Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rim ski romarji. (Dalje.) Okoli poldaeva smo bili že v Ljubljaai, kjer ae aam je pridružilo kakili 100 kraajskih romarjev. Na čelu jim je bil prečaatni vladika dr. Miasia. Slišal sem, kako je aek visok uradaik aa kolodvoru očitao kaezoškofa prosil, da aaj priaeso za njega ia ajegovo rodbiao blagoslova av. Očeta. V Gorici je zopet vec ko sto romarjev — Sloveacev ia Lahov — stopilo aa voz. Zdaj se aam pa spači železai koaj, rekoč: toliko ljudstva jaz aam ne morem več vleči. Tedaj pa dobimo tovariša, in oba ata zdaj z nami aa jug kar letela. Uakraj Nabreziae zagledamo morje. Pri okaih je bila glava pri glavi, ker maogo romarjev morja še bi videlo. Mi pa, ki smo že morja vajeBi, mirao obsedimo. Po časih aastaja večer in tema ia občudovali smo kraaBO pobočbo južao aebo, katero je že toliko pesaikov navdušilo. Potem si vaak pripravi aa vozu gajezdo, kako ae je pač dalo, in vsak v svoj kot riva glavo. Ce si hotel kaj izvedeti od svojih tovarišev, aobedea ti bi več odgovoril, anapak vsi so začeli teže ia teže dihati, kakor bi železaima koajema vleči pomagali. Vlak aas je tako lepo zibal, kakor bi aas v zibeli imel, ia kmalu tudi meai miae zavest, da nisem več vedel, kje da sem. Pri Beaetkab amo drugokrat gledali morje, a potem smo se vozili daleko od morja, ia še le, ko ae preepim, amo v mestu Rimini zopet prileteli do morskib obalov. Najhujše aa potovaaji je, da ae zjutraj ae moreš umiti. Od petih do devetib smo se vozili tik morja, a aismo imeli toliko vode, da bi si človek malo zaspane oči izpral. Zato pa se je solace tem lepše umilo, in ko je vzdigalo iz morja svoj zlato-svitli obraz ia je pokazalo svojo debelo glavo iz kopeli, smo kar občudovali Bjegove dolge rumene Ias6 iB smo se sramovali, da smo aeumiti ib brez glavaika. Ribiči so mreže umivali. Bila je podoba, da so celo boč lovili, pa aič ulovili. Ribatvo je trd kruh, ribiči so do pojasa ia do glave hodili po mrzli vodi. Zeake so na obalu sedele ia so meada v avojih pleterkab zajutrek za ribiče braaile. Njibovi mali tolkači se že tudi daleč v morje upajo, ia tako se raao pozaa, kar meai moraar biti. Ob devetih prisopibamo v Ankoao. Meato ima imeaitao luko za italijaBsko brodovje. Luko bi človek mogel tudi imenovati »pribežališče ladij". Toda mi iščemo drugo pribižališče ia ae tedaj ae vtegBemo v Ankoni muditi. Mi iščemo Marijo, pribižališče greaaikov ia zato hitimo, kakor Bajbolj moremo — v Loreto. Za pol ure že se pripeljemo pod breg ia veseli gledamo na breg mestice Loreto. ki je od postaje Loreto pol ure oddaljeao. Dasiravao je na poataji mrgolelo umazaaib ia pokvečeaihkoleseljaov, ki bi aas radi zapeljali aa breg, se veadar odio^im peš iti v inestice, da 8e aekoliko prebodim ifl ai spretegn»m zaapaa^ ude Toda celi roj beračev me obaiplie — aa Laškpm vse berači, in ker Bisem glpštal aiti be liča laškega drobiža, stopim z aekim prijateljem aa voz. To vam je bila strašaa kučija i Kmet, ki je že tri kmetije zapil, pri aas aima tako blataega in razklopotaaega koleseljaa. Vprežea je bil osel. Avaati, le aaprej! Toda dolgo je trajalo, pred ko je kočijaš osla pripravil, da je prestopil. Pa kočijaš bi vsedel na voz, ampak jekraj voza letel ia z debelo leskovico je tako aeuamiljeao tepel ubogo mrcino, da je vsakokrat počilo, kakor bi ga s peračo mabail. Ko pa bitje ai aič izdalo, začae kočijaš kričati, kakor bi Turki pribajali ia krik oala toliko prestraši, da je poakuail ea par krati skočiti, a zopet je drobao korakal, kakor kaka gizdava goapodii-Ba. ki od same lepote ae ve, kako bi stopila. Sred mestica pa predaja oa sprašči ia voz ae nagae aa mojo atraa ia zdaj bi bil ležal v prahu aa ulici, da ne bi prihitela močaa Lahiaja na pomoč, ki je voz toliko podržala, da sem se izdeval. Nič ae reci, tolaži me tovariš. če sva se slabo vozila, bova pa zato debelo plačala. (Dalje prih.) Smešnica 18. Krčmar kupi v soboto pri pošteaem slov. kmetu 2 štrtiajaka viaa ia aaročuje mu, aaj ga pripelje kar drugi dea, torej v aedeljo domov. Kmet pa ga opomai, da je aedelja. ,,Nič ne de", reee na to krčmar, ,,le pripelji ga!" ,,Rad", pravi kmet, kraapaje se za ušesom. ,,toda v Bedeljo ne maram vpregati živiae". nZakaj ae?" vpraaa krčmar. ,,Za to, ker je greh", odgovori pošteai kmet. ,,Ej, kaj bo to, jaz vzamem odgovor za-nj aa se". — ,,Na tem avetu že", odvrae kmet, ,,toda kaj bo ua uaem svetu?" ,,Tudi tam!" zatrjuje krčmar. ^Zal", pravi sedaj kmet, nžal, da jaz ae morem ustreči vaši želji, kajti aa uaem svetu aočem, da se — saideva".