Slovenski dom
Spedlzlone !n abbonamento postale.	Aan%	I Iv f) Rfl
Poštnina plačana v jrotovinl.	WWItt	UilJU
„SLOVENSKI DOM“ izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno : Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 do 4005. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir.
V Ljubljani 4.avgusta 1943-Leto Vlil.* štev. 175
Vojno poročilo št. 1165
Hudi boji na južnem delu sicilske fronte
20 nasprotnikovih letal uničenih
P Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo 1165: N a S 1 o 111 j 1 je nasprotnik razširil svoje napade na južnem delu bojišča, kjer potekajo hudi boji.
V vodah južne Kalabrije so naše motorne torpedovke prestale spopad s podobnimi cdlnlcaml, ki so bilo odbite.
Mesto In okolica N a p o 11 j n ter številni kraji po Siciliji ln Sardiniji so bili cilj nasprotnikovih letalskih napadov. Kaže, da jo bilo po obrambnem topništvu uničenih 6 bombnikov: 2 v Napollju, 2 v Messlnl, 2 v Cagliariju, nemški lovci na Siciliji pa so zbili 2 letali vrste »Spltflre«.
Nad Sardinijo so nasprotnikovi oddelki Izgubili 12 dvomotornlkov v večkratnih spopadih z našimi hrabrimi lovci našega 51. roja.	General	Amhroslo.
Berlin, 1, avgusta, s. Kakor zatrjuje
mednarodna poročevalska agencija, je vnovič spodletel poskus za prodor skozi osne črte, katere že tri dni naskakujejo kanadske in ameriške čote v velikom številu, da bi olajšale napredovanjo oddelkom generala Pattona na severnem obrežnem pasu in hkrati dale znak za naskok 8. armade, ki stoji ustavljena v ravnini Katanije. V ponedeljek so po silnem topovskem ognju, ki je trajal več ur, in ob podpori močnega letalstva množioe kanadskih in ameriških čet že devetič poskušale z napadi, ne da bi mogle preprečiti junaškim braniloera. ki so zopet dosegli neizpodbiten uspeh pri Nico-siji in Eednlbutu. V bojih, ki so bili nezaslišano srditi, so nemško-italljanske čete, delno z drznimi protinapadi Izčrpale nasprotnika, ki je bil vnovič vržen nazaj in je imel izredno hude izgube.
Uspešno nemško letalsko delovanje na Siciliji
r	Nadaljnjih	23	bombnikov	zbitih
r Berlin, 3. avgusta, e. Mednarodna poročevalska agencija objavlja naslednje podrobnosti o bojih na Siciliji: Na področju pri Nlcosiji so nemška bojna letala ponoči ln podnevi napadala posto-janke Kanadčanov in Amerikancev, ki poskušajo za ceno največjlh žrtev napadati obrambno črto osi. Vkljub spretnemu zakrinkavanju, s katerim poskuša nasprotnik prikriti svoje napadalne priprave, ln vzllc svoji ojačeni protiletalski obrambi, se je hitrim nemškim letalom posrečilo poiskati in uspešno zadeti zbiranja oklepnih in motornih vozil. Vzllc premoči nasprotnikovih sil ln vzlic možnosti. ki jih ta sila ima za varovanje svojih premikov, ker lahko daje v spremstvo velike lovske roje, je nemško letalstvo s svojimi ponovnimi srditimi napadi znalo razpršiti dovoz blaga in nasprotnikovo vojno razvrstitev. Predvčerajšnjim so nemški letalci v letalskih
Romunski list o bojih na Siciliji
Bukarešta, 4. avgusta, s. List »Evoni-jnentui« piše, da so Angleži in Amerikanci v poslednjih 48 urah le počasi napredovali. Pravi, da se osne čete, ki zapirajo dohod k Messini, borijo povsem drugače kakor doslej, kar dokazuje, da Badoglijev prihod pa oblast močno vpliva tudi na italijansko čete.
Ojačeno nastopanje nemških podmornic v juliju
Berlin, 4. avgusta, s. Potopitev 94 ladij s skupno več ko 550.000 tonami v mesecu juliju pomeni šele začetek delovanja nemškega podroorniškoga brodovja, pravijo v pooblaščenih berlinskih krogih. Na nemških podmornicah so uvedli nekaj tehničnih novosti ter jih oskrbeli s posebnimi napravami, ki SO jih bile potrebne, da bi laže ušle sovražnikovi čuječnosti. Zdaj so podmornice spet krepko začele z napadalnimi pastopi.
spopadih, skupaj s protiletalskim topništvom zbili 23 nasprotnikovih letal, med katerimi je bilo 11 večmotornikov, ki so poskušali motiti promet v nemško Italijanskem zaledju.
Odpor - najmočnejše orožje Italije in Evrope
Rim. 4. avg. s. Pod naslovom »Denar in življenje,* pile .La Tribuna*:
Sovrainik hoče ne samo, da bi se Italija vdala brezpogojno, temveč tudi, da se vda pri priči. To izdaja globok nemir, ki ga čuti v duši. Nujnost, da mora hiteti, spet razodeva šibko točko, ki lahko nepričakovano zmede urejenost njegovega načrta. Ge do te vdaje pe bi prišlo takoj, grozi nasprotnik, da nas bo obdaril z novimi in vedno silovitejšimi letalskimi bombardiranji.
Leto dni je ie, kar Italija ta bombardiranja prenaša. Zaradi tega ni začela omahovati. Prenesla bo tudi prihodnja bombardiranja, o katerih misli nasprotnik, da z njimi vzbuja našemu ljudstvu toliko strahu.
Pri tej grolnji je pozitivnega samo nekaj: priznanje, dovolj brezobzirno in preprosto hkarti, da se posluiuje letalskega bombardiranja ne zaradi vojaških, temveč zgolj zaradi ustrahovalnih namenov.
Z ozirom na to pripominjamo, da temelji nasprotnikovo stališče do nas na nemogoči domnevi: namreč, da ima Italijo za silo, ki je ie izločena za tako, ki je padla v prah in na katere truplo je le postavil nogo, ter ji bo lahko vsilil vse pogoje, katere bo hotel.
Brezpogojna vdaja ne more pomeniti nič drugega kakor to. Ta norost bo v bodočem razvoju poloiaja kaj kmalu rodila svoje učinke, ki bi za nasprotnika utegnili biti vsaj zanimiv, če le ne drugega.
Dejstvo, da se vojna nadaljuje in da se
nadaljuje zagrizeno, bi lahko nasprotnika prepričalo, da še ni prišel trenutek za to, da bi zviška govoril o brezpogojni vdaji, tudi če na kaj takega misli. Ko razbojnik napade Irtev na glavni cesti, ji z oroljem v roki razloži, kj hoče od nje, denar ali liv-Ijenje. Nasprotniki pa nam pravijo: denar in livljenje. Pri njih torej ni izbire. Da povemo točneje, pravijo: prijazno nam pomolite glavo, da jo bomo lahko bolje odrezali, ker vam jo bomo sicer tudi odrezali. Toda morali bi se bolj potiti, to nam je pa neznansko čez glavo.
Celo čredi ovčic bi se zdelo, da je v takem primeru odpor edina rešltevl
Toda nasprotnikova moralna nizkotnost se staplja z neumnostjo v tem, ko misli, da je izid igre le docela Jasen. Dokler vojna divja, velja načelo, da usoda Se ni nič odločena. Naša vojna pa zlai divja. Ni *i sicer treba delati lahkotnih utvar na eni strani, a še manj si jih smejo delati na drugi. Tudi če bi morali računati z domnevo, ki je najneugodnejša — in mi z največjo hladnokrvnostjo računamo na VJ> motnosti — drli, da bi s sredstvi, ki jih Imamo, in s svojo voljo lahko nasprotniku vsilili dolgo in kar se da hudo izčrpovalno vojno. Med tako vojno bi Anglcli lahko še naprej uničevali naša mesta, toda bili H prisiljeni, vreči v ogenj ves sile, ki bi jh z najoddalje-nejših kbncev sveta mogli zbrati na Sredozemskem morju in se ne bi mog-.i izogniti kaki najobupnejši morebitnostl.
Trdna nemška obramba odbija vse sovjetske napade
Pri Orlu so se morali Rusi umakniti — Hudi obrambni boji na Siciliji — Močne angleške in ameriške letalske izgube pri napadih na Hamburg in romunske petrolejske vrelce
Ilitlerjcv glavni stan, 4. avg. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na kubanskem mostišču jo bilo več sovjetskih napadov krvavo odbitih.
Nemški napad severno od Kujbl-š e v a se je uspešno nadaljeval.
Na bojišču ob Doncu se je zrušilo več sovražnih napadov, ki so bili podvzet! s slabšimi silami.
Na srednjem odseku bojišča, zlasti jugozahodno od Orla, jo nadaljeval sovražnik z novimi močnimi pehotnimi, oklepnimi ln letalskimi silami svoje poskuse za prodor. Junaško se boreče nemške četo so odbile vse sovražne napade In so s podporo letalstva s protinapadi osvojilo mimogrede Izgubljeno ozemlje. Zopet je bilo uničeno večje število sovjetskih oklepnikov.
Tudi južno od Ladoškega jezera Je prešel sovražnik po močni topniški pripravi z močno letalsko podporo znova k napadu. V trdovratni borbi iz bližine ln deloma v protlsunklh je bil z najtežjimi Izgubami odbit.
Na vzhodnem bojišču je izgubilo sovjetsko letalstvo 1. In 2. avgusta v letalskih bitkah ln po zaslugi protiletalskega topništva 227 letal.
Na Siciliji so bile naše čete posebno na srednjem odseku bojišča, v težkih obrambnih bojih. Sovražni napadi so se z velikimi krvavimi Izgubami In znatno Izgubo vojnega blaga zrušili deloma v borbi
Sodba vodilnega bolgarskega lista:
Angleži in Amerikanci sc se glede Italije
hudo ušteli
Sofija, d. avg. , Največji bolgarski dnvnik »Zora« posveča uvodnik položaju v Italiji, ki je nastal po nastopu vlade maršala Badoglio. List piše: Anglosasi so močno presenečeni, ker vlada maršala Badoglia ni naredila tistega, kar so pričakovali in ni izročila Italije v njihove roke, V resnici so Angleži in Amerikanci preveč hiteli in so pokazali pomanjkljiv čut za stvarnost in oliko, ker so zahtčvali od Italije brezpogojno vdajo, ko jim italijanska vlada ni dala še nobenih predlogov. Korak Londona in Washingtona se zdi toliko bolj nekoristen in nepriličen, v kolikor je Italija še vedno velesila in zaenkrat Še nepremagana. Zato zahteva po brezpogojni vdaji ni mogla biti drugega kakor huda in neoprostljiva Žalitev italijanskega ljudstva. Angleži in Ameri-
ne vodijo vojne proti italijanskemu ljudstvu, temveč izključno le proti vladi, ki so jo vrgli Italijani sami. Danes odkrivajo svoje prave nakane. London in TVashington sta si domišljala, da bodo Italijani kar prekrižali roke in malomarno gledali, kakšno usodo jim bodo skrojili Angleži in Amerikanci, Očitno manjka Anglosasom čut za stvarnost. Italija zanje ni lahek plen. Narodna povezanost talijanov je danes trdnejša kakor prej. Odpor proti nasprotnikovim napadom je odločnejši. Vse italijansko ljudstvo kaže presenetljvo željo, da brani domovino z vsemi silami in za ceno najhuj-Ših žrtev.
Vsi bolgarski listi poudarjajo v dopisih iz Rima mir in disciplino, ki jo v tej težki
Jconci so do nedavnega stalno zatrjevali, da uri za domovino kažejo prav vsi Italijani.
67 ameriških letal izgubljenih pri napadu na romunske petrolejske vrelce
Berlin, 4. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija piše, da je bil napad, ki so ga Amerikanci izvedli dne 1. avgusta proti romunskim petrolejskim Predelom pri Floeštlju, bil drago plačan z izgubo vsaj 67 štirimotornih bombnikov. 52 strojev vrste »Liberator« so povečini zbili nemški ln romunski lovci ter obrambno topništvo med preletom grške-sa ln romunskega ozemlja, to je, preden so letala dosegla cilje v petrolejskih predelih. 15 drugih, bolj ali manj poškodovanih letal, se Je moralo spustiti na turških tleh. Ker jo oddelek ameriških bombnikov sestavljalo 125 letal, kaže, da je bilo Izgubljenih več kakor polovico strojev in posadk. E ozirom na skromne uspehe, ki jih je nasprotnikov napad dosegel na petrolejskem področju, se lahko trdi, da pomeni ta napad pravi pravcati letalski poraz.
Carigrad, 4. avgusta, s. Po letalskem napadu na romunska petrolejska polja Je osem ameriških bombnikov pristalo na turških tleh. štirje izmed njih
so so spustili pri Cierluju blizu Smirne, eden pa, v katerem so bili vsi člani posadke ranjeni, pri Fetyju. Sodijo, da so se morali ameriški bombniki spustiti na turškem ozemlju, v Trdciji in v bližini Egejskega morja, ker so jih preganjala osna lovska letala. Vse posadke so internirali.
Nemška letala presenetila zavezniške čete na Siciliji
Stockholm, 3. avgusta, s. V Londonu je napravila globok vtis novica, da so so močne skupine nemških letal prikazale nad sicilskim bojiščem in da so oddelki Messer-schmldtov napadli zavezniške čete v sprednji bojni črti. Zavezniški bojevniki so bili močno presenečeni, ker so nemška lotala sprva imeli za svoja, a so se zavedali zmote šele, ko so začele nanje padati prve bombe.
Naročajte »Slovenski dom«!
Iz bližine. Sovražna bojna skupina, ki jo mimogrede vdrla v neko višinsko postojanko, je bila v protlsunku vržena nazaj. Tudi na južnem odseku bojišča se je bojno delovanje zopet znatno ojačilo. Nemška brza bojna letala so posegla v boje na kopnem ln so bombardirala zbirališča oklepnih in avtomobilskih vozil na področju pri Nlcosiji. Sovražnik je včeraj v Sredozemlju izgubil 21 letal.
Po posameznih dnevnih prodorih sovražnih letalskih sil nad zasedeno zahodno ozemlje ln nad norveško obalo so bombardirali Britanci v protekli noči znova mestno ozemlje Humburga In njegovo širšo okolico. Zopet so bilo povzročene Izgubo med prebivalstvom In znatna razdejanja. Po dosedanjih podatkih Je bilo pri teh napadih sestreljenih 27 sovražnih lotal.
Pri napadu britanskih bombnih ln torpednih lotal na nemški ladijski sprevod so zaščitne enoto In protiletalsko orožje na trgovskih ladjah sestrelilo 10 letal. Druga 4 letala so sestrelile enote vojne mornarice nad zahodnoevropskim obalnim ozemljem.
Dne 2. avgusta Javljeni sovražni letalski napad na romunsko petrolejsko ozemlje se vedno bolj kaže kot hud neuspeh. Sovražne Izgube so se doslej zvišale na 52 sostrclje-nih letal, 15 sovražnih bombnikov Je po poročilih Iz inozemstva zasilno pristalo na nevtralnem ozemlju. S tem se samo po teh naših podatkih nad polovico napadojočlh letal ni vrnilo, prave Izgube ameriško bombnlške skupine pa bodo še znatno višje.
Spremembe v glavnem ravnateljstvu za prehrano
Rim, 4. avgusta, e. Za glavnega tajnika za prehrano je bil imonovan prof. Vittorio Ronchl. glavni ravnatelj poljedelskega ministrstva. Vodstvo glavnega ravnateljstva za prohrano je bilo zaupano prof. Guidu de Marziu, glavnemu nadzorniku istega ministrstva.
Okrepitev obrambe na Siciliji - prva posledica novega položaja v Italiji
Pariz, 3. avgusta s. V listu »Oou-vre« posveča Mercel Dčat uvodnik o italijanskem položaju. Jasno je, pravi, da je bila ena prvih posledic notranje politične krize okrepitev vojaške obrambe Sicilije. Nova vlada, ki se je zbrala okrog svojega Vladarja, odklanja vsakršno označbo, da bi bila le narodna. Vrgla Je prejšnjo vlado m ukinila vse politične naprave, ki jih Je prejšnji režim ustvaril, toda istočasno je prepovedala obnovitev političnih strank za čas, dokler traja vojna, in hoče izvajati nepolitično vojaško oblast, da bi zavarovala zdravje naroda in zaščitila narodno koristi.
Berlin, 4. avgusta, s. V dopolnilo k včerajšnjemu vojnemu poročilu Je nemška uradna agencija Izvedela te-le podrobnosti glede bojev na vzhodnem bojišču:
Boji so bili včeraj bolj živahni kakor prejšnjo dni. Boljševlki so se spet lotili razbremenilnih napadov Južno od Ladoškega Jezera. Napadi so trajali ves dan, a bo ostali brez uspehov. Povsod bo napadajoči sovjetski oddelki prišli pod zgoščen ogenj nemškega orožja. Po nemških protinapadih so bili sovjetski krajevni vdori, ki so jih dosegli za ceno neznanskih žrtev, zajezeni, ruske doto pa pognane nazaj. Tudi v bojih na nož, do katerih Jo prišlo ob nekaterih postojankah, se je izkazal boljši bojni duh nemških grenadirjev.
Prav tako jo oživela sovjetska napadalna delavnost ob kubanskem mostišču ter na odseku ob Doncu. 1. avgusta zvečer bo boljševiški oddelki skušali priti čez reko z 22 čolni. Potem ko je zaradi ognja nemškega orožja večina izmed njih šla po zlu, je nasprotnik opustil svoj načrt, a po kratkem odmoru ponovil poskus na sosednjem kraju s 25 čolni. — Nemško topništvo pa je potopilo najmanj 20 izmed njih, tako da je tudi ta poskus klavrno propadel.
Na sicilskem bojišču so Angleži in Amerikanci znova prešli v napad na vsej 'bojni črti, toda tudi včeraj so doživeli hudo razočaranje. Njihovi napadi na srednjem odseku, kjer so nastopali z močnimi silami, so docela spodleteli. — Ameriške čete, ki jih je v teh bojih zapletenih največ, so utrpele zelo krvave izgube v moštvu ln vojnem blagu. Tudi Angleži niso imeli prav nič boljših uspehov pri napadih na postojanke osnih čet na odseku pri Cataniji.
To razglabljanje osvetljuje še drugo nemogočo stvar, na kateri teme',ji nasprotni-kov nastop. Nasprotnik namreč računa ir aela, ko da bi Italija bila sama, to je ločena od evropske celine in svoje velike zaveznice Nemčije, Sprememba vladavine ni niti najmanj spremenila vojne stvarnosti. Italija m Nemčija branita v tej vojni svojo usodo, Jn z njuno usodo se ujema tudi usoda drugih evropskih narodov, ki jih nj vzhodu ograla ruski boljševizem, na Sredozemskem morju pa angleško-ameriški vdor,
Italija bo ostala zvesta vsem obveznostim do svoje zaveznice. A te obveznosti niso samo vprašanje časti, temveč so hkrati tudi nujnost za ohranitev njenega obstanka in bodočnosti. Vedimo torej, da nasprotnik s tem, ko napada Italijo, napada pač El)-§ ropo. Njegov načrt, da bi Italijo izkoristil za nastop proti Evropi, je sen bolnih možganov.
Vesti 4. avgusta
Ker se je zaključila poslovna doba zakonodajnih komisij v italijanskem senatu, so komisije nehale delati, njihovi predsedniki pa so s tem izgubili svoje mesto.
Silovit orkan Je 12 ur divjal v Južnem delu Združenih držav, zlasti v Teksasu, kjor v mestu Baldestonu ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Vihar je vsem odnesel strehe, žrtev pa k sreči ni bilo.
Angleško letalsko ministrstvo uradno poroča, da so 30 letal ni vrnilo z zadnjega napada na Hamburg in druga nemška mesta.
Vlada samostojne Bi r manijo Jo imela prvo sejo, na kateri je razpravljala zlasti o svoji politiki glede sodelovanja z državami osi in z raznimi deželami Vzhodne Azijo.
Sto angleških bogoslovcev, Interniranih v nekem civilnem taborišču v Franciji, je z dovoljenjem nemških vojaških oblasti lahko prejelo posvečenje, ki jim ga Je podelil pariški nadškof kardinal Suhard.
Nemške čete so na vzhodnem bojišču od 5. do 30. julija uničile čez 7000 sovjetskih tankov, kar pomeni do zdaj največjo sovjetsko izgubo v mesecu dni. Skupno število vseh tankov, ki so jih boljševlki Izgubili od začetka vojne, znaša zdaj več kakor 50.000.
Španski državni poglavar general Franco Jo zapustil Madrid ter z družino in svojim civilnim ter vojaškim dvorom odšel na počitnice v letovišče Paso do Mcira v severni Španiji.
Z vprašanjem o padanju rojstev v Angliji se bavl angleški katoliški tednik »The Tablet« in pravi, da je bilo število novo rojenih otrok lani komaj tollšno kot 1. 1874, ko je Anglija imela polovico manj prebivalcev kakor zdaj. če bodo rojstva padala tako kakor zdaj, bo Anglija ob koncu tega stoletja imela samo polovico svojega sedanjega števila.
Na Portugalskem so zdaj omejili porabo živil ter uredili razdeljevanje.
Odstop dosedanjega predsednika italij. bojevnikov -
Dosedanji predsednik Italijan-' skoga bojevniškega združenja prof. dr. Amilcare Kosst je odstopil in je bil odstop sprejet.
Italija zavrača napade na svojo čast in moč
Rim. 4. avgusta, s. List »Italla« jo v svojem uvodniku »Dediščina, ki Jo Je treba braniti« zapisal, da morajo biti vsi prepričani, da jo čast najdražja dediščina, katero je treba posebno v hudi url, ki jo preživlja Italija, braniti kot temcljn0 načelo jutrišnjega narodnega življenja, iu piše, da ni le presenetljivo, pač pa žaljivo, da drugi narodi, sedaj nasprotniki, poskušajo naskakovati to čustvo, katero vsakdo budno varuje.
»Ako sl dobro ogledamo nasprotnikove predloge, vidimo, da Jih preveva prezir do nas, saj tak duh vejo lz omejitev, ki se tistemu, ki Jih postavlja, očitno zde povsem običajne. Vse to Izvira Iz napačne sodbe, da spada Italijansko ljudstvo v vrsto tistih narodov, katere so v Versaillesu z mandatnimi triki izročali »omikanim« narodom za tako dolgo, dokler ne bodo dozoreli, kar se pravi, da bodo ostali pod tujo oblastjo, dokler
Italijanske oblasti bodo skrbno in naglo popravile krivice nedolžnim obsojencem
Rim, 4. avg. s. Glede osvoboditve političnih obsojencev pravi »Lavoro Ita-liano«, da v pristojnih krogih poudarjajo, da iskreno želijo, naj se naglo popravijo krivice vsem tistim nedolžnim, ki so izpričali svojo neomajno vero v svobodo. Vendar pa glede tega oblast ni mogla Izdati splošnih ukrepov, ker so politične krivde zelo različne in zahtevajo pazljivo ocenitev vseh osebnih in stvarnih okoliščin v vsakem posameznem primeru. Kljub temu pa ukrepi, ki jih je oblast izdala, da bi se pri preučevanju vseh osebnih okoliščin ognili slehernega birokratskega zavlačevanja, kažejo, da bodo pristojne oblasti skrbno, a hkrati prav naglo postopale. Za tiste, ki jih jo zi.prla policija, Je pristojna oblast javne varnosti. Vse tiste pa, ki so zdaj zaprti ter čakajo na sodbo sodišč, bodo sodne oblasti lahko same izpustile. Ker
je bilo posebno sodišče za obrambo države odpravljeno, bodo vojaška sodišča, ki so prevzela to oblast, preučile položaj vseh teh obsojencev. Pravosodno ministrstvo pa bo naglo reševalo prošnje vseh onih, ki so že bili obsojeni in o katerih je ugotovljeno, da po krivici prenašajo kaznt, ter poskrbelo, da jim bo vladarska milost člmprej podarjena.
Spremembe v vodstvu mladinskih organizacij
Rim, 4. avgusta, s. Naslova »Glavno poveljstvo GIL-a in Zvezno poveljstvo GIL-a« se spreminjata v »Izredni komisar za Italijansko mladino — Pokrajinsko središče za italijansko mladino«.
no bodo zadosti omikani In se znali sainl vladati. Ta zamisel pa ne velja za sedanji čas. Italija so Jo morala z velikimi napori boriti za svojo svobodo ln se ji je boj večinoma posrcč/ll v 70 letih preteklega stoletja. Toda nismo pozabili, da so ob koncu prejšnje svetovne vojne pri mednarodni konferenci Italijo, čeprav je pri Piavi dosegla zmago, smatrali za nekako državico, kateri se lahko vse obljubi, pa potem ue Izpolni, in ki se mora zadovoljiti z nekaj drobtinicami, ki so še preostale. Ml,« nadaljuje list, »vstajamo proti temu novemu napadu na našo čast, ki jo bomo branili in ostali zvesti svojim obveznostim. Nasprotniku ni treba biti osupel, pač pa smo presenečeni lahko ml zaradi njegove nesramnosti ln mu moramo odgovoriti, da Italija ne more pozabiti žrtev svojih vojakov, ki se ponovno bore v okoliščinah, ko so šibkejši v orožju ln številčno, pa se vzllc temu upirajo do zadnjega možu ln vztrajajo na obleganih In obkoljenih postojankah ter dvigajo visoko pod nebo zastavo časti, ki nosi tri barve naše vere ln novega vzgona.«
Japonski pomorski uspeh na Salomonskem otočju
Tokio, 4. avgusta, s. Glavni japonski cesarski stan objavlja: Enoto Japonske mornarice so 1. avgusta v več nastopih napadle nasprotnikove vojne ih trgovsko ladje v pristanišču Kendova, kakor tudi vojaške cilje v bližini tega pristanišča. Velika prevozna ladja, štiri srednje ali manjše prevozne ladjo, en rušilec in šest izkrcevalnih čolnov je bilo potopljenih. Poleg tega je bila poškodovana ena križarka in en lzkrcevalnt čoln. Devet nasprotnikovih lovskih letal je bilo zbitih. Pomorsko oporišče, pristaniško naprave v Rendovl in skladišča v Bau, ki leže nasproti Rendovl, so bila zažgana. Med temi nastopi sta bili Izgubljeni dve Japonski letali, ki sta se s tovorom bomb vrgli na nasprotnikovo cilje.
•trta 1
»SLOVENSKI DOM«, dne 4. avgusta 1943.
Ste v. 179.
j	Ljubljana, 4. avgusta.
Včeraj popoldne sc Je v Trebnjem smrtno ponesrečil s kolesom po. vsej naši Škofiji snan duhovni svetnik ln trebanjski dekan g. Ivan Ev. Tomažič.
Z njim je Škofija Izgubila enega najbolj delavnih duinlh pastirjev v vsej naSl pokrajini.
Ivan Tomažič je bil po rodu iz Most pri Ljubljani, kjer mu Je zatekla zibelka 1885. Novo maSo Je daroval 12. julija 1909, nato pa služboval na Selu pri Kamniku, pozneje kot katehet v Ljubljani. Leta 1929 je bil Imenovan za dekana v Trebnjem, kjer je nspežno pastlroval do svoje prezgodnje smrti, Pokojni g. dekan je bil agilen prosvetni delavec In večkratni odbornik Prosvetne iVeze, dalje predsednik trebanjskega prosvetnega okrožja, posebno veliko zaslug pa »1 je pridobil kot zadružni delavec.
Ohranimo ga v spominu!
Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne na župnijsko pokopališče v Trebnjem.
f Flego Zlatko
Ribnica, 4. avgusta.
V nedeljo popoldne je množica pogrebcev spremila na zadnji poti absolviranega jurista Zlatka Flega. Iz Laškega, kjer je bil oče advokat, se je pred dvema letoma preselil v Ljubljansko pokrajino, kjer je dobil službo v Kočevju. Nato je prišel v Ribnico, kjer je našel zaposlitev v občinskem uradu. Delal je, dokler ga zahrbtna jetika ni priklenila na bolniško posteljo. Iskal je zdravja pri zdravnikih, a bilo je prepozno. PreJSnji torek se jo vrnil v Ribnico umirat. V jutranjih sobotnih nrah mu je smrt prekrižala visoke cilje v 29. letu.
2alostna je njogova usoda, da je umrl sam — brez svojcev. Broz sorodnikov je pri sestrah Ambrožlčevih našel drugi dom. Z zgledno požrtvovalnostjo in plemenitostjo, kot jo navzllo razmeram malokje vidimo, sta mu stregli in skrbeli zanj do zadnjega. Zal mn ni bilo dano, da bi jima v zdravju ple-menitost poplačal.
Številni pogrebci so dokazali, kako sočustvujejo z njegovo žalostno usodo. Od bli-inih sorodnikov je zapustil brata-oficirja.
Bodi mu lahka zemlja domača!
Iz Hrvaške
Tekstilno zdrulenje v Zagrebu je opozorilo vse male trgovce, da lahko prodajajo posameznim potrošnikom največ en kolešček črnega in en kolešček belega sukanca za vsako poedino gospodinjstvo. Potrebni se morajo seveda pri nakupu izkazati z izkaznicami. Trgovec je dolžan pregledati to izkaznico in ugotoviti, če potrošnik že ni letos kupil sukanca.
V NDH so ustanovili več mlekarskih nadzorstev, ki imajo dolžnost, zbirati člane mlekarskih zadrug in nato sodelovati z Zvezo, katere glavna naloga je, oskrbovati vso pre-‘z mlekom.
V Koprivnici je daroval novo mašo ml-
Han. Novomašnik je brez očeta in matere, zato so mu Koprivničani sami pripravili slavnostni dan.
Zlato malo je daroval te dni v Banja Luki škof Fr. Jožef Garlč. Prod nedavnim je skromno proslavil 30-letnico škofovanja.
*
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Za meseo avgust bo mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v petek, 6. avgusta, številke 1 do 100, v soboto, 7. avgusta, 101—200, v ponedeljek, 9. avgusta, 201—300, v torek, 10. avgusta, 301—400, v sredo, 11. avgusta, 401 —500, ,t četrtek, 12. avgusta, 501—600, v petek, 13. avgusta, 001—700, v soboto, 14. avgusta, 701 do 800, v ponedeljek, 16. avgusta, 801—900, v torek, 17. avgusta, 901—1000, v sredo, 18. avgusta, 1001—1100 ter v četrtek, 19. avgusta, 1J01—1200. Urad posluje v ta namen vsak dan odj>—-13 ln 16—19 v palači Bata, I. nadstropje, soba' 3.
Krivda za vojno leta 1914.
Važno odkritje v srbskem skrivnem arhivu — Dragutin Dimitrijevič — »Apis« — je dobil denarno nagrado za atentat v Sarajevu
Pod naslovom »Odkrit del aktov« je napisal znani profesor Hans Uobersberger članek o važni najdbi skrivnoga arhiva v Srbiji, ki je neizpodbiten dokaz, kdo je pripravil atentat 28. julija 1914. v Sarajevu na avstrijsko - madžarskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je povzročil prvo svetovno vojno. Bil je to srbski generalni polkovnik Dragutin Diraitrije-vič. Poročilo, pisano lastnoročno od Dimitri-jeviča, ki ga jo poslal predsedniku častniškega vojaškega sodišča v Solunu pehotnemu polkovniku Mišiču, jasno dokazuje, da jo dobil Dimitrijevič bombe, denar in borce.
»Črna roka«
Kdo je Dimitrijevič! 29. maja 1993. 1. se je udeležil takratni kapitan Dragutin Dimitrijevič umora zadnjega kralja dinastije Obrenovičev. Kot major je postal pod skrivnim imenom »Apis« član srbske tajne zvoze »Zedinjenje ali smrt*, imneovane tudi »Črna roka«, ki je začela delovati pod vodstvom terorističnih voditeljev na srbskih mejah in v deželah dvojnega cesarstva, kjer so prebivali Srbi. Pa tudi v Turčiji ni dala miru. Leta 2914. se je spustil Dragutin v boj s srbsko vlado radikalne stranke, ki jo je vodil Pafiič. Tedaj je posegel ruski poslanik in dosegel sodelovanje med vlado in uporniki. Pa&ič je ostal, kralj pa se je zavezal, da ne bo storil ničesar brtfz dovoljenja častniškega zbora in je imenoval za regenta prestolonaslednika Aleksandra. Todaj je dobil vsemogočni Dragutin, vodja obveščevalnega oddelka generalnega Štaba, važno nalogo.
Prišlo je do vojne. Porazili so Srbijo, ostanki srbske vojske in vlada pa so opazovali v Solunu potek nadaljnjih dogodkov. Tedaj se je spomnil Pašič na veliko nevarnost, ki jo je predstavljal Dragutin od 1. 1914. srn.
S Spod. Štajerskega
Umrli so: V Mariboru mizarski mojster van Purgaj, 41-letni Frane Borstner iz Trbovelj, v Studencih pri Mariboru pa 73-let-na vdova po železničarskem uradniltu Marija Vollmaiser. V Šoštanju je umrl v visoki starosti 86 let častni šoštanjski meščan in hišni posestnik Ivan Ritošek.
V Slivnici pri Celju je mladina pripravila vojakom poseben pevski večer, da da tako priznanje branilcem domovine.
Graško sodišče je obsodilo na smrt 36-let-noga Karla Freitaga, roj. v Hamburgu. Mož je imel posebno stanovanje. v katerem je opravljal najbogokletnejše zločinstvo, da je odpravljal nosečim telesni plod. Državni tožilec ga je obdolžil umora več ljudi, ki jih je onesrečil. Svoje zločine je morilec za-krivul s krinko samomorov njihov žrtev, kar pa jo prišlo kmalu na dan.
Kočevski priseljenci, ki še nimajo listin naselitvi, se morajo pismeno ali ustmeno zglasiti pri uradu državnega komisarja zn učvrščanje nemštva v Mariboru.
Razdeljevanje krompirja
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata sporoča, da bodo od 7. do 12. avgusta tvrdke: Gregorc, Šarabon, Bahovec, Jelačin, Smerkolj, železničarska na-bavljalna zadruga potrošnikom prodajale novi krompir Iz 4. pošiljke, ln sicer po 1 kg na odrezek 704 navadno živilske nakaznice. Izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena znaša 2.40 lir za kg. Kdor bi do vključno 12. avgusta krompirja ne vzel, izgubi pravico do nakupa.
Tržno življenje v sredo
Ljubljana, 4. avgusta.
Na živilskem trgu danes srednji promet. Kot novost so prišle že včeraj na trg melone. Košček melone je bil po 2 liri. Danes so jih mnogi branjevci prodajali že v večji množini. V ponedeljek, torek in tudi danes je bilo tam ob zidu Ljudske knjigarne naprodaj mnogo lisičk. V ponedeljek jih je neka žonska iz rudniške okolice prinesla kar zvrhano veliko košaro. Jurčki so na trgu rodki. Veliko je povpraševanjo po suhih gobah, ki jih sedaj kupujejo po 120 lir kilogram. Na trgu je lotos zelo veliko do-mačoga stročjega fižola. Tudi solate jo spet nekoliko več kot prejšnji teden. Drugače kaže trg običajno lice, kot je to sedanjim časom primerno.
Koncem leta 1916. ga je dal zaradi »veleizdaje« zaprti in 17. junija 1919. so ga ustrelili.
Dimitrijevič je bil obdolžen, da je naredil s pomočjo dveh avstrijsko-madžarskih vojnih beguncev, Radotoin Malobabičem iz hrvaško - slavonskega ozemlja in Muhamed Moslim Mohmedbašičem, bosanskim muslimanom, ponesrečeni atentat na princa - regenta Aleksandra 29. avgusta 1916. 28. marca 1917. jo podal važno pismeno izjavo predsedniku vojaškega sodišča v Solunu, v kateri naznanja, da je najel svoječasno Kado-ta Malobabiča, da bi organiziral atentat na avstrijsko - madžarskoga prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda; o vsem je prej vprašal ruskega vojaškoga atašeja polkovnika Artamanova, kaj bi Rusija naredila, če bi napadla A vstro-Ogrska Srbijo. Ar-tamanov mu ni le odgovoril, da bo Rusija z vsemi silami branila Srbijo, ampak mu je tudi sporočil, da bo ruski generalni štab podpiral Dragutina z denarjem pri atonta-tu, tako dn se niti za atentat nahajajo tudi v ruskih rokah.
Primerjanje dogodkov
Dragutin Dimitrijevič je bil, tako zaključuje profesor Uebereberger svoj članek, za temne namene balkansko politike cesarske Rusije prav tako potreben mož, kot je bil general Simovič za Sovjetsko zvezo v marou 1941. So 5. aprila 1941. so podpisali nenapadalni pakt med Rjsijj in Srbijo, ki je pomenil jasen napad na Nemčijo in pre-kršitev po pogodbi določenih obvez iz avgustove in septomberske pogodbe leta 1939. To se je nedvoumno pokazalo, ko je podpisal pogodbo kot drugi pooblaščenec takratni srbski polkovnik Booln Simič, nekoč član centralnega odbora »Črne roke« in volik prijatelj polkovnika Dimitrij sviča. Njegove delavnost v Srbiji v službi Sovjetske zvoze omenja tudi poročilo zunanjega nrnda, namenjeno Sovjetski Rusiji 21. juniju 1941.
Vlaganje stročjega fižola
1. Fižol v stročju skrbno očistimo in hitro prevremo.
2. cez noč ga razprostremo po mizi, da sepopolnoma ohladi.
3. Fižol damo v pripravljeno vrečico, lahko je iz starega blaga — ostankov, veliko, kot jo posoda, tako da lahko vanjo brez sitnosti vložimo vrečico.
4. Na dno vrečico damo nekaj listov vinske trte, nato pa v njej lepo enakomerno razložimo fižol.
5. Ko je ves fižol zložen, zapremo vrečo in položimo nanjo primerno deščico ter nekaj kilogramov težak kamen.
6. Že zvečer prekuhamo poldrugi liter vode in pol kilograma soli. Ohlajeni slani vodi dodamo še tri desetinke litra belega kisa in vlijemo vso tekočino v posodo s fižolom.
7. Po približno 6 tednih je fižol že uporaben. Pred uporabo ga izplaknemo z mlačno vodo ter ga pristavimo k ognju v mrzli vodi. Ko voda zavre, jo odlijemo in zamenjamo z mrzlo, kadar zavre. Čez eno ali poldrugo uro (čas je odvisen od vrste) je fižol kuhan in ga lahko pripravimo na poljuben način.
To je način vlaganja fižola v slano vodo. Sedaj še kratko o vlaganju surovega fižola v kozarce.
a) Na 1 kg fižola 123 g soli in 30 g sladkorja.
b) Svež fižol prerežemo po dolgem in ga potresemo z odgovarjajočo količino soli in sladkorja ter tako pustimo čez noč.
c) Naslednji dan ga vložimo v kozarce. V kozarec enega litra moramo spraviti najmanj 1 kg fižola. Ko je kozarec napolnjen, vlijemo vanj še tekočino, tako da je fižol z njo pokrit.
d) Kozarce dobro zapremo ter jih spravimo v klet. Tako pripravljen fižol ohrani zeleno barvo.
Velik denarni promet z nepremičninami
Ljuhljana, 3. avgusta.
Kdor pazljivo pregleduje suhoparne številko, ki jih podaja zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča o vsakomesečnih prenosih lastninske pravice, ki si jo je bil pridobil kupoo v smislu različnih, po gotovi šabloni sestavljenih kupnih pogodb, do raznih nepremičnin, ležečih v mestu in okolici, bo pač prišel do presenetljivega sklepa, da so nepremičninske kupčije postale zelo živahne, da so se gotove nepremičnine v kratki dobi enega samega leta v zunanji vrednosti silovito dvignile, na 209—500 odstotkov. Pred' dobrim letom jo bil nek zemljiški kompleks v Zgornji Šiški ocenjen na 100.000 lir, a je bil sedaj prodan za 500.000
t Kastelic Janez
Žužemberk, 4. avgusta.
Žalostni dogodki v Žužemberku in njegovi okolici, zlasti od Sola-šumberk pa tja do Orlakov, so zadeli mnogo družin, ki so pretekli teden spet čutile sadove »komunističnega osvobodilnega boja«. O vsem bomo poročali v četrtkovi Številki.
Na Orlakih je padel zadet od granato posestniški sin Kastelic Janez. Njegove razmesarjene zemske ostanke so položili v blagoslovljeno zemljo.
Prizadeti družini in svojcem izrekamo ob izgubi naše sožaljel
Ribnica
Padec s tovornega avtomobila. V Kočevju je s tovornega avtomobila padel 42-letni delavec Janez Vidmar in si zlomil desno nogo. — Zakovšek Janez, 35-letni delavec na j Vrhniki se je pri cepljenju drv usekal v j desno nogo. Poškodba je huda.
— Nesreča pri kovanju konj. V Žlebiču I pri Ribnici jo doletela pred dnevi kovaške- J tfa mojstra, 44-letnega Alojzija Starca nena- j vadna nesreča. Koval je konja in zabijal žebelj v podkev. Pa mu je odletel in ga 2. ostrino zadel v desno oko. Zaradi hude poškodbe je Alojzij Staro iskal zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.
. *	roman	v	slikah	—	je
Izšel. Naročite ga čiinprej pri našem zastopniku.
Naročajte »Slovenski dom«!
liri To dve njivi v skupni izmeri okoli 19 tisoč 302 kv. metra. Tu naj slede nekatero zemljiške kupčije, ki So bile zadnji čas zaznamovane v zemljiški knjigi.
Konjar Julka, posestnica v Zalogu 121, jo kupila nepremičnino vi. št. 1294 kat. ob. Kašelj (3 parcele) za 245.000 lir. Prejšnji lastnik tega posestva je bil Ručigaj Josip. Posestvo obsega 0.4774 ha in je bilo cenjeno prvotno na 58.000 lir.
Kos Stanko, posestnik, Kocenova ulica 7, je prodal IIIji Alojziju v Ljubljani nepremičnino vi. št. 365 k. o. Gradiško predmestje (hiša št. 7 v Kocenovi ulici in vrt) za 230.000 lir.
Zalta Adolf, trgovec v Ljubljani, Povše-tova 20, je kupil nepremičnino vi. št. 555 in 558 k. o. Zgornja Šiška, dve njivi v skupni izmeri 19.302 kv. m, za 500.000 lir. Prvotni lastniki so bili Tonnies Friderika, Kienbauer Friderika roj. Tonnies ln inž. Tdnnios Gustav.
Štobi Ljuba, posestnica v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4, je prodala Pavli šmitkovl roj. Zakrajšek, ženi posestnika v Ljubljani, Ciglarjeva ulica 12, parcelo St. 280-11 k. o. Potrsko predmestje I. dol v izmori 748 kv. m za 32.960 lir.
Hiša usmiljenih soster sv. Vincencija Pa-velskega, hiralnica sv. Jožefu, Vidovdanska cesta 9, je prodala Andreini Potočnikovi, Metelkova ulica 5, dve parceli v k. o. Pe-trsko predmestje I. del št. 287-12 in 287-13 v skupni izmeri 559 kv. m za 47.515 lir. Kvadratni meter je bil po 85 lir.
Serjak Marija, posestnica, Stožice 44, in Koman Frančiška, posetnica v Ljubljani, sta prodali Feliksu Skerlepu, posestniku na Vidovdanski cesti 24, stavbno parcelo št. 318-4 k. o. Brinje v izmeri 926 kv. m za 82.000 lir.
Dr. Gosar Andrej, vseučiliški profesor in posestnik, Mirje 21, je prodal Ivanu Mihevcu, posestniku na Cevioi 38 pri Logatcu, parcelo št. 179-31 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 277 kv. m in št. 1162-34 k. o. Vič r izmeri 337 kv. m za 61.400 lir.
Zemljiška knjiga jo v juliju splošno za-znamovala 52 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 8,103.886 lir in 6 kupnih pogodb za vrednost 142.840 bivših din. Zadnje pogodbo datirajo še od leta 1940 in začetka 1941.
H. H. VAH DIHE:
KxmHAX.ni rokah
Bllss je bil videti užaljen.
»Bil je pri meni v delovni Bobi. Govorila sva o nekaterih podrobnostih, ki se nanašajo na obnovo predmetov iz Hotcpher-sejevega groba.«
»Jo bil takrat, ko je prišel Scarlctt, pri vasf«
»Da.« Bllss je nagrbančil čelo. »Zelo ču-don je bil ta Scarlettov obisk. Očlvidno je hotel govoriti s Salvetrom na samem. Bil le zelo skrivnosten ln Je s Salvetrom govoril nekam hladno. Jaz pa sem nadaljeval razgovor o namenu Salvetrovega potovanja.«
»Pa je gospod Scarlett čakal?«
»Da. Gledal jo Salvetra kot ris, ln ko Je potem Salvcter odšel, jo šel Scarlet z njim.«
»Kaj pa ste vi storili, gospod doktor?« Videti je bilo, kakor da Jo Vanče ves zatopljen v Izbiranje smotke Iz svoje doze.
»Ostal sem v delovni sobi.«
»Tedaj ste torej zadnjikrat videli Salvo-tra ln Scarletta, nc?«
»Da.... Okrog poldesetih sem odšel od doma na kratek sprehod. Malo sem še stopil v muzej, da vidim, če je Scarlett ostal tam In če bi morda hotel Iti z menoj, a v dvorani Jo lilla tema. Tako sem so podal po aveniji vso do Wasli!ngtona Squarea.«
»Ilvala, gospod doktor«. Vanče si je prižgal cigareto In ,1o počasi vlekel. »Nocoj vas ne bomo več nadlegovali.«
V sob0 je stopil Hani.
»Z menoj bi radi govorili?«
Njegov glas je bil hladen ln, kakor se ml je zdelo, tudi precej dolgočasen.
»Da.« Vančo mu je ponudil stol poleg mize, nato pa se je obrnil k dr. Bllssu, ki Je pravkar nameraval oditi.
»Vso stvar sem še enkrat premislil, go-
Izjubljana
1 Sreda, 4. velikega srpana: Dominik, spo-znavalec in ustanovitelj reda; Ija, mučenec; Agabij, škof; Protazij, mnčenec.
četrtek, *. velikega srpana: Marija Snežna; kralj in mučenec; Lmigdij, škof in mu-
Ožbalt,
Ceneč.
Gledališče
^^aa^^ngtenčeve: čl"ničf beog^!' , kaka dobra dva meeeca po tem
Opere. Izven. Cene od 30 L navzdol.
ji Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini iz prve svetovne vojn e
Jpere. Izven. C-tne on 30 1. nuvzuoi.	dogodku	sem	blodil	po	zapuščeni,	zama-
Cetrtek, J. -a-f”5,a’ntt°V2dJl;;3 za”[iina°pre^tava J	v.	P^dmestju	sovjetske	pre-
f stolnice Moskve. Bilo je natanko — tega s© dobro spominjam — v zadnjih dneh
Cene od 28 L t letošnje sezone.
1 stepanje posteljnine, preprog in cunj sol	\	Qn.^
brisanje prahu je skrajno grda razvada, čef septembra, ali da bom šo natančnejši, gospodinje ali njih pomočnice ne upošteva jo, 24. dan tega meseca. Ves sestradan, zde-
trVod^Ti6 InTozimi s'^ odTV«:][	in	P°™Ntanja	vseh	vrst,
ure. Predvsem je pa dovoljeno iztopanje sa-f naporov in precuUh noči sem se zgru-mo na za to določenih prostorih, posebno pa# dil na tla ter z obrazom udaril po blatnih
JSljnine anbotrcsatidcunTBko"i okna^a	»<*« eem krčevito pritiskal na
sto. Po cestno-policijskera redu je prepove- (trebuh, ki 60 mi ga Vlil krči.
dano iztepanje skozi okna ne samo postelj-r Nekaj kratkih trenutkov zatem me je
nlne, temveč tudi otresan je^kuh^njskihcu n j, i	obdajala majhna množica ljudi. Vsi so
,Rf me gledali, vsi so sočustvovali z mano,
in krp za brisanje prahu. Posebno pa svari-jno tudi pred iztresanjem pepelnikov na	..	,
cesto.	.	,	J’	toda	mhce	m	niti poskusil, da bi mi ka-
Vsi učenci(nke) klasične pimnazije, ki uQ imaio popravni izpit Iz italijanščine, naj sij tvt i j	•	i	i	*i	j
S? ta teden (od 9-12) prečitajo	ravnateljevo*	Nekdo se je akloml	nadme,	me	po-
naznanilo v šolski veži. «- Ravnatelj. ('gledal v obraz, poteni pa zaničljivo dejal: •	I1	»Nekak Kitajec jek
_ Pri	»Svete« sodelujejo sami	priznani stro-*'	Potem me je silovito brcnil	da	me
kovajakl.	Zato bodo knjige neoporečne lu *ila£ je prevalil vznak. Zdaj	so me lahko	vi-
li deli tudi drugi.
Nekdo drugi, ki je bil tudi prav blizu, je na lepem zavpil:
»Kolero imaI Kolero! Poglejte, kakšne
zanimive.
»QU0 VADIŠ«!
so njegove oči!«
« ciitnh	Po	teh	pošastnih	besedah	se	množica
f ni splašila in razbežala, temveč se je ja izšel.	('krog	radovednežev,	ki	so	se	gnetli	okoli
*	.	r	mene,	še	povečal.	Zdelo	ee	je,	da	so	vsi
Prednaročniki za mehko vezano izdajo# prikovani na tlak. Obrazi so jim bili ga dobe v upravi »Slovenskega doma«,# gicei. bledi od groze, toda oči so vendar Ljudska tiskarna, pritličje- f nepremično upirali vame.
.Vezani izvodi bodo naročnikom naj Nekaj trenutkov je vladal pošasten o n 7 nokni rini.	^
razpolago čez nekaj dni.
Cena mehko vezani knjigi . . za naročnike »Slov. doma« • • trdo ▼ polplatno vezani , . • y celo platno na najboljšem
papirju.......................*
.molk. Četudi eem bil tako slab, sem 32 lir {vendar čutil, da vsi zadržujejo dih.
25 lir',*1 Nazadnje ee je oglasil nekdo z bese-45 lirdami:
< »Moramo ga takoj ubiti. V mestu je 85 lir že v®5 ko dve eto primerov kolere... '* Treba ga je pri priči ubiti...«
No vem, kaj bi se bilo zgodilo z mano, če bi se ne bil prav tedaj, ko je neznani človek najsiloviteje zahteval, da me morajo ubiti, prikazal moški v uniformi. Razrinil je gručo, ki me je obdajala, si naredil pot mod njo ter ee mi približal.
Nekaj trenutkov me je skrbno gledal, potem pa je zavpil:
»Kakšna kolera, za zlodja! Kaj ste slepi, da ne vidite?«
Pri	teh besedah	je bruhnil	v smeh,
ko da	je pijan — in morda je	tudi	res
bil — potem je dejal:
»Rumen je! I kajpada! Rumen je! Kako bi neki ne bil rumen, saj je vendar Kitajec. To je tisto! Kitajec je. Vi pa, da ima kolero! Še kaj! Kakšna kolera! Od lakote poginja, nič drugega, zato je še bolj zelen kakor	rumen!«
Po	teh besedah	je zmagoslavno	po-
gledal okoli sebe, potegnil iz žepa piščalko ter zažvižgal anjo s tako silo, da se je zdelo, da se hoče razpočiti.
*
Ostal sem tri dni v moskovski bolnišnici Vorošiiov. Docela sem si bil opomogel in bilo mi je čisto dobro. Premišljal sem, kako in kaj bi ukrenil zdaj.
Tretji dan pa se mi je primerilo nekaj novega. Kar na lepem sem poleg postelje zagledal človeka nekam sumljivega vedenja, starega kakih petdeset let. Clo-vek je v njem že miljo daleč vohal policijskega uradnika, tako slabo je možak znal skrivati pravi posel in nalogo, zaradi katere je bil prišel obiskat mene, ubogega kitajskega bolnika, ki so ga onemoglega od lakote pobrali nekje v predme6tju Moskve.
Neznanec se ie hotel takoj narediti
30
domačega. Skrbno sl je pogladil ogromne brke, o katerih se mi je na moč zdelo, da eo ponarejeni, me mahnil po rami in prijateljsko začel:
»Vi ste torej tisti Jamada Murasaki,
No, prav. Saj boste tako prijazni, pa mi boste izvolili povedati svojo storijo.«
Jaz sem se mu samo pomenljivo nasmehnil, češ ti boš žo vedel, kako in kaj je s takimi ljudmi, kakor je ta človek, ki zdaj leži pred tabo. Oni pa ni hotel dosti razumeti, temveč je nadaljeval:
»No, dečko, povejte ml, kako ste zabredli sem k nam v Moskvo, pa s tako praznim trebuhom, da smo vas morali pobrati na cesti ter vas tukaj v bolnišnici spraviti k sebi?«
Ves čas, kar-sem ležal v bolnišnici, sem vedel, da bo do tega pogovora prišlo in sem ga vsak dan pričakoval. Zaradi tega sem imel že pripravljeno topo storijo, izdelano in premišljeno do vseli podrobnosti ter tako verjetno in resnici podobno, da bi nihče ne mogel dvomiti o njej in o meni.
Začel 6em mu pripovedovati.
Govoril sem skoraj uro dolgo, ne da bi me bil možak kaj motil. Skrbno je poslušal, ko sem se bolj in bot| razvnema) in izlival svoje srce predenj.
Zgodba, ki sem si jo bil izmis.il, ]? *	-	-	—- «* n «« n -« ■	■■
bila običajna štorija o mladem človeku, \»oLU V LIN IA 1 UUM« ki so mu glavo zmedli komunistični vzo- # ri in komunistične ideje... Pravit sem inu, da sem že pred tremi let! pobegnil z Japonskega, in sicer prostovoljno, ker nisem mogel več prenašati kapilalistič-nega ter imperialističnega suženjstva, v katerem da ječi moja domovina.,.
(Dalje.)
spod doktor. Utežno se zgoditi, da vas bomo inorall v zvezi s gospodom Salvetrom znovu zaslišati. BI vam bilo odveč, če bi nas počakali v svoji delovni sobi?«
»Ab, zakaj?« je soglašal Bllss ter odšel na hodnik. Brž nato smo že slišali, da so se vrata njegove delovne sobe zaprla.
Vanče je pogledal Hanlja tako nekam čudno, da' ml kar ni šlo v glavo.
»Hotel sem Markhamu nekaj povedati,« je pripomnil. Bodite tako prijazni In nas
počakajte za trenutek na hodniku ter pazite, da nas nihče ne b0 motil.«
Hani je vstal.
»Tl, Markbain ... In vi, gospod narednik ... sta včeraj zjutraj. k0 sta trdila, da je dr. Bllss umoril Kyleja, Imela oba prav.«
»E?!« Hcath je ves osupnjen skočil pokonci. »Toda ... za vraga ...«
Vanče Je vrata zaprl, se vrnil na sredo salona k mizi ter se udobno zleknil v svoj naslanjač.
»Zelo rad. e f f e n d 1.« In že sc Je vstopil zunaj pred vrata.
»Jo že dobro, gospod narednik. Bodite tako prijazni ln sedite ter se premagujte.«
»Jaz sem trdil, da ga je on umoril, vi Pa ste rekli ...«
»Za božjo voljo, potrpite vendar malo! Ali ne morete biti vsaj za trenutek mirni? VI postavljate vso na glavo, gospod narednik!« je dejal Vanče ln pri tem jezno zamahnil z roko. »Prav dobro sc zavedam, da sto rekli, čeprav ne ravno v preveč lepih besedah, da Jo dr. Bllss umoril gospoda Ky-lejn. Mislim tudi. da niste pozabili, kaj sem vam snočl dejal. Rekel sem, da se često znajdemo ob Istem času na istem kraju .. ■ čeprav pridemo od nasprotnih strani.«
»Kaj je to tisto, kar sto nam hoteli povedati?« Ileatli Je spet sedel ln naredil šobo. »Zakaj pa ste ml potem branili, da bi ga prijel in zaprl?«
»Zato, ker Je on sam vprav to hotel.«
»Zdaj pa res ne razumem ničesar več!« je pogodrnjal Ilcath. »Zdi se ml, da sem v norišnici.«
»Trenntck, gospod narednik,« je odločno posegel vmes Markham. »Meni se počasi žo svita. Pustite Vanceja. naj nadaljuje.«
Ileath se je namrdnil In vdal ter začel žvečiti svojo cigaro.
Vanče ga je pogledal, kakor da mu je zelo všeč.
»Ze po petih minutah, odkar sino bili včeraj dopoldne stopili v muzej, ml je bilo jasno, da Je' Kyleja umoril dr. Bllss, oziroma se ml Je vsaj zdel močno sumljiv. Scar-lettovo prlpovcdovanjo o dogovorjenem sestanku me je privedlo na prvo sled. Ko je dr. Bllss klical po telefonu ln pripovedoval o stlstlh dragocenih prcdmotlb, ki so bili pravkar prispeli, se ml jo porodila misel, da utegne biti vse to točno po načrtu, ki sl ga je naredil. In potem ko so prišla na dan razna sumljiva znamenja, sem bil žo trdno prepričan, da Je dr. Bllss nalašč hotel nakopičiti čim več sledov, ki bi kazali nanj, da bi se nam to preveč čudno ln neverjetno zdelo ln bi zato osumili koga drugega. K sreči pa jo vse tako zelo pretiraval, da se ni več zdelo verjetno. Če bi bil zločin zagrešil rov kdo drugi, bi bilo sumljivih sledov manj ln tudi no bi bili tako očitni lu enostavni. Spričo vsega tega sem prišel do sklepa, da je Kyleja umoril dr. Bllss ln da Je Istočasno skušal vzbuditi prepričanje, da je Kyle postal žrtev zarote.«	(Dalje.)
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno:	Jože	Kramarič,	vsi	v
Ljubljani. Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna. Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 Ur, za tujino 20 lir. Posamezna številka 50 cent.