gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
9
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr.
v
Tečai
XIII.
sredo 5. decembra 1855.
List
Velika dnarna potrata pri
malih
kmetovavcih

Poduk za gospodarje

Že so naši listi večkrat omenili, da kmetje
9
nimajo velicega posestva, res po nepotrebnem leto in dan precej dnarja s tem potroši jo, da namést kónj za vprego nimajo raj
lov ali tam pa tam k
?
ktere
kteri se pecajo z rejo kónj, zastran tega, kako naj se kobile za pleme in zrebèta redê in oprav I ja jo, in kako naj se z njimi ravná5 kakor tudi kako se naj napravljajo hlevi, ki so za-nje
se daj
tudi s pridom vpregati
Kaj nek mora te napake krivo biti? Morebiti b a h ari ja? Gotovo le redko kterikrat, zakaj naši kmetje imajo preveč zdrave pameti, da bi s tem se bahali
namen] em
(Dalje.)
7. Klaja kobil.
Na klajo brejih kobil se mora skerbno gledati
j m (iju picvct mutave pamcu, «« mi o itui ou wa.iai.,	^ a Kiajo Drejin kodu se mora sKerono gledati,
da konj voz pelje ne pa vol. Jih je tedaj morebiti ker ne služi samo za:živež njim, temuč tudi za tek
Sram?	tom ali nnpm 7iift fn hiti. Àlî (* m ti in roof ™ I «J : a
Pri tem ali unem zna
to
biti.
Ali ćmu
nas bo sram, ako ravno s tem kažemo, da znamo
m rast mladićev
dobro raj tati, in da tišti
Ni treba
da
nosi drago suknjo
9
se
za tega voljo ni nič bolj pameten ali bolj pošten saj se tudi ne vč: ali jo je že kramarju plačal.
se posebna klaja za-nje izbirala, vendar tečna naj bo in najboljše sorte. Spridena piča, kakor přemočeno ali zatuhlo senó ni za pičo in ško
Čujmo
kaj neki prijatel kmetijstva na Prajzovskem
nje
VUJUIU^ rvCIJ ni/ivi piijui/vi	1 iMjfjt
svojim rojakom o tem priporočuje; morebiti boj
gove besede vec zdale, kakor naše. Takole govori
ekaj moram našim kmetom prav na serce po
duje zlo materi in mladicu.
Dobro zernje s senom in nesprideno slamo nekoliko trave, je najboljša piča za konje pleme.
9
9
poleti so za
V)
vedati
Le
Najboljši in zdravju naj bolj tečni živež med ži
9
česar nič kaj prav ne porajtaj
9
tom je oves, ki se dá v zelodcu lahko prekuhati
9
vendar vredno, da bi natanko prevdarilh namreč da preveč tratijo vprežno
Pa .Ie tudi dobro redi. Zavolio tega se prileže posebno bre
pa
m
jim
času spusanja
Pogostoma se vidi, da imajo naši kmetje na pol več vprežne živine kakor je potrebujejo in da
delavnim kobilam, kakor žrebec ob ne smé brez njega biti. Pa samo takrat dobro tekne, kadar ni prav nič spriden. Če je pa še presen (Tri
šen)
9
zatuhel ali plesnjiv
9
je
brejim kobilam silno
9
pri tem gospodarstvu le ostajajo za to niso prav prevdarili: ali bi se ne dalo z manjšim ste vilom vprežne živine izba jati. Ce zamore kmet enega konja ali dvoje volov manj imeti, je ocitno, da se
njegovi dohodki na leto naj manj za 150 ali 200 fl. povikšajo — in 200 fl. je že precej dnarja.
ker nikoli še škodljiv in ston, da zrebe v maternem telesu pogine
Ker ni vsak oves enako dober, naj se, da ga pravo mero dobi, na vago, pa ne na merico daje.
dasi
Med vso klajo je slama naj manj tečna
Včasih ima kmet z malim zemljišem
ali
vole.
Da so ti za delo dosti moćni, povžijejo veči del klaj in slame, in kravica ali dvoje krav mora pa zraven stradati, da ni ne dosti mleka, ne masla pri hiši
m
aj
kaj tak gospod
krav? Če le prav ž njimi ravná, bot z a 1 vada
t
m o č n i h
ravno veljá ovsena slama kot dobra konjska kerma. tretjino sená zmešana in v rezanco porezana ter zer nju pridjana olajšuje prebavljanje želodca.
Trava je sicer prijetna konjem, pa manj tekne manj redi in se brejim kobilam, ktere morajo tudi de
, manj prileže. Namesti ovsa dajejo v nekterih krajih tudi drugo
9
lati
m
zernje zobati
tursico, rez,
#iv/i íi j u Mj u uu lui Kjivv ^ i vei ^ jcc m en, vi w* i^v ^ mv^ * w* • Ako so bile breje kobile že pred take piče vajene, naj se jim tudi zdaj dajè, pa vendar se mora, posebno rež in ječmen, vselej z veliko previdnostjo zobati da jati, ker rada napenjata in koliko druge nevarnosti rada delata. Brejim kobilam, ktere niso bile že pred take piče navajene, jo zobati dajati, se odsvetje.
Pri konjih v kobiliščih mora trava na paši ali po
i	i	» v	i	. •	rr i • t
čičerko. bob itd.
preg
pnp
deželah
9
je na
9
da krave vpregajo, se vidijo prav lepe krave
ne le močne za delo, temuč tudi dobre za molžo
9
Pa
skusi kaj tacega drugim kmetom priporočati, bos vi
dil
kako se bojo muzali
muzajte se
9
kolikor varn
je drago; jez vam pa vendar recem, da ne poznat svojega dobička! Poskusite in očí se vam bojo od
perle
Saj
kusnja to uci.
kosena vsako
drugo
pico
namestovati. Kobile za
Ker so dan današnji potrebe na vse straní zmiraj večje, je dobro prevdarjati treba, kje se dá kakošen dobiček vloviti brez posebne premembe v gospodarstvu.
Tedaj še enkrat rečem: Poskusite, inzvedili bote,
da sem vam dobro svetoval."
Tako piše unanji kmetovavec
Kar
podamo tudi našim gospodarjem v prevdarek
je on rekel
pleme pa, ktere imajo samo zeleno pico, se ne smejo
za težke delà rabiti.
Od zelene piče na suho preskočiti in nasproti je
nevarno in se mora z vso previdnostjo to storiti. Za
kaj će se to mahoma zgodi in kobila ni bila na to
pripravljena, se utegnejo začeti hude bolezni (zlasti
kolike), ktere overajo rast mladića v maternem telesu
9
in so tudi materi nevarne.	u
Da se tega obvarujejo, se mora v jeseni,
ali
preden
tedna pred, kobilam
pasa popolnoma mine, ze
zjutraj nekoliko sená dajaíi, opoldan in zvečer pa še trava pokladati, in na zadnje se mora tudi med to
386
slame ali sena mešati3 dokler se suhe klaje ne priva
diJ
Enako previdno je tudi ravnati spomiadi
9
da
nagloma ne dobiva živina preveč same ali
klaj
Kobile za
ko
pleme, ktere
se za delo rabij
9
smejo
koj po tem, ko so se nazobale, k delu iti; dalj casa,
kakor navadni delavni konji, morajo počivati liko časa, da jim želodec nekaj povžitega prekuha
Silno potrebna je vsem konjem hladna voda
?
ni
koli se pa ne smejo napajati, kadar imajo tes zelodec ali kadar so od delà ali hoje vroči. Zakaj silno ne varne bolezni jih rade napadejo, če se to zgodi. Vode ne smejo nikoli preveč merzle piti, in prav čista mora biti. Voda iz mlak in bajerjev se jim ne sme dajati. Voda iz merzlih studencov, iz rup (stirn) navlečena in iz globocih vodnjakov mora nekaj časa na soncu ali v hlevu postati, da se nekoliko pogreje.
Najbolje je
konj
pajati po kermi (futru)
Vse delavne konje je treba vsaki dan o doloceuih iirah kermiti ali futrati. To se mora z brejimi kobi lami toliko bolj goditi, ker njih želodec urneje pre
bavlj
9
so tedaj hitrej
lačne (gladne), in ce
dobe
potrebne klaje, mora sad v maternem telesu v svoji rasti terpeti ali kobila sama moč zgubiti, če večkrat prepozno zobanje dobiva.
(Da/je sledi.)
Starozgodovinski pomenki

pomenu imena mesta Retra in priimena
černobogovega Fya.
Razložil Davorin Ter s ten jak.
Med polabsko-slovanskimi mesti, v kterih so
bili imenitni božji hram
9
karji, Guck
posebno Kolberg, J
nam imenujejo nemški kroni
o I i n ali Vineto
Stet
9
Branih
kundoali Arko J utrobo g in Ret
y
K
y
Vo Ma lh
y
P
9
O
1
Ret
Asund, Rid eg ost iščejo v okolici vasi
9
P
na
meklenburžk
treliš k
mlj
Po
sebno se je v najnovejšem času za to okolico potegnil učeni sleditelj baltiških starin gosp. Lisch ~J. Retra je stala
na jezerskem otoku
I
vodi
Korenika je p
í
e P] begi
opominja na
lego ob
V mesto je peljal most
ali leseni jéz, na kterem je bilo devet vrat in ravno toliko vlačnih mostov (Zugbrucken).
Nekteri so mislili, da je Rid egos t in Retra
eno
in isto mesto, al ni takošna. Ridegost je drugo mesto in je dobilo ime po ćastji Ridegosta, kteri je enak z
tom in se ima dobro razločevati od R
indiskim Rudra-dogosta, kteri se vjerna z indiskim Shri-Rama-tom. Naš slavni Šafařík je ime Retra razložil z „ratara" od
rat
Il h e t r a.
>
belium, vendar na retranskih
z „ratara" molikih stoji očitno:
Kaj pomeni ime Rhet
Učeni nemški starinoslo
vec Pan of k
je spi
me ni to knj
• v ,
pod naslovom
5,Ueber den Einfluss der Gottheiten aof die Entstehung von Ortsnamen", v kterih je obilo dokazov, da so stare mesta
večidel po božanstvih, kterih poglavitno
stj
se je v
njih obhajalo, svoje i m
dobile
Ker smo
• V
prepri
"9
in
da ste mesti Vineta in Jom po božanstvih Vineta Jom dobile imeni, tedaj ni brezumno, ako terdimo, da tudi Retra je mitologiško ime. Saj tudi Karen ce opominja
na Karevit
g o s t, na Rud
9
A sunt 3) na božanstvo A
y
Rid
Ridegosta, Jutrobog na Jutr
bog
dalj
ime rodičev polabsko-slovanskih: Lut
• v
na
T h i e t m
VII. 52., Sef
1148. H e 1 mol d I. 83
104. 105. 133. Chronogr. Saxo.
2
L
v „Jahrbucher" etc. IV. 21. 22
Asund
je resnicnisa pisava, kakor Jasmund; primeri Knytl,
Sag. stran 120 z Saxom, Gram. stran 840. Od oblike Asunt na drugem mestu.
Lutiboga, Lutomara, Koledici na Koledo
i
Bo
dricina Višnu
9
Bhadranata, Bodra, Stodorani
zelene Da Stodo, Velesa, Dokšani na Dakša, Doksa-ta
9
očeta Vinetinega enaka z imenom Retra?
9
zakaj bi toraj dvomili, da ni tadi
Ker so imena Vineta, Jom, Koleda,Dokša čiste indiške domačnice, zakaj bi tudi ne bilo imeRetra? V indiskih spisih, posebno v Vrihadde vata-tu, kteri spis visokoučeni Roth k vediškemu slovstvu prišteva 1), so
Ratri pomeni v sanskritskem
Ret ra bozíca noči, in to
slava poje bozici Ratri 2 jeziku noč, toraj je Ratri
mneoje poterjuje okolščina, da, ker so v Vine ti častili božico rastečega dneva, v Jomu — boga sveti ih nebes in v Jutrobogu, boga juternega sonca, ni mogoče tajiti častja božice noči v mestu Rctri.
(Konec sledL)
Ozir po svetu
Gora Tabor.
(Dalje.)
IL
Pomaknime kazalo časa za 18 vekov nazaj, in po-glejmo sopet na Tabor-goro. Dau je svitel in krásen, kakor dan ravno popisane bitve, in iêta bajna iztočna krajina
se razteza pred nami, od istega sonca obsij
Tù je
Nazaret s svojimi pridnimi bivatelji, — isti Nazaret, ad kodar se je Kleber s svojo vojsko vzdvignil, in ondi teče Jordan, ob čigar bregovih so iskri konji svitlih Mura-
ista gora,
tovih čet razgetali; iu tu-le je Tab
gora
»
na kteri je Bonaparte s svojim topom stal, in ista prekrasna ravnina, kjer se je bitvin dim vzvijal, in 30.000 móž se v boji za žive in mertve sukalo. Vendar kako
razlicno je, kar se pred nasimi ocrni godil Sin Božji stoji
ter s svojimi očmi meri mirno dolino, po kteri
pfijatli so
na vi šini
y
Njegovi
Jordan svoje sreberne valove razliva. pri Njem. Skupoma so šli po trudněji poti, in sedaj stoje
majhne pičice na visokem verhu. V sinječi dalji blišči
od severo-zapada sem medzemsko morje
y
v daljnem
okrogu se razgrinjate širne ravnini: ezdraelonska in
lejska
y
proti iztoku je tibersko jezero čez kraj
gali raz
lito
y
ko gora Karmel na dalj
obzorji svoje nago teme
v oblake dviguje
Nikdo njih pa ne
krasno kra
>
ki se pred njimi razvija, o dičnejem prizoru, ki se
lino
pred njihovimi očmi godi. Marijin sin
nazarenski tesar
potnik
9
s kterim vred so pes potovali marsikako trudno
uro
>
s celo odkritostjo in sercnostjo to
in prîjatlov
9
pred njihovimi očmi se preminja. Cez Njegove oblačila se
ki vedno krasneja in živeja pri-
nenavadna svitloba haja
j
dokler da celo vzdušje v tolikem blesku žari, da je
podoba
y
ko da
se bila nebeska dika na zemljo spustila
in poslednjič se vsa okolica v eno tiho biišćobo razlila.
Trij
s prijatli stermé v čudenji na prika očí v Mojstra Ijubeznjivo obličje obernejo. prememba, ko z okolico, se je ž Njim
Al
ter s ednjic
glej ! ■■I
godila
! Večja Ona visoka in resnotna podoba, ki se je tolikrát sklanjala nad posteljo umirajočega, vhajala v borno kočo reveža, šetala po ulicah jeruzalemskih, in postajala kraj ceste, bla delé — o i , obličje, s solzami usmiljenja tolikrát orašano

gori sedaj ko sonce v svojem poldanskem blesku
_ » V	V •	«	f « • V * V t	ft $ i
lota se je umaknila veličanst
žalost bliscecej diki
Mi
po
gled usmilj
božjej visočasti. M
nebešk svit je raz
lít po jasnem obrazu, in božansko postavo oveva vzduh čudovite lepote. Nebesa so vso svojo krasoto razli'e na posvećeno mesto, in na žarkih svitlobe sta přispěla Mozes in Elija, in stojita sedaj v iste svetle oblačila oblečena,
2
Roth „zur Literatur und Geschichte der Vedau str. 49. Poglej verstice pesmi. ktera se začne: „na tam râtram param
suktam vaishvadevam ma
Studien" I. Heft str. 109
yattt itd
pri
W e b
4 í
Indisehe Pis.

387
zraven Njega.
In
9
oj novega čuda! te tri sjajne postave Miklavža, ne vém; gotovo že cbl,s?o časa. Vzrok tega
se pomenkvajo med seboj, in v trojném soglasji se čajejo praznovanja pa je, kakor sem slisa.t, prigodba iz lask
besede: „Oljska gora, Kalvarija, smertni boj in križanje!"
i
napolitanske dežele, vendar se mi to čudno zdí, ker tega praznika na Laškem le malo ali celó nič ne poznajo; Je li čuda, da je svet strah Petra obsel, besedo mu toliko bolj pa je znan pri Slavenih in na Nemškem. Zgodba ter ga na zemljo prosterl, vidšega, kako se je med se pripoveduje takole: V Napoli, poglavitnem mestu doljne
vzel
govorjenjem oblak, z neba padajoči zvezdi podoben

doli
Italije
i
je živela svoje dní uboga pa pobožna vdova, imela
spušcal ter kras in svitlobo sipaje nad velicastnimi podo- je tri zale, pridne in pobožne hčerke, ktere pa niso mogle bami obvisel, ko se je hkrati iz njegovih sjajnopolnih gub stari materi življenja polajšati in revnosti v okom priti, ako-
njegovih
glas zaslišal rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, v kterem se mi
ravno so noč iu dan delale in se trudile
je dopalo; Njega poslušajte!"
manjkalo
9
peljeva
ni
9
ai dekleta se niso dale zmotiti, so ostale
Koliko časa je prikazen terpela, ni povedati: ali celo uboge pa poštene. Mestni škof, sv. Miklavž, ki je na poti ono noč je Jezos s svojimi prijatli na samotni gori prebil. kristjanske Ijubezni večkrat memo une biše šel, v kteri Kaj so med seboj govorili, nam ni znano; ali sen, znamo je prebivala uboga vdova s svojimi hćerami, je zagledal na
5 V ti
si misljti, ni se pač isto noč doteknil njih oči; in ko so sedeli strehi tri angelje varhe ter poprašal, kdo da stanuj
na visokem temenu, in so zvezde budéle gledaje milo luno, hiši, in ko je zvedel kdo, je šel v mraku tje, poterkal na ki je svojo mirno svetlobo razlivala čez mračno krajino, okence, pa položil tri mošnje dnarjev na njo; potem je od-
govorili so pač besede, ki so jih nebesa rodile, in resnice
šel

ker ni hotel
da
hvalil svet njegove miloserčne delà
so se razodevale udanim in s svetim strahom prevzetim Al kako se je skof ustrašil in zacudil
ko je
gledal za
učencem, vredne, da bi se nikdar ne pozabile.
nekaj dní na strehi tri hudôbe skakati in plesati. Pomoč
Oj razlike med nebesi in zemljo! Je li mogoče huje milosercne duše je bila dekleta ošabne naredila, in one so
nasprotje, ko bitva in
Sprememba na gori Tabor? molitvi, delu in čednosti slovo dale
OJ tod tri mosnje
Zona obhaja človeško serce o misli: Bonaparte in na bukvah podobe sv. Miklavža, od tod parkelj
Božji Sin na isti gori
uni s svojim razdjavnim topom dal sempovedko, kakor semjo
• V
9
Pove
pripoveduje se more
na strani, in ta z Mozesom in Elijem z nebes. Toda ni- biti tudi drugač
9
ker tudi namest mošinj vidimo na bukvah
kakošna pozneja oskrumba ne zamore izbrisati perve posvete sv. Miklavža tri zlate jabelka namalane *
táborské gore! Oblita z nebeško veličastjo in počeščena s čudovito prikaznijo Spremembe je in ostane Tabor posvećena gora med zemskimi gorami!
Večer sv. Miklavža.
9
po
V raznih deželah so med ljudstvom razne posebnosti kterih se razloćuje dostokrat ena dežela od druge. Do-stokrat pa take posebnosti sabo prinašajo tudi svoje praz-novanje, ktero ne velja le za en kraj, temuč za več dežel; une ločijo ljudstva po narodu, te jih edinijo po veri. V to versto spada praznovanje sv. Miklavža, 5. dan decembra zvečer in pa 6. zjutrej.
Mladina se kaj veseli tega dneva: mala punčika je
ze več dni bolj ubogljiva , spravlja v red to in uno, pomaga materi, kar in kjer koli le more in jo celó večkrat poboža, kar je bila prej le redko storila. Majhen deček gré iz sole koj domů in pripovedava, kako priden da je bil, in da so ga tudi učenik pohvalili in več tacega. Vsi otroci pa gledajo milo in radovedno starišem v očí in ne morejo zamolčati, kar jim leží na sercu.
55
Ali bo tudi letos přišel ?" vprašuje sinek očeta in hodi
okoli matere, kakor mačka okoli kaše.
55
Kdo?" mu oče odgovori z glasom, kakor da bi ga
ne razumel.
J9
55
No
sv. Miklavž
kaj ne véste?"
Parkelj, parkelj bo přišel, pa ti bo debelo šibo
prinesel", ga podrazi oce.
Sinek orudecí; rad bi se za
jokal, pa si ne upa jokati te dní za vsako stvarico, omol-kne tedaj, pa kmali spet popraša: „kaj ne, da bo přišel
9
pa kaj prinesel?
Na tergu se prodavajo razne otroške igrače: male pi-šalke in velike trobente, leseni in svinčeni vojaki in konji
za pridne fantine; lesene in svinčene punčike, lepo pisano oblečene, hišna posoda itd. za čedne in marljive dekline. Prodavajo se tudi podobe iz malega kruha (marcipana podobe svetnikov, in zlasti sv. Miklavža, pa blizo njega
tudi podoba rogatega parkeljna. k	,
Od kadaj da je pri nas v navadi praznovanje sv.
9
Vernimo se spet k našemu praznovanji. Noč se bliža v uni izbi za mizo sedijo otroci, molijo ali pa se učijo, in se hvalíjo, kako da so pridni, — v ti pa je vse tího: bojijo se parkelj na. Kar se na dvorišču zasliši rožljanje verig, na vrata strašno poterka in v izbo stopi — parkelj, pisan ali v kožuh oblečen, na glavi dva rogova, velike
berke, v rokah burklje; opasan jez verigami, ki mu visijo do tál. Parkelj zařeží na otroke, upraša kdo je bolj po-reden, da bi ga vzel — ali vsi kričijo, da so pridni; pa spet poterka na vrata, parkelj se ustraši, odide s po
5
Z
prejšnim rožljanjem, v izbo pa pride moz lepo okinčan dolgo belo brado, zlato palico v rokah in na glavi škofovo kapo — Miklavž je. On sprašuje mladino o božjem nauku jo svari in k pridnosti in čednosti napeljuje, delí potem da

rove in koraci veličastno od ondot.
V nekterih krajih
in to je veliko bolj pametno, kakor tisto noro rogoviljenje gerde parkeljnove pošasti, ktera je pri marsikterem otroku že božjast in druge bolezni iz silnega strahu napravila in bi
se povsod prepovedati imela — pa povedó stariši otrokom,
^HHMÍ^^H na-
da bo sv. Miklavž ponoči skřívej dělil svoje darove, stavijo tedaj na okno, ali na mizo preden gredó spat
9
otroci
5
okrožnike, torile itd., in zjutrej zgodej najdejo Miklavžove darove. Celi ta dan je mladini ime-niten dan, sliši se jok in veselje, obljube k dobrému, vpra-ěanje po tem in unem. Stari oče, kl sedí za pečjo, se veselo smehljá, in solzica se mu po obrazu polije mislečemu
HH HHH^H MH^H I
veselí!
vesele pelade dní, ko člověka še pozlacena igrača
in tudi Na To-
Al povsod se ne praznuje dan sv. Miklavža
pri Slavenih so kraji, kjer ga le malo poznajo minském sem le pri bolj premožnih to vidil; na večer sv.
Silvestra pa
Plivcotia ua , tO je, aauiiji t vwi »vu. «w ««n «.j«	- - - - *
v izbi in mati prinesejo cajnico polno orehov, pa jih ver žejo naj prej pod mizo, potem pa pod stropje. Otroci po-birajo orehe, jih štejejo, se zberajo okoli mize in si pri-povedujejo — kaj? ne vém, ker sem prezgodaj zapustil svoj rojstni kraj, in potem mi ni bila več priložnost viditi te navade, pa tudi vprašati ne, kaj da pomeni
zadnji večer leta se zbirajo hišni otroci
Kuk
M a r c i p
Cp
marci)
m
kruhek so nekdaj y Bened
9
kah ob času liude vojske, ko jim je bilo pomanjkovalo živeža imenovali male hlebčike kruha, enake našim prešcam ob času
ni bil nič podoben seda-
Vili i	«
vsih vernih duš. Pa ta m arci p
njemu marcipanu (popernjaku), ki je večidel iz meda in se delà v sladčarnicah.
Pis
V 2. bukvah „Djanja svetnikov božjih" škofa Slomšeka se
izdanih od svitl, knezo
h č e r
bere povedana povest od
njenih treh
ekol
drugrač. Tudi sv. Miklavž, sin bogatih starišev
O	'	.v
iz Patare v Licii le nižji mašnik.
Juti
takrat še
bil škof, ampak se
Vred
388
Novičar iz austrijanskih krajev

lz Celovca. Želja unidan v „Novícah" oglašena, da
zunajna podoba pa je krasna zares. Ne verjel bi, da sa moúk, kakor je Roje,
naj bi
n
Prijatel" prihodnje leto kot samostojen časnik iz
hajal, se je spolnila ; ob novem letu bo začel „Slovenski prijatel" loćen od družtva sv. Mohora izbajati. „Oglasnik**
bo naznanil obeeg itd. „Slovenskega Prijatla , kteri vredo-van od slavnoznanega moža se gotovo bo tudi v prenaredbi prikupi! slovenskemu narodu.
v gotiki, ki je gotovo nar težja vsega podobarstva, toliko opravil. Obris k orglam pa je bii naredil Vurnik, podobarski mojster v Radoljci, ki je lani tudi dva stranska altarja v kranjsko cerkev postavil, in ravno zdaj veliki oltar dodělal, se vé da tudi v gotiški obliki. Kogar pa mika od gotiških slikarij zvediti kaj već naj pride gledat v Kranj; saj delo je že tako, da se smé
9
lz Pole v Istri 27. nov. K.
Po dolgočasnem mol-
• kaj
čanji kaj naj dragim bravcem iz našega kraja povem naj jim pišem? Kolera v Poli je okoli 200 oseb pod zemljo spravila; in ni dolgo casa, ko se je bila spet (v Faza no) povratila, pa, hvala Bogu, nila; da bi jo
vsakemu ponosno pokazati.
lz Ljubljane. Dones
v muzeji naravoslovsko pomenkovanje, ktero čedalje n prihaja in čedalje več prijatlov te koristne vede vabi
popoldne ob štir i h bode spet
za malo dní potem spet zgi-kukavica! Tako huda kakor kolera in v nekterih krajih še hojše je letos merzlica razsajala, tam pa tarn tudi legar, in pri otrecih kervava griza, da je tudi sarstva.
Novičar iz raznih krajev.
Zapustila je nemila kolera večidel dežele
našega
ce
za temi bolezni veliko ljudi pomerlo.
15. t. m. je bilo
Koliko nek je pomerlo ljudi za njo? je žalostno vprašanje. Po ni^tančnih popisih je do 15. dneva pretek
tukajšno gledišče praznično razsvitljeno v veseli spomin, da lega mesca v našem cesarstvu za kolero z b o 1 e 1 o 549.099
je Bog rešil smertne nevarnosti mornarskega
poglavarja
ljudi
Jv	. -----------»*■ r-'«j- «jutu , umerlo jih 230.861: ozdravilo se 288.030;
svitlega nadvojvoda Ferdinanda Maksa, ki se je unidan v bolnih do 15. nov. je še bilo 20.208. Na Ogerskem jih
Terstu bil nevarno poškodoval. Ta novica je tudi tukaj je umerlo 60.575. na Beneškem 34663, na Lombarškem
vsacega ganljivo ranila; pa hvala bodi Večnemu! da nam 34.114. v Galicii 30 653, na Marskem 14 842, na Ter-je ohranil blagodušnega moža in podpiratelja dobrih naprav, žaškem in Goriškem 13.123, v doljni Austrii 10.259, na
Českem 6705, na Tiroljskem 6247, na Krajnskem 5748
Vina se ni tukaj letos nič přidělalo, pa slisim
y
da v
gornji Istri ga imajo vendar nekaj; oljke je bilo v nekterih y Vojvodini 4422, v Dalmácii 3972, na Horvaskem in Sla krajih srednje mere, v drugih
trebo
y
nic; krompirja
al gnjiline ni povsod prost, se tedaj ne more shra
imamo za po- vonskem 1963, v Slezii 1774, po vsih druzih dezelah pa
Iz tega se lahko
povzame tukajšua letina, ktera je
pa vendar še bolja, kakor smo je
prićakovali; zato
se bo
po kakih sto. papežu 100.000
Cesar so darovali unidan sv. očetu za milošnje in popravo cerkve sv. Paula.
ze dala preživeti ta zima, zlasti ker v tukajšni luki imamo zdaj več vojnih ladij, kterih nektere bodo do pomladi tukaj ostale; kjer se pa take ladije ustavijo, tam pride dokaj
Na Marskem se goveja kuga čedalje bolj razširjuje
in hude rane seka ondašnjim gospodarjem.
Zima je na-
dnarja med ljudstvo.
Pri ti priložnosti moram omeniti
dveh svojih nekdanjih soucencov, ki sta mornarska kaplana: £ez zjmo ostati
gosp. Marochini
ta, Teržačana,
in pa gosp
Perme-ta, Slo
stopila in ž njo je potihnila vojska v Krimu. Veliki knez Konštantin je 16. nov. zapustil Nikolajev, in kmali potem se je tudi general Lu der s podal v Odeso, kjer misii
vojne barke zaveznikov so večidel jadrale
y
venca. Oba sta bila letos poleti pri naši flotili pod povelj ništvom nadvojvoda Ferdinanda Maksa. Jadrala vsem jadranskem in sredozemskem morji
sta
po
9
gosp
Marochini
y
je bil tudi v Jeruzalemu, gosp. Permè pa v Carigradu Smirni, Aleksandrii, Napoli, Toulonu in v Marsilii. Mično je bilo ju poslušati, kar sta povedavala od teh ptujih dežel, gosp. Permè mi je zlasti od Carigrada itd. veliko pra-
iz cernega morja; le malo brodovje pod admiralom Lyons-om je ostalo ob bregovih Krima za blokado in ohrambo zaveze med armadami tam pa tam razpostavljenimi v zimskih sta-niščih. Vse je sedaj pri pokoji, le zavezniki nek še podi-rajo, kar je v južnem Sevastopolji celega ostalo, ker pra-
vijo
y
da ne sme kamen na kamnu ostati!
Turkom v
vil, tudi mi nektere spominke iz daljnih dežel prinesel. Rekel sem mu, naj bi svoje potovanje popisal in popis Vam izročil, pa mi je odgovorit, da je že poslal svoj potopiš drugemu součencu (Gstr,),ki ga bo menda „Novícam" iz-
terdnjavi Kar su obleženim gré čedalje huje; general Mu-raviev se s svojo armado ne gane iz města in pričakuje da silno stiskana terdnjava se bo zdaj in zdaj podala. 9
y
; ce ne, bo pa scasoma sam pisal in morebiti obsirn:se
rocil,	____ _________4
ko zdaj, ker se mi zdi, da bo za nekaj dni spet šel s fre
Francoze je spet velika zguba zadela; visji poveljnik njih vojnih ladij na černem morji, admiral Bruat, je 19. nov. za kolero umerl. — Namesto odstavljenega Sin>psooa je general Codrington 12. nov. prevzel višje poveljstvo an-
gležke armade v Krimu.
Zdaj se nekoliko razjasnuje
gato „Radetzky" v Smirne. Veselilo me je slišati, ko sem tamota, ki je pokrivala poslanstvo francozkega generala
s poveljnikom te fregate, vitezom Skopinicom govoril mi ni mogel dosto hvaliti mlađega mašnika
y
da
y
ki se je ob
času kolere v Carigradu in povsod prav verlo obnašal.
Canroberta do kralja švedskega in danskega; vec ni opravil, kakor to, da sta ta dva vladarja edinih misel s francozko vlado zastran mnogokrat omenjenih cvet eri h
Iz Uranja. V.
Nove orgije v kranjski farni cer- pod la g za sklepanje mirú. Tudi to malo edinost podkopat
kvi bi bili že lani, ko je bilo od njih v tem listu govor- pride nek rusovski poslanec admiral GI a s u o v kmali k šved
da nove skernu in dánskému kralju. — Ko je 29- nov/pruski kralj
odperl deželni zbor, je zastran vojske ponovljal, da pru-
jenje, ocitno pohvalili, ako bi nam ne bilo znano, orgije morajo daljo preskušnjo obstati, da se smejo po pra
vici hvaliti. In to preskušnjo so
naše
nove orgije do-
ška vlada se ne bo zavezala na nobeno stran in se ne za
zdaj tako dostále, da se more reči: Peter Roje, orglode- pletla v nobeno pogodbo lec z Podbrezij, se je tu zares mojstra skazal. Te orgije, brez konca in kraj 18 registrov, ki so, zunaj nekterih svinčenih pišal iz po
y
ki b
utegnila v politik
vojski
biti
Rusovski maršal, knez P
k
carski namestnik na Poljskem je hudo zbolel
9
prejšnih orgelj, vse na novo narejene, se tako prijetno od vsih strani se kličejo zdravniki skupaj in te dm se je glase, da kar smo dozdaj slisali zvedenih mož, so njih glas celó dunajski profesor zdravilstva dr. Opolzer v Varšavo
hvalili vsi; upamo tudi, da ga bodo stanovitno ohranile
ker so bile pervo
PHBP	HVH
zimo le kaj malega tam
y
podal
pa tam jenjale v London
Sardinski kralj se je 29. nov. iz Pariza podal
Rusovski veliki knez Nikolaj, brat carov
9
od pravega fflasu. Sicer je klaviatura prav mehka in ročna ; se bo oženil z oldenburško princesnjo Aleksandro
Zavoljo sv. praznika v saboto pridejo prihodnje v petek na svetio.	i
v
Novice** že
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik