Zakaj mora javnost izvedeti po ovinkih in "izkapljanih" vesteh o važnih razvojih! Ljudstvo je upravičeno vedeti o namenih vlade z ozirom na indokitajsko zadevo. — Tozadevne vesti, ki prihajajo v javnost, so one, ki “izkapljajo” na svetlo skozi špranje tajnih sej. Konec opredeljevanja belih in črnih šolarjev WASHINGTON. — Admiral Radford, predsednik skupnih mačelnikov generalnih štabov, je izjavil, da je mogoče Indokino še vedno rešiti, “če mi in naši zavezniki podvzamemo ob času akcijo-. Ko so ga potem časnikarji vprašali, kaj misli pod iz trazom ‘“akcija”, je odgovoril, da bi se “ob začetku potrebovalo samo ameriške zračne in pomorske edinice, toda utegnile |pa bi biti potrebne tudi armadne čete, če bi Kitajci intervenirali” (posegli vmes). Državni tajnik Dulles je izjavil, da je nadaljni ameriški poseg v Indokino odvisen od “internacionalizacij e” konflikta ter od želje po taki akciji od strani Cambodije, Viet Nama in Laosa. Ta informacija je prišla po o-vinkih in na skrivnem s tajne seje med Dullesom, Radfordom in kongresniki ter specialisti za zunanje zadeve. Znani časnikar in analizator svetovno - političnih razvojev, William F. Mc-Lermott vprašuje: Zakaj predsednik Eisenhower in Dulles brez ovinkov ne povesta, kakšne namene imata glede Indo-kine? Amer. vojaštvo v Indokino? Admiral Radford je rekel, da utegnejo ameriške čete biti poslane v Indokino, če bi tam intervenirali Kitajci. Če bi mi v v tem slučaju tam stiskali in klestili Kitajce, ali bi ne bilo ver-Jetno, da bi jim Sovjeti poma-§ak, s čemer bi se znašli v svetovni vojni, katere posledica bi bila popolno uničenje vseh pri-2adetih? Kdo ve odgovor na vprašanja Odgovor na ta vprašanja ne ^e nihče, tudi ne Dulles in Rad-°rd. Vsakdo pa ve, da je upo-v kolonijalnih okrajih v Slavnem kriva mržnja proti tuji dominacij i. v To mržnjo pa spretno, izkori-,cajo komunisti za pospeševan-le svojega lastnega imperializ-rr'a’ ki vključuje večjo regimen- po njihovem mnenju — za svojo svobodo? Kdo bo skrbel za Francijo, ko bo ob kolonije? Francija vsekakor ne bo mogla izhajati brez virov svojih kolonij, ki jih bo gotovo prejali slej izgubila. Ali bo morala A-merika v tem slučaju podpirati francosko ekonomijo do konca sveta? Vse bolj prevladuje mnenje, da Indokina ni za ameriško varnost tako važna kakor je Evropa ali Južna Amerika. V Franciji je zdaj 25 odstotkov komu nističnih volilnih glasov, v Italiji 37%. Nič kaj lepa in ugodna ni misel, da bi bilo tisoče ameriških vojakov v džunglah kot vada komunističnim tigrom, kakor so bili Francozi v trdnjavi Dien Bien Phu. Francija predložila načrt za evakuacijo ranjencev vacij° in hujšo suznost kot jo je kdaj izvajal angleški ali fran. imperializem, ko sta bila a višku svoje moči. Kolonijalizcm na umiku utonijalizem tradicionalnega Pa je končan ali bo v nekaj le— b- Francozi, Angleži in Ho-v ndci imajo v svoji oblasti še s.yke kolonije. Francozi so za-Se rani v Severni Afriki, kjer nameravajo odpovedati ju ^eniU kolonijalnemu imperi-he if katere&a dobivajo surovi-kakor tudi vojaško moštvo, ^ iz Senegal! j e. ke • ®everni Afriki imajo veli-rosne težave z arabskim TiUn°naliZm0m‘ tecimo, da ko-fiko u* prevzamei° Severno Af-PotG kakor 80 Indokino. Ali naj di im Arnerika intervenira tujih po vseb neštetih kra- Se ljudje borijo — vsaj Vremenski prerok pravi: mp3 ,e'¥Svi Janes jasno in toplo. Pono- Jasno in bolj hladno. Francozi so pripravljeni odvesti iz trdnjave tudi težko ranjene upornike. HANOI, Indokina. — Francosko visoko poveljstvo je predlagalo nov načrt za evakuacijo ranjencev iz trdnjave Dien Bien Phu, vključno za evakuacijo težko ranjenih upornikov. Načrt, ki so ga Francozi sporočili preko svojega radia vit-minhskim upornikom, predlaga: Popravilo letališča v trdnjavi, da bi lako pristajala na njem večja letala za prenos ranjen-"• Prenehanje s francoskim zračnim bombardiranjem ceste v razdalji 70 milj med trdnjavo in krajem Son La, da bi mogli uporniki prevesti svoje lastne ranjence. Francoska zdravniška pomoč in prenos težko ranjenih upornikov s francoskimi letali v francoske bolnišnice. Francozi so že prenehali bombardirati omenjeno cesto, nato, ko so komunisti pristali, da bodo dovolili evakuacijo 450 do 2,000 ranjenih Francozov iz trdnjave Dien Bien Phu. Ko so Francozi uvideli, da so mogli v dveh dneh odnesti komaj enajst ranjencev s helikopterji iz trdnjave in je komunistični poveljnik Glap izjavil, da ne dovoli popravila letališča, da bi mogla na njem pristajati večja letala, ki bi lahko naglo odnašala ranjence, so francoske oblasti v Hanoiju izjavile, da se ne čutijo več obvezane zadrževati letalskega bombardiranja ceste. ------o----— Obravnava preti nevredni materi CLEVELAND. — Sodnik A. Woldman je povedal, da se bo L junija začela sodna obravnava proti materi 13-letne deklice, katero je zvodnik Joe Dremati kriminalno zlorabljal. Sodnik je dalje rekel, da se bo morala mati zagovarjati pred poroto. Obtožena je zanemarjanja svojih dolžnosti do omenjene hčerke in do štirih drugih svojih otrok. V indokini se je že pričelo "umivanje možgan" ujetnikov Komunistični zdravniki v trdnjavi Dien Bien Phu vrše operacije brez omamil. HANOI, Indokina. — Komunistični politični častniki so že pričeli “umivati možgane” Fran cozom in njim pridruženim domačim borcem, ki so jih zajeli v trdnjavi Dien Bien Phu, kakor so to delali korejski komunisti z ameriškimi ujetniki. Ranjenci, ki so bili odneseni s helikopterji iz trdnjave, vedo povedati tudi o strahotnih razmerah v bolnišnicah, ki so jih zasegli komunisti. Povedali so, da ranjeni možje umirajo zaradi pomanjkanja hrane in da vršijo komunistični zdravniki operacije brez omamil. Ranjenci in drugi ujetniki, ki so bili zajeti v trdnjavi, morajo poslušati vsak dan tri ure trajajoča intenzivna politična predavanja. V Guatemali razlagajo z ladij sovjetsko orožje Vlada Nicaragua poroča, da so njeni varnostni organi našli ob obali skrito in zakopano orožje. WASHINGTON. — Državni c epartment je naznanil, da raz-.dadajo v levičarski Guatema-i važno« orožje, ki je prišlo z o-zemlja, katerega kontrolirajo •Sovjeti. To orožje prihaja ob času, ko se stalno slabša položaj v centralni Ameriki. Državni department je že ponovno obtožil Guatemalo, da — “igra komunistično igro”, ter označuje to za “nevaren razvoj”. Za to izjavo tiči vidna skrb a-meriških avtoritet zaradi povečane komunistične aktivnosti v c ržavah centralne Amerike. — Pred nekaj dnevi je vlada republike Nicarague sporočila, da so njeni varnostni organi našli 40 pušk, dve brzostrelki, 20 ročnih granat in štiri avtomatične pištole, katero orožje je bilo zakopano ob pacifični obali dežele. To orožje je bilo najdeno kmalu po neuspelem napadu na protikomunističnega predsednika republike Anastasio Samoza. Novi grobovi Ignatius Spegalski Umrl je Ignatius Spegalski, 7206 Hough Ave. Star je bil 70 let in doma iz Hrvatske. Bil je zavarovalninski agent. Zapušča ženo Marie. Pogreb bo v četrtek iz Golubovega pogrebnega zavoda v St. Agnes cerkev ob desetih in od tam na pokopališče. Martin Vertovsnik V torek zvečer je po kratki in mučni bolezni umrl v St. Al exis bolnišnici Martin Vertovsnik. Stanoval je na 1104 S. 71 St. Star je bil 43 let. Rojen je bil v Nemški vasi, fara Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel pred 30 leti. Dolgo let je delal pri Patterson Leitch Co. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Tukaj zapušča tri hčere Eleanore, por. Delič, Rose Mary in vnukino. Tukaj zapušča tudi brata Charlesa Vertovsnik, v stari domovini pa brata Rudolfa. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in potem na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes zvečer ob šestih. Agnes Offak Danes zjutraj je umrla Agnes Offak, stanujoča in* 5801 Dibble Ave. Podrobnosti jutri. Obsojena begunca WUERZBURG, Nemčija. — Tukajšnje sodišče je obsodilo v dosmrtno ječo dva jugoslovanska begunca, ker sta vrgla iz br-zečega vlaka ženo Simone De Rider, 51 let staro belgijsko vaditeljico v smučanju. Žena se ie ubila. Skok z mostu v smrt CLEVELAND. — V ponedeljek so našli pod mostom na Clark Ave., truplo nekega približno 30-letnega moža, ki je padel ali skočil z mostu v smrt. Churchill priporoča previdnost v kočljivi zadevi Indokino Velika Britanija ne bo delala obveznosti, dokler konferenca ne stori vsega, kar se da storiti za mir v Indokini. LONDON. — Premier Churchill je v ponedeljek izjavil, da je nujna naloga Anglije delovati za s pogajanji dosežen mir v Indokini. Zato je rekel v nižji zbornici, da Britanija- ne bo naredila nobenega dokončnega odloka glede “pacifičnega NATO” projekta, katerega priporočajo Združene države, dokler ne bo na ženevski konferenci storjeno vse, kar se da storiti, da se doseže mir v Indokini. Dalje je Churchill zagotovil poslancem delavske stranke, da se ni Britanija med tem zapletla v nikaka pogajanja, ki bi vsebovala njene obveznosti do ju-žnoazijskega obrambnega pakta, katerega predlaga in priporoča državni tajnik Dulles. PARIZ. — Maurice Schuman, pomočnik francoskega zun. ministra, je bil v ponedeljek zvečer pri ameriškem poslaniku J. Dillonu, od katerega je želel pojasnil, kaj so pripravljene Združene države storiti v pomoč Francozom v Indokini. Najvišje sodišče je soglasno odločilo, da je plemensko opredeljevanje šolstva neustavno. - Odlok prizadeva predvsem 17 držav in District of Columbia. - Izenačenje šolstva se mora izvršit stopnjevaje in polagoma. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na Jugu vlada mržnja do odloka, zastopniki delavstva, pro-gresivcev in črncev pa so ga vzeli z odobravanjem in zadoščenjem na znanje. WASHINGTON. — Naj višje sodišče je v ponedeljek soglasno odločilo, da je segregacija ali o-predelitev zamorskih in belih o-trok v ljudskih šolah neustavna. Sodišče pa je istočasno poskrbelo za, odložitev izvršitve tega daljnosežnega odloka, ker je treba vzeti v poštev različne tozadevne lokalne razmere. Na jesen bo- sodišče odločilo, tako naj se izvrši ta odlok. — Odlok torej ne zahteva takojšnjih izprememb v sistemu opredeljenega šolstva, ki je po zakonu predpisano v 17 državah in v District cf Coluumbia, v štirih državah pa je tako opredeljeno šolstvo dovoljeno, toda ne zahtevano. Morda bo preteklo leto dni ali več, preden najvišje sodišče končnoveljavno določi metode, s katerimi naj se konča opredeljeno šolstvo, in morda nadalnje leto, preden bodo posamezni šolski distrikti te odloke izpolnili. Kansas, Okahoma, Texas, Maryland in District of Columbia so takoj naznanile, da se bodo podvrgle odloku najvišjega sodišča ter preuredile svoj šolski sistem. Države na “globokem Jugu” so vzele z mržnjo ta odlok na znanje. Mnenje zakonodajalcev Senator Herbert H. Lehman, demokrat iz N. Y. in znani pro-gresivnež, je rekel, da je sodišče “govorilo z avtoriteto ter končno, obsodilo zlo ponižujoče prakse plemenskega opredeljevanja v naših šolah. Ta odlok morajo z veseljem pozdraviti vsi ljudje vsega svobodnega sveta.” Thomas G'. Abernaty, demok. kongresnik iz Michigana, je rekel: “Beli in zamorski otroci moje države ne bodo hodili skupaj v šolo, ne glede na ustavo.” John A. Blatnik, demokratski kongresnik iz Minnesote (ki je slovenskega porekla): “Jaz ne morem oporekati legalnemu u-stavnemu -odloku, toda s človečanskega stališča človeških odnosa jev, da se zagotovi polnost duha svobode, ki jo zagotavlja ustava, bo treba še utirati pot napredka za dosego polne enakopravnosti vseh ljudi.” Zvišanje mezd pri Fordu CLEVELAND. — Pri Fordu v Brook Parku je bila več kot 8,000 delavcem, ki pripadajo k CIO, zvišana mezda za 5 centov na uro. To zvišanje postane veljavno dne 1. junija. Poziv AFL organizacije administraciji CHICAGO. — Eksekutivni odbor AFL je napovedal nadaljevanje pomikanja proti brezpo-selnositi ter je pozval predsednika Eisenhowerja in njegovo administracijo, “naj vendar že potegne glavo iz peska ter pri-pozna resnost problema, in naj za njegovo rešitev tudi kaj stori.” Guverner Talmadge se ne ukloni Herman Talmadge, governer države Georgije, je obtožil naj-višje sodišče, da je reduciralo u-stavo na “krpo papirja” ter je zagotovil ljudstvu države vso veljavnost in oblast svojega u-rada, da se vzdrži v Georgiji o-predelitev, — toda brez nasilja. James F. Byrnes, governer S. Caroline in bivši zvezni državni tajnik, je rekel, da je “zapre-paščen” nad tem odlokom. Pozval je Južnokarolince, naj se ne razburjajo in vzdrže red in mir, dočim bo on proučeval odlok in se odločil za svoja priporočila -državni zakonodaji. Progresivne skupine so zadovoljne Zamorske, delavske in liberalne skupine pa proslavljajo ta odlok na j višjega sodišča kot mejnik v napredku civilnih svoboščin. Južni zakonodajalci so večinoma trpki nad odlokom, toda mnogo njih poziva ljudstvo, naj se ne razburja in ostane mirno. Bela hiša ni imela nobenega komentarja. V Washingtonu so sprejeli ta odlok z mešanimi občutki. Severni kongresniki zvečine pozdravljajo odlok kot udarec diskriminaciji. Nekateri južnjaki Pa vidijo v njem “uzurpiranje” držav, pravic. Zopet nadaljni napovedujejo, da bo odlok ovira izobrazbi črncev na jugu. Kongresnik Wm. L. Dawson, demokrat iz Illinoisa, ki je zamorec in prvi zamorski preds. kakega kongresnega odbora, je izjavil, da je ta odlok “največja, najboljša stvar, ki se je zgodila izza izjave neodvisnosti in bo združila Ameriko ter dvignila njen status voditeljice v očeh vsega sveta.” Slovenska pisarna 5116 Glass Are., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 VAJA:: V petek zvečer bo vaja za veseloigro Pri Belem konjičku in sicer v Slovenski pisarna. Prosim za točnost. — Režiser. OPOZORILO: Vstopnice za i-gro Pri Belem konjičku, s katero otvorimo Ligino kampanijo lahko dobite v Slovenski pisarni ali pa v slovenski slaščičarni Oražem na St. Cairju. Vstopnice so po $1.—Segajte po njih in tako pomagajte Ligi pri njeni kampaniji. Zdaj so fudi tiskarji na vrsti WASHINGTON. — Vladni tiskarski urad, kjer tiskajo vse vladne in kongresne tiskovine, je odslovil 20 uslužbencev in sicer zaradi njihove dvomljive lojalnosti. Devet izmed dvajsetih odslovljenih je baje imelo očitne komunistične simpatije. -----o----- Amerikanca pobegnila k Čehom DUNAJ. — Češkoslovaški radio je sporočil, da sta dva ameriška vojaka prišla na češko o-zemlje, kjer sta zaprosila ta-mošnje oblasti za politično pribežališče. Eden teh vojakov je Pfc. Peter Rank, v Nemčiji rojen padalec v amer. armadi, — drugi pa je James Davis iz Phi-ladelphije. Prestala operacijo — Mrs. Mary Sadar, 1017 E. 72 St., je pretekli teden srečno prestala operacijo v St. Alexis bolnišnici in bo prišla okrevat k sestri Mrs. Louis Fortuna na 19212 Kewanee Ave. Poroka— Mrs. Anna Bauer, 1328 E. 81. St., vabi vse farane k poročni maši svoje hčerke Mildred Ann z Eugene Petonic, sinom Johna in Matilde Petonic, 4529 W. 172 St., v soboto 22. maja ob desetih dop. v St. ColumbkilTs Church na E. 26 St., in Superior Ave. — Bilo srečno! Koncert v Newburghu— V nedeljo 23. maja bo Mladinski zbor fare sv. Lovrenca podal svoj letni koncert. Koncert bo v cerkveni dvorani in se bo pričel ob osmih zvečer. Na programu so skrbno izbrane slov. in angleške pesmi. Kot solist bo tudi nastopil naš priljubljeni tenorist Eddie Kenik. Mladi pevci vljudno vabijo. Najdeno— Na 58. cesti in St. Clair Ave. js bilo najdenih v denarnici 6 ključev in polovico umetnih zo-Dov. Kdor je izgubil, naj se oglasi na 1165 E. 58 St. Kdo ga pozna— V Highland View bolnišnici leži g. Joe Godič, star okoli 75 let. Dr. Reed, ki ima bolnika v oskrbi, bi rad zvedel, č»e ima 'kake sorodnike. Kdor bi o tem kaj vedel, naj kliče WY 1-7100. Seja— Klub Ljubljana vabi na izredno sejo “Pripravljalnega odbora za proslavo 25-letnice kluba” v četrtek ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja— Društvo sv. Arne št. 4 SDZ i-ma v četrtek ob 7:30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Detroitčani v Turčiji ISTANBUL. — Semkaj je prispelo iz Detroita 52 tgovcev in podjetnikov, ki bodo tukaj proučevali turško trgovino ter industrijo. HANOI, Indokina. — Francosko vojaško poveljstvo je naznanilo, da so helikopterji odnesli včeraj iz trdnjave Dien Bien Phu v Luang Prabang, Laos, 18 nadaljnih težko ranjenih vojakov. NAJNOVEJŠE VESTI ŽENEVA. — Iz francoskega vira poročajo, da sta sc Amerika in Francija sporazumeli za pogodbo obrambe južnovzhod-ne Azije, ne da bi čakali na odobritev Velike Britanije niti ne na konec ženevske konference. WASHINGTON. — Republikanski voditelji v senatu so se zedinili, da se mora zaslišavanje zadeve med McCarthyjem in armado nadaljevati, čeprav je bilo zaradi stališča predsednika Eisenhowerja to zasliševanje začasno ustavljeno. CHARLOTTE, N. C. — Pred-sednik Eisenhower je včeraj tukaj potrdil svoje zaupanje v armado z izjavo: ‘ Mi imamo še vedno zaupanje v armado, in sicer vse od njenih tajnikov in visoke komande pa do zadnjega preprostega vojaka.” NEW DELHI, Indija. — Premier Nehru je včeraj pozval na nagel sporazum v Ženevi za končanje bojev v Indokini, ne da bi se čakalo na “politični odlok.” WASHINGTON. — Odbor zbornice poslancev (kongresnikov) je včeraj odločil, da se raztegne socialno . zavarovanje na 500,000 nadaljnih ljudi, vključno na domače posle, svečenike in one vladne u-službence, ki niso od tega zavarovanja izključeni. Ameriška Domovom /m »iorn* ^sntrjuisrm «137 St Ci»iT A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Z« Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 8 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1808 at the Post Of-fice nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ««*>83 No. 98 Wed., May 19, 1954 Trst zopet naprodaj Dopisniki amerikanskih listov v Evropi poročajo, da ce vršijo med Ameriko in Anglijo na eni strani in Titom na drugi strani tajna pogajanja za “ureditev” tržaškega vprašanja. Baje pogajanja še kar dobro napredujejo in dajejo upanje, da se bosta Jugislavija in Italija pobotali o tej sporni zadevi. Predlog, ki so ga sestavili na omenjenih razgovorih v Londonu, menda Italiji še ni bil uradno predložen, njegova vsebina pa ji je vseeno gotovo znana. Sporazum naj bi se glasil nekako tako, da Jugoslavija obdrži, kar že ima ozemlja in dobi poleg tega še par slovenskih vasi na ozeimju cone A, dočim dobi Italija ostalo ozemlje z mestom Trstom vred. Ker pa bi Tito toliko žrtvoval, mora dobiti za tako žrtev odškodnino. Kot odškodnino mu ponujajo — denar, ki naj bi ga Jugoslavija porabila za to, da zgradi novo pristanišče, v Kopru in ga zveže z železnico in cestami s koprskim zaledjem. Poleg tega naj bi pa za novo mejo med Jugoslavijo in Italijo jamčili še Amerika in Anglija, tako da se enkrat za vselej presekajo vse zahteve z ene ali druge strani po spremembi meje. Vse take stvari so zvedeli gori omenjeni dopisniki. Ta načrt sam po sebi za Ameriko in Anglijo ni nespameten. Te dve velesili dobro vesta, da je gospodarstvo v Jugoslaviji v velikih škripcih. Jugoslavija ima nekaj sto milijonov dolga v tujini in ne ve, kdaj in kako bi jih plačala; jugoslovanska zunanja trgovina je globoko pasivna; doma pa čaka cela vrst tovarn nedograjenih, elektrarn brez generatorjev in turbin, manjka industrijskih surovin, manjka^ tujih strojev, življenje je zmeraj dražje, delo se dobi težko, plačevanje davkov šepa itd. Na drugi strani pa so izgledi na pomioč iz tujine, od dneva do dneva manjši. Zato je treba dobiti denar za vsako ceno, ako ne gre drugače, pa s prodajo Trsta. Tista pripovedka o izgraditvi pristanišča v Kopru in zvez s koprskim zaledjem je potrebna samo za propagando, da se; ljudem v Jugoslaviji nasuje pesek v oči. Ako bi Tito dobil denar za Trst, ga bo porabil za druge nujnejše stvari, kot sta Koper in njegova bodočnost. Zato Tito tudi namiguje, da bi mu bil tak predlog kar všeč. Stavi -veda visoke zahteve, toda svet ve, da na Balkanu beseda ni konj; ako bodo pomudili kaj manj, bo moral Tito tudi sprejeti, saj mu drugega ne preostane. Pa se vendar lahko zgodi, da so vsa ta pogajanja račun brez krčmarja. Predvsem nihče ne ve, kaj bi na to kupčijo dejali jugoslovanski narodi.. Javno mnenje v Jugoslaviji bo seveda plesalo ,kakor bodo komunisti godli. Toda poleg priznanega javnega mnenja obstoji še nepriznano, ki ga komunistični režim mora ne samo trpeti, ampak tudi vpoštevati. To smo doživeli pri slučaju Djilas, to doživljamo v odnosih režima do kmetov, to vidimo v zbeganosti, ki vlada v nižjih komunističnih vrstah pri obravnavanju vsakega kočljivega vprašanja. Na prodajo Trsta bo to nepriznano javno mne-n;e gotovo odgovorilo v zelo negativni obliki, ne morda z demonstracijami, obhodi, z napadi v časopisju itd., ampak s še večjim bojkotiranjem vsega, kar je količkaj povezano s komunisti. In osamljenosti se vsaka diktatura boji najbolj, tudi komunistična, ker ta pomeni zanjo začetek konca. Na drugi strani pa je treba vprašati še Italijo, kaj misli o celi zadevi. So viri, ki se bojijo, da bi taka rešitev tržaškega vprašanja povzročila v Italiji tako politično bur-jo, ki bi odnesla sedanjo vlado, ako ne. bi prišlo do kaj hujšega. Ako bi pa vlada pristala na tak kompromis vkljub ogorčenju italijanskega javnega mnenja, bi smatrala tak kompromis Audi za veliko' “žrtev”, ki jo je treba plačati. Ako ima Tito pravico do plačanih žretv, zakaj naj bi iste pravice ne imela tudi Italija? Ako Tito zahteva denar in politične garancjje, zakaj ne bi smela Italija tudi zahtevati poleg denarja še politične koncesije. In v takih stvareh Lahi niso skromni, tako pove zgodovina. Pri nas se vrstijo prazniki za prazniki. Sicer te besede v Bridgeportu ne smemo kaj prida uporabljati; v prekmurščini ima beseda nelep pomen in šesta božja zapoved se po bridge-portsko glasi “Ne praznuj!” Za praznik imajo tu lepo in pomembno besedo “svetek”. Po prekmurski bi se gornji stavek glasil, da se pri nas vrstijo Svetki za svetki. Pa je tako res. Komaj je dobro minila Velika noč, že se je spet 'Oglasil zvon v stolpu Sv. Krnža in nas pozval k novim cerkvenim slovesnostim. Začela se je majniška pobožnost in če- kosilo tečno pripravljeno. Ame- venske pesmi in izrazov naše ljudske pobožnosti. Še več cerkvenih pobožnosti pa se nam obeta meseca junija z viškom v očetovskem dnevu. — Kot prijetna prekinitev cerkvenih slovesnosti, pa bo veljala zabava, katero nam priredijo “Krščanske matere” in organizacija mladih ameriških gospa, tako zvani “Our Lady’s Guild.” Zabava bo' obstojala v kosilu in plesu, pri katerem bo spet nastopila begunska godba pod vodstvom g. Palirja. Stare “Krščanske matere” so tudi dobre “krščanske kuharice”, zato bo prav naš majnik ni prišel v de- rikanske gospe pa so brhke in želo “s kito cvetja za klobukom” j okretne in zato bo postrežba pr- kakor poje pesnik Silvin Sar-denko (prišel je s čebrom vode, ker letos pri nas neprestano dežuje), nas je vendar zajela majniška poezija in majniška pobožnost. Začele so se šmarnice kakor v drugih večjih slovenskih cerkvah v Ameriki — in zopet smo občutili ob majniških pobožnostih košček domače zemlje in njene lepote. V naši cerkvi je višek majniške pobožnosti na drugo nedel-j.o v maju, pri tako zvanem kronanju Marijinega kipa, ki je združeno z materinskim, dnevom. Ta dan imamo torej dva praznika ali svetka obenem. — Nič čudnega, če se je udomačila v naši cerkvi ta prelepa a-merikanska navada in če so jo vzljubili že tudi vsi “novi”. Materinska proslava je obstajala v glavnem v skupnem obhajilu, h kateremu so pristopile svetokriške matere s svojimi hčerami. Zbrale sg se zjutraj v dvorani pod cerkvijo in nekaj minut pred pol osmo se je začel pomikati iz dvorane dolg sprevod mater in hčera v razkošno okinčano cerkev. Dolga vrsta jih je bila, da še nikdar tako. — Pri nas je vsako novo leto več ljudi v cerkvi, kakor jih je bilo leto poprej ob isti priliki. Prizor je bil res lep, zlasti še, ko se je dolga procesija razvrstila pri obhajilni mizi. Malone vsa cerkev je ta dan prejela sv. obhajilo. Dva duhovnika sta i-mela z obhajanjem dovolj dela za dalje časa. Vse pa je potekalo ob naj lepšem redu. Anto-ličeva mati, ki so predsednica Društva krščanskih mater, so u-rejali po cerkvi žene in dekleta — in njihova krepka roka se je odlično obnesla. Pobožnost in red sta vladala v cerkvi: dve stvari, ki nista vedno združeni in ki učinkujeta prav takrat, ko sta združeni. Višek slovesnosti pa je bilo popoldansko kronanje Marijinega kipa. O njem se je govorilo že par tednov; dekleta v naši fari po Veliki noči niso i-mela drugega pred očmi, kakor to lepo slovesnost.. Seja se je vrstila za seje, tudi vaje so bile za procesijo — in potem takem je stvar morala izpasti najlep- vovrstna. O domači godbi pa zopet velja, da bo dobra in domača hkrati. Tako bomo imeli vsi prav prijetno zabavo vse popoldne. Vršila se bo ta vesela prireditev v nedeljo, dne 23. maja; začetek ob enih popoldne. Ni dvoma, da se bo zbralo vse polno našega ljudstva doli pod cerkvijo, kakor se ga rado vse polno nabere pri pobožnostih v cerkvi nad dvorano. Le pridite! Vsi prav prisrčno vabljeni! Lepe pozdrave vsem bralcem križem sveta! Anton Lagoja. [zanimanjem brali, če bi nam kaj napisal, kako si “Pri bielem, konjičku” na Koroškem in Tirolskem vlačil svoje “kufre gor in dol”. Morda vas bo od vsega še najbolj zanimalo to, če vam povem, kako je veseloigra “Pri belem konjičku” sploh prišla na naše izseljeniške odre in zakaj se nam je tako priljubila, da smo pri tiem že skoro pozabili, da niti izvirno slovenska ni, pač pa smo jo že pred davnimi leti dobili od sosedov. Ko smo 1'eta 1945 po naših taboriščih pričenjali z gledališkim udejstvovanjem, nismo imeli ničesar, kar bi vzeli v roke. Samo dobre volje in veste-iaj do igranje nam ni manjkalo,, vsega ostalega pa. Ni bilo ne kulis, ne šmink, no žarnic, ne iger, skratka ničesar. Danes ni nobena umetnost, dobiti vse to. Česar nimaš, enostavno kupiš. V tistih časih pa vsega tega še za tako drag denar ne bi mogel dobiti. — Kaj torej? Koncert Mlad. pevskega zbora pri Sv. Lovrencu Cleveland, O. — že mnogo pomladi so nas naši mladi pevci razveselili s svojim nastopom. Tudi letos ne bodo izostali. Prid no se učijo in z nestrpnostjo in ponosom čakajo na nedeljo 23. maja, ko bodo ob osmih zvečer nastopili pred dvignjenim zasto rom. Zbor je močan, spored koncerta tako lep in pester, da bi bilo res škoda, če dvorana ne bi bila polna do zadnjega kota. Poleg zbora bodo nastopili tu di solisti, tudi nekateri taki, ki so uživali v tem zboru svojo prvo šolo, pa uživajo danes splošno priznanje med rojaki. Nastopil bo Edi Kenik in še nekateri. Spored koncerta je ob sodelovanju šolske sestre sestavil pe-vovodjaSlvan Zorman. Bil sem naravnost iznenaden nad napredkom od lani, ko sem bil zadnjič na vaji zbora. Peli bodo slovenske in angleške, tako- da bo prišel vsakdo na svoj račun. Vabim rojake, da se koncerta v velikem številu udeleže in dajo s tem mladim pevcem priznanja in vneme za na-dalnje delo. Morda nas že -dolgo ne bo več, ko bo kdo izmed teh malih pevcev pel svojim 'otrokom pesmi, ki se jih je naučil pri tem zboru pod vodstvom g. Ivana Zormana. Če bomo dali otrokom dovolj priznanja in s tem vneme in vstrajnosti, bo slovenska, pesem v Ameriki še dolgo dolgo lahko živela! Na svidenje v nedeljo 23. maja zvečer v Newburghu! France iz Doline. Zato je čisto lahko mogoče, da bodo pogajanja zaspala, ker bosta oba protivnika zahtevala preveliko plačilo za svoje žrtve. Pa nič ne de; pogajanja se lahko obnovijo, ko price čas za to. Glavno je, da je odkrita pot. Ako se bo ta kupčija s Trstom posrečila, bo gotovo imela med drugimi ti dve posledici; Trst bo obsojen na gospodarsko smrt. Podjetnost je Kar pri nas leP° in vzpod-/e začela bežati iz njega, brezposelnost se širi. Tržačani |budno> ie skupno cerkveno pet-imajo od tedna do tedna težje življenje, tako trdijo sami. P6, Pri tej Pobožnosti je pela Reka in Benetke se bosta polastila tržaškega prometa. ' lvsa cerkev kar na tri načine: — j angleški, slovenski in prekmur- Kompromis bo dalje ostal kos papirja. Ne bodo z njim !skk Mnogo tujcev se je pobož-zadovoljni ne narodi v Jugoslaviji ne Lahi. Obe strani bo- inosti udeležilo, posebne Madža-sta samo čakali, kdaj bo bodočnost strgala ta kos papirja, rov in Italijanov. Eni in drugi kot jih je Že mnogo. ’ niso mog!i prehvaliti lepote slo- Pa tudi je! Marijinih druž-'benic se je nabrale- toliko, da sta dve dolgi vrsti segali od cerkvenih vrat do prezbiterija. Kar solze so se zalesketale navzočim v cčeh, ko sta se ti dve vrsti postavili druga proti drugi in na dano znamenje povzdignili gladijo! e, tako da je pod nekakim dolgim cvetnim loncem koraka- * Cleveland, O. Ljudje božji, la v cerkev četa angelov, odbor- res nirnate kaj drugega nic obeh Marijinih družb in na- Početb potem na vsie zadnje be-zadnje kraljica slovesnosti, — irite tole, drugače pa se ne iz-gospodična Dorothy Markova. jNača. Kaj posebnega od Bucka Skcek s Koroškega k nedeljski igri “Pri belem konjičku” v SND na St. Clairju v Clevelandu Najprej je bilo treba priti seveda do iger. Te je “prico-pral” vaš sedanji režiser iz Ljubljane v Trst in je šel tja sam po nje in to peš iz Lienza. N|e smete namreč pozabiti, da so bile takrat še vse železnice porušene. Ko so drugi tihotapili iz Italije polne nahrbtnike cigaret, j(e on ponoči 'kobalil preko meje in “kontrabantal” v na-hrtbniku igre.—Ko smo imeli to je bilo treba preskrbeti še o-•stalo. Kam? Spet v Italijo, tam se je dalo za denar sploh še kaj kupiti. Poskusili smo še drugi, da smo videli, kako taka stvar izgleda. Nakupili smo žarnic, eljektro materij ala, krepa za brke in brade, šmink, vsega. Pratvijo, da imajo neumni srečo, zato smo tudi vsi še neka'ko srečno prilezli preko meje. Samo enega -so italijanski karabinjerji “zahaklali” in prav tistega, ki je nosil šminke. Mislili so, kaj bodo vse pri njem dobili, pa so se nemalo začudili in. smejali, ko so se vsule iz nahrbtnika šminke, pudri, brke. ‘O, che bella roba!”, so vpili in si basali šminke v žepe. Vsak po nekaj za svoje “signorine”. Hvala Bogu, kaj hujšega ni bilo, fanta so izpustili, nam pa je malo rdeče “farbe” manjkalo. Tako, sedaj smo imeli vse. Izmed iger smo se odločili za “Belega konjička”. Za premiero, ki, je bila 28. jan. 1946 v Lienzu, smo kulise prenovili, oder pa na novo opremili. Zlasti z lučjo nismo štedili. Nakupljenih žarnic nam je bilo še vse premalo. Izposodili smo si jih od znancev, ki so morali. biti ta čas v temi v svojih sobah. O-derček je bil majhen, žarnic smo pa privili kar za 3000 wat-tov. Ali je kaj čudno, če je že sama luč razlila veselo in sončno razpoloženje po vsej dvorani. Koliko lepše pa se je dala to izpeljati še v Spittalu, kjer je nil oder, da ga je bilo veselje. Celo hiše “v en štuk” smo si lahko privoščili in je imelo vsaj smisel, da je vpil Buček: “Kufre gor, kufre dol!” Ko bi ne bile te besede tako značilne za “Belega konjička” bi v Lienzu to gotovo spremenili v “kufre sem in kufre tja”. Lienški oderček je bil namreč tako nizek, da še zs pritlično hišico ni bilo prostora, kaj šele za nadstropje in balkon! Vsa stvar ni čisto jasna V zadnjih tednih je svetovno časopisje pisalo precej o novem predlogu za rešitev tržaškega vprašanja. Nekatera poročila so trdila celo, da jie dogovor že sklenjen in od obeh strani potrjen. Italijanska vlada je te trditve uradno zanikala. Med tem ko trdijo titovci, da bi v slučaju sprejetja omenjenega predloga dobila Jugoslavija južni del tržaške luke : Skednjem in Žavljami, ne vedo tuja poročila nič!o tem. Ta govore o gradnji novega pristanišča za Slovenijo na področju Koper-Ižola. To bi se reklo drugimi besedami, da ostane I-talija vsa cona A iz izjemo bazoviške planote, ki bi bila priključena Sloveniji. Vse kaže -da bodo titovci prodali Italiji 'P0 orisal- narodne razmere v Be- naj lepši kos slovenske morske obale od Timave do Trsta starodavnim Devinom, Nabrežino, Kontovelom, Miramarem in Barkovljami, južno od Trsta pa četka do konca nasmejan. Če smo vsemu temu dodali še malo zunanje opreme in nekaj ži vahnosti, potem ni čudno, da je “Beli konjiček” postal med gle dalci najbolj priljubljena igra, kar smo jih igrali na koroških begunskih odrih in smo ga morali zato sedemkrat igrati, vselej pri nabito polnih dvoranah. Čas je tekel. Razmere so se -spreminjale. Razkropili so se po svetu igralci, razkropili gledalci. Pevski zbor in igralska družina sta pa prvo, kar si Slovenci ustvarijo, če jih je le malo več skupaj, pa naj bodo že kjerkoli na svetu. Lep spomin na vedre in prijetne urice, ki so jih preživljali “Pri belem konjičku” na Koroškem, je bil povod, da so tudi tam, kjer -so sedaj, segli po tej veseloigri. Saj niste v Clevelandu edini, ki jo igrate. Naši odri v Angliji, Argentini in tudi drugod so jo že tudi vprizorili. želim vam, da bi jo tudi v Clevelandu z uspehom odigrali, saj imate vse, kar potrebujete za to: gledalce, ki so radi veseli, dobre igralce. Bled pa tak, da imajo boljšega komaj še Blejci. S to željo končujem in vse svoje prijatelje in znance prav -prisrčno pozdravljam nekdanji Vaš Buček. “Veseli dan ali Matiček se ženi” v New Yorku New York, N. Y. — Igralci pri -slovenski fari Sv. Cirila na “Osmi” v New Yorku bodo v nedeljo 30. maja svojim sofara-nom spet pripravili lepo igro. Že nekaj tednov so bile v tjeku važne stvari: kot tipkanje besedila, izbiranje igralcev, no sed,a j gospodarsko pomembni Skedenj sko-žavelj skl kot. Tito je po časopisnih poročilih vse to pripravljen odstopiti Italiji. Če do pogodbe ne bo prišlo, bo to sama sluga Italije, ki s sedanjo Titovo ponudbo še ni zadovoljna in hoče imeti še več. Slovenskega časnikarja so obsodili Ko -se' lansko jesen poslali I-talijani svoje čete na italijan-sko-jugoslovansko mejo, je o tem poročal tudi Izidor Predan. Italijanska oblastva so ga prijela deš, da je izdal važna poročila o premikanju čet v prid tuji -državi. Po šestih mesecih je sedaj porotno sodišče v Vidmu obsodilo Predana na osem mesecev zapora, pa ga izpustilo na svobodo. Pri sodni razpravi je zagovornik dr. Tončič le- pa so že sredi skušnj za igro Pa z malo dobre volje “Veseli dan ali Matiček se že- in domišljije, pa je šlo tudi to. Komedija “Pri belem konjičku” je bila že pri nas doma po naših odrih tako udomačena, da ni nihče več pomislil na to, da ne smete pričakovati. To vam smo jo dobili od drugod. Pobe- raje kar takoj na začetku povem, da se ne boste potem jezili name. Veste, takole so mi pisali: “Ti si bil Buček v Lienzu, bil si Buček v Spittalu in mnogo jih je med nami, ki se Te še spominjajo. Ti bodo prav gotovo z b.no še.zato, kler smo jo postavili v domače okolje in pnesadili na Bled. Tja, kamor vsak naš človek rad poroma, če le more. Če v tujini zagledaš domače kraje na odru, je že pol uspeha tu in tu se pa še dejanje tako prijetno razleta, da si od za- ni.” Igra, ki jo je Tomaž Linhart pred več kot 160 leti pridedil v gladko zveneči gorenjščini po francoskem izvirniku, je za ljubitelje lepe besede in igre, še vedno sveža in zanimiva. P.I. — Postaja za nakupovanje kožuhovine, ki jo je ustanovil 1. 1805 John Jacob Astor v Astoria, Oregon, je bila prva postojanka Združenih držav na tihomorskem Severozahodu. neški Sloveniji in pokazal na krivice, ki se gode tamkajšnjim našim rojakom. V Šempetru bodo zidali novo bolnišnico Primorska, ki je prišla pod Jugoslavijo, je ostala brez bol-ničnice. To so sprevidteli šele po degetih letih in se zedinili, da bodo zgradili novo bolnišnico in polikliniko v Šempetru pri Gorici. Bolnišnica naj bi imela z vsemi oddelki 900 postelj.-Kdaj bo bolnišnica dograjena, ne ve nihče. Žalosten položaj dvolastnikov Vedno pogostejše se dogaja, da jugoslovanske oblasti jemljejo dvolastnikom kmetje, ki je ostalo v Jugoslaviji. Vse prošnje in pritožbe nič ne pomagajo. S tem se položaj slovenskih-kmetov v Italiji in na Tržaškem slabša in marsikdo mora zaradi tega iskat kruha v tujino. Tako titovci namesto, da bi rojake onstran meje podpirali, jim škodujejo in jih silijo na tuje. Marijini dnevš x Trstu Po želji tržaškega škofa so zavzele vse letošnje slovesnosti poleg marijanskega tudi evharistični značaj. Po vseh župnijah so se vršili posebni “Marijini dnevi”, neke vrste verske obnove ali misijoni Od 27-maja do 6. junija bodo v mestu posebne pobožnosti, neke vrste škof i j ski e vharistično-m arij an- ski kongres. Brezposelnost v tržaških ladjedelnicah Kljub zagotovilom iz Rima, da bodo ladjedelnice CRDA dobile nova naročila, so V zadnjem času odpustili okoli 1009 delavcev. Toda to še ni bil°' dovolj. Ravnateljstvo je predlagalo, naj bi šlo vse delavstvo na polmesečni dopust. Ko se je to temu predlogu uprlo, je bil “dopust” skrajšan na devet dni. Loterija za Kat. dom v Gorici Odbor za gradnjo Kajoliškeg3 doma v Gorici je naznanil loterijo za to novo slovensko kulturno središče. Žrebanje bo 2,-' junija dopodne v Alojzijevišču-Po naselbinah V Sv. Križu pri Trstu so ime' ii Marij en teden, ki je nad vse lepo uspel. Tudi v Rojanu L bila udieležba pri “Marijinih dnevih” dosti dobra. V Doberdobu je osnovna šola ob zaključku leta pripravila !epo a' kademijo, ki je vzbudila med prebivalstvom veliko zanimanL in žela dosti pohvale. V RthT so dekleta večernega tečaja r grala na šolskem dvorišču tr°' dejanko “Varvara” v sploŠU0 zadovoljstvo. Josip GraJem: Zgodovina slovenskega naroda II, Doba državnega absolutizma in centralizacije Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 7. šolstvo pred Marijo Terezijo. Ustanovitev ljudske šole V Ormožu so imeli šolo brez strehe, v sobo je deževalo, dimnik se je bil podrt, torej ni kilo mogoče pozimi kuriti soke, okna so bila tako majhna, da ni bilo mogoče pisati ob mračnem vremenu, stolov in klopi pa sploh ni bilo. Ker je kil učitelj Aspoch popolnoma Nezmožen, so pouk izročili frančiškanom, ki so že preje imelii ^v°ji zasebni šoli. Ptujski u-čilelji so morali do 1. 1781. mo-ledovati za plačo in primerno s°lsko sobo; toda vse prošnje Pri magistratu so bile zaman. Magistrat se je šele uklonil, 'ko mu je okrožni urad naložil 12 mlarjev globe. v V Ptuju je poleg mestne nem-^e šole ustanovili slovensko šo-0 znani pesnik Volkmer in v Jl-tih 1769-1784 poučeval mladi-110 v branju in pisanju. v Kako je bilo z jezikom v dr-zavnih šolah? Za verski pouk so dvedli 1. 1753. Parhammerjev atekizem v slovenskem prevo-u- Tega so rabili duhovniki, , ° so ljudstvo v cerkvi ob nede-izpraševali iz krščanskega ^auka. Vendar menda niti ta atekizem ni bil v rabi v šolah. je 1. 1779. grof Edling nad-Zm°val štajerske šole, ni našel slovenskih knjig. Zato je mtdejal poročilu na vlado svoje s-0Venske šolske knjige in jih ^Poročal posebno. za maribor-0 m celjsko okrožje, “kjer pre-^ aduje slovenski jezik.” Te mjige hvali Edling kot primer-2a južno-štajerske šole, “ker ^ °ni jezik kranjskemu tako ^sno soroden, da se razlikujeta v narečju in izgovarjavi, ki ske: sicer tudi v vsakem kranj-. m okraju različna.” ___°dn vlada ni pristala na Ed- p AH sle prehlajeni? tla ^ nas irnamo izborno zdravilc PriHVfm ustavi kašelj in prehlad, ne takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 r°cila sprejemamo in izvršu-pošti tudi za Clevelnad. blag spomin ‘E OBLETNICE SMRTI NAŠE lJubljene sopsoge in MATERE Anna Ferenčak ki je Za večno zaspala 16. maja 1948 šest 0dkar ‘et so minila že si šla od nas, kot Bi Pa svež spomin na Tebe je, ie bil .prvi čas. cj0 | spomin na Tebe, draga, tejiTonca živel bo med nami, a en\res Lda je ločitev, Krat vesela bo združitev. žaiuj loči ostali: JOSEPH, soprog JOSEPH, JR., sin •kvei; nct> Ohio, 19. maja 1954, j jingov predlog in na slovenskem, Štajerskem je ostal v rabi le Parhammerjev katekizem. V obče pa si gospodje na Štajerskem niso belili glav, kako bi uredili ljudsko šolo v jezikovnem oziru. Po enostavnem vzorcu “nemške šole,” so hoteli urediti tudi šolstvo pri Slovencih med Muro in Dravo Celo znanih; pripravljalnic ali elementarnih razredov tukaj ni bilo. Ko je 1.1776. nasvetoval grof Torres, naj se tudi na Štajerskem osnujejo za Slovence začetni razredi s slovensko-memškim učnim jezikom, je odgovoril ravnatelj graške normalke, Frick: “V štajerskih mestih in večjih trgih prevladuje nemščina, zato bi bilo odveč, ako bi hoteli osnovati na Štajerskem elementarni razred po Torresovem nasvetu . . . Ako se bode normalna metoda hitro razširjala tudi po kmetih, bom smatral za svojo dolžnost tudi za Slovence izdelati primeren načrt.” Po mnenju štajerske šolske komisije je bila torej nova šola v prvi vrsti namenjena meščanskim, nemškim otrokom, še le potem, ko bi bili ti dobro preskrbljeni, je hotela vlada poskrbeti tudi za izobrazbo slovenskih, kmečkih sinov. Na Koroškem se je pričela nova šolska naredba jeseni 1. 1775. z otvoritvijo celovške normalke, kateri je bil ravnatelj neki Mossmann. Semkaj so iz vse dežele vabili duhovnike, učitelje in organiste, da so jih v par tednih za silo poučili o novi učni metodi. Precej so izvežbali tudi domačih učiteljev, to je srednješolskih dijakov, na katere pa se ni bilo zanašati pri pouku na deželi, ker so navadno stremili za višjimi poklici. Do 1. 1779. je bilo izvežbanih 197 učiteljev in duhovnikov v novi učni metodi. Poleg normalke v Celovcu je šolska komisija ustanovila glavni šoli v Št. Vidu in. Beljaku, kmalu za njima pa trivijalne mestne šole na Krki, Strassbur-gu, Volšpergu. Izmed ostalih nameravanih šol so otvorili 1. 1777. velikovško trivijalko, ki je postala dve listi potem glavna šola. Velike zasluge za velikovško šolo si je pridobil tamo-šnji mestni župnik Filip Vedenik, podarivši 1000 gld. za zboljšanje učiteljske plače. Cesarica Marija Terezije mu je za ta velikodušni čin podarila zlato kolajno. Na deželi je izkušala vlada izvršiti svoje šolske načrte s pomočjo samostanov in graščakov. Redovnikom je kratko malo ukazala ustanoviti ljudske šole ali v samostanu samem ali pa na samostanskem ozemlju. Tako so nastale šole v Pod-kloštru, Vetrinju in v Mohličah. Težje jie bilo z graščaki, katere so 1. 1779. vnovič pozvali, naj kaj prispevajo za šolo. Nekateri se niti odzvali niso, drugi so rekli, da nič nimajo in zato tudi nič ne morejo dati, ali pa so obetali le kaj malega, na pr, šolsko sobo ali les za zgradbo šolskega poslopja ali nekaj goldinarjev na leto za učitelja in šolske knjige. Najradodarnejši je bil še grof Vincenc Rosen-berg-Orsini, ki je imel obsežna posestva v slovenskem delu Koroške. Za šolo v Hodišah je dal, sobo v graščini z vso opravo in obetal za učitelja letni prispevek 40 gld. Nadzornik Mossmann je zahteval za Hodiše učitelja, ki zna slovenski in nemški. M. Jakopič: Pomlad Ko grem zjutraj skozi drevored, čutim, da je pomlad. Šele zdaj jo prav čutim. Drugače je tako nekam skrita, zagrnjena, kakor prva ljubezen. Začutim jo v dobrem, skoro bi dejal, ne-hogljenem jutranjem soncu, ki bi rado sijalo, pa ne more prav, nima moči, ne more izza umazanih visokih poslopij. Čutim jo, ko se lovi med kostanji in objema komaj nabrekle in napol raz-brstele krone in meče rahle sence poleg pota. Kot bi bil praznik, vse laže hodim to jutro med drevoredi. Tako kot doma nekoč v ranih jutrih, ko je nad vasjo veselo zvonilo in klicalo k službi božji. Nad polji pa se je smejalo božje sonce in nad njim, čisto umito nebo, umito kot za samo. Veliko noč. Visoko nekje so prepevali škrjanci. Teh zdaj ni, pa vendar je v zraku toliko mehkobe, da jih skoraj ne pogrešam. Zdi se mi, da je na svetu vendar vse dobro in prav. Ko grem skozi te pomladne pramene je tudi misel lepa. Srce se odpre kot pozabljen podle,sek pod visokim drevesom in skuša razumeti. Srečne in pozabljene, vesele in žalostne. Pomlad je. Morda več to ker je zapisano v koledarju, ker si bral, ali si slišal na radiju. Morda pa samo tako, ker premenjaš obleko; mesto težke suknje začneš nositi kaj bolj mehkega, lahkega. Vidiš sedeti ljudi na klopcah in se spomniš, da jih včeraj še ni bilo. Vse je tako enostavno, da se ne splača misliti na to, še manj pisati o tem. Mogoče, da imaš prav. Meni pa se vendar zdi kot, da se je zgodilo nekaj velikega. Kot bi prišli veliki prazniki, tako nekako., kot doma za veliko noč. Vse dobi. novo lice. Postelje'in omare, slike in skrinje smo odmaknili, da smo mogli do vseh špranj in kotov z mokro cunjo. Če pa smo še zidove prebelili, potem smo se čutili prerojene. Povabili smo sosede, da se za trenutek ustavijo pri nas in smo bili veseli ob njih pohvali. Ko smo bili še otroci, smo verovali, da mora tako biti, zdaj pa smo skoraj na to pozabili. Zakaj življenje je čuden praznik in tistih nekaj dni pomladi na koledarju, je tako hitro mimo. Vse ostane potem le še na papirju, dokler še to ne pride ob veljavo. Cvetka je stopala v breg. Dekle pri dvajsetih; dekle s pisarne; zanimivo, in tudi lepo. V belo bluzo se ji je lovil veter in dolgih temnih laseh se je igralo opoldansko sonce. Počasi je sto- pala po zaviti stezi, saj se ji ni nikamor mudilo. Pod njo je ležala Ljubljana, vesela in nasmej ana, polna opoldanskega življenja. Ura v šenklavškem zvoniku ji je udarila skoraj' na uho, pa je ni zbudila iz sanj, je ni predramila. Ob stoletnem zidovju ljubljanskega gradu je zelenel mah in stari, sivi zidovi so zbubili v soncu vso mrzloto in mračnost. Pomlad se je raz-brstela kot češnje za Golovcem. Vrhovi kamniških planin so bili le za steglaj roke daleč, le tu in tam se je še lesketal sneg in se z zadnjo močjo upiral soncu. Cvetka je stopila skozi visoko obokan vhod, kjer je zaduhtelo po plesnobi. Stare stopnice so se vlekle .in škripale. Končno je bila v svoji sobi. Saj pravzaprav ni bila njena, skupaj z materjo sta si uredili v njej kuhinjo in spalnico1 obenem. Domovanje revežev je bilo to, ki jih pač morajo nekam vtakniti. Tesno in temno domovanje, kjer so sonce komaj kdaj videli, saj ni moglo prav Skozi mali okenci, ki sta bili tako zelo podobni oknom v jetnišnici. Cvetka je vrgla plašč preko visoke postelje in iz navade pristavila čaj.. Matere ni bilo doma, pospravljala je pri bogatih ljudeh. To je bilo Cvetki danes kar prav. Vlegla se je na postelj in si zakrila obraz z belimi dlanmi. Razpustila si je bogate lase, da so padali neurejeno po ležišču. Čutila se je o-samljeno, tako samo. Oče ni bil prida, pred leti ga je zmanjkalo. Ne ve zanj in tudi ni nikoli spraševala za njim. Tudi sestro je lani potegnilo v svet. V Zagrebu je menda in se dobro ima kot je pisala. Tako sta ostali z materjo sami. Da, mati. Ta sušična žena, ki so jo skoraj same oči in pa drobne dlani, ki nikoli ne mirujejo. Nikoli ne tarna in ne. toži, ko se privleče zvečer zmučena domov. Cveka ji je spočetka branila, zdaj pa, ve, da ne more biti drugače. Ve, da bo nekega dne omahnila, mogoče prav kmalu. Na' njo je privezana s srcem in vso ljubeznijo. Na to preprosto ženo, ki ne govori mnogo, pa vendar pove toliko. Cvetka misli ta hip tudi nanjo, misli na te plesnive cunje, na to stanovanje revežev, na te debele stene, na zidove, ki ovirajo pot soncu in sreči. — Gleda nazaj. V trenutku preleti svoje življenje. Saj pravzaprav še ni bilo, se še ni začelo. Kar pa je bilo, je bilo takoi enostavno, tako preprosto, vsakdanje, prevsakdanje. Vsak dan ista pot: v šolo in domov. Pozneje je šolo zamenjala pisarna. — Vendar se ni dosti spremenilo. Kadar je hodila po teh temnih in ozkih mestnih ulicah, si je zaželela širine in prostosti. Nekaj takega, kar je spravilo ses-hro v svet. Takrat ji ni zamerila in ji je vse odpustila. Včasih se boji, da bo nekega dne z njo prav isto. Da bi ne imela matere, morda, tako pa ve da nikoli. Delala je v pisarni. Dolgočasno nezanimiva delo. Da ji ni pomenilo vsakdanji kruh, bi ga gotovo pustila, čutila je, da tiste zverižene številke še niso življenje in ne prinesejo nič novega, nič lepega. Spoznala je, da ni vse, če te kdo spremi na večer proti domu bolj iz navade kot iz simpatije. Včasih se je za trenutek usatvila v parku in se nehote ozrla na mlad par, ki je sedel na zakotni klopci in se drug drugemu smejal v oči. Takrat se je nekaj zgodilo v srcu. Ne da bi rekla svoj glasni da, pa vendar. Včasih je mislila na to, kako čudno je razdeljena sreča in zdaj vidi, da je z ljubeznijo prav isto. Rekli so ji, da je lepa, še dovolj zanimiva, a vendar se ji nihče ni prav približal. Ni iskala fantov, ni jih lovila za vsakim vogalom kot njene znanke in ni verjela vsaki vroči besedi in toplemu stisku roke. Več kot lepih besed je ictela, več kot ognjenih besed in kopico poljubov, otela je srce, ki bi bilo voljno dvigniti njeno srce nekam višje, k soncu, tihi sreči. Saj je bilo v njem toliko težkega, toliko neizpovedanega in nerazcvetelega. že je mislila, da je našla nekoga. V uradu sta se spoznala in počasi ga je vzljubila. Ni kazala tega na zunaj, čeprav je v njej dostikrat vrela ljubezen in čista mlada sila. Premagovala se je in se tajila. Tako, da nihče ni mogel misliti nič določnega. Tudi Ivo ji ni nikdar govoril o ljubezni. Samo. vsakdanje, nevažne stvari. Nekaj krati jo je povabil s seboj v teater, to je bilo tudi vse. čakala je, da pride na dan z besedo, čakala je težko tistega dne in se ga tudi bala. Dostikrat je zavidala prijateljicam, ki so tako svobodno govorile o svojih fantih, o svoji ljubezni. Včeraj pa je prišlo. Na večer jo je spremil proti ddmu. Tesno sta stopala drug ob drugem skozi slabo razsvetljene ulice. Ob slovesu ji je povedal, da bo vzel za nekaj tednov dopust, ker se misli poročiti. Dekle da ga že čaka nekaj let in je čas, da se poročita. Povedal ji je tako mirno, tako brezbrižno kot bi ji NEPOTREBEN CIRKUS — Na sliki vidimo glavne osebe iz spora sen. McCarthy — armada. V zgornji vrsti zgoraj so od leve na desno: sen. Joseph McCarthy, armadni tajnik Robert Stevens in njegov namestnik Struve Hensel, v spodnji v istem redu: Roy Cohn, glavni svetovalec sen. McCarthya, Joseph Welch, posebni svetovalec armade in Ray H. Jenkins, svetovalec senatnega pododbora, pred'katerem se zasliševanja vrše. pripovedoval o včerajšnji tea-terski predstavi. Ni videl Cvetki v srce, ni čutil bolečine, ki so jo zasekale njegoive besede. Cvetka strmi v strop in misli na pomlad. Na pomlad, za katero je mislila, da cvete tudi zanjo. Na pomlad, ki se ji je videla le za steglaj roke daleč. Pa le nekaj brezbrižnih besed in vse sanje so raztrgana pajčevina, zdaj le še lep šum večernega vetra preko Golovca, kot daljna lučka kresnice, ki hoče otroku prekrižati pot. Zakaj to pišem, še sam ne vem. Ni to lepa zgodba in nočem, da bi bila. Pišem, ker je zunaj pomlad in pred hišo kostanji dišijo po svežem. Pišem ob misli, kako sta razdeljena sreča in ljubezen. Pišem z mislijo na dekle, ki ni mogla zapreti težkih oken in zabraniti vhoda ljubezni, mislim pa tudi na ono, ki misli, da je še toliko stvari na tem vegastem svetu, ki morajo izpodriniti pomlad iz srca. Mislim, da se moti. Tiha sreča je samo ena; imenuj jo pomlad ali ljubezen, jo kolni ali jo pozdravljaj, vedno je ista, vedno nasmejana in vihrava. — Skozi to izmaličeno življenje gre in se smeji, nas pozdravlja in oživi. Pa jih je toliko, ki je ne vidijo ali pa ona ne more do njih. Sam ne vem. In je morda prav tako. iz sTovenije Huda ura v tovarni “Zmaj” Komunisti kaj radi zatrjujejo, da v njihovih deželah ni brezposelnosti, tudi titovci so to vedno radi poudarjali. Kljub temu pa vlada danes v Sloveniji velika brezposelnost. To se je pokazalo zlasti v začetku aprila v Ljubljani, ko je tovarna baterij “Zmaj” nenadno odpustila polovico svojih delavk, ker ni bilo naročil. “Ljub. dnevnik” poroča o hudem razburjenju, ki je zavladalo med delavkami, ker so se bale, da jih kasneje, ko bodo naročila prišla, ne bodo več sprejeli na delo. Končno so se sporazumeli na temelju, da pojde od skupnega števila 250 delavk 50 na redni dopust, 150 na brezplačni dopust, 30 pa na delo v mestno vrtnarijo. K sreči je kmalu po tej hudi uri prišlo naročilo iz Turčije, ki je tovarno spet pognalo v tek. — Iz poročila je razvidno, da tovarno “Zmaj” kljub vsem petletnim planom niso prav nič popravljali. V njej je še vse tako, kot je bilo ob njeni ustanovitvi 1. 1927. Velja staro pravilo: Veliko grmenja, malo dežja. Ženske dobijo delo Hišno delo Ženska dobi hišno delo pri katoliški družini, v kateri je 5 otrok. Moderna perilnica in kuhinja. Privatna soba in kopalnica. Plača po dogovoru. 16817 Alderside Rd., Shaker Heights. _______________________(99) MALI 0CUSI Naprodaj Naprodaj sta dobro ohranjen štedilnik “Grand” in peč za gretje. Oglasite se po četrti uri pop. na 1200 Norwood Rd., spredaj. ’ —(99) Hiša naprodaj Za 2 družini, v slovenski naselbini, 5 sob vsako stanovanje, dve verandi, plinski furnez, ter Youngstown kuhinja zdolej, preproge, beneški zastori. Zgo-rej prazno. Kličite po 5. uri EX-1-0953. —(100) Nujno Dostojna poljska družina išče 6 sob in kopalnico z najemnino do $60.00. Kličite UT-1-3454. _______________________(102) Iščejo sobe Dve odrasli osebi iščeta 4 so-! be v bližini cerkve Marije Vne-jbovzete v Collinwoodu. Kličite UL-1-1956. (100) MALI OGLASI HIŠE PO ZMERNI CENI NAPRODAJ V okolici E. 125. ceste in St. Clair Ave. hiša, 6 sob za eno družino $10,600 V okolici E. 160. ceste in St. Clair, 5 lepih sob, ter garaža $11.900 V okolici E. 147. ceste in Lake Shore Blvd. 7-sobna lepa hiša $11,700 Blizu E. 200. ceste, novi Bungalow, 4 sobe $14,500 Muskoka Ave. 4 sobe zidana hiša “Veneer” in garaža. Blizu Neff Rd. in Lake Shore Blvd., skoraj nov štiri in pol sobni zidan “Veneer” Bungalow. Na E. 236. cesti blizu Babbitt Rd. krasna zidana “Colonial” hiša, 6 sob in garaža. Knific Realty 820 E. 185th St. IV-1-7540 Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za stanovanjsko sobo, davenport stol in stoliček, preproga in podložek. Oglasite se na 1108 E. 77 St. (98) Iščejo stanovanje Novoporočiena iščeta tri ali štiri-sobno stanovanje v St. CTairski okolici. Kdor ima kaj naj pdkliče EN 1-5384. (98) Foto studio naprodaj V sredini največje slovenske naselbine v Clevelandu je naprodaj zaradi bolezni eden najmodernejših foto ateljejev, ustanovljen pred več kot 20 leti. Izredna priložnost za Slovenca ali Hrvata. Cena ugodna. Za vse informacije pišite na “Foto Studio”, c/o Ameriška Domovina. (101) Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE 1-9787. -(98) NA PRODAJ na Dille Road, blizu Euclid Ave., nov 4 in pol sobni zidan bungalow, s prostorom za razširitev na 2. nadstropju; soba za razvedrilo, plinska kurjava. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE. — ZAMENJAVA MOŽNA. Cena $16,500. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030 (100) Stanovanje se išče Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven miesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245. (x) Hiša naprodaj Velika 6-sobna hiša naprodaj na E. 117 St. blizu St. Clair Ave. Klet pod celo hišo, plinska gor-kota, stranišče, garaža, lep lot, v fari sv. Alojzija. $12,900. Kličite Vera L. Sulak Realtor 764 E. 185 St. IV 1-3413 (17, 19, 21 maj) Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Emil Ludwig i NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN MORJE Otrpel gleda cesar in posluša, poklic in talent. Ne, to ni tri- Ali so to tisti ljudje, ki so tekali za njegovim vozom, da bi prestregli en sam njegov pogled? Tisti kmetje in meščani, ki so mu prisegali hvaležnost za veličino Francije, doslovno — francosko ljudstvo? Da, tako ja in vse, ’kar tu doživlja, jie z jasnovidnostjo človeškega zaničevalca prerokoval pri svojem prvem slavnostnem pohodu v Pariz, ko so ga pozdravljali kot zmagovalca. Stisnjen v kot, bled in nem sedi v vozu. Na vsaki postaji skočijo tuji komisarji iz voza in ga branijo. Ali bo prenašal, ne da bi se ganil? Ali ne bi zdrl meča? Saj ga nima. Le v temni civilni suknji lahko pridie iz dežele, v zeleni ne bi prišel. Edinkrat je doživel nekaj podobnega 19. Brumaira, ali tudi takrat ni izdrl meča zoper stisnjene pesti radikalov: brez. moči je stal v množici takrat, kakor stoji danes. Ne biti je, ne prepričevati, ni bil njegov' Važno priporočilo Tole vsem priporočam: Kadar komu pošljete čestitke ali karkoli v pismu, napišite vaš naslov. Naj bo to pismo ali pa samo čestitke. Povem vam, da boste s tem ljudem naredili veliko uslugo. Naj razložim: Meni je znano, kako ljudje iščejo vaše naslove, koliko časa zamude, da se Vam zahvalijo za čestitko ali voščilo za god, rojstni dan ali karkoli. Vi mislite, da ni vredno, da bi zapisali vaš naslov, tisti pa, ki je dobil od vas voščilo, se pa hoče zahvaliti. Išče po telefonskih knjigah in še mestnemu direktoriju, da bi našel naslov, dostikrat se tru di zastonj. Ravno sedaj delam to jaz, in se hudujem, ker mi jemlje Čas in zaman iš čem. Samo primer! Neka oseba mi je poslala krasno karto, ime ni bilo lahko razumljivo, naslova nobenega. Vse sem preiskal, da bi naše naslov. Vprašam: zakaj ta ko krasna karta, oseba se pa ne da poznati? Nisem samo jaz tisti, ki se za to poganjam, je na stotine ljudi, ki mislijo prav isto. Primera: Prav isto mi sporočajo družine, katerih člana ste prišli kropit. Radi bi se za hvalili, pa ne vedo naslovov, potem pa iščejo zaman. Ali je tako težko napisati številko in cesto k imenu? Dajte, dajte to zanaprej narediti, povem vam, da vam bodo lju dje zelo hvaležni, če ste prijazni, da jim Čestitate, dajte jim narediti še veselje s tem, da daste svoj naslov. Bodo vam zelo hvaležni. ANTON GRDINA. For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop. Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 bun, to je cesar. Kdor zna tako ukazovati, zna samo ukazovati. Bori pa se samo v bitkah. Prostor! Zrak! Na samotni cesti da ustaviti voz, veli izpreči poštnega konja, zatakne na okrogli klobuk veliko belo kokardo in dirja pred vozom. Služabnik jaše za njim. Tako gre do Axisa, ali pred mestom se povrne, se ustavi v borni krčmi in se imenuje angleškega polkovnika Campella. To je njegovo šesto ime. Mala Provansalka, ki mu streže, čeblja: “Preden bo do morja, mu bodo zavili vrat!” On ji kima: “Gotovo, gotovo,” ponavlja pri vsakem njenem stavku. Ko ostaneta nato s služabnikom sama, se nasloni na njegovo ramo, da bi po dveh nočeh brez spanja nekoliko zadremal. Dobra narava, kakšen dar si naklonila svojemu največjemu bojevniku! Ko se prebudi, vstanejo pred njim zopet glasovi in podobe; “zgrozi se in pravi tiho: “Ne, nikoli več! Na Elbi bom srečnejši nego sem bil kedaj. Samo še znanosti. Nobene Evropske krone ne bi več sprejel. Videl si, kaj je ljudstvo. Ali nisem imel prav, da sem ljudi preziral?” Ko prispo vozovi za njim, se rajši preobleče, kajti izkušnja ga je izmodrila. In v naglici: obleče avstrijsko generalsko u-niformo komisarja Kollerja, si nadene podobno čako pruskega polkovnika Truchseba, Šuvalov pa ga ogrne z ruskim plaščem V tem karnevalskem kostumu, treh zaveznih držav beži Napoleon iz svoje dežele — norec na gol javi. Naposled Frejus! Luka, v kateri je pristal na povratku iz Egipta. Takrat je bil poražen vojskovodja, ki je izgubil vse francoske ladje in ki bi moral priti pred preki sod, — in vendar, kako ga je zaradi prejšnje srečne vojne sprejel ta narod brez pastirja, kako visoko je u-drjal zubelj veselja na njegovi poti v Pariz, na poti, po kateri se je sedaj vozil v nasprotno smer in sicer spočetka skoraj kamenjen, nato maskiran! Med tema dvema vožnjama leži petnajst let, prerod države, sijaj tega naroda, med njima leži Evropa, bojni trušč, mrtvi vojaki, ki gnijejo v jarkih, zmagovalci, vračajoči se v radosti svojcev^ maršali, ki so se iz krčem povzpeli do gradov, upor duhov za zmagoviti narod in zoper njega — in venec iz majhnih zlatih listov, ki si ga je ta brezdomec, ta tuji otočan položil na čelo nedolžnostjo moža, ki se je ustvaril sam. šel ogledat utrdbe. Prihodnji ki upravlja otočič, armadico in dan so pričela begati po zaspanem otoku povelja: v Pianoso dve novi bateriji, pomol je treba dozidati. Vsa pota popraviti. In ko se je izkrcalo njegovih 400 grenadirjev, ki so jih ctočani ogledovali strme kakor ljudi drugega plemena, jim je gospod kmalu priključil še tujski bataljon. Nato osnuje še narodno gardo in kmalu ima več nego tisoč mož in tudi maj no brodovje. Čemu? Da skrbi zanje. Hkrati o-snuje državni svet: Bertrand in Drout, generala, ki sta šla ž njim, sedita v njem in tucat domačinov, ki se posvetujejo pod njegovim predsedstvom, kako popraviti železne rudnike in soline. Ali ne gojite murv? Sviloprejci v Lyonu plačujejo dobro. Če pa se uvede carina, bomo izvažali v Italijo. hišico, nikoli ne zave parodije, ki jo živi iz dneva v dan? Nikoli! Prav zdaj na Elbi dokaže, da mu ni šlo nikoli za maso, kajti prve čase je najboljše volje. in najboljšega zdravja in z vso strastjo vrši svoje nove posle. Urejati, graditi, vtiskati svoj palec v vosek človeštva, to je stremljenje njegovega vrojenega umetniškega nagona. Toda, ker nima opraviti z voskom in ker ni njegova tvorba nikoli dovršena, marveč večno živa in ker se upor snovi kaže tudi tedaj, ko je videti premagan, lahko izpolnjuje svoje delo samo z obvladovanjem in zavojevan jem človeške duše, samo s poveljevanjem in sugestijo, z večno čuječnostjo in z večnim oblikovanjem, to se pravi z vladanjem. Ker ni bil nikoli diletant in nikoli parvenu, Ijenju. Mnogo delam v svojem kabinetu in ko stopim na prosto, imam veliko veselje s svojimi starimi grenadirji . . Rojen kralj mora strahovito trpeti, če izgubi svoj prestol. Pomp in etiketa spadata k njegovi eksistenci. Meni, ki sem bil vedno vojak in le slučajno tudi kralj, so bile te stvari vedno samo v breme. Moj svet sta vojna in bojno taborišče. Iz vse moje velike preteklosti se mi toži samo po vojakih. Od mojih zakladov in kron so mi najdragocenejša posest francoske uniforme, 'ki so mi jih pustili.” Štediti! Denarja imamo ma-'poganja tudi lo malo kolo z ek lo, Francija pa se ne zmeni, da saktno resnobo, s katero je še bi poslala obljubljeno rento. Bela hiša je manjša nego dom v Ajacciu in mnogo preprostejša, ali za zidanje nimamo denarja. In ko mu “veliki maršal” Bertrand predloži spiske slamnjač in rjuh, mu gospod podčrtuje pomote, kajti števila teh predmetov zna na pamet. Ali se ta neutrudljivi človek, včeraj obračal zemeljsko oblo.. Ali ker spravi večino stvari kmalu v red, se pričenja zdeti sam sebi brezdelen, tudi če se ukvarja z matematiko, in se prisili k novemu pojmovanju svojega položaja: “Če ima človek mnogo rezerv sebi,” piše, “se mu ni težko privaditi kontemplativnemu živ- CLOVER DAIRY JOSEPH MEGLICH in SINOVI Slovenska mlekarna VSI MLEČNI IZDELKI Dovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo 1003 E. 64 St. EN 1-4228 KADAR NAMERAVATE KUPITI ALI PRODATI HIŠO, TRGOVINO pokličite za zanesljivo in točno postrežbo: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd._KE 1-6681 “Kako velika je Korzika! Kako visoke so njene gore! Basti-ja je čisto pošteno pristanišče, z daljnogledom se razločijo tudi utrdbe. Če bi ga vzel z vz-lodne strani . . ” Zmeraj, kadar jezdi elbski knez na gričevje, se razprostre pred njim obris stare domovine in vse je večje onkraj nego tu. Štiridesetkrat večje. Desetkrat toliko prebivalstva, število ima v spominu. Elba je krtina. Ko je ono majsko jutro pristal in je vznemirjena deputaci-kmetov in malomeščanov v Porto Her ra j o izrekla svoj pozdrav in veselje, da imajo zdaj njega za gospoda, je na njihovo1 začudenje odklonil pojedino in takoj sedel na konja ter si MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY C0:i BAILMENT SAMO EN DAN-V ČETRTEK čistilna razprodaja koncem meseca Ženske 19.95 - $25 Spomladanski PLAŠČI in JOPE Samo 21 spomladanskih plaščev za razprodajo. Variacija krojev in blaga. Nezapo-redne mere. Na izbero tudi kvalitetne spomladanske jope v izbranih barvah in iz različnega blaga. Mere 10 do 18. $16 29.95 in 39.95 Ženski Spomladanski PLAŠČI Samo 50! Različni kroji in blago. Nez.aporedne mere. So to zadnji! 19.95 The May Co.’s Basement Oddelek za ženske plašče Lepe Denim HLAČE Posebna skupina Odličen kup! Pralni denim, oglene, rjave ali “shrimp” barve. Ali pralni twill, črne, modre, rdeče in aqua bar-Mere 12 do 18. 1.00 ve. The May Co.’s Basement Oddelek za športna oblačila 3.99 do 5.98 vredne ŽENSKE OBLEKE Samo 200! Znižane za dokončno prodajo. Najnovejši kroji in blago. So zadnje! $2 Reg. 10.95 Ženske BOLJŠE OBLEKE Samo 185! Boljše obleke, za več kot polovico ceneje! Nezapo-redne mere. $5 g«::tn»i»t»:t:{»nit!8n»n»iiiiii»»n»»;iiiiii»{»tmnmti Poseben kup 1.94 in 2.95 NOVI POLETNI KLOBUKI 500 novih poletnih klobukov. Bele čipke, beli pique, beli “toyos”’. Mnogo oblik z različnimi lepimi okraski. 1.79 The May Co.’s Basement Oddelek za klobuke Čistilna prodaja ženskih letnih kratkih hlač Modni denim, modre, oglene, rjave in tudi “shrimp” barve. Iz twil-la v črni, rdeči, aqua in rumeni barvi. Mere 12 do 18. $1 8.99 - 10.99 Dekliške spomladanske JOPE in PLAŠČI Znižani za hitro razprodajo. Iz novostnega r a y o n a. Nezaporedne mere 7 do 14. Izvan-redna vrednost. $5 Reg. 2.99 Majhni “Gent” TENNIS ČEVLJI Izredno močni gumijasti čevlji z gobasto-gumijastimi notranjimi podplati, z dvojno zateznico, proti udarcem zavarovani. Močni, robati podplati, zgornji del iz vojaškega platna. Mere 6 do 10%. 79c The May Co.’s Basement Oddelek za deške čevlje Reg. 2.29 ženski letni kratki PREDPASNIKI Znižani za hitro prodajo. Nič likanja, ker so iz pisanega cotton-pliseja. Mere 12 do 29 in 14% do 1.39 24%. 14.9$ Ženski Bolero Kostumi “Super-Whippet” rayon gabardine. Nagubano krilo. Bolero z dolgimi rokavi. Sive ali modre barve. Mere 10-16. $3 Rege. 2.99 Majhni “Gent” OXFORD ČEVLJI Po tej izredno nizki ceni! Odtenki rjave ali vinsko - rdeče barve. Mere 8% do 3 v grupi. 1.99 Tako govori pritajen kralj, Ali mu kdo verjame? In Evropa kmalu sluti, da se na otoku skriva tajna. In ali se mu Evropa smjeje, ko se drži v svojem, liliputanskem kraljestvu starih vladarskih oblik? Prirojeno dostojanstvo, ki je nekoč vcepljalo nosilcem podedovanih časti spoštovanje do mladega generala, drži tudi danes vsakega posmehljivega popotnika v šahu, vsi hvalijo naravno prepro- — Prvi nasadi sladkornega trsta v Novem svetu so nastali San Domingu, kamor so pripe' Ijali črne sužnje, da so jih obdelovali. iuiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiimmmimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiin1^ ČLANI SLOVENSKE IGRALSKE DRUŽINk | IZ MILWAUKEE BODO UPRIZORILI V WAUKEGANU FINŽGARJEVO DRAMO: stost, s ktatero ae da samotni mož v mali hišici ogovarjati * veličanstvom, dasi je brez gradu in dvora, brez dvorjanov D ministrov in dasi ga poveličuje samo gloriola njegovih dejanj’ (Dalje prihodnjič.) "RAZVALINA ŽIVLJENJA" Predstava se bo vršila v soboto 22. maja 1954 ob 7:30 zvečer v šolski dvorani pri slovenski cerkvi Matere Božje na 10. cesti PRIJATELJI PRISRČNO VABUENI -immiiimmiimimiiiiimimmiiiiiinmimimimiiiimmiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiJ!!!. EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio. Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave-Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O. Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O-Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, °-Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O-NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio. Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 PL, Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster R