Q Pričujoče literarno glasilo je v veliki meri “posnetek" letošnjega literarnega večera ^ (9. 2.2004). Iz njega se nam torej nasmihajo tista besedila, ki so iz ,-g. svojega gnezda prvič poletela v ^ počastitev slovenskega N kulturnega praznika. Ne zamerite mi, če sem bil pri odločitvi, kaj se bo “uvrstilo” na literarni večer oz. v glasilo, premalo tenkočuten in preveč štorasl, saj je za takšen izbor kriv tudi časovni okvir ene ure, v katero je bilo treba razvrstiti vse nastopajoče. Iz vseh prispevkov, ki jih je bilo precej, je bilo pač potrebno poiskati tiste, ki imajo toliko močna krila, da lahko poletijo do poslušalcev in bralcev. Ne domišljam si, daje to, kar je tukaj zbrano, najboljše, ker vem, da ima vsak oddani ali tudi neoddani prispevek svojo dušo, ki lahko svojo lepoto skriva tudi za manj izbranimi besedami. Pohvalo in zahvalo si zaslužite vsi učenci, ki ste literarno in likovno ustvarjali, ne glede na to, ali je vaš prispevek objavljen ali ne, saj ste nam s svojim trudom pri pisanju in drugem ustvarjanju pomagali pri rojstvu te številke glasila. Zahvaljujem se tudi vašim učiteljicam mentoricam za spodbujanje in svetovanje pri nastajanju literarnih in likovnih del. Brez zahvale še ne smetil ostati računalničarja g. Ludvik Medic in g. Milan Pulko za oblikovanje tega glasila ter ga. ravnateljica Sonja Purgaj za spodbudo in naklonjenost temu dejanju. Vsem še želim zvrhano mero navdiha in izbranih besed ter spretno roko, ko boste pisali ali kako drugače upodabljali svoj notranji svet. Knjižničar: Viljem Veg Tomaž Meznarič, 5. a, 2002/03 Mentorica: Miroslava Mijačevič TRETJI A Tretji A so pravi tipi, a, a, a, a, pravi pametnjakoviči, a, a, a, a, boljši so od vseh razredov, a, a, a, a, veseli so, ko v šoli se učijo, a, a, a, a. Vsi najboljše se učijo in pctkice si pridobijo. Petkic zdaj bo sto in sto in še kakšna zraven bo. Tretji A so korenjaki, a, a, a, a, pravi mali veseljaki, a, a, a, a. Dobri so, da se kar trese, a, a, a, a, in vse naloge naredijo, a, a, a, a. Vsi najboljše se učijo in petki ec si pridobijo. Petkic zdaj bo sto in sto in še kakšna zraven bo. Mara Muhič in Nuša Širovnik, 3.a /9 Mentorica: Sonja Plajnšek TO SEM JAZ Ana Brkič mi je ime, hodim v 3.b. Rada šolo imam, dobro računati znam. Ko poprimem za pisalo, napišem pesmico ta pravo. Prijatelje imam po svetu, rada kaj pogledam po internetu. Trenutno berem knjigo Levji kralj, naj ljubše telo pa je valj, Rada hodim v šolo, najraje imam prijateljico Monjo, še ljubši mi je Miha, ki nosa nikoli ne viha. Najbolj smrdi mi domača naloga, saj to je prava nadloga. Rada bi to pesmico nadaljevala, ampak bi rada tudi malo spala. LUNINA SKRIVNOST Vsak večer me v sanje zaziblje pogled na Luno, ki se blešči tam gori med oblaki. Vem, daje med nama nešteto milj, ki naju ločujejo. Nekega večera pa mi je moja Luna izdala skrivnost, To je bila tako liha skrivnost, da bi jo vsak želel slišati. l isti večer sem slonela pri oknu ter opazovala Luno. Takrat sem zaslišala Lunin glas. Ril je presenetljivo skrivnosten. Povedala mi je, kakšno je življenje tam gori, “Draga prijateljica! Vsak večer zazibljem v sanje tebe in vse druge otroke. Tukaj, pri meni je vse drugače: ni vonja po cveti icali, pašnikih, ni mest, žvrgolenja ptic in hrupa avtomobilov. Ni prav ničesar. Ni življenja. Obdaja me le nešteto, nešteto zvezd, ki so dobre prijateljice. Tu in tam pridrvi mimo kakšna raketa. Ognju in dimu, ki se kadita iz, nje, pravim mini sonce. Zraven rakete me obišče bratec Sonček. Čeprav pride le enkrat na leto, mu ponudim piškote in čaj, Nato igrava šah in sestavljava osončje. Kasneje vzameva gospo Zemljo kot odbojkarsko žogo. Z odbojko narediva veliko škode-POTRESOV. Nato Sonce zaspi, jaz pa zazibljem vse otroke v sladek sen. Vendar se to zgodi samo enkrat na leto,” “Ko sem osamljena, večkrat kukam skozi okna hiš naravnost v televizijski ekran in gledam telenovele. Tukaj je življenje večno. Ne jaz, ne brat Sonce, ne zvezde ne bomo umrli.” Z odprtimi ušesi sem jo poslušala. “Zanimivo;” sem si rekla. To pa je bilo tudi vse, saj je nadaljevala: “Vem, da si presenečena nad tem, kar sem ti povedala. Verjemi mi, daje tukaj počitek za dušo. Ta tišina te uspava. Pa lahko noč.” Zdaj je moja velika želja, da bi postala astronavtka in bi živela na moji veliki prijateljici Luni. Eva Prihošič, 4. a Mentorica: Jadviga Kolar Ana Brkič, 3. b /9 Mentorica: Irena Prelog MOJA MUCA MIMI IN NJENI MLADIČI Pred štirimi leti sem dobila majhno muco. Dala sem ji ime Mimi. Mimi je zelo bistra in se je marsičesa naučila. Zna skakati in tudi odpirati vrata. Vsak dan, ko sem prišla iz šole, je Mimi stala pred vrati in mijavkala. Ko je bila lačna, se je postavila pred hladilnik in praskala po njem, dokler ni dobila hrane. Je pa tudi precej razvajena. Vsa vrata po stanovanju si odpre sama. Pri tem je zelo smešna in zanimiva. S prednjimi tačkami se obesi na kljuko, z zadnjimi pa se odbija od vrat in od tal. Zelo dobro se razumeva. Pogosto se igram z njo, če mi le čas dopušča. Po enem letu in pol je pobegnila. Iskala sem jo ves leden. Skoraj sem že obupala, ko sem jo nekega dne le našla. Bila sem zelo vesela. Med tem, ko smo bili lani na morju, je muca doma skotila lepega mladička. Podarili smo ga mojemu bratrancu za rojstni dan. Čez nekaj časa je ponovno skotila dva mladička. Takrat sem enega podarila bratrancu, drugega pa prijateljem. Lepo skrbijo zanju. Večkrat ju grem pogledat. Doma pa mi krajša čas moja Mimi, Nanjo sem zelo ponosna, Aleksandra I Novak, 4, b Mentorica: Irena Golob Murat Brojaj, 5. b, 2001/02 Mentorica: Miroslava Mijačevič DREVO ŽELJA BILA JE MAJHNA VASICA. TA VASICA JE BILA POD PLANINAMI. NA VRHU PLANINE PA JE BILO DREVO. TO DREVO JE VSAKEMU, KI GA JE OBISKAL, IZPOLNILO VEČ ŽELJA. NE SAMO ENE, DVE ALI PA STO, NESKONČNO ŽELJ JE IZPOLNILO. VELIKO LJUDI JE POSKUŠALO NAJTI TO DREVO, AMPAK SO HITRO OMAGALI. NIKO PA Sl JE REKEL: “ŠEL BOM DO TEGA DREVESA PA NAJ BO, KAR BO.” VZEL JE HRANO, ŠOTOR IN ŠE NEKAJ STVARI, KI JIII JE POTREBOVAL. HODIL JE IN HODIL. SONCE JE ZAČELO ZAHAJATI. NIKO Sl JE PRIPRAVIL VEČERJO. POSTAVIL SI JE ŠOTOR IN PRESPAL NA GORI. DRUGI DAN JE SPOČIT NADALJEVAL SVOJO POT. ISKAL JE DREVO IN PROTI VEČERU JE DREVO NAŠEL ZAŽELEL Sl JE, DA BI BIL SPET DOMA IN DA BI BILI VSI LJUDJE TEGA SVETA SREČNI, POČIL JE LONEC IN PRAVLJICE JE KONEC, Luka Medic, 2. c /9 Mentorica: Marta Toplak Emina Topalovič, 4. b, 2000/01 Mentorica: Miroslava Mijačevič ČAROVNIŠKA METLA Nekoč je živela čarovnica Ajda, ki ni znala leteti z metlo. Ajda je šla k prijateljici škrti. Vprašala jo je, kako se leti z metlo. “En dva tri, čarovnica že leti!" “Hvala, da si mi povedala. Adijo!” Ko je prišla domov, je poskušala leteli. Poskušala je znova in znova, a ji ni uspelo. “In končno letim." A metla jo jc premetavala, ker ni lepo ravnala z njo. Ajda je padla z metle. Ko je padla na tla, je rekla: “Obljubim, da ne bom več tako ravnala s teboj.” Še vedno ni lepo ravnala z metlo. In poskusila je znova. Končno ji je uspelo leteli, a še vedno ni bila metla mirna. Šla je k Škrti. Vprašala jo je, če ji pove, kako se lovi ravnotežje z metlo, Škrta je rekla: “O je v desno, U pa v levo." “Adijo.” Doma je poskusila in že je letela. Tako je odletela k Skrti. Za zahvalo ji je dala en zlatnik. Vito Meznarič, 3. a /H Mentorica; Karmen Plovec ŽIVALSKI DIRENDAJ Hrček, želva in še kaj, vso veselje prineseta nazaj, V so noč lepo se igra ta, žogo si podajata, saj sta kot dva brata. Pravi direndaj je to, to noč spal nihče ne bo. Pa se sosed bo zbudil in vso pamet izgubil. Ko se vse to bo končalo, nam že dolgčas bo postalo. MOJA PRVA LJUBEZEN Zastal mi je dih... Videla sem najlepšega človeka na svetu. Počutila sem se odraslo, čeprav sem vedela, da to nisem. Ko sem se zjutraj žalostno odpravljala v šolo, še nisem vedela, da bo to najsrečnejši dan v mojem življenju. Takoj sem začela spraševati sošolke, kdo je ta čudoviti pojav, Tina mi jc povedala: “To je Renato!” Ne da bi jim kaj reklai, sem odhitela k njemu. Noge so se tresle, roke so postajale potne, srce je bilo kot še nikoli. Ko sem se mu približala, sem izdavila komaj slišni: “Zdravo!” Obmil se je in me vprašal, Če sem mu kaj rekla. Odgovorila sem mu: “Da... hm,,.” Ker sem na tleh videla svinčnik, ki bi se podal njegovi lepoti, sem si hitro izmislila: “Je ta svinčnik tvoj?” “Ne, žal ne!” mi jc odgovoril. Upala sem, da bo stekel pogovor, vendar nisem imela dovolj poguma in samozavesti, zato jc odšel naprej. Še naprej sem ga gledala in osvajala, vendar je vse to letelo na gluha ušesa. Bila sem razočarana. Kmalu sem odnehala in čez kakšen mesec sem že spet videla mojega novega princa na belem konju. Nikotina Brkič, 8. a Mentorica: Lidija Verlek Ko se sosed bo zbudil, vso zdravo pamet bo nazaj dobil. Zdaj pa želva kuha čaj, hrček pije pivo-KAJ? Pa se želva je napila in vso pamet izgubila, 7jaša in Sanja, 4. a Mentorica; Jadviga Kolar BIL BI ZLATA RIBICA Zlata ribica bi bil zato, ker je preveč slabega in bi vas učil dobrega. Izpolnjeval bi želje - in to samo dobre želje. Živel bi v reki Nil med podvodnimi konji, aligatorji in med skalami. Ustvaril bi hitrost, ki jo ima Zemlja, očistil bi zrak, vode in ustvaril načrte za avto brez izpušnih plinov. Nedeljo bi spremenil v družinski dan. Imel bi zlato ženico in svete ribice, življenje rib, ljudi in živali bi spremenil v lepše trenutke, da ne bi bilo sovraštva, A len Bizdarevič, 7, c' Mentorica: Lidija Verlek SPOMIN Spomin je le en sam spomin! Ko si z osebo, ki jo ljubiš ali jo rad imaš, ne občutiš bolečine te. Ko pa ljubljeni ti odide, spoznaš, kako hudo je to. Naj bo kolega ali tvoj fant, iste se solze točijo. Spomniš smeha se in joka, plesov in stoka, vsega, kar skupaj smo počeli. Pogledaš slike in hudo ti je. Hočeš, da se vrne vse. Hočeš nazaj tisti smeh. Napoči enkrat tisti trenutek, ko roko nazadnje si podaš. Jok sili v oči, srce žalosti. Bolečina v duši leži, grlo je nemo, Hoče reči: “Oh, prosim, ne odhajaj!” Vendar reče le: “Adijo!” Nato tečeš, tečeš, ne veš kam, Samo jokati še znaš. Tvoje srce se stiska in spet stiska, joka ti duša. Kričiš in se dereš: “Vrni se!” Misliš, da te slišijo. Iščeš slike, na katerih so dogodki, ki preživeli ste jih skupaj. Jočeš, jočeš. Srce le boli in na tiho si govori: “Adijo, adijo!” Saj te besede zadnje spregovoril si, Monika Ilič, 8. c Mentorica: Lidija Verlek MOJ ROJSTNI DAN Danes je moj rojstni dan, za cel dan že imam program. Povabila bom prijatelje in bližnje sorodnike. Pili bomo limonado in jedli torto s čokolado. Tudi obložene kruhke bom naredila in veliko daril dobila. Igrali se bomo skrivalnice, a težile nam bodo mamice: “Čas je, otroci domov.” A zavrnili jih bomo: “No, no, no!” Doroteja Zajc, 7. a Mentorica: Nada Gojčič ŽIVLJENJE Živl jen je je dolgo, a ne dovolj, saj prehitro mine. V življenju doživljaš veliko stvari in upaš, da se ti vedno kaj novega zgodi. Damjana Kuhar, 8, h Mentorica: Lidija Verlek NEKEGA JUTRA JE ZAPADEL SNEG. PRIŠLI SO OTROCI IN NAREDILI MALO KEPO ZA GLAVO, SREDNJO ZA TREBUH IN NAJVEČJO ZA NOGE. MIHA JE PRI MAMI VZEL STARI LONEC IN KORENČEK. JAN JE PRINESEL GUMBKE IN FIŽOL ZA USTA. NASPAL JE SNEŽAK. TO SEM BILA JAZ. ZVEČER SEM BILA SAMA IN STRAH ME JE BILO. PRIŠEL JE ZAJČEK TN REKEL, DA JE LAČEN IN DA GA ZEBE, PROSIL ME JE ZA KORENČEK. DALA SEM MU GA IN ODSKAKLJAL JE DOMOV. POTEM JE PRIŠET- PTIČEK IN ME PROSIL ZA LONEC. TUDI NJEMU SEM DALA LONEC. PRIŠLO JE JUTRO IN POSIJALO JE SONCE. STOPILA SEM SE IN NI ME VEČ BILO. PRIŠLI SO PTIČEK, ZAJČEK IN OTROCI. ZELO SO ME POGREŠALI. Eva Kolarič, 2. b Mentorica: Nataša Vauda Nekoč sta živela lisica in maček. Od rojstva sta bila najboljša prijatelja. Nekoč sta se potepala in maček seje pohvalil, da pridno dela in pripravlja hrano. Lisica pa je lenarila in je že malo stradala. Ko je prišla zima, je lisica v svojem brlogu stradala, medtem ko je maček v svoji hišici prav užival. Lisica seje odločila, da bo šla do mačka, zato seje podala na pot. Prišla je do mačka in mu rekla, če ji da kaj hrane. Maček pa je rekel: “Kdor ne dela, naj ne je!’1 in zaloputnil vrata. Nikolaj Klasinc, 7. b Mentorica: Nada Gojčič SONET O PRIJATELJU Pravijo, da najboljši prijatelj je tisti, ki pokaže, da rad te ima, tisti, ki se odlično nate spozna in tisti, ki resnično spoštuješ ga. Zaupaš skrbi mu, vse svoje želje, pripravljen si mu povedati še več, kdo koga na sladoled danes pelje in kdo komu skrivaj pošilja želje. Dober prijatelj le redko izda te, občasno o tebi grdo govori, včasih pa te kar po francosko pusti. Če pa prijatelj te kdaj razočara, počakaj, da sonce znova posije, takrat odpri oči in mu odpusti. Tinka Trop, 8, a Mentorica: Nada Gojčič Sara Perčič, 8. c Mentorica: Lidija Veri ek KUŽA IŠČE KOST KUŽA JE KOPAL PO DOMAČEM VRTU. NAŠEL JE KORENČEK, PRELUKNJAN LONEC IN STAR ČEVELJ. SONCE JE ŽE ZAŠLO, KUŽA PA JE ŠE KAR KOPAL. “KAJ IŠČEŠ?” GA JE VPRAŠALA MUCA. “TUKAJ NEKJE SEM ZAKOPAL KOST,” JE ODGOVORIL. “SI JO MORDA VIDELA?” MUCA JE ODKIMALA IN ODHITELA DOMOV. Kevin Urlep, 2. c Mentorica: Marta Toplak NARED IIA in me JE \ POSTAVIC v NJENO . HIŠO K PECI. TAM :;l SEM SE STOf/LA / NAREDILA VaiKO.VELIkG Mentorica: Mira Korošec NASILJE - NE! I O li Nasilje je nekaj, kar ni v redu, če ga ne bi bilo, bi se vsi utapljali v medu. Vojne, osvajanja, kaj nam bo to?! Kaj, ko bi rajši dosegli, da prijatelji smo? Vsi smo drugačni in tudi enaki, prijateljstvo pa premore človek vsak. Zakaj neki so filmi tako nasilni, zakaj smo vsi tako nemirni? Rajši bi sklenili, da bo mir na svetu, kot da nekdo zavlada planetu, vrzimo puške, čelade in pištole, saj nihče ne vidi rad, da nekdo “kolje”. Gremo rajši na počitniee, kot pa na bojišča, ne gremo v bolnišnice, ampak na smučišča. Pustimo prepire, pretepe in bojevanje, nihče noče, da bi po tleh ležale človeške lobanje, od bomb pa zevale Široke Špranje, MLADI PLANINCI Brina Ternovšek, 9, b Rečem vam: Nasilje - ne! Zakaj? Mentorica: Lidija Verlek Ker bre7 tega bi svet bil prekrasen raj. Gregor Bočič, 8. a Mentorica: Nada Gojčič Mi cvet smo mladine, ki rada gre v planine. Radi se še igramo in marsikaj spoznamo. Po hribih se sprehajamo in rožicam nagajamo. Iščemo poti nazaj, ker radi pridemo v ta raj. Za lepoto stikamo in se radi slikamo. Rišemo naravo, ker nam je v zabavo. Gibanje je zdravo, to je veselje pravo Sanja Petrovič, 4. a Mojca Ljubša, 4. b Mentorica: Irena Golob KMHI ESe LJUBEZEN Ljubezen prizadene veliko ljudi, nekatere pa osreči in dobro za njih pos Ko nekoga ljubezen ulovi, ga nihče več ne dohiti. Ljubezen te zmede in si izgubljen, zamišljen in velikokrat odtujen. Sploh ne veš, kaj prijatelj ti razlaga, postaneš samo ena zaljubljena zgaga. ŠOLA JE STARA Šola je stara, učenci pa ne, zato vam povem, da v šolo hoditi je res problem. Ocene kar letijo, najprej zgodovina, nato matematika, že nas preseneti geografija, to je res prava polomija. Kar učiteljica pri slovenščini pove, nam v glavo težko gre. Naravoslovje zaseje poglavje, za nas veselo brczglavje. AngleŠčlna In nemščina vsebujeta dobro in slabo, le skupaj sta pravo zmešalo. Želimo si vsi, da šolo bi organizirali mi. Brez. učenja in učiteljevega teženja, bila bi pravi predmet poželenja. Maja Miložič, 7. a Mentorica: Nada Gojčič Zaljubljen ne razumeš nobene snovi, ker vse drugo ti po glavi roji. Misliš samo na simpatijo, le kako bi lahko mislil na kako biologijo. Brigita Golnar, 8, c Mentorica: Lidija Verlek JAZ SEM DEŽNIK SEM MODER DEŽNIK. JURE ME VZAME V ŠOLO, KO DEŽUJE, NA ME PADAJO DEBELE DEŽNE KAPLJE, JURE JE VESEL, KO ME NOSI. NA POTI SE SREČAM Z DRUGIMI DEŽNIKI. VČASIH SE POGOVARJAMO. VČASIH GLEDAMO OTROKE, KAKO SKAČEJO PO LUŽAH, VESEL SEM, KO DEŽUJE IN KO ME JURE VZAME V ŠOLO. Jernej Hajdinjak, 2, b Mentorica: Nataša Vauda NAJTOPLEJŠA LUČ NA SVETU Moja luč močneje sveti od Sonca, Moja luč je mogočnejša od ogn ja. Moja luč je bolj zmogljiva kot galaksija. Moja luč je bolj rdeča kot Mars. Moja luč je toplejša od lave, kajti moja luč, je luč na srečo. Tilen Urbančič, 3. b/8 Mentorica: Renata Sušnik MALI JEŽEK Kje si ježek mali, mi smo te iskali, Ali te je kdo pregnal, ko sem te povsod iskal. Jesenjo in pripraviti se moram na spanec, ampak ne mislim iti na dolgo pot v mesto Klanec, Na dolgi poti bom počival in se s sadeži zalival, ko se bom v grmiček skril, se bo ptiček pravkar izvalil, Jana Simonič, 3. a /8 Mentorica: Karmen Plaveč Tadeja Milošič, 5, b, J 999/2000 Mentorica: Miroslava Mijačevič PA DA BI ZNALA Pa da bi znala, bi svetovna prvakinja v show dancu postala in bi plesala, plesala. Pa da bi znala, bi Luno in Mars obiskala, vse bi preiskala, preiskala. Brina Ternovšek, 9. b Mentorica: Lidija Ver/ek ŽIVLJENJE Dan za dnem sprašujemo se vsi: “Ali res življenje polno je prelepih dni?” In vedno najdemo odgovor prav enak, da v življenju ni vesel trenutek vsak. Življenje je kot igra šaha, vendar polna pisanega prahu. Pri obojem pa nadvse pomembno je, da vsaka nepremišljenost kaznuje se. Življenje ima različne plati in vemo, da nas vedno ne razveseli, vendar kljub temu je polno vrednot in vedno znova odkritih lepot. Natalija Hanželj, 9. c Mentorica Lidija Verlek PA DA BI ZNALA Pa da bi znala, bi vam zapela o sreči, o žalosti ter vsem, kar se na zemlji dogaja ljudem. Pa da bi znala, bi vam zapela o tem neskončnem vesolju, o Soncu, o Luni ter zvezdah, ki nas nenehno obdajajo. Doris Kokol, 9. b Mentorica: Lidija Verlek PA DA BI ZNALA Pa da bi znala, bi vam zapela o noči temni, o svetlem dnevu, ki bežita vse bolj vstran. Pa da bi znala, bi vam zapela o kalni vodi, o onesnaženem svem, ki je vse bolj umazan. Maja Kocuvan, 9. c Mentorica: Lidija Verlek PA DA BI ZNALA Pa da bi znala, hi vam zapela o tej rjavi, rjavi sladkobi, o tem okusu in o teh lešnikih, ki v ustih tope se kakor sneg. Pa da bi znala, bi vam zapela o tem neskončnem morju, o teh rekah, ki zlivajo se vanj, o tej svežini in o tem zraku, ki prekriva ves Jadran. Spela Hajduk, 9. a Mentorica: Lidija Verlek LUČKA NA JASI SREDI GOZDA JE ŽIVELA DEKLICA LUČKA. NJEN DOMEK JE Bil-A MAJHNA HIŠICA. ZELO RADA JE IMELA ŽIVALI. ŽIVALI SO JO VEČKRAT OBISKALE, TO SO BILE: SILNICA BAMBI, ZAJČEK FILIP, JEŽ JAKA IN LISICA META. PRIŠLA JE ZIMA. ZAPADEL JE SNEG. ŽIVALI IN LUČKA SO SE SANKALI, KEPALI IN NAREDILI SNEŽENEGA MOŽA. BLIŽALO SE JE NOVO LETO. ŽIVALI SO LUČKI POMAGALE V GOZDU POSEKATI SMREKO, SKUPAJ SO JO V NJENI HIŠKI OKRASILI IN NAZDRAVILI OB NOVEM LETU. Sanja Kosi, 2, c Mentorica; Marta Toplak SREČA Sreča je leteča, zdaj je tu in žeje več ni. Srečen si takrat, ko te v šoli doleti petica in zvečer še pica. SONCE, KAM Sl SE SKRILO? Sonce, sonce, kam si se skrilo? Za seboj nisi nič pustilo. Zdaj vidim le luno in zvezde. Sonce, kam si se skrilo, kam si odšlo? Komaj čakam, ko boš spet vzšlo! V so noč te čakam Že, da boš vzšlo. A tebe od nikoder ni. Sladko zaspim v postelji. In ko se zbudim, ^>a' tebe spet si želim, ta0m. da te dobim. Rebeka Komel, 4. a Mentorica; Jadviga Kolar Starši so srečni takrat, ko njihov otročiček pri veka na svet. Otrokova sreča je ta, da mu mama dva poljubčka da. Najstnik pa je srečen takrat, ko dobi od dekleta kis na Ms. Damir Toš, 8, b Mentorica; Nada Gojčič ŠOLA KLIČE I Šolski zvonec močno zvoni, da po vsej vasi že doni, fante in dekliče pa v šolo veselo kliče. Brž zvezke odprite in se to pesem naučite, V zvezke vam same petice letijo, | ker ponoči vaše oči ne bedijo Ingrid Marovič 3. a/8 Mentorica; Karmen Plaveč , , i mmm m.«1 w, LUNA, DAN, NOČ IN JUTRO THM Ko se jutro zbudi, vso zemljo osvetli, nov dan se prebudi. I Ko pa se dan stemni, ■ postane temna noč, ker sonce odhaja proč. J;'/ Luna se prebudi in si pomane zaspane oči. ■H| Nato pa ona poskrbi, m da se na zemlji vse uredi. Andreja Ilešič, 8- c I Mentorica; Lidija Verlek | M JEZNA Jezna pesem se smeji. ker seji vse smešno zdi, Ampak, kje je PESEM da bi se smejala, jezna pesem? Jezna pesem puha, rabi dva kazala. Tamle spi in leži. jezna pesem kuha. Jezna pesem se smeji, Aljaž Ramot, 3.b /8 Še rakec se je ustraši. ker se ji jesen lepa zdi, Mentorica: Karmen Plaveč ko ga kdo preplaši- saj jeseni listje rumeni in po zrelem sadju zadiši. 10 TEBI Kot jutro si, ki se v gorah prebuja, ko že z lučjo se nad vrhove vzpenja, da v mladih barvah nov se dan začenja, kateremu sta mrak in hlad še tuja. Približaš sc in že oko spodbuja, da v srcu ples svetlobe ne pojen ja, da z ognjem spet se star pepel zamenja in mrtvo s tem se čudežno obuja. Izkleše Čas še lepšo ti podobo, z ljubeznijo se še srce dopolni -lepoti dalo zlato bo obrobo. Če čutiš kdaj, da mrak mi dušo polni, se ti približaj s svojo ji svetlobo, odsevi bodo v prsih spet popolni. Dejan Bratušek, 5. a, 2003/04 Mentorica; Miroslava Mijačevič KRIŽANKA 1, StarovcSfto verstvo iranskega izvora, kult boga Mitre. 2. Klel v kateri jc shranjeno vino. 3. Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, stoji mogočna utrdba - katera? 4. Odganjajo zimo in kličejo pomlad - KORANTI oz. 5. Mesno predelovalna industrija, 6. Most se spremeni v vino - kako sc imenuje tradicionalni in kulturni dogodek? 7, Praznik se imenuje po Juriju. 8, Praznik, ki sc imenuje po Ožboltu, 9, V Ptuju imamo 5 , to so Center, Ljudski vrt. Panorama, Jezero, Breg. 10. Imamo študijski oddelek, ljudski oddelek, mladinski oddelek. Ime in priimek pisatelja, 11. Po njej vozijo vlaki. 12, Vzdrževanje motornih vozil. 13, Je mesto, ki ima grad, vinsko klet, korante oz. kurente 14, Ptuj ima dva, obiskujejo ga otroci stari med 1 in 5, letom. 15, Glasilo mestne občine Ptuj. 16. Ptuj ima spomenik, ki se imenuje po Florijanu - zaščitniku ognja. Kako se imenuje spomenik? „ n , karma Vidovič, o. b Mentorica: Nada Goičič |il b. — I! K B e &. Ulj - P? ifEj 4/| Tm 11 Izdelaj družabno igrico Učenec, ne jezi se (po vzoru Človek, ne jezi se ) z najzanimivejiimi prizorišči Vorančevega književnega sveta. Preizkusi jo s sošolci (figurice so lahko radirke). ® ®on ® ® o C51 ® ® o qO Ou 8j vvtJ^ Ao^(AX— v AL t-U ^-ZL ^ 1 Tvo^a /IM ^A?4rCX