi on ne.--— 9. avgusta 1017. Danes so volitve v mestno dumo. Vse je silno razburjeno, /.lasti naša Maš«, ki je nepričakovano prišla do pravice glasovanja, se bo menda zgrudila pod težo odgovornosti, ki jo bo nosila za državo. Obrnila se je name: »Barušnja, katero listo naj pa volim, da ostane v»ra in Bog in da s* naš očka car zopat vrne?« »Tak« list« splob ni!« »Nt, pa vsaj, d« bodo naši mu£i