32 Maja Murovec: Strokovni aktiv knjižničark in knjižničarjev osnovnih šol obalnih občin Strokovni aktiv združuje knjižničarke in knjiž- ničarje osnovnih šol obalnih občin Ankaran, Izola, Koper in Piran. Ustanovni sestanek je bil 11. 9. 2003 na OŠ Dušana Bordona v Kopru. Sprva je vključeval le osnovnošolske knjižničarke občine Koper pod nazivom Aktiv knjižničark občine Koper. Že leta 2004 so bile vabljene na aktiv tudi knjižničarke osnovnih šol iz preostalih občin. Leta 2013 se je aktiv preimenoval v Strokovni aktiv knjižničark in knjižničarjev osnovnih šol obalnih občin. Prva vodja aktiva je bila Dunja Frelih, ki se je čez mesec dni zaposlila v splošni knjižnici in jo je nadomestila Albina Jerman Slabe, OŠ Os- karja Kovačiča - Škofije. Leta 2005 je vodenje prevzela Katarina Škrab, OŠ Antona Ukmarja, 2008 Debora Horjak Babič, OŠ Dekani, 2010 Neda Kranjec, OŠ Hrvatini, 2011 Sonja Hrva- tin, OŠ Dušana Bordona, 2012 Maja Murovec, OŠ Livade Izola, 2015 Pamela Vincoletto, SE Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper in od 2019 dalje Maja Murovec, OŠ Livade Izola. Strokovni aktiv združuje osnovnošolske knjižničarje praviloma vsaj trikrat v šolskem letu. Aktiv skliče vodja aktiva skupaj z ravna- teljem. Strokovni aktivi po navadi potekajo na šoli trenutnega vodje aktiva v delovnem času. Člani aktiva se strokovnih aktivov udeležujejo, iz česar sklepamo, da so vodstva šol strokovne- mu aktivu naklonjena. Razlog za neudeležbo je kvečjemu pestro in raznovrstno delo, ki ga opravlja šolski knjižničar, saj je odsotnost težko nadomestljiva. V zadnjih letih smo sestanke preselili tudi v e-okolje in smo se videvali prek Zooma. Ta način še vedno upo- rabljamo za krajše sestanke, a nič ne nadomes- ti pristnega stika v živo. Teme sestanka predlagajo člani glede na njiho- ve trenutne potrebe ali aktualno tematiko (npr. prehod na COBISS). Na aktive vključimo vse predloge sprememb standardov, predpisov in pravilnikov, ki vplivajo na naše delo, in nanje podamo komentar. Zadnji je bil komentar na predlog predpisa Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in stan- dardih za izvajanje programa osnovne šole, h kateremu smo bili pozvani s strani Sekcije za šolske knjižnice, ZBDS. Na šolske knjižničarje se je po desetletjih opozarjanja zopet pozabilo. O že sprejetih novostih se redno obveščamo. Na dnevni red sta redno uvrščena učbeniški sklad in bralna značka, saj ravno na teh dveh področjih tesno sodelujemo. Učbeniški sklad zaradi svoje kompleksnosti in pomanjkanja za- dostnih finančnih sredstev pogosto rešujemo z medsebojno pomočjo – od praktičnih rešitev do ponovne uporabe odpisanega gradiva ali pa začasne medsebojne izposoje. Pri organiza- ciji bralne značke si pomagamo s praktičnimi primeri od bralnih seznamov do motivacije, ki jo po navadi rešujemo z notranjimi šolskimi projekti (bralna tekmovanja, bralni nahrbt- niki, literarni dogodki, branje s knjižničarko za šibke bralce ali učence tujce ipd.). Ker je vsakoletna organizacija kakovostne prireditve ob zaključku bralne značke zahtevna, si deli- mo mnenja o ustvarjalcih, ki smo jih že gostili. Zelo ponosni pa smo tudi na tradicijo priredi- tev za zlate značkarje, ki že vrsto let nastajajo v sodelovanju z Društvom prijateljev mladi- ne. Dogodek, ki je tudi odlično motivacijsko sredstvo za naše mlade bralce, nas vsako leto združuje. Strokovni aktiv knjižničark in knjižničarjev osnovnih šol obalnih občin Maja Murovec, Osnovna šola Livade Izola OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE 33 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 4, 33-36 Aktiv šolskih knjižničark Zgornjega Posočja Martina Kozorog Kenda, Osnovna šola Simona Dušana Muniha Most na Soči Na aktivih večkrat izmenjamo dobro prakso ur knjižničnih informacijskih znanj, kako prido- biti kolege k dobremu medpredmetnemu po- vezovanju. Člani poročajo o vsebinah in delijo gradiva iz izobraževanj in konferenc, ki so se jih udeležili. Poročamo tudi o različnih kultur- nih dogodkih, ki so se nam vtisnili v spomin. S svojo predanostjo delu se trudimo, da kljub našim različnim pogojem dela (prostor, sreds- tva za nabavo gradiv in čas, ki ga knjižničar lahko v celoti posveti svojemu delu) omogoča- mo, da imajo vsi učenci vsaj približno enake pogoje in enaka znanja, ki jih odnesejo s seboj, ko zapustijo osnovno šolo. V duhu varnega in spodbudnega učnega okol- ja, ki si ga želimo ustvariti za naše učence, se tudi združujemo v strokovni aktiv. Za šolske- ga knjižničarja, ki je na delovnem mestu po navadi sam in pogosto nerazumljen s strani sodelavcev, predstavlja strokovni aktiv prostor, namenjen strokovni debati, razumevanju ovir, ki jih ima pri svojem delu, in pomoči. Na manjših šolah, kjer zaposlitev knjižničar- ja ni 100 %, lahko tudi manj kot polovična, se knjižničarji po navadi pogosto menjajo, zato se zagotovo aktiv izkaže za zelo koristno oporo novim kolegom. Delujemo povezujoče in si delimo mnoge dragocene izkušnje iz dolgoletne prakse izkušenejših kot tudi z ve- seljem sprejemamo nove ideje ob priključitvi novega člana. Tako z roko v roki laže rastemo in se postavi- mo po robu prenekaterim izzivom, s katerimi se mnogi knjižničarji soočajo sami. Strokovno delo je vedno na prvem mestu, čeprav smo kot del šolskega kolektiva nemalokrat iztrgani iz knjižničnega okolja in se mnogokrat spopri- jemamo s prioritizacijo nalog, ki nas čakajo tekom šolskega leta. Še tako droben strokovni nasvet in podpora kolegov iz aktiva lahko ola- jša marsikateri mesec v šolskem letu. V slogi je moč in resnično upam, da ima tako sodelovalno podporo veliko šolskih knjižničar- jev v Sloveniji. USTANOVITEV AKTIVA Aktiv šolskih knjižničark Zgornjega Posočja smo 10. marca 2009 ustanovile tri šolske knjiž- ničarke: Zorka Paulina (OŠ Dušana Muniha Most na Soči), Denise Šuler Rutar (OŠ Fran- ceta Bevka Tolmin) in Martina Kozorog Ken- da (takrat OŠ Simona Gregorčiča Kobarid). Na pobudo kolegic sem prevzela vodenje aktiva. K sodelovanju smo povabile še knjižničarke sosednjih šol. Že na naslednjem aktivu se nam je pridružila Slavica Della Bianca (OŠ Bovec), kasneje pa še Mojca Klavžar (OŠ Podbrdo) in Zvonka Cigoj (OŠ Kanal). GEOGRAFSKO OBMOČJE DELOVANJA Aktiv deluje na obsežem, a redko poseljenem, območju Zgornjega Posočja. Značilne so ozke alpske in predalpske doline rek Soče, Nadiže,