Listek. Pri Leonu XIII. Bilo je dne 6. grudna 1890. Tako željno in hrepene6e še nisem nobenega dneva pri6akoval. V Vatikan gremo, Leona XIII. bodemo videli! Srce, raduj se! Namestnika Kristusovega gledati — ni-li to sre6a in 6ast? Kako težko je bilo pri6akovati onega jutra, onih blaženih trenotkov, ko bom zagledal 6astitljivi obraz Leona XIII! Odbilo je osem. Iz Vatikana, od Sv. Petra sem, zapel je slovesno doneči zvon. Pojdimo, 6as je že! Na ulicah ljudij kar mrgoli. Na angeljskem mostu je gnje6a, da se 6lovek komaj prerije skozi hite6e množice. Solnce, ljubo solnce v cveto6i Italiji, ki sije tako nepopisno lepo, izlivalo je svoje zlate žarke oni dan posebno ljubeznivo 6ez Rim. In «jasno nebo italijansko*, mi je blestelo, kakor da bi zrl v prozoren demant. Kupola Sv. Petra, v nebo kipe6a, zdela se mi je takrat posebno veli6astna. Rad bi jo gledal ob6udovaje — toda naprej, mudi se! Že smo pred Vatikanom. Pred nami stojč šviearski vojaki v 6rnorumeni opravi. Lepe postave, krepki junaki, braniki sv. o6eta. «Na desno!» veli nara prijazni eastnik, z roko nam pot po stopnicah kazaje. In šli smo v prvo nadstropje vkapelo, o kateri ježe spisana marsikatera knjiga; Sikstinska kapela se ji pravi. Tu 6akamo. Tu sem pride Leon XIII. Napovedan je bil takozvani veliki konzistorij, v katerem sv. oče slovesno proglasijo, v pri6o preobilega ljudstva, nove kardinale. Kdor le more, skuša dobiti vstopnico za tako sve6anost. Isti dan radovednim udeležencem ni bilo števila. Sikstinska kapela je bila prenapolnjena, a ravno tako vse velikanske sobane, skozi katere se bode pomikal sprevod sv. o6eta. Vse koprni, zagledati papeža. Kaj nam mari druge posebnosti v Vatikanu. V Sikstinski kapeli so 6udapolne slike, slavnejših nima ves svet, a takrat se na nje ni nikdo oziral. Takrat nas je dvigalo drugo hrepenenje, vse druge ozire in zanimivosti v stran! Cuj, kaj-li doni? Fanfare so dolge trobente, s kojimi naznanjajo enoglasno papežev prihod. Neki poseben, slovesen glas je to. Doni vedno mo6neje, 6uje se že gromoviti «Evviva» (živio!), s katerim oduševljene množice papeža pozdravljajo. Še nekaj trenotkov in v kapeli se prikaže na visokem prestolu Leon XIII., z viharnimi «Evviva»! burno pozdravljen. Nesejo ga na prestolu, (kakor je to pri papežih običajno), 6isto blizu nas. Priklanja se, zahvaljevaje se za sr6ne pozdrave. Stopi iz prestola; brzim korakom gre proti sedežu, ki je zanj pripravljen. Množice utihnejo, kdor more, poklekne. Leon dvigne roki in blagoslovi svoje udane vernike. O koliko o6ij se je od veselja porosilo, koliko src neizmerno zradostilo! Zdaj vidimo Leona XIII., sv. o6eta. Zdi se mi, da hočeš vpraSati, kakšea pa je? Milo se nam je storilo, ko smo ga videli. Slaboten star6ek, silno slaboten! Nekdaj je bil lepe, ravne, vitke postave, srednje velikosti. A visoka starost ga je upogaila, srebrnobeli lasje obdajejo glavo. Obraz je upal, 6isto bled, vsakdo bo rekel: Tega raoža skrbi grozno tarejo. Ugonobil se bo. Nikdo ne bi rnislil, da biva v tem rahlem, tako oslabelem telesu tako velik duh, da v njem plamti še ogenj, kakor v mladeni6u, ki odpotuje hrabro v daljni svet. Vendar tudi to častitljivo telo se še starosti upira. Nekaj posebnega še di6i Leona, da morarao re6i: še ni star6ek. Kadar gre ali poklekne, gibljejo se mu noge, kot bi bil še mlad duhovnik; kadar govori, 6uje se glas polnodone6 in krepek, kot bi bil Se v cvetu svojih let, in kdor mu pogleda v o6i, meni, da vidi otroka, tako svetle in živahne so še. Leta 1885. si je že Leon sam zapel mrtvaško pesem. Glasi se : Novica svet prošine, že Leon je umrl, Vladar že svete cerkve, zatisnil je oči; Novica druga svet prošine, njegov naslednik Na rimskera že prestolu, vladar zdaj nov sedi. Te vrstice smo takrat poznali. Marsikdo bi moral re6i: Čudno, da se niso izpolnile. A ko se papež v konzistoriju dvigne iz prestola, ter zapoje s krepkim glasom slavospev «Veni sancte Spiritus!« , smo si pa vsi mislili, to še ni star6ek, vladal bo še sv. cerkev mnogo let. In vse druge obrede opravil je s tako natan6nostjo in gib6nostjo, da nikdo ne bi bil mislil, da je že videl 80 spomladij. Da bi jih Se mnogo, mnogo doživel! — To so bile iskrene, vro6e želje, ki so nam vsem polnile srca, ko smo z glasnimi «Evviva» pozdravljali Leona, vrnivšega se od konzistorija v svoje zasebno stanovanje Pozneje imel sem še ve6krat sladko veselje in laskavo 6ast, biti pri Leonu XIII., kle6ati pred njim, mu poljubiti svetinjo na nogi, ž njim govoriti, to so ob6utki, kojih rajsko radost x& ceniti le tisti, ki jih je že užival. A posebno ene slovesnosti ni mo6i pozabiti. Bilo je leta 1891. dan sv. Mihaela. V Rimu so sklenili slovesnost tristoletnice sv. Alojzija. Iz vsega sveta so se napovedale procesije za oni dan v Rim. Najve6 je bilo Francozov. Da bi slovesnost povzdignil, od- Io6il se je Leon XIII. maševati v cerkvi sv. Petra pred vsemi romarji. Zgodilo se je tako. Papeževa sv. maša v cerkvi sv. Petra — to je za Rimljane nekaj izvanrednega ; kaj še le za nas, ki take sve6anosti še nismo videli. Ob taketn dnevu je že na vse zgodaj šumenje in vrvenje pri Vatikanu, okoli cerkve sv. Petra. Komaj se ob zori 6etvera sprednja vrata odprejo, že planejo tisoči v cerkev, da bi si le zagotovili in izbrali kak pripraven prostor6ek. Proti osmim dospemo na trg Sv. Petra; 3 stotnije vojakov skrbijo za red, stražijo uhod; nikdo ne rnore v cerkev, ki nima ustopnice. Voz za vozom, v neštevilni vrsti, pripelje vernikov ogromno množico. A koliko jih še le pride peš! Gremo v cerkev. Polna je že. Dobro, da smo si prostore že prej naro6ili; za nas so bili odmenjeni na desni, prav blizu baldahina, ki se dviguje nad grobom sv. Petra. Cerkev je bliš6ala in žarela v svitu in krasoti, da kaj enacega Se niso zrle moje o6i. To je 6udovito, to je nebeško lepo. In tolika množica ljudij! Gnječa je bila grozna, pritisek od vseh stranij neznosen. In gnje6a v cerkvi sv. Petra, to kaj pomeni! Pomisliti je le treba, da obsega cerkev 80.000 ljudij, in isti dan je bila do zadnjega kotička polna. Le nekaj minot 6akamo. Hipoma zado- nijo fanfare. Vse se ozre proti kapeli Sv. R. Telesa, skozi njo pride Leon. In res. 2e ga vidirao nesti na visokem prestolu. «Evviva il Papa-Re!» Živio papežkralj! Ta klic je silovito zagromel, ko so množice zagledale Leona. In dokler niso prinesli papeža do konfesije (groba sv. Petra), donelo je po eerkvi, donelo, da se je treslo ogromno zidovje, s katerim je duhoviti Mihael Angelo proslavil sv. cerkev in svoje ime. — Vse utihne. Leon izstopi iz prestola. Gre k oltarju, se oble6e za sv. mašo. Streže mu pet kardinalov, okrog oltarja je zbranih še 25 kardinalov in blizu 50 škofov. Kako lepo in vele6astno je videti naslednike sv. apostolov v njih dražestnih oblekah! Sv. maša se za6ne. Po cerkvi se razlegajo krepki glasovi odli6nih pevcev sikstinske kapele; petje je angeljsko lepo. Pride povzdigovanje. Skrivnostna tihota vlada po velikanskem svetiš6u. Bil je to nekako bajen, svet trenotek. Ravno med povzdigovanjem šineio zlati soln6ni žarki skozi kupolo v cerkev. Leona obdaja njih Ieske6a svetloba. V soln6nem svitu povzdigne sveto kri Onega, kojega tako slavno namestuie na zemlji. To je bil 6udapoln prizor. Verniki si brišejo solze — ta pogled jih je preve6 ganil. Po cerkvi pa se 6uje šumenje, kakor da bi v temnem gozdu veter pihljal; ihtenje je, znamenje presunljivih ob6utkov v globočinah srca. Mine sv. maša. Leon poklekne pred oltar, ter moli one molitve po sv. maši, katere je sam upeljal, «za prostost in povišanje naše matere, sv. eerkve». Glas je kreposten, dale6 po cerkvi odmeva. Kako ganljivo je Leona slišati moliti, to pove občna sodba vseh, ki so ga že 6uli, glasi se: «Tako moli svetnik ...» Oltar nad grobom sv. Petra stoji visoko. Zato je Leona pri sv. maii takrat lahko vsak prav razlo6no videl; posebno mi v bližini smo z neizrečenim veseljem opazovali sv. o6eta. Leon se nam je zdel takrat posebno čvrst. Nobene slabosti ni bilo na njem opaziti. Star6ek je sicer, a božja milost ga z zdravjem in krepostjo posebno blagruje. . . . Ko so ga nesli zopet iz cerkve, ni bilo navdušenim klicem in prisr6nim prizorom ni konca, ni kraja. In z veseljem se je oziral Leon po svojih zvestih vernikih, blagoslavljal jih je s treso6o se roko. 0 Bog, usliSi vro6e želje, ki so nam polnile takrat srca, in molitve, koie smo opravili za sv. o6eta! . . . Neizbrisljiv, nepozabljiv dan je bil to. To premore častitljiva prikazen Leona XIII. Dr. M.