poštnina oiatana v gotovim Leto LVIII. V Uublteni, v torek, dne 4 marca 1930 St. 52 2. «zdaïa st 2 oir
Naročnina
Dnevno izilaj'n
» kraljevino Jugoslavijo mesečno as l)ln polletno 150 Uln celoletno ruto Din
za inozemsivo
mesečno 4(1 Din nedei|SKn ižtinla cenile no v Juge slavili 124 Din, za Inozemsivo I40C
tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 sloip. peili-visla mali oglasi po 130 inZD.većll o<)ia-1 nad 45 mm viimc po Din Z-ao. velitii po j .n 4 Din v iiredmikero tlclu vršilca uo IO l>lr D Pr vec jet r, G noro iiu l.o;
Izide od i zl un c»j
razen ponaeljK« i: dnevn do orožnike
ureani&it o /e i ivopii<ir;et>i ulici 6 Jii Rokopisi se ne uraća/o, nelranhirtina pismo se ne spiejemu/o CreuniSitio Inlrlon S». 20S0. unrtmnl&lva .41. 232S
»piufu /e fKupttui/eti m.Si.O * ct'JiuMii račun: Lluhl/una štev. I0.t>50 in Kt.i-if za »lisenue, •>oiHjet«»i.75().l, /.unrc.h ht. 39.«II. Pl'apri in nimnt ii 1. 21.797
V interesa države
Poset gospoda Alberta Thomasa, direktorja Mednarodnega urada dela, ki se je nekaj dni mudil v naši prestolici, je gotovo dogodek velikega političnega pomena. Izreden ugled francosl<ega socialističnega voditelja, Ici je med svetovno vojno na odgovornem mestu ministra za muni-cijo pokazal svoj veliki patriotizem v službi naroda in države, je danes še večji, ko vodi institucijo, ki je dalekosežne mednarodne važnosti. Gospod Albert Thomas vodi tako po poverenju držav kakor po zaupanju delavskih organizacij urad, ki ima urejati in nadzirati socialnopolitično zakonodajo po vsem kulturnem svetu pa dajati inicijativo, da se izboljšuje in izpopolnjuje. Dasi nima odločujoče moči, ki bi mu po naravi njegove funkcije pripadala, predstavlja vsekakor faktor največje moralne avtoritete.
Gospod Albert Thomas je te dni zastavil to avtoriteto za neokrnjeno ohranitev obstoječe socialnozaščitne zakonodaje v naši državi, podprt po delavskih strokovnih organizacijah vseh struj, ki imajo pozitiven socialen program in ga skušajo uresničiti po mirni evoluciji. Ta nastop, ki je imel svoj višek v imponujoči delavski manifestaciji dne 28. februarja v Belgradu, je bil povzročen po prizadevanju deloda-javskih krogov Jugoslavije, da bi se naša, leta 1922. po modernih načelih urejena socialna zakonodaja reformirala tako, da bi pomenila poslabšanje za delavstvo. Po izjavah, ki jih je ob tej priliki podala vlada, smemo upravičeno soditi, da je misija gospoda Alberta Thomasa, ki se je po svoji dolžnosti in znani objektivnosti posvetoval tudi z zastopniki jugoslovanskega de-lodajavstva, imela vspeh in da je našlo stališče delavstva na meredajnem mestu popolno umevanje. Zlasti je treba podčrtati dejstvo, da je gospod Albert Thomas priporočal zastopnikom delodajavcev, da naj vzdržujejo stike z delavskimi strokovnimi organizacijami pa da naj se pereči medsebojni problemi prijateljsko rešujejo po sporazumnem dogovoru.
Misija gospoda Alberta Thomasa mora imeti učinek tembolj, ker je znan kot velik prijatelj naše države. Zakaj prav to prijateljstvo do naše države mu je najbolj narekovalo njegov nastop za ohranitev pravic, ki so delavstvu Jugoslavije zajamčene po obstoječi socialnopolitični zakonodaji. Notranja okrepitev naše države, ki je po vladarjevem naročilu poglavitna naloga sedanje vlade, zahteva kot neobhoden pogoj vzajemnost vseh državljanov pa vseh državljanskih skupin, zlasti pa stanovskih interesnih organizacij, v obče dobro. Ta potrebna solidarnost izldjučuie vsako enostransko tiranje naših notraniih političnih, kulturnih ali socialnih problemov v eksirem, bodisi desničarsko-reak-cionarni bodisi skrajno levičarski. Kakor se ne more trpeti borba razredov v smislu sovraštva, izključenja enega razreda po drugem, tiranije enega samega razreda, tako ne sme država, ki hoče mirnega političnega soživljenja svojih državljanov, napredka gospodarstva in zadovoljnosti vseb slojev, posebno pa najširših množic, dovoliti, da bi se poslabšale postave, ki ščitijo slabejšega pred izkoriščanjem njegovih delovnih sil. Država, ki dela na svoji konsolidaciji, ne more pospeševati socialne reaKcije, ki bi ustvarjala nezadovoljne elemente in nujala netivo za razdirajoče strasti. Nasprotno — njeno delo mora iti za soglasjem, vzajemnostjo in sodelovanjem vseh interesnih skupin, za sporazumno rešitvijo socialnih problemov, za okrepitvijo čustva državljanske skupnosti vseh posameznikov in vseh skupin; mora pa bili to delo prešinjeno po ideji krščanske pravičnosti, ki terja priznanje človeškega dostojanstva delavčevega, ogromne vrednosti njegovega dela in njegove državljanske enakopravnosti. Reakcija, ki bi to tajila ali omalovaževala, bi bila prav tako škodljiva za splošni blagor ko revolucionarno razredno stališče iz leve strani
Naša vlada, ki je to razumela, je pokazala, da hoče državo obvarovati vsakih pretresov, in odločno nadaljevati delo po-mirjenja bodisi političnih strankarskih bodisi socialnorazrednih strasti pa gradili bodočnost države na onih preizkušenih etičnih in socialnih temeljih na katerih jc bila zgrajena tudi naša obstoječa delavsko-raščitna oostavnrlnja.
Novi uradniški zakon
Zagreb, 3. marca. (Tel. -Slov.«) Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz tukajšnjih uradniških vrst, bo uradniški položaj v bodoče po novem zakonu urejen približno tako: Uradniki so bodo delili v uradnike prve kategorije s fakultetno izobrazbo, uradnike druge kategorije z maturo, tretje kategorije s 4 razredi srednjih šol. V četrto kategorijo pridejo zvaničniki, v pelo pa sluge. Plača se deli v položajno. osnovno in v stanarino. Položajim plača bi bila naslednja: I. razred: 48.000 Din, drugi 36.000, III. 36.000, IV. 27.000, V. 24.000, VI. 21.000, VII. 18.000, VIII. 15.000. IX. 12.000, X. 10.000, XI. 90OO, XII. 6000. V XII. razred pridejo sluge, v XI. pa zvaničniki. Prva kategorija začne z VIII.. druga ■/. IX. in tretja s X. razredom. Osnovna plača bi Pila razdeljena na 10. skiir pin. Začne se s 12.000, nato pa se skupine zvišujejo in sicer gre po vrsti z ozirom na napre-dovalno dobo treh let: 13.000. 14.000, 16.000,
18.000. 20.000, 22.000, 24.000, 20.000, 28.000, 30.000.
Napredovanje se vrši vsaka tri leta. Šesti razred jioložajne plače 1. kat. od 12—20 službenih let odgovarja službenim prejemkom 11. kat. s službo od 20 let dalje.. Sedmi razred 1. kat. od 5—12 let pa v 11. kat. 12—20 let. Osmi razred 1. kat. s službo do 5 let drugi kat. od 5—12 let, oziroma 111. od 12—20 let, oziroma IV. kategoriji od 20 lel dalje. V IX. razredu ostane II. kat. do 5 let- v X. tretja kategorija do 5 let ild.
Seveda bo sedaj glavno, na kalero finančno osnovo in finančni efekt bo pristal končno finančni minister. Računati je vsekako z delnim povišanjem dohodkov pa tudi z razredi, približno tako, kot jih je poznal stari avstrijski uradniški zakon. Čc bi la predlog obveljal, potem bi prišle na bolje v prvi vrsti mlajše moči. Sorazmerno bi veliko pridobile |ioleg prve tudi ostale kategorije.
Zahteve
Rcso'ttci'e shupšč*ne Zd*uxen a sodnikov Jaços'aoî'c
Belgrad, 3. marca. k. Na izredni skupščini j delegatov Združenja sodnikov iz naše države so bili na včerajšnji seji sprejeti sledeči sklepi:
Da se pravilu Zveze društva sodnikov naše kraljevine spremene v tem zmislu, da se ustanovi Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije;
sedež Združenja je v Belgradu. sekcije pa v mestih, kjer so apelacijska sodišča.
Pravila predpisujejo organizacijo dela gl. skupščine in upravnega odbora, sekcije pa naj si svoje notranje organizacije urede same.
Do konca junija 1950 se mora vršiti redna skupščina radi izvolitve novega upravnega od-lioui Dotcdaj predstavlja Združenje in vodi posle upravni odbor, izvoljen na sestanku. V tn upravni odbor so izvoljeni člani upravnih odborov sodnijskih društev iz Belgrade in notranjosti.
Delegati so sklenili obiskati pravosodnega ministra, da mu sporoče stališče, ki ga zasto-j i.jo sodniki Jugoslavije glede novega uradniškega zakona, kolikor se tiče sodnikov ter z željami sodnikov. Te svoje nazore je Združenje tudi formuliralo v posebnem pismenem pred-
! gu. Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije smatra, da se vprušanje o položaju sodnikov inoru tudi v bodoče, kakor dosedaj, urediti samo z zakonom o sodnikih, kakor jc bilo to slirjeno z zakonom o sodnikih 6. januarja 1929. Pri objavi splošncgn u rudniškega in specijel-II i li zakonov drugih strok, se sodnijski red ne sine zapostavljati, ker hi bilo lo slabo vplivalo nn solidno funkcioniranje našega pravosodja.
V cilju ustvarjanja teh principov smatra /druženje, da je jiotrebno storiti to-le: I. Da se izenačijo dohodki sodnikov /. dohodki finančnih iu iipraviio-političnih uradnikov, ozirajoč se na dodatke in naturu, ki jih ti poslednji dobivajo. 2 Da sc ukine zakon od 13. junija 1529, s katerim se zmanjšajo prejemki sodnikov. 3. Izenačenje napredovanja srezkih iu okrožnih sodnikov. 4. Da sc sodnikom dajejo posebej dodatki z.a nabavo knjig, z ozirom na novo zakonodaj-stvo. 3. Da se vsem sodnikom ali brezplačno ali po najnižji ceni dajejo nn razpolago vse številke »Službenih novin«, začenši od 6. januarja 1929, da botlo imeli možnost, da se natančno in pravočasno vpoznajo z vsakokratnim novim zakonom.
Demissja psmshega noir, mmtsirçe Grzeswsfc&pa
Jugoslovanski časnikar umorjen v Parizu
Belgrad, 3. marca. k. Iz Pariza poročajo: Popoldanski lisli prinašajo senzacijonalno vest o umoru v pariškem hotelu. Žrtev umora je postal jugoslovanski časnikar Josip Werner iz
Sarajeva, star 28 let. Ob šestih zjutraj so hotelski uslužbenci čuli pet revolverskih strelov iz Wernerjeve sobe. Ko so vdrli v njegovo sobo, so ga našli že mrtvega. Vratarica je videla moškega, ki je z veliko naglico hitel skozi hodnik in zginil na ulici. To se je zgodilo lako hitro, da ne more dati niti točnega popisa te osebe. Policija je začela z intenzivno pre-
iskavo. Dognala je, da se je v preteklem tednu interesiralo za sobo g. Wernerja več oseb. Iz tega se sklepa, da gre za umor, ki je bil že dalj časa pripravljen, vendar pa niso motivi znani. Zdi se, da gre za osebno maščevanje.
Pariz, 3. marca. AA. -Havase javlja, da je preiskava, ki jo vodijo oblasti radi umora Wernera, rodom iz Sarajeva, dognala, da sta umor izvršili dve osebi. Werner je v Parizu pravil, da je prišel v Pariz na študije, izdajal pa se je tudi za novinarja. V Parizu je živel zelo revno.
Sera iv'ade
Belgrad, 3. marca. ЛА. Danes je bila pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta. Ici je trajala od il do 13. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen ministra zunanjih zadev g. Marinkoviča, ki sc mudi v inozemstvu. Na tej seji so prišli v pretres proračuni posameznih banovin, ki so bili sprejeti po predlogu ministra financ dr. Stanka
Thomas odpotoval
v Alevie
Belgrad, 3. marca. AA. Direktor mednarodnega urada za delo pri Društvu narodov Albert Thomas je pred svojim odhodom i/. Belgradu posetil danes ob 8.30 predsednika vlade g. Živkoviča, da se lili! zalivali za izkazano pozornost in prisrčni sprejem, ki mu je bil prirejen v Belgradu zn dobo njegovega bivanja.
Belgrad, 3. marca. AA. Danes ob 10.40 jc odpotoval direktor medna rod nega uradu z.a delo pri Društvu narodov Albert Thomas v spremstvu svoje soproge, šefa kabineta Vipla in osebnega tajnika Duboura. svojo hčerko iu zetom Draškovičeni v Atene. Minister prometa je Tlio-iiinsii dul nn razpolago salonski voz do soluiin. Nu postajo so Thomasa spremili zastopnik mi-1 nistru zunanjih /adev, minister brez listnice dr. Ivosta kiiiiiauiKli, dalje nekateri v išji uradniki ta jnik delavskih zbornic živ ko Topalovié. I Zastopniki deloda jalcev in številni časniku rji.
Belgrad, li. marca. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16—19.30. Na seji se je razpravljalo o zakonu o izvršitvi in obvarovanju (izvršni red). Vrhovni zakonodajni svet je zakon v načelu osvojil, nakar se je vršila razprava o poedinostih. Seji sta |iriso-stvovala v imenu ministrstva pravde dr. Eisner, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu ter v imenu notranjega ministrstva inšpektor Vla-škulin. Nadalje je bila na seji izvoljena sekcija za proučitev zakonskega jiredloga o železnicah v javnem prometu. V lo sekcijo so bili izvoljeni dr. šurmin, Mijuškovič, Daka Popovič in dr. Gosar. Prihodnja seja se vrši jutri ob 16.
Splitski šhoi odlikovan
Belgrad, 3. marca. АЛ. Z ukazom Nj. Vel. kralja ter na predlog g. ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je bil odlikovan z redom sv. Save I. stopnje g. Kvirin Klemeni Bonefačič, splitski škof.
Par šha honlerenca bo odgodena
Budimpešta, 3. marca r V tukajšnjih političnih krogih sc tali, da vlada na pariški rc-paracijski konferenci med Madžarsko m Čcho-slovaško veliko nesoglasje in d.i ni izključeno, da sc bo radi tega pariška konfetenca odgodil i za mesec dni
V	presenečenje nemške politične javnosti je nenadoma odstopil pruski notranji minister Grzesinski. V posebnem pismu na pruskega ministrskega predsednika Brauna utemeljuje svoj odstop s svojo boleznijo, ki ga ovira, da bi se posvetil svojim dolžnostim i vnemo, kakor bi bilo treba. Nemški listi pa ne prikrivajo, da se je izvršila demisija energičnega ministra Drzesinskega tudi iz političnih vzrokov. Predvsem so vodili proti njemu strasten boj desničarski narodni socialisti in Hugenbergovi nacionalci, ker je bil Grzesinski odločno na stališču vveimarske ustave. Kot pruski notranji minister, v čigar rokah je bila skoraj vsa policija, jia je imel tudi močna sredstva za obrambo te ustave. Še bolj pa so bili proti Grzesinskemu komunisti, ki so ob vsaki priliki občutili njegovo trdo roko. Z neizprosno doslednostjo jo policija zatrla vse njihove revolucionarne poizkuse in vsi so vedeli, da je oče tega odločnega protijconumi-stičnega odpora bivši berlinski policijski predsednik — Grzesinski.
Baš to odločno stališče pa je na drugi strani zasiguralo pruskemu notranjemu ministru trdno stališče pri weimarski koaliciji, pa če-prav je imela vsaka od teli strank precej vzrokov za nezadovoljstvo s politiko Grzesinskega. Tako je bil Grzesinski prevelik stranka r, ki je vedno silno pazil, da imenuje na važnejša mesta same socialne demokrate. Centrum pa tudi ni mogel soglašali z njegovo kulturno politiko in čisto zadovoljni niso mogli bili niti socialni demokrati, ker je odločnost njih ministra škodovala njih popularnosti med delavstvom. Toda vsi li vzroki niso bili tako silni, da bi prodrl komunističen predlog o uezaup-ni Grzesinskemu in večina strank je baš sklenila. da odkloni ta predlog.
V	tem pa je padla bomba. Senatni predsednik sodišča in član soc. demokratske stranke dr. (iriitzner je v posebnem pismu opozo ril min. predsednika, da živi Grzesinski \ konkubinatu in da bi mogla ta stvar priti vsled nekega drugega procesa pred sodišče. Enako pismo je doposlal ludi šefom strank. Že prej pa so iz istega vzroka napadali nad vse strastno Grzesinskega nar. socialisti, ki so hoteli z odkritjem iz privatnega življenja nasprotnika doseči političen kapital. Stranke večine sicer niso hotele tako argumentacijo sprejeti, zato pa je izvajal konsekvence sam Grzesinski in po triinpolletnem vodstvru pruskega notranje ga ministrstva odstopil.
Za njegovega naslednika je imenoval min. predsednik Braun dr. Waentiga, ki je bil dosedaj šef uprave v provinci Sachsen.
Krize ëe ni
Berlin, 3, marca. n. Pričakovana vladna kriza danes še ni nastopila. Kabinet se je danes obširno bavil s spornim finančnim vprašanjem. Sklenilo se sicer še ni ničesar, temveč se bodo pogajanja jutri nadaljevala. Iz tega dejstva sklepajo optimisti, da se bo dal v zadnji minuti šc doseči kompromis med vladnimi strankami. Upanje pa jc seveda kljub demokratskemu posredovanju majhno, ker nemška ljudska stranka nikakor noče dovoliti zviSa-nja direktnih davkov. Na drugi strani pa socialni demokrati odklanjajo vsako znižanje zavarovanja brezposelnih Kriza zaenkrat še ni odpravljena, temveč samo odgodena.
Nadškof Batser v Sem.it
Scnj, 3. marca r. Včeraj v nedeljo jc prispel semkaj zagrebški nadškof prevzvišeni g dr. Ante Bauer v spremstvu svojega tajnika in ' rbiskal bolnega škofa presvitlega g. dr. Mapj-1 šiča. Zagrebški nadškof ostane tu dali časa.
Drugi Tardieujev kabinet
Točno, kakor je napovedal, je \ nedeljo g. Taidieu predsedniku republike g. Douiner-gueu predstavil svoj drugi kabinet, ki številčno prekaša vse dosedanje vlade. Nova vlada šteje namreč 33 članov, 18 ministrov in 15 državnih podtajuikov.
široka koncentracija, ki jo je g. Tardieu nameraval, -e ni posrečila, (i. Tardieu bi /.elo rad pridobil radikale za novo vlado, da bi se lako izognil dolgotrajnim iu mučnim debatam, ki jili bo moral izbojevati v parlamentu za nov proračun, (i. Tardieu je bil pripravljen na najširše koncesije. Ponudil je g. Herriotu mesto podpredsednika in pravosodno ministrstvo. Nadalje bi radikalna stranka dobila še štiri minislrstva in dva državna podlajnika. V ponudbi g. Tardieuja je bilo posebej omenjeno, da se gg Chautemps in g. Daladier, voditelj radikalov osebno sprejmeta v novi kabinet.
Vlada lake široke koncentracije, ko si stopijo tako različni elementi nasproti, bi seveda ne mogla biti trajna. Tudi g. Tardieu ji je mislil dati žc v naprej prehodni značaj. Sprejela naj bi proračun in socialno zavarovanje, \ zunanji politiki pa dovršila viseče delo, to je londonsko ra.-orožitveno konferenco. Takoj nato bi se pa zopet pristopilo k formiranju novo vlade. ti. Tardieu je toraj ponudil radikalom. svojim najnevarnejšim nasprotnikom, neke vrste premirje, da v političnem zatišju skupno izvedejo naloge, ki so ueodložljive in nujno zahtevajo rešitev. Apeliral je z drugimi besedami na njihov patriotizem — a ni uspelo. Radikali so odločno odklonili vsako s(*ielo-vauje z g. Tardieujem vedno še v upanju, da dobe položaj nazaj v roke. A tudi njihov račun se ni posrečil. Kljub odporu radikalov se je g. Tardieu ju posrečilo sestaviti desničarsko vlado, ki je po sestavi klubov, ki ji pripadajo, nekoliko bolj levičarska, kot prva, razven tega pa ji pripadala tudi dva radikala, g. Dumesnil iu g. Falcon, ki pa za to nimata privoljenja ladikabiega kluba. Verjetno, da ju bodo radi kali radi tega izključili iz stranke, — obstoja pa tudi možnost, da bo zlasti ugledni Dumesnil potegnil še nekaj drugih radikalov za seboj, kar bi bil jako hud udarec za radikale.
Nova francoska vlada ue poirenja nikake /premembe kurza ne v zunanji ne v notranji politiki. V vodilnih ministrstvih so ostale iste osebnosti. V novi v ladi je g. Briand kot zunanji minister. Dve ministrski krizi ena za drugo sta pokazali, da Briand ne more več brez Tardieuja vladali, a zaenkrat tudi Tardieu še ne brez Brianda. Odtod kompromis. Finance je mesto g. Cherona prevzel g. Paul Renault, znan prijatelj in zaupnik g- Tardieuja. — Zelo verjetno je, da si bo g. Tardieu poskušal v nastopni parlamentarni dobi iz raznih malih Skupin, ki sestavljajo desnico in sredino, skovali močno, kar moči homogeno desničarsko večino, ki bi mu za poznejši čas omogočila trajno obvladanje politične situacije.
Kardsnatota oporoka
Rim, 3. marca. n. Kardinal Merry del Val je s svojim testamentom vse svoje premoženje zapustil kongregaciji De propaganda ude in obenem izrekel željo, da bi bil pokopan v cerkvi sv. Petra ali v bližini papeža Pija X. Ko so kardinali prediožili to željo papežu, je papež brez besede odprl miznico, vzel iz nje zapečateno pismo in ga izročil kardinalom. Bil je testament papeža Pija XI., v katerem je naročil kardinalu Merry del Valu, da pokoplje njegovo truplo poleg papeža Pija X. Kardinali so nato dognali, da je mesto še za tretji grob. Papež ie nalo zcpet zapečalii svoj testament in rekel: Tem bolje, bomo pa trije skit-oaj ležali!
Kriza a*bimske v9m!e
Tirana, 3. marca. AA. Vlada je podala ostavko zaradi nesoglasij s parlamentom. Zadnje dni so bile v parlamentu ostre debate o interpelaciji, ki je bila vlržena glede italijanske družbe Agip . Krizo bodo reševali šele po bairamskih praznikih. Mandat za sestavo nove vlade bo po vsej priliki poverjen podpredsedniku parlamenta Vangeliju.
Defol/aire Obrtne banke
Belgrad, 3. marca. k. V sredo, dne 5. 1 m. se vi ši plenarna seja obrtne banke pod predsedstvom g. Stojadinoviča. Iz poročila predsedstva navadimo: Leta 1020. je bilo zrprošenili kreditov za 110,118.132 dinarjev napram 110 milijonom letu 1028. Zelo veliko je bilo konkurzov radi splošne gospodarske krize <>d vpisanega temeljnega btnč-iiega kapitala 75 milj. dinarjev je hilo 31. dccem-bra 192!: vplačanih 49,02.011 Din. Od le vsote je država vpisala ца 150.000 akcij 15,500.000 Diu, privatni delničarji pa 33,522.044 Din, dočim jih je bilo 6059 uničenih, ker niso bile pravočasno vplačane, iz, tega se vidi. da je državo plačala 33 cdstot., privatniki pa 58 odslot., dočim bi morala lo razmerje pravzaprav biti 40:00. Obrtna banka ima še vedno zelo veliko prostih kreditov, tako da sj jo težko misliti, da ue bi mogla plasirati razpoložljivih sredstev. Do konca I. 1929. je dobilo kredite 03 zadrug s skupno 5*011 zadrugarjev. napram 58 zadrugam v tel u 1928. Skupni plrsnmn banke 31. decembra 1 129 j.' znašal 63,895.000 napram 69,839.000 v letu 1828. \ teku poslovanja od začetka dalje je banka os-konl irala 4U.887 nienir v vrednosti 312 milijonov 715.'2^s Din. Odpistuih je hilo skupno 117 meni" v znesku .729 651 Din. V leku 1829 je bilo vrnjenega denarja 20,092000. Dne 31. decembra 1929 je hilo pri centrali iu glavni podružnici v Zagrebu m leî nega skupaj 27,658.333 Din, napram 10,537.1)66 Din v preišniem letu. V letu 1929. je banka dala kredita 10052 obrlnikoin. Z ozirom na bilanco bo predlagala na občnem zboru, da se izplača na lučun dividende delničarjem po 9 Din na akcijo.
Druga Tardieujeva vlada
V nedeljo zjutraj bila nova vlada sestav{jena — Računajo, da
ima vlada 20 glasov večine
Pariz, 3. marca. AA. »Havas« poroča: i lani nov o vlade so davi prevzeli posle.
Sestava vlade
Pariz, 3. marca. A A. Včeraj ob 2.15 je g. André Tardieu sporočil novinarjem tole listo svojega kabineta:
Predsedstvo iu notranje zadeve: André Tardieu; podpredsednik in minister za pravosodje: Raoul Pćret; miuister za zunanje zadeve: Ar'stide Briand; minister vojske: Ma-yinoi; minister za vojno mornarico: Dumesn.l; minister za finance: Paul Renault; minister za proračun: Germaine Martin; minister za pro-sveto: Pierre Mairaud; minister za kolonije. François Piétri; minister za pošto, brzojav in telefon: Mallarmé; minister za trgovino: Flan-din; minister za poljedelstvo : Ferdinand David; minister za trgovsko mornarico: I.ouis Roliin; minister za delo: Pierre tavale; minister za javna dela: Pernol; minister za narodno zdravje: Féry; minister za pokojnine: ChampeFer ties Ribes; minister za letalstvo: I.auient Eynac.
Državni podlajn'ki: Državni podtajnik v predsedstvu vlade: Marcel Heraud; dr/.avni podtajnik za narodno gospodarstvo: Franços Poucet; drž. podtajnik ministrstva za notranje zadeve: René Manaut; državni podtajnik v ministrstvu za vojsko: Ri-colfy; državni podtajnik v ministrstvu za vojno mornarico: Ro; državni podtajnik v ministrstvu za kolonije: A'cide De'monl; drž. podtajnik v ministrstvu za poljedelstvo: Serot; drž. podtajnik v ministrstvu za javna dela; Faîcos; državni podtajnik v ministrstvu za delo: Ca-ialla; državni podtajnik v ministrstvu za telesno vzgojo: Maurineau; državni podtajnik v ministrstvu za tehnično vzgojo: l.illas; državni podtajnik v ministrstvu za lepe umetnosti: l.o-tier; državni podtajnik v ministrstvu za proračun: Baretti; državni podtajnik \ ministrstvu financ: Maurice Paische; državni podtajnik v ministrstvu za trgovino: Oberkirch.
pet

London. 3. marca. A A. Ker se bo francoski kabinet predstavil zbornici šele v sredo, ne bo megla londonska pomorska razoro-žitvena konferenca pričeti z delom pred petkom. Če bo zbornica izrabila Tardieuju zaupnico, odpotujejo francoski delegati Tardieu. Briand. Dumesnil, Pietri in Kerguecez v London v četrtek ponoči.
Times poročajo, da bo Tardieu nadaljeval prejšnjo francosko politiko in nagla-šajo, da je Tardieu na vsak način mož na svojem mestu. List zaključuje, da je ministrska kriza povzročila veliko izgubo na času. kar ni nikomur koristilo.
Govor am?r. delegata
London, 3. marca. AA- Ameriški delegat na londonski pomorski razorožitveni konferenci Charles Adams je brzojavil v Ameriko govor, v katerem pravi, da se je sporazum med angleškim, francoskim in italijanskim stališčem v vprašanju tonažnih številk zakasnil, ker je nastopila francoska ministrska kriza. Adams je v svojem govoru nadalje naglasil, da se je z ministrsko krizo edinole izgubilo na času, in da se bodo razgovori s povratkom francoske delegacije lahko nadaljevali. Adams je dodal: Mi bomo sedeli v Londonu, dokler ne bomo dosegli sporazuma, .laz mislim, da sta se japonsko in ameriško stališče znatno zbližali. Mi imamo veliko časa in Amerika bo potrpela, ker ve, da ima konferenca pred seboj komplicirane probleme varnosti. Par dni več ali manj ne pomenja ničesar v primeru vred-nos'i sporazuma, ki naj se doseže v mirnem ozračju. Končuo je Adams v svojem govoru naglasil, da zahtevajo Zedinjene države tako veliko vsoto, kakor jo potrebujejo za svojo narodno varnost.
SndSsa n® razpotja
"tj® na гагрot«i
London, 3. marca. n. O Gandijevem ultimatu se čuje, da se bo pasivni odpor izvajal tako-le: 1. poziv k ignoriranju davkov, posebno davka na sol, 2. lokalni indijski upravni uradniki se pozovejo, da vsi skupaj izstopijo iz uradov, 3. prebivalstvo na deželi naj pozove svoje rodbinske člane, da izstopijo iz vladne službe, 4. družabni bojkot vseh vladnih uradnikov, 5. bojkot pravosodslva.
London, 3. marca. n. Zbor princev v Del-hiju je soglasno sklenil resolucijo, ki pozdravlja riomimonski statut za Indijo, dočim odločno odklanja politiko ločitve od angleškega imperija. Gandi je včeraj poslal svoj ultimatum podkralju. S tem je pasivni odpor postal gotov.
Šefa taš'sf. parfmnenta
R'm, 3. marca. r. Danes se je vršil sestanek fašistične zbornice. Najprej se je vršila komemoracija za pokojnim ministrom Bianchi-jem. Jutri se pa prične; proračunska razprava. Senatska zbornica se sestane 16. t. m. Zaradi velikega števila zakonskih načrtov, ki morajo biti v najkrajšem času sprejeti, bo, trajalo zasedanje fašistične zbornice 3 do 1 dni. Dne 18. t. ni. se prične zasedanje velikega fašističnega sveta, na katerem bo podal Mussolini obširen eksnoze o notranji situaciji
Pariz, 3. marca. AA. Lista novega kabineta je v političnem pogledu tale: v vladi jo iz skupščine (5 članov radikalne levice (ki predstavljajo skupino 51 poslancev), 3 člani demokratske socialne akcije (31 poslancev), 0 republikanske levice (65), 1 republikanski socialist (10), 2 radikalna socialista (114), 3 iz republikanske demokratske unije (89), 2 neodvisna levičarja (20), 2 /. levice radikalnih socialistov (15), 1 nezavisen iu 1 demokratski populist (18). I/, senata je 11 demokratske unije (34 senatorjev), 3 z levice radikalnih demokratskih socialistov (150) in 1 nevpisan. Novi kabinet ima 34 članov, med njimi 18 ministrov, 15 državnih podtajuikov in 1 visokega komisarja. (3 članov pripada senatu, a 20 članov in podtajuikov je bilo že v prvem Tardieujevem kabinetu, medtem ko je 14 novih.
Program nove vlade
Pariz, ".marca. n. Novn vlada bo v svojem programu dovoljevala političnim nasprotnikom koncesi je. Finančni program je enak Chaulemp-sovemti Predlogi finančne komisije glede znižanja dnvkov so sprejeti in renta za stare bojevnike odobrena. sEcho de Paris- poroča, da se bo nadaljevala \ prvem Tardieujevem kabinetu napovedana politika prosperitete. Ti. lien bo izjavil, dn o me njegov p—îdlo~. ki ; je stavil radikalom glede notranjepolitičnega тс-niirjn, še dalje v veljavi, že radi tega, ker ni globokih razlik niti glede potrebnosti davčne reforme niti glede končnih ciljev velikih zunanjepolitičnih problei'.'ov: londonske konference, Voungovega načrta, carinsKega premirja in saarskih pogajanj.
SL
Težaven položaj Franc i'e
Pariz, 3. marca. r. Jules Sauenvein javlja iz Londona »Matinu alarmantne vesti v zvezi s pogajanji na londonski konferenci. Po teh vesteh bo prišlo še ta teden med Ameriko in Japonsko in nato med Ameriko in Veliko Britanijo do posebnega sporazuma v vprašanju omejevanja graditve bojnih ladij in v vprašanju paritete. Ako bo prišla francoska delegacija čez dva ali tri dni na konferenco v London, bo Francija izpostavljena velikanskemu pritisku od od strani drugih držav.
Semafor Borah za razorožitev
Newyork, 3. marca. n. Senator Borah je izjavil včeraj v svojem govoru, ki ga je imel v radiu: Če bi se razorožitvena konferenca razšla brez uspeha, bi to ne bil samo razočaranje za milijone, temveč katastrofa. Države na konferenci so iste, ki so se v svetovni vojni borile ramo ob rami. Nemčija nima mornarice in nobene pomembne vojske. Avstrija je brez moči. -Madjarska je razkosana in se bori za svoj obstoj. Samo zmagovalci so v Londonu. Podpisali so sveto pogodbo, da nikdar več ne bodo segli po vojnih sredstvih. Ce se sedaj ne posreči zmanjšati oboroževanje, bi bilo vsako upanje mrtvo. Vlade, ki so podpisale mirovno pogodbo, imajo 30 milijonov mož pod orožjem. Na leto se razmeče pet milijard doîarjev za vzdrževanje bojnih sil. V zadnjem letu so izdale v Londonu zbrane velesile no milijardo samo za oboroževanje na morju. Sumničenje, nemir in nezaupanje vladajo tako kakor poprej. Samo zaupanje lahko omogoči omejitev oboroževanja. Londonska k ferenca bi morala svoja posvetovanja vršiti javno.
Pred velijo b'tbo na KHa'skem
l.ondon, 3. marca. AA. Iz Pekinga poročajo, da bo v kratkem med četami Čangkajška in kitajskimi uporniki velika bitka. Čangkaj-šek bo skušal zasesti Tientsin in Peking.
Rekorden uspeh smuških tekem
Oslo, ". marca. n. Narodnih sluvnosti na Norveškem. posebno tekmovan ja na I lolinenkolle-iiii. se je udeležilo več kot 60.000 gledalcev, med njimi tudi kraljeva rodbina. Kvaliteta in kvantiteta zasedbe in izvršitve je bila rekoidnn. Več kol -101) skokov je bilo izvedenih v pičlih treh urah. Olicielni rezultati se bodo objavili šele danes zvečer ob razdelitvi dani. Nemec Glass je s skokoma 46 in 44.5 m bil prvi izmed zastopnikov Srednje Evrope. Kraljevi pokal je dobil Norvežan Imjurengen s skokoma 46.5 in 42m. Damski pokal za najboljši tek s skokom v kombiniranem teku pa je dobil Sigtnund H u url. Zaključek prireditev tvori danes trajni tek nn 50 km.
Oslo, 3. marca. n. Mednarodni zimski spojini teden je danes končal s trajnim tekom na 50 km. Oh startu je bila huda megla ter se je od 177 prijavljenih tekmovalcev postavilo 110. Ker ie bil ponoči hud mraz, je bila pot skoro večinoma zle-denela. Zastopniki Srednje Evrope pač niso prišli do vfl'ave, temveč se je razvila huda konkurenca nicd Norvežani, Švedi in Finci. Prvi zmagovalec je bil Šved Utterstrom, ki je pišel na cili v sijajnem časti 3:53:17. Drugi je bil No veian Rustadstucr, tretji pa Fincc Paannnen. Od srednjeevropskih tekmovalcev je dosegel najboljše mesto Čeh Jožef Ncmcček s 4::33:36. Nqegov sorojnk Fc tauer je dosegel 4:"?r:52. Edini zastopnik Nemčije Turinžan Otto Wahl ic dor.etfel čas -1:41:16,
Masarykove svečanosti se pričete
Pi 'agu, 5. marca. n. Na čiisiitke mladinskih o......nizncij Itdečega križa se je zahvalil predsednik Masaryk otrokom v govoru s poz'vom, nuj se utrjujejo / delom in telovadbo ter zmernim življenjem. Rekel ji je: mNc bodite bojazljivi. temveč pogumni! Zanesite se na Boga, na dobre ljudi in na same sebe! V naši državi je več narodov. Vsak "»j ljubi s.voj jezik in svoj nared ter naj pri tem skuša približati narode med seboj in pomagati do sporazu.na. Učite se jezikov svojih sosedov! Znamenje Križa nas druži vse in veže vse Jiaroi' v človeško celoto.. Masuryk je sam prestavil svoj govor v nemški u' : matijarski jezik.
Praga, 3. marca. n. Predsednik Masaryk je danes sprejel zastopnike češkoslovaškega učiteljstva, ki so s spomenico zahtevali novo šolsko organizacijo. Masaiyk je odgovoril, da morda ni slučajno, da je učitelj postal prvi predsednik nove države. To odgovarja nazorom Komenskega, ki je v šoli vedno videl državo v malem. Izjavil se je za reformo visokošolskega študija, katerega metode se morajo zboljšati. Glavna naloga šole in posebno vseučilišča je, da učenci morejo zavzeti samostojen stališče glede problemov praktičnega življenja. Učitelji in starši morajo biti nasproti otrokom predvsem odkritosrčni.
Dalje je Masaryk sprejel danes delegacijo 35 članov berlinske mednarodne sludenfovske zveze, ki potuje po Češkoslovaški, Avstriji. Italiji in Švici in ki je predložila predsedniku svoje čestitke. — Nato je poselila predsednika Masaryka 30 članska delegacija iz njegovega rojstnega okraja Hodonina. Predsednik se je posebno razgovarjal z nekaterimi starejšimi ljudmi iz občine Čenkovice, kjer je predsednik svoječasno hodil v ljudsko šolo. Nato je povabil delegacijo na kosilo v bivši češki prestol-ni dvorani.
V češkem deželnem /boru je predsednik opozarjal na to, da je bil Masaryk že L 1892. poslanec češkega deželnega zbora in da je tam îmstopal za načelo avtonomije, od katere je edino upal na lieniško-češki sporazum. Pred govorom predsednika so ostentativuo zapustili dvorano komunisti, nemški nacionalisti in nemški narodni socialisti. Deželni zbor je nalo sprejel predlog za ustanovitev Masarykovega doma za tuberkulozne in dovolil v to svrho 25 milijonov Kč.
Komunisii so današnjo sejo praškega občinskega sveta porabili za io, da so demon-sfrirali proti Masaryku. Ob 2 popoldne se je pred praško mestno hišo zbralo okoli 200 komunistov. Močna policijska četa je morala komuniste s silo razgnati ter je aretirala komunističnega poslanca Krosnarja, štiri komuniste in dve komunistiuji. Poslanca so po legitimiranju izpustili. Na seji sami pa je komunistični občinski svetnik Vacek ironiziral Masarykovo proslavo in jo označil za socialno-fašistično komedijo. Zupan dr. Baxa ga je pustil govoriti do konca, pridržal pa si je, da vloži ovadilo radi razžalitve predsednika.
Sia lin poftišča
Moskva, 3. marca. n. V prizadevanju za ureditev poljedelske kolektivizacije dela Stalin na to, da se vse kolektive pozitivno spo-polnijo v tako zvanih artelih, to je zadrugah za skupno poljsko delo, v katerih ostanejc samo stroji, seme, delo in vprežna živina skupna last, dočim ostanejo stanovanjske hiše, vrtovi, mali inveptar, drobnica, perutnina in ena moizna krava privatna last.
6. večer mednarodnih rokoborb
Snoči so se rokoborbne tekme pri potni uni-onskt dvorani nadaljevale. Velika dvorana jc bila tako polna, da je policiia zabranila nadaljnje izdajanje vstopnic. Pred pričelkom rokoborb je g. Mrna pokazal par produkcij, pri katerih je prišla do veljave niegova silna moč. Najbolj efektne je bilo krivljenje sedem metrov dolgega in tri centimetre debelega železnega droga. Drog je držal v ustih, katerega mu je skrivilo šest ljudi. 30 cm dolgo in en in pol cin debelo železno palico je pa z rokami skrivil v obliko ploskve. Nato so nastopili atleti, od katerih sta pa dva manjkala. Proller in Bachiaty sta odpotovala, ker nimata izgleda na uspehe. Izmed občinstva se je prijavil tudi amater g. Sotler, ki bo danes nastopil proli Doberlu. Nato sta nastopila Johnson in Wehram. In zopet je imel Johnson s svojo gibčnostjo veliko prednost. Masivni Wehram mu ni mogel do živega in zato je borba ostala neodločena. Ravno tako sta se tudi neodločeno borila Budrus in Mrna. Ta borba je bila radi robustnosti obeh atletov zelo surova. ' Nato je ponovno nastopil Wehram proti Doberlu, j katerega je spravil s podprijemom v 5. minuti na , hrbet. K odločilni borbi sta nastopila Kopp in Italijan Equatore. Borba je bila zelo napeta, zlasti še, ker se je vodila zelo oprezno. Kopp se je samo I branil in se pazil, da ni uspel Italijanu njegov specialni prijem. Občinstvo je bilo zelo nervozno. I Večkrat je imel sicer Kopp Italijana skoro na I hrbtu, z izredno spretnostjo se je pa Equatore vedno rešil. Pri nesem poskusu Koppa, spraviti Italijana na hrbet, je uspel Italijanu n;egov prijem. I izgledalo je, da bo Koppa premagal, kajti Kopp jc bil docela izčrpan. Zgodilo pa se je nekaj neverjetnega. Italijana je prijel, ker je napačno držal svoj prijem dvojni Nelson, v ])rstc krč. Tako je Kopp, še predno je videl, kaj jc Italijanu, istega polotil s podprijemom na hrbet. Krč je bil tako silen, da mu nista mogla iztrgali rok Wehram in Mina, najsilnejša atleta. Šele zdravniška inte ven-cija je rešila Equaloreja. Ta krč je velika redkost. Prisotno občinstvo je Koppa burno pozdravljalo. Reči pa moramo, da je bila zmaga Koppa čisto slučajna.
Dunajska vremenska napoved: Veči ima j.isiio. Ponekod megla.