PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
JL	dnevnu
o- —> ^ S
~ T- 3
O O **-
£ 2
n X X T C 2> C.
o S r ^ -a
Sfcsa g
lije)
X o
r_
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 147 (12.779)
Trst, torek, 23. junija 19fi
V Južni Koreji je sedaj perspektiva narodne sprave konkretnejša
PSI;
!>
O
O
M
O
O
Chun Doo Hwan se bo neposredno pogajal z vodjo opozicije Kim Young Samom
Pred začetkom pogajanj bodo izpustili 10 tisoč političnih zapornikov
SEUL Množične demonstracije in hudi poulični boji v Južni Koreji neprenehoma trajajo že cela dva tedna, od včeraj pa obstaja možnost narodne sprave, ki si jo tako želi zahodno usmerjeni režim v Seulu. Največja novost včerajšnjega dne je namreč ta, da je južnokorejski predsednik Chun Doo Hwan pristal na zahtevo voditelja opozicije Kim Young Sama po neposrednem sestanku. Odkar je leta 1980 postal predsednik, je tako Chun Doo Hwan prvič pristal na srečanje s svojim najbolj zagrizenim nasprotnikom, ki zahteva demokratizacijo družbe v teku leta in vsekakor pred pričetkom olimpijskih iger, ki bodo v Seulu naslednje poletje. Do sklepa je predsednik prišel po pogovoru z generalom Roh Tae Woojem, ki ga je pred kratkim imenoval za svojega naslednika.
V poskusu, da bi vsaj zajezil, če.že ne odpravil, hudo protivladno kampanjo, pa ne bo imel predsednik lahkega dela. Kim Young Sam je namreč že sporočil, da mora vlada, še pred pričetkom pogovorov o ustavnih reformah, brezpogojno izpustiti na svobodo politične jetnike, tudi tiste teh pa je okrog 10 tisoč ki so jih aretirali po izbruhu množičnih demonstracij. Voditelj opozicije zahteva tudi ukinitev hišnega pripora za Kim Dae Younga, ki ga v priporu od meseca aprila »ščiti« 500-1000 policajev. Glede te zahteve je glasnik vladne stranke Demokratska pravica izjavil novinarju italijanske agencije Ansa, da »bo predsednik širokogrudno privolil v to«. Vsa'stvar pa je toliko bolj komplicirana če dodamo dejstvo, da je zelo vprašljivo, če bodo ekstremistične skupine študentov upoštevale prošnjo voditeljev opozicije in ne bodo več iskale spopada s policijo, kot so to storile zadnje dni.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
vlado, i\Lf pa za obnovo »peterice«
RIM — Italijansko politično obzorje naj bi se te dni razjasnilo. Jutri se bosta sešli vodstvi PSDI in PLI, v petek vodstvo PRI, v četrtek in petek pa tudi CK KPI, ki bo analitično ocenil osip glasov na volitvah. In KD? Sinoči se je vrnil v Rim De Mita in sedel za mizo z najožjimi sodelavci. Demokristjani menijo, da so svoje predloge že dovolj nazorno iznesli - »obnovitev petstrankarske koalicije na jasni podlagi« - zato naj to storijo še drugi.
Kmalu se bo sešel tudi vrh PSI, da se izreče o predsedstvih v parlamentu. »Treba je ubrati "glavne poti", izvoliti predsednika poslanske zbornice in senata ter prisiliti Fanfanija, da "dokončno" odstopi, nato pa začeti posvetovanja na Kvirinalu. PSI bo svoje predloge pojasnil šele takrat!« je zatrdil Craxi. Dejanski odstop Fanfanija hoče zato, ker kaže, da bo izvršna oblast kljub formalnemu odstopu opravljala svoje funkcije vse do sestave nove vlade. Socialisti trdijo, da se bodo borili za politično stabilnost, ne prija pa jim zahteva demokristjanov, češ da morajo vse stranke morebitne nove »peterice« slednji zagotoviti zvestobo vse do konca nove zakonodajne dobe. Borgoglio ne verjame obnovitvi prejšnje koalicije, pač pa se zavzema za »tehnično močno okarakterizirano in politično močno zbledelo vlado«. Nekateri omenjajo celo dvobarvno vlado KD-PSI, ki pa ni seveda po godu PLI, PSDI in PRI. Spadolini je zaradi volilnega poraza avtokritično rekel: »Del volivcev nas ni razumel, to pa pomeni, da smo storili kakšno napako.« 1
V pričakovanju sporazuma nov krog pogajanj v Ženevi
Na sedežu ameriškega veleposlaništva v Ženevi se je včeraj popoldne začel nov krog ameriško-sovjetskih razorožitvenih pogajanj, ki bi moral zgladiti še zadnje ovire na poti sporazuma o umiku evroizstrelkov. Na priložnostni sliki je vodja ameriške delegacije Kampelman, ob njem senator iz Pennsylva-nie Specter, nato šef sovjetske delegacije Voroncov in predsednik zunanjepolitične komisije ameriškega senata Peli	(Telefoto AP)
Ob zaostrovanju polemik zaradi njegovega obiska v Vatikanu
Avstrija izročila Italiji dosje katerem je Waldheim nedolžen
VATIKAN — Polemike zaradi novice, da bo avstrijski državni poglavar Kurt Waldheim obiskal pojutrišnjem papeža, ki ga bo sprejel na njegovo zahtevo, so vsak dan ostrejše. Združenja bivših partizanov, deportirancev in političnih preganjancev (ANPI-VZPI, FIAP, ANED, ANEI, ANP-PIAj ugotavljajo, da bi bila vsaka poteza za uradno priznanje Waldheimovega položaja preuranjena in krivična, če bi do nje prišlo, ko lebdi nad njim težka senca odgovornosti pri nacističnih grozodejstvih. Tajništvo DP pa izjavlja: »Papež nadaljuje politiko za utrditev svoje oblasti v tujini, zato bo tudi sprejel Waldheima, čigar nacistično preteklost dokazujejo celo arhivi OZN.« Demoproletarci pozivajo demokratične sile, vernike in nevernike, k protestu, kajti nacističnih zločinov proti človeštvu ne gre pozabiti, a »primerno stališče naj zavzame tudj rimska vlada«.
Prvi so vzrojili, kot znano, Židje v Italiji, nato pa Izrael. Za premierom Samirjem se je oglasil zunanji minister Peres, sicer pa posveča veliko pozornost Waldheimu ves tisk, ki se čudi vatikanskemu »zaprepadenju« nad napadi na »demokratično izvoljenega predsednika avstrijske države«. Časopisi menijo, da lahko ta afera skvari odnose med katoliško Cerkvijo in Židi. Čisto drugačen je odziv Arabske zveze in PLO. Prva naglaša, da sovpada Waldheimova misija v Vatikanu z 20-letnico arabsko-izraelske vojne in izraelske zasedbe Jeruzalema, in vidi v »kampanji proti Vatikanu« poskus oslabitve vloge, ki jo igra rimska Cerkev v naporih za rešitev bližnjevzhodne krize. Arafat pa očita Izraelu, da hoče z izkoriščanjem spomina na žrtve nacizma prikriti »izraelske zločine na koži Palestincev«.
Waldheim je kljub polemikam lahko zadovoljen: iz Moskve je dobil sporočilo, da bo predsednik vlade Rižkov med
obiskom na Dunaju sprejel njegovo povabilo na banket, švedski ministrski predsednik Carlsson je izjavil, da domnevna vpletenost Waldheima v nacistične zločine ne narekuje Švedski nobene reakcije, avstrijska vlada pa je izročila italijanski dosje, iz katerega naj bi bilo razvidno, da Waldheim sploh ni bil nacist, da ni bil v Grčiji in zato tudi ni mogel sodelovati pri pregonu tamkajšnjih Židov, ter da vsebuje jugoslovansko gradivo, na podlagi katerega je prišla na dan vsa zadeva, »netočnosti in nepravilnosti«, (dg)
Zgodovinar Kurz bo vodil »komisijo Waldheim«
DUNAJ — Danes so objavili ime človeka, ki bo vodil tako imenovano »zgodovinsko komisijo«, ki naj bi raziskala preteklost avstrijskega predsednika Kurta Waldheima. Gre za švicarskega jurista in vojaškega zgodovinarja Hansa Kurza iz Berna. Ta je zjutraj v intervjuju za radijski dnevnik povedal, da bo v sestavo komisije, ki jo bo vodil, vključil vsekakor po enega Jugoslovana in Grka, potem pa še Belgijca, Zahodnega Nemca (zaradi arhivov), Angleža in morda Izraelca. Z delom da bodo začeli čez kakih deset dni, sklenili pa naj bi ga do jeseni.
O reakcijah na zadevo Waldheim v avstrijskem tisku poročamo na 3. strani.
V sponah spektakularizacije
VOJMIR TAVČAR
Pornoigralka oziroma pornoposlanka, kot so jo nekateri že preimenovali, llona Staller alias Cicciolina še vedno vzbuja pozornost. Nekateri časopisi so obširno poročali o njenih sobotnih ekshibicijah, drugi so dogodek prezrli, tretji, kot florentinska Naztone, so na prvi strani pustili bel prostor. Namesto poročila o Cicciolini so priobčili le kratko pismo novinarja, ki je bil zadolžen za članek, ki je pojasnjeval vzrok svoje odločitve, in pripis odgovornega urednika, ki je opozoril na razliko med svobodo in nedostojnos-tjo.
Italijanski tisk se je torej našel v zadregi, potem ko je med volilno kampanjo odmeril kar precej prostora igralki madžarskega porekla? Ali se je zamislil ob obtožbah radikalne stranke, da je s svojim pisanjem omogočil izvolitev Cic-cioline?
»Informacija,« je poudaril Giuseppe Giulietti, eden od novinarjev, ki se je veliko ukvarjal z vprašanjem strokovnosti, »je ustvarila svojo "pošast" in se je ustrašila, ko jo mora objaviti na prvi strani. Toda vprašajmo se: ali predstavlja samo Cicciolina nedostojnost v tej državi? Koliko je stvari in dogodkov, ob katerih bi se morali zgražati, pa se nismo. In, ali je mogoče, da so
vsi mediji brez izjeme dali več pozornosti Cicciolini kot na primer prekupčevanju z orožjem? Vprašajmo se: ljudje si res želijo tako poročanje ali pa, novinarji sledimo nekaterim spekulacijam? Ce ne bi poročali o Cicciolini, ne bi izvajali nad seboj nobene samocenzure, saj "podvigi" Ciccioline niso kronika. Ko o njih poročamo, prispevamo le k uveljavitvi nekega posameznika.«
Najbrž ima prav Antonio Zollo, ko ob tem ugotavlja, da je samoizpraševanje o načinu poročanja o Cicciolini razgalilo zaskrbljujoč pojav spektakularizacije informiranja. Gre za začaran krog, v katerem ljudje in dogodki morajo biti protagonisti, če hočejo, da se mediji ukvarjajo z njimi, in mediji so prisiljeni ukvarjati se s protagonisti, ker ustvarjajo vest.
Nedvomno gre za zaskrbljujoč proces, ki hromi verodostojnost in kritičnost medijev, njihovo sposobnost doumevanja in tolmačenja družbe, skratka njihovo vlogo. In lahko se zgodi, kot ugotavlja Zollo, da se ob tolikšni spektakulari-zaciji informacije mediji nenadoma znajdejo v mreži »palače« ali Ciccioline.
Nevarnosti pojava pa ni mogoče soditi le po tem. Odločilnega pomena je nekaj drugega. In sicer to: ali imajo mediji in novinarji dovolj moči, da obrnejo proces in razklenejo nevarne spone? Alarmni zvonec je spet zabrnel. In ob njem smo vsi poklicani, da se zamislimo.
Avtomobilizem: na VN ZDA v Detroitu
Brazilec Senna spet nezadržen Sedaj (5. julija) v Evropi
□ □ □
V italijanski nogometni B ligi
Na vrsti še dodatne tekme za obstanek in za prestop
□ □ □
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu
Olimpija spet med drugoligaši V A ligi še vedno težave
Hrvaški ribiči o ribolovu na Jadranu
ZADAR — Hrvaški ribiči so odločno proti izposojanju morja Italijanom, kot so sklenili na sestankih v Zadru in na Pagu. Preveč boleče so izkušnje iz Tržaškega zaliva, kjer je prav pred kratkim zopet prišlo do incidenta, da bi bogata ribolovna področja okoli Du-g;ega otoka, Palagruže in Bara prepustili grabežljivcem. Hrvaški ribiči niti ne vedo, zakaj bi morali ta del morja dati v zakup Italijanom in kdo se pogovarja v njihovem imenu. Na združenju profesionalnih ribičev Hrvaške so se odločili, da vložijo protest pristojnim državnim organom, če pa peticija ne bo naletela na odziv, se utegne zgoditi, da se bo pred skupščino SFRJ po vzoru beguncev Kosova znašla še kakšna stotnija ribičev.
To je povsem mogoče, kot pravi predsednik Združenja hrvaških ribičev Ivan Vela, ker so tudi ribiči samo ljudje z močnejšimi ali slabšimi živci.
ZDA imajo v tej azijski državi ogromne interese
Američani si prizadevajo za rešitev politične krize v Južni Koreji
NEW YORK V Seul je danes odpotoval pomočnik ameriškega državnega sekretarja Gaston Si-gur, ki se bo s predstavniki južnokorejske vlade pogovarjal o možnostih za rešitev sedanje politične krize v tej državi. Tukajšnji komentatorji ne izključujejo možnosti, da bi dogodki v tej južnoazijski državi utegnili kreniti po »filipinski poti«.
Reaganova administracija je do nemirov v Južni Koreji zavzela previdno stališče. Predsednik Reagan je sicer pred nekaj dnevi poslal predsedniku južno-korejskega režima Chun Doo Hwanu posebno pismo, v katerem se je zavzel »za obnovitev političnega dialoga med vlado in opozicijo«, vendar pa uradni Washinton daje prednost takoimenovani tihi diplomaciji.
Tako kot po uboju filipinskega opozicijskega voditelja Benigna Aguina po njegovi vrnitvi v Manilo avgusta 1983. leta, je sedaj tudi v Južni Koreji prišlo do najbolj množičnih demonstracij v zadnjih nekaj letih. Kot trdi del ameriškega tiska je bila Reaganova administracija v obeh primerih zelo presenečena s potekom dogodkov.
Razlika med položajem na Filipinih in v Južni Koreji je z uradnega ameriškega stališča predvsem v
tem, da je Reaganova administracija v zadnjem obdobju krize na Filipinih izgubila zaupanje v Marco-sovo sposobnost, cla obvladuje vojsko, medtem, ko južnokorejski samodržec, predsednik Chun Doo Hwan, po mnenju VVashintona ni izgubil vpliva nad južnokorejsko armado.
Po mnenju članov kongresa, ki kritizirajo politiko Reaganove administracije do dogajanja v Južni Koreji, je administracija s politiko »tihe diplomacije« dopustila identifikacijo s sedanjim korejskim reži-mom.
Tukajšnji komentatorji ne izključujejo, da bo sedanji režim v primeru neuspeha pogovorov z opozicijo (v kar so tukaj skoraj povsem prepričani) uvedel ali izredno stanje ali pa bo prišlo do vojaškega udara. Glede na to, da imajo ZDA v Južni Koreji 40.000 svojih vojakov, da je večina južnokorejske vojske pod skupnim ameriško-južnokorejskim poveljstvom in, da veljajo ZDA za najtrdnejšega zaveznika režima v Seulu, utegne vsak poseg južnokorejskih generalov v sedanje dogodke, pasti neposredno na ameriška pleča.
Skupina demokratskih senatorjev pod vodstvom senatorja Edwarda Kennedyja, je od administracije
zahtevala naj do sedanjega južnokorejskega režima terjala izvedbo demokratičnih reform in razveljavili tako brezcarinski status, ki ga imajo nekateri južnokorejski izdelki na ameriškem tržišču kot tudi vse investicije, ki jih je Južni Koreji odobrila ameriška korporacija za zavarovanje investicij v tujini. Reaganova administracija je omenjeni zahtevi zavrnila s trditivijo, da bi se v tem primeru ameriški vpliv na dogajanje v Južni Koreji bistveno zmanjšal.
Sedanji nemiri odločajo po mnenju tukajšnjih komentatorjev tudi o usodi olimpijskih iger, ki bodo poleti prihodnjega leta v Seulu. V primeru, če bo južnokorejski režim razglasil izredno stanje ali pa če bo v sedanje dogodke neposredno posegla vojska, utegne mednarodni olimpijski komite južni Koreji odvzeti napovedano olimpijado, predstavnik mednarodnega olimpijskega komiteja Dick Pound je včeraj po pogovoru za TV mrežo NBC zanikal trditve, ki so se pojavile v delu tukajšnje javnosti, da v mednarodnem olimpijskem komiteju razmišljajo, da bi bile letne olimpijske igre v tem primeru, v Los Angelesu.
UROŠ LIPUŠČEK
• Južna Koreja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vsekakor pa kaže, da brezmejna oblast predsednika, ki še vedno lahko računa na popolno pokorščino vojaškega stroja, še ni v nevarnosti. Voditelje v Seulu pa zaenkrat najbolj skrbijo trud in milijarde dolarjev, ki so jih vložili v izpeljavo olimpijskih iger, bojijo pa se tudi, da bi njihovo šibkost izkoristili severni sosedje in ponovno pričeli z napadalnimi akcijami.
Medtem pa so demonstracije zahtevale še eno smrtno žrtev, umrl je namreč sedemletni otrok, ki ga je med včerajšnjimi manifestacijami zadel naboj solzilca. Novica vsekakor še ni preverjena, saj niso objavili nobenega uradnega sporočila.
Široko publiciteto pa so včeraj juž-nokorejska sredstva javnega obveščanja dala aretaciji odgovornega za smrt 23-letnega policaja Park Chong Jina. Jina je povozil avtobus, ki so se ga polastili demonstranti, upravljal pa ga je 29-letni poulični prodajalec zelenjave Huh Jung Kil.
Umrl je Fred Astaire
V častitljivi starosti 87 let je včeraj umrl filmski igralec Fred Astaire. Slika je bila posneta leta 1937, ko je Fred v trenutku svojega največjega slovesa plesal »tip-tap« s partnerko Ginger Rogers	(Telefoto AP)
Po ugrabitvi Charlesa Glassa in Alija Oseirana
Berijev Amal in Sirija poskušata onesposobiti pvoiranske hezbolahe
BEJRUT Voditelj šiitskega gibanja Amal Nabih Beri je pozval Sirce, naj »miroljubno« zasedejo južna predmestja zahodnega Bejruta. Beriju po vsem sodeč ni uspelo »pomiriti« šiitskega klana Mokdadov iz Baalbeka, ki že nekaj dni obdelujejo z raketometalci, minometalci in z vsem razpoložljivim lahkim orožjem pristaše Amalovega poveljnika Akela Hamieha. Mokdadovci so blizu proiranskim hezbola-hom,, ki nadzorujejo številna območja južnih predmestij Bejruta. Po mnenju nekaterih opazovalcev so prav mokdadovci ugrabili ameriškega novinarja Charlesa Glassa, sina libanonskega obrambnega ministra Alija Oseirana in njuno telesno stražo.
Prav ugrabitev trojice je za Berija postala življenjske pomembnosti, saj bi z njihovo osvoboditvijo dokazal, da ni le prosirska kvizlinška figura, kot mu to vse glasneje očitajo maroniti in zmerni suniti. Svoj ugled ob vprašanju ameriškega novinarja in sina libanonskega obrambnega ministra skušajo utrditi tudi Sirci. Poveljnik sirskih enot general Kanaan je včeraj izročil poslanico sirskega predsednika Ha-fesa el Asada Mohamedu Huseinu Fadlalahu, duhovnemu vodji borcev Božje stranke hezbolahov. Trojico so navse-
zadnje ugrabili na območju, ki je vsaj na papirju pod sirskim nadzorstvom. Mladim sirskim vojakom pa ni do tega, da bi nosili glavo na prodaj v tiste mestne četrti, kjer šiitski integralisti skoraj ne čakajo drugega, kot mučeniško smrt, ki jim na stežaj odpre vrata nebes.
Ugrabitev Charlesa Glassa pa je povzročila pravi preplah med redkimi zahodnjaki, ki še vztrajajo v muslimanskem delu Bejruta. Ameriškemu novinarju je bore malo pomagalo, da je bil v spremstvu svojega vplivnega prijatelja, da ima poznanstva med šiitskimi in sunitskimi veljaki. Nič čudnega torej, da se je začel splošni beg vseh tujcev iz zahodnega Bejruta. Bonska vlada je med drugim pozvala svoje državljane, naj nemudoma zapustijo Libanon, ker bodo v sredo objavili odločitev zahodnonemške vlade glede izročitve libanonskega terorista Mohameda Hamedeija Washingtonu.
Podpredsednik šiitskega višjega sveta Šansedin je medtem za sredo pozval prebivalstvo, naj protestira proti zadnjim ugrabitvam v Bejrutu. Protestu se je za čudo pridružil krščanski radio, ki je južni Bejrut prikazal kot iransko enklavo.
Ugrabljenega industvijca so osvobodili
REGGIO CALABRIA — Hiter poseg posebnega odreda karabinjerjev za iskanje ugrabljencev je včeraj popoldne v bližini Reggio Calabrie omogočil osvoboditev industrijca Giuseppa Cataneseja, ki so ga ugrabili le nekaj ur pred tem. Ugrabljenega so karabinjerji iztaknili v neki votlini na južni strani pogorja Aspromonte, nanj pa je s pištolo v rokah budno pazil 22-letni Giuseppe Strangio, ki so ga seveda takoj aretirali. Po uspešni akciji so sile javnega reda sprožile široko zasnovano akcijo, da bi izsledili še druga dva pajdaša, ki sta sodelovala pri ugrabitvi.
V Neaplju manjka voda
NEAPELJ — Prava poletna vročina ni še pravzaprav objela Apeninskega polotoka, pa so Na-politanci že brez vode. Včeraj dopoldne so namreč v Neaplju sprožili akcijo za racioniranje vode. Tako bodo Napolitanci, ki stanujejo v višjih predelih mesta, ostali brez vode v najbolj kritičnih urah dneva. Vprašanje pomanjkanja vode pesti Neapelj vsako leto, kljub temu pa še niso dokončali rezervoarja, ki bi zbiral vodo iz Vomera, in novega zahodnega vodovodnega odseka Kampanije. Dela so sicer skoraj dokončali že pred letom dni, pa so se nenadoma zaustavila.
Avtomobila niso še izsledili
NUORO Orožniki še niso izsledili avtomobila autobianchi Y10, s katerim so neznanci v soboto ugrabili 26-letno Cristino Bernardi, hčer predsednika Zveze industrijcev tega sardinskega mesta. Preiskovalci domnevajo, da so ugrabitelji dobro organizirana tolpa, ki je zelo verjetno uničila avtomobil, da bi ne pustila za seboj nikakršnega sledu. Cristina je pred kratkim padla v hudo depresivno krizo.
Po krvavem atentatu na veleblagovnico Hipercor
Barcelona odločno proti terorizmu ETA priznava svojo tragično napako
BARCELONA Desettisoči so sinoči na barcelonskih ulicah izrekli svoje odločno nasprotovanje terorizmu vseh barv in se zavzeli za sožitje med vsemi španskimi etničnimi skupinami. Odzvali so se pozivu vseh katalonskih strank, da omikano in v miru izrečejo svojo obsodbo zaradi atentata baskovskih separatistov na barcelonsko veleblagovnico Hipercor.
Na čelu nepregledne množice sta bila poleg predstavnika osrednje madridske vlade ministra za kulturo Javie-ra Solana, predsednik katalonske vlade Jordi Pujol in predsednik baskovskega parlamenta Jesus Eguiguren. S svojo prisotnostjo je najvišji baskovski predstavnik skušal dokazati, da so v teh težkih urah Baski ob strani Kataloncev. Eguiguren je bil do skrajnosti odločen v obsodbi zadnjega dejanja baskovskih teroristov. Njihov krvavi atentat je primerjal najbolj črnemu fašističnemu terorizmu.
Medtem se v Španiji stopnjuje polemika, saj je na dlani, da bi lahko pre-
prečili ali vsaj omilili razsežnosti atentata. Barcelonska prefektura je formalno obtožila upravo veleblagovnice Hipercor, da se je uprla zahtevi policije o evakuaciji poslopja. Uprava je namreč vztrajala pri trditvah, da ima lastno varnostno službo, da je napoved o atentatu lažna.
Medtem se je oglasila tudi separatistična baskovska otganizacija ETA, ki je v svojem komunikeju priznala, da je »zagrešila hudo napako«. Po izrazih obžalovanja in bolečine katalonskemu ljudstvu in svojcem žrtev je ETA ocenila svoj atentat kot »tragično napako« in je poudarila, da je nepopravljiva škoda »zasenčila jasnost narodnega osvobodilnega boja in tradicionalne vezi solidarnosti s Katalonijo«.
Preiskovalci so že izrazili prepričanje, da so baskovski teroristi predvidevali, da bodo varnostne šile evakuirale veleblagovnico in da bo eksplozija prizadela le španske policiste.
Vihar zoper »globinsko kontrolo«
LJUBLJANA - »Ne verjamemo samo tihotapcem in sovražnikom države,« je utemeljitev tistih, ki so pripravili spremembe carinskih predpisov, po katerih bi lahko izvajali carinsko kontrolo po vsej državi. To lahko z drugimi besedami pomeni, da so vsi, ki prestopijo našo mejo, tihotapci ali sovražniki države, saj, kot trdi direktor zvezne carinske uprave Zvonko Poščič, globinska zaščita zadeva »posebej sumljive voznike«. Ne utemeljeno, temveč posebej sumljive, podčrtujemo mi, - piše Ljubljanski dnevnik.
Ogorčenje ljudi, vihar se je dvignil tudi v Jugoslovanski gospodarski zbornici, skušajo predlagatelji globinske kontrole zavračati s »tehtnimi« * argumenti. Omenjajo dolge kolone na meji, še zlasti v turistični sezoni, falziticirane račune za uvoženo blago, ne nazadnje je zadosten razlog za globinski carinski pregled, na primer v Tuzli, tihotapec, ki so ga z nekaj sto urami in par deset kilogrami kave ujeli pred kratkim v Mariboru (to, da ni »čist«, pa je že tako dokazal na mejnem prehodu s pobegom).
Farsa postane popolna, ko časnike preberemo do konca. Ljudje, ki sedijo v isti upravni
stavbi v Beogradu, namreč ob tem. ko tako vneto zagovarjajo globinsko carinsko preganjanje jugoslovanskih in tujih državljanov, na drugi strani stojijo na okopih kritike organov sosednje države, ki so si za tuje (pravzaprav samo jugoslovanske) državljane omislili »zloglasne formularje« - zgolj za mejno in ne globinsko kontrolo. Pri tem pustimo ob strani dejstvo, da so njihovi argumenti vsaj pred svetovno javnostjo bolj opravičljivi - ne operirajo s kvaziurarji in ljubitelji kave ter imaginarnimi sovražniki države, temveč z veliko bolj otipljivimi teroristi, tihotapci mamil in ilegalno delovno silo.
Sklep: naša pravica in dolžnost je očuvati Jugoslavijo kot suveren mednarodni subjekt. Toda to ne pomeni, da je treba našo, včasih že dejansko, zdaj pa žal vse bolj le deklarirano odprtost v svet minirati z zrnci kave in zaradi kave in zaradi »manjših prihodkov proračuna« (direktor zvezne carine Poščič). Še posebej ob zavesti, da večino »šverca« spodbujamo sami z neurejenim domačim tržiščem, komentira današnji Dnevnik iz Ljubljane, (dd)
Vedno več Jugoslovanov potuje v tuje države
BEOGRAD - Jugoslovanski državljani vse več potujejo v tujino. Lani je bilo zabeleženih več kot 24 milijonov prehodov čez mejo, kar je za 11 odstotkov več kot leto prej.
Te podatke vsebuje odgovor ZIS na vprašanje delegata v Zveznem zboru skupščine SFRJ Muja Hoše, ki je na podlagi ocene, da je namen številnih teh potovanj v svet tihotapljenje, zahteval tudi podrobno informacijo o evidenci odhodov v tujino, češ, da bi to vplivalo na zmanjševanje malverzacij z devizami in nedovoljene preprodaje blaga.
V odgovoru ZIS je rečeno, da organi za notranje zadeve ne vodijo posebne poimenske evidence, iz katere bi bilo videti, kolikokrat določeni državljan potuje v tujino. Takšna obveznost ni niti predpisana niti nujna, težko pa bi jo bilo tudi izvajati glede na številčnost prehodov prek meje.
Ker pa se vsak izhod jugoslovanskih državljanov iz države zabeleži v njihovem potnem listu, je na temelju tega mogoče ugotoviti, kolikokrat je odšel v tujino.
Ob zadnji - »primorski« številki slovenskega Zdravstvenega vestnika
Danes
ponovna
izvolitev
Adriana
Biasuttija
TRST — Danes dopoldne se bo ponovno sestal deželni svet Furlanije — Julijske krajine.
Na dnevnem redu ima številne obveznosti političnega značaja po »tehničnem« odstopu predsednika Adriana Biasuttija. Predvsem bo vzel na znanje njegov odstop in ga nato, v luči dogovora šeststrankarske koalicije ponovno izvolil na to odgovorno mesto. Z odstopom predsednika so avtomatično odstopili tudi vsi ostali odborniki. Zaradi tega jih bo moral deželni svet na današnji seji ponovno izvoliti. Vendar pa ni rečeno, da bo to tudi opravil, saj bo prišlo v odboru do določenih zamenjav, o katerih se zainteresirane stranke koalicije —katerih vodstva so včeraj zasedala— razpravljale še v sinočnjih poznih urah.
Vsekakor pa je bilo že sklenjeno, da bo v deželni odbor vstopil socialdemokrat Nemo Gonano, dosedanji podpredsednik skupščine, katerega mesto bo prevzel republikanski predstavnik. Ni pa še znano, kateri odborniki bodo zastopali PSI v deželni vladi in kdo bo njen podpredsednik, čeprav je zelo verjetno, da bo Tržačan Carbone. Verjetno je tudi, da bo prišlo do zamenjave med demokristjanskimi odborniki, med katerimi bi morala večjo moč pridobiti videmska komponenta (na račun tržaške).
TRST — Eden od sourednikov, dr. Branko Šalamun, nam je prijateljsko posredoval zadnjo, pred kratkim izišlo 4. številko glasila Slovenskega zdravniškega društva »Zdravstveni vestnik«, ki je posvečena Primorski.
Vsi glavni prispevki v številki so izvirni in znanstveni, nekaj pa je tudi poljudnejše in informativne vsebine. Iz uvodnega sestavka predsednika Goriškega zdravniškega društva dr. Branka Uršiča, napisanega za 124. letno srečanje slovenskih zdravnikov v Novi Gorici (29. in 30. maja t. 1.) izvemo med drugim, da Goriško zdravniško društvo združuje zdravnike in stomatologe občin Ajdovščina, Tolmin in Nova Gorica in da s svojim delom skrbi za zdravstveno varstvo približno 102.000 prebivalcev. V raznih zdravstvenih ustanovah opravlja danes najugodnejše naloge 164 zdravnikov, 51 zobozdravnikov, 30 farmacevtov in 13 sodelavcev z visoko izobrazbo. Zdravniki in stomatologi so skoraj vsi včlanjeni v Goriško zdravniško društvo. V prikazu vzpostavljanja zdravniške službe na območju omenjenih občin in njenega razvoja avtor članka posebej omenja pionirske zasluge že pokojnega dr. Franca Marušiča. Dr. Uršič tudi ugotavlja, da obmejni položaj in tradicionalno dobri odnosi med sosednima državama nalagajo društvu posebne naloge, na področju zdravstva. Nesebična strokovna pomoč -prav dr. Uršič - med zdravstvenimi ustanovami obeh strani, medsebojna strokovna in družabna srečanja ter športna tekmovanja so poleg individualnih kolegialnih stikov najpogostejša oblika povezave. Tu dobi parola o odprti meji svojo resnično potrditev.
V tem zapisu najbrž ne bi kazalo naštevati vseh prispevkov strokovne narave, ki posegajo na različna področja medicinskih ved in katerih tudi le površno povzemanje zahteva ustrezno strokovno usposobljenost. Zato naj se zaustavimo le pri tistih, ki nimajo strokovno-znanstvene vsebine in ki nas lahko pobliže zanimajo tudi kot zamejce. Tako je dr. Ivan Simunič ob svojih spominih hvaležnosti na ljubljanske študije objavil seznam slovenskih zdravnikov - član Slovenskega
V Luciji novi bančni prostori
LUCIJA — Lucijčani imajo na voljo dvakrat večje bančne prostore, kot so jih imeli še pred dobrima dvema mesecema. Delavci Sptošne banke Koper so namreč tu odprli 150 kvadratnih metrov prenovljenih, na novo opremljenih in povečanih bančnih prostorov, za kar so namenili približno 110 milijonov dinarjev. To pa je le en od posegov v prenovo bančnih prostorov na Primorskem, s čimer želijo bančni delavci predvsem izboljšati svoje storitve. Prenovljeni bančni prostori v Luciji naj bi zadoščali za potrebe naselja z deset tisoč prebivalci, kot jih ima Lucija v turistični sezoni.
B. Š.
zdravniškega društva v Trstu, ki danes opravljajo svojo strokovno poslanstvo na Tržaškem in Goriškem. Na seznamu je 77 zdravnikov in zobozdravnikov, kar je nedvomno lepo število ob dejstvu, da verjetno vsi slovenski zdravniki v našem zamejstvu niti niso člani društva. Doc. dr. Anton Prijatelj v svojem prikazu Primorskega slovenskega biografskega vestniva (Goriške Mohorjeve družbe) navaja imena vseh zdravstvenih delavcev, ki so bila objavljena v dosedanjih 12 snopičih. Vseh je čez sto. V rubriki »Podlistek« je objavljen avtobiografski prispevek dr. Sonje Mašera o njeni življenjski in zdravniški poti, ki nam sicer ni nova, ima pa v takem avtobiografskem zapisu poseben mik iskrenosti.
Nadalje so informativno zanimivi še drugi prispevki kot na primer razgovor z dr. Vašom Pišotom, predstojnikom ortopedske bolnišnice v Valdoltri, o njenem prispevku k razvoju slovenske ortopedije; dalje prispevek dr. Marija Avčina o izolski bolnišnici, pogovor z dr. Jožetom Felcem, zapis ob proslavi .40. obletnice splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« v Špetru pri N. Gorici itd.
Ob prelistavanju te »primorske« številke »Zdravstvenega vestnika« se ponuja misel, da bi lahko naši zamejski slovenski zdravniki glede na njihovo priznano strokovno uveljavitev, na obmejno sodelovanje, na enotni slovenski kulturni prostor, na obstoj slovenskega zdravniškega društva v Trstu in na dejstvo, da pri nas vsaj zaenkrat najbrž ni izgledov, da bi sami izdajali tako publikacijo, bili bolj prisotni v slovenskem »zdravstvenem vestniku«.
(jk)
Po trinajstih letih
Na Koroškem bodo ponovno uprizorili Miklovo Zalo
SVATNE PRI ŠENTJAKOBU .— Po trinajstih letih bodo v Svatnah pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem spet uprizorili »Miklovo Zalo«.
Igralci iz različnih krajev že nekaj časa vadijo, pomagajo pa jim tudi nekateri poklicni igralci iz Slovenije. Režijo je prevzel Peter Militarov, glasbeno opremo pripravljata Gal Hartman in Jani Golob, za sceno skrbita Saša Kump in Milan Hrast.
Letošnjo »Miklovo Zalo« sta po besedilu Jake Špicarja priredila koroški pisatelj Janko Messner in dramaturg Bruno Hartman. V Svatnah na t.i. zgodovinskih tleh, kjer še stojijo Miklova in Serajnikova domačija ter nekaj sto let stara Upa, bo na prostem nastala zanimiva uprizoritev, ki bo nedvomno razburkala Koroško in vseslovensko kulturno javnost.
Organizator, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca pričakuje na predstavah 25., 26. julija; 1., 2., 15. in 16. avgusta množičen obisk.
V Sežani 4. plenum primorskih partizanskih učiteljev
SEŽANA — Ob kapitulaciji Italije je nastopil za primorsko ljudstvo - ki mu je fašizem z Gentilejevo reformo izrekel smrtno obsodbo - čas za obnovo slovenske šole.
Pisatelj France Bevk je kot pokrajinski referent za prosveto podpisal okrožnico Narodnoosvobodilnega sveta z dne 22. okt. 1943, v kateri je naročal narodnoosvobodilnim odborom, da prično odpirati slovenske šole povsod, kjer je mogoče.
V takratnih vojnih razmerah, ko je bila vsa dežela eno samo vojno bojišče, ni bilo pravih pogojev za nastanek in razvoj slovenskega šolstva. Toda odziv naših ljudi, požrtvovalnost tistih nekaj poklicnih učiteljev in desetine in desetine prostovoljcev: dijakov, duhovnikov, kmečkih deklet, rokodelcev je bil tak, da so se šole odpirale vsepovsod spontano.
Tovariš Mitja Ribičič je na prvem plenumu partizanskih učiteljev^ v Ajdovščini izrekel besede, ki so nam v ponos: »Vse moramo storiti, da bi ohranili izvirno, čudovito podobo slovenskega partizanskega šolstva še posebej na tistem delu slovenske zemlje, ki je toliko let trpela pod tujčevo peto in fašističnim raznarodovalnim pritiskom.«
Primorski partizanski učitelji skušamo ohranjati žive spomine na našo partizansko epopejo. Vsaki dve leti prirejamo plenum, letos četrti. Gostoljubje nam nudi sežanska občina. Zato se bomo zbrali v petek, 26. t. m., vsi partizanski učitelji ob 9.30 v novi šoli v Sežani.
Med ostalim kulturnim programom nam bo govoril naš borbeni kolega pesnik in pisatelj Ciril Zlobec.
Torej nasvidenje v Sežani!
ODBOR SKUPNOSTI PARTIZANSKIH UČITELJEV PRIMORSKE
Slovenski potapljači slikali morsko dno
PIRAN — Slovenski potapljači, zbrani na svojem vsakoletnem zboru, so v soboto ob pomoči Jugoslovanske vojne mornarice in Droge ter pod strokovnim vodstvom Morske biološke postaje iz Portoroža slikali morsko dno in jemali z njega vzorce. Kakšno milijo od Pirana so naleteli na veliko koncentracijo školjk Jakobovih pokrovač (capesante) in drugega življa, na drugem mestu, znotraj ribolovnega četverokotnika, pa teh, iskanih školjk skorajda ni. Akcija potapljačev sodi v okvir raziskave, ki naj pove, kolikšne količine rib in školjk je še dopustno loviti v Tržaškem zalivu, ne da bi bilo ogroženo njihovo obnavljanje. Sistematične raziskave, katerih nosilca sta Droga iz Portoroža in Morska biološka postaja, naj bi se začele v kratkem, trajale pa naj bi eno leto. Podobno akcijo, le da bi trajala dalj časa, nameravajo ponoviti v septembru, ko morje ne bo cvelo in bodo razmere za slikanje morskega dna ugodnejše, (vj)
Na Kozini obnavljajo avtobusne čakalnice
KOZINA Pred dnevi so se delavci delovne organizacije Vulkanmont z Reke lotili z deli pri obnavljanju avtobusnih čakalnic na Kozini in v vasi Tublje pri Hrpeljah. Investitor del je krajevna skupnost Hrpelje Kozina, ki je namenila približno 2 milijona dinarjev za ureditev čakalnic. Izvajalec del Vulkanmont Rijeka bo montiral stekla in pločevinaste okvire. Po končani zagraditvi čakalnic jih bodo še pobarvali. Računajo, da bodo že prihodnji teden končali z deli. Potnikom ne bo treba več čakati avtobusa v nezaprtih čakalnicah in se izpostavljati vsem vremenskim neprilikam. To bo tudi pomemben doprinos k urejenosti kraja pred glavno turistično sezono in k boljšemu počutju čakajočih potnikov. Na Kozini bodo obnovili 3 avtobusne čakalnice, eno pa v vasi Tublje pri Hrpeljah.
Nova številka glasila KS Hrpelje
SEŽANA Petsto gospodinjstev v krajevni skupnosti Hrpelje, ki združuje vasi: Hrpelje, Kozina, Krvavi potok, Mihele, Nasirec, Tublje pri Hrpeljah, Vrhpolje in Slope, je te dni dobilo tretjo številko glasila. Tokratna številka je posvečena informiranju občanov o urejanju pokopališč, opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti v krajevni skupnosti. Novost, ki jo prinaša občinski odlok o pokopališki dejavnosti, je čuvanje umrlih v mrliških vežicah za naselja mestnega značaja. V glasilu je predstavljeno prostovoljno delo krajanov Slop pri ureditvi 3 kilo-meterske ceste Slope - Tublje pri Hrpeljah, kjer je 25 gospodinjstev Slop prispevalo 50 do 100 tisoč dinarjev in opravilo od 50 do 100 prostovoljnih delovnih ur. Odstranili so tudi vse kamnite zidove ob cesti, ki so pozimi zaustavljali sneh, da so nastajali tudi dvometrski zameti. Janko Sosič je napisal članek o budnosti, krepitvi družbene samozaščite in sodelovanja občanov s pristojnimi organi v turistični sezoni.
Vse občane in delovne ljudi, v krajevni skupnosti jih je 1.600, pozivajo 23. junija na enoten zbor občanov v Hrpelje, na katerem bo tekla beseda tudi o volitvah in popravilu kulturnega doma. Na jesen letos poteče mandat članom krajevne konference socialistične zveze in članom skupščine
krajevne skupnosti Hrpelje, zato se že sedaj pričnejo postopki evidentiranja. Zavedajo se, da delajo zase in za mlajše rodove, zato jim ni vseeno, kakšne ljudi bodo volili in imenovali v organe krajevne skupnosti. Razmišljajo o ljudeh, ki bodo pripravljeni in sposobni delovati v krajevni skupnosti in pe-
ljati vajeti voza dalje. V načrtih imajo tudi obnovo zadružnega doma v Hrpeljah. Ker pa jim sredstev primanjkuje, razmišljajo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi krajevne skupnosti o uvedbi krajevnega samoprispevka. O tem bo še tekla beseda na zborih krajanov.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
tp------:-------
Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 ^Telefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
»Prekanjena pozabljivost ki sedaj reprezentira avstrijsko državo...«
VINKO VVIESER
L
CELOVEC — »Gospod predsednik izpolnite svojo dolžnost! Odstopite!«
Pod tem naslovom je na stotine Avstrijcev z oglasom v avstrijskih časopisih javno zahtevalo v zadnjih mesecih odstop avstrijskega državnega predsednika dr. Kurta Waldheima. Niso mu očitali samo njegovega sklicevanja na »izpolnjevanje dolžnosti« pod Hitlerjevo zastavo, ne morejo mu odpustiti njegove brezmejne pozabljivosti v zvezi z njegovo vojaško službo v nemški Wehrmacht na Balkanu, kjer je bil Waldheim eden najbolj informiranih oficirjev svojega armadnega oddelka in kljub temu menda ničesar ni vedel o deportacijah Židov.
VJaldheimov prvi državni obisk v Vatikanu ni povzročil samo novih mednarodnih političnih zapletljajev, vzvalovil je tudi notranjepolitično debato o njegovi osebi in posledicah, ki jih ima za avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Odvija pa se ta debata, o prvi osebi v državi seveda v senci velike koalicije med ljudsko (OEVP) in socialistično stranko (SPOE), za katero bo to vprašanje še naprej težak preizkusni kamen. Ker vlada v socialistični stranki določena koalicijska disciplina, se v njej seveda razpravlja bolj zadržano, tem bolj temeljita pa je zato izven teh strank. Pomembno vlogo v tej debati dobivajo nekateri zgodovinarji (npr. dr. Gerhard Botz in dr. Anton Pelinka), vrsta meščanskih in levih novinarjev in razna politična združenja.
Razprava o »aferi VJaldheim« ima več obrazov. Neki dunajski naslovljenec pošte si je vzel teden dopusta, da je na Ballhausplatzu, pred sedežem državnega predsednika, s transparenti in v pogovoru s pasanti zahteval VJaldheimov odstop. V najbolj gledani javni televizijski diskusiji »Club 2« so razpravljali o nacionalsocializmu v Avstriji in o odnosu Avstrijcev do zgodovine. Po televiziji so prenašali igro tirolskega pisatelja Felixa Mitte-rerja, ki opisuje kruto usodo židovskega podjetnika med drugo svetovno vojno (v neki tirolski vasi vaščani prej uglednega moža izročijo nacistom). Ob prvi obletnici izvolitve Waldheima so se aktivisti »republikanskega kluba - Nova Avstrija« pred dunajskim Stefansdomom demonstrativno spominjali avstrijskega antifašističnega odpora. Iz vrst slovenske narodne skupnosti pa je prejšnji teden predsednik ZSO, Feliks Wieser, zahteval odstop VJaldheima, ker neprestano škoduje ugledu Avstrije.
Zadeva Waldheim bo notranjepolitično gotovo še nekaj let tlela. Vendar ne zaradi osebne krivde ali nedolžnosti VJaldheima za časa druge svetovne vojne. Temveč zaradi tega, ker se je ob osebi VJaldheim razodela vsa površnost uradne Avstrije do svoje novejše zgodovine. Odnos mladine do dejanj svojih očetov in kritičen odnos večine sodobnih avstrijskih zgodovi-
narjev ne dopušča več prejšnjega površnega gledanja avstrijske povojne in vojne zgodovine. Razodeva se krepka soodgovornost avstrijskih državljanov za zločine nacistične diktature. Iz vidika slovenske narodne skupnosti v Avstriji bi lahko rekli, da pač kritični avstrijski novinarji s tridesetletno zamudo razkrivajo bralcu to, na kar so slovenski opozarjali že v prvih letih po koncu druge svetovne vojne: da Avstrija ni bila le žrtev Hitlerjevega nacifašizma.
POSEG ZGODOVINARJEV
Z vojnimi dogodki na Balkanu, kjer je služil svoj vojaški rok tudi Kurt VJaldheim, se je v zadnjem času javno ukvarjal salzburški univerzitetni profesor sodobne zgodovine, dr. Gerhard Botz. Zagovornike avstrijskega predsednika je razburil z utemeljeno trditvijo, da je »VJaldheim bil sestavni del deportacijske mašinerije za uničevanje Židov. Kajti nemška VJe-hrmacht na Balkanu likvidacij civilnega prebivalstva ni prepuščala SS-ovskim enotam. Neposredno je bila vključena v zatiranje odporniškega gibanja in v genocid nad židovskim prebivalstvom. Botz navaja pri svojih ocenah tudi ameriškega politologa Raula Hilberga (univerza v Vermontu), ki je že leta 1961 pisal o neposrednih zvezah med nemško VJehr-macht in genocidom na Balkanu. Obširno je svoje študije leta 1979 objavil v knjigi »Uničevanje evropskih Židov« (»The destruction of European Jews«), Knjigo so 1982 izdali tudi v nemščini, toda »knjiga je v Avstriji tako med zgodovinarji kot tudi široko javnostjo skorajda neznana«, ugotavlja Botz.
Zato tudi ni presenetljivo, da v Avstriji še danes prevladuje napačna slika o tedanjih nemških zločinih na Balkanu. Zato mnogo Avstrijcev tudi ne razume stališča ameriške vlade glede Waldheima (VJatch-List). Zgodovinar Botz ugotavlja, da je popolnoma razumljivo in utemeljeno, da Američani očitajo Waldheimu invol-vacijo v vojne zločine. Imajo pač temeljitejše gledanje na tedanje dogajanje kot Avstrijci sami. VJaldheim, ki je kot nadporočnik bil zaposlen na stičišču informacijskih tokov o političnih sankcijah in vojaških operacij, je imel opraviti z deportacijami Židov, pravi Botz. Bil je sestavni del uničevalnega stroja.
Ne sme pač veljati ocena, ki je v Avstriji še vedno razširjena, da je namreč na eni strani bila zločinska SS, na drugi strani pa nedolžna VJehr-macht - prav posebno to ne more veljati za dogajanje na Balkanu, roti Botz. Kar na svetu vedo, tega Avstrija ne priznava. To je izpodrivanje dejstev.
Tiskovna agencija ljudske stranke je Botza nato označila kot »zadostno znanega protiwaldheimovskega agitatorja in Singerjevega konfidenta«. Botz se bo branil s tožbo pred sodiščem.
(se nadaljuje)
Ustanovljen Center za ustrezne tehnologije
V Trstu odprli še en kanal
Pogovor s senatorjem PSI Arduinom Agnellijem
Brez dramatizacij možna
za pretok znanja k nerazvitim ureditev pravic Slovencev
fsaS?1""	ki morajo služiti prav v prvi vrsti luk
Razvite države, ki imajo resnično pri srcu usodo Tretjega sveta, kajpak ne smejo nanj gledati skozi ozko prizmo svojih interesov, a otresti se morajo tudi skušnjave, da bi mu vsiljevale svoje razvojne modele, da bi v njem kratkomalo reproducirale sebe. To velja tudi za prenos znanja iz razvitega v nerazviti svet: pretok ne sme biti mehanski, biti mora adekvaten, premišljen. Vprašati se je treba, kakšno znanje dežele Tretjega sveta resnično potrebujejo, katere tehnologije so zanje ustrezne.
To osnovno spoznanje je botrovalo rojstvu najnovejše tržaške znanstvenoraziskovalne ustanove, in sicer Centra za ustrezne tehnologije, ki je pred nekaj tedni začel delovati na'Raziskovalnem območju pri Padričah. Pobuda je v skladu s temeljno usmeritvijo nekaterih že obstoječih znanstvenih ustanov v Trstu, kot so Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru, Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo pri Padričah ih sama Tržaška univerza, ki skušajo vsaka na svoj način prispevati k znanstvenemu in tehnološkemu dvigu Tretjega sveta. Novoustanovljeni center je bil predstavljen javnosti včeraj opoldne v Časnikarskem krožku v Trstu, in sicer takoj po umestitveni seji njegovega znanstveno-tehničnega odbora.
Odbor sestavljajo ugledni predstavniki italijanskega znanstvenega in gospodarskega življenja. Predseduje mu prof. Giuseppe Biorci, ki je med drugim podpredsednik Vsedržavnega sveta za raziskovanje (CNR), pri katerem vodi Strateški načrt za mednarodno sodelovanje in razvoj. Med člani odbora naj omenimo predsednika Italijanske komisije za atomsko in alternativne energije (ENEA) Umberta Co-lomba, predsednika Vsedržavne zveze trgovinskih zbornic Piera Bassettija, predsednika komisije za raziskovanje pri Zvezi industrij cev in pooblaščenega upravitelja Raziskovalnega centra Fiata Carla Eugenia Rossija, soravna-telja Inštituta za industrijsko preosno-vo (IRI) in podpredsednika Italijanskega združenja za industrijsko raziskovanje Guida Frigessija di Rattalma ter svetovalca za mednarodne dejavnosti na ministrstvu za znanstveno in tehnološko raziskovanje Giorgia Rossa Ci-cogno.
Operativni koordinator odbora je docent politične in mednarodne ekonomije na Tržaški univerzi prof. Gior-gio Bazo. To ni slučaj, saj je Center za ustrezne tehnologije v dobršni meri plod njegovih dolgotrajnih prizadevanj. Prof. Bazo je namreč eden izmed pobudnikov podiplomskega Izpopol-
njevalnega tečaja za mednarodno sodelovanje in razvoj, ki ga žo nekaj let prireja Tržaška univerza. Na njem predavajo izvedenci mednarodnega slovesa, udeležujejo pa se ga diplomiranci na najrazličnejših fakultetah, od ekonomske do medicinske in inženirske. V tem okviru so kmalu nato v našem mestu osnovali Raziskovalno-načrtovalni center za mednarodno sodelovanje in razvoj, ki ga vodi sam prof. Bazo. In prav od tod je prišla pobuda za ustanovitev Centra za ustrezne tehnologije, kar se je naposled uresničilo v sodelovanju z Raziskovalnim območjem in ob podpori ministrstva za znanstveno in tehnološko raziskovanje.
Kot sta na včerajšnji tiskovni konferenci povedala Biorci in Bazo, bo začetna dejavnost novoustanovljenega centra skoraj v celoti usmerjena v ureditev dokumentacijskega centra, v ka-
terem bodo zbirali vso najpomembnejšo svetovno literaturo o problemih mednarodnega sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi, zlasti kar zadeva pretok znanja v prid drugim. Kakšna bo poznejša redna dejavnost centra, je v dobršni meri še odprto vprašanje. Tak vtis smo vsaj odnesli s tiskovne konference. Ministrski svetnik Rosso Cicogna je o tem dajal le načelne in nekoliko ohlapne odgovore. Center, je dejal, se bo odlikoval po tem, da se bo problematike ustreznih tehnologij lotil na interdisciplinaren in globalen način, pri čemer se bo opiral predvsem na teorijo sistemov. Na predstavitvi je uvodoma spregovoril tudi izredni komisar Raziskovalnega območja Fulvio Anzellotti. Zaželel je, da bi pobuda predstavljala nov korak k uveljavitvi takšne znanosti, ki naj bo v službi človeka in torej tudi učinkovito sredstvo za odpravljanje pregrad med ljudmi.
Tudi letošnji april v mejah običajnih statističnih nihanj
Letošnjega 30. aprila je tržaška pokrajina štela 268.899 prebivalcev, tržaška občina pa 238.096 prebivalcev. Če številke, ki jih objavlja Pokrajinski statistični urad pri Trgovinski zbornici, primerjamo s tistimi z istega dne leta 1986, potem se je število prebivalcev v vsej pokrajini znižalo za 2.317 enot, v tržaški občini pa za 2.264 enot. Razlika potrjuje, da gre večji del demografskega padca na račun tržaške občine. Če jo izpostavimo namreč ugotovimo, da so vse ostale okoliške občine v letu dni izgubile le 53 prebivalcev.
Naravno demografsko gibanje je zabeležilo primanjkljaj v znesku 231 enot, ali natančneje, 100 živorojenih otrok in 331 umrlih, medtem ko je migracijsko gibanje doseglo presežek za 32 enot, saj se je odselilo iz pokrajine 208 prebivalcev, na novo pa se jih je vpisalo 240. V prvih štirih mesecih letos je skupni primanjkljaj prebivalstva znesel 979 enot, od česar odpade -1.133 enot na naravno + 154 na migracijsko gibanje.
Pretekli april je bil v vremenskem oziru sorazmerno mil, rahlo oblačen, z malo vlage in vetra in s kar desetimi povsem sončnimi dnevi, medtem ko so popolnoma oblačni bili le štirje dnevi. Najvišje in najnižje temperature so bile nižje od povprečnih aprilskih vrednosti. Vse to je povzročilo rahlo zamudo v razvoju žitaric, krmilnih rastlin in krompirja, medtem ko so povrtnine normalno uspevale. V hudi zamudi pa je bilo spomladansko brstenje drevja in grmičevja, kar je bila posledica marčnega mraza. Kmetijska dela so potekala normalno, zdravstveno stanje živine je bilo dobro in kjer je bilo mogoče, se je že začela pašnja.
V tržaški pokrajini je bilo 30. aprila zaposlenih 85.633 oseb ali z.a 32 več kot istega dne 1986. Tudi glede na mesec prej (marec 1987) se je zaposlitvena raven nekoliko zvišala, in sicer za 109 zaposlenih. Na seznamih iskalcev zaposlitve je bilo 6.834 imen ali za 1,7 odstotka manj kot leto prej oziroma za 2,4 odstotka manj kot mesec prej. Sestava zaposlenih po posameznih glavnih sektorjih dejavnosti pa je bila naslednja: 22,7% ali 19.453 oseb je bilo zaposlenih v. trgovini in storitvah, 33,4% ali 28.591 v industriji, 31,7% ali 27.194 v javnih službah in ostalih 12,2% ali 10.435 oseb v obrtništvu, v bankah in zavarovalnicah, V kmetijstvu in v pomorstvu.
Indeks cen osnovnih življenjskih potrebščin za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini se je v mesecu aprilu povzpel na 108,6 (osnova 100 je iz leta 1985). Porast znaša 0,5 odstotka glede na letošnji marec in 4,1 odstotka glede na lanski april.
ARDUINO AGNELLI je redni profesor zgodovine političnih doktrin na tržaški univerzi. Je poročen in ima tri otroke, z družino živi v Trstu. Je občinski svetovalec na tržaški Občini, lani pa je bil za skoraj 2 meseca župan, ko je bil izvoljen s podporo glasov svetovalcev Liste za Trst. Pred kratkim je bil, prav tako s podporo LpT v občinskem svetu, izvoljen za superintendanta opernega gledališča Verdi. Že nekaj let je član vsedržavne skupščine PSI, na zadnjih političnih volitvah pa je bil (prav tako s podporo Liste za Trst, socialdemokratov, radikalcev in monarhistov) izvoljen v mestnem okrožju za senatorja na listi PSI. Po izvolitvi smo novemu senatorju postavili nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
S kakšnimi občutki in razpoloženjem ste sprejeli izvolitev?
Z velikim zadovoljstvom, seveda, in z občutki osebnega zadoščenja. Vest o izvolitvi so mi sporočili v rimskem hotelu, kjer sem se zvečer znašel po celodnevnem trudu v komisiji za izpite za doktorate univerzitetnih raziskovalcev.
Kako ste ocenili izide političnih volitev na Tržaškem?
Moja ocena je povsem pozitivna, saj so izidi dokazali, da so volivci razumeli pomen socialističnega predloga o smotrih zavezništva med PSI in Listo za Trst. Tako smo prvič izvolili vse parlamentarce, ki pripadajo Trstu po volilnem zakonu. Tokrat torej Tržačani nismo sami sebi škodovali, kot se je mnogokrat dogajalo v prejšnjih časih z razprševanjem glasov, ki je onemogočalo izvolitev vseh 3 poslancev in 2 senatorjev.
Kateri so po vašem mnenju krajevni problemi, ki terjajo najnujnejšo rešitev v parlamentu?
Med volilno kampanjo sem zelo poudarjal potrebo, da se prizna prednost vprašanjem luke in pomorstva. In to predvsem, ker ohranjajo te tradicionalne tržaške dejavnosti svojo vrednost, kljub spremembam, ki jih je prinesel čas. Pa tudi zato, ker ne moremo izvotliti vseh naporov, ki so bili vloženi v.izgradnjo prometnih infrastruktur,
ki morajo služiti prav v prvi vrsti luki in razvoju pomorskih dejavnosti.
V splošnem mislim, da moramo sicer bolje izkoristiti že obstoječe zakone, skrbneje nadzorovati izvajanje »paketa za Trst«, toda potrebni bodo tudi novi zakoni, zlasti za priznanje mednarodne vloge tržaškega pristanišča in za dodeljevanje večjega dela državnega pomorskega prometa (v drugih državah dosega ta polovico prometa v lastnih lukah, pri nas pa samo 20 odstotkov). Poskrbeti bo treba za hitro odobritev zakona o razvoju obmejnih področij, za ovrednotenje trgovinskih in turističnih dejavnosti, za izkoriščanje možnosti uporabe izsledkov znanstvenih raziskav, ki same po sebi ne prinašajo bogastva.
Kateri bodo problemi, ki jim boste posvečali največjo zavzetost pri vašem parlamentarnem delu?
Moram biti še previden v odgovoru, ker še ne vem, v katere komisije senata me bodo dodelili. Ko sem bil izvoljen v vsedržavno skupščino PSI sem si bil kot področje dela izbral zunanje zadeve, nato pa sem se ukvarjal tudi s problemi vzgoje in kulture. Sedaj se še obotavljam, dasi izražam pripravljenost slediti problemom šolstva, za kar že tudi name pritiskajo nekateri krogi.
Boste po izvolitvi v senat ohranili mesti tržaškega občinskega svetovalca in superintendanta gledališča Verdi?
Ostal bom v občinskem svetu, ker se ponavadi sestaja ob petkih, ko se bom lahko vračal iz Rima, ne pa mesta v skupščini Krajevne zdravstvene enote, ki se zbira sredi tedna. Prav tako bom ohranil mesto superintendanta v Verdiju, ker to za sedaj ni nezdružljivo z mojim senatnim mandatom.
Menite, da bo moglo vprašanje zaščite Slovencev dobiti zakonsko ureditev v prihodnjem mandatu parlamenta?
Moj odgovor je pritrdilen, zlasti če bomo znali, kot je dejal bivši predsednik vlade Craxi v nekem intervjuju ob njegovem nedavnem prihodu v Trst med volilno kampanjo, izogibati se nepotrebnim dramatizacijam in če bomo ohranili potrebno vedrost.
So pa tudi nekatera vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ki terjajo nujnih posegov, kot je na primer krizni položaj Slovenskega stalnega gledališča. Kaj menite o tem?
To vprašanje poznam in sem ga poglobil še v času, ko sem bil odbornik na tržaški Občini. Po mojem bo treba zanj najti po vsej verjetnosti neko posebno zakonsko ureditev, to je izglasovati poseben zakon. Tudi s tem problemom se bom ukvarjal v okviru svojega parlamentarnega dela na področju vzgoje in kulture v senatnih komisijah.
Pogovor zapisal Lucijan Volk
Akvareli harmonikarskega ansambla Synthesis 4
V akvarelih se med seboj prepletajo prosojno vodene barve, ki s svojimi odtenki oblikujejo znano podobo. Tudi glasbo lahko primerjamo akvarelom, saj je tudi glas posebna barva, ki v domišljiji vsakogar zariše zvočno podobo, oživi težko opredeljive, nadvse subjektivne občutke. Ob glasbi se lahko veseliš, zamisliš ali pa le sanjaš z odprtimi očmi! AKVARELI, torej, IN ŠE KAJ... tak naslov so si zamislili mladi člani harmonikarskega ansambla Synthesis 4, da bi občinstvu predstavili svoj letošnji trud. Poleg Kvarelov, niza petindvajsetih kratkih glasbenih skic, ki jih je za harmonikarski orkester napisal ruski skladatelj Jurij Šišakov, bo koncert obsegal še druge izvirne skladbe za harmoniko in nekatere priredbe.
Harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki ga od vsega začetka vodi prof. Claudio Furlan, se je v zadnjih letih usmeril predvsem v izvajanje sodobnejših, povsem izvirnih skladb, ki jih za ta instrument sestavljajo v glavnem ruski, jugoslovanski in memški skladatelji. Ta pojav je precej razumljiv, dovolj da pomislimo, kako v teh državah gledajo na hrmoniko. Medtem, ko pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je harmonika »ljudsko glasbilo«, se drugod uveljavlja na isti ravni in v enakih razsežnostih kot ostali, t.i. klasični instrumenti. Za harmoniko obstjajo tudi višje šole, pravi konservatoriji, kjer je ta instrument enakovreden ostalim.
S svojimi koncerti, nastopi ter številnimi uspehi in priznanji je harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki deluje v okviru Glasbene matice, jasen dokaz, da harmoniko upravičeno lahko uvrščamo med klasične instrumente in da z njo lahko izvajamo tudi resno, kakovostno glasbo poleg zabavne!
Synthesis 4 bo s koncertom Akvareli in še kaj... nastopil v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu jutri ob 20.30. Vabljeni pa ste tudi vi! (dam)
Dober poslovni obračun družbe Lloyd Adriatico
Na Pomorski postaji so se včeraj zbrali delničarji zavarovalne družbe' Lloyd Adriatico, ki so odobrili obračun lanskega poslovnega leta, zaključenega s čistim presežkom v višini 24 milijard in 92 milijonov lir, kar je za 60,32 odstotka več kot leto prej. Največji del tega presežka gre na račun področja življenjskega zavarovanja, ki se je povečalo za 54 odstotkov. Dober uspeh so zabeležile tudi nekatere nove oblike zavarovanja, kot na primer proti mnogoterim tveganjem v trgovinskem sektorju, zavarovanje sta-
novanja in tako imenovana polica podjetnika.
Tržaška družba, ki je včeraj popoldne slovesno odprla nov sodobni sedež pri Sv. Andreju (veljal je kar 60 milijard lir), je okrepila svojo glavnico z rezervo v znesku 15 milijard, delničarjem pa je bilo. razdeljenih 9 milijard z dividendom 300 lir za delnico. Lloyd Adriatico je v lanskem letu nabral za 672 milijard lir zavarovalnih premij, s čimer se je uvrstil v vrh zavarovalnic, ki delujejo na italijanskem ozemlju.
Naši maturanti včeraj opravili še drugo pismeno preizkušnjo
Druga naloga »težja« od prve
Po petkovem zadovoljstvu pone-deljsko razočaranje. .Naši maturanti so se v petek, po nalogi v slovenščini, ugodno izrazili o naslovih, ki jih je ministrstvo za šolstvo izbralo za prvo pismeno preizkušnjo na letošnjih zrelostnih izpitih. Včeraj, ob izteku ur, ki so bile predvidene za drugo pismeno nalogo, sb se na večini šol pritoževali, češ da so bile naloge pretežke. Premnogim kandidatom ni uspelo rešiti vseh zadanih vprašanj, mnogi so se le s težavo prebili skozi kopico formul, neznank, enačb, ali pa skozi »kompleksen« Platonov tekst. Po. tem de-baclu (vsaj večina maturantov, s katerimi smo se včeraj pogovorili, je takole ocenila drugi pismeni preizkus) pa ostajajo maturantom vrata do zrelosti še vedno odprta: na razpolago imajo namreč še ustne izpite, da popravijo morebitne dosedanje spodrsljaje.
Druga naloga ni bila skupna za vse šole: na vsaki šoli so pisali specifično nalogo in imeli tudi različen časovni
rok na razpolago. Na klasičnem liceju so kandidatke izkoristile prav vse štiri razpoložljive ure za prevod Platonovega teksta iz grščine v slovenščino. Tekst o prvih Platonovih nastopih v politiki, je bil po mnenju maturantk »grozen, strašen, nerazumljiv, dolg (23 tipkanih vrst), skratka najslabše, kar bi lahko dobili!«
Njihovi kolegi z znanstvenega liceja so se ubadali z matematiko. Spoprijeli so se s premicami, parabolami, funkcijami, krivuljami. Za rešitev štirih predvidenih nalog so imeli na razpolago pet ur časa. Tudi na tej šoli so izkoristili ves razpoložljivi čas.
Matematika je včeraj »gospodarila« tudi na učiteljišču. Maturanti so morali v štirih urah rešiti dve nalogi. Prva je bila kompleksnejša: kandidati so morali dokazati podobnost dveh trikotnikov, izračunati dolžino daljic in razmerje med prostorninama dobljenih teles. V drugi nalogi sp morali
Maturanti trgovskega tehničnega zavoda pišejo drugo nalogo
opisati in utemeljiti postopek za množenje dveh naravnih, vsaj dvoštevil-čnih števil, izbranih po volji.
»Trgovci« so bili z nalogo iz trgo-vinstva pravzaprav na svojem polju. Eskont, efektni lombardni krediti, investicijski skladi in bančne pobotnice bi morali postati v prihodnosti njihov vsakdanji kruh. Včeraj so se prebili skoznje, pa čeprav z nekaj težave.
Na oddelku za geometre so pisali nalogo iz cenitev. Ministrstvo za šolstvo je za to nalogo določilo kar sedem ur časa, kar jasno priča o zapletenostih, s katerimi so se morali kandidati spoprijeti.
Druga naloga za kemijske operater- • je na jooklicnem zavodu Stefan je bila še bolj »maratonska«. Maturanti oddelka kemijske industrije so morali v osmih urah razrešiti neznanke naloge iz kemijskih naprav in risanja.
Na zavodu Stefan so pisali kandidati oddelka strojne industrije in oddelka elektrotehnične in elektronske industrije nalogo iz fizike, ki pa je bila za oba oddelka različna.
Na učiteljišču Slomšek potekajo v teh dneh tudi usposobljenostni izpiti za dijakinje tretjega razreda vzgojiteljske šole. Po petkovi nalogi v italijanščini so kandidatke včeraj pisale nalogo iz pedagogike. Izbirale so lahko med dvema naslovoma. Prvi je poudarjal pomembnost opazovanja in ■ opisovanja stvarnih dejstev ter naravnih pojavov kot prvem koraku k znanstveni vzgoji. »Povejte, kako bi lahko pospeševali vzgojno povezavo med vrtcem in osnovno šolo,« je bil naslov druge naloge.
Vzgojiteljice bodo že danes nadaljevale s pismenimi nalogami. Na vrsti je preizkušnja v slovenščini. V sredo bodo nadalje opravile grafično skušnjo, v četrtek pa izpit iz telesne vzgoje. Ustni izpiti se bodo na tej šoli začeli v ponedeljek, 29. junija.
Nocoj bodo marsikje na Tržaškem zagoreli kresovi
Skrivnostna moč kresne noči
Obnavljajoč prastari običaj, bodo nocoj marsikje na Tržaškem kot v mnogih drugih krajih prižigali kresove. Plameni bodo razjasnili noč, ki ji od pantiveka pripisujemo poseben pomen. Po ljudskem izročilu naj bi se v tej noči prebujali čarovnice, vile in škrati, odločala naj bi se ljubezenska usoda deklet, narava in ljudje naj bi za kratek čas — pač od mraka do zore — razvijali izredne sile in zmožnosti: kot pravi ena izmed slovenskih bajk, kdor v ivanjski noči nevede nosi praprotno seme, naj bi razumel sicer nerazumljivo govorico živali.
V bogati zakladnici slovenske ljudske modrosti je mogoče dobiti tudi rek: »O kresi se dan obesi«. V resnici je kresna noč najkrajša v letu. Sonce doseže v tem času (pravzaprav 22. junija) vrh svoje navidezne nebesne poti, t.j. največji odklon od ravnika. Potem se dnevi začno ponovno krčiti in sonce postopoma izgublja na moči. Kresove so nekoč prižigali prav zato, da bi soncu pomagali ohraniti moč, ki je vir energije, življenja, plodnosti. S tem so povezana tudi druga verovanja in običaji, ki so značilni za ivanjsko noč. Tako je v nekaterih naših vaseh še danes v navadi, da ljudje spletejo vence iz poljskih cvetic, ki jih potem obesijo na glavna vrata svojih do-
mačij. Očitno je to povezano z verovanjem, da imajo cvetice, ki cvetijo prav o kresu, posebno moč.
Ivanjski noči in opravilom, ki so z njo povezana, danes kajpak ne pripisujemo vsega tistega, kar so jim pripisovali naši predniki. Kljub temu pa je ta najkrajša noč v letu lahko
tudi za nas, nejeverne otroke atomske dobe, priložnost za globja doživetja, za pristnejši stik z naravo in ljudmi. Pa tudi kresovi lahko v tem smislu obnovijo neko posebno, »magično« moč: recimo tisto, da združijo ljudi, ki bi sicer prebili večer pred televizijskimi ekrani, (mb)
Podjetje ne razpolaga z likvidnostjo
Jutri skupščina delavcev tovarne IRET
Tovarniški svet podjetja Iret je izdal tiskovno sporočilo, v katerem obvešča javnost o svojem nedavnem srečanju z ravnateljstvom, ki je sporočilo, da zaradi pomanjkanja likvidnosti z mesecem junijem ni več sposobno izplačevati predujmov na zneske dopolnilne blagajne in niti običajnih predujmov za počitnice. Tako bodo delavci konec meseca ostali brez predujma na junijsko plačo, položaj pa grozi, da bo tako tudi v prihodnjih mesecih.
Tovarniški svet in sindikalne organizacije poudarjajo nujnost, da pristojni vladni organ nemudoma odobri prošnjo družbe Iret za izredno dopolnilno blagajno, ki jo je vložila že meseca februarja. Sicer pa je v razmerah, v katerih se je znašel ta tržaški obrat, povsem upravičen dvom v možnost ohranitve delovnih mest za vse delavce, še posebno, ker je vodstvo podjetja samo izjavilo, da bo za civilno preusmeritev proizvodnje potrebno več časa od predvidenega.
Tovarniški vset in sindikalne organizacije sklicujejo zato jutri ob 10. uri skupščino vseh delavcev v prostorih tovarne, nanjo pa vabijo tudi predstavnike tiska.
Danes je pozornost posvečena Češkoslovaški
Na Tržaškem velesejmu včeraj dan Argentine in Turčije
Na tržaškem velesejmu, ki bo odprt do začetka prihodnjega tedna, sta bilavčeraj dan Argentine in Turčije, ki se letos prvič udeležuje tržaške sejemske manifestacije. Iz srečanj, ki sta jih imeli njni gospodarski delegaciji s predstavniki Velese-jemske ustanove, tržaškega pristanišča in Trgovinske zbornice, so izšli zanimivi predlogi za razširitev gospodarskega sodelovanja, z Argentino zlasti na področju pomorstva, s Turčijo pa v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
Naš posnetek je s turškega razstavnega prostora, na katerem so se ob dnevu Turčije srečali generalni tajnik Velesejemske ustanove Tamaro s sodelavci in turški podkonzul
ter gospodarski predstavnik na velesejmu. Današnji dan bo na razstavišču pod Montebellom posvečen udeležbi Češkoslovaške.
Prepoved prometa
Tiskovni urad tržaške Občine sporoča, da bodo jutri, 24. t. m., od 7. do 20. ure uvedli, zaradi snemanja filma »Ap-puntamento a Trieste«, prepoved parkiranja in ustavljanja v ulicah Ciami-cian, dei Capuano (na odseku med Ulico Ciamician in Trgom Cornelia Romana), dei Crociferi, dei Fabbri (od št. 1 do vogala z Ulico Ciamician) in na Trgu Cornelia Romana.
V soboto v cerkvici sv. Silvestra
Koncert za pokojnim Velemirom Dugino
Sicer je koncert praznična priložnost, sobotni koncert v cerkvici sv. Silvestra pa je predstavljal predvsem trenutek otožne zbranosti ob poklonu pred nekaj meseci umrlemu violinistu Velemiru Dugini. Med občinstvom, ki so ga nedvomno pritegnili tudi spored in izvajalci, je bilo mnogo Vele-mirovih prijateljev in znancev, predvsem pa ljubiteljev dobre glasbe, ki jih koncert kljub pridihu žalosti ni razočaral.
Prvi je nastopil Ouintetto Novecen-to iz Verone, ki je znal s svojim muziciranjem ustvariti v stari tržaški cerkvici skoraj otipljivo vzdušje pretakajočih se zvokov. Sledila sta mu s krajšim nastopom pianist Corrado Gulin in hornist Marco Panella, medtem ko sta za drugi del sporeda poskrbela že priznani violinist Črt Šiškovič in pianistka Mojca Šiškovič. Po Mozartovi Sonati v e-molu K 304 je Črt Šiškovič kot solist zaigral skladbi Pavleta Merkuja in Nicoloja Paganinija, spored pa je zaključilo nekaj znanih skladb za violino in klavir, od katerih sta morala izvajalca na željo občinstva zadnjo tudi ponoviti.
Izkupiček koncerta je namenjen tiskanju plošče, ki naj ohrani nekaj izvedb Velemira Dugine. V kratkem bo sledil še koncert neklasične glasbe, saj se je umrli violinist ukvarjal tudi z ljudskim izročilom, predvsem balkanskega in keltskega izvora.
(nak)
Svečanost pri fojbi
Ob prisotnosti krajevnih predstavnikov vojaških, civilnih in verskih oblasti je bila v nedeljo ob Bazovski foj-
bi dvainštirideseta obletnica. Na svečanosti so bili prisotni svojci in vojaški oddelki, tržaški škof Bellomi pa je molil za mir in odpuščanje.
Med govorom deželnega predsednika vojnih invalidov Fornasirja, ki je dvakrat pozval k pomirjenju, je prišlo do kričanja in neredov, tako da je govornik s težavo zaključil svoj govor. Ker se z njim niso strinjali, so svečanost predčasno zapustili župan Staffie-ri, poslanec Camber in odbornik Vat-tovani.
SOGIT praznuje
10-letnico
obstoja
Tržaška sekcija SOGIT (Pomožne službe reda sv. Ivana) praznuje te dni 10-letnico obstoja. Na priložnostni svečanosti je deželni svetovalec Pio Nodari orisal delo in pomen te službe v sodobni družbi ter poudaril, da je njeno človeško poslanstvo lahko dragocena izkušnja zlasti za mlade. V svojem govoru je delo SOGIT primerjal s podobnimi službami, ki že vrsto let obstajajo v ZDA, kjer so sicer boljše organizirane in bolj upoštevane. Tudi v Italiji nameravajo urediti financiranje takih služb, kar pa ne sme privesti v nekakšno alternativno reševanje brezposelnosti, temveč mora odražati spreminjanje družbene mentalitete in odgovornosti.
Zadnja dva požara sta spravila v zagato preiskovalce
Kdo se skriva za siglo požigalcev POT?
Ali je samozvana organizacija POT (Prima organizzazione triestina) res odgovorna za požara, ki so ju neznanci podtaknili v soboto ponoči? V nedeljo je namreč nekdo v imenu POT telefoniral na dnevnik Piccolo in si prevzel odgovornost za požar na Trgu Promontorio 1. Z razliko od prvih »atentatov« POT pa tokrat ni nihče streljal, za sabo ni zapustil niti napisov. Zadeva pa je še toliko bolj zapletena, ker so orožniki pred približno dvema tednoma aretirali tri osebe, ki naj bi zlorabile siglo POT za čisto navadna zločinska dejanja. Preiskovalci, politični urad DIGOS in orožniki ne izključujejo nobenih možnosti. Kdo se v resnici skriva za siglo POT? Ima politične račune? In če kdo zlorablja to ime, kako ga iztakniti?
Pa začnimo po vrsti. V soboto ponoči je nekdo podtaknil požar na dvorišču stanovanjske hiše na Trgu Promontorio 1, kjer stanuje bivši demokrščan-ski parlamentarec in sedanji predsednik tržaške Trgovinske zbornice Gior-gio Tombesi. Ob polnoči in pol se je neki sostanovalec vračal domov in opazil, da na dvorišču gori. Pri priči je potegnil iz avtomobila ročni aparat za gašenje in s peno pogasil plamene. Neznanci so zanetili ogenj na gradbenem materialu, ki je ležal na dvorišču. Sprva so preiskovalci mislili, da si je kak pobalin privoščil majhno veselje. Toda v nedeljo zvečer so na dnevniku Piccolo prejeli telefonski klic v imenu POT.
Vedno v soboto ponoči, proti jutru, pa je nekdo podtaknil ogenj na vrata stavbe v Ul. Fabio Severo 14, kjer ima-
ta sedež pokrajinski odbor CONI in INAIL. Straža koronejskega zapora je s stolpa videla, kako je nekdo z veliko skrbnostjo podtikal ogenj in nato zbežal. Za to dejanje si sicer nihče ni prevzel odgovornosti, zaskrbljuje pa dejstvo, da gre za sedež dveh javnih organizacij.
Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da sta sobotna dejanja med seboj povezana. Lahko pa gre za dva ločeni zadevi: požar na sedežu CONI bi lahko bil v zvezi s kakim dogodkom športnega značaja. Ne gre pa pozabiti, da so orožniki pred kratkim aretirali tri osebe, ki so zlorabile ime POT v svoje namene. Paolo Matteucci, lastnik podjetja Consorzio gestione ser-vizi v Ul. Mazzini, naj bi namreč konec maja najel dve osebi, da naj bi
povzročili požar v njegovih uradih in dejanje pripisali POT. Orožniki so Matteuccija in njegova pajdaša Gian-franca Puma in Livia Suffija aretirali pod obtožbo podtikanja požara in hlinjenja kaznivega dejanja. Obtožili so jih tudi vseh ostalih dejanj, ki so bila storjena v imenu POT. Zato obstaja možnost, da se je kak Matteuccijev prijatelj poslužil zvijače, da bi Matteuccija vsaj delno spravil iz zagate. Na ta način naj bi namreč dokazal, da so člani POT še na svobodi, (bg)
■ Večconski biološki laboratorij za
preprečevanje okužb, ki deluje v okrilju Krajevne zdravstvene enote, je seznanil občinske oblasti, da je morska voda pred kopališčem Pri lanterni primerna za kopanje, o čemer tržaška Občina obvešča javnost.
Dvesto milijonov škode v veleblagovnici
Po prvih ocenah naj bi požar, ki je izbruhnil v soboto ponoči v skladišču veleblagovnice na Stari Istrski cestico, povzročil dvesto milijonov škode. Če ne bi gasilci pravočasno posegli, pa bi škoda lahko bila še večja: v skladišču so bile namreč številne posode z raznimi vnetljivimi tekočinami, kot so olje, bencin in alkohol.
Zaradi toplote so vsekakor že prej eksplodirale posode s solno kislino, tako da se je tekočina razlila in pri tem razširila plamene. Ko so gasilci stopili v skladišče, so tvegali zastrupitev. Zato so si morali nadeti primerne maske, hlape, kisline pa so razpršili. Če bi se ogenj prijel tudi sodov z alkoholom in bencinom, bi ogenj po vsej verjetnosti zajel celo stavbo.
Gasilci so morali delati vso noč. Požar je verjetno povzročil kratek stik v električni napeljavi. Ogenj je uničil vso zalogo testenin in kave, dim prežganih plastičnih konfekcij pa je počrnil ves prostor.
■ V nedeljo zvečer so tatovi poskusili vlomiti v dve stanovanji, vendar jim je v obeh primerih poskus spodletel. Prvič so poskušali v Drevoredu D'-Annunzio 60, kjer je prazno stanovanje, kajti lastnica je umrla pred enim letom. Soseda iz zgornjega stanovanja pa je zaslišala hrup in je takoj odšla na balkon ter s klici spodila tatu.
Drugič pa so tatovi poskusili vlomiti v stanovanje v Ul. del Veltro 43, ko je bila lastnica stanovanja, Maria Floro, doma. Tudi Florova je zaslišala hrup v spalni sobi in pogledala vanjo, pri tem pa je tat že zbežal na dvorišče. Po prvih ugotovitvah ni odnesel ničesar.
Spor »izbruhnil« v pravi požar
Nerazumevanje med sosedi lahko privede včasih do prav neprijetnih posledic in želja po maščevanju premaga zdravo pamet. Tako kaže, da se je spor med sosedoma, ki stanujeta v Ul. Madonna del Mare 4, izrodil v nedeljo ponoči v namerni požar. Med družino Cenesio, ki se je priselila iz južne Italije, in družino Benedetti iz Trsta je namrež že od pusta tekla slaba kri.
V nedeljo zvečer je družina Cenesio opazila, da gori pred njihovimi durmi. Nekdo je podtaknil ogenj z alkoholom. Medtem ko so skušali pogasiti plamene, pa so slišali sosedo kričati: »Mafija je v Siciliji, sedaj je tudi tukaj.« Zakonca Cenesio sta takoj poklicala agente letečega oddelka, katerim sta izrazila svoje prepričanje, da je za požar kriva družina Benedetti. Obe družini sta se v zadnjih mesecih obrnili do odvetnikov, da bi poravnali spor in medsebojni odnosi so bili zelo slabi. Agenti so zaslišali Benedettijevo in njenega sostanovalca, toda oba sta trdila, da o požaru nič ne vesta, čeprav sta pri teh izjavah kazala precejšnjo zadrego. Vso zadevo bo vsekakor razčistila policija.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož in oče
Dušan Grilanc
Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice pred županstvo v Zgoniku.
Žalujoči: žena Milka, sinova Božič in Igor z družinama, sestri Ivanka in Marica ter drugo sorodstvo
Salež, 23. junija 1987
Ob smrti tov. Dušana Grilanca izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje
Sekcija KPI J. Pegan iz zgoniške občine
Ob smrti dolgoletnega pevca in člana Dušana Grilanca izrekata svojcem občuteno sožalje Moški pevski zbor in Kulturno društvo Rdeča zvezda.
Balinarji ŠD Zarja izrekajo Igorju iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob hudi izgubi dragega očeta izraža Lovski pevski zbor Doberdob iskreno sožalje Igorju Grilancu in svojcem.
KD Kraški dom sočustvuje s svojim odbornikom Igorjem Grilancem in s svojci ob težki izgubi dragega očeta.
Balinarska sekcija Kraški dom izreka globoko sožalje svojemu članu Igorju Grilancu in svojcem ob boleči izgubi dragega očeta.
-I-	Zapustila nas je naša draga
1	Nella Giudici
vd. Cattelani
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ.
Žalujoči: nečakinja in drugi sorodniki.
Križ, 23. junija 1987
t
Dotrpela je naša draga mama, babica in prababica
Marija Čendak vd. Brajkovič
Žalostno vest sporočajo sin in hčeri z družinami.
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, ob 12.30 iz hiše žalosti v Ul. Vigneti 44 v škedenjsko cerkev.
Prisrčna zahvala družinskemu zdravniku dr. Luciu Lovisatu za dolgoletno skrb.
Trst, Legnano (MI), 23. junija 1987
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Velimir Guštin
(Veljko)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, ob 13. uri iz kapele nabrežin-skega pokopališča.
Žalostno vest sporočajo žena Vida, hčerki Vera in Valentina z Adrianom, sestra Dragica in brat Albin z družinama ter ostalo sorodstvo.
Nabrežina, Trst, 23. junija 1987
Obalni komorni orkester iz Izole nastopil v Dolini
Gost tretjega koncerta, ki ga je KD Valentin Vodnik iz Doline priredilo v okviru letošnjih Junijskih glasbenih in likovnih večerov, je bil Obalni komorni orkester iz Izole.
Skupina, ki šteje sedaj 26 izvajalcev, je nastala jeseni 1983. Sestavljajo jo nekdanji gojenci Centra za glasbeno vzgojo Koper. Kot navdušeni ljubitelji glasbe so se v njej zbrali ljudje najrazličnejših poklicev in starosti, od nekdanjih orkestrašev koprske Glasbene šole do mladih glasbenikov, ki so komaj opravili diplomski izpit. Orkester od vsega začetka vodi profesor Borut Logar. Od številnih nastopov omenimo le najpomembnejše: Primorski večeri, Nova Gorica, Celje, Ferrara in seveda nastopi v bližnji okolici. Vsako sezono prireja orkester svoj letni koncert, lani pa je uspešno nastopil na uvodnem koncertu Piranskih glasbenih večerov.
Petkovega koncerta, ki ga je KD Valentin Vodnik priredilo med zidovi
stare dolinske cerkvice svetega Martina, se je sicer udeležilo razmeroma skromno število poslušalcev. Mogoče gre to pripisati muhastemu vremenu, ali pa prenatrpanosti kulturnih dogodkov, ki nam jih ponuja letošnji junij. Vsekakor mora biti merilo, s katerim naj bi ocenili take in podobne prireditve, predvsem kakovostne narave. Prav zato lahko napišemo, da je bil nastop Obalnega komornega orkestra visoko nad povprečjem, tako po izvajanju kot po programski izbiri.
Orkester se je občinstvu predstavil z Bachovim Preludijem za komorni orkester, Vivaldijevim Koncertom za violino in godala, kjer je solo odlično odigrala prva violinistka Sidonija Lebar. Spored je obsegal še Serenado za godala Benjamina Ipavca, Tri ljudske motive Vladimirja Lovca, Romunske plese Bele Bartoka ter Istrsko suito Alda Kumarja. Celotni koncert pa sta odlikovala čista in zbrana orkestrska igra ter tenkočutno izvajanje, (dam)
Prisrčno slovo otrok na Colu
Tudi malčki otroškega vrtca na Colu so se z zaključno prireditvijo poslovili od šolskega leta. Za letošnje slovo so pripravili predstavo o počitnicah na farmi, na kateri ni manjkalo račk, piščet, muck in drugih živalic
a. SLOVENSKO ^ STALNO „ „ i' GLEDALIŠČE r V TRSTU
GOSTOVANJE GLEDALIŠČA »GLEJ« IZ LJUBLJANE
Sam Shepard
SUMMERTIME
Režija Vinko Mbderndorfer Danes, 23. junija ob 20.30
falerija
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
v četrtek, 25. t. m., ob 18. uri
na odprtje razstave
del profesorjev Šole za grafiko v Benetkah.
šolske vesti
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na ogled RAZSTAVE ROČNIH DEL, ki je odprta še danes in jutri od 17. do 20. ure.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec
opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov. Obenem sporoča prizadetim staršem, da od 1. julija dalje bodo lahko dvignili osebne izkaze (spričevala). Starši morajo potrditi s podpisom dvig omenjenega dokumenta.
_________gledališča____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 27. t. m., ob 20.30 otvoritev festivala s Straussovo opereto NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Moli-nari.
Člani mešanega pevskega zbora in odborniki KD Slavec iz Ricmanj čestitajo svojemu dolgoletnemu pevovodji in častnemu članu društva
VLADU ŠVARI
ob njegovi 80-letnici.
KD I. Cankar iskreno čestita svojemu dolgoletnemu članu in pevovodji
VLADU ŠVARI
ob pomembnem življenjskem jubileju.
V nedeljo sta se poročila DAVID in KSENIJA MALALAN
Svojemu tajniku in njegovi izvoljenki želi vso srečo na skupni ži-I vljenjski poti
Koordinacijsko združenje kraških vasi
EuteA časa delle aste,.,
1J	VILA »LA QUERCIA« - briščiki 53 - Tel. milimi
SAVOIA EXCELSIOR PALAČE
^ ^	TRST — Nabrežje Mandracchio 4 —- Tel. 040/7690166 — Telex: 460315
Le nekaj korakov od jame pri Briščikih je v vili »LA QUERCIA«
razstava starinskih predmetov, ki jo je pripravila »ČASA DELLE ASTE ELITE«.
Poleg prijetnega dne na Krasu si lahko tako do 30. septembra vsak dan od 10. do 20. ure privoščite tudi ogled bogate in strokovno urejene zbirke umetniških predmetov.
Ogled razstave lahko pomeni tudi priložnost za nakup dragocenega predmeta po izredno ugodni ceni.
DRAŽBA OD 17. URE DALJE
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986-87
Jutri, 24. 6., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
AKVARELI, PA ŠE KAJ...
Zaključni koncert ansambla Glasbene matice SVNTHESIS 4. Dirigent Claudio Furlan.
Vabljeni!
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Rocky III., dram., ZDA, 1982; r. S. Stal-lone; i. S. Stallone in Thalia Shire.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30, La pe-licula del rey - Cera una volta un re, pust., Arg. 1986; r. Carlos Sorin; i. Uli-ses Dumont, Julio Chaves, Villanueva Cosse.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Arancia meccanica, fant., ZDA 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Magel, □ □
PENICE - 18.30, 22.00 Declic - Dentro Florence, porn., □□
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica II., □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Un week-end da leone, dram., ZDA, 1983, 95'; r. Curtis Hanson,- i. Tom Cruise, Earle Haley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Randa Haines; i. VVilliam Hurt, Mar-lee Matlin.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Corpi cal-di, porn., □□
EDEN - 15.30, 22.00 Depravation story, pom., □□
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cacciatori della notte, akcij., i. Michael Audi-koff, □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; r. Walt Disney. LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Rosa L., dram., ZRN, 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel Ol-brychsky.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Slip caldo e bagna-
to, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	galeriji SANT'ELENA bo do 30.
t. m. odprta razstava slikarja Gaetana MININNIJA.
V	galeriji PLURIMA - Trg Vittorio Venelo 4 - razstavlja slikar GIANNI TREVISAN.
V	galeriji Cartesius je odprta skupinska razstava, ki bo trajala do 30. junija.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	dvorani BARBACAN - Trg Bar-bacan 4 - bo do 30. t. m. razstavljal svoja dela slikar EMIDIO EREDITA'.
V	TK Galeriji razstavljajo svoja dela CARLO DEGHENHARDT, AL-VARO PETRICIG, MICHELE VONČINI in VASCO PETRICIG.
razna obvestila
SKD L Gruden - Nabrežina priredi POLETNO J5REDIŠČE od 13. do 25. julija na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Namenjeno je otrokom od 3. do 11. leta starosti. Starši naj prijavijo svoje otroke s prijavnico, ki je že bila porazdeljena po šolah in vrtcih ali pa naj se zglasijo med 9. in 13. uro na št. 200241.
Upravni odbor Glasbene matice sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v torek, 30. junija, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročilo, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
_________mali oglasi________________
JOSIP ŽERJAL je odprl osmico v Dolini na št. 161. Toči belo in črno vino.
GOLF GT 1600, letnik '81, bele barve, prevoženih 80.000 km, odpirajoča streha, prodam za 7.500.000 lir. Tel. 422190 po 17. uri.
PRODAM motor cagiva elefant 125 v zelo dobrem stanju. Tel. 228-333
INŠTALATER opravlja vsakovrstna dela (montaža in popravila) po ugodni ceni. Tel. 567248.
16-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot frizerka ali prodajalka. Tel. 228519.
PROFESORICA nudi privatne lekcije italijanščine, angleščine in nemščine. Tel. 211178.
GARELLI CICLONE 50 kub., 5 prestav, prevoženih 6.000 km, letnik '85, v odličnem stanju prodam. Tel. 302748.
MOTORNO KOLO PIAGGIO. letnik 84, prevoženih le 2.000 km, v zelo dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Tel. 228597.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču na št. 2.
PRODAM vespo ET3 125, letnik '83, prevoženih 13.000 km, v odličnem stanju. Tel. 815824.
PRODAM nedograjeno hišo z 2.000 kv. m zemlje. Informacije pri Grilancu - Sa-lež št. 11 - v petek, 26., soboto, 27., in nedeljo, 28. t. m„ do 12. ure.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 23. junija
PINA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.44 - Luna vzide ob
2.50	in zatone ob 18.55.
Jutri, SREDA, 24. junija
JANEZ KRSTNIK
PLIMOVANJE DANES: ob 3.04 najnižje -51 cm, ob 9.44 najvišje 17 cm, ob
14.19	najnižje -6 cm, ob 20.20. najvišje 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1018,4 mb narašča, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 67-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Cecilia Rinaldis in Ilary Elzeri.
UMRLI SO: 18-letni Roberto Ulian, 50-letni Michele Crismancich, 83-letni Gia-como Panessa, 75-letna Saveria Cancilla vd. Mirci, 81-letna Maria Renier Veglia vd. Canova, 79-letni Bruno Tognon, 84-letni Gualtiero Deboni, 87-letna Anna Alessio vd. Erman, 66-letna Myriam Martinolich vd. Scaramelli in 65-letni Vittorio Cepak.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. junija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita dltalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita dltalia 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 23. 6., ob 20. uri v Kulturnem domu I. Grbec v Skednju.
KD Slovan - Padriče priredi KRESOVANJE danes, 23. 6.: ob 21. uri lutkovna igra Zgodba o skrivnostnem gozdu. Nastopajo vaški otroci. Nato kres.
Urnik razstave tkanih izdelkov: danes, od 17. do 19. ure.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PRODUKCIJO GOJENCEV lastne glasbene šole v petek, 26. 6., ob 20.45 v dvorani Kulturnega doma v Ricmanjih.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 27. junija, ob 20. uri KULTURNI VEČER. Sodelujejo dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro "Ljudski glas, božji glas", MePZ Slavec in nova skupina Ivan Grbec. Vabljeni!
ŠZ Gaja priredi od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah ŠPORTNI TEDEN z raznimi tekmovanji in turnirji. Vsak večer ples z ansambloma Taims in Zodiaco. Vabljeni!
___________prispevki_________________
V	spomin na Pepija Budina darujeta Ivanka in Janko Simoneta 10.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Angela Miliča darujeta Ivanka in Janko Simoneta 10.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Angela Miliča darujejo Milena, Zora in Pavlo Kocman 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras, 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda in
20.000	lir za ŠK Kras.
V	isti namen darujeta družini Svetlič in Franceschini 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob tretji obletnici smrti moža Vladi-mira Berginca daruje žena Lidia 50.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu.
V	spomin na Bogomira Sirka darujeta Zofi in Odon 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Angela Miliča darujeta Ivan in Božka Kante 20.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Angele Tul darujejo Alojzija Olenik in Nadja Zonta
20.000	lir, Danica Smotlak 20.000 lir in Cvetko Smotlak 15.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Potovalni urad
AURORA
vabi na naslednja potovanja:
od 29. julija do 5. avgusta - v NORDIJSKE PRESTOLNICE. Cena 1.590.000 lir;
od 6. do 15. avgusta - MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.590.000 lir;
od 7. do 15. avgusta - MOSKVA in LENINGRAD. Cena 935.000 lir; od 14. do 16. avgusta - ZAGREB in PLITVICKA JEZERA. Cena 195.000 lir;
15. in 16. avgusta - CELJE in ROGAŠKA SLATINA. Cena 92.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
____________slike, ki niso le spomin____t»rk
Ob 80-letnici organista in dirigenta Vlada Švare
Glasbenik iz družine glasbenikov
Star je bil 34 let, ko je prišel k Sv. Jakobu
19. junija je Vlado Švara dopolnil 80 let. 27 let je bil star, ko je stopil v šentjakobsko cerkev in prišel prvič v stik s pevci, ki so se tudi zdaj, ob tem jubileju, zbrali okrog njega.
»Na dan Novega leta 1934 sem šel k maši v cerkev sv. Jakoba, ker sem zvedel, da pojejo slovensko. Prijatelj Orel, pevec, me je povabil na kor. Začne se maša, ni pa organista, ki je zaspal. Ko vidim pevce v zadregi, se ponudim, skočim k orglam in igram dobro polovico maše, dokler ne priteče organist. Zahvali se mi in orgla naprej. Pevci in župnik Omersa, ki je do takrat učil petje, so se takoj zanimali zame in 29. januarja sem že imel prvo vajo v cerkvi. Nekaj mesecev zatem smo s privoljenjem župnika začeli z vajami tudi za narodno petje in tako se je začelo veliko kulturno delo pri Sv. Jakobu, s katerim smo zbujali narodno zavest med Slovenci po vsej Primorski.« Tako je napisal Vlado Švara sam v svoji kroniki.
Sicer pa je ta glasbenik v družini glasbenikov začel svojo pot že leta 1921, ko je prvič orglal pri večerni-
cah v domači cerkvi v Ricmanjih. Glasbe ni opustil vse življenje, a njegovo srce je ostalo predvsem pri teh »šentjakobskih pevcih«, ki so leta in leta kljubovali tistim, ki so hoteli iz cerkve izgnati slovensko besedo in pesem. Ni se uklonil niti kaplan Omersa - Švara ga v Kroniki imenuje »župnik«, a g. Omersa ni bil nikdar imenovan za župnika. Vlado Švara je po vojni vodil celo vrsto zborov, predvsem pa zbor društva Ivan Cankar, svoje šentjakobske pevce, seveda. Zgodovino teh pevcev je napisala Olga Ban v knjigi o Sv. Jakobu, ki je izšla 1980. Takrat so pevci s svojim dirigentom nastopili na poimenovanju osnovne šole po Josipu Ribičiču. Pa še ob raznih priložnostih so se zbrali.
Taka priložnost bo tudi jubilej njihovega dirigenta. Na posnetku jih vidimo, ko so se slikali pred pet-
desetimi leti na vrtu gostilne Jadran. čepijo: Pepi Ban, za njim Vlado Švara, Zora Benedetič Pertot, Fedo-ra Hervatin, Karla Gerdol in Rudi Jančar; v prvi vrsti stojijo: Slava Tominc, Lojzka Čebohin Kolarič, Sonja Sancin, Ana Jančar, Marija Glavič Gulič, Ivanka Kobol, Pina Glavič Race, Anton Jerman; v drugi vrsti stojijo: Nadi Šemerl, Marija Abram, Zora Perello, Ernest Grbec, Danilo Cek, Jernej Kobol, Andrej Gombač, Pina Lipovec, Olga Mahnič Ban; v tretji vrsti stojijo: Polde Šuban, Franc Udovič, Pepi Medved, Ema Kerševan, Avgust Gregorič, Josip Kravos-Jofež, Stanko Babič, Herman Birsa, Lado Premru, Marija Babič Trampuž, Viktor Kante. Nekaj je, žal, neznanih.
(Sliki in imena je posredovala Olga Ban.)
Šentjakobski cerkveni pevski zbor leta 1937. Pevci so se slikali na vrtu gostilne Jadran, v ozadju se vidi šentjakobska cerkev
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Junij nezadržno hiti h koncu, šolsko leto je za nekatere že mimo, ostalim seveda veliko sreče in veselja, temperatura v vseh pogledih raste, tu nekje pa je tudi lestvica desetih najbolj vročih motivov... Poglejmo, kaj pravi ljudski referendum z glasovnicami za ta teden... tednov na preteklilestvici teden
ted. na I.
7 3 3 6 2 3
8 6
pr. ted.
1	1. Vasco Rossi - C'e chi dice no
4	2.	Son Jov/- Wanted Dead Or	Alive
5	3.	Housemartins - Caravan Of	Love
2	4. Riblja Čorba - Kada padne noč
10	5. Coc/c rab/V? - The Biggest Fool Of Ali
8	6.	Basia - New Day For You
6	7.	U2 - With Or VVithout You
3	8. Bon Jovi - Never Say Goodbye
—	9. Tom Petty & The Heartbreakers - A Self
■ Made Man
—	10. r/?e Long č?yde/-s - Harriet Tubman’s
Gonna Carry Me Home
Vrh ostaja tudi ta teden enak, z Vascom na čelu, Bon Jovi so tik pod vreliščem, Housemartins se trenutno najbolje vrtijo na vseh radijskih postajah ... Riblja Čorba se je za dve mesti ohladila, kar pa ne velja za duet Cock Robin - kar pet stopnic višje - in Basic, ki je dve mesti pridobila. U2 in Bon Jovi (z Never Say Goodbye) izgubljata na popularnosti, na devetem in desetem mestu pa imamo tokrat novosti - Toma Pettyja z motivom A Self Made Man in skupino The Long Ryders - Harriet Tubman’s Gonna Carry Me Home.
Med predlogi smo vam vrteli zmagovalen motiv Pop delavnice skupine Martin Krpan - Se je čas (mimogrede - to vedno prav pride...) in I can Feel Your Burn - dueta Two Of Us.
Prihodnjič bo žrebanje (pošljite čim več glasovnici), od_ julija pa bo spremenjen tudi čas naše radijske oddaje. Več o tem drugič, pa lepo se imejte...
Z nagradami sodelujejo:
Zoloibo Lipa Kapar
rN
Zalomltlvo trtatkago tiska Trst
sr,,-,
Hrp.ii.
Iskra TOZO
Etcktro.kustlks
Selana
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............*................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
DN
RAI 3
RTV Ljubljana
I
i Ram — H
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Film: Mambo (dram., It. 1954, r. R. Rossen, i. Silvana Mangano, Vittorio Gassman)
16.00	Risanka: Gli antenati
16.30	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (vodita Sandro Paternostro in Gabriella Minuti, 1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco, 2. del
18.30	Ekološka oddaja: Linea verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Zabavna oddaja: Marisa, La nuit (vodi Marisa Laurito)
22.25	Dnevnik
22.35	Nanizanka: L'ora del mistero
23.45	Jadranje: Sardinia Cup 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Nad.: Un pezzo di cielo (2.del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.30	D.nevnik - kratke vesti
14.35	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Mondo marino, ris. Dick Tracy, aktualnosti Scalatori di citta, nan. La nave perduta
16.45	Dnevnik - kratke vesti
16.50	Film: Le Mans scorciatoia per L-inferno (kom., It. 1971, r. O. Civi-rani, i. Edwige Fenech)
18.25	Športne vesti
18,40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Taglio di diamanti (krim., ZDA 1980, r. Don Siegel, i. Burt Reynolds, Leslie-Ann Down
23.00	Dnevnik - nocoj
22.45	Dokumentarec: Mixer
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Les amants (dram., Fr. 1958, r. Louis Malle, i. Jeanne Moreau, Alain Cuny)
16.20	Aktualna oddaja: Danes popoldne - Stiffellius due (pripravil Mimmo Scarano)
17.20	Film: Fedora (dram., It. 1942, r. Camillo Mastrocingue, i. Luisa Ferida, Amedeo Nazzari, Osvalde Valenti, Rina Morelli)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (urednik Mario Fina-more, 2. del)
20.30	TV film: iz niza Izredne zgodbe navadnih ljudi - Goldie e Joe vanno a Hollywood (r. David Miller, i. O.J. Simpson, Melissa Michaelsen)
22.05	Dnevnik - kratke vesti
22.15	Znanstvena rubrika: Delta (pripravil Giorgio Belardelli, ured. Lucia Restivo)
22.50	Dnevnik
22.55	Deželni dnevnik
23.05	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik (12. oddaja TV Sarajeva; Slavko in Zijah nas ponovno zabavata s svojimi šalami sicer na račun resne teme: prehranjevanje po svetu - črvi, kobilice in druge zanimive jedi. Mimogrede bosta obravnavala tudi zgodovino navadnega kurjega jajca. Oddaja bo obiskala Benetke, potovala pa bo tudi časovno - v Napoleonove in Hitlerjeve čase. Za konec pa: fotografija in roboti.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	TV drama: Staromodna komedija (A. Arbuzov, priredba pred-stve SNG Ljubljana)
21.50	Organist Matthias Eisenberg
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nanizanka Sherlock Holmes, humoristična serija Samo bedaki in konji
jlP^TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Nove razlastitve na Kolon-kovcu
VIDEM — Razstava bratov Basaldel-la
TRST — Koncert za Velemirja MONZA — Štoka na državnem prvenstvu v motociklizmu
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Tim Conway
20.20	Loterija, nato TVD novice
20.30	Film; Scotland Yard contro dr. Mabuse (krim., r. Paul May, i. Peter Van Eyck)
22.15	TVD vsedanes
22.30	Film: Tatort (krim.)
L Jj| CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi S. Carter)
8.40	Nadaljevanke:	La
grande vallata, 9.40 Aspettando il domani,
10.10	General Hospi-tal, 10.40 Arcibaldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: Un americano a Eton (kom., ZDA 1942, r. Norman Taurog, i. Mickey Rooney)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Lmferno di cris-tallo (dram., ZDA 1974, r. John Guillermin; i. Steve McOueen, Paul Newman)
23.45	Elitni šport 145 Nanizanka: Missione impossibile
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler
Moore, 12.30 La picco-la grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Simpatiche ca-naglie, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'assassino di Rillington Plače n. 10 (dram., VB 1970, r. Richard Fleischer, i. Richard Attenborough, Judy Geeson)
22.40 Film: Storie di fantas-mi (srh., ZDA 1981, r. John Irvin, i. Fred As-taire, Melvyn Douglas)
0.40 Nanizanki: Ironside, 1.35 Switch
IT ALI A 1_______
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: Noi ci difendere-mo (krim., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin Mahon, Joe Morton)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Glasbena oddaja: Tutto di Tutto '87
23.00	Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Iron Maiden, World slave-ry tour
0.45 Nanizanka: A-Team
BUlji TELEPADOVA
13.00	Risanke: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end,15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Il piatto piange (kom., It. 1974; r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccio-ne, Agostina Belli)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Come rubare la corona dTnghilterra (kom., It. 1967, r. Sergio Grieco)
Lt TELEFRIULI
13.30	Nad,: Il figlio perduto
15.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nanizanka: The Bold Ones
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trentatre_
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Ekonomska rubrika
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 V znamenju RK;
17.10	Mi in glasba: komorni orkester Camerata Labacensis (dir. Stojan Kuret); 18.00 Radijska igra: Lazar s p'd klanca (Marin Držič).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00,
12.00,	14,00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Priljubljeno; 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Klaviatu-rist Miha Kralj; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 21.56 Intermezzo; 22.30 Pevci;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17,30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.30 Poročila; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Revija godb na pihala; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13,30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Spoznavajmo Istro; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah;
12.06	Oddaja o prehrani;w14.30 Glasba;
14.45	Pleši z nami; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16,45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bubbling; 17.45 High Power; 19.00 Dance parade; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Ob občinskem prazniku tudi počastitev pobratenja s Prvačino
Velika slavnost v Doberdobu ob odprtju nove šole
Odprtje šolskega poslopja je za vsakogar v vsaki, še posebej pa majhni skupnosti praznik. To so poudarili govorniki na nedeljski svečani otvoritvi šolskega poslopja v Doberdobu, to so dokazali tudi domačini ter šolniki, ki so v velikem številu prišli na to svečanost.
Ta je bila v okviru večdnevnih prireditev, ki sodijo v okvir doberdob-skega občinskega praznika. Bilo jih je kar veliko, tako da smo se tudi novinarji znašli pred težko izbiro čemu dati prednost in večji poudarek. V soboto in nedeljo je praznovala godba Kras ob njeni 40-letnici. Ob 10-letnici pobratenja s Prvačino je bilo več srečanj. Odprti sta bili dve razstavi.
V nedeljo dopoldne je bilo vreme naklonjeno, tako da je bila svečanost odprtja šole kar na dvorišču. Dober-dobska podružnica nižje srednje šole Ivan Trinko je sicer tu bila že v prejšnjem šolskem letu. Vendar pa nova, oziroma prenovljena šolska stavba je imela še nekaj malih nedostatkov. Tako so na županstvu sklenili, da jo svečano odprejo za občinski praznik.
Župan dr. Mario Lavrenčič je v svojem govoru povedal, da je občinska uprava poskrbela za to šolsko poslopje, ker so se prej, dolga desetletja, otroci z Doberdobskega krasa morali vsak dan voziti v šolo v Gorico. To pa je od njih terjalo veliko časa. V novo šolsko poslopje bodo lahko prihajali tudi otroci, ki končajo slovensko osnovno šolo v Ronkah, ki bi bili sicer šli v italijanske nižje srednje šole. Občinska uprava je v to stavbo vložila veliko denarja, 550 milijonov lir. Nekaj ga je dobila od države, nekaj od dežele, nekaj od Kraške gorske skupnosti. Občina je nekaj dala tudi iz svo-
jega, najela je primerna posojila. V stavbi, gre za prenovljeno in povečano stavbo kjer so bili nekdaj poštni urad, knjižnica, ambulanta, so sedaj prostori nižje srednje šole ter Občinska knjižnica. Akcijo so na občini vodili deset let, je povedal župan. Dr. Lavrenčič je omenil tudi prizadevanja za mirno sožitje ljudi več narodnosti v naših krajih ter dejal, da je dolžnost nas vseh, da podpiramo medsebojno razumevanje, sodelovanje, prijateljstvo in strpnost.
Ravnateljica Nižje srednje Šole Ivan Trinko iz Gorice prof. Rožica Simčič-Lojk je dejala, da bosta vodstvo šole in profesorski zbor v enaki meri kot za goriško šolo skrbela tudi za doberdob-sko podružnico, ki naj se pozitivno razvija. Naloga nas vseh pa je, je še dejala ravnateljica, da bo toliko otrok, da bodo lahko učilnice polne.
Pozdravili so še nekateri drugi. Najprej učenka Osnovne šole Milojke Štrukelj iz Solkana. Dr. Mirko Primožič za SKGZ, ki je šoli daroval dragoceno knjigo. Elizej Prinčič, ravnatelj Zavoda za šolstvo v Novi Gorici, ki je prav tako daroval dragoceno knjigo. Marija Ferletič v imenu SSO. Goriški župan dr. Antonio Scarano, ki je povedal, da bodo na jesen izročili gradbenikom načrte za gradnjo slovenskega šolskega centra v Gorici.
V kulturnem programu so sodelovali doberdobska godba na pihala Kras, pevska zbora Hrast in Jezero, učenci doberdobske šole, ki so peli in recitirali. Napovedovala je Luiza Gergolet.
Stavbo je blagoslovil domači župnik Ambrož Kodelja.
Na prireditev so prišli številni gostje. Poleg že navedenih govornikov, goriški prefekt Garsia, šolski skrbnik Leotta, senatorja Battello in Gerbčeva,
deželni svetovalec Padovan, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, župani ter odborniki iz Sovodenj, Šte-verjana, Nabrežine, Doline, Zgonika, Gorice, številnih sosednih italijanskih občin ter Nove Gorice, jugoslovanski konzul v Trstu Ilič, ravnatelji in drugi šolniki, karabinjerski marešalo Martini.
Popoldne je bila v občinski telovadnici slavnostna seja doberdobskega občinskega sveta. Počastili so 10-letni-co podpisa listine o pobratenju s Krajevno skupnostjo Prvačina. O tem sta govorila župan dr. Mario Lavrenčič in predsednik KS Prvačina Alojz Gorjan.
Povedano je bilo, da sta kraja na dveh straneh meje povezana v skupni zgodovinski usodi, v zadnjem času pa z vrsto srečanj in izmenjav med ženskami, mladinci, športniki, bivšimi borci itd. Prisotni so bili tudi novogo-
riški župan Bašin ter zastopniki društev iz obeh krajev, ki sodelujejo na raznih srečanjih, ter še nekateri zastopniki občin z Laškega.
Župan Lavrenčič je štirim predsednikom Krajevne skupnosti Prvačina, in sicer Franku Furlanu, Albinu Krpanu, Borisu Furlaniju in Alojzu Gorjanu, daroval umetniško fotografijo Krasa. Enako priznanje je dobil bivši do-berdobski župan Andrej Jarc, ki je takrat podpisal listino o pobratenju. Tudi predsednik Gorjan je Doberdob-ski občini daroval umetniško sliko.
Zatem je doberdobski župan izročil spominske kolajne občinskim svetovalcem, ki so pred dvema letoma zaključili po enega ali več mandatov v domačem občinskem svetu. Kolajne so dobili Alida Devetak, Bruno Šuligoj, Nordio Gergolet, Silvan Semolič, Aldo Ferletič, Julko Gergolet in Jožef Fer-folja.
Ocena mestnega komiteja KPI o izgubi glasov na volitvah
V rajonskih svetih razprava o proračunu
Vodilni organi političnih strank razpravljajo o volilnih rezultatih. Marsikoga so ti začudili, v pozitivno ali negativno smer. Zaradi tega skušajo ugotoviti razloge zakaj je v državi in tudi pri nas prišlo do takih rezultatov.
Mestni odbor KPI za Gorico je o tem razpravljal konec prejšnjega tedna. Manj kot drugod v državi je KPI izgubila v Gorici, je rečeno v tiskovnem poročilu, in sicer 2,3 odstotka za zbornico, 1,3 odstotka za senat. Podatki kažejo na močno napredovanje socialistov, izredni uspeh zelenih, podeč glasov laičnih strank ter SSk. Kar se tiče KD je ta, za razliko od vsedržavnega trenda, izgubila za zbornico, Tuzziju pa se ima zahvaliti za uspeh na volitvah v senat. V predmestijh, kjer je prisotno slovensko prebivalstvo, t.j; v Štandrežu, Pevmi in delno Podgori, so volivci kaznpvali SSk in PSI, kot kažejo podatki za senat, »najbrž prvo zaradi povezave s Sardinci, drugo pa z Listo za Trst«. Največ teh glasov je dobila KPI, delno KD.
Uspeh zelenih je najbrž treba pripisati želji po spremembah, je rečeno v tiskovnem poročilu mestnega odbora KPI.
Kar se tiče komunistične partije, ki je izgubila glasove v vse smeri, je treba stvar podrobno preučiti. Zdi se, tako je rečeno v poročilu, da je KPI izgubila del privlačnosti, ki ga je imela pred začetkom osemdesetih let, tis-
te privlačnosti reformistične alternative neoliberistični politiki, ki jo je v zadnjem času vodila petstrankarska koalicija. V dolgem tiskovnem poročilu so potem navedeni razlogi: rekon-strucije tovarn, nezanimanje mladih, ki so tokrat volili predvsem KD in PSI. Predlogi KPI niso bili zanimivi. Na drugi strani pa sta prevladala maksi-malizem DP in esktremistični nastopi radikalcev. Mestni odbor KPI pa je mnenja, da je povečanje glasov na levici podlaga za bodo politiko, še zlasti v zvezi z načrtom politične preosnove celotne levice.
Novi odbor SPD
Zorko Čotar je novi predsednik Slovenskega planinskega društva v Gorici. Tako so se dogovorili na prvi seji upravnega odbora društva, po občnem zboru. Na isti seji so se dogovorili tudi o prevzemu drugih dolžnosti. Podpredsednik društva bo Karlo Devetak, tajniške zadeve bo upravljala Milojka Paoletti, blagajno so zaupali Ivu Berdonu. Gospodar društva je Ivo Nanut, medtem ko bosta za dejavnost jamarskega odseka in smučanja odgovarjala Bogdan Butkovič in Aldo Bauzon.
Na seji so razpravljali tudi o programu planinskih in družinskih izletov v poletni sezoni.
S proračunskimi vprašanji se bodo v teh dneh ubadali člani rajonskih svetov. Jutri, v sredo, 24. maja, se bosta sestala rajonska sveta v Pevmi in v Stražicah. V Pevmi bo seja v šolskem poslopju ob 20.30. Prisoten bo odbornik za finance Obit. Isti odbornik bo ob 18. uri na seji rajonskega sveta za Stražice.
V	četrtek, 25. junija, bosta dve seji. Ob 18. uri bo seja rajonskega sveta za Rojce, ob 20.30 pa seja rajonskega sveta v Podgori. Na tej seji pride tudi do zamenjave dosedanjega svetovalca Milocca z Monellom.
Tri seje bodo v petek. Ob 18. uri seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt—Placuto, ob 20.30 tistega v Štandrežu, prav tako ob 20.30 tistega v Ločniku.
V	soboto ob 17. uri pa se sestane rajonski svet za mestno četrt. Seja bo v zavodu Lenassi. Tu bodo govorili tako o občinskem proračunu kot o izvršilnem gradbenem načrtu za okoliš ulic Faiti in Garzarolli.
Sindikat o gospodarskem razvoju in nezaposiovanju
Še zmeraj ostaja prevelik razkorak med tistimi, ki iščejo delo in razpoložljivimi delovnimi mesti. Trenutno ni
videti znakov izboljšanja in predvidoma se bo število tistih, ki brezuspešno čakajo na zaposlitev, še povečalo. Na to zaskrbljujočo stvarnost opozarjajo pokrajinske sindikalne zvezeCGIL-CISL-UIL. Problematika je bila predmet razprave nedavnega sestanka tajništev, prve dni julija pa bo ponovno na dnevnem redu skupne seje pokrajinskih svetov vseh treh zvez. Na ožjem sestanku so ugotovili, da je spričo pomanjkljivega načrtovanja in nezadostne prisotnosti zasebnih gospodarstvenikov in javnih uprav nujna odločilnejša vloga sindikatov.
Na področju politike dela in zaposlovanja ter uravnavanja razvoja je treba imeti kot glavni cilj sanacijo gospodarskih struktur in pravilno izrabo prostora.
Seminar za šolnike
V Kotljah na Koroškem bo od 23. do 29. avgusta seminar slovenskega jezika in kulture, ki ga prireja Republiški svet za vzgojo in izobraževanje. Deset mest je rezerviranih za slovenske učitelje in profesorje z Goriškega. Interesenti naj se vpišejo do 25. t. m. pri odbornikih Sindikata slovenske šole.
Smrtna nesreča fanta iz Zagraja
V bolnišnici na Katinari je podlegel hudim poškodbam 18-letni Roberto Ulian iz Zagraja, Ul. 1. maja 9. Fant je bil v torek v Casseglianu s prijatelji, ter splezal na drevo, s katerega je padel. Hudo se je udaril v glavo. Prepeljali so ga v tržiško bolnišnico, dan kasneje pa, ker se je njegovo stanje poslabšalo, v Trst. Tam je včeraj umrl.
Avto s ceste pri Gabrjah
Kljub slabemu vremenu ob zadnjem koncu tedna na Goriškem niso beležili težjih prometnih nesreč. V bolnišnico so sprejeli edino 14-letnega Davida Tan-do iz Štandreža, Ul. Montenero 34, ki se je prav zaradi spolzkega cestišča ponesrečil v nedeljo zvečer okrog 20. ure.
Mladenič se je peljal v fiatu 126, ki ga je upravljala njegova 42-letna mati Lidia Fernetti. Na ovinku na državni cesti Gorica-Trsta v bližini Gabrij je vozilo zaneslo s ceste. Voznica je ostala nepoškodovana, medtem ko so sinu ugotovili zvin prsta na roki in lažji pretres možganov. Predvidoma bo okreval v petih dneh.
■ V prihodnjih dneh bodo sindikalni predstavniki delavcev tržiške ladjedelnice imeli v Trstu in v Rimu dva sestanka z ravnateljstvom podjetja. Govor bo o nekaterih normativnih vprašanjih.
Mladi pripravljajo
samoupravni
praznik
Mladi so tokrat sklenili pripraviti svoj praznik, v lastni režiji. V soboto, 27. junija, bodo igrali in peli, priredili priložnostne razstave in zabavne prireditve v parku v dolini Koma. Vse se bo odvijalo od 16. ure do približno 24. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na samoupravnem prazniku, naj svoj namen sporočijo na tel. št. 489505 (Marco), 81659 (Fabrizio), 85594 (Francesca).
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 28. junija avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je obiskovala smučarski tečaj. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici.
razna obvestila
KD Skala Gabrje obvešča, da napovedanega gostovanja Slovenskega okteta v četrtek, 25. t. m., v Sovodnjah, ne bo.
Rekreacijska košarka za vse vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 na igrišču Dijaškega doma v Gorici.
Gospodarska zadruga Vrh in KD Danica sklicujeta v četrtek, 25. t. m., ob 20.30 razširjeno sejo.
razstave
V prostorih občinske knjižnice v Doberdobu je do 28. junija odprta razstava fotografij Karla Ferletiča in Marina Černiča vsak dan od 15. do 18. ure.
______________kino________________
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Witness - il testimo-ne«.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Banane al cioc-colato«. Ilona Staller. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Izza rešetk«.
DESKLE 19.30 »Edini moški na svetu«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. I. Maggio 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Egidio Zotti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturn in na glavno pokopališče.
Berite
»Novi Matajur«
Maturanti v glavnem zadovoljni s potekom druge pismene naloge
Nekaj težav za licejce z dolgim Platonovim tekstom
Včeraj so se maturantje ponovno zbrali v šolskih klopeh, saj je bila na sporedu druga pismena šolska naloga. Po nekoliko težavnih naslovih petkovih slovenskih nalog, so študentje upali, da bo druga pismena preizkušnja nekoliko lažja. Mislimo, da so bili tokrat tudi uslišani, če izvzamemo morda klasični licej, kjer so se spoprijeli z daljšim in zapletenim Platonovim spisom. Maturantje so imeli na razpolgo kar štiri ure, le na trgovskem zavodu so se lahko izpisali v šestih urah.
Na klasičnem liceju je bila letos po nekajletnem premoru na vrsti grška naloga. Maturantje so se s Platonovim spisom politične vsebine ubadali Vse štiri ure, saj je bil prevod zahteven in nenavadno dolg.
Lažje delo so nedvomno imeli bodoči učitelji, ki so morali rešiti daljšo geometrijsko nalogo in krajši matematični dokaz. V nalogi je bil govor o pravokotnem trikotniku, kateremu je bil očrtan krog. Dokazati so morali podobnost dveh trikotnikov, določeno
sorazmerje ter razmerje dveh vrtenin. V drugi nalogi pa so morali obrazložiti postopek množenja dveh naravnih števil.
Na trgovskem zavodu Ivan Cankar so pisali nalogo upravne znanosti. Prikazati so morali primerne organizacije osebja, ki ne zanemarja človeškega faktorja, na upravljanje. Istočasno so morali poglobiti smotre, metode in postopke, ki jih lahko uporabljamo za ugotavljanje učinkovitosti dela upoštevajoč moderne tehnike. Večina maturantov je oddala pismene izdelke že pred iztekom šestih ur, očitno jim spis ni delal večjih težav.
Tudi dijaki tehničnega zavoda za trgovino Žiga Zois niso imeli z nalogo iz srbohrvaščine posebnih preglavic. Morali so sestaviti, seveda v srbohrvaščini, pismo, s katerim neko podjetje zaprosi za informacije glede sodelovanja na mednarodnem sejmu. Ob poznanju tujega jezika, ki je bilo pri tej nalogi prvenstvenega pomena, so se tako morali izkazati tudi glede sestave komercialnega pisma. Nič hudega, so
nam povedali, saj so se s podobnimi nalogami kar precej časa vadili v šoli in zato tudi maturitetna preiskušnja ni bila zanje novost. Vedno je mogoče, da ti uide kaka jezikovna napaka pri uporabi tujega jezika, vendar to dijakom ni povzročalo velikih preglavic, saj so nalogo komentirali z dokajšnjim olajšanjem in zadovoljstvom.
Prisluhnimo še komentarjem nekaterih dijakov z drugih šol:
Igor Pahor (klasični licej); »Platonova naloga je bila dolga, daljša kot po navadi. Kljub temu pa večjih problemov ni bilo, če izvzamemo prevod enega zelo dolgega stavka.«
Marina Ušaj (učiteljišče): »tAateme-tična naloga je bila precej lahka, edino matematični del je bil nekoliko bolj zapleten — ta je namreč spadal v snov prvega razreda.«
Janez Contin (trgovski zavod): »Današnja naloga ni bila zelo komplicirana, kljub temu da je bila precej zahtevna. Gotovo nam je prav prišla podlaga, ki nam jo je dal profesor v teku šolskega leta.«
Dileme
bioetike
■Novice o poskusih, da bi v laboratoriju pripravili »človeško opico«, so v zadnjih mesecih izzvale v medijih veliko polemik in razprav. Predvsem pa so se ljudje vprašali, do kam lahko seže in kaj si lahko dovoli genetska manipulacija, tudi v luči dejstva, da so v ZDA odobrili zakon, ki dovoljuje patentiranje večceličnih organizmov, ki ne eksistirajo v naravi. In med te organizme vključuje tudi živali.
Razprava je pokazala, da trenutno znanost ni še sposobna oblikovati človeške opice, čeravno kaže, da nekateri poskusi v tej smeri so bili narejeni. Vendar vprašanje je, kdo bi si dejansko upal »ustvariti« taka bitja (prave sužnje), ki bi jih uporabljali kot delovno silo na nevarnih delovnih mestih ali pa rezervoar organov za presaditve.
Veliko bolj aktualno pa je vprašanje posegov na DNA s spreminjanjem njegovih značilnosti in s programiranjem ljudi, ki naj bi bili vsekakor različni od tistih, ki bi se rodili iz naravnega križanja in kombinacije genov. Govori se o možnosti »nevtralizacije velike loterije življenja«, se pravi odpravljanja nekaterih handikapov, ki naj bi omogočili ljudem srečnejše in ustvarjalnejše življenje.
Toda vprašanje se ne postavlja le ob manipulaciji človekove genetske dediščine. Čeravno v manjši meri se ista vprašanja pojavljajo ob manipulaciji genetske dediščine živali. Ali človek lahko intervenira na živalih prav tako kot na rastlinah? Ali lahko ustvarja podobne hibride kot na primer med žitaricami?
S temi vprašanji se ukvarja disciplina, ki so jo imenovali bioetika, ki dobesedno pomeni etika življenja. Čeprav se je beseda začela pojavljati v sedemdesetih letih, ne gre tu za neko novo etiko pač pa za etiko, ki se ukvarja z novimi vprašanji, posledicami velikega tehnološkega napredka. Pristopi so lahko različni, odvisno pač od zornega kota, iz katerega se jih nekdo loti. V glavnem pa se deli v dve veliki struji: tisto, ki želi ohraniti status guo iz strahu, da bi spremembe poslabšale kakovost življenja, in tisto, ki meni, da se vse lahko poskuša v imenu znanstvenega in tehnološkega napredka.
Katera pot je pravilna? Bioetika bi najbrž morala poiskati pot, ki bi omogočila napredek in preprečila največja tveganja, tako da bi bile vse opredelitve za življenje in ne za smrt, istočasno pa opredelitve za napredek ne pa vračanja v preteklost.
V. T.
Obračun ciklusa predavanj v akademskem letu 86/87
Številni strokovnjaki in kulturni delavci gostje Inštituta za slovensko filologijo
Soorganizator pobude je bila NŠK - Preskromen odziv strokovne publike
Morda se širša javnost premalo zaveda, kako pomembno delo opravlja Institut za slovensko filologijo, ki deluje v okviru tržaške filozofske fakultete. Poleg podobnega instituta pri videmski univerzi je namreč to najpomembnejša ustanova, pri kateri se izobražuje večina novih kadrov, ki bo kasneje poučevala na naših šolah slovenščino ali pa se bo na kakšnem drugem mestu poklicno ukvarjala z našo materinščino. Ni odveč poudariti, da sta to edini univerzi v Italiji, kjer je zadnja leta mogoče študirati slovenščino kot samostojno študijsko smer in ne le na nivoju lektorata kot npr. v Padovi, Rimu ali Neaplju. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da študij slovenščine pridobiva v okviru instituta vse vidnejše mesto.
Institut za slovensko filologijo ima torej vidno vlogo v življenju slovenske narodnostne skupnosti, poleg tega pa postaja v okviru meduniverzitetne-ga sodelovanja prostor za izmenjavo strokovnih izkušenj in rezultatov znanstvenega raziskovanja.
V okviru te dejavnosti je Institut tudi v akademskem letu 1986/87 organiziral ciklus strokovnih predavanj, ki so obravnavala najrazličnejša področja slovenskega jezika, literature in kulture. Gostovali so priznani strokovnjaki ter vidni kulturni delavci z različnih univerz in iz različnih okolij, tako da se je publiki razgrnila široka paleta številnih novih in aktualnih spoznanj.
Prav posebej pa je treba poudariti, da je bila gostiteljica vse te dejavnosti italijanska državna ustanova. Zal se le preredko dogaja, da bi italijanske institucije tako široko odprle vrata slovenskim gostom, ki bi lahko spregovorili o vprašanjih njihovih nacionalnih strok. Tu pa je bilo v zadnjih letih nad 50 predavanj, da o seminarjih in okroglih mizah ne govorimo.
Ciklus predavanj je 27. novembra otvoril Gregor Kocjan, profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani, ki je spregovoril o Stritarjevih literarno-kritičnih pogledih v praksi. Povzel je Stritarjeve teoretične in načelne poglede na leposlovje ter predlagal, kako jih je uporabil pri svojem literar-
no-kritičnem delu in ocenjevanju tekoče literarne produkcije. Predavanje je bilo še posebej aktualno, ker smo se preteklo leto spomnili stopetdesetlet-nice Stritarjevega rojstva.
Na jubilej, oziroma na Gregorčičevo leto se je vezalo tudi naslednje predavanje, ki ga je 4. decembra imel akademik Boris Paternu, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Priljubljenega primorskega pesnika je prikazal v novi luči in analiziral posebnosti Gregorčičeve usode. To je namreč eden redkih, če že ne edini slovenski pesnik, ki je poštar slaven in so ga častili že med njegovim življenjem. Ob razčlenitvi vzrokov za nastanek takšnega položaja je na izviren način podal interpretacijo pesnikovih najpomembnejših del. Nekatera teh spoznanj so bila predstavljena tudi širši javnosti v Delovih Književnih listih in so zbudila nemalo zanimanja.
Prav tako profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil tudi naslednji gost Jože Toporišič, ki je predaval 11. decembra o Trubarjevih delih v očeh slovenskih jezikoslovcev. Podal je izčrpen pregled, ki je zajel obravnavo Trubarjevega jezika od prvega slovenskega slovničarja pa vse do najnovejših spoznanj v današnjih dneh. Ker se prof. Toporišič zadnja leta intenzivno ukvarja z zgodovino slovenskega jezikoslovja, se je pred poslušalci pokazal tudi zanimiv oris razvoja naše jezikoslovne misli. Predavanju se je poznalo, da je sad obsežnega raziskovalnega dela, ki je bilo pred nedavnim objavljeno tudi v knjigi.
Ker se na Institutu predava tudi predmet zgodovina slovenskih dežel, je bilo naslednje predavanje s področja zgodovine. 16. decembra je gostoval Peter Vodopivec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je prikazal slovensko zgodovino med prvo in drugo svetovno vojno.
Po sezoni izpitov je gostovala 19. februarja Albina Nečak-Ltik, znanstvena sodelavka Pedagoškega instituta v Ljubljani. Prikazala je področje, ki se mu posveča že dolgo časa, tako da je bila njena obravnava vprašanj o
vzgoji v večjezičnem okolju res izčrpna, saj se je s to temo predstavila tudi na različnih mednarodnih simpozijih.
Izvirno in sveže je bilo predavanje Marije Mitrovič, profesorice na beograjskem institutu, ki je 19. marca pokazala kako je s fantastiko pri Kosovelu. Ker se srbski strokovnjaki timsko ukvarjajo s proučevanjem fantastike, je povezala teoretična spoznanja s tega področja, ki so nastala v širšem jugoslovanskem prostoru, s konkretnim Kosovelovim gradivom.
Olga Kunst-Gnamuš s Pedagoškega instituta ljubljanske univerze zadnje čase večkrat gostuje v zamejstvu. Njen prvi takšen nastop je bil na Institutu za slovensko filologijo 26. marca. Sintetično je prikazala svojo jezikovno disciplino, s katero se je prva pričela sistematično ukvarjati pri nas. Označila je predmet, naloge in metode pragmatičnega jezikoslovja in s temi novimi pogledi zbudila nemalo zanimanja pri publiki.
Prvo majsko srečanje je bilo nekoliko bolj sproščeno, poseglo pa je na področje glasbene kulture. Institut je gostil dva ustvarjalca iz tržaškega okolja: Ivanko Hergold ter Pavla Merkuja, ki sta predstavila Marija Kogoja, njegovo glasbeno ustvarjalnost, življenjsko usodo ter pot v glasbeni svet, pa tudi odmevnost v italijanskem prostoru.
Jože Horvat, urednik Delove priloge Književnih listov, je 13. maja spregovoril o temi, ki ostaja vse prepogosto na obrobju naše pozornosti. Izčrpno
je prikazal stvarnost, v kateri živijo in ustvarjajo Lužiški Srbi.
Vsa ta obsežna dejavnost se je zaključila 5. junija s predstavitvijo prve od štirih knjig obsežne in pomembne antologije Slovenskega pesništva upora. Tudi ta prireditev je presegla okvir predavanja in je potekala v Narodni in študijski knjižnici, sodelovala pa je vrsta ustvarjalcev: glavni urednik in nosilec raziskovalnega projekta Boris Paternu, recitatorja Jerica Mrzel, Joško Lukeš ter Savina Remčeva, kitarist Igor Starc, predstavniki založb ter ustanov, ki so sodelovale pri izvedbi tega srečanja, ki je že doživelo več odmevov v javnosti.
Nekatera teh predavanj so sicer imela širši odmev, saj so o njih poročali naši časopisi in radio, v glavnem pa s pozornostjo ne moremo biti ravno zadovoljni, če upoštevamo njihov pomen. Prav tako bi pričakovali tudi .večjo udeležbo širše strokovne publike, saj so med poslušalci prevladovali študentje, le malo pa je bilo kulturnih delavcev, slavistov... Večji je bil odmev v sami stroki, ker je bilo marsikatero predavanje objavljeno v strokovnih revijah ali pa predstavljeno na še drugih znanstvenih srečanjih. Upamo tudi, da bo soorganizatorju večine teh predavanj - Narodni in študijski knjižnici v Trstu - uspelo zbrati in izdati vse to gradivo v samostojni publikaciji, tako da bo bogastvo vseh teh spoznanj lahko trajno služilo svojemu namenu.
Zoltan Jan
Ko jetnik stopi na oder
PARMA - V kaznilnici San Francesco v Parmi se bodo jutri zvečer duri odprle, da bi sprejele okoli 500 gledalcev, ki bodo prisostvovali gledališki uprizoritvi Buchnerjevega Woyzeka. Delo je uprizorila skupina II ritratto v kateri sodelujejo izključno zaporniki.
Gledališko delo v okviru parmske kaznilnice sodi v program za prevzgojo jetnikov s pomočjo umetniškega dela in s stalnimi stiki z zunanjim svetom. Poleg uprizoritve Woyzeka jutrišnji program predvideva še poklon Garcii Lorci z uvodno besedo univerzitetnega profesorja Pietra Menarinija in koncert skupine Pentagramma, ki jo prav tako sestavljajo izključno jetniki.
Slikar Emidio Bredita v galeriji Barbacan
Tržaški likovni mojster Emidio Bredita se je doslej bolj redko predstavljal publiki in še takrat skoraj izključno na skupinskih razstavah. In vendar mojster ni več mlad in se s slikarstvom ukvarja že obilni dve desetletji. Vrhu tega je. Emidio Eredita tudi marljiv in torej produktiven. To se vidi na njegovi sedanji osebni razstavi, ki jo je pripravil v galeriji Barbacan na istoimenskem tržaškem trgu, kjer je dal na ogled poldrugi ducat svojih v glavnem novejših stvaritev.
Njegovo likovno govorico je težko slogovno opredeliti, pa čeprav gre za najbolj preprosto geometrično figura-tivnost, kajti vsem svojim motivom daje mojster nekako geometrično strukturo, ki pa jo zadnje čase nekoliko oplemeniti ali če hočemo njeno siceršnjo hladnost nekoliko ublaži s tem, da ob straneh glavnih elementov motiva dodaja nekaj cvetja ali rastlinstva, kar je tudi povsem v skladu_ s sporočilnostjo njegove likovnosti. Že pred dobrim desetletjem, ko se je v svetu začelo bolj živo -obravnavati vprašanje ekologije ali celo vprašanje preživetja oziroma obstanka človeka na Zemlji, je Emidio Eredita med prvimi prisluhnil temu klicu oziroma pozivu in so bila nekatera njegova dela
oster protest proti človekovi ekološki malomarnosti. Tem svojim načelom se mojster tudi sedaj ni odrekel, le da je svojo zadevno govorico nekoliko ublažil in, kot smo že rekli, svoje strukture nekoliko spremenil, da so bolj sprejemljive in, če hočemo, nekoliko manj ostre.
V splošnem je njegovo likovno upodabljanje na neki način čisto, črtno, lahko tudi na videz skromno, če njegova dela pogledamo le bežno in površno. Vse drugače pa ga bomo ocenili, če si bomo posamezno delo pobliže ogledali, kajti mojster temeljito pripravi osnovo, na katero strogo geometrično, torej v ravnih črtah zariše svoj motiv, ki ga nato z obrizganjem barvno in vsebinsko dopolni. Zadnje čase pa, kot smo že rekli, svoje geometrično omišljene motive dopolni z rastlinskimi dodatki.
Kakor je Emidio Eredita, rekli bi, skop v svojih črtnih zasnovah, v svoji risbi, je skop tudi v barvah, saj se njegova barvna lestvica omejuje le na vse možne odtenke črne oziroma bele barve ter na odtenke rdeče raje oranžne barve, ki jo mojster močneje ali blaže nanese ali nabrizga na platno tako, da predstavlja nekakšen odsev ali obžarjeno področje. (Fre)
Gledališki kritiki kritični do medijev
FANO Kakšno vlogo imajo gledališki kritiki danes v Italiji? V kakšnem odnosu so s časopisi, radijskimi in televizijskimi dnevniki? Kako množični mediji sledijo gledališču? O teh in podobnih vprašanjih je bil v teh dneh govor v Fanu, kjer so se zbrali na skupščini člani Vsedržavnega združenja gledaliških kritikov. Razprava je bila zelo polemična do vodenja posameznih časopisov, poleg tega pa so kritiki očitali radijski in televizijski službi premalo pozornosti do gledališča in do predvajanja gledaliških del.
V dokumentu, ki so ga odobrili ob koncu, so člani združenja kritikov ostro nastopili proti dejstvu, da mediji danes ne dopuščajo več doslednega dela gledaliških kritikov, ker manjka predvsem kontinuiteta objavljanja, poleg tega pa mediji namenjajo veliko pozornosti drugim prireditvam. Poleg tega, menijo kritiki, se časopisi prevečkrat poslužujejo »neoportunih neposrednih pričevanj in posegov'protagonistov, ki onemogočajo prepotreben kulturni filter«.
Kako premostiti tako stanje? Kritiki so sklenili, da bodo do konca leta priredili dan soočanja in preverjanja, na katerem naj bi z odgovornimi uredniki časopisov in radijske ter televizijske službe preučili vlogo gledališke kritike v Italiji s posebnim poudarkom na odnos do bralcev in gledalcev.
Avtomobilizem: velika nagrada ZDA v formuli ena
Kolesarstvo: dirka po Jugoslaviji
Senna nezadržen na mestnih progah
Dvojni uspeh NDR
DETROIT - Dva tedna po dirki v Montecarlu je Brazilec Ayrton Senna (lotus honda) tudi v 5. preizkušnji svetovnega prvenstva v iormuli ena, veljavni za veliko nagrado ZDA, dokazal, da mu mestne proge izredno odgovarjajo. Po mnenju izvedencev pa
Tenis: v PVimbledonu
Zaradi dežja odložili vsa srečanja
LONDON Včeraj bi se moral začeti teniški turnir v VVimbledo-nu, na katerem je bilo na sporedu kar 64 srečanj, odigrali pa niso niti enega. Zaradi dežja, ki zadnja dva meseca v Angliji ni redkost, prav nasprotno, so dvoboje najprej odložili v upanju, da se bo vreme le uneslo, potem pa jim ni preostalo drugega, kot da se sprijaznijo s tem, da se pač ne da igrati.
gre njegov uspeh pripisati tudi elektronsko vodenemu vzmetenju (vozilo ohranja nespremenjeno višino od tal), kar naj bi omogočilo manjšo porabo gum, obenem pa je tudi vožnja precej manj naporna. S to zmago je Senna tudi prehitel Prosta na začasni skupni lestvici. Senna je tokrat vozil izredno pametno, saj je skoraj polovico dirke potrpežljivo čakal na ugoden trenutek in ko se je Mansell ustavil zaradi zamenjave gum, ni zamudil priložnosti. Seveda se sedaj postavlja vprašanje, kako bo s Sennovim vozilom na hitrejših progah, ki so na vrsti (naslednja bo 5. julija v Le Castelletu v Franciji).
V	Detroitu se je poleg Senne izkazal tudi Piguet, ki je vozil res izredno. Že v prvih krogih se je sicer moral ustaviti zaradi preluknjane zračnice, vendar se je podal v vrtoglavo zasledovanje in na koncu je pristal na 2. mestu.
Tretji je bil Prost, ki pa ni skrival, da mu proga v Detroitu ne leži. Se pred dirko je trdil, da mu zadostuje, da zbere nekaj novih točk, kar mu je tudi uspelo.
V	Ferrarijevem taboru ne morejo biti pretirano zadovoljni, a tudi ne preveč razočarani. Berger je pristal na
4. mestu, kar je kolikor toliko zadovoljiv rezultat, medtem ko je precej smole imel Alboreto, ki je res dobro začel, vendar zaradi težav z menjalnikom dirke ni zaključil.
Vrstni red: 1. Senna (lotus honda), ki je 253,449 km prevozil v 1.50T6"358 s poprečno hitrostjo 138,220 km na uro; 2. Piguet (williams honda) po 33"819; 3. Prost (mclaren TAG porsche) 45"327; 4. Berger (ferrari) 1'02"601; 5. mansell (williams honda) po 1 krogu;
6.	Cheever (arrows); 7. Johansson (mclaren TAGF porsche); 8. Danner (zakspeed); 9. Patrese (beabham BMW); 10. Arnoux (ligier); 11. Palmer (tyrrell lord cosworth), vsi po 3 krogih; 12. Fabre (AGS lord cosworth) po 5 krogih.
Skupna lestvica za SP: 1. Senna 24 točk; 2. Prost 22; 3. Piguet 18; 4. Johansson 13; 5. Mansell 12; 6. Berger 9;
7.	Alboreto 8; 8. De Cesaris in Cheever 4; 10. Nakajima 3; 11. Boutsen, Brundle in Palmer 2; 14. Arnoux in Capelli 1.
Lestvica avtomobilskih hiš: 1. McLaren 35 točk; 2. Williams 30; 3. Lotus 27; 4. Ferrari 17; 5. Brabham in Ar-rows 4; 7. Benetton, Zakspeed in Tyr-rell 2; 10. Ligier in March 1.
ZAGREB — Vzhodna Nemčija je na 43. mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji dosegla dvojni uspeh, saj je zmagala tako ekipno kot med posamezniki, kjer se je uveljavil 29-letni študent iz Berlina, Olaf Jentsch.
Jugoslovanski reprezentantje niso ponovili uspehov iz prejšnjih let. Najboljši jugoslovanski kolesar, Jure Pavlič, ki je imel res lepo priložnost za tretjo zaporedno zmago, je bil šele trinajsti, možnost boljše uvrstitve pa si je pokvaril že v prvi etapi, ko si je nabral precejšen zaostanek, ki ga pozneje nikakor ni mogel nadoknaditi.
Zadnja, 10. etapa od Ljubljane do Zagreba, ni bila kaj prida borbena. To je izkoristil 22-letni Vladan Perič, delavec železarne v Smederevu in član beograjskega Partizana, ki je nepričakovano prvi prišel na cilj.
Vrstni red 10. (zadnje) etape: 1. Perič (Jug.), ki je 170 km prevozil v 4.07'42"; 2. Zakrzewski (Pol.); 3. De Sola (Fr.); 4. Jaskula (Pol.); 5. Stojkov (Bol.); 6. Ikonomu (Gr.); 7. Čubrič (Jug.); 8. Brkovič (Jug.); 9. Jagt (Niz.); 10. Z. Pavlič (Jug.), vsi po 50".
Končna lestvica: 1. Jentsch (NDR) 28.44'03"; 2. Kozarek (ČSSR) po 21"; 3. Radtke (NDR) 29"; 4. Heppner (NDR) 44"; 5. Penko (Jug.) 51”; 6. Szerszynski (Pol.) r06"; 7. Krudysz (Pol.) 1'08"; 8. Smole (Jug.) 148"; 8. Cordes (Niz.) 150"; 10. Jagt (Niz.) r57'.’; 13. Jure Pavlič 3'28"; 17. Glivar 4'34"; 25. Šebenik 6'36"; 26. Papež 7T0", 27. Pintarič 7,56"; 34. Polanc 856"; 36. Tahmajster (vsi Jug.) 9'05".
Ekipna lestvica: 1. NDR 86.28T5"; 2. Jugoslavija B po 7'44"; 3. Nizozemska 853"; 4. Poljska 11'46"; 5. ČSSR 14'28"; 6. Jugoslavija A 14'42"; 7. SZ 18'43"; 8. Kuba 18'43"; 9. Francija 23T3"; 10. Jugoslavija (upi) 32'01".
Maechler v vodstvu
CADEMARIO (ŠvicaJ — Na 7. etapi kolesarske dirke po Švici (Taesch -Cademario, 211,5 km) se je uveljavil Nizozemec Peter VVinnen. Skupna lestvica: 1. Maechler (Švi) 29.20'24"; 2. Hampsten (Švi.) po 25"; 3. Giovannetti (It.) 27"; 4. Parra (Kol.) 32"; 5. VVinnen (Niz.) 33"; 6. Da Silva (Port.) 41"; 7. Vitah (It.) 59"; 11. Van Der Velde (Niz.) 2 01"; 13. Paganessi (It.) 2'35".
Nogomet: čeprav se je prvenstvo v B ligi končalo
Sedaj še dodatne tekme za obstanek in napredovanje
V Italijanski B ligi so v nedeljo sicer odigrali zadnje prvenstveno kolo, ki pa po pričakovanju ni prineslo vseh odločitev glede vrha in dna lestvice. V A ligo sta napredovala Pescara in Piša, Cesena, Lecce in Cremonese pa bodo morale odigrati dodatne tekme za preostalo mesto za A ligo. V C-l ligo nazadujejo Cagliari, Catania in Vicenza. Lazio, Campobasso in Taranto bodo odigrali dodatne tekme, ki bodo določile še eno ekipo, ki bo nazadovala. Vse odločitve v zvezi s temi tekmami bodo sprejeli na današnjem srečanju med zainteresiranimi društvi.
Triestina - Arezzo 1:1 (1:1)
STRELCA: v 32. min. De Falco, v 42. min. Di Mauro.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Bagnato, Dal Pra, Cerone, Biagini, De Falco (73’ Salvade), Orlando, Scaglia, Strappa, lachini (v 80. min. Ispiro).
AREZZO: Orsi, Tei (v 35. min. Ermi-ni), Codogno, Minoia, Pozza, Neri, Mangoni, Di Mauro, Ugolotti, De Ste-fanis, Zennaro.
SODNIK: Amendolia iz Messine
Triestina je tudi v zadnji tekmi razočarala svoje vedno redkejše vztrajne navijače. Tako domačinom kot gostom je bila potrebna ena točka, ki bi zagotovila obema' matematični obstanek v ligi. Zato je bil končni rezultat lahko previdljiv.
Tržačani pa so začeli zelo obetavno in stisnili goste v njihov kazenski prostor. Posebno se je izkazal simbol tiste Triestine, ki je sedaj le spomin: Fran-
co De Falco, ki je odigral svojo zadnjo tekmo v dresu tržaškega moštva. De Falco je vztrajno iskal gol, s katerim bi se na najboljši način poslovil od svoje publike. In ga je tudi našel v 32. minuti, ko je z glavo preusmeril v desni kot vrat kazenski strel Scaglie. Komaj deset minut kasneje pa je Gandini očitno že mislil na bližnje počitnice in popolnoma pozabil na tekmo. Nenevarni strel Di Maura je tako končal svojo pot v mreži.
V drugem polčasu se ni zgodilo v bistvu nič, če izvzamemo nekatere pobude De Falca. Trener Ferrari se je
očitno zbal, da bi lahko Triestina zmagala in je De Falca zamenjal z branilcem Salvadejem. Ob izhodu z igrišča je publika pozdravila dolgoletnega kapetana z dolgim aplavzom, polnim hvaležnosti a s kančkom melanhonije. (Igor Pavletič)
IZIDI ZADNJEGA KOLA: Bari -Sambenedettese 3:4; Cagliari - Lecce 0:1; Cesena - Catania 2:1; Cremonese -Piša 1:2; Lazio - Vicenza 1:0; Messina -Campobasso 0:0; Modena - Bologna 1:0; Pescara - Parma 1:0; Taranto - Ge-noa 3:0; Triestina - Arezzo 1:1.
KONČNA LESTVICA B LIGE: Pescara in Piša 44; Cesena, Lecce in Cremonese 43; Genoa 42; Parma in Messina 40; Bari 39; Bologna 36; Triestina, Arezzo in Modena 35; Sambenedettese 34; Lazio, Campobasso in Taranto 33; Vicenza in Catania 32; Cagliari 26.
Jadranje: danes za SP
PORTO CERVO (Sassari) — V Porto Cervu se bodo danes pričela tekmovanja za 3. svetovno prvenstvo za 12-me-trske jadrnice. Nastopili bodo nekateri od protagonistov »Americas Cup« iz Fremantla. Tekmovanje se bo zaključilo 10. julija.
Mundialito: Milan boljši od Porta
MILAN — V nedeljo zvečer se je v Milanu začel nogometni mundialito, na katerem nastopa pet enajsteric.
V prvem nedeljskem srečanju je Milan premagal evropske prvake Porta z 2:0 (1:0). Prvi zadetek za Milan je v 30. min. dosegel Virdis iz enajstmetrovke, drugega pa Borghi v 47. min.
Drugo srečanje med Interjem in francoskim moštvom Pariš Saint Germain se je končalo brez zadetkov.
Danes bosta na sporedu dve srečanji. Ob 20.00 bosta igrala Inter in Barcelona, ob 22.00 se bosta pomerila Milan in Pariš Saint Germain. Prost bo Porto.
Po slavju v slovenski nogometni ligi
Ljubljanska Olimpija spet med drugoligaši
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvoligaši so končali prvenstvo, a ne počivajo. To velja predvsem za klubske uprave, ki tudi po resnem opozorilu FIFA še vedno skušajo uveljaviti pravico na sodišču. Vsaj nekateri. Partizan in Ri-jeka sta že javno potrdila, da se ne bosta umaknila s sodišča, to pa pomeni, da bi ju utegnila doleteti izključitev iz evropskih tekmovanj.
Vodstvo nogometne zveze Jugoslavije je že sklicalo izredno konferenco, ki bo 30. t. m. v Beogradu, torej na dan, ko je treba prijaviti klube za evropske pokale. Predsednik NZJ Slav-bo Šajber je izjavil, da NZJ ne bo popustila ter naj delegati tudi na tej konferenci zagovarjajo demokratično izglasovana stališča o veljavi negativnih točk. Utegne pa se tudi zgoditi, da bosta zvezi Hrvaške in Makedonije - obe sta odločno za negativne točke - celo bojkotirali konferenco, saj sta stališča že večkrat in dokončno povedali.
V Somboru pri Zagrebu pa se že zbirajo reprezentanti, ki bodo nastopili na univerziadi. Turnir bo kar močan, »modri« pa bodo imeli najtežje delo, saj igrajo v skupini s Sovjetsko zvezo in Brazilijo. Igralci se že pripravljajo na prestopni rok, ki bo spet buren. Najbolj iskana igralca sta Sarajevčana Škoro in Mihailovič, ki imata ponudbe tudi iz Italije, a ju zvezni kapetan Miljan Miljanič ne pusti v tujino.
Drugoligaši so odigrali predzadnje kolo, Maribor pa se je dokončno poslovil od konkurence. Doma je izgubil z Mladostjo z 0:1, sicer pa mu tudi zmaga ne bi več pomagala. Druga liga ni tako na očeh javnosti, zato se v njej dogajajo čudne reči. Tako je v nedeljo prišlo do razkritja poskusa podkupovanja v Splitu. Drugoligaš Split je že izpadel, njegov tekmec Vr-bas pa bi se lahko še rešil. V nekem splitskem hotelu so prijeli može z večjo vsoto denarja, ki jih sumijo, da so skušali podkupiti igralce Splita. Med podkupovalci naj bi bil tudi nekdanji direktor Rijeke, zdaj pa Vojvo-
dine Ljubo Španjol, ki je moral nekoč Reko zapustiti zaradi malverzacij.
Prvenstvo so končali tudi v slovenski nogometni ligi. Ljubljanska Olimpija je bila na koncu 4 točke pred Koprom, moštvo trenerja Gugolja je oddalo le 4 remije, razlika v golih pa je kar 64:4. Za Bežigradom je bilo po dolgem času spet nekaj nogometnega slavja, prvič po štirih letih je namreč Olimpija zaustavila tok nazadovanja in napredovala v 2. ligo. Ljubljanski trener Gugolj po tekmi ni hotel sprejemati čestitk, dejal je, da jih je pripravljen sprejeti šele ob vrnitvi v 1. ligo ter tedaj, ko bo Olimpija za Bežigradom spet premagovala Crveno zvezdo, Hajduka, Dinamo in druge. Ljubljančani se bodo skušali za prvenstvo v 2. ligi vsaj malo okrepiti, čeprav okolje nogometu še naprej ni posebno naklonjeno. V Sloveniji smo namreč priča velikemu razmahu rekreacije in malih športov, veliki športi pa so bolj v zatonu. Najbolj boks (v Ljubljani sploh ni kluba), takoj za njim pa nogomet. Malo bolje je v drugih krajih Slovenije, kjer je nogomet še vedno šport številka ena. To so tokrat dokazali tudi navijači v Novi Gorici, kakih 3.000, ki so bučno pozdravili svoja Vozila, ki so dokončno izbojevala bitko za obstanek. Rešitelj je bil koprski trener Lucio Pertič, ki pa bo v novi sezoni vodil Izolo. Na Obali se torej obetajo novi - stari derbiji med Koprom in Izolo, ki je postala novi član slovenske lige.
Izidi predzadnjega kola 2. ZNL zahod: Maribor - Mladost 0:1 (0:1); Dinamo - Proleter 3:2 (2:1); Famos - Vojvodina 3:1 (2:0); Leotar - Jedinstvo 0:0; Šibenik - Sloga 3:0 (1:0); Kikinda -GOŠK Jug 2:1 (1:0); Rudar - Iskra 2:0 (0:0); Novi Sad - Borac 0:0; Split - Vr-bas 2:1 (2:0).
Lestvica: Vojvodina 47, Novi Sad 42, Kikinda 38, Leotar 37, GOŠK Jug 35, Šibenik, Borac, Proleter in Rudar 34, Mladost, Famos, Jedinstvo in Iskra 33, Dinamo 30, Vrbas 29, Maribor in Split 28, Sloga 18.
Prihodnje kolo (28. t. m.): Iskra -Maribor, Proleter - Split, Vrbas - Novi Sadj Borac - Rudar, Mladost - Kikinda, GOŠK Jug - Šibenik, Sloga - Leotar, Jedinstvo - Famos, Vojvodina - Dinamo.
Motociklizem: državno prvenstvo
D. Štoka tretji v Monzi
MONZA Tekmovalec zamejskega Primotor kluba - Adriaimpex Danilo Štoka se je v nedeljo v Monzi udeležil državnega prvenstva v motociklizmu. V kategoriji »superbike šport« je namreč osvojil tretje mesto ter tako potrdil pozicijo, ki jo je osvojil v poskusnih vožnjah.
Prvo mesto je osvojil »nepremagljivi« Luchinelli, ki ima nov štiritaktni motor ducati, ki je za razred boljši od ostalih v tej kategoriji, predvsem pa ima za sabo celo industrijo. Drugi je bil Pirovano na jamahi FZR, tretji pa, kot rečeno, naš motociklist s Proseka, ki je trenutno v dobri formi ter optimistično razpoložen za bodoče.
Danilo Štoka tudi vodi na skupni lestvici po treh preizkušnjah za državno prvenstvo. Ima 30 točk, za tri pa zaostaja Pirovano. Tretji je Luchinelli, ki ima 16 točk.
Skupno bo na sporedu za DP šest preizkuzšenj, naslednja pa bo v Pergu-si na Siciliji konec julija. Državno prvenstvo se bo nato zaključilo oktobra.
Dodali bi, da Štokov motor pripravlja delavnica Mosport Giorgia Kerma-ča, ki tudi sledi Danilu med tekmovanji.
Plavanje: v nedeljo v Gorici
Pordenončanom Trofeja Vzhoda
GORICA — Nad 220 plavalk in plavalcev v zastopstvu 18 društev iz Italije in Jugoslavije se je v nedeljo v Gorici udeležilo 7. trofeje Vzhoda, mednarodne mladinske plavalne prireditve v priredbi društva Gorizia Nuoto.
Pobuda, ki je zaradi slabega vremena delno potekala v pokritem bazenu, je bila priložnost, da so se nekateri plavalci izkazali. To velja v prvi vrsti za Giovanno Fonda in Giannija del Pupa (oba Gymnasium PN), ki sta prejela priznanje za odlična časa na 100 m prsno. Med ostalimi izidi bi omenili odlični 4. mesti, ki ju je goriška plavalka Emy Baucon osvojila v prostem slogu na razdalji 50 in 100 m.
Nadvse zanimiv pa je bil dvoboj med društvoma iz Pordenona in z Reke za osvojitev prvega mesta na posebni ekipni lestvici. Odločitev je padla prav na zadnji preizkušnji, tako da si je društvo iz Pordenona zagotovilo Trofejo Vzhoda s točko prednosti pred Rečani.
Končna lestvica: 1. Gymnasium nuoto PN 386 točk; 2. PK Primorje Reka 385; 3. Veneziana nuoto in Triestina nuoto 251; 5. UN Friuli 189; 6. AS Gorizia Nuoto 171; 7. AS Edera TS 162.

1.	—	1.	Eruco	X
2.	Avio OM	2
2.	—	1.	Ellingotn	2
2.	Bosch	X
3.	—	1.	Doppiogioco	X
2.	Escondido	2
4.	—	1.	Belriccetto	1
2.	Epos	2
5.	—	1.	Eguiseto	1
2.	Aedo	2
6.	—	1.	Cape Canaveral	X
2.	Gessico	1
KVOTE
12 (106 dobitnikov) 6.364.000 lir; 11 (1.576 dobitnikov) 425.000 lir; 10 (12.600 dobitnikov) 52.000 lir; Super-totip: 2 1X2; kvote: 14.285.000 lir.
Bari - Sambenedettese 1. p.	2
Bari - Sambenedettese k. i.	2
Cagliari - Lecce	2
Cesena - Catania	1
Cremonese - Piša 1. p.	2
Cremonese - Piša k. i.	2
Lazio - Vicenza	1
Messina - Campobasso	X
Modena - Bologna	1
Pescara - Parma 1. p.	1
Pescara - Parma k. i.	1
Taranto - Genoa	1
Triestina - Arezzo	X
KVOTE
13 (82 dobitnikov)	56.077.000 lir
12 (1.614 dobitnikov)	2.849.000 lir
Odslej tudi uradno ŠD - SS Sovodnje
V sovodenjskem Kulturnem domu so se sinoči, na izrednem občnem zboru, sešli člani tamkajšnjega športnega društva. Na dnevnem redu je bila samo ena točka in sicer zamenjava imena društva. Doslej se je domače društvo uradno imenovalo Soci-eta sportiva Savogna, odslej pa bo nosilo ime Športno društvo -Societa sportiva Sovodnje. To spremembo so člani društva, ob prisotnosti notarja, soglasno sprejeli in jo odobrili z daljšim ploskanjem.
Uvodoma je predsednik Lucijan Fajt poudaril, da je do zamenjave prišlo na željo članstva, ki je to izrazilo že na zadnjem rednem občnem zboru. Vodstvo društva je zato sklenilo, da ta uradni akt uredi še pred začetkom nove sezone.
Čeprav občni zbor ni bil delovnega značaja, se je na njem zbralo veliko domačinov in predstavnikov sorodnih organizacij. Vsi so poudarili pomem spremembe imena društva. O tem so se izrekli Emil Tomšič (sovodenjska občinska uprava), Ivan Plesničar (ZSŠDI), Dino Ro-ner (Agorest), Rudi Pavšič (ZSKD) ter Slavko Tomšič (KD Šovodnje).
Atletika: dvoboj evropskih velesil
Vzhodna Nemčija boljša od SZ
KARL MARX STADT-— Na sobotnem in nedeljskem dvoboju evropskih atletskih velesil je v skupnem seštevku NDR premagala SZ z 208:197. Domača reprezentanca pa se mora zahvaliti svojim sijajnim atletinjam, da je v tem dvoboju odpravila sovjetsko selekcijo. Med ženskami so zmagale domačinke kar s 106:76, medtem ko so med moškimi bili boljši Sovjeti (121:102).
Na tem mitingu so dosegli tudi nekaj odličnih rezultatov, med katerimi omenimo najboljši svetovni dosežek Noacka v hoji na 20 km (1.19'20"), Ganskyjeve v metu diska (74,08 m), Litvinova v metu kladiva (83,48 m). Omenimo tudi, da je Drechslerjeva po dvojni zmagi v skoku v daljino in v štafeti 4x100 m morala priznati premoč rojakinje Gladischeve na 200 m.
Bogat program Koprskih srečanj
KOPER Letošnji športni program tradicionalnih 8. Koprskih'srečanj, ki jih organizirajo Skupnost Italijanov in družbenopolitične, kulturne in športne organizacije Kopra, je izredno bogat. Tako je bil na Škofijah mednarodni ženski rokometni turnir, na katerem je zmagala ekipa jugoslovanskega prvoligaša Jedinstva iz Tuzle pred italijanskim prvakom Italiana Mačehi, Burjo in Ferotehno iz Izole. Na jadralni regati v razredu optimist pa je bil najboljši Juriča Tunič pred Janjo Orel. Ta teden sta na programu še tek miru od Kopra do Žusterne in sicer v četrtek (ob 19. uri) na koprskem stadionu ter zanimiv košarkarski turnir, ki bo v soboto in na katerem bodo nastopali Jadran in Bor iz Trsta ter ekipi italijanske skupnosti z Reke in iz Kopra.
(Kreft)
Občni zbor ŠZ Sloga
V prosvetnem domu na Opčinah je bil sinoči 8. redni občni zbor Športnega združenja Sloga, ki se ga je udeležilo res veliko število predvsem mladih članov. O Slogini skupščini bomo podrobneje še poročali.
V Sežani sestanek kontaktnega odbora	Šah: zaključek interlige v Gorici
Padli zanimivi predlogi	Openski Polet odličen
glede organizacije DOSP
V minulih dneh je bil v Sežani sestanek kontaktnega odbora DOSP, ki so se ga udeležili predstavniki šol z obeh strani meje, predstavnika tržaškega in goriškega šolskega skrbništva ter pedagoška svetovalca za slovenske šole v Trstu in Gorici.
Na sestanku je tekel pogovor pretežno o prihodnji obliki te pomembne primorske mladinske manifestacije, saj je zaradi pristopa italijanskih šol dobila že take mere, da je v dosedanji obliki skorajda ni več mogoče izpeljati.
Padli so razni predlogi, najbližji realnim možnostim izvedbe pa je bil verjetno novogoriškega ravnatelja Bratine, organizatorja zadnjega DOSP, po katerem bi se v bodoče prireditev delila na tri dele: enega naj bi predstavljalo nekakšno polfinalno tekmovanje za slovenske šole na Primor-
skem in v zamejstvu, drugo za italijanske šole v Italiji in Istri, določeno število najboljših ekip (po dve ali morda po tri iz vsake skupine) pa bi se uvrstilo v finale.
Jasno je, da bo tudi tak sistem zahteval zelo premišljeno organizacijo, saj bo treba natančno načrtovati datume tekmovanj te manifestacije, glede na množico drugih dijaških (posebno športnih) prireditev tako v Italiji, kot v Sloveniji.
Vsekakor pa kaže, da bodo organizacijo DOSP za prihodnje šolsko leto sprejele italijanske šole v Trstu (ali pa vsaj ena izmed njih).
O tem in drugih podrobnostih prireditve se bo dogovorila posebna delovna komisija DOSP, ki se bo sestala septembra v Trstu, (boj)
V nedeljo se je v Gorici zaključila letošnja šahovska interliga, katere se redno udeležujejo ekipe iz dežel Alpe - Jadran: Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške. Letošnje interlige se je udeležilo enajst ekip, zasluženo pa je zmagal Tolmin, ki ima vrsto izenačenih igralcev. Presenetljivo je za celih pet točk in pol prehitel vodilno tržaško šahovsko društvo Societa Scacchistica Triestina, ki je na svoji prvi deski uvrščala mojstra Lostuzzija.
Na tretje mesto se je prebila Nova Gorica, ki je dalj časa vodila na skupni lestvici, v nedeljskih zadnjih kolih pa ni igral mednarodni mojster Aljoša Grosar, ki je pravkar uspešno zaključil Vidmarjev memorial. Ekipa Finken-steina, ki je osvojila četrto mesto, je imela še precej sreče, na peto mesto pa se je uvrstila zamejska ekipa Poleta z Opčin. Slednja je nastopala v posta-
vi: Filipovič, Pertot, Bajc, Ukmar, Be-nedetič, Antončič in Prašelj.
Šesto mesto je zasedla Izola, ki je za Poletom zaostala le za pol točke, na repu pa sta se znašli ekipi šahovskega društva iz Gorice (slednja je delno razočarala), in slovenska ekipa iz Celovca, ki pa komaj nabira izkušnje v tako dolgem tekmovanju. Vsekakor je že prisotnost tega šahovskega moštva lep uspeh.
Državni prvokategornik Egon Pertot je osvojil nagrado za najboljši rezultat na drugi deski (njegovih 9 točk na 10 partij je tudi najboljši posamezni izid interlige sploh), medtem ko je bil najboljši na prvi deski Tržačan Manlio Lostuzzi.
KONČNA LESTVICA INTERLIGE: Tolmin 44,5 točke; Societa Scacchistica Triestina 39; Nova Gorica 38,5; Fin-kenstein 35; Polet 29,5; Izola 29; Ilirska Bistrica in Idrija 28; Koper 23; Gorica 20; Celovec 15,5.
Konjski šport: v nedeljo v Gorici
Vreme nagajalo tudi konjenikom
Nestanovitno vreme, ki je konec tedna tudi na Goriškem prekrižalo račune številnim izletnikom, je dokaj negativno vplivalo na 1. mednarodno konjsko prireditev v preskakovanju ovir »Citta di Gorizia«, ki jo je na nogometnem igrišču na Rojcah pripravila Mehanizirana brigada Gorizia ob sodelovanju goriške Občine. Tridnevnega tekmovanja se je udeležilo nad sto konjenikov in konjenic, ki so se potegovali za prva mesta na 12 pre-skakovalnih progah.
Več je bilo zmagovalcev, kar pa zadeva najpomembnejše tekmovanje, »Citta di Gorizia«, je prvo mesto osvojila dvojica Chiaudani in Angioni. Ob koncu tekmovanj so nagradili najuspešnejše konjenike. Prvo nagrado za najboljšega konjenika na vseh tekmovanjih je dobil Stefano Carli, ki se je izkazal že na nedavnem tekmovanju na Opčinah. Elena Salvadori je zmagala kot najboljša mladinka, posebno nagrado so izročili Stefanu Angioniju kot najboljšemu konjeniku-vojaku, za najboljšo konjenico pa so izbrali Anto-nello Salvador.
Ob 20-letnici ŠD Juventina
Moštvu iz Fare nogometni turnir
Ekipa iz Fare je zmagala na nogometnem turnirju, ki so ga v Podgori pripravili v okviru praznovanj ob 40-letnici ŠD Juventina iz Štandreža. Furlanski igralci so v odločilnem srečanju odpravili enajsterico iz Bilj z 2:0.
Srečanje je bilo dokaj zanimivo, še posebno če pomislimo, da so igrali na blatnem igrišču in pod nadležnim dežjem. Farra si je zmago zaslužila predvsem po tem, kar je pokazala v prvem polčasu, ko je imela terensko premoč in prešla tudi v vodstvo.
V nadaljevanju igre pa so Biljenci zaigrali bolje. Vse pa je bilo premalo, da bi prišli do remija. Kot se pa rado v takih priložnosti zgodi, so Furlani, v protinapadu, prišli do drugega zadetka in s tem zapečatili srečanje.
Polfinalni srečanji BILJE — LUCINICO 6:1 PRO FARRA — PIEDIMONTE 2:1.
Finale za 1. mesto PRO FARRA — BILJE 2:0 (1:0)
Na ženskem pokrajinskem finalu under 14 v priredbi OD Bor
Gladka zmaga odbojkaric Bora Frmlexport
Zelo uspešno sezono Borove ženske odbojke na mladinskem področju je v soboto dopolnila šesterka under 14 z osvojitvjo pokrajinskega naslova, s čimer se je pridružila starejšim vrstnicam under 16 in mladim igralkam v prvenstvu miniodbojke, ki so pred časom dosegle enak uspeh.
Igralke Bora Friulexport so v finalnem troboju pokazale za razred boljšo igro od svojih tekmecev. V prvem srečanju so nepričakovano povsem nadigrale OMA Armes, ki so jo sicer dvakrat premagale že v kvalifikacijah, a zlasti drugič ne brez težav. Razmeroma več težav so imele s tehnično skromnejšimi, a ob mreži nevarnimi igralkami Ricreatorija, ki jim je popustljivi sodnik dovolil še tako »umazane« dotike žoge.
Na splošno je treba pripisati lep uspeh borovk bolj izdelanemu konceptu igre, večji homogenosti šesterke, boljšemu servisu in sprejemu servisa in večjemu zaupanju v svoje moči, kar je rezultat angažiranosti na treningih in zavesti o dobro opravljenem delu.
Po turnirju, ki si ga je ogledalo res veliko število ljudi, je Odbojkarsko
društvo Bor na lastno pobudo podelilo komplet kolajn udeleženkam turnirja. Priložnostno darilo so dobile tudi najboljše posameznice, od borovk je bila za najboljšo igralko proglašena Nataša Grbec. Priznanja so podelili podpredsednik pokrajinskega odbora FIPAV Ivo Sosič, predsednik ŠZ Bor Mitja Race in predsednik OD Bor Pino Rojc.
Igralke Bora Friulexport čaka v nedeljo še deželni finale, ki se ga bo udeležila tudi drugouvrščena OMA Armes, z Goriškega pa, poleg tržiških prvakinj Fincantierija, tudi slovenska šesterka Sovodnje Agorest.
IZIDI
Bor Friulexport - OMA Armes 2:0 (15:6, 15:5); Bor FriuIexport - Ricrea-tori 2:0 (15:9, 15:7); OMA Armes -Ricreatori 2:0 (15:2, 15:9).
KONČNI VRSTNI RED
1. Bor Friulexport, 2. OMA Armes, 3. Ricreatori.
BOR FRIULEKPORT: Ingrid Sancin (k), Tamara Vidali, Elena Brazzani, Nataša Grbec, Irena Milanič, Nadja Fučka, Vesna Pahor, Maja Visentin, Erika Inamo.
Košarka: na turnirju v Saluzzu pri Turinu
Superminivolley: deželni ženski finale
Kadetska selekcija ZSŠDI premočno osvojila 1. mesto
V soboto in nedeljo je bil v Saluzzu pri Turinu, kjer trenira Massimo Rase-ni, prvi turnir prijateljstva, ki ga je brez težav osvojila reprezentanca ZSŠDI.
Poleg naše ekipe in domačega Sa-luzza sta nastopali tudi ekipi Pinerola in Albe, ki je zadnji trenutek zamenjala Berloni iz Turina. Naši so premočno osvojili obe tekmi, kar priča o veliki razliki med kvaliteto naših košarkarjev in ostalih. Vsi naši igralci pa so se lahko razigrali. Večkrat so z atraktivno igro celo navdušili gledalce.
Po finalni tekmi je bilo nagrajevanje, na katerem so za najboljšega igralca turnirja proglasili Areno, najboljši pri izvajanju prostih metov pa je bil Krasna.
Nazadnje pa moramo pohvaliti še domače društvo za izredno gostoljub-
nost. Omenimo še, da bodo košarkarji Saluzza gostovali pri nas septembra meseca.
POLFINALNI TEKMI
SALUZZO - PINEROLO 100:72 (42:31) ZSŠDI - ALBA	132:59 (65:28)
ZSŠDI: Oberdan 4, Arena 27 (1:2), Ažman 22 (3:4), Daneu 6 (0:5), Škerk 11 (5:6), Krasna 25 (9:12), Race 8 (2:3), Pertot 17 (3:5), Simonič 4 (2:2), Lesica 8 (2:4).
3 TOČKE: Lesica 2, Ažman.
FINALE ZA 3. MESTO
ALBA - PINEROLO	108:70 (46:30)
FINALE ZA 1. MESTO ZSŠDI - SALUZZO 147:80 (79:34)
ZSŠDI: Oberdan 6, Arena 35 (3:4), Ažman 10 (4:5), Daneu 34 (8:12), Škerk 22 (4:9), Krasna 22 (4:7), Race (0:1), Pertot 16, Lesica 2, Simonič. (L. Furlan)
Soča in Sloga praznih rok
V nedeljo je bil v Spilimbergu deželni finale v ženskem super minivol-leju, na katerem je nastopilo osem ekip, torej po dva predstavnika iz vsake pokrajine. Goriška in tržaška pokrajina sta imeli tudi slovenska zastopnika, saj sta si pravico do nastopa na deželnem finalu priborili Sloga in' Soča. Finalni sistem tekmovanja je bil dokaj neobičajen. Ekipe so razdelili v dve izločilni skupini, vsaka pa je odigrala le dve srečanji. Prvouvrščeni sta se nato pomerili za deželni naslov, o tretjem mestu pa je odločalo srečanje med drugouvrščenima ekipama iz vsake skupine. Obe naši ekipi sta izločilni srečanji izgubili in se tako uvrstili v drugo polovico lestvice. Prvo mesto in torej deželni naslov je osvojila tržaška ekipa Ricreatori Brunner A, ki je že na tržaškem pokrajinskem prvenstvu dokazala, da predstavlja razred zase. V nedeljo je tudi Soča morala priznati njeno premoč, saj je klonila s čistim 0:3, proti ekipi iz Martignacca pa so igralke Soče tesno izgubile z 1:2. V drugi skupini je Sloga tudi izgubila obe tekmi, kljub temu da so se prav vse igralke srčno borile.
Izidi skupine A: Ricreatori Brunner Trst - Soča 3:0, Martignacco -Soča 2:1.
Izidi skupine B: Fincantieri - Sloga 3:0 (15:10, 15:3, 15:7); InfinasPorde-non - Sloga 3:0 (15:3, 15:4, 15:6).
Končna lestvica: 1. Ricreatori Brunner Trst; 2. Sangiorgina; 3. Martignacco; 4. Fincantieri Tržič, od 5. do 8. mesta pa so Sloga, Soča, Infinas Pordenone in Pordenone B.
SLOGA: Ivana Canziani, Katja Cris-sani, Erika Doljak, Valentina Gojča.
SOČA: Erika in Sava Černič, Kristina Devetak, Marta Tuniz. (Inka)
Odpadel »Praznik odbojke«
Zaradi slabega vremena, ki je ob koncu tedna pokvarilo marsikatero prireditev na prostem, Praznika odbojke v Doberdobu ni bilo. Nastopiti bi namreč morali miniodbojkarji raznih društev z Goriškega in Tržaškega ter deklice štirih društev, ki se s to športno panogo ukvarjajo v okviru združene ekipe Agorest.
Nogomet: praznik Primorca
Zmaga Padrič/Gropade
V nedeljo se je zaključil turnir v malem nogometu, ki so ga organizirali v Trebčah v okviru praznika Primorca. Zmagala je ekipa iz Padrič in Gropa-de, ki je v velikem finalu premagala Trebče s 5:3 (3:1). V malem finalu pa je Bazovica premagala Bane s 4:2 (2:1). Popolna končna lestvica je tako sledeča: 1. Padriče/Gropada; 2. Trebče; 3. Bazovica; 4. Bani; 5. Repen; 6. Breg; 7. Opčine; 8. Frlugi.
Po koncu tekem je sledilo nagrajevanje. Nagrado za najboljšega nogo-metaša turnirja je prejel Darko Škabar (Repen), za najboljšega strelca Sandro Husu (11 golov), za najstarejšega igralca Bortolotti (Padriče, Gropada), za najmlajšega Marko Ferluga (Frlugi), za najboljšega vratarja Luciano Leone (Trebče), za najboljšega igralca finala Boris Kralj (Trebče), za najbolj požrtvovalnega igralca Dimitrij Ferluga (Frlugi).
Omenili bi še, da je kljub slabemu vremenu, ki je žal oviral reden potek turnirja, slednjemu sledilo prav mnogo gledalcev in navijačev.
Uspela sklepna prireditev za trofejo Jadrana
V nedeljo je bila v nabrežinski telovadnici sklepna prireditev za trofejo Jadrana. Žal je zaradi slabega vremena odpadla začetna zamisel, da bi celotno manifestacijo priredili na odprtem igrišču v Nabrežini. Vseeno pa je prireditev povsem uspela tako zaradi organizacije kot zaradi velikega obiska gledalcev.
Minikošarkarje so razdelili v dve veliki skupini po približno 30 igralcev vsaka. Po tekmi, ki je navdušila gledalce (in kako ne bi, saj so vsi igralci pokazali veliko borbenost, nekateri posamezniki pa tudi že lepo košarkarsko znanje), je bilo nagrajevanje. Prvo mesto je osvojila Kontovelova ekipa, ki na Jadranovem turnirju ni utrpela poraza. Drugi je bil Bor, tretji Breg, četrti Polet, peti Sokol in šesti Dom. Ekipe so prejele pokale, igralci in trenerji pa priložnostna darila. Naj omenimo še, da so vsem nastopajočim igralcem podarili po eno Jadranovo majico.
(Na sliki: trenutek z nedeljskega srečanja v nabrežinski telovadnici)
V organizaciji KK Nova Gorica
Kolesarski maraton
V organizaciji KK Nova Gorica se je v nedeljo zjutraj kolona sedemdesetih kolesarjev odpravila iz Nove Gorice proti Tolminu, Idriji, čez Col do Ajdovščine in ponovno v Novo Gorico. Udeležence tretjega kolesarskega maratona IX. korpusa je sprva spremljalo prelepo vreme, prav primerno sveže za premagovanje manjših cestnih vzpetin in odločilnega klanca iz Idrije proti Colu. Že v Ajdovščini pa so preznojene kolesarje zmočile še dežne kaplje. Kolona, ki je vozila ves čas kar se da strnjeno, je ob povprečni hitrosti skoraj 27 km na uro prišla v Novo Gorico še pred prvim popoldanskim večjim nalivom in srečno končala ničkaj lahko preizkušnjo. Vsi udeleženci akcije so dobili lepo spominsko medaljo in se razšli z obljubo, da se na naslednjem maratonu srečajo v še večjem številu, (tg)
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 24. t. m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije.
ŠZ GAJA
obvešča, da je odprto vpisovanje za nočni tek in nogometni turnir 4:4 od danes do sobote, 27. t. m. Interesenti naj se javijo na nogometnem igrišču na Padričah ali naj kličejo po telefonu na št. 226115.
TPK SIRENA
sporoča, da prireja začetniške jadralne tečaje za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13.
7.	do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29.
8.	Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
ŠZ BOR
bo tudi letos priredilo v mesecu juliju poletni center za osnovnošolce in učence nižje srednje šole. Udeleženci se bodo pod strokovnim vodstvom ukvarjali prvenstveno z raznimi športnimi panogami, pa tudi z drugimi dejavnostmi. Informacije in prijave v uradu ŠZ Bor, tudi na tel. številko 51-377 do 25. t. m.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mes.ečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
23. junija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Turški Kurdi so pobili 31 nemočnih civilistov
Kurdski separatisti so v vasi Pinarcik, nedaleč od meje s Sirijo, pobili 31 žena, otrok in ostarelih	(Telefoto AP)
Ivaško-iranski spopad je še vedno v središču dogajanja
Mirovni načrt stalnih članic VS svetovne organizacije
NEW YORK — Pet stalnih članic Varnostnega sveta OZN (SZ, ZDA, Velika Britanija, Francija in Kitajska) je doseglo kompromisni sporazum, ki bi omogočil sklenitev mirovnega sporazuma med Irakom in Iranom. Neobhodni pogoj za dosego tega cilja je čimprejšnja odložitev orožja.
To se je iz dobro obveščenih virov zvedelo včeraj v New Yorku, stalni člani VS OZN in 10 nestalnih članic pa bi sprejelo potrebne sankcije, če bi se ena izmed dveh bojujočih se strani ne držala načrta. Za tisto, ki ne bo sprejela resolucije, bo tako veljal strog embargo za nakup orožja, O dokončnem tekstu resolucije bodo članice Varnostnega sveta pričele razpravljati takoj, dokončno pa jo bodo sprejeli v začetku julija, ko se bo s poti po Evropi vrnil generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuellar.
Resolucija bo med drugim predvidevala, da se vojski Iraka in Irana nemudoma umakneta za mednarodno priznane meje, bojujoči se strani pa bi morali čimprej izmenjati vojne ujetnike. Istočasno bi De Cuellar izbral člane posebne komisije OZN, ki bi »ugotovila posamezne odgovornosti
vojnega spopada« in bi omogočila mirno plovbo v vodah Zaliva.
Iranska tiskovna agencija IRNA je včeraj sporočila, da so iranske vojaške enote po enodnevnem obleganju vkorakale v mesto Mavut v iraškem Kurdistanu. Mesto leži le 100 kilometrov severovzhodno od bogatih iraških naftnih ležišč v Kirkuku. Iranska agencija je dodala, da so v akciji »osvobodili« okrog 60 kvadratnih kilometrov ozemlja ter da so ubili ali ujeli 3500 iraških vojakov.
Po teleksu, ki je na Ciper prišel iz Bagdada, so včeraj mudžahedini halk (ljudski gverilci) — borijo se proti iranski vladi - sporočili, da so borci »narodne vojske za osvoboditev Irana« izvedli v zahodni pokrajini Kermanšah napad proti petim »homeinističnim« vojaškim bazam. V sporočilu piše, da so v napadu ubili ali ranili 41 sovražnih vojakov, v drugih napadih na tri nasprotna oporišča pa je, kot piše v sporočilu, »osvobodilna vojska prizadejala hude vojaške poraze iranskim pazdaranom (varuhom revolucije).
Voditelj mudžahedinov Masud Rajavi je šele v petek sporočil ustanovitev tako imenovane »vojske za osvoboditev Irana«.
Gadafi hoče jedrsko bombo
LONDON — Libijski voditelj Muamar Gadafi je izjavil, da bi si morali Arabci priskrbeti jedrsko bombo, ki jim bi zagotovila podoben ugled, kot ga imajo Kitajci. V svoji obrazložitvi je libijski voditelj poudaril, da bi bila bomba le defenzivna, arabske države bi jo rabile le v primeru, da bi kdo ogrožal njihovo neodvisnost.
»Arabci morajo imeti jedrsko bombo, dokler ne bodo imeli milijardo ljudi, dokler se ne bodo naučili pridobivati sladke vode iz morske in dokler ne bodo osvojili Palestine.« K sreči, da njegovih besed nihče ne jemlje resno.
Konec meseca liberalizacija bencinskih cen v Italiji?
RIM - Že dalj časa krožijo govorice, da utegne medministrski odbor za cene CIP liberalizirati ceni navadnega in super bencina. No, odločitev bo padla ta teden, kakšna pa bo, še zmerom ni mogoče reči: odbor se lahko odloči za popolno sprostitev, lahko pa tudi sklene podaljšati sedanji poskusni režim o nadzorovanju cen povratek k režimu tako imenovanih administriranih cen je bolj malo verjeten. V torek, 30. junija, bo zdajšnji režim določanja bencinskih cen zapadel in takrat bo tudi nov sestanek med predstavniki petrolejskih družb, upraviteljev črpalk, porabnikov goriva in vlade.
V krogih ministrstva za industrijo ne dajejo izjav, prepričani pa so, »da je položaj na notranjem tržišču z naftnimi proizvodi zanimiv in da bi ga zato kazalo odpreti konku-
renci«. Avtomobilisti naj bi imeli od tega samo korist, »saj bi odstranili določene rente, ki jih uživajo petrolejske družbe zaradi tekočega censkega režima, po katerem postane poprečna evropska cena v Italiji najvišja dovoljena cena. Seveda bo treba zaščititi tudi upravitelje bencinskih črpalk, ki že itak obtožujejo petrolejske družbe, zlasti ESSO, da uveljavljajo pri nadrobnih cenah nekam sumljive popuste: s tem naj bi izglajevali pot liberalizaciji cen. Toda, ali so petrolejski magnati res vsi naklonjeni takšni liberalizaciji? O družbi ESSO se ve, da se že dolgo poteguje za popolno in takojšnjo uvedbo svobodnega tržišča, nekatere druge družbe pa se zavzemajo samo za večjo prožnost cen v obeh smereh, ne torej le navzdol, ampak tudi navzgor.
Pozitivne vesti o Emanueli Orlandi?
RIM — Sinoči je zapadel termin, do katerega sta bili družini Orlandi in Gregori pripravljeni plačati dve milijardi lir vsakomur, ki bi jima dal konkretne vesti o usodi Emanuele Orlandi in Mirel-le Gregori.
Po vsem sodeč sta družini, ali bolje rečeno njun odvetnik, že dobili pričakovane informacije.
Rocco Trane iz ječe proti kavciji 200 milijonov lir
RIM Preiskovalni svetnik na rimskem sodišču Ernesto Cudillo je dovolil bivšemu posebnemu tajniku ministra za prevoze Signorileja Roccu Tra-neju na začasno prostost, vendar mora obtoženi plačati 200 milijonov lir kavcije in se obvezati, da ne bo zapustil rimske občine. Traneja, ki sodi med najvidnejše predstavnike PSI v Brindi-siju, so osumili, da je bil pripravljen dati v zakup preustrojitvena dela na nekaterih letališčih v zameno za čedno vsoto denarja. V teku so kar štiri
preiskave v zvezi s podobnimi izsiljevanji, Traneja pa zadeva samo tista, ki se je začela v Genovi in jo pred nekaj dnevi zaupali rimskemu sodstvu.
Rimski javni tožilec Francesco Nitto Palma bo zelo verjetno vložil priziv proti Cudillovemu sklepu o začasni svobodi, saj je že pred časom izrazil nasprotovanje takšnemu ukrepu s pripombo: »Če pa bo do tega prišlo, bo treba zahtevati od Traneja najmanj 500-milijonsko kavcijo, pa še, da se vsak dan ob določeni uri javi policiji.«
V Atenah aretirali brigadista Folinija
ATENE — Atenski preiskovalci so včeraj zaslišali domnevnega rdečega brigadista Maurizia Folinija, ki so ga predsinočnjim aretirali na zahtevo italijanske sekcije Interpola. Folini je stanoval pri 37-letnem Grku Nikoli Mekslsu nedaleč od Akropole. Preiskovalci niso Meksisa priprli, saj niso ugotovili nobenega kaznivega dejanja. V Folinijevi sobi so našli pisalni stroj z grškimi črkami, kar vzbuja sum, da je lahko ta pisalni stroj rabil za pisanje komunikejev grških levičarskih skrajnežev. Če bi izvedenci to ugotovili, bi bila dokazana povezava med italijanskimi rdečimi brigadami in grškima skupinama »17. november« in ELA.
Na sliki (telefoto AP): Maurizio Folini med grškima agentoma.
LADDA NA OBZOR3U ?
Radilovič - Gale
KAKŠNA CENENA POTEGAVŠČINA../