Stev. 90
¥ Trstu, v
3. maja 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi <3opisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti«, ipisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57,
Naročnina 2naša: Za celo leto......
za pol leta...............
za tri mesece........•.....*
Za nedeljsko izdajo za celo leto......
za pol leta ...............
K 24 —
. 12-— . fr-
. 520 . 2*60
„V edinosti je moč!'
Posamezne številk! .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke no 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtni :ov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, < gl isl denarnih zavodov . ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2m—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št 2CL — Poštnoliranilnični račun št 841.652.
Cesarjeva bolezen.
Z&itf preobrat na slabfc.
DUNAJ 2. (Izv ) Neugodno vreme, ki je na-topilo po lepih, top h skoiaj poletnih
dr h včeraj in danes, zlasti pa znatno znižanje temperature je vplivalo zelo opasno na cesarjevo zdraistveno stanje.
Dočim je ce-ar imel včeraj jako ugodno noč, ki jo je prespal nepretrgoma, je bila današnja noč jako slaba. Cesar je spal do polnoči, potem pa ga je začel nadlegovati k št!; in ga je muči prav do jutra, ta*o da je ctsar v drugi polovici noči spal zelo malo. SI-bo prebita hoč je pe tem seveda vplivala na splošno cesarjevo razpoloženje med dnevom, ki je bilo slabo, kafcor se mu je tudi poslakšal tek.
Po d danski vsakodnevni izprehod s sch« b'unn ki odprti galeriji je moral da-r.s :z- stati in se je cesar mogel le malo časa i sprehajati v svojih delovn h prostorih. Vendar pa zatrjuje c< saijeva najbližja okolica, da se je katar tudi danes razmehča-val. d Č m pa siedovi bolezni dnnes niso izgi-ja!i v toliki meri, kakor v prejšnjih dneh.
Jutranji bulletin.
DUNAJ 2. (Kor.) vKorr. Wilhe!m« pri-občuje o jutranjem zdravstvenem stanju cesarje v em sledeči bulletin: »Noč je bila deluir.a motena in nemirna, splošno počutje popolnoma zadovoljivo.
Večerni bulletin.
DUNAJ 2. (Kor.) Pri pojavih kataria ni nastopila od včeraj nobena izprememba. Zaradi slabega vremena je izostal obisk v mali galeriji. — Dr. Kerzl, prof. dr. Ort-ner. — Cesar je sprejel danes kneza Mon-tenuovo, oba generalna adjutanta in sek-cijskega šefa Daruvaryja.
Romunski glasovi o cesarjevi bolezni.
BUKAREŠT 2. (Kor.) »L' Independance Roumaine« piše o cesarjevi bolezni med drugim sledeče: Posebno v Romuniji, kjer se i rijateljstvo cesarja do romunskega kralja visoko ceni, ie napravila vest o zboljšanju stanja cesarjevega veliko veselje, posebno ker je povzročila vest o njegovem obolenju veliko razburjenje. Javnost v Romuniji goji odkritosrčne želje, da bi cesar kmalo ozdravel in še dolgo vladal v blagor monarhiji in vsemu svetu.
JisosfcvUa" picrcvtdcna.
PRAGA 2. (Izv.) „Narodni ListyM poročajo, da praško namestništvo ni odobrilo pravil dijaškega društva „Jugoslavija", ki naj bi bilo odslej združevalo vse jugoslovanske dijake v Pragi, Slovence, Hrvate n Srbe. Ker so se vsa jugoslovanska dijaška društva prostovoljno razšla z ozirom na ustanovitev tega novega skupnega društva, je sedaj jugoslovansko dijaštvo v Pragi brez društvene organizacije.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Današnje seje se opozicija ni udeležila. Zbornica ie sprejela proračun trgovinskega ministrstva, nakar se je pričela razprava o proračunu naučnega ministrstva.
Mnenja o Berchtoldovem ekspozeju.
CARIGRAD 1. (Kor.) »Turquie« piše o ekspozeju in o rdeči knjigi izredno ugodno. List nadaljuje, da razširja ta rdeča knjiga marsikako legendo o ulogi, ki jo je igrala Avstro-Ogrska za časa balkanskih dogodkov in da dokazuje, kako pametno je deloval grof Berchtold pred in med vojno. K tej turški hvali, pravi list nadalje, poudarja pasus ekspozeja o Turčiji in trdi, da predstavlja ekspoze Evropo optimistično, kar dokazujejo podobne izjave vodilnih državnikov Evrope v protislovju s pesimističnimi sodbami gotovh listov.
PARIZ 2. (Kor.) »Journal« piše: Mi si lahko čestitamo k vsemu, kar je akcentui-rala avstro-ogrska-francoska detenta pod pogojem, da se ne zahteva, da bi Francija financirala s trozvezo združeno politiko.
Hemiri v Albaniji.
Epiroti zavzeli Kolonijo.
DRAC 2. (Kor.) Albansko vlado in celo albansko prebivalstvo je silno razburila vest, da so Epiroti naskočili Kolonijo in jo po kratkem boju zavzeli. O zavzetju Kolonije je prišlo sledeče poročilo. V Koloniji je ostala, ko je odšel večji del albanske žendarmerije iz mesta, da ojači posadko v Korici, samo prav majhna posadka. Epiroti so napadli mesto najprej s topovi in mitraljezami, nato pa so naskočili mesto. Pregnali so posadko po kratkem boju in zavzeli brez velikega odpora celo mesto. Poveljništvo žendarmerije v Draču je dobilo brzojavno poročilo, ki strašno osumlja Grke, da so izvršili v mestu veliko nasilstev. Poročilo pravi celo, da so poklali Grki nekaj žen in otrok in da so mesto oropali in požgali. Te vesti so Albance silno razburile in v ponedeljek se vrši velikanski protestni shod vseh miroljubnih Albancev, da protestirajo proti takim na-silstvom.
DUNAJ 2. (Izv.) Iz Albanije poročajo, da so vesti o izbruhu novih nemirov v Epiru in posebno zavzetje Kolonije po epi-rotskih vstaših povzročile v Albaniji veliko vznemirjenje. Splošno se pričakuje, da
knez izda povelje, naj odkoraka albanska milica proti epirotskim vstaškim četam in jih razbije. — V dunajskih krogih smatrajo, da ti dogodki niso internacijonalnega pomena, temveč da gre le za notranje albanske razmere. Kakor zatrjujejo vesti iz Albanije, se avtohtono epirsko prebivalstvo ne udeležuje napadov vstaških čet, ki so večinoma sestavljene iz vstašev iz grških pokrajin. Sicer se pa pogajanja albanske vlade z Epiroti še nadaljujejo.
DRAC 2. (Izv.) Zavzetje Kolonije po Epirotih je izzvalo v Draču velikansko razburjenje. Ekrem bej, Flora bej in Isa Boljetinac so izdali proklamacijo, v kateri poživljajo prebivalstvo na boj proti Epiro-tom.__
Reorganizacija angleške diplomatske službe.
DUNAJ 2. (Izv.) Tukajšnji angleški poslanik sir Bunsen je bil poklican v London, kjer bo vodil posebno komisijo za reorganizacijo angleške diplomatske službe.
Angleška bojna eskadra.
MALTA 2. (Kor.) Danes so odplule od tu vse bojne ladje razen torpednih rušil-cev proti Jadranskemu morju.
Črnogorski proračun.
CETINJE 2. (Kor.) Skupščina je sprejela po dolgi specijalni debati državni proračun, ki izkazuje 3,160.000 primanjkljaja.
Verna v
General C«irauza zavzel Tampico.
LONDON 2. (izv.) Iz Veracruza javljajo, da je prišla tjakaj iz avtoritativnega vira vest, da so čete vstaškega generala Carranze včeraj zjutraj zavzele lampico. Huertove čete so bile popolnoma razbite.
Premirje.
WASHlNGTON 2. (Kor.) Glasom brzojavnih poročil iz Mehike, je odredila vlada, da se ustavijo sovražnosti med pogajanji. Trojni sporazum giede premirja je bil danes sklenjen in so ga podpisali zastopniki ameriške vlade, zveznih čet in vstašev.
Moj govor
v seji občinskega sveta tržaškega 1. aprila 1914., v razpravi o poročilu in predlogih finančnega odseka za konsolidiranje vi sečega dolga z najetjem posopla 42 milijonov K.
Priobču^em v sledečem do^e^edni prevod po stenogr- fskem zapisniku. Moje izjave so dMe pov«>ua nadaljnji razpravi sej 2l. aprila, sten« »graf skf ga zapisnika •> tei drug seji pa še nimam. Ko ga pre(num zaprosim uredništvo, d » mi odstopi dragoceni pro^t«>r še za dobesedno objavo on ga, kar sem govoril v drugi seji.
Ko bi bil vedel, da pride do take objava, bi se bil, kolikor mi je, nepoboljšljivemu improvizarorju, mogoče, potrudil, lepše govoriti, drugače gotovo ne.
V seji aprila sem nap»ej reagiral nn očitanje dvt-h govornikov večine, ki sta bila govorila neposredno pred menoj, da namreč slovenska in soci;alist;čna manjš na tirata samo negativno opozicijo. Govoril sem takole:
Prav je, da so svetovalci večine ommtli taktično postopanje manjšin v naših razpravah posebno o predmetih takšne važnosti, kakoršne je oni, o katere n se danes razpravlja. Mislim, da je svet. Ravasiniju in svet. M ve iu skoraj ušlo, da sta obsojal , da obe r aa in i trdovratno glasu eta enostavno pi u, ne da bi hoteli prav ceniti predloge, katere bi oni sami (slov. in s c. manjšina) morali vsaj za en del, po vsebini, priznati za dobre. Menda je zopet prišel trenotek, — ko se ravno razpravlja tak«» važen predmet, — da se pove še enkrat, zakaj vsaj slovenska manjšina postopa na tak način, tembolj, ker bi tudi kakšen kolega i tudi del prebivalstva hote«, da se vidi v tem našem postopanju naravnost obnašanje, ki škoduje koristmi naSih volilcev.
Gotovo se ne lotim teg;i, da bi zastopal čisto in go'o ustavno teorijo tTdeč, da je tako po vsem svetu, da v k« n Situiranih asamblejah v samem interesu dobrega poslovanja mora biti manjšina, ki je v opoziciji in ki izvršuje potrebno kontrolo nad upravo, ki je v rokah večine. To teorijo priznavam za upravičeno, vendar pa nnshm, da se v praktični uporabi lahko pod rgava izjemam, in menim, da bi se posebno v občinski upravi, omejeni torej na ož;i krog, prav l^hko mogel podati, kakor se je že podal, siučai, da manjšina opusti svoje strogo opuzicijonelno stališče in se v eni ali drugi točki strinj i z večino. Vendar pa se to vsekakor ne more dogoditi predvsem v vprašan ih načelne važnosti, ki se tičqo naravnost bistva razmerja med obema strankama in naravnost t- melje v uprave, glede na katero imata (večina in manjšina) vršiti svojo na'ogo Zakaj, ko bi se to dogodilo, ko bi manjšina v vprašanjih take vrste, k:i-koršno je < no. k? fe^> danes razpravljamo, zapuščala mesto vvoz'dj°ne'ne in k< n-trolo vršeče manjšine, zanemarjala bi svoje bt-tvene, svoje ustavne funkcije.
Pred tav'iam si m07n«-*t sodelovanja 7 večino ne s. ino potom kontrole in nega ti ne opozicije, ampak tudi v ;-ktivni	n:
obliki, venda. samo takrat, ka -ar sama se
stava one asambleje, za katero gre, nud< jamstvo, da bo delu manjšine za si guran primeren vpliv na zborove sklepe. Tega pa v našem slučaju nimamo. To dosežemo šele takrat, ko bodemo tudi v Trstu imeli reformirano volilno pravo in vsaj deloma uvedeno narodno avtonomijo. Samo tam, kjer je z narodno avtonomijo in z ustanovit ijo bodisi narodnih kurij, bodisi v drugi obliki za sigu ran manjšini neposreden in od večine nezavisen vpliv na občinske ali deželne posle, samo tam se lahko poda slučaj, da manjšina tudi v važnih in načelno pomembnih poslih zamore sodelovati z večino.
Zato pa je to ravno trenutek, da se pove, da se bo samo takrat smelo oč tati manjšinam njihovo „negativno" postopanje, njihova stroga opozicija, ko jim bo dana možnost, ne samo teoretično kontrolirati v odsekih, ampak vplivati, kakor sem rekel, na sklepe, in neposredno pri njih sodelovati To se že dogaja v nekaterih avstrijskih deželah in mi želimo, ravno z ozirom na prevelike interese, katere ima prebivalstvo okolice m sploh slovensko prebivalstvo te občine pri občinskih posl h, mi želimo da se to uresniči tudi tukaj čimprej, bodisi p reformi v lilnega prava, bodisi s pripoznavo narela narodne avtonomije, tako, da n*m bo na ta način omogočeno sodelovati tudi v tem občinskem svetu,
Za sedaj torej, pri tem stanju stvari, napram večini, ki dela samo to, kar je njej prav, in ki stori za okolico ali za slovensko prebivalstvo samo ono, kar bo morala absolutno storiti, proti svoji volji in proti svojim namenom, dokler se nahajamo v tem parlamentarnem položaju, ne moremo drugače, ko nasproti takšnemu predlogu izjaviti, da mi, kot opozicija, glasujemo proti.
Tako moramo storiti že po doslednosti z ozirom na ono, kar so storili naši predniki in kar smo storili tudi mi sami v preteklih letih. Predlog, ki se razpravlja, ni natnreč drugo ko zadnje poglavje, ali recimo sklep in dovršitev onega, kar se je sklenilo v proračunih posameznih let. — Danes naj sankcijoniramo v končni obliki vse ono, kar se je storilo, malo dobrega.
v korist, in mnogo slabega na škodo naši'] volilcev in slovenskega prebivalstva. Kakor smo že v onih posameznih prilikah morali izjaviti, da glasujemo proti, in da nimamo zaupanja v upravo večine, tako moramo tudi danes odreči svoj glas predlogu, ki naj zapečati to, kar se je v teh letih storilo.
Nočem dolgo govoriti niti se vpustiti v podrobno kritiko poročila in predlogov. Dovolim si satno reagirati na nekatere izjave poročila, ker se mi vendar zdi koristno, da se tudi v tej razpravi poudari v glavnih točkah, kako mi presojamo vprašanje.
Poročilo (finančnega odseka) že spočetka priznava, da so občinski stroški narasli v zadnjih letih v nepredvidni in morda nepredvidljivi meri. Pa je prav, da je poročilo dodalo ono »morda«, zakaj če preiskujemo, v čem so obstojali stroški, ki so povzročili narast našega dolga, vidimo, da ne gre za nepredvidne stroške, marveč za strožke, ki bi jih morala vsaka oprezna uprava vnaprej videti in po njih že mnogo let prej uravnati svoje finančno postopanje.
V tretjem odstavku poročila se pravi tako-le: »Postopoma se je začelo skrbeti za nove potrebe, ki so se bile pokazale v množici, gradila so se nova šolska poslopja, nove bolnice, napravile so se ali u-ravnale nove ceste, nove tržnice, in tako dalje.«
Vprašam, kako se morejo takšni stroški označiti za nepredvidljive. Spominjam način, kako se je prineslo v mestni svet vprašanje novega vodovoda. Takrat se je znalo predvidevati naraščanje prebivalstva. Jaz pa menim, da potreba zidanja novih šolskih poslopij, novih bolnic, naprave in uravnave novih cest in novih tržnic, da vse te potrebe izvirajo edino ali vsaj v glavnem iz okolnosti, da je mesto naraslo in da se je prebivalstvo pomnožilo. To so okolnosti, ki so se gotovo mogle videti vnaprej in ki jim gotovo nt bilo treba priti v okom samo s pripomočki za silo, z malimi in velikimi dolgovi. Že pred 5 leti sem predlagal, da se vsaj giede na šole napravi deiinitiven program in da naj se z ozirom na množenje prebivalstva, ki se sedaj lahko izračuni tako, kakor smo je izračunih za vodovod, in z ozirom na splošni razvoj mesta, določi, koliko bodemo potrebovali posebno na šolskem polju.
Pa ravno teh stroškov za šolska poslopja, ravno teh stroškov niti sedaj, ko gre za to, da se najame posojilo še za večje stroške, ravno teh stroškov nočete določiti s konkretnimi številkami. Govori se o eni ali drugi šoli, noče se pa priznati niti videti, da bo vsako leto, kakor se množi prebivalstvo, treba zidati novih šol. Tako se torej ona opreznost in previdnost, ki bi bila potrebna v občinski upravi, pogreša ravno na onem polju. Jer bi se lahko najlažje izraževala.
Po mojem mnenju zavisi to o temeljni
napaki naše uprave. Naša uprava se namreč pušča vedno presenetiti od najbolj nujnih potreb; od potreb, katere potem ona rada označa za nepričakovane.
Tudi ob tej priliki, ko gre za to, da se izvrši ne samo čin finančnega ozdravljenja za preteklost, ampak tudi čin previdnosti za bodočnost, tudi ob tej priliki zopet naša uprava priznava, da skoraj gotovo vse ono, kar projektira, ne bo napravljeno, in da se skoraj gotovo s tem denarjem napravi vse nekaj druzega, kakor ono, kar je projektirano. Tudi tu se vidi zopet odpovedovanje konkretnemu programu za bodočnost, ki naj obsega bolj dojgo razdobje. Imate mestna vprašanja, ki bodo zahtevala ogromne stroške in o katerih nočete v tem poročilu še govoriti. Naša uprava dokazuje v problemu uravnave starega mesta, kako je malo sposobna lotiti se zares težkega vprašanja in je rešiti.
Edino polje, kjer znate trositi tudi mnogo v malo mesecih, zfllajoč grandi-jozna šolska poslopja, edino polje, kjer to znate storiti, je polje narodne politike v vso korist italijanskemu prebivalstvu proti slovenskemu. Tam pač, kadar eden ali drugi član šolskega odseka zna prikazati nujno potrebnost kakšnega liceja, kakšnega gimnazija, kakšne realne ali drugačne šole za italijansko prebivalstvo, o, tam pač znate hitro delati projekte in znate tudi začeti zidati, ne da bi niti počakali odobritve proračuna. To znate delati. Pa celo, kjer bi se delovanje občine v tem oziru imelo v prvi vrsti pokazati, kar se namreč tiče ljudskih šol, tam znate celo zanemarjati svoje dolžnosti na škodo italijanskega prebivalstva (radi srednjih in podobnih šol).
Nasproti takšnemu postopanju gotovo se ne more reči, da se ima predlog za najetje tega posojila tudi za bodoča dela odobravati. Ne samo s stališča ustavne in načelne opozicije proti postopanju večine, marveč, če bi večina sama hotela priznati svoje napake in svoje pregreške, bi morala prianati, da nima pravice zahtevati od nas tako obsežnega zaupanja.
Moram reči, da edini način, ki se pa žalibog gotovo še dolgo časa nima uresničiti, kako bi se morala obravnavati vprašanja te vrste, bi bil sporazum strank, zastopnikov strank, predno se predmet prinese pred mestni svet. Ko bi bili mi voljeni na podlagi proporcionalnega sistema, ali ko bi bili razdeljeni po kuri-jah, narodnih ali tudi socijalnih, takrat to ne bi bilo potrebno, kajti sporazum bi se uresničeval v samih razpravah in glasovanjih. Dokler pa to ni mogoče, bi morali biti vsaj sporazu mijeni na primer glede uporabe tega posojila, predno bi se stvar prinesla pred mestni svet.
To pa pravim, ne da prosim milosti večine. marveč zato, ker — ponavljam — vsakdo, ki želi dobro svoji domači občini in bi ji rad zasigural uspešen in miren razvoj, bi moral želeti, da naj se operacije takega obsega končno izvršijo samo potom sporazuma vseh strank.
Gospodje od večine morajo priznati, da ie v Trstu močna slovenska manjšina in da je vsa okolica slovenska, in da ta dva dela občine, eden teritorijalen in drugi lacijonalen, imata pravico zahtevati, da občina, ko uporablja prispevke vsega prebivalstva, skrbi ne samo izključno ali vsaj v poglavitni meri le za potrebe enega lela, marveč za potrebe celokupnosti v pravičnem razmerju. Italijani tega nočejo priznati. Italijani se danes rajši družijo celo z Nemci. Italijani se iz onega pa-ličnega strahu pred Slovani zatekajo k zavezništvom, ki bi se bila še pred malo leti smatrala za nemogoča. Vidimo, da se gospodje zatekajo komurkoli, samo da postavijo zadnji jez proti slovanskemu na-alu, kakor ga oni imenujejo. Ne vem, ali je za njih same to koristno. Priznavam tudi nemškemu prebivalstvu, če tudi ni domače, pravico (mejklici: do življenja?) ie samo do življenja, ampak tudi morda Jo tolike veljave, kolikor je pametno in )rav v razmerju z njihovim številom in z njihovimi interesi. Morem priznavati tu-ii samemu g. namestniku pravico, da kot Nemec drži govore kakor kak nemški na-cljonalec in da se udeležuje nemških te-lovadskili slavnosti in da pozdravlja udeležence s stramm deutsclies »Gut Heil«, vse to lahko priznavam, ne zdi se mi pa prav, v interesu občine in prebivalstva, da narodno sovraštvo vladajoče italijanske stranke proti nam gre tako daleč, da išče zaveznikov v vsakem taboru, namesto da bi iskali najpriprosieiše poti, poti namreč sporazuma z drugo stranko.
Zakaj, gotovo je, ako hočete pravično presojati naše zahteve, ne po kaki brzojavki eksaltiranih dijakov, marveč če boste hoteli presojati naše zahteve, kakor jih določajo in zastopajo in se za nje pošteno borijo oni, ki nosijo odgovornost naše politike, takrat zarnorete brez drugega priznati, da so naše zahteve lahko sprejemljive tud: za italijanski del prebivalstva.
Mi ne odrekamo, kakor odrekate vi onim, ki živijo z vami in z vami spadajo v skupni dom, pravico v njem stanovati,
v njem živeti in enake pravice uživati. Tega mi ne delamo. Ako je bila v tem smislu tohnačena kaka izjava eksaltiranih mladeničev in ljudi, ki so tuji našim lokalnim razmeram, nimate pravice niti dokaza, da bi smeli tako tolmačiti naš boj, ki je boj za enakopravnost, boj za narodno eksistenco. Ko se nahajate nasproti taki stranki, moram obžalovati, da se zatekate zavezništvu Nemcev, — katere spoštujem in za katere ne čutim nobenega narodnega sovraštva, — in da podaljšujete nenormalno stanje, namesto da iščete sporazuma z nami.
To naj bi ravno bil način, kako naj se obravnavajo vprašanja take važnosti. Lahko bodemo navskriž v eni ali drugi točki, ali, kadar stojimo nasproti vprašanju obremenitve naše občine deloma z novimi dolgovi, deloma s finančno operacijo, ki bi jo moralo sprejeti z zaupanjem vse prebivalstvo, vsaj tak trenotek bi Vam moral odpreti oči in vas storiti razumeti, da edina pot za tržaško občino je pot sporazuma med strankami, pot primerne in pravične reforme volilnega prava, ki naj prinese sem notri zastopstvo odgovarjajoče resničnemu številnemu razmerju strank in, končno, tudi pot narodne avtonomije.
Ko bo slovenskemu prebivalstvu in s tem vsej naši okolici zasigurana narodna avtonomija, takrat svet. Mayer ne bo imel več nobenega razloga obžalovati, da sta manjšini tu samo v strogi in negativni opoziciji, ampak najde v nas delavne sotrudnike, ravnotako udane in zveste koristim tega mesta, kakor hočete biti vi.
Iz teh razlogov, ker torej hočemo vzdržati naše opozicijonelno stališče in ket nam niti poročilo samo ne daje nobenega jamstva, da bodo ob tej priliki, kar se tiče najetja novega posojila, primerno varovani in spoštovani interesi slovenskega prebivalstva, iz teh razlogov bomo glasovali proti predlogom.
Dr. J. Wilfan.
titaKa manifestaciji!
u«
Včeraj smo v kratkem poročali o zanimivi obravnavi pred celovškim deželnim sodiščem proti splitskemu županu dr. K a t a l i n i ć u in proti predsedstvenemu tajniku Marini Šegviću. Oba sta obtožena pregreška po § 3 z dne 15/2 67 in prestopka po § 305. Predmet obtožbe je govor, ki ga je govoril dr. Katalinić povodom velike demonstracije v Splitu, ki se je vršila 10. nov. 1912 v proslavo sijajnih zmag balkanskih narodov nad Turčijo, z balkona občinskega doma. Dr. Katalinić je govoril takrat dobesedno takole: Sen naših starih se uresničuje. Polumesec tone pred križem a naš narod se javlja in stopa pred presenečeno Evropo. Umira tudi dolga Vidovdanska tugovalna pesem mesto nje pa prolama oblake nova pesem slave in pobede od Ornega do Jadranskega morja in vžiga srca milijonov z novim življenjem, ki objema ves balkanski polotok in nas v njem. Verni svetlim tradicijam očetov mi Hrvati z navdušenjem pozdravljamo glas našega narodnega vstajenja. Blagoslavljajoč žrtve naših rodnih bratov Srbov in Bolgarov in ž njimi združenih Grkov zremo z zaupanjem v bodočnost, kličoč slavodobitnemu pohodu balkanskih zaveznikov: Slava jim, živeli! — Pri manifestaciji in pri govoru je bil navzoč policijski komisar Per-sič, ki je poročal v svojem uradnem poročilu govor malo drugače, kot so ga priobčili listi. Po njegovem poročilu zaključuje govor sledeče: Dnevi slave Balkancev so dnevi tudi naše slave. V treh tednih so osvobodili svoje brate zatirane s strani stoletnega neprijatelja, osvobodivši starodavno domovino od Črnega do Jadranskega morja. Upamo da bodo ti junaki osvobodili tudi nas. Državno pravdništvo jc uvedlo na podlagi te ovadbe preiskavo proti dr. Kataliniću, vlada pa je razpustila splitski občinski svet. Obenem pa sc je uvedla preiskava tudi proti predsedstvenemu tajniku Marini Šegovicu kot njegovemu sokrivcu, češ, da je dr. Kataliniču šepetal govor. Obtožena sta prestopka po § 305 zaradi zadnjega stavka govora in pregreška po § 3 zak. z dne 15/2 1867, ker nista imela dovoljenja za govor in sicer dr. Katalinić kot glavni obtoženec, Šegvić pa kot soobtoženec. V razlogih pravi državni pravdnik, da je govoril in s svojim govorom otvoril vrsto govorov župan kljub temu, da ga je komisar opozoril, da so govori zabranjeni. Inkriminirane besede govora so napravile na množico silen vtisk in so povzročile hrupno pritrjevanje in strašno navdušenje. Dasi obtoženec trdi, da se govor kakor ga je napisal v ovadbi pol. komisar bistveno razlikuje od njegovega govora, katerega je imel spi-sanega in ga ga je znal dobesedno skoro na pamet, in kljub temu da razen komisarja Persiča nihče drugi ne potrjuje
Podlistek Rdeči mlin na VIU strani.
Strm II.
»EDINOST« štev. 90.
V Trstu, dne 3. maja 1914.
i 1 ' : haranih besedi, da cefa vrsta sve-• v te besede naravnost izključuje, pa :e vendar ne da dvomiti, da je obtoženi Katali.iić res izrekel inkriminirane besede l r. Katalinić prizna sam, da ni imel dovoljenja za govor. Njegov soobtoženec Šfcgvić. ki mu je govor šepetal, pa je dobro vedel, kaj pomenijo te besede, vedel je tudi kakšen vtisk bodo napravile na razigrano množico in je kot navdušen poiiiik naravnost stremel za učinkom. — Obtoženca je branil, kot smo že poročali ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, tolmač za hrvatski jezik pa je bil dr. Kotli i k. Obtoženca izjavita da nista kriva in se zagovarjata v bistvu takole: Dr. Katalinić izjavlja, da demonstracije ni priredil niti on niti občinski svet. Govoril je kot za-u . .«ik jugoslovanskega mesta, govor je »vil skupno z nekaterimi občinskimi svetovalci, napisal ga je, se ga naučil. in ker ni govornik, je prosil ravnatelja občinskih uradov, da mu šepeta ud zadaj in pomaga, če bi se mu govor ustavil. Pri sprevodu so nosili hrvatsko, srbsko in slove * zasta\ <. inkriminira-pih bc^ed ni govoril, demonstracija ni imela protiavstrijskega značaja, klice doli s carskimi oficirji izključuje, pač pa je možno, da so padli klici doli pruski, deli iijen-ački oficirji. Te klice pa je povzročila ve^r, da so pomagali Turkom nemški oficirji. Obtoženec Segvie se zagovarja kon-formno kakor dr. Katalinić in izpove na vprašanje dr. Ivana Tavčarja, da je srbska zastava t^oboiniea. ki je avstrijskim Srbom zakonito priznana. Giavna priča komisar P e r s ič je izpovedal pod prisego, da je Hla smise! govora ta. da bodo balkanski zmagalci prišli k nam in oprostili tudi nas. Inkriminiranega stavka ni slišal celega sam. pač pa se spomni besed »osvob' Ji.i i nase. Iz teh besedi je sklepal, kar je napisal. Tudi zastave so značile, da je imela demonstracija protiavstrijski značaj. Cul je klice proti Gole psši. oficirjem, ne more pa potrditi kficov proti avstrijskim oficirjem. Priča pride na to v odgovoril, na razna vprašanja v nasprotja s svojimi prejšnjimi izpovedbami.
Poročnik Nova ković ne izključuje možnosti, da je razumel besede »slavo dobiti« za »osvoboditi«. Demonstracija se mu je zdela antidinastična iz sledečih vzrokov: 1. Ker so se slavile balkanske zmage in 2. ker ni bilo v sprevodu tudi avstrijske zastave. Major P o 11 e t i n i trdi, da je Čul klice proti cesarskim oficirjem. Komisar Matavulj, pravoslaven, ni slikal protidinastičnih klicov Tajnik okr. glav. ni slišal inkriminiraniii besed in je Persiča resno posvaril, da naj pazi glede ovadbe. Dr. Marinkovič izključuje inkriminirane besede.
V popoldanskem nadaljevanju razprave so bili zaslišani kot priče poslanci dr. B u 1 a t, dr. Trumbić, M i k a č i ć, ter dr. Škarica in dr. Tartaglia, ki so popolnoma izkijučili, da bi bil župan Kataiinić izpregovoril po komisarju Persiću navedene besede. Te priče so tudi poudarjale, da komisar Persić ni stal pred kavarno, kakor je trdil Persić, temveč tik pod balkonom mestne hiše. Persić je bil opetovano konfrontiran s pričami in se je zapletel v razna protisiovja.
Kot nadaljnje priče so bili zaslišani dr. Angjelmović, Anton Stražičić in urednik Tartaglia ter končno ravnatelj Lupšić, ki je povedal Persiću v obraz, da je stal med Kataliničevim govorom poleg govornika in da natančno ve, kaj je govoril Katalinić. Izključil je popolnoma jasno, da bi bil Katalinić izrekel inkriminirane besede.
Ko so bili prečitani še nekateri spisi, je bilo zaključeno dokazilno postopanje.
Državni pravdnik je nato v svojem govoru priznaval dokazilnost edino le iz-povedbam Persiča, Novakovića in Mata-vulja, češ da so bile izpovedbe vseh ostalih prič le negativne. Zaključil je s političnim ekstemporjem, v katerem je slikal položaj v državi kot silno opasen. Sicer res nihče ne more zamerjati, da se je izražalo veselje nad zmago balkanske zveze, toda v Splitu se je pokazalo, da v državi obstoja opasno gibanje. Priznaval je, da je Katalinić izpregovoril inkriminirane besede le pod pritiskom svojega suflerja Šegvića in da so bile one besede le fraza, toda bila je nevarna fraza, ki pa ostane tudi vedno fraza, kajti Avstrija bo znata z bajoneti preprečiti iz-preobrnitev te fraze v dejanje.
Silno učinkujoč je bil govor branitelja dr. Tavčarja, ki je z veliko ironijo slavil verodostojnost prič, na katere je opiral državni pravdnik svojo obtožbo. Na drugi strani pa stoji cela vrsta častitljivih mož iz Splita, ki ne znajo lagati in ki tudi niso izpovedali objektivne neresnice. Obžaloval je, da je državna oblast napravila zopet iz majhnega incidenta politično afero, ki ne škoduje toliko slovanskim narodom, kakor državi sami. Pozival je sodnike, naj se v razsodbi ne opirajo ne na levo ne na desno, temveč le na zahteve pravicoljubja.
Senat je po precej dolgem posvetovanju ob splošni napetosti mnogoštevilnega občinstva proglasil oprostilno razsodbo za oba obtoženca. V razlogih je bila posebej poudarjena velika večina popolnoma častivrednih in verodostojnih prič. ki izključujejo inkriminirane besede. Občinstvo je sprejelo oprostilno razsodbo z vidnim zadovoljstvom.
v) prvi
Napadi na kavarno »Minerva«.
Prvi napad na kavarno Minerva je bil izvršen okoli 11 in pol predpoldne. V kavarni ie bilo z natakarjem vred koma* 7 ali 8 oseb. Od »Volti di Chiozza« je prišlo kakih 20 laških pobalinov, ki so že od daleč gledali s pozornim očesom proti kavarni. Ko so prišli že skoraj mimo kavarne, je eden od njih, ki je bil brez klobuka, ustrelil dvakrat z revolverjem proti zadnjemu oknu, onemu namreč, ki je tik hišnih vrat. Nato je pa začelo proti istemu oknu leteti kamenje. Kmalu je bilo steklo strto in en kamen je skozi okno priletel celo v nasprotno steno in tain nekoliko pokvaril sliko, nahajajočo se na steni. V tem je med te vandale skočil nadzornik policijskih agentov policijskega komisarijata v ulici Luigi Ricci, Sancin, in Je s pomočjo enega redarja prijel enega razgrajačev. Tovariši aretiranega so pa napadli Sancina in ga bili s pestmi ter ga suvali, dokler mu niso iztrgali iz rok aretiranega. Nadzornik Sancin se je moral z izvoščkom odpeljati domov in leči v posteljo. — Vendar je pa bil pred kavarno Minerva aretiran 23-letni Peter Tamaro, trgovski agent, doma iz Pirana. Zasačili so ga, ko ie kričal »abbasso i sca vi U — Okoli polidveh po polnoči je zopet tolovajska tolpa laskih razgrajačev, idoča mimo kavarne »Minerva parkrat ustrelila proti kavarni m lučala vanjo kamenje, dokler ni azbila še ene šipe. -- Ni res, namreč, kah< trdi včerajšnji »Piccolo«, da so streljali iz kavarne proti mimoidočim Lahom, ampak resnica je. da so ti poslednji streljal: proti kavarni, o čemer lahko pričajo trije policijski agentje, ki so se za časa tega napada nahajali v kavarni »Minerva«. —
Govorili smo z gospo kavarnarico, našo vrlo mamico Kranjčevo, ki nam je vsa prestrašena pripovedovala o dogodku Pristavljala pa je. dasiravno so jej bile oči vse solzne zaradi prestanega strahu in razburjenja: »Nič ne de, če so prav zopet razbili okna. To škodo že še utr-pim. Mene pa le niso ubiif in ostanem, kar sem bila, ter me ne predrugači vse italijansko kamenje!« — Vrli slovenski ženi vse naše spoštovanje! Laškim banditskim lopovom pa se osvetimo najbolje, da zahajamo v čim največjem številu v našo res slovensko kavarno »Minerva«. Gospe Kranjčevi pa bi svetovali, da naj ne da novih stekel v okna, temveč da zalepiti luknie, ki jih je napravila banditska laška dvatisočletna kultura, s papirjem, na katerem bodi zaznamenovan v večno čast in slavo tej kulturi dan 1. V. 191-1. Zgoraj imenovani Tamaro je edini, ki je bil aretiran v okraju policijskega komisarijata v ulici Luigi Ricci.
Napad na gostilno NDO.
Bilo je okrog poli devetih v petek zvečer, ko jc bila gostilna NDO v ulici Com-
merciale polna gostov. Kar naenkrat je počil zunaj na ulici strel in zarožljalo je okno. Obenem pa je tudi priletel v gostilno debel kamen, ki je razbil spodnji del stekla. Razumljivo je, da je vse skočilo po koncu in ven na ulico, toda laški lopovi, ki so streljali, so v tem že pobegnili ter, ker ni bilo stražnika v bližini, tudi srečno odnesli pete.
Silno nevaren položaj.
Silno nevaren položaj za naše delavstvo je bil tedaj, ko je popoldne korakalo izpred Narodnega doma skozi mon-tuški predor k Sv. Jakobu. Laški divjaki so, kakor smo že poročali zasedli stop-njišče nad predorom in so tamkaj hoteli s kamenjem obsipati izprevod. Bilo je res treba pravega junaštva, da so se naši ljudje ubranili tega napada. In bilo je tudi precej težkih poškodeb ob tej priliki. Ko so namreč naši naskočili odspod gor stopnjišče, se je vsulo nanje kamenje in videti je bilo, kako neki naš človek, ki je bil med prvimi, naenkrat omahnil in se zvalil po stopnjicah navzdol. Gotovo ga je kdo izpred bežečih Italijanov sunil ali udaril. Pripomniti moramo tu, da je prav isti čas priletel s strehe »Piccolovega« poslopja med našo množico debel kamen ki pa po sreči ni zadel nikogar. Neki stražnik je vzel kamen kot corpus delieti seboj. Kamen je bil debelejši kot najmočnejša moška pest, in če bi bil zadel koga na glavo, bi bil lahko dotičnik obležal na mestu mrtev.
Napadi na posaveznike.
Okrog poli desetih zvečer je prišel oJ doma v ul. Istituto pekovski pomočnik Alojzij Grmek. Na vogalu ulice, kjer ima pek Bizjak svojo pekarno, mu je prišel nasproti njegov tovariš Josip Ličen. Iz-pregovorila sta par besed med seboj, seveda slovenski. Kar naenkrat pa je dobi! Grmek od zadaj hud udarec po glavi, da mu je odletel klobuk na tla in mu je ta koj stekla na glavi močna bunka. Ob enem pa je zaslišal italijanske besede: >kaj govorita tu ščavoU Dotičnik. ki jc udaril, je moral imeti v rokah debel ka men. Ce bi bil zadel morda le za prs. nižje, na sencu, pa bi bil Grmek naibr? obležal za vedno. Ko se je ozrl. je vide dva človeka, ki sta se hitro oddaljevala Klical je policijo, a te seveda — m bilo
Med drugimi je bil nevarno pobit pt glavi tudi Jože Z boga r, sluga pri ge. Eislerjevi. Napadli so ga seveda tudi v večjem številu, kakor se to dogaja vsele pri laških banditskih junakih.
V noči od 1. na 2. majnika je med dri! giini napadla na Acquedottu laška drha dva konceptna uradnika finančnega rav nateljstva, ko sta se mirno vračala do inov. Napad je bil pripravljen, ker se h policijsko dognalo, da je neki nepozna italijanaš opozoril gručo mladih ljudi i. ta dva gospoda, katerih ie bil eden Slo
venec, drugi pa Nemec. Slovencu sc je posrečilo prodreti gručo in poklicati stražnika, a v tem so napadalci nič hudega slutečega Nemca tako težko poškodovali, da je moral na rešilni postaji poisl a i pomoči. Najhujšega pretepača so ujeli in se bo moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem.
Aretacije.
Kakor nam je poročala policija, je bilo tekom celega dneva aretiranih 54 oseb. Od teh jih je bilo nekoliko izpuščenih, nekoliko jih je bilo kaznovanih policijskim potom od enega do 14 dni zapora, a 15 jih je bilo stavljenih na razpolago sodišču. Med aretiranci je 201etni Benedikt Pečar, klavirski mizar, doma iz Gabro-vice v Istri. Ta je bil aretiran na velikem trgu na zahtevo večega števila Lahov, ki so trdili, da je on z nožem zabodel 19ietuega dijaka Pavla Morterra, stanujočega v ulici Tiziano Vecellio št. 9. Na policijskem komisarijatu v ulici della Muda vecchia je Pečar pošteno priznal, da je res zabodel onega dijaka z nožem, in sicer zato, ker je videl, da je Morterra skupaj z drugimi Lahi pretepal nekega Slovenca, katerega pa on niti nc pozna. Izvedeli smo, da je ranjenega dijaka Morterra zaslišal preiskovalni sodnik dr. Ulaga, da pa ni rana jako nevarna: nevarnost bi znala nastati le vsled infekcije rane.
Sploh je bilo na komisarijatu v ulici della Muda vecciiia aretiranih še drugih 7 oseb. Od teli je bil eden takoj izpuščen v svobodo, pet jih je bilo policijsko kaznovanih od enega do 7 dni zapora, a enega, imenom Maulio Laković (puro sangue Iatino), kateremu je 22 let in je uradnik pri Lloydu, je policija izročila sodišču. Laković je bil aretiran, ko je ob vhodu na veliki trg, stoječ z gručo kakih 12 svojih tovarišev na vogalu ulice Malcanton, lučal kamenje proti našemu izprevodu in na vse grlo vpil: »Abbasso i s'ciavi!«
Ostali, ki so bili na tem komisarijatu aretirani, so bili aretirani zato, ker so vpili: »Abbasso i s'ciavi« in ker so peli Mamellijevo himno.
Funkcijonarji policijskega komisarijata v ulici dei Bachi so pa aretirali 9 oseb. Od teh jih je bilo 6 izpuščenih, a trije so bili pridržani v zaporu.
»Piccolo« v škripcih. Perfidija »Piccolova« o poročevanju je sicer nedosežna, v sestavljanju tendencioznih poročil je virtuoz, sofisterije in cinizem njegov sta vredna vsacega Mac-;hijavelija. njegovo sovraštvo proti resnici nikjer nima meje, ne dna: ali to pot je postavljen pred nalogo, ki mu raste črez glavo in jej ni dorastel tudi on. In to hoče nekaj reči pri »Piccolu« z vsemi njegovimi gori označenimi kvalifikacijami. Dejstva so preočitna in govore tako glasen govor, da se »Piccolu« kar pod roko izjalovlja prizadevanje, da bi za-temnel resnico. Po vsej njegovi hreščeči pesmi se sicer vije krik, da so Slovenci provokaterji in da so le oni izzvali in zakrivili dogodke dne 1. majnika po tržaških ulicah. Ali z druge strani ga bega druga in meša druga skrb, da bi svoje cittadine prikazoval kakor strašne junake, ki so z neodklonljivo silo odbijali slovensko »invazijo«. V tem prizadevanju pa sproti podira, kar je prej zidal s svojim zatrjevanjem, da so Slovenci insulti-rali cittadine: priznava vsa dejstva, ki jih zatrjamo mi, ki pa ne pišemo na račun dostojnega tržaškega meščanstva, ampak le na račun najete sodrge in pa tiste srednješolske mladine, ki jo kamora zavaja v pobojstva in vandalizme. Drzna, nesramna laž je trditev »Piccola«, da je vse meščanstvo v neopisnem ogorčenju in vihar-iu reagiralo na »provokacije« Slovencev, ampak povsodi stno videli le obskurne elemente in pa tiste mlade izfanatizirane pojave, ki so begali s huronskim krikom in s palicami in dežniki v vis po ulicah sem in tja.
Konstatiramo, da »Piccolo« sam priznava: da so se pri Chiozzi razgrajači vrgli na slovensko godbo zato, ker je za-svirala neko koračnico; da so razgrajači, čim so videli, da sprevod ne poj de mimo Chiozze, hrumeli mimo cerkve sv. Antona novega k kavarni Stella polare, kjer se je vršil najhuji napad in kjer je bila situvacija najbolj kritična; priznava, da so izpred kavarne metali na ulico vse mize In stolice, ki bi zagradili ulico (vsled česar bi bilo prišlo tu, ako bi se jim bila namera posrečila, do naravnost groznega); priznava, da so razgrajači povsodi žvižgali in se drli (zamolčuje pa insulte ščiavi, porki itd.); priznava, da se je na uhodu na Veliki trg vrgla neka gruča — bodi zapisana prava beseda! — tolovajev na Slovence s pestmi In noži; priznava, da se je na trgu neka gruča Piccolove« podivjane vojske vrgla proti lašeriiu sprevodu; priznava — sicer nekako bolj zavito, češ, da se je »zdelo« ta-vo — da »se je na popoldanskem spre-odu k Sv. Jakobu metalo z balustrade redora kamenje na sprevod; priznava, la je letelo kamenje na Slovence; priznava, da je na nadaljnem potu padalo iamenje iz vrta Pontini in da je bila situvacija tako kritična, da so redarji po-egnili sablje proti — nedolžnim »cittadi-ioiu«!!
Vse to in še mnogo druzega — ne mo-emo vsega naštevati, a menda zadostuje že to — priznava »Piccolo« sam v svoji onfuznosti (najbolji dokaz, da mu je to ot sramotna naloga zvračanja resnice rastla res črez glavo). — Priznava in endar mu dovoljuje nesramno železno elo krik, da so Slovenci vsega krivi! In endar je jasno kakor beli dan, da so bili aški napadi dobro pripravljeni, prora-li:ijeni in organizirani po premišljenem ičrtu, iz česar sledi 7, nepobitno logiko,
da so naši Ie odbijali napade v silobranu, ker ga ni nobenega zakona na svetu, ki bi silil koga, naj se prekrižanih rok pusti pobiti na tla ali zadaviti. Pravo čudo bi bilo, ako ne bi bilo pri tem zabolelo kake razgrete italijanske glave. Zato vzbuja naravnost gnus, če hoče »Piccolo« ščuvati tržaško meščanstvo proti Slovencem s svojim hlinjenjem do italijanskih ranjencev. Njegova humaniteta je tu najstud-neje hinavstvo. Ali so se mu smilile slovenske razbite glave?! Mari pa meni, da slovenska glava ni glava — človeka, ki ima tudi pravico do človekoljubja. Naj le gre na zdravniško postajo, kjer mu povedo, kako so krpali slovenske glave, razbite, ne v poštenem boju mož proti možu, ampak zavratno s kamenjem izza plota!! Vzrok dogodkom so jasni in jasno je, na kateri strani je krivda: da so »Pic-oolovi« tolovaji puščali naš sprevod na miru, gotovo ne bi bila padla beseda in se ne bi bila dvignila nobena slovenska pest proti »cittadinom«. Ali, da bi nas pobijali kakor pse na javni ulici — ne tega ne dopuščamo, ti časi so definitivno minuli.
Še en nesramen trik »Piccolov«.
»Piccoio« naglasa, da je bilo na popoldanskem sprevodu k Sv. Jakobu veliko manje Slovencev, iz česar da sledi, da glavni kontigent zjutranjemu sprevodu je dala dežela, da ni bilo torej to tržaško prebivalstvo. To je tisti nesramni trik »Piccolov«: ko že ne more potajiti naše mase, pa laže, da kličemo ljudi z dežele! Da pa je bilo na popoldanskem sprevodu manje ljudi, nego zjutraj, temu so vzroki čisto naravni: zjutraj je bil manifestacij-ski shod, ki je zbral vse mase. Zjutraj je bila glavna manifestacija. Popoldne pa ni kazalo priti pred »Narodni dom« vsei tisti masi, ki biva v bližnjem in nadaljnjem okrožju Sv. Jakoba. Šli so namreč naravnost na veselični prostor k Sv. Jakobu. Tudi ta laž ne koristi »Piccolu« in ne odpravi dejstvo, da je manifestiralo ogromno tržaško Slovenstvo. S tem dejstvom se bodo morali Italijani spoprijazniti!!
ZADNJA PASTAM! LjuSs^anski igralec v Kar. dosisu. - Juslra zvečer ob 8.15 velika narGdns igra s petjem „DESETI BRAT". - Zadnja predstava! - Poslovilna predstava I - Pridite gotovo vsi: ::::
vanje, katero podpirajo in vodijo sleparsk izselniški agenti in katero stane včasih iz-seljnike ogromno denarja in jih privede v kazen.
Dne« uliti
Določbe za izseljevanje. Po zadnjih iz-seljeniških škandalih, ki so presenetili celo Avstrijo ne le samo zaradi eminentno širokega kroga prizadetih udeležencev, marveč tudi zaradi ogromno velikega števila onih vojaških obvezancev, ki so utekli s pomočjo zvijačnih izseljeniških agentov svoii vojaški dolžnosti, je postala avstrijska obmejna policija posebno stroga pri nadzorovanju izseljencev. Pripetilo se je že tudi par slučajev, v katerih je nastopila policija pri izvrševanju tega kočljivega posla v svoji preveliki vnemi prestrogo in dala s tem povod številnim pritožbam, ki so bile deloma tudi upravičene. Znan je gotovo še našim čitateljem dogodek, ki se je pripetil dosluženemu vojaku brez vsakih nadaljnih vojaških obveznosti, bivšemu mornarju Miji Zubri-niču, doma iz Otočanca. Tega je namreč ustavila policija na poti v Švico v Inomo-stu, kjer so mu vzeli ves denar, kar ga ni potreboval za vožnjo domov, in so ga poslali v njegovo domačo občino. To pa je storila mestna policija samo zaradi tega, ker mo ž ni imel potnega lista, pač pa se je izkazal z vojaško knjižico, ki je dokazovala, da je zadostil aktivni In reservni službi in da ne potrebuje za v Švico, kamor je šel obiskat svojega strica, nobenega potnega lista. S to zadevo so se pečali skoro vsi listi tudi vladni in uradni in so'bili soglasni v tem, da se je policija tu prenaglila. Posebno ostro je zagrabila ta slučaj dunajska »Arbeiter Ztg.«, ki je doživela vsled tega tudi konfiskacijo. Toda ta konfiscirani članek sta poslanca Sigi in Sever imunizirala s posebno interpelacijo v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Ta slučaj pa ni edin, prišel je Ie najbolj glasno na površje in vzbudil zaradi tega največ pozornosti. Z ozirom na te nedostatke pri izvrševanju kontrolne službe izse-ljeniške posebno na obmejnih postajah je priobčila včeraj v splošno pojasnilo ljudstvu in v opomin prizadetim organom pol-uradna korespondenca VVilhelm sledečo objavo: V javnosti razširjeno mnenje, da je prepovedala vlada izseljevanje moških v starosti od 17. do 36. leta, ne odgovarja resnici. Tozadevni merodajni faktorji niso imeli nikdar namena izdati splošne prepoveda za izselitev za gotove starostne razrede, marveč so hoteli le zagotoviti, da se izvršujejo že izdane tozadevne odločbe. Zaradi tega so se posebno opozorili policijski organi, ki nadzorujejo izseljevanje, da ostreje pazijo na one izseljence, pri katerih je iz enega ali iz drugega vzroka upravičen sum, da nameravajo kršiti vojaško dolžnost. Pri teh izseljencih pride seveda v poštev starost 3G let, v kateri starosti ugasne naborna dolžnost. S tem pa ta starost ni določena kot splošna norma za izselitveno dovoljenje. Taka splošna starostna norma sploh ni bila izdana. Uradi so dobili ukaze, da morajo reševati prošnje za potne liste kolikor mogoče hitro in da morajo stranke tozadevno blagohotno in natančno poučiti. To dejstvo obenem dokazuje, da je napačno tudi mnenje, da je zvezana pridobitev potnega lista s silnimi^ težkočami, ki jih delajo uradi strankam. Ce se dovolijo postavno dovoljenemu izseljevanju vse možne ugodnosti, se bo omejilo tudi ono nedovoljen in protipostavno izselje-
DomaČe vesti.
Objavili smo v včerajšnji »Edinosti« poročilo o manifestacijskem shodu našega narodnega delavstva in smo zabeležili —
vršeč dolžnost kronista, ki beleži le dogodke — tudi nekaj najmarkantnejših to-
ček iz govora strokovnega tajnika Z. J. Z.t g. M r a k a, kakor jih je izpregovoril, s posebnim poudarkom. Ker v včerajšnji številki nismo hoteli dostavljati svojih pripomb k izvajanjem g. Mraka, dasiravno se niti oddaleč ne strinjamo žnjimi, hoteč podati enotno sliko o proslavi delavskega praznika, prvega majnika. smo si prihranili potrebne primerne pripombe za danes. Izjavljamo torej danes, da z vso odločnostjo obsojamo dejstvo, da je omenjeni govornik — gotovo proti intenzijam narodne organizacije železničarjev, v katere imenu je nastopil — zlorabil slavje prvega majnika v to, da je očital vodstvu slovenske občinske politike v Trstu in njenemu prvemu predstavitelju stvari, ki se niso nikdar dogodile, katerih neupravičeno očitanje pa bi moglo omajati zaupanje našega ljudstva v to politiko in njene predstavi-telje. Obžaljujemo, da je omenjeni govornik zašel tako daleč in to tembolj, ko so ostali govorniki, zavedajoč se mesta, s katerega govore, in odgovornosti, s katero so govorili, vsi brez izjeme najodločneje poudarjali visoki narodni ideal, ki je vodilni cilj naše slovenske politike v Trstu. Hoteli smo dostaviti onim izvajanjem danes obširnejše pripombe, a je to delo prevzel predsednik našega političnega društva, g. dr. Wilfan, sam, ki priobčuje v današnji številki svoj govor v mestnem občinskem svetu, ki naj bi bil morda dal povod za izpade g. Mraka. O. dr. Wilfan nas je tako odvezal naše časnikarske dolžnosti in ima sam besedo. Uverjeni smo, da je tako stvar v najboljših rokah, in da si naše ljudstvo iz izvajanj g. dr. Wilfana samo najbolje razbere, kako neupravičeni in kako grajevredni so bili izpadi g. Mraka.
Promocija. Dne 30. malega travna je bil proglašen doktorjem vsega prava na c. kr. češki univerzi v Pragi gosp. Josip G o-I j e v š č e k, rodom iz Sežane, od v. kand. pri dr. Rud. Gruntarju v Tolminu. Čestitamo!
Tudi nad »Živnosiensko banko« se je
torej spravila laška jeza s svojim vandalizmom. In tudi na »Jadransko banko« se je hotela spraviti. Ali tu poznajo nekoliko bolje — kulturo naših Italijanov in so pravočasno skrbno zaprli lokale. Tistim po-balinom se pač ne sanja o realnosti in resnosti življenja in o njegovih železnih po-ircbah. Oni zasramujejo slovanske zavode in jih razdevajo, njihovi starši pa iščejo v istih zavodih pomoči in k u I a n c e, kadar so v zadregah. Ne le tisti pobalini, ki nimajo v svojih ustih drugega, nego zasra-movanja Slovanov, vprašajo italijanske trgovce in sploh tiste kroge, ki so potrebni kredita, kaj bi bilo, ako bi jim »Zivnosten-ska banka« in drugi slovanski zavodi naenkrat odpovedali kredit. Drago bi morali ti plačevati tiste šipe in tista okna, ki so jih pobijali ti znoreli frkolini.
Otroški vrtec v Kolonji. Jutri v ponedeljek ob devetih zjutraj se otvori v Kolonji ■troški vrtec naše prekoristne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zavedni Kolonjčani so dolgo časa delali na to, da se jim ustanovi ta prepotrebni vrtec. Naša skrbna Družba sv. Cirila in Metoda je sedaj ustregla želji naših Kolonjčanov, ki pa naj sedaj doka žejo, da je bil vrtec v rgroženi Kolonji res potreben, in naj vpišejo vanj svoje malčke. Opozarjamo, da se v vrtec lahko vpišejo otroci, tudi jutri v ponedeljek, kakor tudi vse naslednje dneve ob času pouka.
Evolucija. Pod tem naslovom prinaša »Siidslavische Rundschau«: Vse nase javno življenje stoji pod utisom nevzdržno napredujoče evolucije jugoslovanskega ujedinjenja. Meje med onimi tremi plemeni izginjajo, seperatni interesi se umikajo, ali pa postajajo mnogokrat interesi skupnosti. Najnovejši dogodki na tržaški akademiji Revoltella nudijo karakterističen dokaz za to. Skoro ga ni jugoslovanskega mesta, kjer ne bi bil napad Italijanov na naše dijake našel najmočnejega odmeva. Naglašamo: naše dijake! Kajti, ne v Zagrebu, ne v Splitu, ne v Beigradu, ne v Ljubljani niso povpraševali, so-li napaden-ci Hrvatje, Srbi ali Slovenci, ampak povsod so občutili le eno, da so bili to sinovi našega naroda. Da vendar v tem slučaju bližen izgled, morem reči, da vsaka krivica, ki se je dogodila bodi tudi najmanjemu delu troimenega našega naroda, vzbuja zanimanje vsega slovanskega juga na isti način, kakor se stresa ves Monte-citorio, čim se kak Italijan v našem Primorju oglaša s kakimi narodnimi pritožbami. To je na eni strani dokaz o ojačenju našega narodnega cutstvovanja, na drugi strani pa za dejstvo, da je zavest narodne skupnosti naših plemen, cut edmstva našega naroda zadobil najtrdneje koremke. P?" ni še dolgo temu, da smo Trst smatrali
^si rs cfanalrsJo Riajn'sko vGse-IšcoE Ker sa pr^o	vose-
Sica narodnega delavstva vsSod s§abega vremena ni roogCa dovršiti, se naćaSfuje	v ne-z istim pragrssaara. Začetek oŠ 4 popoldne. Kdor se iihaie z vstcp^'co, temu nč treba vrovžč pBačatl vstopnine. Dcnes t^rel vsi na veselico „Kar. deS- organizacije" k „Jadranu" pri Sv- jakeSsa I
V Trstu, dne 3. maja 1914.
»EDINOST« štev. 90.
Stran 111.
za slovensko vprašanje, ki se načenja več ali manj nepotrebno; in mnogi med nami, Hrvatje in Srbi, so videli zahtevo po ustanovitvi italijanske fakultete kakor opravičeno. ali pa vsaj kakor irelevantno se stališča naših narodnih interesov. Danes pa ga ni politično mislečega Slovana, ki bi še hotel zastopati ta nazor. Ako bi pa vendar hotel to, bi ga javno mnenje takoj najodločneje odklonilo. Ta sprememba je vspeh zdrave, mlade in potrebno agresivne edinstvene ideje, ki po osveti na Ko-sovem vpliva na vse naše narodno življenje. Izjavljam, da se ravno ob tej priliki z neprikrito hvaležnostjo spominjam silnega narodnega bojevnega poguma Slovencev v Primorju. Slovenci so nam s svojo energijo in svojo izborno narodno organizacijo omogočili, da moremo v krog svojih izpolnjivih ambicij pritegniti tudi biser Adrje — Trst.
Na naslov ravnateljstva c. kr. drž. železnice v Trstu. Prejeli smo: Vkljub že večkratnemu trebljenju smetljaja, ga je vendar še najti na bohinjski progi med žel. osobjem, posebno pa ined sprevodniki. — K tem spada v prvi vrsti sprevodnik, do pet zagrizeni Nemec Gasch. Ta mož zna koiTiaj par besed slovenskih — kakor kak-na papiga, a vendar je sprevodnik pri o-sebnih vlakih na progi, ki teče dvetretjini po slovenski zelmji. Kako je mož ohol, naj priča dejstvo, da se je dne 18. aprila v vlaku ki odhaja ob 5 pop. iz Gorice v Trst, izrazil, da njemu ni treba znati slovenskega jezika, da lahko izhaja brez njega. Doznali smo tudi, da jako rad šikanira slovenske potnike, posebno pa uboge ženske radi jerbasov. Slavno ravnateljstvo blagovoli cmenjenega objestnega Gascha. dobro nate^riti za ušesa in ga poučiti, da je on radi potnikov, a ne oni radi njega. Sicer pa stori ravnateljstvo najbolje, da pošlje moža kam tja, kjer res ne bo potreboval našega, toli zopernega mu jezika. To bo najpametnejši korak. Saj imamo naših ljudi, sposobnih za službo sprevodnika. — Naj se blagovoli te besede upoštevati, kajti mi ne bomo trpeli dalje šikan od tujcev na naši zemlji.
Tržaškim izletnikom v Tomaj h koncertu »Hajdrilia« se naznanja da odhajajo vlaki po novem voznem redu sledeče: iz Trsta ob 12.48, 2.20; Rocola ob 1.02, 2.32; V rdele ob 1.10, 2.40; Opčin ob 1.32, 3.00; Repentabra ob 1.40, 3.08;. Prihod: Dutovlje 1.48, 3.16. Odhod iz Dutovelj zvečer ob 8.42 in 10.43. Izletnikom je na razpolago openski tramvaj, kateri ima zvezo z gornjimi vlaki. Iz Dutovelj v Tomaj se rabi peš 35 minut. Pot vodi po najlepšem delu našega Krasa.
Planinska veselica, ki se je imela vršiti dne 14. junija pri Sv. Ivanu, se prenaša radi nepredvidljivih zaprek na nedoločen
čas.
Grehi nezavednosti. Z ozirom na vest v včerajšnji Številki pod tem naslovom se je oglasil v našem uredništvu pekovski mojster Milic, ki je izjavil, da je sicer morda resnica, da je njegov štiriletni sinček izrekel one besede: »Va via — ščavo!« — da pa se kaj takega gotovo ni naučil doma, kjer se govori izključno slovenski. Otroka pa da pošilja le zato v laški otroški vrtec, ker mu je do slovenskega veliko predaleč. Starejša purčka pa hodi v slovensko šolo na Acquedottu, kamor pojde tudi dečko, ko doraste šoli. Milic je izjavil, da se podpisuje vedno le slovenski — Milic«, ne pa »Millich«. in je poudarjal, da je vedno bil slovenskega mišljenja in tudi vedno podpiral našo C M D.
Hinavstvo in zavratnost. Glavni glas li tržaških Italijanov, „Piccolo" in „Indipen-denteu sta priobčila v četrtek nekak prelu ij k prvemu majniku, v katerem sta igrala grdo komedijo najčisteje nedolžnosti, izraza-joč zeljo, naj se ta delavski praznik vrši v znamenju miru, bratstva, napredka človeku-Ijubja in civilizacije. Farizeji pri „Piccolu" tirajo svoje hinavstvo tako daleč, da govori, kako si ne more niti misliti, da bi hotel kdo misliti, da bi hotel kdo dajati temu prazniku kak drug pomen in kaliti s kakimi drugimi mislimi nadlegovati praznujoče meščanstvo. Tako so se hinavski zvijali v četrtek, na na predvečer majnikove slavnosti. Njihovo hinavstvo je res nebotično, da mora človeka obhajati gnus. Dogodki na dan 1. majn<ka, postbno tudi kamen iz „Piccolove" palače pričajo, kako so se ti ljudje pripravljali za proslavo miru, civilizacije in človekoljubja I ■>» bi bili vsaj odkritosrčni v svoji kru-x»ti in hudofobiji, bi nam bili vendar oimpatičneji. Tako pa moremo občutiti le gnus.
Razstava narodnega veziva v Trstu je
bila te dni zaključena. To je bila razstava proizvodov zagrebške „udruge za uŠčuvanje i rronicanje narodne umjetnvsti". Priredil jo 1< v Slovanski čitalnici odbor slovanskih žen Pobudo za to razstavo sta dala g. dr. } - ffi o w s k i in g. Zlatko T u r k o v I č, \c-.ak predsednice gori rečene udruge, prestale gospe baronice Turkovič. Razstavo je
;*til njegova jasnost c. k. namestnik princ • iohenlohe z rodbino in so mu dela izredno ugajala, da se je jako povoljno izrazil o njih, kakor tudi o vsej prireditvi razstave. Izložene predmete je tolm čil gosp. Zlatko Turkovič, ki je tudi razstavil svojo dr' goceno m krasno zbirko starih peč in ucfenga izreka tem potom najtoplejo zahvalo stavnemu odboru „Slovanskih žena*. Slovanski čualnici, ki je brezplačno prepust la »Voje prostore, gg. dru. Jedlowskemu in Tuffconć*. <n vsem spoštovanim gospem In gospicam, ki s > vodile nadzorstvo nad izleženimi predmeti in prevzete njihovo razprodajo.
Važen uspeh »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Pred par meseci je vložila »Zveza jugoslovanskih železničarjev« spomenico na generalno ravnateljstvo južne železnice, v kateri je zahtevala povišanje
temeljne mezde za vse delavce južne železnice v Trstu. Ta spomenica je sedaj deloma ugodno rešena: Vsem progovzdr-ževalnim delavcem In proflsijonistom je namreč povišana temeljna mezda za 20 vinarjev na dan, in sicer tako, da bodo tega poviška deležni tudi tisti delavci, ki so v plači že napredovali. — To je vsekakor lep uspeh »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Naj mimogrede omenimo, da so prišli socialni demokratje shod, na katerem so železničarji ta po v i še k ponovno
zahtevali, — razbijat.....Delavci južne
železnice naj si te lepe prijatelje delavstva le lepo zapomnijo!
Angleška eskadra. Prvi oddelek angleške eskadre pripluje v Trst jutri, v ponedeljek, dne 4. t. m. okoli štirih popoldne. — Angleška kolonija v Trstu bo priredila dve »garden party««, in sicer eno dne 6., a drugo dne 16. t. m.; prvo v vili Freeland, a drugo v vili Holt. — Tukajšnje poveljni-štvo vojne mornarice priredi eno »garden party«, dva »rounta« in tri oficijelne obede. — Na cesarjev ukaz bo trikrat po 40 angleških častnikov povabljenih na pregled žrebčarne v Lipici. — Vršila se bo tudi nogometna tekma med moštvom angleških in onim avstrijskih vojnih ladij. Tekma se bo vršila na vežbališču velike velike vojašnice. — Vršil se bo tudi — a ni še določeno v katerem kroju — v okolici takozvani indijski šport »Gimkhama*.
Zgodovinska predstava v Trstu. Po
preteku desetih let uprizorijo ljubljanski v Trstu v nedeljo zopet Govekarjevo narodno igro »Deseti brat«, ki je svojedobno tvorila pravo manifestacijo za slovensko gledališče v Trstu, pod vodstvom g. Ant. Danila v italijanskem gledališču »Teatro Fenice«; in to je bila zadnja slovenska predstava v italijanskem gledališču. Na zopetno osebno pogajanje za gledališče »Fenice« v Trstu, je prejel g. Danilo pomemben odgovor: »Slovenske gledališke predstave v »Teatro Fenice« odklonjene«.
Izgubljeno. Predvčerajšnjim po shodu NDO v »Narodnem domu« je nekdo izgubil na potu od »Narodnega doma« do velikega trga in nazaj novčarko z vsebino okoli 90 K denarja in mnogo beležk, rece-pisov iti drugih stvari, ki so velike važnosti za lastnika novčarke. — Kdor bi našel novčarko, naj jo odda lastniku, katerega ime je gravirano na privesku za uro, ki se nahaja v novčarki. Pošteni najditelj prejme primerno nagrado.
Žepna tatvina na vbodu v bolnišnico.
Ko so včeraj okoli poldne pripeljali v mestno bolnišnico po Pečarju ranjenega Morterra. se je pred bolnišničnim vhodom gnetla velika množica radovednežev. In v tej gneči je 241etni mesar Josip Farfoglia, stanujoč v hiši št. 10 na Istrski cesti ukradel gospe Mariji Knausovi, stanujoči v ulici della Galleria št. 5, iz žepa mošnjiček, v katerem je imela 30 kron denarja. Gospa Knausova je pa pravočasno zapazila uz-movičevo početje in je dala tatu aretirati.
Dva žepna tatova, aretirana v gledališču »Eden«. 561etni slikar Peter Cerčević, doma iz Radovčičev v Dalmaciji, je bil predvčerajšnjim popoldne aretiran pri blagajni gledališča »Eden« na Acquedottu, ker je tam gospodu K. H. potegnil iz žepa listnico, v kateri je bilo 121 kron denarja. Ker je bil zasačen uprav na činu, ni mogel tajiti. Izročen je sodniji. — 231etni pomorski sobar Demitrij Kostantino, doma iz Patrasa v Grški, je bil tudi aretiran v gledališču »Eden«. Ob 8 zvečer je on v tem gledališču segel z roko v žep gospoda V. A., v katerem žepu je ta poslednji imel 330 kron denarja. G. V. A. je pa čutil, da mu nekdo brska po dotičnem žepu ter je naglo segel z roko in — zagrabil je roko uzmovica, katere pa ni več izpustil, dokler ni prišel redar, kateremu je uzmoviča izročil. Ko so ga na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci preiskali, so našli v žepih grškega žepnega tatu 2 grška bankovca po 25 drahem, 50 frankov v zlatu, en zlat turški denar in raztresenih po raznih žepih 23 kron in 61 stotink ter mali žepni nožič, s katerim je rezal žepe svojim žrtvam.
Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Toffoli Brunon, 8 mesecev, ul. Sv. Mavricija št. 6; Pierobon Amalija. 61 let, ul. Montuzza št. 24; Drius Julija. 3 mesece. Vrdela št. 801; Visintini Josip, 73 let, ul. Giulia št. 35; Osrecki Štefanija, 6 let, ul. Riborgo št. 22; Bianchi Riele Rihard, 12 let, ul. Acquedotto št. 48; Gomzel Matilda. 4 leta, ul. Torricelli št. 4; Trampuš Ivan, 12 dni, ul. Ant. Stoppani, št. 3; Cergol Emil, 8 mesecev, Rocol št. 611; Cernigoj Edvard, leto dni, Skedenj št. 1155; Kovač Rozalija, 7 mesecev, Sv. Marija Magdalena Zgornja št. 567. — Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Prosen Angela, 4 leta, Skedenj št. 1234; Baje Ivanka, 74 let. Sv. Marija Magdalena Zgornja št. 16; Bizjak Rocambole, 6 let in pol, ul. Media št. 3; Rinaldi Viktorija, 72 let, ul. Madonna del mare št. 2. — V mestni bolnišnici dwe 30. aprila: Bombič Mar-garita, 23 let; Schimpf Melita, 2 leti in pol; Prek Marija, 7 let; Zadnik Ivan, 56 let; Salandrini Jernej, 72 let. 1— V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 30 aprila: Torcello Bianca, leto dni.
F. L. TUMA
S samotnega brega.
Politična pisma iz A"tli>e.
Reminlscence.
Ta ali oni, ki mi je za časa mojega političnega onegavijanja v domovini stal blizu, utegne po teh besedah soditi, kakor da leži v mojem lastnem delovanju z rečenim nekak nesporazum, nedoslednost, ali celo nezmožnost za uveljavljanje tega načela — na samem sebi. Po tem takem
bi bila ta »nova teorija« samo fantom, brez notranje prepričevalne sile, kakor fata mor gana, ki kaže gradove in mesta tam, kjer je prazen pesek in monotona pustinja.
Pravzaprav je bil moj korak v slovensko javnost zelo sramežljiv^ Počasi se je šele izvedelo, da imam neko besedo pri listu, ki so ga pričeli splošno nazivati »Glasilo mladih«, a za moje pravo razmerje je vedelo komaj nekaj najintimnejih znancev. Popolnoma neznano je bilo, da sem pričel s svojim publicističnim delovanjem kot petnajstleten ljubljanski študent v tedaj vodilnem listu slovenskem. Hotela je pač bridka ironija, da se je toliko let kasneje ravno isti list najvspešneje boril proti glasilu, ki sem ga imel čast urejevati, poskušal stem, da mu je očital mladost in otroško nezrelost.
Gotovo sprejmem odgovornost za vsako tam napisano besedo (»Naš List« feb. 05 — feb. 07); tem lažje, ker me je podpirala večina sotrudnikov nesebično, požrtvovalno in dostikrat celo neustrašeno; odgovarjam pa tudi tam, kjer tega ali onega morda niso vodili zgolj plemeniti nagibi. Del tiste drame ie završil ob neljubih prizorih sredi kolis sodne dvorane. Tudi za tisto pisanje zadevlje samo mene vsa odgovornost, ne samo, ker sta sodni dvor, kakor tudi velik del slovenske javnosti popolnoma po krivem iskala v tožitelju pri-četnika tiste tragične kampanje, ampak, ker mi je prijatelj g. dr. Ivan Robida pošteno izjavil, da si da po meni kot uredniku črtati ali izpremeniti vsak svoj donesek.
Da mene tista borba ni zadovoljila, ampak da se je zgodilo kakor v planinah, kjer se odkrha na lepem visoko gori neznatna skala, se kotalja v dolino in trga in ruje spotoma po zakonih fizike s potencirano silo vse, kar se ji postavlja na pot, da je doseglo kotajoče se kamenje tudi plast, na kateri sem sedel tudi jaz s svojim ponižnim stolcem, da je pričelo bobneti naposled vse to v dolino, tako, da nobena zavora ni mogla več pomagati — to izjavljam v tej reminiscenci kakor o danem faktu.
V dolini smo se zbrali, tipali svoje ude, merili svoje moči. Večina je bila za nov poskus in s tem so dobili nekateri priložnost, prepričati se o tem naknadno, kar so prej rajši preslišali iz mojih ust. Meni so se zdele potrebne nove palice, novi črevlji
—	ako ostanemo pri gorenji prispodobi — prsi so se morale umiriti, srce se napiti novega veselja. Meč pustiti doma, zato pa knjigo v roke in potno palico!
Odhod iz donovine.
Že je bil Dunaj za menoj in tudi Trst. — Vlak je drdral preko beneških lagun; v Zagrebu je praznovala ravno koalicija svojo zmago. To pot nisem prišel kot publicist in zato tudi svojih znancev nisem obiskal. V Budimpešti so mi ukradli navihani ljudje del moje imovine. V Pragi sem stisnil svojim zadnjim znancem roko.
Tam je bilo nekaj mojih bivših kolegov ljubljanske realke. Na večer jih je nekdo sklical v vinarno (morda so se tam tudi drugače shajali), kjer sem prelomil svojo abstinenčno obljubo. Več nego tri leta že nismo sedeli tako skupaj, toda vzlic temu mi je bilo nekam čudno pri srcu. Tako mladi ljudje, tako kratka doba in vendar
—	koliko tujega je bilo že med nami! Pogovor ni hotel v tek. »Torej na Nemško pojdeš!« je dejal moj prijatelj po dolgem premišljevanju in gledal v enomer v kozarec pred se. »Na Nemško!« sem ponovil čemerno, dvignili smo čaše in zapeli o nezvestem ljubčku. To je bilo v tisti Pragi, iz katere smo dobili prvi slovenski mladinski pokret,
Danes leži za menoj evropska celina že v drugič v mojem življenju, okoli mene pa najbolj civiliziran narod na svetu.
Ni sicer bogzna kako mnogo let, odkar sem se napotil v prostovoljni eksil, toda za-me je bila ta doba dolga in težka dovolj, da so se mogle pomiriti vse otie strasti, ki sem jih odnesel iz svoje borbe doma, Ja so se misli in naziranja počistila, razbistrila, kakor se jasni tudi nebo po vsaki hudi nevihti. Neusmiljeno je delal operativni nož, bolelo je včasih in žalostilo. Slo ie daleč, daleč, daleč proč, kar je bilo nekoč najljubše.
Toda po minulih mukah se zdi bolest manjša in prestana izkustva so nam vzgoja za bodočnost. Tuji svet napravlja človeka samostojnega, študij utrja značaj in dovoljuje priti na dno tistim skrivnostim, ki dajejo našemu delu večjo zrelost in našemu merilu širšo dimenzijo. Nič več ne motijo ozke razmere; mesta so mnogo večja, deželo bolše obdelane, bogastvo neverjetno večje, življenska borba je neprimerne trša, ljudem se mudi in nimajo časa, vstavljati se za vsakim oglom--skratka:
vse življenje je drugačno in zato so tudi interesi drugačni. Sodba ni več tako enostranska in spoznanja se vedno korigirajo z ozirom na svojo upravičenost ob primer-ievanju različnih narodov in razmer.
Doma slišimo vsak dan eno in isto, ponavlja se že leta in destletja in mi mladina doraščamo v tem miljeju in potem seveda mislimo, da se govori po vsem svetu o tem in da so slovenska dnevna vprašanja obenem tudi svetovna vprašanja, za katera je vedno polagati svoj obulus na oltar javnega življenja. Spekulativni problemi najtežje vsebine, ki so jih drugi narodi že davno izločili iz javnega življenja, stoje pri nas v sredi vsega političnega in socialnega življenja. Razloček je samo ta, da smo mi dobili klerikalizem, ki ni klerikalizem, in liberalizem, ki ni bil nikoli pravi liberalizem. In ko se je pripravil slovenski visokošolec na najtežja naravoslovna vprašanja v predavanjih, ki bi mu jih tudi noben naravoslovec ne bi zameril, se |e dobil na Slovenskem knez in škof, ki ie pisal proti njemu brošure. Ta zgodba je veren dokument
naše dobe. K temu je bilo samo še treba, da je pričel izdajati moj prijatelj »Slobodno Misel«. Ker mu talenta ne moremo od-rekovati, smemo pričakovati, da ga srečamo na drugi poti, kjer ga bomo mogli bolj pohvaliti.__
Tržaška sokolska župa.
Letošnji javni nastopi:
2upni zlet dne 12. julija na Opiinah.
Društveni nastopi:
V Sežani dne 24. maja; na O p č i n a h dne 1. junija; v Divači, dne 7. junija; v Komnu dne 7. junija; pri Sv. Jakobu dne 14. junija; v Mavhinjah dne 28. junija; na Prošeku dne 28. junija; y Barkovljah dne 2. avgusta; v Skednju dne 2. avgusta; na V r d e 1 i dne 6. septembra.
Slovensko šlsKs o Tritu.
»Deseti brat«.
Narodna igra s petjem v petih dejanjih ali 7 slikah. — Po Jurčičevem romanu spisal Fran Govekar.
Zadnja, poslovilna predstava gostujočega ljubljanskega dramskega ausambla pod vodstvom režiserja Milana Skrbinšeka. v nedeljo dne 3. t. m. ob SVk uri zvečer v »Nar. Domu«.
Jako srečna je bila misel, ki je pripravila Govekarja do tega, da je pričel z dramatiziranjem Jurčičevih romanov. Saj vsebuje toliko narodnega duha in se tako bogati dramatičnih scen in slikovitih prizorov, da so ustvarjeni kakor nalašč za dramatizacijo. Posebno pa »Deseti brat«. Romantična snov tega romana, čigar junak Martin Spak je zanimiv original našega naroda, mistična prikazen obsevana s sijajem poezije, je posebno prikladna u-kusu onega dela gledališkega občinstva, ki tvori večino, in ki prihaja v Galijin hram, da si poišče za par ur zabave, ka-koršne mu nudita slikovita scenerija in zdaj romantično, zdaj komično dejanje, prepleteno s čustvenimi lepimi scenami in domačim preprostim petjem.
Gotovo je že vsakdo čital roman »Desetega brata«, pač pa jih je nedvomno še mnogo, ki še niso videli narodne igre tega naslova. Zato podam tu kratko njeno vsebino. Da pričnem s pripovestjo Martina Spaka na smrtni postelji.
Majadlena Strugova je bila sirota. — Stric njen, bogat graščak, je bil brez otrok in jo je vzel k sebi. V sosednem mestu je živel mlad zdravnik dr. Peter Kaves in ta je hotel Majdaleno poročiti. Graščak pa ga je odločno zavrnil. Nato je dr. Kaves Majdaleno pregovoril, da se je dala ž njim skrivaj poročiti. Tako jo je imel popolnoma v oblasti. Kmalu na to je graščak zbolel in zdravil ga je dr. Peter Kaves, ki mu je zapisal neka črna zdravila, katere je graščak zavžil in kmalu na to umrl. A niti zločin ni pomagal lahkovernemu zdravniku. Testament, ki je določil Majdaleno Strugovo za glavnega Jediča, je bil namreč ovržen, in tako ni imela ona skoraj ničesar.
Ni bilo dolgo in dr. Peter Kaves je ne-Kam izginil brez sledi... »Moja mati z menoj pod srcem je zbolela«, tako pripoveduje dalje umirajoči »deseti brat« in ni ozdravela nikdar več. Zblaznela je in u-mrla v bolnišnici kot beračica. Jaz pa sem sad skrivnega zakona. Na smrtni postelji mi je izročila vsa njegova pisma in zločinske dokaze. Skril se je izpremenil svoje ime, a jaz sem ga našel vendarle. Sedanje Peter Piškav, graščak na Poles-ku, je nekdanji dr. Peter Kaves. S svojo lrugo ženo je imel sina Marjana. Sovražil sem ga, brat brata, sin očeta, sovražil sem ga do danes, ko sem mu odpustil...«
Tako nekako pripoveduje Martin Spak iia smrtni postelji učitelju Kvasu.
Po materini smrti si je navedel mistično vnanjost takozvanega »desetega brata«. Je to original, ki si ga je ustvarilo 'judsko praznoverje, ki pravi, da ima vsaki deseti materni sin to usodo, da nima nikjer miru, temveč mora begati od kraja !o kraja, a je pri vsej tej svoji nesreči lober človek in čudotvornih moči. Prikazuje se in izginja kakor duh, ima vedno cele zaklade denarja, a si sam ničesar ne privošči, pač pa pomaga na račun trdo-srčnih bogatašev rad revnim in nesrečnim ljudem.
V obleki takšnega »desetega brata« gre torej Martin v svet, da poišče svojega očeta in maščuje mater. In res ga najde ia gradu Polesku pri Slemnicah.
»Kakor slaba vest tavam neprestano za vami, s svojim nesrečnim življenjem vas spominjam življenja nesrečne žene, kateri ste vi, moj oče, poplačali ljubezen z izdajstvom ...« tako govori Martin »Spak« )četu v oni lepi tretji sliki te narodne igre, ko si stojita nasproti oče — bogataš in sin — berač. S pismenimi dokazi, ki mu jih je izročila mati na smrtni postelji, prisili očeta, da mu daje denar, grozeč mu, da ga sicer naznani sodniji. »Deseti brat« pa tega denarja ne porabi zase, temveč pomaga žnjim revežem, tako med drugim tudi Ražarjevemu Franceljnu, ki ljubi Čevljarja Krivca Francko, katere pa mu sprva nočejodati, ker je revež, a jo potem, ko mu »deseti brat« da štiristo tolarjev, vendar poroči.
A »deseti brat« pomore tudi domaČemu učitelju na slemeniškem gradu, Kvasu, ki je njegov bratranec, o čemer pa Kvas nič ne ve, dokler mu Martin ne pove tega na smrtni postelji. Kvas ljubi namreč grajsko hčer Manico, za katero pa lazi tudi Mar-
jan, drugi sin dra. Petra Kvasa (Piškava) in Martinov polbrat. Deseti brat pomaga Kvasu in kvari Marjanu njegovo zalezovanje, dokler se ž njim neko noč po lovu v gozdu ne spre, na kar ga Marjan ustreli smrtno nevarno v prsa, mejtem ko on njega z udarcem puške težko rani. Mejtem sta si Manica in Kvas že razodela svojo ljubezen in se veselita bližnje sreče.
A nesreča hoče, da osumijo Kvasa, da je on pobil Marjana na tla, ker je tisto noč tudi on ž njim oporekel na istem mestu in pozabil tam svojo puško. Hočejo ga odpeljati, ko pridrvi vaški original Krjavelj, ki pove, da je Martinek umrl. Kvas sedaj lahko govori, se reši sumnje in igra se konča z veselo zaroko Manice in Kvasa, ki je vrhu tega tudi še postal premožen dedič.
To je vsebina te narodne igre, ki pa vsebuje še vsepolno drguih lepih kakor tudi zabavnih scen, tako n. pr. ono v vaški gostilni, kjer pripoveduje Krjavelj, kako je hudiča presekal itd. itd. Igra je prepletena z lepimi pevskimi prizori. 2e takoj začetkoma, še predno se prične igra, poje nekje daleč zadaj Martin Spak (Milan Skrbinšek) svojo originalno »Stara baba z Iskrca ...«. Nadaljne pevsko točke so: »Po gorah je ivje«, >^En starček je živel«, »Ne grem domov ...«, »Dekle, na vrtu zelenem sedi« in Dolefova (A. Danilo) »Je huda zver, ko sam hudič ...«
Glavne vloge so v rokah gg. Skrbinšek (Martin Spak), Povhe (Krjavelj), Peček (Piškav), Drenovec, (Kvas), Sest (Marjan) in gdč. Gjorgjevičeve (Manica), gospa Bukšekove (Krivčevka), Juvanova (Franca). Druge vloge igrajo gg. Grom, Juvan, Skraber, Trebar, Habič itd. G. E-mil Pumpelj pa bo zapel kot Obrščak »Starčkovo pesem«.
Milan Skrbinšek.
Društvene vesti.
Slov. akad. društvo „Balkan" v Trstu. Danes dne 3. t. m., popoldne izlet v Toma i, kjer se udeležimo „Hajdrihove* prireditve. Odpeljemo se z Opčin ob 1*32. Pridite!
Občni zbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva. V nedeljo, dne 26. t.
m., se je vršil ob precejšnji udeležbi v društvenih prostorih občni zbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v Trstu. Zborovanje je otvoril predsednik g. Andrej Čok, ki je pozdravil navzoče in se spominjal umrlega častnega člana, dolgoletnega podpredsednika, gosp. Matija Čudvoda. V znak žalosti so se zbo-rovalci dvignili s sedežev. Na to je podal tajnik g. V. Turel tajniško poročilo. Iz tega in iz blagajniškega poročila posnem-ljemo, da je imelo društvo koncem leta 1913. 1226 rednih, 1 ustanovnega in 7 podpornih članov. Prometa v ?etu 1913 je bilo K 105.317.78 in znaša društveno imetje K 85.814.53. Tekom leta je društvo plačalo podpor, pogrebnin, za zdravila in za bolnišnico K 26.454.47. Tudi v drugem oziru je društvo skrbelo za svoje člane. Udom je na svobodo, da plačujejo nekoliko večje tedenske doneske, za kar dobivajo v času bolezni znatno zvišano dnevno podporo. Bolnikom, ki so deloma ozdravili, dovoljuje društveni zdravnik, da z njegovo vednostjo lahko odhajajo na deželo, da tam v boljšem zraku temeljito okrevajo. V društvenih prostorih je zdravnik na razoplago članom vsak dan, razun nedelje, od 10. do 11. predpoldne ter ob sredah poleg tega še od 7. do 8. zvečer, a ob sobotah od 6. do 7. zvečer. Na vo-litvi odbora so bili izvoljeni v načelstvo sledeči gg.: predsednik: Čok Hrabroslav; I. podpredsednik: Dr. Wilfan Josip; II. podpredsednik: Kraus Fran; I. tajnik: Ma-rinček Fran; II. tajnik: Turel Vekoslav; blagajnik: Rus Fran; 1. knjigovodja: Ske-delj Ivan; II. knjigovodja: Kuštrin Anton; ekonom: Germek Gabrijel; odborniki: Bunc Rudolf, Seles Fran, Bucik Peter, Faganel Josip, Orel Fran, Mladovan Josip, Jerič Fran, Baje Štefan, Počkar Fran, Za-brič Ivan, Legiša Josip, Brce Juri, Lozar Ivan, Urdih Fran, Vremec Anton, Mislej Ivan, Ahac Josip in Križman Andrej; namestniki: Furlan Andrej, Žnidaršič Ignac^ Besednjak Edvard, Blažič Anton, Povh Anton, Samec Ivan, Vovk Anton, Mahne Anton, Paulič Anton; pregledovalni odbor: Dr. Savnik Janko in Dr. Boštjančič Leopold; mirovno sodišče: Dr. Kisovec Vekoslav, Pertot Viktor, Stok Jernej, Kukanja Anton, Kosovelj Andrej; ženski odbor: Kukanja Ema, Kovačič Franja, Pur-kar Marija. — Društvo, ki je v zadnjem letu storilo toliko dobrega za naše delavstvo in imelo lepih uspehov v vseh ozirih, zaslužuje pač, da se ga oklene slovensko delavstvo s še večjo ljubeznijo, da bo lažje vršilo svojo težko nalogo tu v našem velikem trgovskem mestu.
Darovi.
— Ker je policija prepovedala godbi NDO iti po ulici Madonina, darujeta vdova ga. Gregorič in g. < elan, ker nista mogli obsuti godbe s cvetjem, vsaka po 5 K za šentiakobŠko podružnico družbe sv Cir. in Metoda.
sprejme t;ikoi pisarna «>dv»*tn;fcov
Dr. Gustava Gregorina )» Dr. Edvarda Slavlka.
Stenografi imajo piednost. ■
)0@009030000©©©
Stran IV.
»EDINOST« štev. 90.
V Trstu, dne 3. maja 1914.
— Svetnivanski podružnici je daroval | posl. g. Josip Negode 5 K namesto venca pok. Ivanu Marija Udovič.
Vesti iz Gorifte.
Podružnica društva »Pravnik« v Trstu
bo imela prvi torek vsacega meseca sestanek (jour fixe) svojih članov v gorenjih prostorih restavracije v »Narodnem domu*. Prvi tak sestanek se bo vršil v torek, dne 5. maja t. L ob 8M> zvečer, na katerem bo g. c. kr. finančni svetnik in davčni nadzornik Hilarij Vodopivec predaval »O osebnih davkih z ozirom na davčno novelo z dne 23. januarja 1914 št. 13 drž. zak.« Ker je predmet predavanja velike važnosti, se je nadejati, da se člani podružnice »Pravnika« polnoštevilno u-deleže tega prvega sestanka. Gostje bodo dobrodošli.
Proslava spomina Zrinskega in Franko-pana. Akad. društvo »Balkan« je odposlalo ti-Ie brzojavki: Nacionalistička Omladina Zagreb, Univerza. — Priključujemo se proslavi narodnih mučenikov. Preko njih vodi pot k zmagi. Slava Zrinskemu Frankopanu, živelo jugoslovansko jedinstvo. — Akademska Omladina Belgrad. Univerza. — Od Triglava do Balkana naj ori slava Zrinsko - Frankopana! Za jugoslovanski Trst.
V	poslanca Domfnkote se zaganja zadnji »Novi Cas«, češ da poslanec Dominko ne izpolnjuje svojih obljub, ki jih je dal vo-lilcem, da dela proti kmetu i. t. d. Končno pa še zabelja svoje očitke s trditvijo, da se g. Dominko »čudno« vede proti nekaterim občinam, ki so v rokah SLS. — Dotičnemu dopisniku »Novega časa« bodi povedano da bi storil veliko bolje, če bi s svojim dopisom ostal lepo doma. Prvič je precej naivno zahtevati, da bi poslanec tekom ne še enega leta storil kar vse, drugič pa je tudi neresnično, da bi delal g. Dominko proti kmetom. Dopisnik naj samo pregleda vse številne po g. Dominkotu rešene akte in, če je poštenjak, potem pripozna tudi, da je g. Dominko poslanec na svojem mestu. Naravnost smešno pa je, če očita dopisnik g. poslancu, ker se je zavzel za pravične in utemeljene potrebe goriškega učiteljstva. Časi, da bi bila ljudska naobrazba poslancem deveta briga, so minuli. Kakoršen u-čitelj. taka je pa tudi šola. S praznim želodcem še ni bil nihče dober delavec in tudi učitelj ne more živeti od samega zraka. Vsakega delavca je treba najprej primerno plačati, potem se pa lahko tudi nekaj zahteva od njega. To si naj zapomni dopisnik »Novega časa« in zapomni si naj tudi. da so za Dominkov predlog glasovali tudi poslanci SLS in so potemtakem tudi nastopili proti kmetom! Tako se tolče »Novi čas« samega sebe po zobeh.
Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je umrl v soboto, dne 2. majnika, znani slovenski trgovec in posestnik Anton Fon, star 69 let. Pokojnik je bil najstarejši član »Bralnega in podpornega društva« in tudi njegov dolgoletni odbornik. Bil je vedno zaveden in odločen Slovenec. Narodni rodbini naše sožalje! Pogreb pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob 7 in pol zjutraj iz hiše žalosti, Semeniška ulica 6.
Od prvega majnika do 30. septembra so
odprte-goriške banke v sobotah le do ene ure popoldne. S tem je vendar enkrat ugodeno upravičeni želji bančnih uradnikov.
XXVII. žrebanje deželnih obveznic iz
leta 1888. se je vršilo v petek ob 10 dopoldne v deželni hiši. Izžrebane so bile te obveznice: Vrsta A. št. 3 za 2000 K, št. 5 za 2000 K, št. 49 za 2000 K, št. 32 za 1000 K, št. 100 za 200 K, št. 74 za 200 K; vrsta B. št. 86 za 2000 K, št. 68 za 2000 K, št. 78 za 200 K. — Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in odrezkov, ki še ne zapadejo 1. avgusta t. I.
V	proslavo 251etnice priredi ženska podružnica CM D v Gorici dne 9. in 10. majnika cvetlična dneva. Čisti dobiček cvetličnih dnevov je namenjen za razširjenje Sole na Blanči. Zato apeliramo na vse Slovence, da store svojo dolžnost v polni meri.	1	^
Odbor kolesarskega društva »Gorica« se je konstituiral sledeče: predsednik Josip Kerševani, podpredsednik Rudolf Dru-fovka, tajnik Alojzij Drufovka, blagajnik Kurinčič; I. reditelj Ambrožič, II. reditelj Sirk; tajnikov namestnik Peterman, blagajnikov namestnik Trevizan,
Novi mestni svet. Vsled odsotnosti mnogih mestnih svetovalcev je odložil župan za ta teden določeno sejo na prihodnji teden. Prva seja novoizvoljenega mestnega sveta bo najbrže v sredo.
Narodno politično društvo v Cerknem sklicuje na dan 10. maja t. 1. ob 2. popoldne shod v gostilni »pri Firbariu«. Na shodu poročajo deželni poslanci: Miklavič, Mi-kuž in dr. Podgornik.
Tatinska družba. V noči od 23. na 24. marca t. 1. so vdrli že večkrat kaznovani tatovi Brajnik iz Gorice, Suligoj in Če-povana in Tevšič iz Gorice, v trgovino u-rarja Šuligoja in pokradli tam več ur, verižic in drugih reči: Tatvina je bila naznanjena takoj policiji, kateri se je tudi v kratkem posrečilo, da je prijela vse tri tičke. Nekaj ukradenih predmetov so našli v njihovih oblekah, nekaj pa pod zemljo. — Kljub temu pa so obtoženci moško tajili vsako krivdo, pa jim ni dosti koristilo, ker so bili dokazi le preočividni. In tako so bili obsojeni in sicer Brajnik na dve leti poostrene ječe, ostala dva pa na štri mesece.
Petkova veselica »Sokola« je vsled nepričakovanih ovir izostala in se vrši dne 7. [unija na Goričeku.
I. majnik. Vreme žalostno, čisto aprilsko, trgovine večinoma zaprte delavci pa praznujejo svoj praznik. Ali letos je bilanca socialnih demokratov presneto žalostna. Javni shod na trgu Gimnastica skoraj prazen, niti sto socialnih demokratov ni zbranih, da posluša svoje govornike, dr. Tumo in sodruga Kalina. Današnje zboro-vanjejasno priča, da ne napreduje več socialna demokracija v Gorici, temveč da nazaduje. Žalostne občutke morajo imeti socialni demokratični voditelji, če se spominjajo nekdanjih zborovanj, ko je bilo tu na sto in sto sodrugov pri zborovanju in če vidijo današnje številce delavcev ki proslavljajo delavski praznik. Se par takih zborovanj in Gorica ne bo več vedela, da praznujejo v Gorici socialni demokrati prvi majnik.
Prvi majnik v Nabrežini. 2e včeraj smo poročali o sijajni majniški manifestaciji slovenskega narodnega delavstva v Nabrežini. Bila je to manifestacija, kakršne na-brežinsko narodno delavstvo ne pomni. Letos je nabrežinsko delavstvo prvič javno manifestiralo za svoje pravice in proti vsem krivicam. Nasprotniki »Narodne delavske organizacije« v Nabrežini, socijalni demokratje, so zmerom zatrjevali, da se sme v Nabrežini razvijati samo njihova organizacija. Zakleli so se proti NDO in proti vsem onim delavcem, ki bi se predrznih obrniti njihovi organizaciji hrbet ter vstopiti tja, kamor jih vleče srce, v vrste »Narodne delavske organzacije«. Zatrjevali so nadalje, da NDO nikoli ne sme imeti v Nabrežini javnega shoda. Toda letošnja majniška manifestacija nabrežin-skega narodnega delavstva je sijajno dokazala, da so šli socijalnodemokratični upi po vodi, da so se socijainodemokratične teroristične želje razbile ob ramah zavednega nabrežinskega narodnega delavstva. Sredi Nabrežine je plapolala modra bojna zastava NDO in pod njo so se zbirale množice, ki se bojujejo proti vsakemu zatiranju, torej tudi proti socijalnodemokratič-nemu terorizmu. Razbijačev ni bilo, čeprav so nam neprestano grozili, da nam razbijejo vsako zborovanje. — Bila je tretja ura, ko je tov. Sedmak na prostornem vrtu gostilne g. Caharije pozdravil mnogoštevilne udeležnike, tovarišice in tovariše, zlasti pa zastopnike, ki so došli iz Trsta in posebej državnega in deželnega poslanca dr. R y b a f a. Nato je podal besedo tov. Slavoju Š k e r 1 j u, ki je sodeloval pri ustanovitvi »Narodne delavske organizacije«. Govornik je v sarkastičnih oblikah očrtal ves takozvani »veliki program« socijalne demokracije. Očrtal je tudi zgodovino in postanek »Narodne delavske organizacije«, ki se je ustanovila pred sedmimi leti za časa volitev 1. 1907. in poudarjal, da narodno-socijalna ideja napreduje in zmaguje ravno zato, ker je zdrava, ker ima zdravo jedro. — V preprostih besedah je nato poslanec dr O. R y b a f v svojem govoru neprestano pre-kinjevan od navdušenega pritrjevanja, naslikal položaj zatiranega slovenskega delavca, katerega enako zaničujeta tako italijanski kapitalist kakor tudi italijanski delavec. Drastično je omenjal dosedanje nastope socijalnih demokratov napram slovenskemu delavstvu, zlasti pa »jugoslovanskih«, ki zatajujejo javno svoj slovenski narod, kakor je to storil sodrug Pete-jan pred sodiščem v Italiji. Med tistim« ki zasramujejo našo narodnost, naš je ni mesta za slovensko delavstvo. Slovensko delavstvo je to izprevidelo že pred sedmimi leti, vsled česar se je porodila »Narodna delavska organizacija«. Ko je nastopila socijalno demokracija na naših tleh, je slovensko delavstvo pričakovalo, da bo nova organizacija poštena in da se bo bojevala po svojem programu proti zatiranju vsakega naroda, tudi našega. To se zgodilo, pač pa ravno nasprotno. Zato je moralo priti do ustanovitve »Narodne delavske organizacije«. Slovenski delavci sami so bili, ki so zahtevali, da se ustanovi »Narodna delavska organizacija«, ker so bili že siti narodnostnega zatiranja v tržaški socijalni demokraciji. In v »Narodni delavski organizaciji«, kjer so slovenski delavci sami svoji gospodarji, se sedaj bojuje slovenski zatiranec za svoje gospodarske, socijalne in narodne pravice. — Strokovni tajnik Brandner je opozarjal slovenske nabrežinske delavce, na brutalni terorizem socijalne demokracije, poudarjajoč obenem, da NDO ne dela nobene štafaže kapitalistom, ampak se poteguje odločno za pravice slovenskega delavca. V gospodarskih vprašanjih je »Narodna delavska organizacija« solidarna z ostalim delavstvom, kar dokazuje tudi s tem, da se na dan prvega majnika pridružuje manifestaciji svetovnega proletarijata. \ narodnem pogledu pa gre svojo pot, ker se danzadnem bolj jasno izkazuje, da socijalna demokracija izrablja svoj mednarodni program proti nam, čemur nam služijo za dokaz najnovejši narodni grehi socijalno-demokratičnih voditeljev, ki hočejo imeti slovensko delavstvo samo za nekako šta-fažo italijanskega nacijonalizma. Zaslepljenost nabrežinskih socijalnih demokratov n. pr. je tako velika, da so v najnovejšem času začeli grozit, da v bodoče razbijejo vsako prireditev nabrežinske poruž-nice Cirl-Metodove družbe, ki skrbi za slovensko šolstvo. Italijanski socijalni demokrati so bolj pametni; oni nikdar ne gredo proti »Legi Nazionale«, temveč jo nasprotno celo podpirajo. — V imenu »Zveze jugoslovanskih železničarjev« je pozdravil nabrežinsko majniško zborovanje strokovni tajnik Vekoslav M r a k, ki je
slikal borbo slovenskega delavstva in pomen prvega majnika ter izrazil nado, da bi po nedolgem Času praznovala N. D. O. praznik prvega majnika kot praznik miru in harmonije. Upa, da se do prihodnjega prvega majnika osnuje v Nabrežini tudi podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in da bo prihodnji prvi majnik v Nabrežini praznovala skupno z N. D. O. tudi Z. J. 2. — Tajnik kriške podružnice N. D. O., tov. T e n c e, se je nato v navdušenih besedah zahvalil govornikom in poživljal delavstvo na delo za »Narodno delavsko organizacijo«, nakar je predsednik zaključil ta lepi in impozantni mani-festacijski shod. Da so se zborovalci z izvajanji govornikov popolnoma strinjali, je pričalo živahno in neprestano ploskanje in navdušeni »Živio« klici. Med pavzami je svirala mavhinjska godba in prepeval kriški ženski in moški pevski zbor društva »Skale«. Bil je to nad vse sijajen prvi majnik nabrežinskega delavstva, ki se je vršil v znamenju boja za pravice in vsestransko svobodo.
Vesti iz Istre.
Iz Gabrovlce. V tukajšnjih krajih zelo uspešno uplivajo solnčni žarki na naše naravne krasote, o čemer priča dejstvo, da so češnje prve dneve maja, oziroma zadnje dneve aprila že zrele. Splošno se sodi, da je Gabrovica s svojo dolino najro-dovitneji kraj v vsej Istri, kjer raste tudi dober muškatelec. Letošnja trgatev nam obeta, da bo boljša od lanske. Žal da nima Gabrovica komunikacij, dobre ceste, ki bi dovajala kupca v našo vas, ker se kupci boje prehudega klanca. Za to si dovoljujemo s tem potom ponovno prositi c. kr. na-mestništvo, da dobimo prepotrebno cesto čez Gabrovico. Radi tega nedostatka se dobiva tukaj okoli 300 hI, dobrega in pristnega vina, ki ga prav toplo priporočamo gostilničarjem.
Rožne vesti.
Železniška zveza Dunaj-Carigrad in Solun. S 1. majnikom se je uvedla direktna zveza z brzo vlakom med Dunajem in Bet-gradom, Sofijo, Carigradom in Solunom. Vožnja traja iz Dunaja v Solun 36 odnosno 38*'4 ure in iz Dunaja v Carigrad 50 ur. Brzo vlak ima direktne vozove 1. in razreda in spalne vozove za progo Dunaj-Solun. To je prva zveza s Solunom, ki ima direktne vozove. * ,
Železniška nesreča. Pri sestavi osebnega vlaka je trčil na kolodvoru v Moguncu osebni vlak v tovorni vlak. Vozovi osebnega so skočili s tira in padli v globok jarek pod železnico. Do sedaj so izkopali izpod razbitih voz štiri mrtve in 10 težko ranjenih. Kdo je povvočil nesrečo še ni znano.
Smrtna nesreča vojaških aeronavtov.
Pri Doberitzi sta padla iz višine 20 m vojaška aeronavta poročnik Niemtier in po-roč ik Mayer. Nesrečo je povzročil silen vihar. Aparat se je popolnoma razbil, nad-poročnik Mayer je obležal mrtev, poročnik Niemeier pa je težko ranjen.
Izgredi pri majnikovi slavnosti. Iz Rige poročajo, da je prišlo povodom majnikove slavnosti, katere se je udeležilo nad 40.000 oseb do velikih izgredov. Stavkujoči delavci so napadli policijo pri čemer je prižlo do ljutih b^jev. Aretirali so več 100 oseb med temi tudi veliko žensk. Število ranjencev še ni znano.
Dvorski norec Truboulette na dvoru Francoske, cesar Karel V., zaprosil kralja zaradi svojih dovtipov, s katerimi ni prizanašal niti kralju samemu. Nekega dne je izvedel, da je tedanji najhujši nasprotnik francoske, cesar Karel V., zaprosil kralja Franca, da bi mu dovolil z vso vojsko prehod preko Francoske v Španijo. Cesarju Karlu seveda ni bilo seveda niti od daleč na misli, da. bi v resnici hotel na Špansko, temveč mu je šlo le za to, da bi
Nevarna doba v otrokovem razvoju obsega prva leta, ko potrebuje nežen organizem za svoje uspevanje prevdarne pomoči v prikladni hrani iu v tem kočiji -em časa porabljajo vse matere Nestle-jevo moko za otroke, ker je okusna, zelo redilna in lahko prnbavna. — Poskušnje pošilja popolnomu zastonj: Henri Nestle Dunaj, 1. Btber strasse.
Ko bolnik okreva, bodi njegova prva skrb, paziti na nravnavo želodca. C. kr. svetnik profesor Bre2sky v Pragi — kateri spada med naj odličnejše zdravnike sedanjosti piše v svojem spričevalu, da ie naravna kisla voda „Fran Josip* povžitka v mali množini priporočljiva tudi za trajno uporabo in da zavzema vsled svoje z^ne--Ijivosti važno mesto med kislimi vodami prve vrste. Dobiva se v lekarnah, mirodilni-cah in prodajalnicah kislih vod.
V vsaki starosti lahko zadušljtvi kašelj z najboljšim uspehom rabimo sredstvo prijetnega okusa ThymomeI Scillae. Dobiva se po 2.20 K v skoro vsaki lekarni, pazite pa strogo na ime Thymomel Scillae.			
■ a ■■	HALI OGLASI::		
□o □□		se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjš : j ristojbina znaša 40 stotink. :	□□ □□ □□
Korespondentinjo
>t • lii'ir.^ >i. in npm<i' nP
veščo perfektne slovenščine, eventueloo tu«ii
m M ™ » ^ —---—------v --------"J — - —- - -—--------■--
ital^jauS '■ n in nernšč ne, n-ruške stenografije in stroj episj* išče veli-o trgovsko podjet e v Trtu. Bodočnost zajačemna. Plača po dogovor.
Bodočnost zajače«— pod p* štn« p tdai 384
Ponu l^e 397
' MlCfllUDIlt S™?**® kmetijske dole z dobrimi HlliUIVKlIl spričevali, z neomadeževano preteklostjo, zmožen i-lovensko-nemSkega jezika, ter < popolnoma veSfi vrtnarstva in cvetličarst a išče primerne službe. —Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti-	402
flrfffn se takoj soba in sobica s hrano. Ulica UUUU Boscbetto 40 pritličje, r ta 2	398
Mlflrtontf Pros* dob e ljudi za . isoln stroj v lllUUClIIli svrho učenja na domu Saksid.t. Via
Remota 9t. 17.
4'8
Kromn zastopnice nridobivanje zavarovan-iJlCIHU cev, ki >n m pečali samo s tem delom, ali pa bi »». izvrševali le postrannbo. — Delavne osebe -vsakega stunu si lahko pridobijo prav lepe zaslužke. Pogoje izvedo v naši pisarni ulica Geppa 15, II nad „Prva češka na življenje*.	403
MnrflCffltlfV -Ulica Nuova 1 n. Pariški tizorci, nUUMUlIJU izbor oblik, okraskov in klobukov
cd K 5 napre .
dvajsetletna, od kmetov, zna tudi _ - „ kuhati in šivati, izobražena, išče »lnžbe. Na lov pove Ins. odd. Edinosti.	413
Odda
se takoj posteljo s hrano. Ulica Parin' št 2 pritličje, desno od 12—2 pop 428
fllffff! se v na!em soba z dvema posteljama, na UUItU željo tudi s hrano Kolonja št. 261 (blizu mesni e).	429
OTnmnfll 80 PriPor°ča pose-tnikom koncerta IUIIIIIJK1 gostilna Nabergoj, kjer se bo točil
pristen kraški teran.	420
TDffin domači pridelek bo točil na veseličnem ICIIIII9 prostoru v Tomaju Čefuta — Ucman.
419
lntni uradnik želi primerne službe; spoao-J« Idili ben, zna slovenski, srbsko-hrvatski, nemški m nekoliko laški. Ponudbe pod „Zadovoljen St. 365u na Tns. odd. Ed n"--ti.	3fi5
MohllMinfl 6°ba s lepim razgledom te o Ida HtUlIlUlIU takoj Scala Santa (hojan) 180.
417
Prodajom s*>a*ue zak°n;,ife omno
mizar
nasproti umobolnice. Ivan Šcuk«,
421
Dmrfffvn se vra^a» okna, umivalniki, kumeneuc rlUUUJU «!topnjice. UL Piccardl št. 18
423
Arlrilf se takoj soba z dvema »posteljama, ulica UUUU Farneto 16 in.	422
Dffhlffl izkušen t se priporoča častitem gospem DUUllU Ulica Parini št. 2.	' 427
Velika zaloga
WS LHll
(Tvrd k a ustanovljena leta 1874).
Irst, ulica MM štev. 1
(Piazza Rosario-Paiača Marenzi}.


ZA H V A L A®
Vsera p. n. bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali sočutje in sožalje ob nenadomestljivi izgubi nepozabne, iskreno ljubljene, predobre rajne soproge, mamice, hčere, sestre, svakinje, gospe
Frančiške Klan roj. Mm
se zahvaljujemo kar najiskrenejše. Posebno toplo zahvalo smo pa dolžni onim, ki so spremili ranjko k zadnjemu počitku, vsem darovalcem vencev in onim, ki so se udeležili svete maše zadušnice.
GORICA, 2. maja 1914.
Žalujoči ostali,
mm
WE\*hcZa£x->: v. -s.«!	v:
Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega biaga,
deželnih pridelkov
Rf?a Gramula St 12. — Telefon št. 231 In 16 to.
Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti.

Brzoj avl: TRUDEN — TBST.

Centrala: Ljubljana. PodruZnfce: Split, Celovec, Sarajevo, Qo-rloa In Celje.
Delniška glavnica:
K 8,000.000*— Rezervni zak adi:
K I.OOO OOO—
Ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu
ulica Caserma <1.
Telefon : 8-18.
BiaiaiMli od;rti od 9-I27Mb2'/«-5
Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlog* na k^jsžice Jk 01
obrestuj* m ^ IO netto.
(rentni davek plača banka iz svojega),
Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje
po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu~ in
inozemske borze.
Brzojavni naslov: Ltjubljanska banka. BBMH
(0 £
t
Irst, ulica Nuova 36—38.

-Hh /BI
Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velf« kanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za pomladno in poletno sezono po ji^ nižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se piiporočata kot Slovenca
O. Milič F. Su&melj.
{
i jfT
liq
te iiž Ml
,-A
Danes koncert pevskega društva „Hajdrin v Tom@ju
V Trstu, dne 3. maja 1914.
»EDINOST« Stav. 91
— avn
podjarmil Francosko. To je tudi takoj iz-poznal Trubouiette in je skušal na vsak način odvrniti kralja od njegovega namena. da bi pustil cesarja Čez mejo. Zato je prišel nekega dne pred kralja z veliko be-ležnico pod pazduho. Kralj je takoj spoznal. da ima pritlikavec zopet kako šalo pripravljeno, in ga je vprašal, kaj bo neki počel s tako veliko beležnico. — Nabavil sem si jo za to, da bom vpisoval vanjo imena vseh tistih, ki so večji norci nego sem jaz — je odgovoril Trubouiette,
—	in že sem napisal navečjega, cesarja Karla V. — Kralj je dobro razumel, kaj je hotel s tem reči Trubouiette, in je rekel:
—	Dobro! Toda kaj bi pa rekel ti potem, ko bi mu dovolil prehod skozi Francosko?
—	Hm, — je dejal norec, — izbrisal bi potem cesarjevo ime in bi na njegovo mesto zapisal — vaše!
Deželno sofflfte.
Na krivi poti.
Jakob Matulič. mornar, doma iz Splita, je dečko komaj petnajst let star, in vendar je moral pred sodniki odgovarjti radi zločina poizkušene tatvine. Obtožen je bil namreč, da je dne 26. marca t. 1. tu v Trstu vlomil v stanovanje čevljarja Franca Acquirante, ki je v neki zaprti omari v svojem stanovanju hranil večjo svoto denarja. vsled česar bi bil obtoženec lahko ukradel okoli 200 kron vrednosti. Obtožnica je torej Matuliča dolžila zločina poizkušene tatvine v smislu §§. 171 in 174 II. c) kaz. zak.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Lazzarich, a votantje so bili de-želnosodna svetnika Pachor in Parisini ter sodnik dr. Alberti. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, obtoženca ie pa branil dr. J. Mandič.
Obtoženec je na razpravi, kakor tudi prej pred preiskovalnim sodnikom, tajil, da bi bil nameraval izvršiti tatvino v Acquirantovem stanovanju. Res, da so ga zasačili pred vrati tega stanovanja s sekiro v roki, ko je bil že skoraj odprl vrata stanovanja, a — kakor je trdil obtoženec — je bil njegov namen ta-le: Ker je bil malo prej videl nekega tujega človeka, ki je vlomil v Acquirantovo stanovanje, je hotel on za njim, ker je razumel, da je oni človek šel v Acquirantovo stanovanje z namenom, da bi kaj ukradel; z eno besedo: hotel je zasačiti tatu v Acquirantovem stanovanju in mu preprečiti izvršitev tatvine.
Priča Marija Alpidiros je povedala: Jakob Matulič je prej stanoval pri Acqui-ranteju, a potem je od Acquiranteja prišel stanovat k njej. Dne 26. inarca t. I. jo je Matulič prosil, naj mu posodi sekiro, češ, da je izgubil ključ svojega kovčega, katerega ne more vsled tega odpreti drugače, nego s sekiro. Malo kasneje ga ie pa našla, ko je s sekiro razbijal vrata Acqui-rantovega stanovanja.
Priča Fran Acquirante je povedal, da je v neki omari v svojem stanovanju hranil preko 300 kron denarja in za kakih 200 kron dragocenosti. Ta omara je pa bila zaklenjena. In obtoženec e dobro vedel, da hrani on denar in dragocenosti v oni omari, ker ie prej dalj časa stanoval pri njem. Prostega, to je, nezaklenjenega pa ni bilo v stanovanju drugega, nego razni komadi obleke, v vrednosti kakih 50 kron in še manje.
Priča Nikolaj Palata ni prišel na razpravo in predsednik je s privoljenjem državnega pravdnika in branitelja prečital izjavo, ki jo je ta priča podal pred preiskovalnim sodnikom. Palata je namreč skupaj z Marijo Alpidiros zasačil Matuliča, ko •e razbijal vrata Acquirantovega stanovanja.
Državni pravdnik dr. Marinaz je zahteval, da se obtoženca kaznuje radi zločina, češ, da je dokazano, da bi bil lahko ukradel preko 200 kron vrednosti.
Branitelj dr. Mandič je pa trdil, da to ni dokazano in da morajo sodniki dvomiti o tem, če bi bil mogel obtoženec odpreti omaro in priti do denarja in do dragocenosti.'n v tem dvomu ga sodniki nikakor ne morejo z mirno vestjo obsoditi radi zločina. temveč in k večjemu le radi prestopka poizkušene tatvine.
In sodišče ie res sprejelo naziranje bra-niteljevo ter je obsodilo Matuliča le radi prestopka poizkušane tatvine na 10 dni zapora, katerega je pa že prestal s preiskovalnim zaporom, vsled česar je bil takoj izpuščen v svobodo.
MijsKi vestnik.
OLčnI zlor „Tržaške kmetijske družbe".
V veliki dvorani »Narodnega doma« se je vršil ob nad vse častni udeležbi udov iz vseh krajev naše okolice dne 26. aprila XX. redni občni zbor »Tržaške kmetijske družbe.«
C. kr. namestništvo je zastopal c. kr. namest. svetnik dr. Ernest Pipitz; udeležil se je zborovanja tudi tehnični pristav g. Rado Lah.
Predsednik je potrdil sklepčnost ter pozdravil navzoče, zahvaljujoč se jim, da so se udeležili tega slavnostnega zborovanja v tako lepem številu. Posebej seje pozdravil vladnega zastopnika g. dr. Pi-
pfaz$ujemo dvajsetletnico ob-Irutiie. Z veseljem moram kon-'STi lep razvoj od nje početka do da-Igrižba šteje sedaj že nad 700 članov, naše razmere res častno število. už?ra ie tudi upoštevana od oblasti kot glavna korporacija ter jo oblast tudi poc-pirajo. Dolžnost mi je, da se spominjam tistih. ki so ustanovili družbo, ki so se prvi žrt\ ovali za nje obstoj in postanek in nje napredek. Ciospodje D r a g o t i n M a r-
telanc, dr. Simon Pertot, Ivan Marija Vatovec in Josip Požar so to, kojih ime se sveti poleg drugih požrtvovalnih gospodov na prvem mestu bojevnikov in delavcev za družbo. Natančneje poročilo o dvajsetletnem delovanju družbe vam poda družbeni tajnik g. Voisk.«
Predesdnik je še prečita! pismo drž. in dež. poslanca dr. Ryb&ra, ki se je opravičil, da se ne more udeležiti tega slavnostnega zborovanja, ker je zadržan po drugih opravkih. Želi na občnemu zboru najboljši uspeh in čestita s prisrčnimi besedami g. Ivanu Goriupu, dvajsetletnemu piedsedniku družbe.
G. nam. svetnik dr. Ernest Pipitz je čestital družbi na njenem dvajsetletnem uspešnem delovanju in njenemu predsedniku, ki že dvajset let zastopa koristi dražbe.
Nato je poročal družbeni tajnik o dvajsetletnem delovanju družbe.
Poročilo, ki ga.objavimo v eni prihodnjih številk »Edinosti«, je bilo od navzočih zborovalcev z navdušenjem sprejeto.
Povzel je besedo podpredsednik g. dr. Slavik:
»Slavni zbor! Iz poročila dvajsetletne-nega delovanja družbe je razvidno truda-polno, požrtvovalno, a tudi uspešno delovanje v dolgi dobi 20 let. Ce upoštevamo, v kakšnih razmerah in s kakimi sredstvi je začela družba delovati, če upoštevamo velike težave, ki jih je imela družba ob ustanovitvi in ob začetku svojega poslovanja, potem smemo s ponosom zreti nazaj v to minolost, ki nam dokazuje, da vsaj to delo ni bilo brezuspešno. V najhujšem času, v času propadanja kmetovanja, v času, ko so filoksera, peronospora in druge take neprilike naravnost opustošile o-količanske vinograde, v času, ko so bili naši kmetovalci še nepristopni umnim naprednim naukom kmetijstva, ko so še z nezaupanjem sprejemali vsako še tako koristno in preskušno metodo umnega obdelovanja zemlje in zatiranja najraznovr-stnejših bolezni in škodljivcev, takrat se je porodila naša »Kmetijska družba za Trst in okolico« ter pričela orati ledino na našem narodno-gospodarskem polju. Spominjam se še dobro, kako nezaupljivi so bili takrat naši okoličani napram javnim organom in strokovnjakom, ki so hoteli pomagati propadajočemu kmetijstvu. Ko je n. pr. g. Štrekelj kazal z drobnogledom vzrok hiranja vinogradov, t. j. trtno uš, mu kmetovalci tega niso verjeli ter rekli, da je to nalašč tako umetno prirejeno. Da družbe takrat še tudi oblasti niso upoštevale tako, kakor bi jo morale kot pravo zastopnico kmetovalcev v tržaški okolici, pač ni treba več omenjati. — Dandanes, po dvajsetih letih je temu drugače. Izginila je nezaupljivost kmetovalcev napram modernim naukom kmetijstva; ti so postali bolj pristopni napredku, kar kaže veliko zanimanje za gospodarske liste in pa pridno posečanje shodov in predavanj, ki jih prireja družba po okolici. Dan na dan hodijo po najraz-novrstneje informacije v družbeni urad. Živinoreja se je povzpela, zavarovalnice za govejo živino so ustanovljene, vinogradi so prenovljeni. Led je predrt in z optimizmom lahko zremo v boljo bodočnost na narodno gospodarskem polju. — Pomislimo samo, s kakimi težkočami je pričela naša družba, na kaka nasprotstva je naletavala pri občini in tudi pri vladi, da, celo pri potrditvi pravil družbe so se nam delale težkoče. Ko so po slednjič pravila bila vendarle potrjena, ni bilo državne podpore, da bi družba mogla primerno delovati. Da je družba vzlic temu napredovala in dosegla, da je danes uvaževa-na pri vladi, da je vpisana med glavne avstrijske kmetijske korporacije, da se udeležuje vseh akcij za kmetijstvo, da se v-prašuje za nasvete, da je postala fakto-tum s katerim se računa, da ima sedaj 700 samih zavednih članov, katero število pa v nedoglednem času gotovo še poskoči, tedaj, ponavljam še enkrat, je prišlo do tega z dvajsetletnim neumornim, vztrajnim delom. Mnogo je mož, ki so delali, a en mož je tu med nami, ki je bil soustanovitelj družbe in ki jej načeluje že dvajset let, mož, ki je bil vedno na svojem mestu, ko je šlo za koristi družbe: naš pred-
Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, sloensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo i vseučiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v | francoskem jeziku. Poizkusni pouk brez-! plačen. Novo ravnateljstvo. Različni po-boljški. — Ravnatelj dr. Charles Vielle-mar, Trst, Corso št. 25, I.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 ure zvečer.
USt REDNI BANKA C£SKYl
SPORITELEN podružnica
wim au PoiUrcMO 6.--W«ovl 1»
Vloge na kajižtct Q3| M \ I ( I ft tfpoH
in n* tekoči racu **	|4 |0 fcft m.
Stalne vloge ti« v toge §h> ic&uCcm racu< ::: po dogovoru najugodnejše
1 Ul ii U mi iHlloŠliJI ;
Hr»đ«« >r» «- •	(» 9 't *
SVOJI K SVOJIM/
SVOJI K SVOJIM t
Ilova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - THST
ulica Santa Catarina štev. 9 -
je bogato založena z najlepšim in
:m Nuoira
najnovejšim
moškim blagom za zimo po zelo zmernih eenah.
mar specijauteta angliEškeiga blaga. wm
Obuvalo znamka
TURDL
oblike, fino blago, la ftrpeinost l M MdkrllJuMo vsako
Čevljarnica
MODUNG
TRST - Corso štev. 27.
Podružnica:
ulica Cavana štov. II
KORSAN
Specijalist za sifMstiČne in kožne bolezni
j ♦ Ima svoj ambulatorij %
* ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦
i ♦	— P-dazzo Diana)	— ♦
S £ Za cerkvijo Sv. An to i a novega. + 9 Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ——	ženske od 5 do 6 popoldne.

Kje dobite veliko Izbero potrebam za pomladansko sezljo ?
V dobroznani prodajalni
A. Lnurenčiž, Trst
al Nu«»va 40 (vocal ul. Gibana)
Veliki dohodi volnenega blaga za gospe. Voile in zef r za srajce od 48 stot. naprej. Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapustniki, ovratnice, trliž i. t. d.
Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se
naročila za možke srajce._
■■■HHBBBHBBnraS
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE ' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERHAK V. TUSCHER
ZOBOZDMV- mM KONC. ZOBNI NIK	I H V | TEHNIK
ULICA CASERMA, 13II. nad.
Leopold Kuret
Trst, Sv. Mar. Magd. zgornja 79
Priporoča slavnemu občinstvu
na nooo urejeno trgovino iestuln in KoloniJalne§a M.
Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojimi
Fratelli Eau&cr
Trst, olica Cardncci St 14 (ex rorrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika is bera potrebščin za čevljar,«. - Hpecijaliteta
90trtbUiii ar» sedlanih.
ARTURO MODRICKY
Pnfejaha nautitiinega blaga in drobnih predmetov
Trst, ul. Belveder« 32.
Novi dohodi perkala, zefirja, bat ista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti. perilo na meter in za ijnhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE.
Dr. PECNHC
Dr. PETSCHN1GG ,
TRST, VIA S. CATER1HA STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11VL>—1 in 7—7V&
:8
JOSIP STFtUCKEL
Trst, vogal uh Nuova-S. Catertaa

Mirodilnica
Ernest Violin, Sv. Ivan štev. i 049
(htša Gasperfiič)
čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t d. — Postrežba točna. Velika zaloga raznovrstnih barv, čopi-
Nov prihod volnenega blaga za mofike in ženske, zefir, batist in perij iva Brila )iee.
friienina in okraski zadnja novosti Vttiik izbor izgotovljenega perila la na mati«, spodnja staje« moderci
Vezenina in drobnarij s, preproga, zn-▼ese. trliž po izjemno nizkih cenah
'5C
Zobozdravnik
dr.hinko Dolenc
se J« prtNlll is nlioe 8 v. Lasarja
v uiIco Ooldlrtoo it 11
Ordinira in aprijtma od 9 I, 3— • Dviftlnik na razpolago

skladišče klobukom
pgj| MMkiv, tata to ptoaaa arajc* MM pliM RBJI tapffUi rab«ay, mtšksš Mfttfc Ki. Iti.
K. CVENKELt«, cor.. 32
Cene zmerne. - Postrežba tofini In vestu*
■S
i
Dobiva se v tttk t>laikih lekarna«..
■ [I
Iks
n «
i 2
NOVOST!
NOVOSTI
vsakovrstnega pomladanskega blaga za 2enske In moike obleke
po nalniiiih cenah
le o največji slovenski manuff. trgovini
TRST, ulica Nuova itv. 37
TELEFON 15-12.
NOVOSTI. NOVOSTI.
A. M, frizer ■ Trst
nlica S Antoaio št 2 solM
gggr vhod ul. S. Nicolb 33
priporoča P. N. gospem svoj novi salon za česanie, umivanje glav, barvanje las, izdelovanje vuake
vrste lasnih deL Velika zaloga LASNIH DEL in parfeuiov. Jamčim za dobro postrežbo in mm~ nizke cene. "3SS&
HANS SCHEIDLIR
zobotehnik
z^tš Dra. Ferdin. Tanzer
Sprejema od 9—1 in od 3—6
Trst, Plazza Carlo Goldoni 15, -|| SPECIJALIST
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni »n za bolezni na dihalih tkakor : grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Štev. 12, Telef. 177/1V od lll/, do 17. iu od 4l/, do 5»/, pop.

a
fllroilnfce Naris Firlln
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivlo) PODRUŽNICE: Ulica Sette Fontane 215 in
(a'bola zgornja 386 (stara smodišnica). Velika itbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja L t. d.
Redil ni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd* itd. lekarnarja dr T NKOCZT-ja v Ljubljani. Prođsja na drobno In debelo
Slovenski urar
F. Pertot
Trst. ulica Caserma U
tik Ljubljanske kreditae banka
Trat, ulic« S. Lazzaro 20. Fovai-Da poblfitva Iz bambusa, indijskega trs j a tu protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost.
F R. P. ZAi£C
Lfuttjaaa, Start tr« •
Izprašani optik
Bptflitaliat ta etata bi i«patnika.	t*.
»k»**ov, hfO— di4J»efMav (Ze>-a*)*4 Le>t«* delftTniu • i aUnlai abraiem. ceniki baaaftađ—
frambois
izboren sirup, nastavljen po K 1*60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naroČila tvrdka
E. Jurcev, Trst, Dl.Acqae-doito 9. Telefon 236 8.8.
Cet iki na zahtevo zastorj.
Stran VL
»EDINOST« štev. M.
V Trstu, dne 3. maja 1914.
sednik g. Ivan G o r i u p. Večino njegovih kolegov krije hladna zemlja, ali pa so se razpršili drugod po svetu, edino on je le tu. S kakim mladeniškim navdušenjem in zanimanjem za družbo je nastopil ta mož svoje predsedniško mesto, nam kaže zapisnik prve seje, ki pravi: »Ivan Goriup omenja, da bo skrbel s svoje strani, kolikor se bo le dalo, v korist družbe. Ako bi ne bila n. pr. pravila potrjena, ali ako bi se nam zanikala podpora od strani države, pripravljen je govornik iti na Dunaj ob lastnih stroških ter predstaviti se poljedelskemu ministru, proseč ga dotične podpore.« G. Goriup ni mož lepih besed in gest, toda on je mož dejanj; vedno se le držal zvesto in trdno svojega društva. Zato je treba temu možu izkazati svojo zahvalo. V imenu odbora predlagam, naj občni zbor g. Ivana Goriupa imenuje za
Ervega častnega člana družbe ter naj na->ži. da mu izroči častno kolajno.
Ta predlog je bil od občnega zbora soglasno sprejet in s tem je bil g. Ivan Goriup Imenovan za prvega častnega člana »Tržaške kmetijske družbe« za zasluge, ki si jih je tekom svojega dvajsetletnega predsednikovanja stekel za družbo.
Močno ginjen se je zahvaljeval g. Ivan Goriup za izkazano mu Čast ter obljubil, da bo tudi v naprej zastavljal vse svoje moči za družbo.
Sledilo je poročilo tajnika o delovanju družbe v I. 1913, ki se je potrdilo.
Blagajnik g. Josip Pertot je poročal o družbenem premoženju v 1. 1913. Iz tega poročila posnemamo, da je imela družba 3285 K 2 v dohodkov in 5872 K 38 v stroškov; saldo blagajne dnć 31. decembra 1913 pa 83 K 70 vin.
Po odobrenju blagajnikovega poročila Je izdal g. AntonGrmekv imenu pre-gledovalcev računov, da so računi in letin zaključek v popolnem redu.
Prešlo se je nato k volitvi odstopivšega predsednika in dveh odbornikov.
Pred volitvijo se je oglasil g. Anton Grmek ter izjavil sledeče: Iz poročil tajnika in blagajnika za L 1913. je razvidno, da so odstopajoči predesednik in Člana odbora izpolnili popolnoma svoje dolžnosti in si zadobili popolno zaupanje članov. Predlagal je, da se ponovno izvolijo z vzklikom odstopivši odborniki.
Predlog za vzklicne volitve se je sprejel.
Izvoljeni so bili solasno: za predsednika g. IvanGorup; v odbor pa: Josip Pertot in Kari Crne.
Po volitvah je prečital družbeni tajnik načrt delovanja kmetijske družbe za leto 1915, ki ga je občni zbor potrdil.
G. predsednik je prešel na to k 8. točki dnevnega reda: »Predlogi in nasveti«.
K besedi se je priglasil g. Alojzij Goriup s Prošeka, ki je prosil pojasnila glede vinarskega kongresa v Gorici inje li bila družba tudi vabljena k sodelovanju.
G. Lah je poročal: Avstrijski vinarski kongres, ki se bo vršil letos septembra meseca v Gorici za južne dežele, ima namen skupnega posvetovanja v vinarskih zadevah in spoznavanja vinarskih okrožij. Zvezan je tudi z razstavo in premiranjem vin. Vse tozadevne priprave se vršijo potom odbora avstrijskega vinarskega društva na Dunaju in potom v ta namen sestavljenega odseka v Gorici. Naša družba ni bila vabljena k prireditvi tega kongresa. Napravi pa primerne korake, da poizve natančneje o njem, in obvesti že pravočasno svoje člane o tem.
G. Schenner Edvard iz Barko-velj je predlagal, naj bi družba v svrho povzdige cvetličarstva v tržaški okolici uvedla nekak informacijski oddelek za Izvoz in razprodajo cvetlic v severne kraje ter je utemeljeval ta predlog s tem, da morajo cvetličarji, kojim je pred leti ta panoga veliko nesla, dati cvetlice v Trstu mnogokrat tudi pod vsako ceno.
G. dr. Pretner uvideva važnost tega vprašanja ter predlaga, naj družba stopi v stike s trgovci severnih mest in jih opozori na naše pridelke. Tozadevno naj se obrne na avstro-ogrske konzulate v večjih mestih inozemstva, ki pojdejo v tem oziru družbi gotovo na roko. Na vsak način se naj temu vprašanju poseča večja pozornost.
G. Požar Miha iz Rojana je omenjal, da pridelujemo pravzaprav Še vse premalo cvetlic za potrebe v Trstu samem in da je treba v prvi vrsti delati na to, da bo naše cvetličarstvo ščiteno po primerni carini na uvoz inozemskih cvetlic, posebno iz Italije, s katero naše cvetličarstvo vsled popolnoma različnih pogojev produkcije in to največ radi delavskega in mezdnega vprašanja ne more konkurirati.
Temu mnenju se je pridružil d. S1 a-v i k, ki je poudarjal, da se more naše cvetličarstvo povspeti le tedaj, če bo import obdačen s primerno visoko carino. V tem oziru je družba že v minolem letu, ko je bila pozvana k sodelovanju pri predpripravah za sklenitev trgovskih pogodb z inozemstvom v 1. 1917, podala primerno spomenico na c. kr. kmetijsko ministrstvo ter poudarjala še prav posebej veliko korist, ki bi jo imelo naše cvetličarstvo na jugu monarhije, če bi bilo ščiteno po primerni carini.
G. predsednik je obljubil, da bo temu vprašanju posvečala družba posebno pozornost in storila vse, kar je možno, v po-vzdigo te tako važne panoge posebno v spodnji okolici.
G. K o b a I Fran pri Sv. Ivanu se je pritoževal, da ni prejel zahtevanega števila sadnih drevesc, kakor se je vpisal, ob priliki razpisa in razdelitve drevesc članom družbe, kakor da tudi ni prejel zahtevanega števila trt iz državnih nasadov.
Družbeni tajnik je pojasnjeval, da je družba dvakrat pozvala Člane na naroči-
PRIPOROČLJIVE TOME
n
Brivnice,
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIml_2660
NfllVlfllHfl in najleP6a liuralj&rska del* ae izrr-nUJUUlJMl Stijejo v frizerskem Balona Andreja ROJIO a t <rsro, Acqnedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte al izloibo, da se prepričate.	1831
MaiM fttplnviilfl Via Belvedere it 4 se pripo-
nUVU UliVIIIIU roća slavnemu občinstvu. — U dani Mnlievič Jurij, bivši pomočnik V. Gj urina.
2006
Buffet.
IMlftflMlhl M cenjenemu ubčinstva Buffet v rnpUlUUl K ulici Gheda ftt. 8. Točijo se prvovrstna vina in piva	1804
Čevljarji.
pflfn Dflrtf TRST> ulica Mol in o a vento 11. rilip Pilili priporoča svojo delavnico in prn-dajalnico čevljev. Izdeluje po meri in proaaja nošene Čevlje, vse po najnižjih cenah „Svoji k svojim !*	2668
IlLBERT RAUBER na Prošeku seku se dobi vsakovrstne čevlje ivstrijakili in nemških tovaren. Ročno delo Sprejemajo se popravila. Izdeluje M naročene čevlje po meri. če ne ugaja se lahko zamenja ali i Cei
posti
ne stalne in zmerne.
2502
tArtjarnlca Jllla SartORlbr
5. — Velika izbera obuvala za jrospe in
TRST ul Are* ta it, gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Gene smerne
1447
čev^arnica s zlato kolajno ▼ Ge-
_______novi. Lastna delavnica, Sprejema
naročila po meri in popravlja. Gane zmerne. Josip Macarol, ulica Conti št. 38.	1863
Fotografi.
Antona Jerkiča naslov: Trst, ulica delle Poste 10; Gorica, Gosposka
Odlikovana
Fotografa
ulica 7
Nfflltllllfff >pomini so artistične fotografije na KiajUlIIHl kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetj* za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PEL1ZZAKI, urar, Trst, ulica Nuo< a št. 41 (palača Salem).	1495
GlasovfrJI.
rpHii fflMflffll ulica Fornace 18. Tovarna in
i mil eHlulUU trgovina glasoviijev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje, izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Gene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gorivo.
llHIH ISnnnnlf 'naslednik Ribarić* priporoča za-IVUII UUiircn logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom, Trst, ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032
Gos'ilne.
Honsumno druftvo v Lonjerjo ^
slavnemu občinstvu aa ob.len oblak, ker toči samo domače vino prve vrste.	2039
MlfHllI Dlllff priporoča cenj. občinstvu svojo nauia D Ulll gostilno .Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trato, v ulici Benvenuto Cellini štev. 1, gostilno .Al buon Almissan" v Rojanu, ulica Montorsino št 3, točilnico vina v Barkovljah Bovedo), ulica Perarolo Št. 342 (hiša Ščuka;. Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo.
Gostilno - Buffet Tomoflf Molio a vento
ftt, a — Toči pristna vina in Dreheijevo pivo brez aparata — Vedno sveta kuhinja. — P e ga n L e a d d e r, voditelj.	2703
Gostilno 4110 Gvetta vecdria"
Trst, ulica
Valdirivo štev" 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreherjevo nivo prve vrste. — Lastnik Matej M e • c h i k.
r	1984
fasillna B fl—lii ulica Giuliani štev.
uDSuinn r. nruiinir 32 pm^ca najboljša
vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Dreherjevo pivo prve vrste. Cenjenim krč-maijem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za prist nost jamčim. Dne* ne cene najnižje.	2844
n^1H0lll>IIWI cenjenemu občinstvu svojo go-riiponillllll stilno-buffet — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Cara po San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec	1*02
Hn&A 11*2m Tm4 ulica Lazzaretto vecchio št. HIIIC LISlUlf liji 36. Zaloga vina s pridni. Ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk	2799
Kleparji.
Lozer Ivan, klepar činstvu svojo delavnico
9 prodajo vsakovrstuih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. 34 __ Svoji k svojim!	2443
Krojači.
VmIm^hIm IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-IHuJUUlIlU quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte it 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Sol dna po trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	7213
a_^n|l f«n|A)l Skedenj štv. 141, priporoča JuKUD - iCulul cenj. občinstvu svojo kro-jačoico ter Častiti duhovščini za katera izdeluje službene talarje in mašne plašče, kakor tudi vse drugo cerkveno opravo._2173
Mizarji.
Hnjf#fclf VmiNHIIM Trst, ulica Giuseppe Caprin KUttUlI nampun št. 3 priroroča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po ielji prihaja tudi na dom. _25*2
K UmImh mizar v ulici Torquato Taaao (voli« muren gal Belvedere) it 28 se priporoča slavnemu občin-1vu. Izdeluje spalne »ob* in drugo
BwWm iManff mizarska delavnica za vsako-
Anion DUlUtUl vrstno delo. Trst ulica S Fraaceaco d' Aatiisi 2, dvorišče.	209
Mlekarne
zajamčeno pristno, čajno maslo L vrste. Črni graški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAK, ulica delle Poste 9. — Fijalka .Monte Maggiora" ulica Ginlia 5. — Sprejemajo ae naročila za »Piombir* (mrzla smetana) garniran in navaden.
Olje, kis, milo.
HL BIAGGIH1	^
drugo.
"olja, kisa, mila in
313
Papir.
za ovitke, papirna-
__________	tih vrečic, prodaja
po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 Karangoni-. T«lfon št. 27-81.
Pekarne.
JOSIP AiHAliH	pri"
uljndoo priporoča slavnemu
____ občinstvu Andrej Novak
zgornja 83, hiša Kreševič. — Naj-
Novo pekarno
Trst, Sv. M. M. zgornji finejša moka. — SprePBma pecivo.
Oekosloo Omek
Trst, ulica Sette Fontane
_________ _____24. Priporoča cenjenemu
občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh Vino in likerji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom.	2i4
Pohištvo.
fVlhlftlM ta tapetarije po te znano nizkih rlllllJlvU cenah, katere m ne doM drugje. Spalne sobe Iz vsakovrstnega lese. rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron na-
rej- Nova zaloge S. BROD. nL Sqnero nnovo 7, nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja.	_
ulica Massimo D* Aze-— Velika iz-
Peter Mamnzono ust
delovalmca kuhinjskega pohištva z___D m
nih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih i madov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno tudi zajamčeno.	2750
ko-
Prodajalne jestvin.
Vlit ml Mnlal Trst» ****** Ponterosso 5 nilla VUa ilUICJ Trgovina jestvin in kolonjal-nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja.	_508
novo trgovina kolonUal In Jestvin
TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izber kave, riia, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk ae priporoča lastni« FRANJO MTLLONIG.	238
UmuImImImh MllnlVm Trst, Via Casenna 13
pnooiaina svinjine p^a ~ ^ m
vsakovrstno prekajen. meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilan obisk Kari Pušpan.	254
Restavracije.
Restovrodio Jllla Staztone" S?
nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kng javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak.
Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 sto t. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. —Last nik Anton Andrij ančii, bivfti vratar Hotela Balkan.	1125
JL UEGER
Šivilje.
Trst, Via Barrifra v. 33, vrata 13. Damska krojačnica. Izdeluje ^vsakovrstne obleke po angleškem in francoska m kroj u plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališče itd One zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudol! Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. —Cene zmern> .
180^
Tntnif filrl io preprojrarski mojster Dragotin
TOPEIDniU PucT lrst, Via Molin grande 38 se
priporoča cenj. občinstvu.	2991
Trgovine s prekajenim mesom
nrilUlMirfim cenjenemu občinstvu svoj buffet. mpunjuilll Točim prvovr tno Dreheijevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Sanit& štev. 24, (nasproti muzeia Revol-tela).	Lastnik: JOSIP TOMAŽČ.
Voščame.
Jernej Kopal!-Gorico
in med.
Kislo zeljeprTe vrete'40 kil K
ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče
292
Žezelnine.
tf 11 mi t A ftt železo, stare kovine: Anton Cerneca RUPUjem Trst, ulica Olmo št. 14._18«5
Žganjarne.
Alltnil TllVlf	Slovenska žganjaraa in za-
HIllUlI I luli loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likeiji, se nah >ja v bližini .Narodnega doma- v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia- Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Stara grška žganjama ^i™
Via Čuvana 5. Tu se dobi bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brii jevec, kra-
Sk slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici Iz Šija. — Se priporoča Andrej
Antonopulo.
3u4
Pijače prve vrste.
Luigi Pogorelz, Trst, ulica Giulia 507, se priporoča za obilen obisk.
1882
Franc isolnor
vsake vrste ulica d<
H., Trst
Razni.
svtorizovani podjetnik za po-^uTVHanje park eto v in podov della Tesa štev. 3 a, nadstro
ropje 1871
Čistilo za Hevlje r.k*
ete in kovine. — z z o 1 i A Comp Via Carpison 2. Telefon 13^)8. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
RazpoSIIJan
po
4-80; 100
kiL K 10.— hrastovci, peveroni, tuk. itd o-nja po povzetju Anton LLNKK, Znojno (Znaim) 0 ško)
MnrfinnM	e iu naibnlj razširjene sred-
»nunillll »tvo un čfoja stenic. Prodaja se po vseh mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. S k r i nj ar. V a Nerriera 37, L n	2142
nMIffflfn ali V najem"-»e dajo razne gostilne; rlUUUJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje "KolnrŠič, kavarna Cors"» od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
turna mm priporoča svojo trgovino manufaktur lega blaga in izgotovljenib žcu^kih
Prodajalna kemičnih predmetov in šip
Trat, ulica Boechatto 2
(nasproti kavarne Olimpo)
Lastnico: Ennlnlo od. Rose.
RAZGLAS.
Podpisano župansfvo objavlja tem potom, da se odda pP@ZižSaVOf
kakor popravo občinskih vo-
jašnic v Kobaridu, dražbeuim potom, načrti in vsa druga pojasnila so na ogled v občinski pisarni do 15. maja t. 1., med dopoldanskimi uradnimi u-rami.
Delo je cenjeno na 40.000 kron. Pismene ponudbe je vložiti do 15. maja t. 1. b 5°/0 varščino na županstvo v Kobaridu.
Županstvo trga Kobarid 30. aprila 1914
Miklavic, župan.
Posebna izdajal
SIcer je stvar že znana Iz starodavnih dni, da boljšega od „PALME" nihče Iznašel ni.
I
fll
Prva jugoslovanska Arnim* Vtftfrf« tovarna glasoviijev HI1IU1K FCtUl
Trat — via Farneto 8t. 42 — Trat. Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjaje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno.
Ceno nizke.
PArI ^ TA I I1KAII
Dr. ing. vit. Gino Dompierlja
TRST - ULiC« MERCflTfl VECCHIO ! - Tal. 440.
prima salam L in gnati kg po K 270; isto IL po K 2 30 kg. M. MODIC, aiška pri Ljobljani.
HoJMlIo kranjske HoHok Tt %
vinarjev razpošijam po povzetja od lO K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Joaip Princ, gostilničar .in iadelovalee kloba« — Selo 6t 23 pri LjnbUan«.	682
ttnlnf Irmlm—l nAnntl ,mn*ni JUIIIII MUCVIll Vgam m sprejmejo aU pa
na-tavijo s stalno plačo za prodno ▼ Avstro-Ograki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur* Brno, Nengasse ftt 20.	3068
Naznanjam si. občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvederju in Škorklji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga
v Trstu« ulica Belvedere ISiv. 4
Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah.
_ , „ ...	E« BROSCH
Cene zmerne. - postrežba solidna.	unca aaivedere «ev. 4.
3Qe dobite dobro ob!
V stari in dobroznani
prodajatniei oblek in blaga
katero je prevzel
Giuseppe Carlini - Jrst
Piazza S. Gtaeomo štev. 2 (Corso).
Bopat Izbor moških in otroških oblek; paletot, rsnglan, loden, izgotovljen po 7jtdnib uzorci h, kaKor tudi izbor blaga za obleke po m^ri Cene zmerne.
f\—I Zaloga	uljenih oblekj
Velika Izbera oblek za gospode (n dečke, suken], površnikov vseh kakovosti. | : V !—| 8 ecijallteta v veznii	Izbars volnenega	- i
I UJA AT^ILOEE! in tudi proti takojšnjeuau pla- ^ mm W A VP'P	čSlu Oena iinj?me nejše.
r^ Al>Ol^r KOSTOKIS
nI
l | TB>T. ULICA SAN OIOVANM 16, 1. NADSTROPJE _I
Veliko skladišče moških in deških oblek
šš
ppAlla
Trst, ulica Scor-zeria št 4
vogal ulic« Arcata
icftucia.
Bogata izber nw šk li oblek v modelnih ^^rvab <od 18, 20, 22. 24 K naprej. Moške in deške obleke modernega kroja in nove risbe od K 26 do Obleke za de^ke od 16 K naprej. Koetimi modernega blaga od K 6 naprej. - Velika množina možkih hlač od K 5'— naprej.
NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah.
V frstu, dne 3. maja 1914.
»EDINOST« Hrr. *
Stran VIL
tev sadnega drevja. Prvikrat po znižani ceni lanjskega leta. Ker pa za to ceno ni bilo možno dobiti drevesc, je morala ponovno pozvati člane, če so pripravljeni, sprejeti drevesca za zvišano ceno 70 vin. Kdor se drugič ni priglasil, se je smatralo, da preklicuje prvo naročilo. To se je zgodilo tudi v slučaju g. Kobala.
Glede dobave trt pa se je treba obrniti naravnost na c. kr. namestništvo, ki edino upošteva tovrstne prošnje vinogradnikov.
G. Martelanc Angeli pri Sv. Ivanu je opozarjal, da je ureditev zemljiške knjige v Trstu, kakor se je slišalo iz poročila dvajsetletnega delovanja družbe, ena najnujnejših potreb okoličanskih in mestnih posestnikov, ki jo je čimprej odpraviti, da ne bodo morali ti še nadalje popolnoma po krivici žrtvovati tisoče in tisoče na leto za ureditev svojega posestnega stanja. Knjige se nahajajo v resnici v škandaloznem stanju in družbeni odbor naj stori vse potrebno, da se spravi ta »evropejski škandal« s sveta.
G. predsednik je omenjal, da je družbeni odbor storil vse mogoče v rešitev tega mučnega vprašanja, da se pa temu protivi občina edino vsled dvojezičnosti knjig.
Priglasil se je k besedi g. dr. W i 1 f a n, ki je govoril: Naša zemljiška knjiga, ki bi naj bila podlaga racijonalnega gospodarstva in deželne uprave, se nahaja v res sramotnem stanju. Vsakoletni stroški, ki jih imajo naši kmetovalci pri urejevanju zemljiških vprašani, so gotovo toliki, da bi se ta knjiga že lahko pozlatila. Druge države in dežele imajo vse to že urejeno, imajo urejene take zgodovinske res zlate knjige, toda naša knjiga je zlata z žulji in žrtvami, ki jih morajo naši okoličani do-prinašati leto za letom edino le vsled kapric magistratnih organov vsled narodnostnega vprašanja. Prepričan sem, da se bodo gospodje na pristojnih mestih enkrat pozneje čudili dejstvu, da mora naš reven seljak žrtvovati stotine in stotine, če si hoče urediti svoje posestvo, in to za tisto knjigo, ki bi jo morala urediti država. G. vladni zastopnik je tu in naj sliši pritožbe in krivice, ki se godć našemu kmetu vsled zanikrnosti pristojnih organov. Če hoče naš kmet napraviti kako melijoracijo na svojem zemljišču in v to svrho potrebuje denarja, je glavni pogoj za dosego pripomočkov urejeno zemljeknjižno stanje posestva. To ureditev pa mora dandanes posestnik še sam in sicer precej drago plačati, kar bi pravzaprav bila dolžnost vlade, ki bi morala imeti že davno zemljiško knjigo v redu. V imenu tu zbranih kmetovalcev apeliram na vlado, naj pritisne vendar na naš avtonomni deželni odbor, ki sklepa radi kapric nalašč take tozadevne zakone, da ne morejo biti sankcionirani, naj poseže enkrat energično vmes in uredi, kar bi v moderni in napredni državi moralo biti že davno urejeno.
G. dr. SI a vi k je dodal: Predgovor-nik g. dr. \ViIfan je krepko apeliral na vlado, naj uredi to zadevo, ki bi že davno morala biti rešena. Tu pa je še treba konstatirati drugo dejstvo, da se nahaja v u-radnih prostorih zemljiške knjige uradnik, ki ne razume besedice deželnega slovenskega jezika, ki ne le da ne more ustrezati kmetovalcem, ki so izključno slovenske narodnosti, temveč jih zraven vsega še šikanirajo in zapostavljajo. To je druga nesramnost, da nimajo obzira do slovenskih davkoplačevalcev. Tu moramo enkrat napraviti red.
G. Grgič Josip iz Padrič se je pritoževal o poškodbah, ki jih imajo kmetje po divjačini, lovcih in vojakih, za kar ne dobivajo nikake ali pa neprimerno majhne odškodnine. Poudarjal je, da se kmetje, ki se hočejo obvarovati pred škodljivo divjačino, preveč strogo kaznujejo. Prosi, da kmetijska družba kaj ukrene v tem o-ziru in razloži kmetovalcem na poučnih shodih pravico lovca do kmeta in obratno, kakor predpisuje zakon.
G. Alojzij Goriup se pridružuje mnenju g. Grgiča, naj družba pouči kmetovalce o medsebojnem razmerju in tona shodih ali javno v listih. Denar pa, ki ga dobiva magistrat iz najemščine za lov, naj se uporablja izključno le v kmetijske namene in v podporo naši kmetijski družbi, ki ni dobila od občine Še ne vinarja podpore.
G. predsednik je omenjal, da ima po sedanjem zakonu lovec pravico pobijati divjačino in da mora po zakonu lovec even-tuelno poškodbo poljskih sadežev posestniku poravnati, če se ta na pristojnem mestu pritoži. Glede uporabe najemščine od lova za izključno kmetijske potrebe pa je odbor že storil pri mogistratu potrebne korake, toda brez uspeha.
Priglasil se je še k besedi g. dr. P r e t-n e r, ki kot dober poznavalec lovskega zakona poda nekoliko navodil, kako se imajo kmetovalci ob priliki poškodovanja poljskih pridelkov po divjačini in po lovcih ravnati nasproti najemnikom lova.
Ker se ni nihče več oglasi! za besedo, je predsednik zaključil zborovanje, zahvalivši se zborovalcem za tako častno udeležbo, c. kr. vladi za razne podpore, Tržaški posojilnici in hranilnici ter Trgov-sko-obrtni zadrugi za prispevek. Dramatičnemu društvu za dovolitev dvorane in »Edinosti* za priobčevanje družbenih vesti in poročil.
Tako se je častno završilo to slavnostno zborovanje, ki je trajalo nad 2 uri. Da bi se predlogi in nasveti tudi uresničili, kar bi bilo res velikanskega pomena za naša kmečka prava, v kar je želeti kmetijski družbi poleg velikega truda in požrtvovalnosti tudi nadaljnega uspeha.
Trgovino Id gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
doc 2. rajnika 1914. Efektna borza.
Dan a j, 1.25 pop. Avstrgska renta papir 82.30 avstrijska srebrna renta Q2.25, avstrijska kronska renta 32.45. ogrska kronska renta 31.30, k redi tke 6' 2.—, Anglobanka 383.25, Union 582.50, Llnderbank 498.50. Bankrerein 513.75 drf. žeL 70125, Lombardi 100.—, aipinke 819.25, turške srečke 223.—, Napoleoni 19 14, marke papir 117.46 London kratko 24.05, Pariz 95.58. Brez zanimanja.
Dunaj, 2.40 pop. Avstr. rent* papir 32.45, kredi tke 61130, Llovd 600 —, drž. žel. 700.50, Lo -bardi 99 75, aipinke 8 6.-, turške srečke 222.25, cheqnes Pariz 95. 8. Slabo.
Trst, urad.) Francija 95.45-95.75, Nemčga 117.20 -117.65, It. 95.15-95.45, London 24.01-24 « <8, 20 frankov 19.07-19.16. 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 23.97 - 24.' 6. nemški papir 117.30-117.75, italijanski papir 95.15 - 95.50, avstr. zlata renta 101. M) 101.50, avstrijska kronska renta 8-.35 - 83.75, ogrska zlata renta. 97.3o - 98.75, ogrska kronska renta 81.2U 81.60, turške srečke 222 - 225.— diskont za menice do 3 mesecev 37, - 4l/4*/0, nad 3 mesece 4'/* - 4*/«%.
Blagovna borza.
BudimpeSta, 2 maj. Pšeniea za april
—.—, maj 13.19, oktober 11.90; rž za april —.—,
oktober 9.65 ; oves za april--, oktober 8 26 ;
ko rnza za maj 7.21, juli 7.32 Ponndbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. — Tendenca
trdna. Prodaje 15 000 q. 10 v višje
Trst, 2. maj* Kava. Santoe good kvtrage za nuj 54.5 »- 57.75, za juli VU5-%?75. septem^r 56.25 - 56 75, december 57 25 - 67.50, marec 57.75 -
58.25. Tendenca mirna. — Good Rio za nug 46.--
—.—, juli | .--51.—, september —.--52.25, december —.--53.50, maree —----.—-
Sladkor. Centrifug, takoj 17--28*/» maj
avgust 27»/, - 28» jovem.-manc - 28.'/« - 29» „
melis takoi 28V, - 29'/,, maj-avgnst 29. V, 24.5/. nov.-mar. 2® '/. -80.—. concasse takoj 29 "/t* 29 T/«.
kocke 30—.— 31—, kristal takoj 281,---maj.-
avgust —.—, okt.-dec. 26T'S--.—. Stalno.
KAREL DfcLAM;
po viaokem c- kr. nmm««tail*ro
KONCESIJONIRAM Z0B0TEHNIK rnt, ollca Behredere it i IIL nadat«.
ORDINACIJA od 9 do i -»H 3 *r *t
AlojzU Boik
Trst, ul. Belvedere 3, Tel. 342 R. VIII.
Trgovina delikates,
kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže In prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom.
6radbeu. u.tnruoteimcaa ter zemljemerska pisaru
3ng. J. Skoberne S 3ng. I). gustinčic
Trst
«Wr Ste* 32
trst
Alla Citta di Lionej
0	Trat, Pl&zza detla Borsa štev. 3.	j
1	9V Največja zaloga svil
[qJ za pomladno in poletuo sezijo bo dospele krasne svile za obleke bluze ra	i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah.
§ Uzorci na deželo zastonj in pofttnino prosto.
f
LEPE OBLEKE
ZA BIRM

v zelo veliki Izberi pri
BOHINEC & C« Trst
ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13
Vsakovrstne obleke za molke dečke in otroke.
Fine, elegantne obleke, katere Izdelujejo najboljči krojači.

mM
Važno!
BOTRI IN
9 V^žno I
AAAAA
CENIK ZA gIRMOll
vvvvv
slovenskega urarja in ziatarla
Trg Barriera štv. 3.
Srebrne ure modke...... .	. od	K	6—	do	K	50
Zlate ure moške ........	• 79	n	50'—	99	79	250
Srebrne ure ženske........		79	6'—	79	79	25
Zlate ure ženske........	• n	7t	24"—	99	t)	100
Zlate ure ženske z dijamanti ....	• n	n	34"—	»	V	250
Uhani z dijamantom .......	• 99	79	10"—	79	79	100
Verižice srebrne m«ške ......	• n	99	2a50	79	99	7
Verižice srebrne ženske . . . . ;	17	n	3a50	19	11	10
Verižice zlate moške (dvoina verižica) .	• n	n	25"-	17	11	100
Verižice zlate (navadna dvo.aa verižica .	n	77	ir-	17	11	50
Dolga verižica ženska zlata ....	n	77	30"—	11	17	109
Kratka verižica zlata ženska ....	n		15'-	99	H	m
Več kot 1000 priveskov zlatih in srebrnih po K 1*20 in več.
Velika izbera zapestnic zlatih in srebrnih.
Oglejte si Izložbo moje trgovine, da se prepričate. — Spoštovanjem
ALOJZU POVH.
s.
D
D
Najstarejša in glavna potisk pisarna in denarna menjalnica
I. N. Ferrić
Trst, via Lazzaretto ve chio 4.
(nasproti Excel8ier P*f»ce-Hotel-a).
Odprava potnflrov z na frtrešimi par oiki domačega društva iz Trsta in to
v Amerko in Kanado.
Odhod vsato soboto; a v pomriejkih odhod z železnico Iz Trsta č> z H vre, Bremen, Roiterd^m in Antw rpen v fcew-York in dalja z amerikansko že
leznco do zaželenega mesta. Za najhitrejše, najceneje In sigurno
potovanje se skrbi in |am6t """ Oa moro vsakdo takoj odpotov ti, treba zagotoviti si mesto z 2 kronami are. Vsaldo lahko zamenja v mentalni* i v amerikansko dolarje brez «dbltka. Vsa pojasnita podlija bre< plačna gori. omenjena pisarna

TRGOVCI t PEKI' Drc e (*UflS) 12 uMkooane slovenske trsovi tfrot so dosegle dosedaj vsepovsod nalboijSI sloves. Mnlak
naročajte pri domoći tvrtki ki Vam postrefe po Konkurenčnih cenah. "teZSL J. J. SOBAN, Trst ^trsTa
18
MHaria
MIK U S C H
Trst
Plazza San Franc««
rinid 1
Prodaj a moke I vrste sladčice in prepe-čence (biškote) naj-b ljših vrst, velika izbera bombonov, svež kruh trikrat
__na dan : :
Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska v na z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : :
Edini pristni rastlinski najboljši in najzdravejši liker na svetu
pripravljen samo iz žlahtnih rastlin ===== brez esenc. =====
On krepća tek in prebavo, brani želo- I lodec in čreva prcri strupom pokvar- I jenih jedil in proti nalezljivim boleznim. |
V vašo lastno korist uživajte liker FLORIAN in zahtevajte ga povsod!
Edini dobavnik in zal žnik za Primorsko in Dalmacijo
VEKOSLAV PLŠSieiCAR
TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST
Stran VIII.
+
»EDINOST« štev. 90.
V Trstu, dne 3. maja 1914.
Sidro -Thymol-maiilo
•a Ukit poAkodb« (im(|. m|Ji •P^liat. Dom K — M
Sidro-Liniment.
Nidoi&MuJo M •Uro-P»L»-£» trguj«
l*«M»ie» k -m. *.m.
Mn-Kikiiiiil-Mim-tliktvi
OoU m Om . TMki tfliU •» pm
9r. Ijcltfr-jtfi ifoteti ^ri zlit« Pr*«a I. ElteatMtfcstratM S.
AMERIKANSKA
mpoiUj« po najaiijlh oMk
»Mkftvom« it 302 8taJ«rako
PiiH« pO	ilnrtr. cenik te ti-oČ «tnd, ka-
teri M TiutBD polije zastonj. Pri naroČilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Aserlke je treba prej po« »ti.
Anselo Renier, Kolon Z
Kov! doiicdl.::::: Hovi dohodi.
Perka', batist, krep, zefir, možke, ženske in otroSke nogavice, možke in deike spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. -

J ——TT
-i- Sinilo Millffl -i-
liUT, iiiM	Car«tMt M«t M
a TtLiroa tt»«. it) s a
s XMmrsiiae mlj«.
-	k. ta
d b«I fta Mf««lM( priprav	a
Prosim, vpraiajte svojega zdravnika I
TH9H0HEL SC1LLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje »lez, lajša in pomirjuje duSljivi kašelj, odpravlja težkoče dušijivo-sti in zmanjšuje njih število. — Obvaruje dihalne organe in zmanjšuje aopenje toliko otrokom kolikor odraslim.
Ne sprejmite druga nadomestna sredstva!
1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se podije naprej 2*90 K- 3 steklenice at*o denar na: rej 7'— K. 10 steklenic ako denar naprej za 20*— K.
Izdeidvanje in glsvna zaloga
B. FSAGNE^a LEKARNA
c. kr. dvorni dobavitelji
Praga sli., št. 203. =
Pazite na ime izdeSka, izdelovalca in na varstvene ::	znamko.	::
F5S pozdravil
I vsakdo, ki trpi o* rev-1
1 matičnih pro i^skih tn I affvra g čnih boi-č neh I
matič^_.Pr0 i.riJ.kih l.n|od zdravniških avtoritet eriooreč-no sredstva
i COnafflEDMAH
Isto miri in blaži boleč'ne, odstra-nja otekline in čut ^»maženja ter učinkuje nen.-.dno hitro, če se rabi za mazanje, masiranje in ovijanje.
Lonček K 1 —
Ako pošljete naprej K 1-50 dobite franko 1 lonček, K 5-— „ ,, 5 lončkov. K 9— „ „ 10
Izdelovanj« In zaloga
B. Frasnerja lekarno
c. kr. dvorni zalagatelj Praga III.. štev. 203.
Pazita na ime Izdelka In izdelovatelja.
ZAL«. CA v LEKARNAH.
m
Varaždinske toplice, (Hrvatsko).
Ž«eple«to
Železniška, poitna, telef. in brzojavno postaja. Hov zdraviliški iiotel i električno razsvetljavo staroznana radioaktivna ivepiana kopeli 58 C
DriDorofljiva ža trgOnfo Kl/IIlO, ISftljO
Električno masaža, blatne, ogljikovo kis'e, šolnine in soparne teopetji. Odprto celo lato. Moderni komfort. Jtovi hoteli. K^aana okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravna
felj-tva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Loehert.
Kabaret Variete Maxsm
15 TRST - Via Stadion Stev. 10 - TRST BT

CARLO MAUR1CE. ravnatelj-lastnik. - Ferdinand Leepoldi pri glasov. ,Kup?e>d*.
Velikanski internacijonalni spored
Začetek ob 9 zv. od 1. do 15. maja 1914. Konec ? ? ? ? ?
Prida Halben, subretka. Luda Ruvene, intern. p esalka. Silvia Wertensv
d .-euse Melanle KrUeer, diseuse. Luda Lavalier, italijanska pevka Emma
Aten, pobretka. Mitzi Slatka, -ubretka Sisters Deeleyv ples in an^l petje. Mery Ferrl, plesalca. Rut Bay, ples in angleško petje. Enrlce Hopp«, k« mik.
Prednaznanilo 1 Dne 7. maja častni jubilejni večer jako priljubljenega
FERDINANDA LEOPOLDI.
Vstopnino: Prvi prostor K l - Drnsi prostor R 1.
Ustavi v kratkem izpadanje tasi in odpravi istočasno prhjaj. Prodaja se povsod.
Josip Vfraldner
Velika zaloga tu in inozemskih rimes in trdega leja
Trst - via Media št 3 - Trst
in zlatarnica
RalDioniio Blsicith
Campo S. Giaccmo 5
v hiši D«lav kena. ruštva Bogat libur satoBČalb, iLošhlb la f enakih ter »tetak t h ar repa atorjev ii najboljših S*lc:irs*ih
In nemftklte tov ren. Baiilalkl od S K naprej
)
uternit
vrtini čr>
'^Kčlti :-. J
TOVACNA UUPOVir riAT/CHOt VOCK LAtftUCK
punaiu
ZAHTEVAJTt •
vzorce m motmerm
11 avno zastopstvo la zaloga V. JANACH n drog — TRST Plazre Poate ft* *
3f)hir4lin se nabavi ceneje nego v vsak: rUIiljIVU drugi zalogi, v prodajalnici pohištva S. Brod« Squero Nuovo 7. I9
(ob strani poštne palače) — Moderne spalne sobe od K 320*— naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke..
Emilio Miiller
Tnte, «ta a.
(vasmi ollea #. Wic*l4)»
VELIKA IZBERA vvttla, HiRm
ff Prvo kraško outomoMlno zveza s trstom u
Vezni red ozn cenik Prve avMilie zveze s Trstom.
6zj., 10*15, 5*45 zvečer 6-15 10*30, 6-— „ 6-45, 11*—, 6-30
ODHODI: Ob delavnikih:
9*15, 8*45, 8*15,
6 zj. 9 zj. 2 pp. 8*30 zi. (19*30 zj 6*15 9*15 2*15 8*45 00 45) 6*45 9*45 2*45 9*15 (it -)
I
I
LOKEV BAZOVICA TRST
Ob praznikih: LOKEV BAZOVICA TRST
I
1 7*45 10*45 3'4 7 30 10*30 3*; 7.— 10-— 3 f
1*15, 9*— 12*45, 8*30 12*15, 8*— zvečer
7*45 10*45 3*4510*15 (12*15) *30 10 - (12 -) 9*30 (1f38)
CEHE
Iz Trsta do Iz Trsta do
IZ TRSTA-BAZOV1CA In obratno IZ TRSTA-LOKEV IZ BAZOVICE-LOKEV
TOVORNI PROMET
Za drufab. od lO' kg Za nedružabnike
Bazovice —*45 vin. —-80 vin. Lokve —■'65 vin. 1*20 vin.
I. ob nedel. II.
I. praznikih IL
1*— 1-60 —•60
—•80 1-20 —-80
1-20 1-80 —•80
1-— 1-60 —'80
Za prtljago, 1 zaboj a'i za
vitek se i laf a 20 v iif-plfde na družabnike in nedrnž »b.
h Prva Kraška avtomoHIna mm s Mm

-•^^^aaaiTiirnmrff MM-jiuumMmmmaaasmBas^
PAT
Oblastveno avtorizovana deia^lca
se je preselila v ul. Giacinto Gaiiina 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električ' ih zvoncev In strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvrSba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni preračuni.
Veliko znlofiD In tovarna poHIiiuti
ANDREJ JUG - TRST
via S. Lucia 5.	via Fabbri 10.
Bogata in lepa izbera finega in navadnega pohištva in tapetarij.	Telefon 17-30	Svoji k svojim!

PRILIKI
le dospelo znani urami
G. PINO -
Via Vincenzo Bellini 13 in via Nuova 34
1500 različnih ur in 11 kg zlatih verižic in ovra^nih verižic. - V zalogi dobite zraven tega bogat izbor uhanov, zapestnic« priveskov itd. po konkurenčnih cenah
Podpirajte druibo sv. Cirila in Nečociila!
HojboljSl čevelj
Trst, Plazza Carlo Goidoni Stev. l
v m listo Ji Plecola".

15.50

Haivečja zalosa
i
oe
v Irstu
OJAKI DAH H0U1 DOHOSL
P O D L I S TEK.
Rdeči mlin.
Roman. . Spisal Xavi«r
Montapin.
—	Gospa baronica, — je odgovoril gostilničar. — bavil sem se prej s kupčijo z dragocenostmi in se razumem v drago kamenje, kakor le malokdo na svetu. Zato vam morem že sedaj povedati pravo vrednost teh stvari, kakor tudi ceno, ki jo bo mogoče dobiti zanje.
Pavlina mu je prikimala.
Oton Butler je vzel tok z mize ter za-mrmral, tehtajoč ga v roki:
—	Vraga! Kar je notri, ni posebno težko. Ce sodim po teži, ne bo dosti dobiti za to.
Odprl je prvo skrinjico in potem tudi o-stali dve: vse tri so bile prazne!
Nam je že znano, kaj je napravil Las-cars z vsebino skrinjic.
Pavlina ie zamolklo vzkliknila in skrila lice v rok al i. mrmrajoč besede:
—	O. jaz nrsrečnica! Kako sem nesrečna
OosiilinCarm se je lice spačilo. Prevarana lakomnost skopuha, besnost človeka, ki misli, da je goljuian. se je lesketala v njegovih grozečih očeh.
A, tako je torej! — je zakričal in jeza mu je skoraj zadušila glas. — Ni bilo dovolj, da ste me hotela pripraviti ob moj denar, ne še oslepariti ste me hotela!
Ce bi bil toliko nepreviden in bi bil zapustil to sobo, ne da bi bil pogledal, ali je kaj v skrinjicah, bi bila zahtevala od mene vrednost dragocenosti, ki so se baje nahajale v škrinjicali. Posreči pa sem vas presojal popolnoma prav, gospa lopovska baronica! Nisem vam zaupal! Bil sem oprezen in sedaj se pravi: Kdor se zadnji smeje, se smeje najbolje!
—	O! o! — je jecljala Pavlina, osramočena in prestrašena, — vi mislite ... vi me sumničite . . . jaz nisem vedela . . . . O, prisegam vam. da nisam vedela . . .
—	Laž! Sama laž! — jo je prekinil, zmigajoč z rameni, Oton Butler sirovo. — Vedela ste, da so bile skrinjice prazne in ste nameravala izvesti drzno tatvino. O! Bila sta res vredna tovariša ponarejalca in sleparja, ki si je pognal krogljo v glavo. Toda v tej hiše ste zastonj iskala žrtev. Oton Butler je star lisjak, ki se ne da ujeti v vašo past. In pred vsem me boste plačala. To vam prisegam na Abrahama.
Govoreč tako je 2id na najbrutalnejši način začel odpirati omare in predale ter potne kovčege. Začel je metati iz njih Pav-iinino in Lascarsovo obleko in perilo po
tleh ter sam pri sebi preudarjati, koliko bi pač bile vredne te stvari.
Ko je izpraznil kovčege in omare ter dokončal svoj račun, je nadaljeval:
—	Prodaja vaših stvari ne bo še nikako odškodovala . . . obdržim vse! Seboj vzamete edino le, kar imate na sebi! Sedaj je devet ura dopoldne . . . Ukazujem vam, da še pred poidnevom zapustite hišo! Ce vas pozneje še najdem tu, vas dam po hlapcu vreči iz hiše . . . Ste me razumela! Ne pozabite, kar sem vam rekel.
Po teh besedah je 2id, ponosen na svojo odločnost, zapustil Pavlinino sobo in je še godrnjal in preklinjal, stopajoč navzdol po stopnjicah.
Uboga mlada gospa, preponosna, da bi bila prosila človeka, kakor je bil Oton Butler, in poleg tega popolnoma uničena po najsilnejši nesreči, ki le more zadeti človeka, ni izpregovorila niti besedice, dokler je bil gostilničar v njeni sobi. Ko je videla, da je sama, se je šele popolnoma vdala svojemu obupu nad brezmejno nesrečo, ki ni zadela samo nje, temveč tudi njenega otroka, ki ga je nosila pod srcem.
—	Moj bog, — je govorila sama pri sebi, — vate zaupam, stori z menoj, kar hočeš. Potrpeti hočem, da mi nakloniš svoje varstvo in izpoznam tvojo voljo.
Nekoliko pomirenja v zavesti, da je izročila svojo usodo v roke najvišjemu, je čakala potem v resnici v nekaki duševni otrplosti, da se zgodi zanjo čudež.
Tako je pretekla približno cela ura. Tedaj pa se je Pavlina naenkrat zdrznila in mislila je za trenutek popolnoma trdno, da se je zgodil pričakovani čudež in da jej je bog poslal svojega angela, da jo varuje in jo navda z novim pogumom.
Mlada gospa, divno lepa, je vstopila neslišno in je stala poleg nje ter jo gledala z nepopisno blagim pogledom, nežno in sočutno.
Mlada gospa je, ko je Pavlina opazila njeno prisotnost, prijela za njeno roko, jo prisrčno stisnila in izpregovorila s svežim, božajočim glasom:
—	Ne poznate me, madame . . . toda vem, kakega spoštovanja zahteva vaša nesreča, kako globoko sočute mora vbu-jati vsakomur vaš položaj. Prišla sem k vam, da vam odprem svoje roke in vas poprosim, da bi me ljubila nekoliko in se mi zaupala.
—	Ali bedim? — je zajecljala Pavlina v nekaki zamaknjenosti: — ali je to prikazen odzgoraj, ki se kaže mojem očem ? Ali govori angel z menoj ?
—	Nisem angel, madame, ne, — je odgovorila mlada gospa s smehljajem, ki je
bolj oporekal tem besedam nego jih potrjeval. — Vaša rojakinja sem, Francozinja, imenujem se vojvodinja Randunska.
Vojvodinja Randunska se je po potovanju, ki ga je s svojim bratom, markijem d' Herawil!om napravila po Nemčiji, vračala na Francosko in je nameravala dva dni ostati v »belem sokolu«.
Komaj sta izstopila iz voza, je Tank red že odšel po mestu, da si ogleda stolno cerkev, na katero je Achen tako ponosen.
Ko je vojvodinja zamenjala potno obleko z dražestno domačo toaleto, je želela imeti nekaj pojasnil o znamenitostih mesta ter je ukazala svoji hišni, naj jej pokliče kako hišno služabnico. Slučaj je hotel, da je prišla k vojvodinji Metka.
Ljubka deklica je izvedela iz ust gostilničarja Butlerja, da je le-ta sirovo ukazal baronici Lascarsovi, da mora pred poldnem zapustiti svoje stanovanje, drugače da jo da vreči s silo na cesto. 2id je tudi povedal, da je zarubil ono malo stvari, kar je še ostalo baronici in da baronica ne vzame s seboj drugega, nego ono, kar ima na sebi. Vojvodinja bi mogla rešiti Pavlino. Dobra Alzačanka je padla na kolena pred vojvodinjo in jej pripovedovala vsa v solzah žalostno zgodbo mlade vdove.
Ko je Tankredova sestra povedala svoje ime, je zamrmrala Pavlina-
V Trstu, dne 3. maja 1914.
Stran IX.

PalczoHRteife
po eent.
I
i
X K «•; C » ;

Prt
napolnjen«
1*	H «-*•«» n»dr*g>, belaga
1 tak-at IM d»lf. «fcoli 11* «■» «m
okoli M) «■ ttrakft, c**1m tlTtai mIo trp«tnia,	ffj— C i« ; •
indal.n perjem K JO- ; ■ drobnim V M — J—■■tri ta-r -1 10 K, 1* K, 14 K, 1« K; bteciM S B, I V50. K 4 Tnitoiill S00 cm dolgi, 140 rm »irokl K 13-—, K 14 70, S 17 00, C ti —; bte-ia* 90 cm	70 em i'rok« K 4 M,
S » tO, K 6-70; Podlabe- ti te trdnega, piaa»*fi platna 100 ein	1U en Urxi K lt-80. & 14 00 P.4ll)co prati
puTUt. j od K lt~— ukpnj frsoto. M«bJ»«i Je •iovoj«<a; n to, kar a« u{»>, »e rmo denar.
S Benlsch, Deicnlce 765, CeJka.
Bogato ilustrovonl orolk gratis in tr«nlco
ALBERT FABEB
TrS
22
- ul o% deli« T«m
Telefon 615. Bo ova In hrastova drva (razklana). Oglja .brtketts .Bonlas* v velikih jajčjifc oblicah za odprto ognjišče, štedilnik* In sobne peči vsakega zistem*.
Koks, najnovejše in najboljše gorive mesto oglja. Anthn-zit (angleški) v obliki orehov. Škotsk p^effiog za peči. Drva, mehk**, za netenje. Zanetnlfc za drva in oglje.
g
S *
* «1
JCermangito Crocca
Trat, hI. Barriara varr aia 8
lau
velika z lego mrt ilkih mdae'o*.
Va« r\ portat»na II fetaarov vezanih t maan« »C U i,oo »d «M0t9th •«auo • trato« lo na »tal. Sliko aa »arovacast k p<ai£ar> za gr: b«> opon»ntto. Kajni »J« kanksr cio.' »aa«
>
t> >
* y
a
SKLADIŠČE
šivalnih stojev ir knles Luigi Gramacciai
Trst ulica Barriera vecthie ii ?5
Cene dogovorne. Flačiio ta tli iie
Spre me sn pcpar;.vfj« n{e šivalnih sfrce/ vsakega zis'8:aa Prodaja igel. o^a in ap rat»-. Kupuje in prodaja že rauijene š val* e stroje,	6oi
PRVA SLOV. MIROD1LMCA V TRSTU
Alojzij Salefeli
ul. Carradori št. 18, v bližini gostilne NDO.
Zaloga barv, čopičev. mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parf., min. vod
EOo« pr ■ brata t .vara«
tnOiaiaa . TRIBUNA ' Sari M, T-r.it e ali a X«. (K*l P* ovarna 8»ni|). Zalega 4-okalas, ii valnih la >m«tl|«k h »traja*. |ra-Mfaaov. orftoatrijoao« M.
F Ba Jel
Bartoi, Stola« al. S—4. Prataja rta §»«H.
r« i* franko
EMILIR CEREGATC
mmmm TEST mmmm Čarapo Su Qimo*mo iUf. S. Priporoča cenj. občinstvu
trpita* pisarelšHk k icbldk potrebita.
Frvdaia ratgled.lc la Igral ml
Proda(»|n se todl «»ftv«nlk' v »lov Jaslka.
gi Kicoli Cosciandch cg

kcncealoniran zobni tehnik
odlikovan na pariški razstavi z zlato kolajno „Graod Prix" in različnimi
častnimi di lomi Izdeluje vaa zobotehnidca dela. Specijaliteta t Zobje brez neba in krone ▼ porcelanu in zlato. Cene zmerne.
«1. Nuova 15, II , od 9-1 in od 3-7.
=<=a
i
Zalega olja In
::: jesiha:::
mila In *<eć ter vseh po-
trebltiR zi gospodinje TRST - fjfl delle flegje T
Važno: 0 prodololnl le co sibnn JMcmija, v kotari lahko perice edloillo cule.
I
Irta^b« vls «
sprejema od vsakega tudi če ni ad ijifaip, in jih obreftnje po 4*/t #/o	P° dogovor«,
rrgovcom otvaija čekovno račune z obreetOTanjem.
Rentni đa«ek plačne sadrena Is
yhga se lahko po eno krono, ■te b rra n i 1 n e Ikriojioe. M eo uasrtno prinore sa draiia«
TfMe iti um t Trstu
ii. S. France
It. SL I. nad str.
foiogila
A^e: na osebni kredit in na zastave, jvoU odplačila po dogovora. Uradne nre: vsaki dan od 9 do 13 dop. in ođ 9 do S popa PaiL hran. rsč. 75.679. — Telef. 16 04.
Ivitiijsli poslovna del. tiofea JU"
vzdržuje sledeče glavne proge:
r.t-Motho (6 A (pr.štna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto or» 6 30 uri zjutraj
Trot-Metković S. (poštna)
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6 30 uri zjutraj
Trot Mot otrtO C- (poštna)
C d b o d iz Trsta v :-oboto ob 5 uri popoldne. Povratek v četrtek ob uri zjutraj.
Trat-Korduta rpoštna).
Odhod iz Tr ta. v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6 30 uri zjutraj
Trit-Šlbonlk (poatna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne
Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. T'at-MrikO'ska trgovska.
Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popo ldne Povratek vsako nedeljo ob 'J.5 popoldne.
T'*tVie (trgovska*.
Odhod iz Trsta v soboto ob 1 popoldne Povratek v*ak četrtek ob 715 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo Družba vzdržuje tudi 2G stranskih prog v Dalmaciji- Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno
pri rsakem družbenem zastopništvu
iT
Restavracija F1NDING
Trst, via Cata«u 1'
1*1,KS
3i «nt K
f
Proti nervoznosti, tele3ni šibko-t <v konva-leocenci, pri kroničnem pomanjkai^ju slasti) je nojbojše redilo
keciH^aton
Isto se ie izkoz lo u^pe-^no (g asom kliničnih spričeval), ker vsebuje tuli )»-cithm in druge r«-dilne snovi) tudi t sui ju Rachitis (angleška bolezen. — V slučnj«h nt> ra-temje, nev asteničnega glavob La, nespečn osti, ep-lep-ije, deluje izbor o
BROM — LE Ci K RAT ON.
V	siučajih malokrvnosti
ŽELEZNATI LEC kraton
pri pljučnih boleznih pa
Qi» AJACOL — LtCKRATON
za Asthma in kožne bolezni
JOD LECIKR^TON.
V	prat u po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 v Ubletah po 25 n 50 kom. K 1 50 - K 3 60 Sisvns zsiogs LEkAfMA PIZZUL CIGliOLA Trst i «rso 14 (Palača Tr^vss). - Tel«fon 2724.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulic! Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča JlloiSfJ Ouli, prej na trgu Caserma.)
Trgovina Jestvin in m kolonijalnoga blaga «
3van Žnidarčič
Trst, ulica Bolve4ere ftte> >9. Priporoča eo oon|onomu občlnotvu aa obilen oblek. Poetreiba tudi ne dom In ee razpošilja blag« pa po#tl.
Lastnica Oek. Žnlif artlt

PERUTNINE
•mmm. * bogati li bari	i
trst, & CaapuOt fl tt. - Iti 75$.
Purani, |ooM, raea, olManot, Itaiorohi m (orno«, ooiinsr«. - OIVMOlc ' uuai. oms, ofeatno jafaeia. (k<	biooi
ftejas itia.l» In laika. eaL 4s ss e« tet« aikaa

Pomfmfansko sczbm postavilo frizuro « popom vefiovo.
Vsled tega je velike važnosti za vsako damo, da si oglf da novosti tvrdke
T. SESBEHT
COIFFEUR DE D&MES
Trst Corso 37, poiunadst, Telefon 1792
BREZPLAČNE POSKUŽNJE.
Sike in natančna pojasnila se dobijo v mojem novem ceniku, katerega pošljem na zahtevo vedno
brezplačno tudi na deželo.
IZREDNA PRILIKA!	IZREDNA PRILIKA!
ČEVLJARMtCA
Iaeonardo Henua
Trst, ul. M e Acque 4.
Vel ka izbera moških, ženskih, otroŠKih čevljev, varočiia in r.opravlla po zmernih cenah.
IQHRZI0 P0T0Cni<a
Trst, ul. Riborgo 28. vogal ul. Beccherie.
Velika zaloga nb ek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modro ia črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnle srajce in srajce vseh vrst. Velika za'oga bla^a na meter ali obleke po
Tf r Iri S" 7< rSnirin	i"	'mi«; ,l"|"o o > > ^^Tl	h
B
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodiia 1
Pomladno zdravljenje
Sirup Salsapariglia, 1 steklenica . . K 1 Popolno ozdravljenj
I
ljenje . , Sirnp jodurat, steklenica
popolno ozdravljenje En Čistilni čaj, 1 zavoj . .
6 zavojev
tetam fjaleno
Trst - ulica S. Cil no —
i<
5—
2—
6— 1-60 6.20
Trst

' Pfiatahitea ur te irifictiiirti
€3-. Bneher
(as šmm D^oltaa Takjete)
Trd pst^S Csrss It it

Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja
vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST
Žične mreže, žice za
vinograde in ograje
Ivu

Orodja in priprave za rokodelce vseh vrst od najcenejše
do najfinejše izvršbe.
1
Vsakovrstno kuhinjsko orodje.
PEKI! Kupujte tvas M. GOD IM R
izdelan iz pristnega žitnega Špirita. - Telefon št. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico štev, 7 - Trst
CPJTA Dl LG
Trst, ulica
PoilM St. 5 - IVO KftOŠEL - (prei M. SalaHnD rA. s N-	(
^	--—--^^^—.———ii liana
Okusna izbira pomladanskih oblek od na vadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih
Stran X.
»EDINOST« štev. 90.
V Trstu, dne 3. maja 191 J.
jadranska
TRST, VIA CASSA Dl RISPARNIO B (LASTNO POSLOPJE).
vloge ha knjižice
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije,
pisma, prioritete, delnice, aretke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
— —
od dam vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plaćnje banka is
svojega. OBRESTOVAN JE "VLOG na tekočem in žiro-račnnn po dogovoru.
FELUAliKE:
DUBROVNIK
kotor uubljana metković opatija
split šibenik zadar
akreditivi, čeki in ha kaznioe na vsa tu- ts inozemska tržišča.
Živahna
ameriko.
bemboursni kreditl
prodaja srečk razredne loterije.
ESKOMPTUJE: trečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcani a. BORZNA NAROČILA.	INKA80.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
menjalnica.
UPADNE URE:	2 V.—5.
E8KOMPT MENIC.

EL&

Josip Gergić, Trst
nocol — Molino a vento Stev. 40
Prodajalna čevljem
^seh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naročila po meri in popravila, '"Vtip zmerne. Priporoča ne za otvlen o^k
■ J*'sp

g Nikdar - do letos! s
[cj Vsled nakupa velikanske partije (q] Q (2000) možkih in otroških oblek, za- (CŽT) n-0 morem prodati obleke po naDavnih JqJ cenah.	—
Moderne možke obleke od K 14 naprej „ otroška „ » „ 8 „ m oblečlce za otroke od 3 —10 let „ „ 3 „ _ Velikanski izbor blaga za obleke gj po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprei.) ™ Velik izbor delavsk h oblek, hlač spodnjih srajc in dragega perila. Vse po na^zmernejših cenah
AHa citta di Trieste
Trst, ulica G. Carduccl štv. 40.
0
Ga 0
S 0 0
S E S 0
E ©
J pari čevljev Kr. II
\ sak* ma čitatelja tega lista pošljemo tri pare moških ali ženskih črnih ali rujavih čevljev z močno prioitimi podp.ati ZM Kron 10. Onemu ki naroči
6 parov, pošljemo I par zastonj. — P Siljatve po
povzeti« HENRIK UTEISZ, Tovarna Cev-IJev Nagyaall6 Coni. Bara (na Ofrsksm).
GOSTILNA MAX
Trst, via Petronlo št. 2, (pri novem trgu).
Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opola po 96 vinar., domaČe črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna.
za moške, ženske In otroke
čevljarnica Mikolič
TRST
uL O. Caprin 16, vos- uL detla Ouardia 22
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
Mehanična kleparska delavnica za kov aške Izdelke
Gusto Pilctti fi Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL 15-*.
Riva Pescatori itev. 14
SpaeifmlitmtM : la dijaka mratiljMa Posoja in ikmtlia in bela in knmno-barvna ploćarrinm.
Žlatavi, cevi ta zida« ablaga
is vsake snovi v kosih po 2s» (kres svesave)
Vinko Majdi?, valjčni mlin v Kranju
proizvaja najfinejše pšenično moke in krmne izdelke. Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo
Umberto de Cai6 — Trst — Via Lazzaretto vecchlo št. 17.
Te efon : 23 - 84. — Brzojavi: Umberto Cald — Trst.
IZKEDiVA rKILIKl!'
^zgotovljene obleke za odrasle ta za deSke, jesenske ta zimske suknje (paletots), rangtan; velika izbera manufakturnoga blaga, tudi na obroke.
Konkurenčne cene« -- Hrt, ulica Barriera vecchla štev. 29, prvo nadstropje« Od 2 pop. do 7 zvečer
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24 Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v steklenicah : :
Žganjarna
F. Pečenko Trst
se je zopet odprla
v ulici Seda Belvedere itev. 1
(prigod i7. tilice Vjrnmar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem
Ivan Krie
Trst, Plazza S. Giovanni 1
kuhinjskih in kietarskih pot-ab-AdlOSd ščin od lesa in pletenin, Škafov breat, čebrov in kad. sodčekov, lopat, redet, sit in vsakovrstnih kode v, jerbas*»v in metel ter mnogo drugih v to *troko arlg» j»gn »padajočih predmetov. riipOlO^a <<vojo trgovino s kuhinjsko posodo vs4<e vr«te bt>di od porcelana, zemlje emsila, kositarja ali cmka, nadalje pasamaotorje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, serije in stekleno posed > za Tino
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS |< preložila svojo
trgovino Šivalnih stroje*
->lcfkl|ev la pridevkov s mekaaičao dela* klico vred la nttea Poateroaao šte 4
* ul co Campanili itev 19
Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, u poj ni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement* stroji in nameščenja za mizarsko
Nameščenje	U	centraln0 kuriavo» stT0'^
za električne raz-	^ ff Jffo ^^^ 23 drobljenje različnega
svetljave in prenos mo-	iffffjff	blaSa' kemične to-
či. Električna vzdigala za	f¥/// /a..	varne itd. itd.
osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstae cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd.
Jtaton". najtolji ii najcnejši pokrov ■ Pnm&ni ii obisk mernikov zastnj
Zobni anbulatorij
v. 6 Rjssini 2, vogal ul Poste.
Moderna zobna delavnica.Um tni zobje po K 4—. Zobje navij k, ziste krone, mestna dela. Plombiranje z marerijalom I. vrste po K 2*—. I diranje zobov brez bolečin po K 2* —. Jamstvo za vsako delo. Urnik: g—\ in 3 —12 r b nedeljah in pra nikih 9-12
m
RESTAVRACIJA


1 AURORA
Trst, ulica Carifccri štv. 13.
Vsak večer od 7. do polnoči
velik koneerfc I. slov. tamburaškega društva

aa
Opozarja se cenj. občinstvo na izbrani spored različnih komadov
in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee.
s VSTOPNINA PROSTA. :
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Foleg renomirane ga Goesaovega piva ss toči pivo Benchel-BrSn is Kolubmcba
Slo ensKo Konsumno flrujfjo
Trst, ulica Laizarstto vecchio 31
se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorki mi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna.
a
BB&Esaa'
KRRL GOAIISEL
stara trgovina jesti/in Rojan, ulica Montorsino št. IS
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroAtvom.
Trst, plazza Caserma Stev. 2. I. (v lastn palači — vhod po glavnih stopnjioah).
Pofttna hranllnienl rsAun IS,004,
Posojila daja
aa Tknjiibo. po 5'/,»/, na menice, po 6*/a na zantave in
na amortizacijo sa daljfto dobo po dogovor*.
Esboiitpiujt trQO*mkm man
Hranilna vloga
■prejema od vsakem, će tudi ni ud in jih obrestuje po
Vaai« stalaa vlaaa la vlaga aa taka«
Rentni davek £il■ Tujs^STnil sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddala domače nabiralnike (hranilne puftios)
Telefon Stev. 952
Ima varnostno ootloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednost., popoinomi verna proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddsja strankam v najem po nizkih cenah.
Stan|a vlog nad IO mlljonov* URADNI URE s od 9 da U doooldna In od 3 do fl popoldne Izola Aulo •*»	delavnik ob ii'Hdnl»> uran
mm	^ « rhcumel balhah
Ottoman papir za sunlžlte.
Ottoman papir In za soalilce se hvalita sam' in ne potrebujeta reklu. e.
DiPOSf /w®0\ 0£P03£ /v j
OTTOMAN
ZiunostensKa banka, podružnica u Trstu
o4 ponedeDa, dne 27. aprila t L dalje v svojem lastnem poslopju
vogal ulice Poateroaao lit ulice Nuova.
i
finUn Žer|al-Trsi
priporoča svoje
f astra in
ollca Commerclald 18, s podružaico aiica Islrla Si, fČarbola zgornja). - Prodaja s? žito, oves, ko-uzs ii
raznovrstno o'rnb	t'j^i deh^'n

\J
unč riii
(NOVA KAVARNA)
Tret, P azza Batriera Settefontane \
Prva udobnost Bogata izbera časDi-kov. P vi'krstne pijače. H adi!a vseh vrst. Biljar.i Seifert. T^itfen 19 81 Poleg kavarni se na aja tudi izvrsten
B U F F E T,
kjer se prodajajo mrzla jedila, vino In Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naroČila ca dom. Priporoča ndani
FRANJO ABRAM, lastnik.
A	ki mm^jo zadosti mlake
A JCMJE&JLM da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko,da pomnožijo in ojačijo lastno mleko
Zaloga v lekarni „oaz-bai*)", Trst, S Cillno.
Cena ro^ameznl škatljl K 2-50.
imm oeija in dru
za i riva, petroleja in stavb materijala Josip M men
Trst, na S. crnino 2. (St. lian). Tele! 2832
f &ra«Mti \ Smpfnt^il- 1
mllsift^o fx d}etje v avitro-ogrsbl asonsrkljl Pro-đakcija^a zmožnosti 22 mH kg aa leto, 55 ragcnc? as tisa OOO
clavko zaatof>arvoi
pcrdlnand funt, trst
ulica ftSlramar si^v. ooo
Žito in otrobi na debelo.
JUHAJ E^EIMM
lrst, ulice Fonderia šteF 6
priporoča svoja
skladišče dalmatinskoga vina
iz Omisa in sledeče svoj*^ gostilne:
v ni. Scorzerla 4, v ul. Timore 8, v ul. Valdirifo 14, lil Fas»o
S Amlrea 40.
VAM zsioia u (m
i
II
Rsjoenel&o ograje I* Žične mroža, ponlStvo teiezno In fz medl
dobavlja, kakor |e dokamio, tVTdka
mmm bbsgmah
GRADEC
Podružnica Trst
al. Nuora It 27.
VaL 19-7». Cenik H. 1 ZMtoaJ.