Št. 61. V Gorici, dne 26. maja 1900. Uhaja trikrat na teden » Šestih izdanjih, in sicer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici trn dam pošiljana: Vse leto . ........13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta ...*..-. ."":'8"V60v*.«r *v-*30--- Četrt leta.......3 , 40 ... , ; , 1-70 Pos&imčne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabreček vsak ilnn od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oa '.i. do 12. ure. Na naročita brez doposhuie naročnin? »o i) i oziramo. , _ti »PRIMOREC" izhaja neodv'isno"ool «Sbce» v«ak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra Tečaj XXX. SOČA IVečerno izdanje). Uredništvo sb nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadsir. Z urednikom je mogoče govoriti" vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo sa nahaja v Gosposki ulici 2L 9. l>optsl naj se pošiljajo le ureduiStvu. ^ Naročnina, reklamacije, in druge reči, katere srn spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le . ufraruiStru. IV^i, Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne Ljjipravniitvo. ______ Sg Oglasi in poslanic« Xvačnnijo po petit-vrstah,če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka \rsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „GoriSba TIskarna« A. Gafcršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca« še »Slovansko knjižnico*', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr, perit-vistioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod t «Gor. Tiskarna* A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Semenišče-ognjišče vsega zle§a v leteli. n. Oglejmo si ta najnovejši klerikalno-Goričanski »ordre de bataille* s splošno politiškega stališča. Zadnjič smo govorili le o razmerju, katero se naravnost v s i 1 j u j e za zdaj dvema denarnima zavodoma v Gorici ter se ju hočeš nočeš sili, da morata*postati strankarska, ako nočeta imeti vodnih nemirov v Bvoji »redi. Semeni§ka lista*) sta torej napovedala - bojkot na vsej črti, torej neizprosen, ostuden boj tudi na gospodarske m polju. Kolovodje in najbolj vroči pristaši obeh klerikalnih frakcij so že doslej z občudovanja vredno trdo-vratnostjo boj koto vali neljube jim po-litiško nasprotnike. Dr. Gregorčič in njegova kuharica sta Sla tudi v tom pogledu z dobrim vzgledom naprej prva m ml prvimi; za njimi vsi doli do nahuJHkanili d o I a v ee v, katero vodi za nos dr. Pavlica, a jih Živijo v Gorici trgovci, obrtniki, posestniki, ki pa kmalu .stopijo na noge takim seme-niškim hujskarijam delavstva proti delodajalcem. Klerikalno - Goričanski bojkot se semtertje pozna, ali se no občuti. Mi smo doslej molčali. K večjemu smo teroriste opozarjali, da so zgrabili za dvorezno orožje, ki utegne rezati globodje rane na njihovi strani, kakor hitro bodemo mi vračali 'šilo za ognjilo«. Čakali smo, da nasprotniki j a v n o razvijejo take baze bojno zastavo, češ, mi lahko čakamo, takrat bo še časa dovolj, da povemo tem zloduhom, kar jim tiče. Danes moramo govoriti ž njimi rezko besedo! Gospoda! Vi napovedujete narodno - napredni stranki •- b o j k o t. Vzeti jej morate zadnji vinar, ka *} V petek je isto, kar I*. L. , ponovila tndi Uorica , da s«« je tuli tu dokumentu- | val« blagoslovljena zvež.a. P:.-. , teri sto gospodarji! Tako kričite in divjate v »Prim. Listu« * Prav, ljubčki v semenišču! Ali veste, kaj se to pravi ? Veste li, da sto s tem zgubili sleherno pravico do naj-neznatnišega prizanaSanja ? Stopili sto nizko doli v najostudnejfii vseh bojev! Napovedali ste velikemu delu najugled-nišega prebivalstva boj na življenje in smrt. Zadnji vinar, toroj zadnji vinar hočete vzeti, kjer bo le mogoče, če tudi ni vaš! Kazviti hočete zastavo najostudnejsega boja, da vzamete sploh zadnji vinar, ki bo le mogoč, če tudi -ponavljamo to! — ni v a S. Vi dobro veste, knkošno nesrečno moč ima zlobno uprizorjena panika ! Vesto dobro, da so vam na razpolago skoro vsi farovži, vse cerkve, vse spoved-niče ! Vse to mora v boj za — zadnji vinar! Ha! Zadnji vinar! Torej naj-brezupnojSi vseh bojev, boj za — z a d n j i v i n a r! Prav ! Kaj hočemo drugega nego sprejeti na znanje napovedani boj V Toda gre se za zadnji vinar, ne pozabiti ! Toroj imjskrnjnisj boj, ki jo j mogoč! Kaj čuda, ako bomo morali so-I guti tudi mi v tem boju po nnj-jskrajniših sredstvih, no oziraje i se na to, jo li več ali manj plemenito. Ko se gre za »zadnji vinar«, toroj j za boj med »bi.ti in no biti«, takrat se ne vpraša, kaj poreče svet in svetniki v nebesih, ako udarim tako ali tako in ne drugače.... Zato bo torej tudi naš odpor enak, če ne hujši od •— naskoka. In na to morajo biti pripravljeni napovedovalci boja v — semenišču, ognjišču toliko zlega v deželi ! I Naši stranki v celi deželi se je j torej pripraviti na neizprosen boj s črno ! klerikalno četo, katero vodijo v goriškem semenišču, Od stopnje do stopnje za njimi! KakorŠen naskok, tak bodi odpor samo Še malce hujši: j ednini za plačilo, drugi m v svarilo! ! Boj za zadnji vi n a r ! Evo •ordre do bataille , ki velja tudi za na- MARCO VISCONT1 ZGODOVINSKI UOMAN Jlaiijanski napisal ZJcronvaso Grossi. (I)alj,.f 0 smrti Marka Viscontija. (Prevedena v nevezani besedi). »Mejtc, glejte! po pragu rnnogostolpnega dvori a se cedi kri; od vseh stranij se zbira zibana, razburjena, nešteta množica. Kdo ste?... Ali prav vidim, ali se motim ?... <\ ne, ne. ni pomote, spoznavam vas po kari, ki se blišči na vaših oklepih, po smelosti, ki odseva z vašega poštenega obličja. Vrli Milanei. kakšna žalost vam otežuje srce? Glejte, prestrašena množica nareja pot, dele se na dve strani; neki vojak si s pravo i'oko zakriva oči a z uno mi kaže. ranjenca, ležečega v prahu in še trepetajočega. On je, Marko! tisti smeli bojevnik in pro-svitljeni mož, ki je tolikokrat ugnal velfe po italijanski deželi, Marko, katerega ljubi in proslavlja cela Lombardija. Ah, objokujte plamteči žar, ki je ugasnil na obrazu junaka, na obrazu, s katerega odseva srčnost celo izpod mrtvaške megle! ali, objokujte presekano njegovo življenje!... Toda kaki grozoviti glasovi se širijo med množico? O, zloba! brata, nečak so dvignili svoje hudobne roke nad možem velikanom! Torej so sorodniki prelili rodno kri ? Stopi sem in povej po pravici, ti, ki si mu bil prijatelj. - Ali je r*^, da je Ijubav do deklice zmagala nepremagntiega junaka, kakor se je slišal glas ? >rc odgovorivši in joče meje vojak pobral in po.-adil k sebi na konja. Po zvitih potih je-zdariva in dirjava po temnem gozdu ; nazadnje se ustaviva pri nekem gradu. Vrata so se odprla, dvignjeni most se je stresel na vrhu, jel se je gibati in je padel, zaškripali so tečaji in kolesca, zarožljali zapahi in verige, a od nikjer ni videti žive duše. Po dvoriščih, po hodiščih na okrog, po mostovžili, izpeljanih nad njimi, ni nikogar: nt čuti nikakega glasu hoje; isti vzduh se ti tu mrtev dozdeva. Toda v mraku se je tam v koncu stebrišča zasvetilo neko okno. Ta svetloba prihaja od neke baklje, ki razsvetljuje mrtvaški oder preimenitne deve. Mlad še kot rosna kaplja počiva mirno in ljubeznjivo na blazini njen bledi obraz«k. Po belem vratu in prsih ji kakor zlata tančica segajo doli do bokov mehki lasje. K nebeškemu smehljaju so odprta zala usta, kakor odpira svoj rosni cvet skrita, od nikogar še dotaknjena vijolica. rodno-napredno stranko! Mari ne ? Kar smejo posvetenci v semenišču, ne da jih hudič kosmate pozoblje, to bo pač dovoljeno tudi nam proklinjanim liberalcem ! Obrnimo torej ost tudi mi: naš bojni klic bodi —' boj za zadnji v i n a r!! Niti vinarja hujskačem okoli semeniških listov !! Krasne razmere! Naši župani ne bodo več podpisovali fasij, v katerih je n. pr. vino zaraču njeno po 0 do 8 gld. hekto, pšenica po 3 gld. itd., marveč vse bo moralo odgovarjati običajnim cenam ; in v fasije bo moralo prfti vse, tudi vso ono, kar so zdaj tlači v nič, da gospodje več projmo iz blagajne v gotovini. Koliko tisočakov na leto bo tu manj, s katerimi botri bojevati po semeniškom receptu ostudni boj z narodno-naprodno stranko ¦— za zadnji vinar! K tomu pridejo medli »ofri«, katerih se ne udeleži noben naprednjak, in ob lotu in dan se dobi Še sto prilik, ko so mošnica teh ohsovražonih na-prednjakov no bo odpirala prod poželjivimi očmi klorikalno-Goričanskih bojevnikov »za zadnji vinar*. In ko pride mežnar z žakljem, dobf le toliko, kar je kdo dolžan dati, toda — niti vinarja več! Mašo po 00 kr. so prod 1L gom toliko vredne, kolikor tisto po 2 in po 5 gld.; ona sama toliko, kolikor sto in tisoč! — Se gre *za zadnji vinar«, ne zamerite, moramo tako govoriti ! To je Ie — slika boja, ki naj bi se pričel »za zadnji vinar« po načrtu »Prim. Lista«. Kaj šele bo, ako se ta boj razvname z vsemi možnimi in ne-možnhni inačicami ?! Dii, le začnite, bomo videli, koga bo prej glava bolela, kdo si bo prej želel nazaj tistih lepih časov, ko ni še bila izdana iz semenišča * ordre de bataille« — boj za zadnji vinar! Nočemo nadaljevati te svoje slike, ne prenašati jo na gospodarsko polje v obče, ker bi bila — pregrozna. Že slika sama bi bila tako grozeče svarilna, da bi nekega lepega dne preroki boja za zadnji vinar morali zbežati v seme- Xa pol zaprto deviško oko. kakor snivajo-ega angelja, kaže, da še želi gledati beli dan. Izvoljeni duh! če si morda prišel doli z i«ba gledat lepo telo, katero* si oživljal,..... A kak tu/ni glas svetih pesmij se razlega l>o tihem ozračju prostrane ravani? Vedno bliže prihaja ; že, odmevajo od le-senegf: mosta stopinje neznanih ljudij r oni grejo in grejo, naprej, naprej. Toda glej, baklje so razsvetile temo; v črnih kutah stopajo resno v dveh dolgih vrstah redovniki. A za njimi šest grajščakov v dragoceni opravi nese Markovo telo, vse odeto z železjem. V isto temno sobico so jedno poleg drugega tiho položili - naj zal j šo krasotico ter naj-hrabrejšega junaka. Ko so mu odkrili krinko,, se je zazdelo, kakor da bi se bil zažaril od veselja obraz voj-ščaka, spravljenega k počitku poleg ljubljeno deve.' Sklep. Luccanski giumec - pesnik bi nas skoro hotel uveriti, da sta bila Marko in Biee skupaj pokopana v rosatskem gradu. Mogoče, da se je on dal zapeljati nišče.... kajti ljudstvo bi se prestrašilo prihodnosti, katero mu pripravljajo hujskači okoli semeniških listov in dalo duška svoji nejevolji na načine, ki bi povedali več nego sto najlepših člankov po »liberalnih« listih, In s tom danes končamo! Zdaj pa le začnite boj — za zadnji vinar! Mi vam bomo vračali % vrhano mero. Če menite, da nam vaše grožnjo impu-nujejo, se j ako varate! Povedati smo le hoteli, da boj »za zadnji vinar« sprejemamo in ga hočemo tudi hrabro do-bojevati, — Za postranske posledice odklanjamo vso odgovornost! Odgovarjali bodo hrabri vitezi okoli obeh klerikalnih listov in no v majhni meri kardinal M i s s i a, ki redf toliko hujskari j v svojem — sem o n J 88 u, ognjišču toliko zloga v dežoli! — Amen! DOPISI. 1% €rnie\ 25, maja, — Na uredništvo »Gorice4' som poslal tak popravek:*) Uredništvu »Gorico* v Gorici, Janez Lehan jo priobčil v B9. Štev, •»Gorice* dopis iz črnič, v katerem trdi» da pozna moj podpis, da podpis na pooblastilu za občni zbor »Goriške ljudske posojilnice" ni bil moj, da je torej g. dr. Tuma moj podpis ponaredil ter zagrešil »kriminal*. Na moj protest v »Soči* proti takim laženi se je oglasila zopet »Gorica* št. 41. v sestavku »Z barvo na dan«, ki zopet govori o »čudnem postopanju s pooblastilom veleposestnika g. Pignatarija iz Črnič*, o »neizvirnosti Pignatarijevega podpisa na pooblastilu*, v kar je »Leban dokaj veljavna priča", kakor tudi, da tu,...: »se gre za vso široko javnost slovensko, katera je morala vsled Lebanove podpisane izjave zadobiti rudne pojme o dr. Turni kakor predsedniku denarnega zavoda,... Tu ne pomaga nobeno zvijanje v »Soči", nobeno ponarejanje Pignatarijevega ogorčenja, tu govorijo samo fakta*. Na tako pisavo »Gorice* zahtevam po § 19. tisk. zak. ta-le popravek: *) »Gorica" popravka ni hotela sprejeti! Ur. po kaki neresnični vesti, došli v To-skano, ali pa je lehko tudi vedel resnico, a ker se mu je ta dozdevala preveč suhoparna, jo je hotel zasukati nekoliko po svoje, da bi s tem postala pesem bolj mikavna in da bi imela več vspeha. Mi pa moremo z dobrimi dokazi zagotoviti bralce, da je bil Marko z veliko ?:istjo položen v podzemlje cerkve Santa Maria Maggiore v Milanu. Ravno tak6 vemo iz dobrega vira, da je bila Ottorinova soproga prepeljana v Limon to, kakor je prosila na smrtni postelj i. Xi treba namreč misliti, da mi sodimo, da bi si morda le zgodovinarji, letopisci in kronisti, skratka tisti, katerih naloga je, govoriti resnico — lastili neko pred-pravico: namreč to, da bi oni včasih pravili, kar ne vejo, ali je res, ali pa vejo le površno, in da bi molčali o tem, kar jim je dobro znano ; da bi olepšavah, pretiravali, pretvarjali, ali si pa kar naravnost sami kaj izmišljali, sploh da bi so posluževali vseh umetnosti], katere uči govorništvo in včasi svetuje opreznost. O kratko nikar! teh pred-pravic mi ne prisojamo le njim, ampak izjavljamo, da je naše mnenje, da se takih sredstev včasih poslužujejo tudi pesniki. i. Ni res, da je Leban Janez iz GrnhV ? tem slučaju veljavna priča, marveč res je, da je v »Gorici* lagal. 2. Ni res, da bi bil dr. Turna ali kdorkoli ponaredil moj podpis na pooblastilu, marveč res je, da sem poslal 28. aprila po pošti z ekspresom na naslov g. dr. H. Turne dve pooblastili za se in soprogo, obe pravilno izpolnjeni in podpisani. 3. Ni res, da je bilo moje ogorčenje ponarejeno, in da so v tem slučaju govorila f akta, marveč res je, da je moje ogorčenje resnično in veliko nad lažmi v Lebanovem dopisu in v članku „Ven z barvo*. 4. Res je, da je morala vsa široka slovenska javnost zadobiti vsled Lebanovega dopisa in članka »Ven z barvo" čudne pojme o dr. Turni, — res pa je tudi, da sla dopis in članek neresnična in lažnjiva v namen, da bi še čudni pojmi o dr. Turni razširili. V Crničah, dne 24. maja 1900. FrancPignatari, veleposestnik. Ker mi je do tega, da pride ta popravek tudi pred oči »Sočinim" čitateljem, prosim, da ga priobčite. Svet naj vidi, kako težavno je branili nam naprednjakom svojo čast in poštenje pred — lažniki po poklicu, kakor je pogosto dobro povedala »Soča*. Laž in obrekovanje je edino orožje, s katerim se bojujejo. Eden najpredrznejših slučajev je ta z mojima pooblastiloma. Upam, da ima »Gorica- zdaj dovolj popra! Gornji. Iz Istre. — (Goriška abstinenca). Tudi čitateljem .Soče* bo morda še znano, da je bil lani poleti v Trstu shod deželnih poslancev vseh treh primorskih pokrajin. Goriška je bila dobro zastopana,- došla sta tudi grof Goronini in dr. Gregorčič. — Za goriške poslance je govoril — recte »otrobe vezal" — dr. Rojic, ki je končal z bombastično izjavo o solidarnosti. Sklenjena je bila znana resolucija o slovanski abstinenci v vseh treh deželnih zborih. Poslanci vseh treh dežel so bili po tej resoluciji vezani na solidarno postopanje I Ali kaj smo doživeli? Dr. Gregorčič se je držal tega sklepa le toliko časa, dokler mu je to kazalo. Njegova »Gorica" je tudi naglašala sklenjeno abstinenco, ko je bilo treba udrihati po vrlem dr. Turni-. — Kaj pa smo videli Ietos»? Dr. Gregorčič je bil v dogovora z vlado, dogovarjal se je z lahoni, spravil je svoje kimavce pod kavdinski jarem, a pozabil popolnoma na shod v Trstu in na sklenjeno resolucijo. Niti toliko najprimitivnejšega takta ni mož pokazal, da bi bil tovariše v Trstu in Istri vsaj obvestil o preobratu svoje »politike". In tako smo doživeli žalostno istino, da je dr. Gregorčič z vsemi svojimi kimavci pozabil na ono solidarnost, katero nam je dr. Rojic na shodu zagotavljal v imenu rele stranke. Kakcšen nauk sledi iz tega? Gotovo ta, da na tako stranko, ki pozablja na imenitne načelne sklepe na način, kakor je ta, ni resno računiti. — Sicer pa razmere tudi drugače opazujemo in vemo dobro, kaj-si moramo o tej stranki misliti. * Domače in razne novice. Zaplemba. — Zjntranje izdanje nam je zaplenilo državno pravdnislvo radi vesti: »Že zopet molitvice", v kateri smo primerno označili razpošiljanje nekakih .molitvic* pismenim potom, ki se morajo devetkrat prepisati in devetim osebam razposlati, kakor se zahteva v teh pismih od adresata. Slično smo že obsodili pred časom v listu take pošiljatve, kakor so storili tačas tudi drugi listi. In sedaj zaplemba l Proti nje} podamo utok. Zrelostni izpiti; — Na tukajšnji realki prično zrelostni izpiti pismeno v ponedeljek, dne 28. t. m. Nadvojvoda Raiuer, ki je bil dospel v četrtek v Gorico, je odpotoval včeraj, alt prišel je včeraj v Gorico vojni poveljnik Suc-covaty, ogledat si tukajšnjo vojaško posadko. Članom železniškega sveta za državne železnice sta po predlogu trgovske in obrtne zbornice izvoljena tudi gg. Holzer kot svetnik in Jos. M ulit s ch kot njegov namestnik. .Katoliška" organizacija na Goriškem. — »Prim. List" je napovedal, da se konečno otvori »centralna posojilnica". To je storil s člankom, ki tako pričenja: »Na Goriškem se je naglo izvršila ločitev med liberalno in katoliško stranko. V veliki meri je to zasluga Gabrščekova, ki ne pozna v nobeni reči zmerne besede. Tako odločno, brezobzirno in — recimo naravnost — pobalinsko (— Imenitno! —) ne piše noben nam znan časopis v nobenem jeziku, ko »Soča«. Zato pa se je ločitev tako naglo izvršila. Ločitev je pa tudi taka, da liberalna stranka — vsaj po »Soči" moramo tako soditi, in ona je zdaj merodajna, kakor kažejo dejanja. — odklanja vsako poravnavo, vsak kompromis, vsako premirje z nami. Liberalci nastopajo tako, da hočejo biti sami gospodarji v vseh vprašanjih javnega življenja: v deželni in državni zbor hočejo spraviti same svoje privržence, ravno tako v vse tudi najmanjše občinske zastope in v vsa narodna društva". Potem I a ž e o uničevanju vseh katoliških pojavov, laže zopet o dr. Tavčarju in dr. Mraulaggu, na to pa kliče na obupen boj vse somišljenike, katerim je sveto katoliško ime (—n. pr. prof. Ivančič, prof. Kragelj, dr. Rojic, Franjo, Štefa Makuc, Maks Plesničar in Janez Leban iz Grnič —). Konec je tak-Ie: Nam liberalcem treba odgovoriti z dejanjem. Prvo dejanje bodi: .Centralna Posojilnica", katero ustanove klerikalci načelno kot svoj zavod proti liberalcem. Ali ni to zanimivo čtivo ? — In v tako družbe so padli nekateri resnični — liberalci! Dober tek enim in drugim! Pa pravijo, da se ne gode več čudeži! Mi »Sočani" smo spravili pod en klobuk ogenj in slamo! Še nekaj I Kaj pomenja tista deklama-cija, da mi odklanjamo vsako poravnavo, vsak kompromis, vsako premirje? Kdaj je bilo kaj takega ponujano, da bi bi' mi mogli odkloniti ? Pač pa imamo mi v rokah črno na belem, za klerikahio-Goricansko strančico je podpisan kaplan Der-mastia, da — z nami se nočejo spustiti niti v kake pogovore, kaj li še v namen, da bi se dosegla — poravnaval Poravnava! Krilata beseda! In šele danes jo slišimo, ko gre klerikalcem voda v grlo! Danes, ko so že na kraju propada, le še »milostnega sunka pričakujejo", danes govore o poravnavi, o kompromisu! — Pozno, prepozno I Kdor hotoma in vedoma laž«, ni samo nesramen lažitlk, temveč tudi zloben človek. — Včerajšnja »Gorica" prinaša pod naslovom »Pišejo nam8 že temeljito ovrženo laž. Da pa bodo naši čitatelji vedeli, kaki rokov-njači pišejo v »Gorico", pojasnimo celo zadevo, ki je ta-le: Just Verus je v »Slov. Narodu" dokazal v podlistku »Kdor drugemu jamo koplje....", da je oni isti kurat Koblar, urednik »Slov. lista", ki drugim očita plagijatovstvo, sam pravi pravcati plagijator, ki je prevel nemški znanstveni spis na slovenski ter ga priobčil kot svoj. Koblar v odgovoru v zadnjem »Slov. Listu" ni mogel nič odgovoriti, le udaril je po tukajšnem profesorju g. Ferd. Seidlu, češ: ti si napisal, ti.... Pripojil je seveda par zabavljic, prav po katoliškem običaju 1 Nato je prof. Seidl izjavil v »Slov. Narodu" z dne 22. t. m., da on ni pisal omenjenega podlistka v «Slov. N." z dne 17. t. m., kar mu je tudi uredništvo potrdilo. 23. t. m. je pa prinesel »Slov. Narod" zopet iz peresa Justa Verusa članek, ki je zopet dokazal, kako grdo gosp. kurat Koblar laže s tem, ko se hoče skriti za opombo Mitteisa, ki pa veija le za dve vrstici. (Glej »Izv. muz. dr. za K," str. 74.) Vse to so seveda vedeli gospodje okoli »Gorice", ali kaj zato, ko pa namen posvečuje sredstva! Njim tako ni šlo za nič drugega kakor za to, da oblatijo profesorja Seidla, ki noče ž njimi v eden rog trobiti in ker se ne boji odkrito nastopiti za to, kar misli, da je prav. Gospodje so vedeli, da Just Verus ni prof. Seidl, ergo: da inkriminovanega podlistka ni spisal prof. Seidl, vedeli so tudi dalje, da je Just Verus neovržno dokazal zopet ponovno, da je Koblar istinito »plon-kal". In kljubu temu so šli ter „preplon-kali" iz »Slov. Lista" z dne 19. t. m. oni Koblarjev neresnični odgovor. »Gorica" piše : »Just Verus" ima res smolo. In blamaža je huda*. Ne, ne, gospodje, Just Verus ni užil prav nikake bla-maže, užili ste jo Vi pri treznih ljudeh, ki so zopet spoznali, kam ste zabredli v svoji brezmejni strasti do oseb, ki so Vam neljube. Ali, gospodje, verujte, laž je nezanesljiva, z lažjo boriti se proti resnici ima morebiti tre-noten vspeh pri nemisleči masi, ali — že pride dan, ko se trhli dom poruši! Naš narod pravi: Kdor hotoma in vedoma laže, ni samo nesramen iažnik, ampak tudi zloben človek. In »Gorica" hotoma in vedoma laže.... Kakšna t ;e ? O tem smo vsi jedini. »Edinost* je nedavno pisala: »Nižje ni več mogoče* — namreč bolj nizko, bolj podlo pisati, kakor piše »Gorica", ni več mogoče. In imela je pravi Štefan Makuc iz Grojne je pozval »Sočo", naj mu navede tudi pričo, ki potrdi, kar je on govoril v znani reči. Štefan naj malce pomisli nazaj, pa pride de spoznanja, da tista priča je prav prizadeti gospod, katerega se je tikala ona vest, in kateri si jo je zato tudi dobro zapomnil. Upamo, da Štefan se spomni na to ter da ni tako pozabljiv, on, tako unet »Goričanski" agitator.' .Prismodarizem". — Zadnji »Prim. list" pravi: .Gospodje okolu »Soče" ne vedo niti, kaj je klerikalizem, pa imajo vendar le neprenehoma to besedo v ustih. Pišite raje kaj je prismodarizem!" Takoj, gospoda! Kaj je klerikalizem, smo povedali in defino-vali že opetovano v »Soči" ; zato tega ni treba tukaj ponavljati. Naj torej povemo, kaj je prismodarizem. Prismodarizem je brat kle-rikalizma, ki ga spremlja povsodi, da vidiš vedno drugega poleg drugega, kakor na primer dr. Jožefa in dr. Andreja Pavlica 1 Klerikalizem izhaja iz semenišča, od tam tudi prismodarizem, in v »Gorici" in v »Pr, listu* vidimo v vsaki številki, kako zvesto sledi prismodarizem kierikalizmu! Ali ste zadovoljni? Izpred sodnlje. — Včeraj je bila obravnava proti 34 let stari krčmarici Josipini Moncaro iz Gradišča ob Soči radi goljufije in radi vlačugarstva, katero se je vršilo pod njenim vodstvom. Obsojena je bila na 6 mesecev ječe s postom v?,aki mesec, njena služkinja Marija Fontanin, ki je bila soob-tožena, pa na 2 meseca ječe. O Ironija! — Ni kmalu najti časopisa, kateremu bi bila laž in obrekovanje boljša prijatelja nego goriški »Norici*. Saj že skoro leto dnij pobipmo največ njene laži, katere namenoma trosi v svet. — V torek je pa prinesla konfuzen članek »Zmaga resnice", ki jadikuje, kako je svet pokvarjen, kako laž zmaguje, a da konečno gotovo prislje tudi »zmaga resnice". — Da, da, pri nas na Goriškem resnica že zmaguje nad — lažjo. Petletni ne učiteljev. — Pomnoženi okrajni šolski svet goriški je preklical dne 23. t. m. svoj sklep glede na vtok na upravno sodnijo na Dunaju. Vsled tega je predsedništvo pooblaščeno, privoliti petletnim? učiteljem, ki se za nje oglasijo. Tako je rešena, ta reč, ki je bila vzbudila že toliko hrupa na izvestni strani, pov oljno v vsakem pogledu. Ahllejeva peta .Soče". — Imeniten naslov prav v pristni Grejrorčič-Berbučevini l Vreden 100 K. Pod tem naslovom nam hoče »Gorica" dokazati, »kako »Soča" v enomer gazi po mlakuži časnikarske nedostojnosti in kako je v nasprotju z zdravo logiko v vseli rečeh" ! Mislili smo, kdo ve kaj da pove, ali ti učeni možje okoli »Gorice" v tem, ko hočejo dokazati nam nedostojnost in nasprotje z logiko, baš to dokazujejo na samih sebi, kakor smo jim to mi poprej že neštetokrat dokazali. Ne pomaga tudi nič bitje ob rodoljubna prša, kajti ti možje nimajo pravice do tega! Le malce se spomnite, kaj vse ste nakopičili že v »Gorici" proti naši stranki, spomnite se, kako zvitarsko ste naskokovali naša denarna zavoda, koliko drugih nelepih nakan ste vprizorili, kako mrcvarili logiko, odkar je počil razkol, potem pa se vprašajte, ali smete še Vi očitati drugim »mlakužo* in »nelogiko" ! Pojte, pojte, kdo Vam še kaj verjame ? I Dr. Jožef Pavlica r svojem elementu. — Kadar se nabere g. dr. Jožefu gradiva, da mu zadostuje za »farbanje* delavcev, pa skliče shod ali občni zbor svojega »Slov. katol. delavskega društva* na Goriščeku (pri Katariniju). Tako tudi je bilo v nedeljo. G. dr. Jožef ima ob lakih prilikah posebno piko na »Sočo", kateru slika delavcem kot skrajno sovražno; že dobi kaj takega, da zavito mu služi izborno v ta namen, če ne pa kaj podtakne. V nedeljo zopet je ropotal preljubeznivi g. dr. Jožef proti »Soči", bil ob mizo, ter zatrjeval, da »Soča*' »je poživljala svoje somišljenike, da naj ne dajo niti škorjice kruha ubogim delavcem, kateri so pri našem društvu*. Kako lepo jo je zavili Znano je, da dr. Jožef hujska delavce tudi proti gospodarjem, in tak vtis je dobil vsakdo, kdor je bil kedaj navzoč na takih shodih ter zna prav presoditi besede g. dr. Jožefa. Zraven pa jih uči ponižnosti nasproti njemu, vsem gg. nuncem in oblastvom »Kmetsko bralno društvo* t Blljah i namerava prirediti veselico s petjem, igro in j deklamacijo tekom meseca junija. Udje se ' pridno pripravljajo ter urijo posebno v petju j pod nadzorstvom gosp. Dan. Fajglja. Vspored in dan se določi pravočasno. Brzojavni in telefonski promet meseca aprila, .1900. — Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega pošthegar ravnateljstva-je 4 bilo meseca aprila 1900, in sicer na Primorskem, oddanih 53.088, d o šli h 57.207, | tranzitujocih 159.199, skupaj- 369.494 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: j oddanih 33.587, došlih 3G.373, tranzitujocih j 147.085, skupaj 217X)45J)rzDJavJ^: na Kranjskem oddanih 7470, došlih 9060, tranzitujocih 14.610, skupaj 31.140 brzojavk. V in-terurbannem telefonskem prometu je bilo v isti dobi: v Trstu 2007, v Opatiji 873, v Pulju 150 in v Ljubljani 210 pogovorov; v lokalnem prometu se je govorilo: v Trstu 255.000krat, v Pulju 6735krai, v Gorici 5280krat, v Opatiji 4598krat in v Ljubljani I4.200krat. Radodaren donesek. — Stotnikov brat daruje »Šolskemu domu* 4 krone. Zgubila je neka oseba meseca febru-varja t. 1. okoli šempasa dve knjižici za vpisovanje trgovskih apazk. Kdor ju je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer dobi 10 kron nagrade. Listnica. — G. dop. iz R. Ne moremo priobčiti, ker nočemo ustvarjati polemike v stvari, v kateri se ne splača. Slišali smo dva glasova, Vaš in protidopisnika; zato smatramo to reč za končano. Pišite nam rajši kaj drugega l Razgled po svetu. „Zveza slovenskih in istrsko-iirvat-skih županov*. — Ljubljanski župan je razposlal tako-Ie vabilo: »Vabilo k ustanovnemu občnemu zboru »Zveze slovenskih in i s t e r s k o - h r v a t s k I h županov", kateri bode Binkoštni ponedeljek dne 4. junija t. 1. ob 11. dopoludne v velikej dvorani »Mestnega doma" v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Sprejemanje članov. 2. Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora. 3. Volitev razsodnišlva. i. Določitev kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor. f>. Posamezni predlogi. V Ljubljani, dne 15. maja 1900. Za pripravljam! odbor: Ivan Hribar, načelnik*. — Izpisek iz pravii; § 10. Društveni odbor ima s predsednikom in njegovim namestnikom vred devet članov. Od teh pripadajo na kro-novino Kranjsko trije, na Spodnje Štajersko dva, na Primorsko dva in na Koroško dva. Odborniki volijo izmej sebe tajnika in blagajnika. Odbor si naredi sam svoj opravilni red in se sme razdeliti na odseke. § 12. RazsodniStvo ima pet udov. Od teh pripadala na deželo Kranjsko dva, na Sp. štajersko eden, na Prirn. in na Koroško eden. K ljudskemu Štetju. — Češka ljudska stranka je začela čilo gibanje, da bi se bodoče ljudsko štetje izvajalo po narodnostih, ne pa, kakor do sedaj, po »Umgangssprache*. ,Č!as* v Pragi in »Nezavisle Listj* v Plznu dan za dnevom vspodbujata ljudi, da naj se državnemu zboru pošiljajo peticije za štetje po narodnosti. Mi tudi začnemo akcijo z ozirom na ljudsko štetje. In naše občine naj se potem poprimejo čvrsto dela. Bila bi v resnici velika pridobitev za nas Slovane v Avstriji, če bi se izvajalo ljudsko štetje po narodnostih. In to je treba tudi doseči. Na delo torej! Spin&eeva Interpclaelja. — Interpelacija poslancev SpinčiČa in tovarišev v seji zbornice poslancev dne 18. maja 1900. Glede odločbe c. kr. namestništva v Trstu od dne 13. avgusta 1896. št. 12403, oziroma c. kr. okrajnega glavarstva na Vo-loskem od 1 septembra 1896. št. 7824, tičoče se razdelitve premoženja zadruge v Pregarju, sta tamošnji župan Anton Butina in posestnik Tomaž Bubnic, v svojem iu svojih tovarišev imenu napravila neko ulogo in jo poslala dalje potom občinskega urada. V tej ulogi sta prosila c. kr. okrajno glavarstvo, naj to ulogo z vsemi tozadevnimi akti odpošlje na c. kr. namestništvo v Trstu s prošnjo, naj omenjeni odločbi razveljavi, eventuvelno naj to ulogo predloži c. kr. mi-nisterstvu za poljedelstvo kakor rekurz. Ker pa potem vzlic vsem pismenim in uslmenim prizadevanjem na c. kr. okrajnem glavarstvu in c. kr. namestnišlvu nisla dobila nikake rešitve, sta se dne 22. novembra 1899. obrnila naravnost do visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo s prošnjo, naj isto reši ali naj da rešiti stvar. Z ozirom na to, da imenovana in njuni tovariši že na tri leta Čakajo na tozadevno odločbo; da je stvar za nje največe važnosti, da je vsako porabljanje dotičnega premo- ženja onemogočeno, in da v bedi, v kateri I se nahajajo ljudje, ne smejo rabiti niti svojega lastnega premoženja, jednega najvažnejših virov za njih hranjenje, in da tozadevna interpelacija od 16. decembra 1899. še vedno ni dobila odgovora, si dovoljujejo podpisani obnoviti to interpelacijo ter povprašati njegovo ekscelenco", gospoda ministra za polje- j "delst7err-.....«—** »Ali je njegova pkscelenca pri volji, ukreniti nemudoma, da bo uloga imenovanih j Butinarja in Bulniča, od 28. septembra 1896., tičoča se razdeljenja premoženja zadruge v Pregarji, krama občina Podgrad, okrajno glavarstvo Volosko v Istri, vendar enkrat rešena, in sicer ugodno, z ozirom na pravo in zakon, in z ozirom na bedo, v kateri se nahajajo Členi zadruge? I Občinske, volitve na Dunaju. — Pri dopolnilnih volitvah v torek za tretji volilni razred v četrtem vol. okraju je prodrl krščanski socijalist Brerier z 927 glasovi, v desetem okraju krščanski socijalistRieder s 1074 gla-I sovi. Tudi v okrajne zastope v Leopoldovem I mestu, v Ottakringu in v Biigiltenuu so prodrli kršč, socijalisti. V drugem vol. razredu so dobili izmed 46 mandatov kršč. socijalisti 37. V drugih 17 j okrajih so zmagali krše. socijalisti! Na Tirolskem se tudi dani. — Pri zadnjih občinskih volitvah so zmagali na celi črti kandidati združenih strank radikalno-narodnih in naprednih Nemcev proti kandidatom klerikalcev. — In tako pojde povsod! Statistika stavkuvega gibanja v Avstriji za prve tri mesece tekočega leta. — »Sociale Rundschau" podaja natančno statistiko stavkovega gibanja v minulih treh mesecih; stavk je bilo 70, v njih je bilo 11,0.000 delavcev, dasi jiii je stavkovalo samo 78.000. Posledice navaja S. R. le o 52 stavkah .* 14. jih se je namreč, to je 27%, izvršilo s popolno zmago, v 23 so delavci le deloma zmagali, v 15 so se pa borili popolnoma brezvspešno, Obstrundja v nemškem državnem zboru. — »Lex Hcinze* je prišla z dnevnega reda. Obstrukcija ni mirovala poprej, da je dosegla ta vspeh, tla je prišla razupita »lex Heinzc", naperjena proti umetnosti, iz razprave. »Edinost* pristavlja k temu: »Ob tej ptiliki se nam kaže v bengalični luči vse Hcemerstvo nemških strank v Avstriji, Dočim jim je češka obstrukcija rop na blaginji ljudstva, zločin na državni koristi, gnusna komedija itd. itd., proslavljajo zmago nemške obstrukcije kakor zmago narodnega duha, najslavnejo in najkrasnejo prikazen v zgodovini nemškega duha; z obstrukcijo da je dokazal nemški narod, da je še »narod mislecev in pesnikov S" Tako se glase slavospevi nemški obstrukciji iz ust onih, ki sipljejo ogenj in žveplo na češko obstrukcijo. Više pač ni možno v hinavstvu*. Kallayevo gospodarstvo v Bosni. — Proračunski odsek avstrijske delegacije je dal pl. Kallayu kaj hitro absolutorij za njegovo »izvrstno* upravo Bosne in Hercegovine. Posl. Kozlowski ni mogel dovelj prehvaliti »vzorne administracije* Bosne in Hercegovine. Ako bi bile besede Kozlowskega resnične, bi moral biti narod v okupiranih deželah srečen kakor Izraelci, ko je padala mana. Toda resnica je docela drugačna. Položaj najemnikov je še vedno jako žalosten. Najemniki, »kmetje", morajo plačevati posestnikom od žetve in pridelka V,, včasih cel6l,'2. Beda je seveda zategadelj velika. K temu pridejo še vladni davki, ki so se tekom eno-indvajselih let popelorili. Vlada ni storila za naseljen je ničesar. Mesto da odhajajo kmetje iz Avstro-Ogerske preko morja, bi mogli ostati v Bosni in Hercegovini, Seveda bi jim morala vlada položaj olajšali s podelitvijo strojev, s posojili, z brezphčnim svetom. To bi dvignilo kmetijstvo in obrt, pa tudi pospešilo zvezo z avstrijskimi notranjimi deželami. Kalla? siplje* s svojim proračunom javnosti le peska v oči, kajti proračun je nepravilen, izdati in dohodki so mnogo večji kakor priznava Kallaj. Zaključnih računov pa sploh noče predložili. Njegova uprava je silno draga in nepraktična. Velik del stroškov nakladajo deželi orožništvo in redarstvo, zlasti pa Kalla-yevi šporli, lastna reklama po inozemskih tistih in razna nesrečna podjetja njegovih prijateljev. Samo ti izdatki znašajo tekom 15 let baje do deset milijonov gld.! Vzlic ogromnim rednim podporam dobi Kallay za 1901. še 7,300.200 K izredne podpore. In tako gospodarstvo hvaliio! Avstrijska delegacija. — Proračunski od^ek avstrijske delegacije je odobril poročilo poročevalca markijo Bacquehema o proračunu ministerstva za vnanje posle. Poročilo poje slavo sestanku v Berolinu in trozvezi, omenja pa tudi nespremenjenih dobrih razmer z Rusijo, pomnoženja in razširjenja konzulatov, ki bi naj pomagali našemu izvozu, ter izreka željo, da bi se v očigled obnovitvi trgovinskih pogodb čim prej zboljSale naše I notranje politične razmere. Potem je odsek začel razpravljati o ordinarju za vojsko. Poročal je grof Kottu-linskv. Govorili so grof Potočki, Slama, Kozlovski, Demel, Turk in Pergelt. Skoro vsi govorniki so se zavzemali za toplo večerjo vojakom, za preosnovo vojnega kazenskega reda, za upoštevanje potreb poljedelcev o vojaških—vajah-in o nabavkah za vojsko. Delegat Slama se je pritoževal, da cesar ni pomilostil oseb, kaznovanih v znani aferi radi zglašanja v materinščini na kon- i trolnih shodih. Poljak KozIowski je po- 1 žival Cehe k spravi, a Nemci so naglašaii i svojo — spravljivost in svoj palrijotizem! Kottulinski je izjavil, da se z ozirom na državne finance ne more izreči za toplo večerjo vojakom, niti za zboljšanje plač čast-ništvu,.ali je pohvalno omenjal pomoči vojaštva o nezgodah! To govoru vojnega ministra ki je obljubljal, da se bo vojna uprava o naročanju za vojsko ozirala na poljedelce ter da se vojni kazenski red. preosnuje v novodobnem zmislu, je sprejel odsek ordi-narij za vojsko, V včerajšnji seji avstrijske dele- japlje se je dotikal delegat Kaftan cesarjevega potovanja v Berolin, trde, da ako bi i bil posel v Berolinu imel le to svrho, da prisostvuje družinskemu prazniku, bi ne bilo potreba tako velikega diplomatiškega aparata, ne posredovanja ministra za zunanje stvari ter drugih dostojanstvenikov, Čehi se ne strinjajo z govorom predsednika delegacij, da v trozvezi je ohranjen pogoj za mir, ker de facto trozveza ne obstoji. Javno mnenje v Italiji, posebno na gospodarskem polju, je proti trozvezi, Italija in Nemčija sta bili odgovorili po razglašenju grško-turške vojne na neko avstrijsko noto glede na aneksijo Bosne in Hercegovine v nepovoljnem smislu, Italija je hotela celo zasesti neposredno Albanijo, vsled česar je bil prišel nemški cesar na Dunaj in avstrijski v Petrograd. Dalje je omenjal, da Avstrija pada na stopnjo vazalne države nemškega cesarstva, glede Rusije se drži mrzlo, čeprav se nima nič bati od njo, kajti dala ji je že v prav težavnih slučajih dokaze o pravem prijateljstvu, obsojal je izgnanstvo slovanskih delavcev iz Prusije, glede Italije jo dejal, da proti nji delajo bran zvesti Tirolci in pa južni Slovani, kar bi morala država upoštevali v največji meri. Omenil je tudi pomnoftitev naklade na češko pivo od strani Nemčije, glede na jezikovni načrt je izjavil, da v njem nedostaje načela za jednakopravnost. Slovenski poslanec Venca j z je povedal, da italijanizem, germanizem in. madjari-zem tišče razvoj Slovanov, da politiški idejal [ Slovencev je združitev Jugoslovanov v ilirsko knUjevstvo pod habsburškim žezlom. Jugoslovani se bojujejo proti privilegovani poziciji iialijanskega življa. za trozvezo se ne morejo ogrevati, ker tudi niso zajamčene jednake pravice za vse narode. Govorili so j še Stransky, Demel in Slama, potem je bila J seja zaključena. Ustanovitev komisije za preprečanje nezgod in ureditev poštarsklh razmer. — I »Wiener Zeitung" od 23. priobčuje razglas trgovinskega ministerstva, s katerim se naznanja ustanovitev komisije v preprečanje nezgod ter odobrenje dotičnih pravil; ta komisija bo delovala v trgovinskem ministerstvu; nadalje naredba istega ministerstva o ureditvi osebnega razmerja poštarjev na neerarnih I poštah I. in II. razreda; isti stopijo sedaj j vsled imenovanja z dekretom v stalno službo dotičnih poštnih in brzojavnih zavodov tur postanejo uradniki teh zavodov s posebnimi j pravicami. Ta ureditev se tiče tudi ženskih uslužbenk te otroke. Vesti iz Istre. — Občinske volitve v Podgradu bodo najbrže prihodnji mesec. Občini riačeljuje velmož Slavoj Jenko v obče zadovoljstvo občanov in v dobrobit občine. Pričakovati je, da rezultat volitev bo prav časten za občino in sedanjega župana. — Koncem meseca bodo volitve v upravni svet občine pazinske. Predsedstvo pri takih volitvah pripada županu, ali vlada tega noče, I ker se boji, da bi dr. Kurelič ne vodil ne- [ pristransko volitev (!!), zato določi v predsedstvo svojega moža! Tako dela vlada s Slovani, z Italijani pa b;iš obratno l Vojna v južni Afriki. — Predsednik Zjedinjeuih držav Mac Kiuley je bil sprejel kar najuljudnejše odposlance Burov. Vsprejel jih je tudi državni tajni!: Hay. Razgovor je [ tuajf.l sicer dolgo časa, ali dosegli niso ničesar, ker Mac Kinley je bil ponudil že poprej I Angležem svoje posredovanje, katero pa so odklonili. Kar se tiče Mafekinga, smo sedaj na jasnem. Mafeking je v angleških rokah, ali zmaga le ni mogla biti toko sijajna, kakor jo popisujejo angleški listi, ker prvotno se je govorilo celo, da Mafeking so zajeli Buri. Najbrže je resnica ta, da Angleži so le po hudem boju in z izgubami si prisvojili Mafeking, burskih vojakov pa najbrže sploh niso zajeli. Govori se, da Angleži so prodrli že do reke Val, da tam so dobili povsem nepoškodovan most in okoli 30 burskih lokomotiv. Z nova se potrjuje vest, da KrOger je I res prašal angleško vlado za mir ter pogoje, pod katerimi preneha vojna. Angleška vlada je odgovorila, da vojna preneha, le takrat, ako se udajo Buri brezpogojno, kar pa slednji seveda odklanjajo. Skupne zgube Angležev do 19. maja t.. 1. znašajo 28,614 mož; imajo pa še mnogo bolnikov, ki ječe po bolnišnicah polni ran. — O prehodu čez reko Rhenoster se je unela 23. t. m. vroča bitka med Angleži in Bnri; zmagali so baje Angleži. Raznotero. — Zaroka prestolonaslednika nadvojvojde Franca Ferdinanda z grofico Ghotekovc bo razglašena uradno oBin-koštih. Poroka bo sredi junija. — V Trstu je umrl vikar Jos. Jaar, ki se je pripeljal iz -Aleksandrije s škofom Bonfiglijem. Ko je šel spat, je ugasnil plin, ne da bi zaprl petelina. Tako ga je plin zadušil. — V Sp. Idriji je padel v vodo 2-letni otrok Jan. Lampeta, katerega je rešil gotove smrti 16-ietni dečko Jan. Rovtar. — Ribničani na Kranjskem so poslali Krugerju razglednico, na katero so napisali seveda v slovenskem jeziku mnogo i čestitk. — Japonski princ Kanin Kotohito jo | prišel iz Italije na Dunaj. — Stavka usluž-j bencev pri cestni železnici v Berolinu je ustavljena, — Stavka v Vevčah pri Ljubljani traje dalje. Ravnateljstvo zahteva od delavcev, naj se vrnejo na delo nemudoma, ker drugače jih je smatrati odpuščene. V varstvo uredništva je v Vevčah 120 vojakov, Čuje se, da tovarna hoče vzeti v delo delavce s Štajerskega. - Na železniški progi Kašira-Mihajlov v Rusiji se je razbilo, ker je skočil vlak s tira, 35 vagonov, 5 sprevodnikov je mrtvih, ranjeni pa so skoro vsi potniki. — Pred poroto v Celju je bil obsojen na 8 let ječe 60 let stari dninar Jos, Veber, ker je hotel zastrupiti in oropati vdovo Marijo Drobec na Savinjski gori, — Dno 19. t. m. so obhajali po vsej Rusiji sto* letnico smrti velikega ruskega generala Al. Suvarova iz Napoleonove dobe, —- V republiki Kolumbija je nastala revolucija, vstali razsajajo, da je vsa dežela skoro Že opusto-šena. — Francoski brzi poštni parnik ,L'Aquilaine* je priplul iz Havra v New-york v 7 dneh 6 urah. — Na Kitajskem preganjajo kristjane na najsilovitejsl način. Tako so bili v zadnjih dneh zopet veliki izgredi proti kristjanom; nad 70 ljudij so poklali. Kitajska vlada vse to mirno trpi 1 •— Nemški cesar in prestolonaslednik prideta baje že sredi junija na Dunaj, povrnit cesarju poset v Berolinu. Narodno gospodarstvo. Obnova trgovskih In čolnih pogodb. — Priprave za nove trgovske in čolne pogodbe Avstro-Ogerske z najvažnejšimi ptujimi državami, s katerimi so še do leta 1903. z 'dosedanjimi pogodbami vezani, so v poslednjem času še celo pri nas v precej hitrem tempu. V Nemčiji seveda, saj to se samo ob sebi razume, se že dolgo časa vsi gospodarski krogi pečajo sistematiško s celo stvarjo; danes so brez dvombe popolnoma svesti si svojih gospodarskih razmer ter imajo svojo gospodarsko politiko Že prav jasno začrtano. Mi smo pa še-le začeli; pri nas se še-le ureja in razdeljuje materija!. Trgovske in obrtne zbornice naše niso gotove, kako ti di...! Ankete se še-le prirede. Važna točka pri obnovi je čolni tarif; zanj je tudi največ zanimanja. Marsikak članek je o tem predmetu zagledal beli dan. Te dni ja pa v Pulju celo izšla brošura: Progressive Zdi le. (Reform der Zollta-rife). Napisal jo je znani L. Korschner. Mi se ne spuščamo danes v daljše razpravljanje o ti brošuri, že zategadelj ne, ker mislimo v kratkem priobčiti svoje mnenje o celi stvari. Tam se tudi dotaknemo Kčrschnerjevega predloga z ozirom na progresivno eolnino. G. KOrschnerja karakterizuje že prvi stavek dovolj. Glasi se: Ni tajiti, da se indireklno obdačenje mnogokrat kot nepravo in kot breme občuti in naznačujc, ker na jedni strani gospodarsko šibkega v primeri z gospodarsko močnim elementom v državi ne-jednako obdači, na drugi strani pa se lahko tudi prečesto zviša, ker je tehniško najenostavnejše sredstvo k pomnožitvi državnih dohodkov. Propagira pa Korschner, da naj se boljše blago bolj obdači kot slabše. Poročilo in računski zaključek posojilnice na Slapu pri Vipavi za šesto upravno leto 1899 nam pripoveduje, da ima ta zadruga z neomejeno zavezo sedaj 893 zadružnikov, kateri so imeli v glavnih deležih po 1C kron denarja kron 5.480—. Hranilnih vlog seje preteklo leto vložilo kron 116.989*16. Posojil se je izplačalo kron 62.002-76. Bilanca nam pa kaže čistega dobička 1403*48 kron. Rezervni zaklad pa znaša kron 2357*94. — Na čelu tega zavoda stoji ljudski učitelj Fran Punčuh, ostali člani', načelstva so sami kmečki možje "posestniki. Posojilnica je član »zveze* v Celju," katere tajnik Jo št je tudi pregledal knjigovodstvo; našel je seveda vse v najlepšem redu. , . Svilena blago za neveste gld. 10*50 in višje — 14 n»etrov! — pošlnine in carine prosto Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, beleia barvane „Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14*65 meter" G. Hennebergr, tovarnar svile (."») (c. in kr. dvorni zalagatelj) Klavir v dobrem stanju je na prodaj. Kje. pove naše upravaištvo. Stečaj. »Goriška ljudska posojilnica" odda v najem s koncem tek. leta v Lisi Štev. 7., gosposka ulica, one prostore, kjer je sedaj slaščičarna L. Baumann Antona, z delavnico vred. Pismene ponudbe izroče naj se zapečateno ob uradnih urah od 9. do* 12. ure dopoludne in od 2. do 3. ure popoludne v zadružnih prostorih najkasneje do dne 2. junija t. 1, V Gorici, dne 25. maja 1900. Ravnateljstvo. Službe išče! V privatno hišo želi vstopiti 39-letni mol, neoženjen, ve§c slovenskega, nemškega in nekaj laškega jezika, bodisi kat postrežnik, vratar ali kaj slienega, bodisi tudi kot vrtnar. Več pove upruvništvo. Štv. 298. Razglas. Dne 7. junija t. 1. od 10—12 ure dopoldne se bode vršila javna dražba občinske hiše (stara šola), ležeče na glavnem trgu v Nabrežini. Klicna cena 7000 kron. Ponudniki vložijo 10% varščino. Kdor želi kupiti hišo, si jo lahko ogleda vsaki dan do dražbe in med dražbo. Županstvo v Nabrežini dne 16. maja 1900. Župan: Caharija. Glavno zalogo piva večkrat odlikovane pivovarne #. lozleF v ijubljani ima za cel tolminski okraj .' Fru IiHiTitTlilial V zalogi je vedno izborno in sveže eks-portno, marčno in vležano pivo ter pasteuri-zirano pivo v steklenicah. Cene jako primerne. Večjim konsumentom preskrbi na zahtevo ledenik in potrebne pipe ter v poletnem času led. Podražilo zalogo za Kobarid in okolico ima g. Helnrik Mleknž t Kobaridu. Stroj žveplanja za prihodnjost »TCticola«, odlikovan na kr. zavodu umetnosti v Benetkah. Ma žveplo venomer ter tvori pravi oblak. Deluje vspešneje nego osem navadnih mehov za žveplanje! Zastopnik in zaloga: Rajmund Kreti v Gorici. Anton Pečenko Vrlna ulica 8.— GORICA — Via Giardino 8 priporoča briških, dal matinskfh in isterskih vinogradov. dom in razpošilja po železnici na -ogerske monarhije v sodih od E»6 zahtevo pošilja tudi uzorce. Poslroiba poštena. pristna bala In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja i vse kraje avstro litrov naprej. Na Cana zmerni«. ./ ¦v VELIKA ZALOGA -»• ŠIVALNIH STROJEV iN DVOKOLES SADNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munieiplo št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici Št 16. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence!) inozemskih, iifar- Cene so od gld. 90 naprej. -»*¦, Z nami ja vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani SMINIS & DEKLEVA. KISIA VODA IAJOS je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi inaguesije več kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31'61 gramov magnesije. (Magnezija je pravo učinkujoče sredstvo). Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Ang. iTornizzi v Gorici. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pi.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice ^Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgevca v SemeiilSki uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«-- Klepar Artur Makue Ozka ulica 1, Gorica Via Sireita l priporoča škropilnice proti percnospori (ponovljene po Vermovelovi sestavi.) Baker je trd in svetel, Zalistke valvole) I se more lahko premeniti. Škropilnica je | sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. glaT*- Cona je zelo nizka, —¦J9I Stroj za žveplanje sodov, iz cin-kanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). Meh za žveplenje grozdja raznih sistemov. — Cevi u gume za vsakovrstne škropilnice. Sprejema v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko spadajoča dela. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo -A-A Tnrr Tovarna ranili telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 81 I©©©©©©©©©®©©©©®©®©©©© ^ Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Koiyedic <& Zsgec (prej 6. Darbo) preči nadškoffjo štv. 5. Podružnica konec Naštela Stv 2. Zaloge v ulici Marelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojiiiifini. hiSi. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itajarskaga železa, železne*, cinkasto, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohiinega., i'solina ognjišča, peči, cavi in predpasnike, nagrobna križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavba. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga poojetja. Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega ftcalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. SM8WSj>