FOR
F random AND Justice
NO. 24
Ameriška
=:	ij^iarird
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 25, 1986
'*OVINA
v/OL. LXXXVIII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Ameriška letala odgovorila na libijski
raketni napad v bližini zaliva Sidra — ZDA pripravljene na »nadaljnje« ukrepe
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je končno prišlo do dolgo pričakovanega spopada med ZDA in Libijo. Ameriško bojno ladjevje se nahaja v bližini voda zaliva Sidra ob libijski obali, ameriška letala pa so menda kršila zračni prostor nad temi vodami, ki Jih smatra libijski samodržec Moamar Kada-za libijske. ZDA tega lastništva ne priznajo, ameriško stališče podpira tudi mednarodno pravo. Kadafi pa je bil ponovno izja-v,l» da bodo njegove sile kljubovale ameriški Prisotnosti v teh vodah.
Včeraj zjutraj so Libijci izstrelili dve Protiletalski raketi tipa SAM-5 sovjetske izdelave zoper ameriška letala. Gre za zelo sodobne rakete, ki so jih Sovjeti dostavili do-slej le Libiji in Siriji. Njih domet je 180 milj, kontrolirane so s posebno radarsko napravo. Paketi, izstreljeni zoper ameriška letala, sta grešili cilj. Nekaj ur kasneje so Libijci zopet Izstrelili dve teh raket in tudi raketo SAM-2, k* ima domet 30 milj. Po odmoru so Libijci 2oPet izstrelili raketo. Vse te so kot prvi dve 28rešile cilj in padle v morje.
Potem, ko so Libijci uporabili 6 raket, so napadla ameriška bojna letala. Napadla So libijsko bojno patruljno ladjo francoske {zdelave, ki se je približala ameriškemu ladjevju. Tiskovni predstavnik Bele hiše Larry ^Peakes je rekel, da je bila libijska ladja za-®ta z raketo Harpoon. Ladja je začela gore-h. 27-članska posadka napada menda ni predela. Kot kaže se bo ladja potopila, če se že nh Druga ameriška letala so izstrelila rakete hpa HARM zoper libijsko raketno oporišče, 12 katerega so bile izstreljene rakete SAM-5. ^fneriške rakete so zadele in baje uničile radarsko opremo, potrebno za kontrolo AM-S raket. Kasneje včeraj so ZDA napadle in poškodovale drugo libijsko ladjo.
Sinoči in danes zjutraj je prišlo do no-v*h vojaških spopadov. Ameriško ladjevje sredozemskem morju je v najvišjem sta-niu pripravljenosti. Kadafi je grozil, da se bo Maščeval za včerajšnji spopad, libijska sred-stva javnega obveščanja trdijo, da Libija pri-Ptavlja samomorilske enote, ki bodo napa-e ameriške interese po celem svetu in tudi v 4DA samih.
, Danes zjutraj prihajajo poročila, da so 'hijci zopet napadli ameriška bojna letala v *®l'vu Sidra. Po prvih poročilih naj bi izstre-1' do 12 protiletalskih raket. Rakete niso zadele ameriška letala, ki so napadla in |., ^kodovala dve libijski bojni ladji in tudi ' Ijsko raketno oporišče. Tudi v teh akcijah A niso utrpele nobenih izgub.
t , Libijo podpira Sovjetska zveza, prav sk ° ^ac*al‘ja besedno branijo članice Arab-Uve hge. v nekaterih arabskih časopisih 2p?^n|^arji zahtevajo gospodarski bojkot ŽDa *n preclvsem ustavitev prodaje nafte ihi ^ ^	Je pa Larry Speakes dejal v
prenu Predsednika Reagana, da so ZDA pri-, v‘jene po potrebi tudi na nadaljnje vojaš-hkrepe zo^er Libijo.
vdr|^'^anSka n'^ara8veška vojaška enota Nik* V ^on<*uras — Napadajo »contras« — aragvejce baje vodijo kubanski častniki
Washington, d.c. — včer&j
oborožena 1500-članska enota rec jfuj^lveške vojske prekoračila mejo olftasom in prodrla 9 do 15 milj glol

ko v to deželo. Nikaragvejci napadajo skupino protisandinističnih gverilcev. Znano je namreč, da imajo tako imenovani »contras« oporišča v Hondurasu. Kraji, v katerih operirajo Nikaragvejci, so težko dospotni. Honduraška vlada pošilja svoje enote v te kraje, vendar tja še niso prišle. V Pentagonu so prepričani, da nikaragveško enoto vodijo kubanski častniki, izkušeni v bojih v Angoli in Etiopiji.
Danes bo o vdoru Nikaragvejcev v Honduras govoril predsednik Reagan. Ta teden skuša predsednik prepričati zvezne senatorje, naj glasujejo za njegovo pobudo o odobritvi 100 milijonov dolarjev pomoči »contras«. Nikaragveška akcija utegne Reagana koristiti, prav tako bo vplivala na razpoloženje v spodnjem domu kongresa, ki je Reaganovo pobudo pretekli teden zavrnil.
Po zadnjih vesteh, uporabljajo Nikaragvejci v Hondurasu tudi helikopterje. O kaki neposredni ameriški akciji zoper Nikaragvej-ce še ni govora. Ko bodo v prizadete kraje prišle honduraške enote, utegne priti do obsežnejšega spopada med njimi in Nikaragvejci. Zaradi tega govorijo nekateri dobro poučeni viri v Beli hiši in kongresu, da ni mogoče izključiti možnosti uporabe vsaj ameriških bojnih letal zoper Nikaragvejce.
OPEČ države niso našle skupnega jezika
na 9-dnevnem zasedanju v Ženevi
NEW YORK, N.Y. — Včeraj so OPEC države priznale, da niso našle kompromisne rešitve problemu naglega padanja cene nafte, ki so ga priče zadnje mesece. OPEČ države sicer dobro razumejo, da je treba omejevati količino nafte, ki jo pošiljajo na svetovno tržišče, pri tem pa nastane trenutno zanj nepremostljiv problem, koliko od skupne količine nafte bo posamezna OPEČ država lahko pošiljala na ta trg.
Reakcija na naftni borzi neuspehu OPEČ sestanka je bila takojšnja. Cena nafte je zopet padla in dosegla najnižjo cen v zadnjih 9 letih — $12.13 za sod. Poznavalci naftne industrije menijo, da se bo cena v naslednjih dveh ali treh letih gibljala med 10 in 12 dolarji na sod.
Corazon Aquino ustanovila začasno »revolucionarno« vlado — Komunisti pripravljeni sprejeti premirje
MANILA, Fil. — Danes je filipinska predsednica Corazon Aquino podpisala odlok, po katerem je parlament razpuščen. V veljavi je nova, začasna ustava, ki daje Aquinovi izredno politično moč. Ustava bo v veljavi, dokler ne bo filipinsko ljudstvo na demokratičnih volitvah sprejel novo ustavo.
Voditelji komunističnega gverilskega gibanja so izjavili, da so pripravljeni pristati na pogajanja, katerih cilj bo ustavitev ognje. Odklonili pa so Aquinovo prošnjo, da bi oddali orožje in se vrnili na svoje domove. Po najboljših ocenah, imajo komunisti od 20 do 30 tisoč oboroženih gverilcev, kontrolirajo pa kakih 20 odstotkov filipinskega ozemlja.
Filipinci, zaposleni na ameriških oporo-riščih v tej deželi, nadaljujejo štrajk, ki so ga začeli pretekli petek. Na oporiščih je zaposlenih kar 22.000 Filipincev, ki že prejemajo za filipinske razmere zelo visoko plače. Zahtevajo še več denarja in drugih ugodnosti.
— Kratka vest —
Tokio, Jap. — Neznanci so izstrelili
rakete zoper ameriško poslaništvo v tem mestu in tudi zoper rezidenco japonskega
cesarja.
Iz Clevelanda in okolice
Poslovilni koncert—
Preteklo soboto zvečer je bil v SND na St. Clairju koncert Glasbene Matice, na katerem se je na lep način poslovil od tega zbora in slovenske skupnosti dirigent Vladimir Malečkar, ki gre v pokoj. Zbranih je bilo več kot 450 gostov, Malečkar je navzoče presenetil, ko je z močnim basom zapel solo. Zbor še ni dobil novega pevovodje.
Pevski zbor Jadran—
Pevski zbor Jadran vabi na večerjo, koncert in ples, ki bodo v soboto, 12. aprila, v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnice imajo vsi člani.
Novi grobovi
Joseph L. Kmet
V	soboto, 22. marca, je umrl Joseph L. Kmet, sin Caroline in Antona (oba že pok.), brat Antoinette Bukovnik, Mildred Stih, Berthe Snyder ter že pok. Antona, Caroline Turk, Mary Prijatel, Frances Svet, Rose Rogelj, Edwarda, Vitusa in Gertrude Stih. Pogreb bo iz Brickmano-vega pogrebnega zavoda, 21900 Euclid Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Felicite dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
John Simončič
V	nedeljo, 23. marca, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 85 let stari John Simončič, rojen v Trstu, od koder je prišel v Cleveland 1. 1902, vdo vec po Frances (p.d. Fannie), roj. Yerse, oče Millie Blankenship, Joan Klein in Johna (pok.), 9-krat stari oče, 12-krat stari oče, lastnik John’s Tavern na 6524 St. Clair Ave. od 1940 do 1950, ustanovni član Perry Homeowners, član ADZ št. 4, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in FOE št. 2221. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Matt Šuštaršič
Umrl je 79 let stari Matt Šuštaršič, mož Mary, roj. Ka-tula, oče Johna in že pok. Eu-genea in Olge, brat Johna (Kalif.), in že pok. Josepha in Tonyja, v Sloveniji zapušča 4 sestre, 5-krat stari oče, 3-krat prastari oče. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo dop. ob 10. na pokopališče West Park. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
KRES vabi—
Slovenska folklorna skupina Kres vabi na večer narodnih in umetnih plesov, ki bo v soboto, 12. aprila, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vstopnice za banket in program lahko rezervirate, ako pokličete tel. 692-1339.
Družabni večer—
Tabor DSPB Cleveland sporoča, da so že v predprodaji vstopnice za pomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 5. aprila, v Slov. domu na Holmes Ave. Dobite jih, ako pokličete ob večernih urah 851-4961 ali 943-4681.
Podporo išče—
Sinoči je bilo srečanje več predstavnikov clevelandskih etničnih skupin v Hofbrau Hausu z Jeff Jacobsom, ki kandidira letos za mesto blagajnika Ohia. Jacobs, ki je nemškega rodu, išče podporo etničnih volilcev. Večer je sponzoriral Ameriško narodnostno gibanje. Navzočih je bilo več Slovencev.
Žalostna vest—
Anica Cendol je dobila žalostno novico, da ji je umrla mama Marjeta Drobnič, v 95. letu starosti, v vasi Žukovo, fara Velike Poljane pri Ribnici, Slovenija. Poleg hčerko Anico Cendol zapušča sina Franceta, hčere Frančiško in Rezko Drobnič ter snaho Francko, vsi v Sloveniji, in pa vnuke in pravnukinje. R.l.P.
Darovi Slovenski šoli pri Sv. Vidu—
Pevski zbor Korotan je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $50. Ob priliki nedavnega nedeljskega kosila pa so darovali sledeči: $25 J. Želle, $20 M. Dolinar, po $10 ga. Š. Jarem, J. Košir, N.N., J. Petrič in g. Tominc, $5 pa ga. M. Cugelj. Vsem skupaj se odbor staršev lepo zahvaljuje.
Anna Tušek
Umrla je 76 let stara Anna Tušek, rojena	vdov«
po Franku, mati Franka in Alberta, 9-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Sama, Johna (N.J.), Josepha Bolena (Colo.), Eve Verderber, Elle Ledenican jn Mary Zupančič (pok.). Pogreb je bil včeraj, v četrtek, s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Pokopana je bila na pokopališču Kalvarije.
VREME
Vetrovno in pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 70° F. Vetrovno tudi jutri, z naj višjo temperaturo okoli 66° F. V četrtek prihod hladne fronte. Vetrovno in spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 48° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
NAČIN NAŠEGA DELA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 15 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 24 Tuesday, March 25, 1986	«<^§^>83
Velika noč
Velika noč je pred nami. Narava se po zimskem spanju prebuja k novemu življenju. V človekovem srcu je toplo, z večjim veseljem gleda v prihodnost. Te dni se kristjani s postom pripravljamo na praznik Jezusovega vstajenja. Dan, ki nam ga je podaril Bog, da z večjim pogumom stopimo na pot, ki nas vodi k Njemu.
Velik noč je začetek novega sveta.
Praznik, ki praznuje rojstvo novega človeka:
— To je dan, ki ga je naredil Kristus Gospod, aleluja.
Druge dneve naredimo sami.
Dnevi, ki so polni sovraštva, nestrpnosti, greha...
Dnevi, ki so polni teme in smrti: nasilja, vojnih spopadov, trpljenja, izkoriščanja, lakote, smrti še ne rojenih otrok...
Dnevi, ko ne mislimo s svojo glavo in se prepuščamo toku, da nas nosi, kamor hoče.
Dnevi, h® n<> zmoremo napora poti, ki je ljubezen.
Velika noč pa je dan, ki yo jo r>orar|j| Gospod.
Prvo jutro sveta, novi dan.
Zato je velika noč praznik čudovitega upanja, velikega pričakovanja.
Trenutek, ki je podaril človeštvu osvoboditev:
— Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih.
Te besede je spregovoril Peter prvim kristjanom. Bili so zbrani pri praznovanju velikonočne vigilije. Prisluhnili so besedam, ki jih svet še ni slišal: da so prerojeni za živo upanje po zaslugi nekega dogodka. Mož, ki so ga vsi poznali kot Jezusa iz Nazareta, sina Jožefa in Marije, vstane od mrtvih.
Ljudem, ki so bili utrujeni, razočarani od dolgega in brezuspešnega iskanja resnice, nenadoma zasije nov vir luči in veselja:
— Tega se radujte, če je treba nekaj časa v raznoterih preizkušnjah.
Tudi danes, ko smo ljudje ujeti v svojo sebičnost, brezbrižni in nesposobni vsake poti naprej, ostaja velika noč praznik upanja. Za naš narod, da bo ohranil vero očetov in materin jezik v tretje tisočletje.
To je upanje, v katero smo vključeni vsi, da bomo v polni meri živeli svoje človeško dostojanstvo in ob svojem času dosegli dar, ki ga je Oče obljubil svojim. Da bo On, ki je Jezusa Kristusa obudil od mrtvih, tudi naša umrljiva telesa oživil po svojem Duhu, kot nam zagotavlja apostol Pavel. Z drugimi besedami: če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi. Jezusovo vstajenje naznanja vstajenje mnogih: On je namreč začetek, prvorojenec (vstalih) od mrtvih.
Ko se priKaže vstali Jezus na obali Genezareškega jezera, vzklikne apostol Janez:
LEMONT, 111. - Med sestavljanjem tega dopisa v četrtek, 20. marca, se začne pomlad ob 4.03 popoldne. Zima se je poslovila z belo snežno odejo, ki je pokrila cvetoče zvončke. Pripravljamo se na velikonočne praznike in tudi na delo, ki nas čaka v prihodnjih tednih.
V tem času tudi mi dobivamo vabila v podporo raznih akcij in prav to me je nagnilo, da opozorim verne slovenske rojake na delo, ki ga vršimo v ohranjevanje slovenskih izročil. Ne moremo vam pošiljati razkošnih vabil, ki jih dobivate od drugod. Mislim pa, da je prav, da vas opozorim na nekatere zadeve, ki spadajo v zgodovino slovenske vernosti v Ameriki. Ta zgodovina ni napisana na kamenite in bronaste spomenike pač v slovenska srca.
Omenil bi samo enega, ki ne sme biti in ne more biti pozabljen, dokler bomo Slovenci Marijin narod. Ta spomenik je zaživel med 41. Mednarodnim evharističnim kongresom v Filadelfiji leta 1976. Slovenci bi bili takrat kot narodna skupina pozabljeni med kongresom, ako se ne bi zavzeli za vključitev nekateri rojaki iz New Yorka, kjer obstoja živa in versko in kulturno delavna skupnost Slovencev.
Organizacija udeležbe Slovencev na kongresu je bila skrbno izvedena. Najbolj važna pa je bila »obljuba«, ki so jo tedaj sprejeli in odobrili zastopniki Slovencev iz vsega sveta. Tako se glasi:
»Slovenci in slovenski rojaki iz vsega sveta, zbrani na 41. Mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji, mestu bratske ljubezni, leta 1976, v dvestotem letu Združenih držav, petdeset let odkar je ljubljanski knez in škof kronal Brezjansko Marijo v Lemontu, in sto let odkar je bil rojen Ivan Cankar, ki je našel pot do Boga po materi in domovini, sklenemo: Vsako leto na predvečer praznika Marije Pomagaj z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, dne 23. maja, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo vse Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.«
Od Marije Pomagaj v Lemontu so od tedaj leto za letom prihajale spodbude za spolnjevanje te spominske pobožnosti na predvečer praznika Marije Pomagaj. V letošnji majniški številki Ave Maria bodo objavljene misli za to razmišljanje. Pojasnjeno
bo, kaj so krščanska izročila in slovenske tradicije.
Iz Lemoma prihaja vsak mesec mesečnik Ave Maria, ki ameriškim Slovencem prinaša že od leta 1909 primerno in zdravo duhovno hrano. Tu smo prepričani, da so naši predniki vtisnili v svojo vernost in pobožnost značilnosti, ki naj popolneje izražajo slovensko dušo. Naši rojaki v tujini v mnogih primerih niso mogli ohranjevati materinskega jezika, ohranjevali pa so vernost, ki so jo prejeli od slovenskih mater. In ako so tudi na to pozabili, jih je prav spomin na mater navdihnil k oživljanju vernosti.
Tega ni treba utemeljevati z resničnimi primeri, vsakdo iz svoje skušnje ve, da je v človeku spomin na mater duhovna sila, ki nikoli popolnoma ne zamre. Lahko je porinjena v ozadje zaradi močnega vpliva okolja, a ko je človek v stiski in razočaran prav zaradi okolja, ta sila znova zaživi in vodi na pot, ki jo je mati vtisnila v srce svojega otroka. Zavedamo se, da ima tudi tu Ave Maria svoje poslanstvo.
Zdi se mi prav, da veste, kaj mislimo o svojem delu za ameriške Slovence. V zadnjih mesecih sem prejel pisma od Slovencev iz raznih dežel širom
sveta. Pišejo mi, da ne morejo biti brez Ave Maria. Naš mesečnik jim ugaja prav zato, ker v slovenski besedi prinaša duhovno hrano, ki je primerna slovenski duši.
Obljuba zastopnikov Slovencev na mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji izraža duha drugega vati-kansega koncila v besedah, da krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Krščanska izročila ne 'ohranjamo samo v svojo ozko korist, marveč v blagor družbe, v katero spadamo.
V Lemontu obhajamo tradicionalne šmarnice’ in spodbujamo Slovence križem ZDA, naj se nam pridružijo in j*h obhajajo tudi oni.
Za materinski dan lahko v Lemontu naročite lučko, ki bo gorela pred podobo Marije Pomagaj v spomin vaših živih in pokojnih mater. Pišite na naslov: Urednik Ave Maria -" P. O. Box 608, Lemont, 1L 60439. Priložite dar $5.00 naslov svoje matere, da j° bom obvestil o Vašem duhov" nem daru za materinski dan. prižgani luči za Vašo pokojno mamo bom pa obvestil Vas.
P. Fortunat OfM
IZ NEWYORSKE PROSVETE
Vesela obletnica
S februarsko uro naše farne prosvete so postale ure 15 let stare in so z marčno uro stopile v 16. leto. Bili smo iskreno veseli, ker verjetno na tisti prvi pomladanski dan leta 1971, ko smo z njimi začeli, ni nikdo pričakoval, da bodo ure preživele toliko let.
Prilika je zahtevala, da smo se zahvalili našim faranom, ki so vsa leta tako pridno hodili k uram; Babnikovi družini, ki od vsega začetka pripravi dvorano, skuha zajtrk in kosilo, postreže navzoče in nato še pospravi dvorano, ki je velika večina prosvetarjev že na poti domov; tistim, ki so nastopali in še nastopajo, ker bi bilo nemogoče sestavili program brez njihovega sodelovanja; in končno v isti in še večji meri našemu župniku, ki je v nekaj letih, ko je med nami, plačal vse farne dolgove, prenovil in moderniziral dvorano, izvršil popravila v župnišču in se je zdaj lotil še cerkve.
Vse to priča, da je fara v dobrih rokah in da farani to cenijo, kar dokazujejo s svojimi obiski cerkve, sestankov društva Najsvetejšega Imena in prosvetnih ur, in končno z velikodušnimi darovi za cerkev. Pred njim smo imeli dolgove, zdaj imamo kar lep
— Gospod je!
On je prvi prepoznal Gospoda, ker je Nanj pokazalo njegovo ljubeče srce. Ni dano vsakomur, da prepozna vstalega Jezusa. Samo tisti zmore, ki veruje in ljubi. Prav to potrebujemo pri vsaki sveti maši, ko pristopamo, da prejmemo Jezusa v kruhu življenja: Gospod je!
denar v banki.
Pozdrav Ameriki
Uro smo posvetili Amerik'« ki je našemu najmlajšen111 rodu edina, nam starejšim druga domovina. Eni in drUžP jo moramo ljubiti! Daje nam vse možnosti razvoja in^ na predka in — kar je najvažnej še — daje nam popolno svobo do, najdragocenejšo in najboJ cenjeno človeško dobrino.
Pokojni ruski princ SergeJ Obolenski, ki je kot dobro' voljec med padalci za svoje redne uspehe v drugi svetov vojni dosegel čin polkovni a’ je v svojih spominih nap'sa ’
»V tem času so mi ^ Združene države darilo.
24. septembra 1931 sel^ sprejel na sodišču v NY amef^ ško državljanstvo, naj*e/S-darilo na svetu. Bil sem Poca|a čen in srečen, da meje spreJ Amerika, darežljiva, razum J va, prijateljska dežela 1110 (( nova domovina na tem svet
In tako čutimo tudi newy0 ški Slovenci!
I. del februarske prosvel®
Spored je začela naša lična solistka dr. Domin'^ Lango, ki je zapela z vse^ ognjem »America the ful«. Boljše ne bi mogli zace ■
„ sta
Mary in Jerry Zupan ^ nato v slovenskem in a0® s0 kem jeziku povedala, kaj ^ pisali o Bogu in veri ust.frl0a§e telji te države in avtorji n^ ustave ter druge vodilne os nosti. Omenila sta Thom Jeffersona (»Bog, ki nam (Dalje na str. 3)
od-
MILAN (Naša luč)
Ho-Humor!
' iS
Iz Newyorške prosvete
(nadaljevanje s str. 2)
||	ih
- - __Jriž/1
a11 pogrel aE(:aM
^.v> 'T )•
RESNICOLJUBNI FARANI
Neki g. župnik je takole zaključil svojo nedeljsko pridigo:
''Dragi farani, prihodnjo nedeljo vam bom govoril o laži ln k°liko gorja povzročajo lažnjivci v svoji okolici. Da bi lažje sledili mojim besedam, bi danes prosil, da do prihodnjič vsi preberete doma 17. poglavje sv. Marka."
Naslednjo nedeljo je začel pridigo z besedami: "Vsi tisti, ki ste prebrali v sv. pismu Markovo 1 7. poglavje, prosim dvignite roko."
Domala vsi so dvignili roko. Nato g. župnik:
"Že vidim, da imam ta prave ljudi pred sabo. Sedemnajstega poglavja po Marku namreč sploh ni."
- Kateri mesec v letu ima 28 dni?
— Vsi, Nekateri celo več.
-	Moral je v zapor za nekaj, česar ni storil.
-	Kako pa to?
-	Ni plačal davkov!
-	Kako je lahko natančno vedel, kdaj bo umrl, saj še v svetem pismu piše, da ne vemo ne ure ne dneva?
-	Sodnik mu je povedal.
"Listen," said the lush to the cop, "I have a hot tip for Va- I know who drank Beethoven's fifth."
Ona je moja najboljša prijateljica. Poznam jo še iz casov, ko sva bila enako stara.
-	Moja žena mi je vse pobrala kar sem imel in je odšla.
-	Ti si srečen! Moja ni odšla.
Olikan človek bo vedno stopil na čik, da ne bi zažgal tepiha.
. "Dala sam ti najboljša leta svojega življenja," očita Jokajoča žena svojemu možu.
"No in kaj bi zdaj rada? Potrdilo?"
-	Pop, can I have an ice cream soda?
-	Shut up and drink your beer!"
-	Recimo, da vzamem danes 50,000.00 življenjske 2avarovalnine na moža. Kaj bi dobila, če bi on jutri umrl?
-	Najmanj 20 let!
Mlad kaplan je pred začetkom pridige opazil, da ni Prinesel sabo skrbno pripravljenih beležk. Faranom se je tako opravičil:
'Danes vam bom govoril izrecno tako, kot mi bo nare-°val naš Gospod, prihodnjo nedeljo pa bom prišel že bolje Pripravljen."
-	Pravijo, da se bo Nace poročil.
-	Prav mu je! Jaz nikoli nisem maral tega človeka.
Če govorim o drugi, sem čenča. Če pa govorim o sebi, Sern dolgočasni sebičnež.
dal življenje, nam je dal istočasno tudi svobodo.«), Jamesa Madisona, Georgea Washingtona (»Vera in morala sta nujno potrebna stebra vsega dela in načel, ki vodijo k politični blaginji. Zastonj se kdo sklicuje na patriotizem, ako se trudi uničiti ta dva stebra človeške sreče.«), Johna Adamsa (»Naša ustava je narejena za moralne in verne ljudi.«), Daniela Websterja in Abrahama Lincolna (»Razum, patriotizem in trdna vera Vanj, ki ni nikoli pozabil naše ljube dežele, so še vedno v stanju rešiti na najboljši način naše sedanje težave.«).
Zdi se, da so člani Vrhovnega sodišča v zadnjih letih pozabili na te ameriške tradicije in moralna načela, ko so prepovedali molitev v javnih šolah in dovolili odpravo plodu. Nekdo je zapisal: »Boga so vrgli iz šol, še nerojene otroke pa obsodili na smrt.« Podpisani pa samo čaka, kdaj bodo sodniki zahtevali od vlade, da izbriše iz bankovcev in kovancev »In God we trust« (V Boga zaupamo). Če bi bili dosledni, bi tudi to storili! Pa ne bodo! Te stvari nosijo ta napis že od rojstva te dežele.
Če slišite, kaj piše sovjetska propaganda in z njo propaganda od nje odvisnih držav, je vseh neprilik na svetu kriv »ameriški imperializem«. Amerikanci niso po drugi svetovni vojni podjarmili nobene države, Sovjeti so pa podjarmili Estonijo, Latvijo, Litva-nijo, vzeli del Poljskega in del
Nov zaplet ob Titovi dediščini
Zadnje dni februarja, tako piše Novosadski dnevnik, je nepričakovano prišla tožba Titovega sina Žarka Broza, ki zahteva, da mu novosadska založba Forum izplača njemu pripadajoči del avtorskega honorarja za »Titove avtobiografske pripovedi«, ki so v 17 zvezkih izšli v madžarščini. V zapisu je tudi rečeno, da bodo nastopile razne Žarkove priče, zato menijo, da bo tožba zelo zapletena. Ostala dva Titova dediča ne postavljata zaenkrat nobene zahteve.
Predstavnik založbe Forum je dodal, da so s Titom sklenili pogodbo za objavo 1977. leta, ko je bil Tito še živ. Edini pogoj je bil, da se delo tiska vsaj v tisoč izvodih v 40 zvezkih. Forum je sklenil pogodbo za izdajo tega dela z jugoslovansko avtorsko agencijo, zato zahteva Žarko Broz tretjino honorarja.
Slovenska folklorna skupina
KRES
praznuje 32. obletnico z banketom in programom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. /
Romunije, in kjer so bili, so ustoličili komunistični režim in zdaj že nekaj let vodijo vojno z uporniki v Afganistanu. Njihov izvoz je orožje in komunistična ideologija in kar imajo naravnih zakladov (zlato, nafta, itd.).
Ko je lakota zadela komunistično Etiopijo in potres Mehiko, je Amerika darovala za žrtve več kot cel svet skupaj.
Zato nam je Simon Kregar povedal, kaj je napisal pred leti v obrambi Amerike kanadski žurnalist Gordon Sinclair. Navajam samo nekaj stavkov:
Lahko bi vam naštel 5000 primerov, ko so Amerikanci hiteli pomagat narodom v nesreči. Ali mi lahko poveste samo en primer, ko so drugi hiteli pomagat Ameriki v stiski? Ko je bil strašen potres v San Franciscu, ni nobena država nudila Ameriki pomoči. Oni so pomagali pri poplavah Nila, Amazonke, Gangesa, Nigerja. Ko pa je bila bogata zemlja okoli Mississippija vsa pod vodo, ni nobeden pomagal...
Zatem je vsa dvorana zapela »God Bless America«.
Nato smo čestitali vsem Jožetom in Jožicam, prof. Nielsen pa nam je povedal iz lastnih doživljajev, kako napačno sodbo imajo o Ame-rikancih mnogi ljudje po Evropi.
II. del
Drugi del sporeda sta začeli 10-letna Vanesa in 7-letna Elizabeta Šolar, ki sta v duetu igrali na klavirju »Duet«, nakar je Vanesa sama igrala »Gypsies Čamp«. Obe sestrici imata talente.
Nato sem povedal, zakaj ljubim jaz Ameriko. Poleg dogodka na ladji ob prihodu v NY, ki je bil pred leti objavljen v AD, in srečanja z ruskim princem Sergejem Obolen-skim, ki je po razgovoru o Sloveniji, Bledu, Bohinju, princu Pavlu, ki je bil njegov sošolec v Angliji, o lovu na gamse, meni podaril knjigo svojih spominov, sem jim povedal tudi sledeče dve zgodbi, ki ju objavljam zato, ker so kratke:
Ko sem leta 1950 prišel iz Clevelanda v New York, da nastopim novo službo, sem moral najprej pred perzonal-nega referenta. Pred seboj na mizi je imel moj življenjepis (resume). Končno me je vprašal: »Ti si prišel v ZDA lani septembra, zdaj smo pa v marcu. Ali si medtem kaj dela!?«
Odgovoril sem: »Vzel sem prvo delo, ki se mi je nudilo.
Od oktobra sem zaposlen pri
NY Central železnici kot kot-larski pomočnik (boilermaker’s helper).«
Vstal je. Mislil sem, da me bo vrgel skozi vrata, pa je le pristopil k meni, mi dal roko in rekel: »Čestitam! Ti nisi čakal na sinekuro. Taki ljudje so naredili Ameriko veliko! Sprejet si.«
Dva dni kasneje me je sprejel predsednik. Ker mu je verjetno perzonalni referent že vse povedal o meni, je bil zelo prijazen in kratek.
Nekaj dni kasneje sem ga srečal na hodniku. Ker sem imel na glavi klobuk, sem se odkril in ga pozdravil. Odzdravil je, stopil k meni in rekel:
»Tega ne delaj več! To ni Evropa! V Ameriki smo vsi enaki in se nikomur ne odkrivamo!«
Nato je zapela Marinka Zupančič pesem »Slišala sem ptičko pet«, in Langovi Dominika, Miriam in Ives pa »Čuk se je oženil«.
Za konec sta pa Marija in Ludvik Burgar povedala v obeh jezikih »Navodila za praznike«.
Ker je že poročilo predolgo, ne bo nobenega dodatka: »Samo v New Yorku«.
Dr. Zdravko Kalan
Češki turisti-smučarji v Sloveniji so si izbrali svobodo
Skupina 26 turistov iz Prage je v nedeljo, 23. februarja, dopotovala v Slovenijo in se nastanila v hotelu Dobrova v Zrečah. Od tam naj bi hodila naslednje dni smučat na Roglo. PmJ|je zgodilo, da so ti smuča^^ačenjali izginjati in se niso več vrnili v hotel. Nazadnje jih je ostalo komaj še sedem, ki so se čez teden dni vrnili v Prago.
In ostali? »Pogrešani« so si izbrali pot v svobodo. Verjetno so se zatekli v Avstrijo, da si od tam najdejo pot v zahodni svet. Večina od njih so osebe srednjih let: en inženir, dva laboranta, en gradbenik. S seboj so vzeli tudi štiri otroke, stare tri in štiri leta. Vsi imajo sorodnike v Avstriji, Švici ali ZDA.
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT JLAAV (Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
- V soboto, 12. aprila, 1986 —
Banket ob 6. zvečer	Program ob 8. zvečer
ZA REZERVACIJO, POKLIČITE 692-1339.
Kanadska Domovina
IZ SLOVENSKEGA HAMILTONA
Trpki spomini; zapoznela spoznanja
Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu je v 22. letu svojega obstoja. Podzidki za to cerkveno občestvo pa so se pričeli graditi že s prvimi obiski p. Bernarda Ambrožiča, frančiškanskega misijonarja, ki je hamiltonske Slovence in druga slovenska naselja v Kanadi obiskoval že 1. 1934.
Po prihodu slovenskih povojnih beguncev v Hamilton, se je ta slovenska naselbina številčno pomnožila in razširila. Za njihove duhovne potrebe je najprej skrbel hrvaški duhovnik g. Štefan Šprajc, za njim pa duhovniki Vincencije-ve družbe iz Toronta in sicer gg. Janez Kopač, Andrej Prebil in Tone Zrnec.
Že Andrej Prebil je med tamkajšnjimi Slovenci vzbudil misel na lastno narodnostno župnijo, vendar je bil dr. Lojze Tomc SDB tisti, ki je to misel uresničil. Ko je bil 1. 1960 nastavljen pri župniji sv. Ane v Hamiltonu, je tako postal tudi dušebrižnik Slovencev v tem mestu. Kmalu je pri tamkajšnji škofiji izposloval, da se je na teritoriju Hamiltona ustanovila slovenska narodnostna župnija pod zavetjem in varstvom sv. Gregorija Velikega.
Kako važen je bil ta prvi korak pri ustanavljanju cerkvenega občestva za hamilton-sko slovensko skupnost, in kaj pomeni ta verski center za versko in narodno ohranitev rojakov v tem mestu, izpričuje redna rast, ki jo ta župnija uživa zadnjih 22 let.
Z dotokom novih vernikov se je tudi delo v župniji pomnožilo. Dr. Tomcu Je pns«l w pomoč g. Ivan DobrSek 1.1970 in leto dni po svojem prihodu prevzel vodstvo župnije, službe finančnega administratorja pa je vršil dr. Stane Ceglar. Leta 1975 je prišel v Hamilton g. Karel Ceglar in bil 1. 1978 imenovan za župnika. Sedaj župnijo sv. Gregorija vodi g. Franc Slobodnik.
Vsi ti duhovniki so v dobi gradnje in organiziranja pustili v župniji svoj pečat opravljenega dela in novega načrtovanja, ki se 5e nadaljuje. Pri do sedaj opravljenem delu pa imajo veliko zaslug tudi posamezni župljani, ki so dr. Tomcu pomagali položiti prve temelje za ta verski center. Od 1. 1969 dalje, pa je duhovnikom v pomoč Cerkveni odbor, ki ga sestavljajo različni odseki, katerim so poverjene določene funkcije pri upravljanju organizacijskega ustroja župnije.
Župnijski občni zbor — 1986
Sklican je bil v nedeljo, 2. marca. Vodil ga je Maks Sagadin. Po pozdravu, molitvi in čitanju zapi .nika zadnjega občnega zbora, je predsednik Cerkvenega odbora Ludvik
HuH pozval posamezne načelnike odsekov, da so podali svoja poročila.
V imenu finančnega odseka je poročal Ignac Horvat, kakor tudi v imenu prosvetnega oddelka, kateremu načelju-je. Poročilo gospodarskega odseka je podal Ludvik Hull. Mladino je zastopal Peter Rev, športnike pa Darko Gričnik. O oddaji dvorane in prireditve v njej je poročal Ignac Prša. Poročila pa so še podali: Nežka Kolenc v imenu liturgičnega odseka, Ana Malevič kot predstavnica Katoliške ženske zveze, Terezija Prša je poročala o delovanju Slomškovega oltarnega društva, Kazimir Žižek pa v imenu Društva sv. Jožefa; o stanju posebnega odseka, ki je bil ustanovljen za pripravo Slovenskega festivala v juliju 1984 in pod katerim pokroviteljstvom je bila izdana knjiga »Slovenians in Canada« pa je spregovorila Jožica Vegelj.
Iz vseh poročil posameznih odsekov je bila razvidna živahna agilnost in razgibanost v preteklem letu, kar je tudi rodilo pričakovane uspehe.
Iz finančnega poročila je razvidno, da ima župnija še precej dolga, ki pa se redno odplačuje, in da bo trajalo še nekaj let, predno bodo vsi dolgovi poplačani. Z vestnim delom Cerkvenega odbora in s sodelovanjem vseh župljanov se bo to dalo brez posebnih težav doseči in pri tem župnijo še bolj utrditi in izpopolniti.
Prav tako je v gospodarskem oziru. V cerkvi so bila inštalirana lepa barvasta okna, dokupljeno je bilo nekaj hektarjev zemlje na severni strani parknus&a, ki bo sedaj predv-sem služila športu in prireditvam na prostem. V dvorani se je preuredil balkon, tako da se sedaj lahko tam namesti nadaljnjih 150 sedežev, kar je vzdignilo kapaciteto sedežev v dvorani čez 400. Gospodarski odsek je prav tako preskrbel 20 novih miz, drugih 30 pa popravil in ojačal. Stroški s predelavo so bili minimalni, ker so vse delo opravili župljani. V načrtih pa je, da se bo letos zgradilo znamenje pred cerkvijo in da se bo poleg dveh igrišč za balinanje napravilo še »shuffleboard«.
Delo Prosvetnega odseka
Iz poročila Prosvetnega odseka pa je razvidno naslednje:
V slovensko šolo se je vpisalo 60 učencev (1985); šola ima 6 razredov. Upraviteljica šole je ga. Darinka Ferlelič. Poučujejo pa še: Jožica Vegelj, Vera Staniša, Angela Gričnik in župnik Franc Slobodnik. Na katoliški gimnaziji (Cardinal Newman High School) je za pouk slovenščine vpisanih 16 učencev. Tudi tam slovenščino uči Darinka Ferletič.
Med mladino je še vedno zanimanje za folkloro. 74 mlad-
cev in mladenk vsak teden redno vadijo v cerkveni dvorani. (Med temi so seveda tudi najmlajši.) Folklorne skupine vodita Frank Jer^j in Tony Horvat. Pri vežbanju plesalcev pa sodelujejo še: Frank Pavlako-vič, David Antolin, Karel Vegelj in Tina Špiler.
Prosvetni odsek je pripravil več mladinskih nastopov. Tako 16. junija v okviru svetovnega praznovanja leta mladine. Izvedel je Mladinski dan, na katerem je bil kot slavnostni govornik Tine Batič CM iz Toronta, z nastopi pevskega zbora, folklorne skupine in harmonikarjev. Ob tej priliki so bila razstavljena tudi slovenska ročna dela. Kar je o-membe vredno je tudi to, da so ne daleč od mestne hiše za leto mladine zakopali »time capsule« (časovno skrinjico), v kateri so skroli folklorne skupine Soča in pismo, objavljeno v septembrskem Vestniku (župnijskem glasilu). Leta 2015 bodo skrinjico odkopali in odprli in ugotovili, kakšno je bilo življenje v Hamiltonu v »starih časih«.
Prosvetni odsek je napravil tudi dva izleta, in sicer na povabilo društva Zvon iz Wind-sorja, kjer so člani moškega pevskega zbora, mešanega pevskega zbora, tri plesne skupine Soče in harmonikarji nastopili za tamkajšnjo društveno desetletnico njihovega Carrousela. V Londonu je 30. junija na četrtem folklornem festivalu, ki ga je pripravilo društvo Triglav, nastopala folklorna skupina Soča.
Starejša folklorna skupina je nastopala tudi na Slovenskem dnevu v Torontu in v Slovenskem parku. Pri tem je treba dati našim mladim ljudem priznanje za njihovo požrtvovalnost in voljo, ki je potrebna za tako kulturno udejstvovanje. Upajmo, da bodo to narodno-kulturno zavest ohranili in nadaljevali z ohranjevanjem naše slovenske folklore.
Pripravljalni odbor oziroma odsek, ki je skrbel za pripravo Slovenskega dneva (Slovenskega festivala) v juliju 1984, sedaj nadaljuje svoje delo z (Dalje na str. 5)
TORONTO, Ont. - V septembrski številki revije Naša tena (1985), ki izhaja doma, sem bral zgodbo nekdanje partizanke Zofke Rapovž, ki je kot 15-ietno dekle odšla v partizane junija 1942 in se pridružila Dolenjski četi Staneta Poto-čarja-Lazarja, kjer je postala »bombašica« (partizanska terminologija za prve napadalce na obrambne bunkerje z ročnimi granatami, op. pis.). To je ostala tudi pozneje v Gučevi brigadi s partizanskim imenom »Cofek«. Njeno ime je bilo po vojni pomotoma vklesano na spomenik padlim partizanom v Dolu pri Hrastniku, to namesto imena njene sestre Zlatke, ki je v maju 1945 padla v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah kot 17-letno dekle-partizanka.
Z Zofko Rapovž (sedaj poročeno Fain in mati štirih otrok), se je ob 40-letnici zmage pogovarjal Janez J. Švanj-cer, ki je ta intervju objavil v Naši teni pod naslovom »Življenje in smrt — dve sestri«, za uvod pa je zapisal: »Slavnostno leto velike zmage izpred štiridesetih let se je prevesilo v drugo polovico. Veliko živo obarvane zastave so že dolgo spravljene, pomladni veter, v katerem so vihrale, je samo še spomin. Življenje se vrača v svoje vsakdanje kolesnice.«
V intervjuju je svoje trpke spomine na partizanstvo obudila tudi Zoflca Rapovž-Cofek in z njimi svoja razočaranja nad pridobitvami revolucije. V razgovoru z dopisnikom Naše tene je bila dokaj odkrita, in je na stavljena vprašanja med drugim takole odgovarjala:
Švanjcer: Daki je dal svojim spominom naslov Najboljši so padli. Zveni nekako takole, kot da so pogumni, pošteni in idealisti ostali v vojni, drugi pa pretiveli?
Cofek: Ne, to ne, vendar drži, da je ogromno najbolj predanih padlo, ker so bili v prvih vrstah. Padali so tudi oni zadaj, toda... Ko smo sami, ko kakšno rečemo, vedno pravimo, da so ta boljši odšli. Sebe ne šteješ zraven, padli so tvoji najbližji in najdražji.
Š: Ob vsej tej smrti je tetko
ne vprašati, zakaj ste šli med bombaše?
C: Med partizane nisem prišla ne pametna in ne opredeljena. Šla sem zato, da bi se borila proti tujcem in ker so bili notri /v partizanstvu/ že skoraj vsi sošolci in drugi. Potem sem pri političnih urah zvedela za kaj gre. Zakaj ne bi bila bombaš, če so lahko drugi! Zakaj ne bi drugih potegnila za seboj! Kot otrok sem prišla v partizane in danes gledam na vse drugače, toda takrat sem hotela biti spredaj. Zakaj ne jaz, ki nisem imela veliko lepega v mladosti, da ne rečem kaj drugega. Zakaj ne jaz! In sem šla naprej.
Š: Naprej zato, kar imate in imamo danes?
C: (Zadrega v vprašanju in v naglih nametanih besedah odgovora, ko pa je letos zavihra-lo toliko slavnostnih besed in zastav.)
Jaz sem razočarana, ne bom pa rekla nič drugega. Takrat sem bila prevelik idealist. Gradove sem videla v oblakih. Tudi bolj razgledani od mene rečejo, da je to, kar je, senca tistega, kar smo pričakovali. Mislim, kot pač mislim, na lepe besede pa ne dam več.
Š: Ali je o tem razočaranju mogoče reči še kaj?
C: Ne.
Š: Zakaj ne? AH se je potrebno kogarkoli bati?
C: Zaradi teh s sedanjimi funkcijami mi je vseeno, zelo hudo pa bi mi bilo, če bi mi kateri izmed mojih starih soborcev potem poočital, kaj ti je bilo treba, da zdaj po vseh teh letih vse to vlačiš na svetlo.
Š: Ali mogoče tivite v tetk ih razmerah in to vpliva na raz-polotenje in poglede?
C: Ne, mislim, da dobim, kolikor sem si zaslužila, in sem zadovoljna. Z junijsko poviši-co imam 33.000 dinarjev pokojnine in ker sem 70-odstotni invalid, dobim zraven še toliko, da znese štiriinštirideset tisočakov (okrog $130 na mesec po današnjem tečaju, op. ur. AD).
Š: Kaj pa zasebno tivljenje? C: Kot pač je.
(Dalje na str. 51
Župnijska Hranilnica in Posojilnica “Slovenija”
Vsem članom, njihovim druiinam, vsem, ki jih vabimo, da postanejo člani, in vsem Slovencem po svetu, telimo
VESELO ALELUJO!
Odbori in uradništvo
L
URADNE URE:
na 618 Manning A ve., Toronto Tel: 531-8475	na 739 Brown’s Line, Toronlo Tel: 255-1742
To,ek sreda (10 a.m. —3 p.m.)	Torek _ sreda (10a.m.-3 p.m.t
Sohnt nrf616 ,	P'm	Četrtek-petek (1 p.m.-8p.m.)
Sobota (10 a.m,—1 p.m.)	Sobota (10 a.m,-1 p.m.)
v Hamiltonu pri sv. Gregoriju Velikem Tel: 561-9952
Vsak petek od 4h do 8h zvečer

KOLEDAR PRIREDITEV
Kanadska Domovina
27. — MZA krožek v Milwau-keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov.
april
Tabor, DSPB Cleveland r'reja svoj pomladanski dru-ni ve^er v Slov. domu na olmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
~7 Plesna skupina Kres
r*redi večer slovenskih narod-1 m-umetnih plesov v Slov. ar- domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor Jadran 'redi večerjo s koncertom in ^jsoin v SDD na Waterloo
Šentklerski klub upo-
10.
20. _
gojencev priredi kosilo v spod-1' dvorani SND na St. Clair-
p0n .V'ranje od 1-30 do 3-30
•	Zabava do 5. pop. prj' ~7 Pevski zbor Korotan Slo ed' porn*adanski koncert v AveV-,nar- domu na St. Clair
•	Igra Alpski sekstet.
MAJ
Vi(j Slovenska šola pri Sv. slav*1 Pr'red* materinsko pro-ob 7° V farni dvorani. Pričetek j j ‘ Ur' zvečer.
fiji 7? Slovenska šola pri Ma-dtisk nebov2et' priredi mate-v .p^0slavo ob 3. uri pop.
sT Druš,vo SPB c,eve-
ski (j Pr'7ed' slovenski spomin-reVo,anžrtve med okupacijo in Pri l 30,8 sv- mašo ob 11.30 k(j Ur^' votlini na Chardon
26.'_
wauk7 S.K.D. Triglav, Mil-sloVP 6 Priredi Spominski dan Sn°st v parku.
, JUNIJ
s'ave ^,Vor',ev Slovenske pri-
14	_2a leto 1986.
^leve” 15• — Tabor, DSPB ProS| and Poda spominsko Slov V(^ na Orlovem vrhu doj^ve za vse slovenske in vse žrtve ko-I'aja ' ne revolucije ter ob-Uona t- ^nlco umora gen.
15	°uPnika.
^"kee	Triglav, Mil-
^fetek Priredi Prv' piknik.
apeli v o s n13^0 Pr'
22, ^ arku Triglava.
^ebovzet°V' Š°la Pri Mari'i'
V,. V2et' priredi piknik na
Pristavi.
s. JULIJ
Sedi ran,sko društvo Lilija
0nji£kPredstavo »Pri belem Nki <( na Prostem na Slo-, detni,>^'Stav', v proslavo ^bega^e SP. v slučaju &re$lav|jeremena> ho prireditev i ’	ju.611,3 na 12- julija zv.
^cija 'S^°nska Znamkarska
Hi tfrr,redi Piknik na Slo-hnstavi.
AHriš!LI>rip0r0Čajte
Svoi. Domovino
'Vt,slove"skiro
m znancem!
AVGUST
9.	— Balincarski krožek
Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP.
10.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica.
SEPTEMBER
13.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet.
14.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28. — Oltarno drušvto pri Sv.
Vidu priredi kosilo v avditoriju.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester.
26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
26. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
8.	— Belokranjski klub
priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
9.	— Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd.
15.	— Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
- 1987 -JANUAR
31. — Tradicionalna »Pri-
stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Trpki spomini; zapoznela spoznanja
(Nadaljevanje s str. 4)
Š: In otroci? So se znašli?
C: Ne preveč... Ena je v Avstraliji... Sin se ločuje...
Dva fanta in dve dekleti sem
rodila.
Š: Vendarle mora biti nekaj, kar bi pojasnilo razočaranje, nekaj, čemur je mogoče reči, da je najbolj narobe?
C: Beli so nas partizanke imeli za vlačuge, danes pa nam ta ali oni vsevprek pripiše tudi karkoli. V partizanih so bili tudi hudi ... (ženskarji), toda izjeme in ne pravilo. Tak je bil komandant VII. korpusa Pero Popivoda. Na svoje je hotel priti z lepa ali z grda. Mene je hotel, ko sem bila na straži. Focnila sem ga, da sama ne vem, kje se mi je vzela tista moč. Zabliskalo se mu je in že je segel po pištolo, toda če bi, bi jaz njega... Kjer je mogel, mi je potem nagajal. Tako bom rekla: Najbolj narobe je to, da so funkcionarji, ki smo jih imeli za zgled, pozabili, kar so nas učili. Funkcije so jim stopile v glavo, potem je prišlo še vse drugo.
Švanjcer zaključuje svoj dopis s filozofsko intonacijo: »... beseda da besedo in šele potem, že po pogovoru, ostane eno samo veliko vprašanje: Kaj pa vsa ta dolga štiri desetletja po partizanskih časih? Kaj pa življenje, sreča in upanje po tem? Saj ni mogoče, da je vse ostalo zakopano v tistih nekaj letih?«
»Leta gredo in kar se zgubi z oblaki, se nikoli več ne vrne.«
»Za nikogar.«
To je ena od mnogih žalostnih zgodb razočaranih bivših partizanov, ki so prepozno spoznali vso zlaganost marksističnega sistema, presajenega v slovenski kulturno-narodni prostor iz Stalinove zasužnjene Rusije z istimi krvavimi posledicami, kot so jih preživljali narodi in jih še preživljajo v Sovjetski zvezi.
Tisoče idealističnih mladih slovenskih življenj je bilo žrtvovanih na žrtveniku poganskemu bogu Stalinu na ukaz in po navodilih njegovih velikih duhovnikov na Slovenskem: Tita, Kardelja, Kidriča... Nagnani v pokolj so dajali svoja mlada življenja, da bi partija in njeni voditelji prišli do oblasti ter Jugoslavijo in z njo našo Slovenijo priborili za medna-
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
rodni komunizem.
No, uspelo jim je. Vendar danes se tega marksističnega sistema oklepajo samo še tisti, ki so pri koritih (Djilas jih je prav označil kot »novi razred«), kajti na narod in njegove potrebe so v svoji častihlepnosti popolnoma pozabili.
Osvoboditev je postala farsa, vrabcem na strehi v prepir, ker je vse tisto, kar režimski pisuni pišejo, zgolj nategovanje volne čez oči delovnim ljudem. Slej ali prej bo ljudstvu vsa očitna laž prišla do grla. Takrat se bo za slovenski narod pričela nova doba. Upajmo, da je ta doba že na horizontu!
Otmar Mauser
Iz slovenskega Hamiltona
(Nadaljevanje s str. 4j
razpečevanjem knjige »Slovenians in Canada«, kateri je botrovalo. Knjiga je izšla v 3000 mehko in 300 trdo vezanih izvodih. Stroški z izdanjem te knjige so znašali 45.000 dolarjev. Da ni priskočila na pooč provincialna oblast, bi do te knjige ne bilo prišlo. Zato je v veliki meri od nas Slovencev odvisno, da pomagamo kriti stroške s tem, da si za svojo knjižnico nabavimo to knijgo ali pa jo kupimo kot darilo za svoje angleško govoreče prijatelje, da spoznajo, kdo smo Slovenci in kaj v verskem in kulturnem življenju Kanade predstavljamo.
Iz poročila odseka za dvorano pa je razvidno sledeče: Odsek je v preteklem letu pripravil 7 prireditev v prid župniji, ki so skupno prinesle dohodka $11,131.30. V letošnjem letu (1986) pa je v načrtu 8 prireditev (od teh sta se dve že vršili).
Članice Katoliške ženske zveze so bile prav tako agilne pri delu za župnijo. Priredile so bazar, kuhale ob raznih prireditvah, ki jih je župnija priredila, poleg pa tudi duhovno z župnijo sodelovale z rednim obiskom večernih maš in večernic. V septembru so se udeležile protesta v Torontu,
ki je zahteval »pravice za nerojene«, in prodale 100 rož za pomoč pri kampanji »za življenje«. Za cerkveno okno Barage so darovale $2.800.00, poleg pa podprle še druge katoliške ustanove z manjšimi darovi.
Tudi članice Slomškovega oltarnega društva so duhovno in tudi finančno v preteklem letu župnijo podpirale. Skrbele so za čistočo božje hiše, skrbele za cerkveno perilo, in preskrbele nove prte za oltar. Za barvna okna v cerkvi so nabrale $1.500, za Slomškovo zadevo pa darovale $100. Društvo ima trenutno 32 članic.
Liturgični odsek skrbi za čim lepše bogoslužje. Skrbi za ljudsko petje in ob slovesnost-nih prilikah krasi cerkev, zlasti ko visoki gostje obiščejo župnijsko cerkev.
Tako vsi odseki Cerkvenega odbora skrbijo, da se življenje v župniji ne ustavlja, temveč z novimi energijami težijo po izboljšanju in lepšemu, da bi s tem župnijo sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu napravili zrcalo slovenske vere, narodne kulture in marljivosti sloven-(Dalje na str. 8)
* IRA’s *
Do your IRA in the comfort of your home We have many available options.
Call us for appointment.
F.J. Feola and Assoc. 21 6— 2 61 -1546
Attention All Brides
The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers.
Shop around and compare prices. You wilt agree the 61 Si. Clair Ave. American Home offers the BEST Cleveland, OH 44103 IN QUALITY AND PRICES.	Tel. 361-4088
SLOVENSKA PESEM — MIK IN ŽLAHTNINA
MILWAUKEE, Wis. — V soboto, 15. marca 1986, je v razprodani dvorani Aiverno Collegea pred 400 rojaki in rojakinjami, pel izredno lepo in dobro mešani pevski zbor USPEH, pod vodstvom odlične pevovodkinje Dolores Ivanchich, ki je na tem pevskem koncertu odlično prestala svoj krstni nastop kot pevska učiteljica in pevovodkinja pevskega zbora Uspeh. Iskrene čestitke!
VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
Happy Easter!
Kdor poje v srcu, hudo ne misli. To so dokazali izvrstno pripravljeni pevci in pevke na tem koncertnem večeru. S petjem slovenskih pesmi je zbor prinesel nam v dvorani dragoceni umetniški dar, mik in slovensko žlahtnino.
Zelo nam je bilo všeč, da je bilo to pot na lepem tiskanem sporedu tudi par znanih ameriških pesmi. Spored je bil tiskan v angleškem in slovenskem jeziku. Tokrat je bila slovenščina napisana lepo, brez napak, kar je zasluga rojaka in pevca Darka Berginca.
Pred začetkom koncerta je predsednik pevskega zbora John Frangesch prijateljsko pozdravil navzoče rojake in rojakinje ter prijatelje in predstavil nam novo pevovodkinjo Dolores Ivanchich.
Dolores je takoj nato stopila pred pevski zbor in z njenim znakom se je začel koncert s Sattnerjevo pesmijo »Opomin k petju«. Sledile so potem Ocvirkova »Eno samo tiho rožo«, Jenkova »Lipa«, Ven-turinijeva »Nocoj, pa oh nocoj«, kjer je prijetno izstopil lep baritonski glas Darka Ber-
ginca. Prav korajžno je zbor zapel Premrlovo »Slovansko pesem«!
Mešani pevski zbor je štel 32 pevcev in pevk, ter je po vsaki odpeti pesmi žel navdušen aplavz. Takoj se je videlo, da je zbor izredno dobro pripravljen in dobro naučen izgovarjati slovenske pesniške besede, kar je brez dvoma zasluga zelo sposobne in energične pevovodkinje Dolores Ivanchich.
Sledilo je lepo petje moškega zborak. Zapeli so narodno »Kje je moj mili dom«, Jerebovo »Jaz pa vem«, Ipavčevo »Vse mine«, in narodno »Sem fantič zelenega Štajerja«. Za lepo in ubrano petje so poželi navdušen aplavz.
Pred odmorom je nastopil zopet mešani pevski zbor, ki je imel na sporedu ljudsko pesem »Srce je žalostno«, sledila je srčkana pesem »Kukoviča« in zelo mično »Jaz pa vrtec bom kopala«, pri kateri je zopet izstopal bariton Darka Berginca.
Naslednja točka je bila znana ameriška Rodgers & Ham-merstein opereta »The Sound of Musič«. Glasbene izvlečke le-te so pevci in pevke podali sproščeno in izvrstno, kot je bil izvrsten solist Jim Sparaci-no, ki je s svojim liričnim tenorjem žel z zborom krepak in dolgotrajen aplavz. Te pesmi je s posebnim okusom spremljala na klavirju pianistka Dorothy Wreschnig.
Drugi del sporeda, ki je sledil po odmoru, je bil izredno skrbno pripravljen, posebno še, ker nam je pevovodkinja in sopranistka Dolores pripravila prijetno presenečenje, ki nam je ob lepem spremljevanju harmonike, na kateri je z ljubeznijo igral Leonard Baraga, zapela otožno lepo narodno bolečo pesem »Gor čez jezero« in domotožno »Moj rodni kraj«.
Nato je svojim lepim in sočnim sopranom mojstersko zapela arijo »Daleko je moj Split« iz Tijardovičeve operete »Mala Floramy«, Rombergo-vo romanco »The Desert Song«, in krasno arijo »Pesem o luni« iz Dvorakove opere Rusalka.
Pred petjem zadnjih štirih pesmi na sporedu, se je predsednik Uspeha John Frangesch zopet zahvalil vsem navzočim za veliko udeležbo. Zahvalil se je tudi vsem nastopajočim za njih trud in ljubezen do slovenskega petja, končno pa se zahvalil Dolores Ivanchich za sodelovanje, neumorno učenje pri pevskih vajah, in za njeno lepo petje. V zahvalo je prejela krasen šopek rdečih nageljnov in seveda močan aplavz.
Nato je mešani zbotf lepa in ubrano «apel Stf1'Slomškovo »Lahko noč«,* narodni »En (dalje na str. 7)
.»VI
■■

VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
BADGER
SAVINGS
Association
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050
NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-4400
SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, Wis. 53215 — 327-2000
PEWAUKEE
120 W. Wisconsin — 691-1680 DELAFIELD
727 Genesee St. — 646-2741 MINI OFFICE — 5817 W. Forest Home
BEST WISHES FOR A HAPPY EASTER
SCHAFF
FUNERAL SERVICE
&
v"
.....,
Lincoln 1-7533 5920 West Lincoln Ave.
West Allis, Wisconsin

First Wisconsin Milwaukee
Mitchell at 10th Tel. 765-4600
FRANČIŠKANI, KI UPRAVLJAJO FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
v Milwaukeeju, Wis.
VOŠČIJO VSEM FARANOM, ZLASTI SLOVENSKIM ROJAKOM, VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
Happy Easter to All
Security Savings and Loan Assn.
FOR PERSONAL SERVICE SEE
KAY SKORGANC Branch Manager 384-8000 v.

VOŠČILA IZ MILWAUKEE
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU
želi vsem dobrotnikom in prijateljem miru in milosti polne VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Mici Coffelt, predsednica Telefon 543-5322
EASTER GREETINGS
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL SERVICE
2316 W. National	645-3278 or 645-6065
Milwaukee, Wise.
Mitchell Street State Bank
1039 W. Mitchell St. Milwaukee, Wise. MEMBER F.D.I.C.
HAPPY EASTER TO ALL
Growing to serve you better KINNICKINNIC
K#K FEDERAL
Savings and Loan Assn.
-	2301 S. Kinnickinnic
W'lwaukee, Wise. 53207 Phone 744-3323

^ Highest Interest-Free Gifts—Free Parking r|ve-ln Service—Night Depository—Save By Mail Saturday Hours-kAnd More


VOŠČILA IZ MIL WA UKEE
Slovenska pesem...
(Nadaljevanje s str. 6) hribček bom kupil«, »Veseli letni časi«, in Foersterjevo »Planinsko pesem«, ob lepi spremljavi tihe harmonike Leonarda Barage. S tem štirimi pesmimi je pevski zbor v lepi zaokroženosti zaključil koncertni nastop. Vsi sodelujoči zaslužijo naše priznanje in čestitke.
Vedeti moramo, da je pevski zbor Uspeh amatersko društvo, zato je treba razumeti, da kljub takim pomanjkljivostim, je zbor pel lepo in ubrano, s tem pa v srcih naših ljudi potrdil ponos in veselje do slovenskega življenja v Mil-waukeeju.
Dirigentka Ivanchich je odlično prestala krstni nastop, kar je bil dokaz, da je izvrstno šolana v tej zahtevni glasbeni stroki. Zbor je vodila z umetniškim znanjem, odločno, s sigurnimi rokami. Pevci in pevke so ji sledili na vsak migljaj roke in prstov, kajti edino tako je možno doseči ubranost in pažnjo.
Pevcem vse priznanje, da so znali tako lepo slediti in se prilagajati vsakršni dirigent-kovi želji. To je rodilo velik pevski uspeh. Vsaj tako nekako se je po koncertu v veliki veži pri prigrizku in kozarcu vina razgovarjalo. Zadovoljni in veseli obrazi so potrdili, da je slovenski pevski koncert odlično uspel. Vsem sodelujočim res iskrene čestitke!
A.G.
Kdaj in kako jemati zdravila
1	— Uporabljajte vodo, da splaknete medicino, razen če je zdravnik svetoval drugače.
2	— Ne zdrobite ali prelomite tablete, da bi jo lažje použi-li, ne da bi prej vprašali zdravnika za mnenje.
3	— Jemljite zdravila eno uro pred ali dve do tri ure po jedi, razen če zdravnik odredi drugače. Če vas po zaužitju zdravila boli želodec, povejte to svojemu zdravniku ali lekarnarju.
4	— Bodite poučeni, kakšna hrana vpliva na vaša zdravila ali zmanjša njih učinkovitost. Če na oboje vpliva negativno, ne jemljite tistih zdravil ali zamenjajte z drugačnimi, seveda vedno v soglasju z vašim zdravnikom.
5	— Držite se navodil, ki so označene na ovojih ali steklenicah, ali kakor so predpisana na zdravniškem receptu.
6	— Preberite skrbno označ-ke na vaših medicinah. Če vam je kaj nejasno, prosite lekarnarja, da vam jih napiše in priključi k zavojčku.
7	— Ne pijte alkoholnih pijač, kadar jemljete zdravila, razen če vam je zdravnik zagotovil, da pri vašem zdravilu alkohol ni škodljiv.
8	— Če ste v dvomih, kako zdravila vplivajo na vašo hrano oziroma na to, kar običajno jeste, vprašajte za navodila svojega zdravnika, lekarnarja ali osebo, ki vam predpisuje dieto.
VESELO VELIKO NOČ! ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
National
Savings
In the heart of the neighborhood
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELITA
Jožef in Jožefina Muršec z družino
MILWAUKEE, WISCONSIN
EASTER GREETINGS
Tebo-Peppey
Klemmer
Funeral Home
ANTON R. VERBICK
ASSOCIATE
6615 West Oklahoma Ave.
Res. 784-0146	Bus. 321-7440

ALOJS IN FRANCES GALIČ
EASTER GREETINGS
IZ SLOVENSKEGA HAMILTONA
(Nadaljevanje s str. 5)
skega človeka, ki si tudi v tujem svetu zna ustvariti svoje pogoje za srečnejše in plodnejše življenje v župnijski vzajemnosti, kot otroci istega Očeta.
Občni zbor je izvolil tri nove kandidate v Cerkveni zbor. Novi odborniki so: Toni Letnik, Peter Novak in Karel Volf.
Za zaključek sta zborovalcem občnega zbora spregovorila še predsednik Cerkvenega odbora Ludvik Hull in župnik Franc Slobodnik.
Nagovor Ludvika Hulla:
Dragi farani! Ko smo se
danes zbrani na 18. občni zbor naše male slovenske župnije sv. Gregorija, in ko smo poslušali poročila vseh različnih odsekov in ugotavljamo napredek v preteklem letu, je prav, da si pokličemo v spomin trude in delo tistih, ki so orali ledino v prvih začetkih naše župnijske skupnosti.
Prav gotovo ni bilo lahko prvemu župniku, dr. Aloziju Tomcu, orati ledino, zbirati, organizirati, graditi in držati skupaj tiste, ki so prihajali in se vključevali v farno življenje. Njemu in vsem tistim, ki so se z njim trudili v prvih začetkih, moramo biti hvaležni.
da doživljamo zadnja leta tako zadovoljive uspehe.
Iz malega raste veliko, pravi pregovor. Iz leta v leto se je naša skupnost utrjevala, rasla in krepila. Nič tega nismo doživeli, kar so nekateri črnogledi prerokovali, da bo kmalu konec vsega. Ne samo, da ni bilo konca, konca kot vse zgleda, še dolga leta ne bo. Mladina se je lepo vključila v skupnost, sodeluje v vseh odsekih in kaže zanimanje za še krepkejše sodelovanje, rast in razvoj. Po malem stopajo v odseke in prevzemajo odgovornosti, tako, da se mi starejši z mirnim srcem pomalem umikamo v ozadje, in prepuščamo mesta njim.
Nam starejšim vse to dobro dene in smo zadovoljni. S pomlajenimi silami bomo vsi skupaj nadaljevali in skrbeli, da pri doseženem ostanemo in da poskušamo tudi v bodočnosti še naprej ustvarjati pogoje za lepo in uspešno društveno in versko življenje v naši župniji.
Tistim, ki so zadnja tri leta, in onim, ki so za njimi prevzemali odgovornosti v cerkvenem odboru, se iz srca zahvalim še enkrat za velikodušno delo, ki so ga opravljali. Novim odbornikom pa tudi žetim, da bi prav tako z veseljem in pogumom poskušali vsak po svojih močeh in v skupnem sodelovanju delati za še lepše dni pri sv. Gregoriju Velikem.
Še enkrat lepa hvala vsem in iskreno pozdravljeni!
Ludvik Hull
Župnik Franc Slobodnik pa je svojim župljanom takole govoril:
Spoštovani župljani, dargi prijatelji!
Najprej (še enkrat) vsem prav lep pozdrav in hvala vam, da ste se odzvali vabilu in prišli na občni zbor naše župnije. To je znamenje, da ste živo zainteresirani za napredek župnije in da želite stati ob strani cerkvenemu odboru in župniku. Zato najprej: prav lepa hvala in priznanje!
Sestanki, kakršen je danes, imajo smisel, če pregledujemo preteklost z namenom, da napravimo načrte za prihodnost.
Iz poročil posameznih odsekov in društev, ki delujejo v župniji, smo se lahko utrdili v prepričanju, da kot župnija živimo, da se veliko dela, da imamo na srečo med seboj ljudi, ki se ne ustrašijo vložiti veliko dela, truda in žrtev za dobro župnije. Prav zaradi takih požrtvovalnih faranov lahko toliko naredimo, in prav zaradi takih smo lahko polni upanja tudi za naprej. Da, dragi rojaki, upam, da imamo kot župnija še lepo prihodnost in da se tudi za naprej ne bo poleglo navdušenje, s katerim ste ustvarili to, kar imamo.
Ko govorimo o uspehu, mislimo zlasti na materialno področje. Najbrž ne moremo isto
(Ojlje na str. 91
■ ^ 'r&r4%.
VOŠČILA IZ CHICAGA
Pavle in Anica Lenassi Želita vsem rojakom veselo alelujo — BRIDGE VIEW, IL
Družina Karl in Marija Zorjan s sinovoma Peter in Andrej
FOREST PARK, IL
Bogomil in Marija KRANJEC
Želita vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike, posebno še slovemcem v Indiani
HOWE, INDIANA
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIJO VEM ROJAKOM OTMAR IN ANICA TAŠNER WESTCHESTER, ILL
VERSKI MESEČNIK “AVE MARIA‘
VAM ŽELI RADOSTNO VELIKO NOČ
SLAVKO IN IVANKA VUKŠINIČ Z DRUŽINO ŽELIJO VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. - CHICAGO, ILL
TONE IN JOSEPHINE GOMBAČ Z DRUŽINO ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELO VSTAJENJE
GA. GIZELLA HOZIAN ŽELI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.

^Z***'**:
VOŠČILA IZ ILLINOISA
Stane in Mihaela Simrayh z otroci Hermanom, Stančkom, in Bernardko žele
vsem prijateljem in znancem v Ameriki blagoslovljeno veliko noč. Posebno pa hčerki Magdi z Možem Jožetom in hčerkico Moniko v Londonu, Kanadi.
VESELO ALELUJO VSEM SLOVENCEM IN ČLANOM-ŽELI
Slovenski RAdijski Klub "
POSLUŠAJTE SLOVENSKO BESEDO VSAK PETEK OB 7.05 URI ZVEČER IN NA POSTAJI WCEV 1450 K.C. CORRINE LESKOVAR, PREDSEDNICA, TONE GABER IN TONE TKALEC NAPOVEDOVALCA. VERSKI DEL VODI REV. DR. VENDELIN ŠPENDOV,
IN REV. KRISTJAN GOSTEČNIK OFM.
VESELO ALELUJO ŽELI SLOVENSKA NEDELJSKA ŠOLA ŠKOFA MARTINA SLOMŠKA V CHICAGO, ILL.
Janez in Dawn Vidmar
s sinovoma Mihec in Joško
želijo vsem prijateljem in znancem veselo alelujo. BROOKFIELD, IL
Vesele velikonočne praznike vam želi družina
DANILO POSEGA
BERWYN, IL
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA IVAN IN ANKA KRIVOGRAD Z HČERKO MARTO IN NJENIM MOŽEM SINOVOMA TOMAŽEM IN ANDREJEM.
Veselo veliko noč želim vsem Mrs. Metoda Fischinger
1905 W. 21st Place — Chicago, IL 60608
^ ^
JOŽE IN FRIDA ARKO Z OTROCI ERIKA IN FILIP LEMONT ILL. ŽELIJO VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM VESELO ALELUJO.
VESELO ALELUJO ŽELE ANDREJ REMEC 1 DRUŽINO. WESTMONT, ILL.
Corinne Leskovar z družino.
želi vsem rojakom in prijateljem veselo alelujo

Duhovnika slovenske fare
sv. Štefana
v Chicago
Rev. Vendelin Špendov in Rev. Kalist Langerholz
i ■ želita vsem faranom , Megoslovllene velikonočne praznike, tem voščilom se pridružuiejo tudi naše č. šolske sestre.
Tony’s Import Motors Mercedes Benz, B.M.W., Audi, V.W. in Servis
9675 West 55 Street Countryside IL Tel. 482-4900
vošči vsem slovenskim rojakom
POSEBNO PREKMURSKIM
blagoslovljene velikonočne
________PRAZNIKE. __________
Družina Tone in Nežka Gaber
* Chlcaga s sinom Francijem in hčerko Katico želijo vsem prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike.
Vesele vetikoaotne praznike od
Milan‘s Machine Co., Inc.
1301 S. Laramie Ave.
Cicero, IH. 60*50 (312) 780-6600 Milu te Martha Pečarič z družino.
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem
Družina Štefana Balažiča
- Chicago, DL_________
družina janko burjek želi
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELO VSTAJENJE.

ružina Anton in Ana Gaber
Chicago, III.
želi vsem znancem in prijateljem VESELO ALELUJO!
Iz slovenskega Hamiltona...
(Nadaljevanje s str. 8) trditi o duhovnem napredku. Tistega je seveda tudi težje meriti in pokazati nanj. Mislim pa, da bo treba zlasti sedaj, ko imamo vse te lepe prostore, dati več poudarka na duhovno. Gotovo bi želeli tukaj še marsikaj izboljšali. Želja je, da bi naše skupine in društva v župniji bile še bolj duhovno usmerjene, želeli bi, da bi zlasti mladina rada poprijela tam, kjer gre za duhovno rast; želeli bi si npr., da bi več naših rojakov imelo urejene zakone in podobno... Tukaj nas čaka še veliko dela...
Pa še besedo zahvale bi rad izreke! faranom, ki odhajajo iz odbora. Kar pet jih bo odšlo. Trem je potekla redna triletna doba, dva sla pa bila imenovana od župnika pred tremi leti. Mislim, da nič ne pretiravam, če rečem, da odhajajo iz odbora stebri župnije, ne le stebri odbora. To lahko rečem za vsakega posebej. Gospodje: Ignac Horvat, Ludvik Hull, Ignac Prša, Štefan Prša in Ivan Vegelj, — hvala vam za vzorno delo in še naprej skupaj delajmo!
Obenem pa sedaj pozdravljam nove moči v odboru: gg. Toni Letnik, Peter Novak in Karl Volf, na mesto dveh imenovanih pa, kot mi dovoljuje ustava za farni odbor, imenujem še dva nova člana in sicer Janeza Cestnika in Maksa Sagadina. Prosim, da ju sprejmete kot polnopravna člana cerkvenega odbora.
Naj nas Bog še naprej blagoslavlja in navdušuje za dobro delo!
g. Franc Slobodnik
Delo, trud, uspehi, težave in pomanjkljivosti preteklega leta so zdaj zgodovina. Sedanjost terja, še bolj pa bodočnost, da se delo pri župniji nadaljuje z isto energijo in z isto zavestjo, da s tem služimo Bogu, sebi in našemu narodu, ker le v Bogu in v zvestobi do naših narodnih prvin ostajamo enakovredni člani človeške družbe, katera bolj kot kdajkoli preje potrebuje vzornih ljudi. In to smo Slovenci vselej bili v vsej svoji ponižnosti.
Častilec sv. Gregorija
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Kigi
Slovenska frančiškana ki upravljata faro sv. Jožefa v Jolietu IL. Rev. Tadej Trpin in Rev. Atanazij Lovrenčič želita vsem faranom in prijateljem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
Mah Machine Co.
3434 S. 53 Ave.
Cicero IL	Tel. 656-1826
Martin Hozjan in družina želijo vsem slovenskim rojakom blagoslovljene velikonočne praznike.
PEVSKI ZBOR
“Slovenska Pesem”
Chicago-Joliet
želi vsem slovenskim rojakom v U.S.A. In Kanadi vesele velikonočne praznike z željo, da bi še dolgo donela slovenska pesem v Ameriki.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 170 KSKJ ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM DRUŠTVA VESELO ALELUJO.
Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom v Chicagu in okolici
ZEFRANOV
pogrebni zavod na
1941-1943 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Družina dr. Jože Goršič
Elmhurst, III.
Želi vsem znancem in prijateljem veselo Alelujo!
—Če hočeš čokoladne pirhe, moraš biti pripravljen tudi nekaj žrtvovati.
vvt? vrv vi
»Bill of Rights« nekaj važnega za vse Medicare bolnike
Zvezna vlada je na mnoge pritožbe, da so ostareli bolniki, ki so na Medicare, odpuščeni iz bolnišnic, še predno je njih zdravstveno stanje do-voljno za tak odpust, končno reagirala. Da se temu pojavu odpomore, bodo vsi Medicare bolniki oziroma zavarovanci prejeli navodila, kako se morejo po predpisih in navodilih, nakazanih v »Bill of Rights«, pritožiti, če smatrajo, da so bili prehitro odpuščeni iz bolnišnice.
Okrog 9 milijonov Medicare zavarovancev bo prejelo navodila »Bill of Rights«, kako in kam se morejo bolniki v nujnih slučajih pritožiti. Glavni namen navodil v »Bill of Rights« je, pomagati in zagotoviti Medicare bolnikom, da bo vsak točno poučen, kakšne pravice ima v okviru Medicare zavarovanja.
Zdravstveni oddelek federalne vlade je namreč prejel mnogo pritožb, da so po novih odredbah Medicare oskrbe v bolnišnicah bolniki prehitro odpuščeni iz bolnišnic.
Močna in vplivna organizacija »The American Association of Retired Persons« ter »People’s Medical Society«, sta v novembru lanskega leta pritisnili na zvezno vlado, da naj vsem Medicare zavarovancem dostavi navodila o njih zakonitih pravicah, če so pre-
hitro odpuščeni iz bolnišnice. Ti organizaciji sta zvezno vlado opozorili, da je mnogo Medicare bolnikov odpuščenih iz bolnišnice, čim jim je poteklo določeno Medicare kritje. Bolnišnice se ne bi smele ozirati na to, kdaj bolniku poteče Medicare kritje, ampak bi naj pri bolniku prvenstveno upoštevale njegovo zdravstveno stanje, na pa kdo bo plačal stroške.
Navodila v »Bill of Rights« poučijo Medicare zavarovance, da mora biti eventuelni odpust iz bolnišnice utemeljen po bolnikovem zdravstvenem stanju, na pa po Medicare kritju. Zvezna vlada tudi opozarja vse Medicare zavarovance, da v vsaki zvezni državi deluje »Peer Review Organization« (PRO), ki ima nalogo, da nadzira, kakšno bolniško nego in oskrbo prejemajo Medicare bolniki. Ta organizacija sprejema tudi pritožbe glede prehitrega odpusta iz bolnišnice.
Medicare bolniki bodo z »Bill of Rights« prejeli tudi naslov in telefonsko številko njim pristojne »Peer Review« organizacije. Vse prizadete opozarjajo, da se naj takoj pritožijo, če smatrajo, da se jim godi krivica.
Vsem Medicare zavarovancem zato svetujemo, da naj skrbno shranejo »Bill of Rights« navodila.
ANNOUNCEMENT!
R & D Sausage, 15714 Waterloo Rd., is again under the management of Angela Ratajc Moser. We continue to have the same low prices as before.
Slovenian Smoked Sausages — $2.39 lb.
Fanny Omahen Poticas — $8.50 We also have smoked ribs, želodec, rice and blood sausages and home-made salami; also home-made sauerkraut and turnip.
(22-24)
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine,. v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
MALI OGLASI
Bar Manager for ETHNIC BAR
Good opportunity for ambitious couple. Call 442-0142 Tuesdays & Fridays.
(x)
For Rent
E. 73rd north of St. Clair. 5 rms down, newly remodeled. $175 per month plus deposit.
3 rooms up. $100 per month, plus dep. For either rent, call 486-1939.
(23-26)
FOR RENT
2 bdrm apt., dn. Remodeled & carpeted. Garage. $250 plus $250 deposit. No pets. Call 761-8611.
(21-25)
COOK
Mature woman for executive and family. Afternoon & evening hours. Cleveland Hts. location. Call Cindy Hall, 391-6303, between 9 a.m. & 4 p.m. Mon thru Fri.
(23-24)
Attention Investors! Owner must sell now. Brick dble on Nathaniel. Very nice prop. Reduced to $39,900. Callahan Realty 692-2052
Sobo in kuhinjo išče Slovenka išče opremljeno sobo in kuhinjo, v zanesljivem domu. Kličite 475-1621.
House for Sale
Beautiful 3 bdrm brick house in perfect cond. 1 Vi baths upstairs, shower in basement. Close to St. John's Lutheran church and Villa Anglea. Must leave city because of job. Asking $72,000. Will negotiate. Would also consider renting to reliable Slovene person or couple. Please call 383-1420.
(24-27)
KVALITETNA POPRAVILA
Vseh vrst garažnih vrat, odpiralcev in radijskih kontrol. Popravljam tudi električno napeljavo in naprave. Kličite 268-0100.
(X)
QUALITY REPAIRS
on all makes of garage doors, door openers, and radio controls. Also all electrical repairs. Call 268-0100.
(FX)
Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ali 729-1023
(x)
General Office
Responsible, mature person for customer service, typing, dictaphone, word processing or computer. Experience preferable. Send resumč to M.F. Cachat Co., 8740 Broadway, Cleveland, Ohio 44105.	(23r25)
SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI
ANGLIJA
Ludvik Roth, 62, Offley Road, London SW9 OLS. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA
Ciril Lavrič, Kirchenstr. 1, 4053 Haid b. Ansfelden. (Tel. 07229 - 88 3 56).
P. Anfrej Krope), minorit, Mariahilferplatz 3, A-8020 Graz.
Stanislav Gerjolj CM, Rennweg 40, 6020 Innsbruck.
Stefan Ferenčak SOB, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien (Tel. 0222/55 25 75).
Slovenski socialni urad, Einsiedlergasse 9—11, 1050 Wien (Tel. 0222/55 25 75).
Janez Žagar, Feldeggasse 1, 6800 Feldkirch, Vorarlberg.
(Tel. 05522 - 26 4 04 ali 05522 - 21 5 85).
Slovenski dušnopastlrski urad, Fridtjof-Nansen-Str. 3, 9800 Spittal/Drau. (Tel. 04762 - 37 1 24).
BELGIJA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. 0032/11/76 22 01). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, Marcinelle, B-6001 Charleroi.
(Tel. 071 - 36 77 54).
FRANCIJA
Nace Čretnik, 78 Avenue Gambetta, 75020 Paris. (Tel. (1) 43 61 80 68).
Jože Flis, 3 Impasse Hoche, 92320 Chatillon. (Tel. (1) 42 53 64 43).
Stanislav Kavalar, Presbyt6re Ste. Barbe, rue de Lens 62680 Mericourt. (Tel. 21 70 91 88).
Anton Dejak, 4 rue Salnte Barbe, 57710 Aumetz. (Tel. 82 91 85 06).
Jože Kamin, 14 rue du 5 Decembre, 57800 Merlebach. (Tel. 87 81 47 82). Franjo Pavalec, 17 rue de Sospel, 06300 Nice. (Tel. 93 56 66 01).
NEMČIJA
Msgr. dr. Janez Zdešar, 8000 MOnchen 2, Schubertstr. 2-I. (TeL 089 - S3 64 53) Stefan Antolln, 1000 Berlin 61, MethfesselstraBe 43, Kolpinohaus.
(Tel. 030 - 785 30 91 do 93).
Janez Pucelj, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr. 29. (Tel. 0208 - 64 09 76). Stanko Čeplak, diakon, 4200 Oberhausen 11, Oskarstr 29. (Tel. 0208 • 64 09 76).
Martin Mlakar, 5657 Haan 1, Hochdahler Str. 14. (Tel. 02129 - 13 92). Vladimir Jereb, 6000 Frankfurt 70, Holbeinstr. 70. (Tel. 069 - 63 65 48). Stanko Gajšek, 6800 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 - 28 5 00).
Ciril Turk, 7000 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91)-Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 - 78 8 14).
Vlil Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3, 1/2. (Tel. 0841 - 34 4 74).
Jože Bucik, 8900 Augsburg 22, (GOggingen), Klausenberg 7 c.
(Tel. 0821 -97 913).	U
Slovenski dušnopastlrski urad, 7906 Blaustein bel Ulm, Felsenstr. 12/1.
(Tel. 07304 - 41 4 53).
Dr. Branko Rozman, 8000 Munchen 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). Marijan Bečan, 8000 Munchen 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089 - 53 64 53). NIZOZEMSKA
Vinko Žakelj, Gulil. Lambert laan 36, B-3640 Eisden. (Tel. Iz Nizozemske:
09 ■ 32 11 76 22 01).
ŠVEDSKA
Jože Drolc, Parkgatan 14, 411 38 GOteborg. (Tel. 031 - 11 54 21).
Stanislav Cikanek, Thottsgatan 9 B, 21148 MalmO. (Tel. 040 - 23 24 78). ŠVICA
P. Fldelis Kraner, Schaffhauserstr. 466, CH-8052 ZOrlch (Tel. Urad: 01 - 301 31 32. Zasebno: 01 - 301 44 15).
P. Damijan Frlan, Kapuzinerstr. 18, CH-4500 Solothurn. (Tel. 065 - 22 71 33).
VOŠČILA IZ ILLINOISA
Družina Ciril in Olga Kastelic
CHICAGO, IL
ŽELI VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM VESELO ALELUJO
VESELO ALELUJO ŽELI VSEM
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB CHICAGO, ILL
JANEZ in MARIKA ARKO
S HČERKO SONJO Chicago, 111.
Želijo vsem poznanim rojakom in prijateljem VESELO VSTAJENJE!
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem
Družina Anton in Dina Škramperle
Berwyn, III.
Vesele velikonočne praznike želi vsem slovenskim prijateljem in znancem
. Dmžina Frank in Frances in hčerka Elizabeta Martinčič _____	Chicago, lil.
ALELUJA
O sreče dan, veseli Gd nam je podarit Gospod! Da večno hvalo bi mu peti. Odrešen je človeški rod! Veselo Alelujo!
želi Čikažanka
m

Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Bittenc 1st Vice-Pres.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec.-Trea«,.: steve shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Louis Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, nn Kristoff, Frank Bittenc, Steve sHimits, Cecelia Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia °lf. Ann Kristoff, Helen Vukčevič Ped. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-ntits, Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Slov. & Eng pubiicjty; Cecelia 0H. Ann Kristoff, Helen Vukčevič Hall Reps.: Frank Slejko, Louis
^rebevsek
Sl°v. Home for Aged Reps.: Alice °u'C’ ^ony S'lc' Tony Sturm Head Cook: Mary Dolšak
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS
Bc^resiclen,: John Taucher, Tel. 063-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny
1670°'Treas" JosePl1lne Rezin, S70l Rockside Rd„ Maple Hts., 44137, Tel. 662-9064 ec- Secy.: Donna Stubljer ,i^u^lt°rs: Louis Champa, Frank rbancic, John Perc Monthly meetings are held the U|1h Wednesday of each month, P-nn., alternating at the Slove-5oa-n Natl- Homes on E. 80 St. and 50 Stanley Ave., Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
president: Vincent Lauter g'oe-Pres.: Joseph Yankovich ^reas-: Jennie B. Nagel, St., N.W., Barberton,
625 ro^03 ~ Telephone: 1-216-“227 or 825-2267. ec. Sec.: Angela Polk
AnaB|C)it0rS:	Frances Smrdel,
a Misich, Mary Kovacic ^ubstitute: Josephine Plainer Ano I RePs-: Theresa Cekada, Phip6 p P°^' Trances Smrdel, Jose-n ® latner. Jennie B. Nagel; alter-^ Mary Kovacic
the *etin9s every first Thursday of Cent °nttl at 1 P-m- in the Slovene t0n q^.70 - 14th St., N.W., Barber-
^gressive Slovene 0lnen of America
p SlJPREME BOARD
1sM/den,: F,orence Unetich 2nd ,'Ce'Pres-: Joyce Plemel sic 'ce-Pres.: Josephine Tom-
Re0 Scec-: Millie Bradač Corr 0eC': Eml|y Starman Tra-' ec - Hildegarde Kazen Aud1fnUrer: Marle Plevnik
A ^
2ak p°rs: Jennie Zaman
Skabarrln?eS Mauric'
' Wl|ma Tibjash
Hga UDc ‘Welfare: Cecelia
v>lga p c"dre: oecelia Vul_ °zar- Rose Gorman, F|jsjVlC' Caroline Lokar.
Editnrian' 'Joanna Jadrich or: Agnes Elish
p CIRCLE 1
Vice.pen,: Cecelia Wolf Sec .Trres': SoPbie Matuch Rec neas : Alma Lazar
p Auditors-' Milrna Tibiash Raab’Vida2 Dolsak’ Molly
Alrttg Laz16 ^'0rT1rT1-: Mary Wolf and
Dov9analMnd Educ- Comm.: Bertha c Cookb!fary Do|sak, Ann Kristoff 53T5627 °kS: Alma La2ar’ tel-Meetjr,
bionth 9S: First Thursday of the
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Semen in Barbara Semen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnlk Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Clarence Rupar, Anne Kristoff, Jodi Mann (alt) Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmens Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3.
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel
Director: Marie Pivik
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435.
Director; Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis.
President — John Repensek Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Albert Chandek Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Dolores Hackett
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik; Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES Predsednik: Matt Lončar Podpreds.: Peter Hauptman Blagajnik: Peter Lekšan Tajnica: Rezka Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, OH 44143, tel. 944-1523. Zapisnikarica: Donna Štefančič Odborniki; Jože Gaser, Marko Zakrajšek, Vera Maršič
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnika: Vinko Rožman, Frank Kuhelj.
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE
Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steven Piorkowski 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: John Burchard Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate, Robert Mills, Sr. Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, John Oster 2 Year Trustee, J. E. Logar, Sr.
1 Year Trustee, John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Kathleen Merrill 1st V.P.: Rose Poprik 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 2 Yr.: Mitzie Andrews Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sister Rosemary, SND President: Roseanne Piorkowski 1st Vice Pres.: Mrs. Charlotte Taricska
2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Marie Ogrinc Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Čat Kucharski Publicity Chmn.: Andrea Borštnik Meetings are held on the first Wednesday of every month except July end August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Cuelph, Ont., Canada, N1H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiškovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič podpredsednik: John Hutar; tajni ca: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr. Richmond Hts., OH 44143, tel. 261 0386; blagajnik: Matija Hutar; zapi snikar: Milan Dovič; nadzorni od bor: Janez Dejak, Milan Smuk Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak
Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš
Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Jože Cah Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Karl B. Bonutti, Vinc Sfiligoj, Štefan Durjava, Jože Delošt, Karlo Družina, Danilo Ma-njas, Olga Valenčič, Kati Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Gino Bremec, Lojze Čenčič
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Frances Kosch
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian)
Frederick E. Križman (Legal Advisor)
August B. Pust (Programs)
Dr. Rudolph M. Susel (Publicity)
Joseph Skrabec (Membership)
Mailing Address: care of James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Robert Lazar, Ronald Zele, Richard Tomsic, Albert Pestotnlk, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisha, Frank Cesen Alternates: (1st) Frances Mauric; (2nd) Rose Mary Toth Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Membership: Emilee Jenko Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President - Justine Skok Vice-pres. - Justine Girod Treasurer — Patty Nousak White Secretary and Rec. Sec'y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110
Auditors: Jean Križman, Sophie Opeka, John J. Streck, Steve Shimits
Chairman, Membership: Elea-nore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel. 531-8927 Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwoman: Doris Sadar
Meetings: Third Monday of each month at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representa live: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene , Home for the Aged: Carolyn Budan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleandr Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Cathy Boh Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Voider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru.


ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE


••V:-:':' :•••••:
(nadaljevanje)
Pri obisku Gorice leta 1969 sem doživel skoroda smešen prizor. V kavarni sem natakarju po slovensko naročil, naj mi prinese kavo z jutranjim prigrizkom.
»Non capisco,« je na kratko odvrnil. Dopovedal sem mu po angleško, kaj želim. Dal sem mu veliko napitnino. Ko
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V, President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 1 1 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauer-krat & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič
Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Biba Kralj-Bambič Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Franc Rozina Bara: Darko Berginc Pomočnik pri bari: Albert Žigov Kuhinja: Loni Limoni st.
Nadzorni odbor: Karel Majerle,
Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luči Kolman, Janez Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida.
sem drugo jutro vstopil, je isti natakar prihitel, da mi določi lepo mizo ob oknu. Pozdravil ni, le vprašal je po slovensko: (!) »Ali želite mičkano ali veliko kavo?« Napitnina tisti dan ni bila tako visoka.
V trgovinah Gorice in Trsta sem dosledno nagovarjal trgovce po slovensko. Če ni bilo odziva, so poklicali uslužbenca, ki je razumel. Na podlagi izkušenj bi zaključil, da ima odjemalec navadno boljšo postrežbo, če trgovca Italijana nagovori po slovensko. Slednjemu je pač na tem, da proda in dobi odjemalce tudi med Slovenci.
Opuščati svoj jezik celo v krajih, kjer je javno občevanje v jeziku druge, večinske narodnosti, je pomota, na škodo le onemu, ki svoj jezik zataji.
Ni treba naglašati, da tujina odtuji, posebno priseljenca, ki je zapustil svojo domovino, da bi drugod poiskal boljši obstanek. Zanj je koristno, najbrž absolutno potrebno, da se nauči jezika nove domovine, in njegovi otroci morajo v šole s tujim učnim jezikom. To je prva, glavna stopnja odtujevanja.
Toda kako velika je razlika pri raznih narodnostih. Kitajec se v Ameriki ne odtuji. Njegovi predniki so mogoče prišli pred sto leti —- z izseljenci za delo pri grajenju železnic preko kontinenta. Po štirih in petih pokolenjih še vedno govori svoj materin jezik in se drži družine in njenih običajev. Ni izključeno, da so zato Kitajci v Ameriki na splošno premožni in se med njimi po vladni statistiki najde najmanj zločincev. Njih neodtujeni svet slovi po pridnosti in poštenju.
Med Evropejci je odtujenje hitro, vendar se Italijani in Portugalci odlikujejo po skupnem družinskem življenju, ker čestokrat obdržijo svoj jezik in šege skozi več pokolenj.
Slovenci, ki so se naselili v Ameriki pred letom 1921, ko še ni bilo zakonov o kvotah, ki so desetletja priseljevanje malone preprečile, so se v veliki meri odtujili. Redko se dobijo vnuki, ki še razumejo kakšno besedo. Cerkve in slovenska društva jih še držijo v nekaki skupnosti, a njih govorica je povečini angleška.
Opazil sem nekaj zanimivega pri enem zadnjih obiskov v ZDA. Krištofov in moj prijatelj dr. Brinker in njegova soproga sta naju vozila z avtom iz svojega doma v severnem delu države New York preko Pennsylvanije in Ohia. Na mojo željo smo se ustavili v nekaterih še obstoječih slovenskih
naselbinah, to je v njih »narodnih domovih«.
V clevelandskem Narodnem domu je bila spodnja dvorana natlačeno polna. Mladi in srednje stari, rekel bi vsi v Ameriki rojeni, in vsi strežniki so govorili le angleško, toda petje vseh posameznih skupin, vmes šaljivke in dovtipi, je bilo slovensko. In hrana brez izjeme pripravljena po starem običaju, zlasti kranjske klobase.
Mojim prijateljem je vse tako ugajalo, da smo po prošnji doktorja in njegove soproge dvakrat zavili s pota, da bi spet imeli priložnost obiskati slovenski dom v drugih naselbinah.
Kako da se po svetu nisem odtujil in kako sem obdržal materinščino po več kot pol stoletja večinoma brez stikov s slovenskimi naselbinami? To in podobna vprašanja so mi slavili dobri rojaki pri obiskih na Primorskem in Koroškem.
Taka vprašanja so me presenečala. Ali ni samoumevno, da človek normalnega razuma ne pozabi materinega jezika? V jeziku iz detinstva in odraščajoče dobe se nauči misliti in spoznavati svet in prvotni jezik ostane podlaga pri učenju drugih jezikov, sploh razumska podlaga našega življenja.
Materin jezik je tako rekoč prirojen, torej osnovni del življenja. Če sem ga v dolgih letih redko posluževal, mi je vendar bil koristen, ne glede na kontinent, na katerem sem prebival, ali na druge jezike, v katerih sem občeval. Ker se svojega izvora nisem nikjer sramoval, sem našel spoštovanje do slovenskega rodu. Če bi se ga sramoval, bi to ne bilo v korist meni in gotovo bi bilo le na škodo slovenstvu doma in na tujem.
Od odtujenja me niso zadrževali samo taki praktični P°' misleki o jeziku in spoštovanj11 do izvirne domovine. Normal' nemu človeku materin jo2)*4 zveni naj lepše. Zame je bil >n je ostal najmilejši; obenem m1 je služil kot bogata podlaga za učenje drugih jezikov.
V zaključku govora za slo* venski radijski program v Trstu me je izpraševalec leta 19' vprašal, zakaj je vredno biti1,1 ostati Slovenec. Med drug1111 sem dejal, da ljubezen do materinščine pride od srca-Dodati bi bil moral, da Pr' e tudi od razuma. Ta naroča, 3 svoj rod in jezik čislamo. e hočemo kot celota ali poedin ci, da nas bodo drugi spo§to
vali in cenili, moramo
svoje
spoštovati sami. Kdor se sr^ muje svojega izvora, sram0 samega sebe. Pri tujcih izgo ugled, ne pridobi pa ničesar-Rojeni Slovenci, ostaninj^ Slovenci! To ni nikaka napo ^ njena narodnost, le praktik1 in pošteno stališče pred sv tom. To je v zahvalo starse[Tl in spoštovanje do njih, n samim pa v korist in zadovo stvo v življenju. Nikar ne Z, postavljati materinega jezi a
Ne odtujimo se!
(Konec)