Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j eden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gli. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspcdiclja v „Kutol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SeineniSkih ulicah št. 2, I., 17.
izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 13.
V Ljubljani, v sredo 17. januarija 1894.
Letnili XXII.
Nemški glas o naših težnjah.
Znauo je, kako neprijazno in sovražno o nas večinoma mislijo Nemci! Da se to nam protivno mnenje vzdržuje, za to skrbe židovsko-liberalni listi od prvega do zadnjega, ki nas v jednomer podlo obrekujejo, našim opravičenim težnjam podtikajo slabe namene ter nas na znani čifutski način slikajo nemškemu občinstvu, ki si zajema svoje znanje o nas samo iz židovskih glasil. Preopravičeno pravi o tem veleučeni g. dr. Fr. Lampe v zaduji lanski številki „Dom in Svet"-a: ^Slovenski rodoljubi prav na tem polju marsikaj zanemarimo in tako drugi narodi le malo vedo o nas. Če pride v tuje liste kako poročilo, pride večinoma od naših nasprotnikov, ki nas črnijo in smešijo. Ta stvar je vredna premislekov."
Iznenadil nas je zato v novi dunajski krščan-sko-socijalni „Reichspost" (štev. 11, dne 13. t. m.) članek „Von den siidlichen Marken des Reiches", ki govori jako simpatično o naših težnjah in o postopanju židovskih liberalcev zoper nas. Vrli članek poudarja, da v Avstriji le tisti doseže kaj, ki hrupno zahteva, a le hujši zatirajo tistega, ki le pohlevno prosi. To se kaže posebno pri Slovencih in Hrvatih. Dasi so se Slovenci vedno odlikovali po strogo pa-trijotičnem, skoz in skoz lojalnem mišljenju, se jih vendar kruto zatira, zato pa vedno podpira Avstriji sovražne Lahone. „Najbolj utemeljene pritožbe Jugoslovanov se večinoma že v domovini zatro tako korenito, da ne morejo prodreti v središče države. Zakaj ? Lahoni se podpirajo, ker se družijo z židovskim protikrščanskim liberalizmom. „Slovenci pa niso samo dobri Avstrijani, ampak tudi dobri kristijani in večinoma tudi protisemitje in zato tu vladajočemu židovstvu trn v peti; zato se jih brezobzirno zatira!" To pa prouzročuje večinoma židovsko časopisje!
Dunajski list sklepa: „,Reichspost' hoče se truditi, da v to temo spravi več svetlobe ter pravično in objektivno tukajšne merodajne kroge, ki so bili .doslej večinoma jednostranski poučeni, seznanja
z dejanjskimi razmerami ob slovansko-laški meji. Zato prosi podpore svojih čitateljev z zanesljivimi (kratkimi) poročili o važnih političnih dogodkih, ki splošuo zanimajo .... Le če deluje občinstvo in časništvo, bode mogoče odstraniti tudi ta veliki židovski pritisek in doseči vspehov v smislu odkritosrčnega in stalnega sporazumljenja avstrijskih narodov !"
Tako .Reichspost". Redki so taki glasovi v nemških listih, zato pa tudi želimo, da i ta poziv ne ostane prazna beseda, marveč kmalu slede — dejanja!	Liga + 4.
Deželni zbor kranjski.
(četrta seja due 16. januvarija.)
(Konec.)
Poslanec P o v š e poroča o nakupu zemljiških parcel poleg deželnega vinograda v Cerovci.
Z dovoljenjem visokega deželnega zbora izdelala se je letos pri deželnem vinogradu v Cerovci zidanica s kletjo, predkletjo in z jedno sobo. Tu znova napravljeni vinogradi, ki so deloma z York Madeira, deloma pa z že požlahtnenimi ameriškimi trtami zasajeni, prav dobro vspevajo ter se je jeseni pridelalo že 17 hektolitrov vina.
Vsled teh ugodnih vspehov nadaljevala se bode nova zasaditev vinograda, ker je videti, da je zemlja kakor tudi lega za trto jako ugodna. Pri novi zidanici pa se zelo pogreša majhen, če tudi le slično šupi napravljen hlev za vprežno živino, tako da konj, kadar vozijo v vinograd gnoj in druge stvari, ni mogoče nikamor pod streho deti. Moral bi se torej dozidati še hlev ali pa šupa, kar pa bi ne prouzročilo le stroškov za stavbo, temveč zaradi neugodnega terena mogla bi se tudi prekopavati zemlja in razstreljati skale.
Po poročilu vodstva pa se ravno zdaj ponuja ugodna prilika za pridobitev iz treh parcel obstoječega, poleg deželnega vinograda ležečega zemljišča v obsegu 1 orala 13 []0; dve parceli sta opuščen vinograd, jedna parcela pa je njiva. K temu po-
sestvu spada tudi zidanica, katera se brez vsega dii porabiti kot hlev. Vodstvo torej predlaga nakup navedenih parcel od posestnika Franca Kastelica za zahtevano ceno 300 gld. Ker bi se s tem nakupom ne le deželno posestvo arondiralo, ampak bi se pridobilo tudi za hlev primerno poslopje, in ker se bode na spodnjem delu opuščenega vinograda in na njivi lahko pridelovala krma za živino, je deželni odbor zaradi nujnosti pooblastil vodstvo, da sklene kupno pogodbo s posestnikom, toda s pridržkom, da mu visoki deželni zbor pritrdi.
Visoki deželni zbor naj torej sklene: Deželni odbor se pooblašča, da za deželo Kranjsko kupi od posestnika Franca Kastelica iz Ragovega parcele št. 1037, 1039 in 1040 z zidanico v Cerovci vred za kupnino 300 gld. — Sprejeto.
Poslanec Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka o uvrstitvi enega dela opuščene kar-lovske državne ceste pri Luži med okrajne ceste.
Okrajna cesta Crnomelj-Strekljevec-Jugorje, ki je navedena v zakonu o uvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1., se je pri Luži stikala s karlov-ško državno cesto.
Sedaj pa je c. kr. cestni erar državno cesto tako preložil, da je promet med prej imenovano okrajno cesto in preloženo državno cesto mogoč le s porabo 477 m. dolgega kosa opuščene državne ceste. Ta kos ceste pa se mora v interesu javnega prometa tudi zanaprej v primerno dobrem stanju vzdržavati, kar se pa sme le potem pričakovati, če se napominani cestni del kot nadaljevanje okrajne ceste Crnomelj-Štrekljevec-Jugorje uvrsti med okr. ceste. V tem zmislu je c. kr. deželna vlada tudi deželni odbor z dopisom dne 10. novembra 1893. 1. s pristavkom pozdravila, da je okrajni cestni odbor metliški omenjeni kos ceste tudi že prevzel v daljno oskrbovanje.
Z ozirom na to nasvetuje: Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3, zakona z dne 28. julija 1889. 1.. dež. zak. št. 17, skleniti:
LISTEK
Črtice iz somatologije.
XIII Roke
(Dalje.)
Z rokami se lahko učimo varčnosti ali pa zapravljivosti. O varčnem človeku pravijo ljudje, da pozni le g rablje (skupaj grabi), o za-pravljivcu pa, da ima vile v roki (da razmeta). V nekem oziru sta si pa vendar jednaka: oba namreč spravita deuar med svet, — zapravljivec v življenju, skopuh pa po smrti. Neki mož te vrste je rekel duhovniku, predno je začel umirati: „Oh, gospod, jaz bi denar rad seboj vzel!" — „Bojim se, da bi se ne stopil," odgovori duhovnik.
Ker se varčnost prišteva čednostim, zato se tudi marsikdo pobaha ž njo. N. pr.: „Ti ne veš, kako je naša „ta mlada" varčna; kadar napravlja zabelo, odreže tri ocvirke, pa d v a vselej prihrani za drugikrat!" —J Svet je pa že tako „prištiman", da ima rajši zapravljivce, nego skopuhe.
Z rokami napravljamo s al a t o. Da je dobra, trdijo Spanci, je potreba štirih oseb: zapravljiva pri olju, skopuha pri jesihu, jezičnega doktorja pri soli in popru, in pa norca, da vse skupaj premeša.
Posebno na hvalo so roke vojakom, kadar se vadijo v orožju. N. pr.: „Sie Einjithriger Majer halten ja das Gewehr, als ob ein Affe Fagott bliist, und \vollen Pfarrer werdeu! . . . . Die arme Ge-meinde!" Ali: „Einjilhriger Muller, Sie siud ja auch ein gebildeter Mensch; — also wenn ich komman-dire „Kopfhieb", so hauen Sie zu, wie der selige Diogenes, als er mit dem Schwerte des Damokles den gordischen Knoten durchhaute, dass die Kerls noch heute daran denken!"
Z rokami jemljemo na posodo. Tukaj velja: .Pogostno jemanje na posodo (izposojevanje) ima mačeho, ki se jej pravi: „Prodaj svoje posestvo!"; ta rodi hčerko, ki jej je ime: „Daj po ceni!"; ta ima brata, ki mu pravijo: „1 z hiše v u n !".
Roke imajo velik pomen v socijalnem življenju. Koliko je namreč zakonskih, ki so se ženili ali mo-žile le „na roke„ ! Pri Nemcih je ob taki priliki
zlasti ženska roka veliko vredna; če ženin snubi prosi samo za nevestino roko, mej tem, ko pri nas ženin zahteva celo nevesto, in če je le mogoče, še kaj priklade navrh. Koga „na rokah nositi" je izraz posebne ljubezni, ki se ga radi poslužujejo zadolženi ženini, da bi toliko laglje dobili nevesto z veliko doto, n. pr: „Jaz bom Vašo hčer „na rokah" nosil, če mi jo daste za ženo!" — Oče nevestin: „2e verjamem, pa moram jaz Tebe prej „na noge" postaviti!"
Ne vem tudi, kako bi bilo s tepežem na svetu, če bi ljudje rok ne imeli, — tako pa le prepogosto čujemo o njem, in celo mej zakonskimi, kar seveda ni lepo. N. pr. „Ce te tvoj mož sleherni dan tepe, pač ne ve, kaj je omika!" — „0 pač, saj tega nikdar ne dela vpričo ljudij!" — če je pa ona močnejša, je pa tudi že marsikateri mož vzdihoval:
„Strastno je tolklo njeno srce Z:i-me, takrat, ko sem jo vzel ; A šment! da znajo tudi njene r o k fi , Nikdar bi tega ne bil verjel!"
Ker dandanes vse mrgoli sitnih „agentov", zlasti iz rodu Abrahamovega, morajo človeku dostikrat pomagati roke, da takega sitneža vun sprav
C 1V Vvt ^
477 m. dolgi, zvezo med karlovško državno cesto in okrajno cesto Črnomelj Štrekljevec-Jugorje posredujoči del od c. kr. cestnega erara vsled preložitve državue ceste opuščene državno-ccstne proge pri Luži se uvrsti med okrajne ceste. — Sprejeto.
Poslanec Šuklje poroča o računskem sklepu deželnega zaklada za I. 1802. Bedni iu izredni prihodki.so znesli 920.821 gld. 91'/i kr., in sicer pri-klade na direktni davek 440.250 gld. 44'/, kr., pri-klade na užitniuo 145.356 gld. 79 kr., samostojna deželna naklada na porabo žganih opojnih tekočin 197.722 gld. 67l/, kr.; prihodki iz deželnega posestva 60.096 gld. 6 kv., prihodki iz javnih naslovov 3619 gl. 75 kr., razni prihodki 72.875 gl. 467, kr. Skupna potrebščina rednih iu izrednih troškov pa je znesla 809.269 gld. I1/, kr., torej je preostalo 111.552 gld. 18 kr. Skupna imovina je koncem 1. 1892 znesla 2,152.675 gld. 13 kr., zastali iu prehajalni dolgovi 391 247 gld. 647, kr., torej čista imovina dežele 1,661.427 gld. 487, kr. in se je pomnožila za 190.121 gld. 847, kr. V tej zadnji svoti pa se nahajajo nekateri za 1. 1892 dovoljeni, a ne še izplačani krediti in tudi glavinske delnice kamniške železnice, katere zadnje se bodo vsled sklepa dež. zbora z dne 13. maja 1893 svoječasno državi s 50% imenske vrednosti prepustile iu za toliko se bode tudi deželno premoženje pomanjšalo. — Poročilo se odobri.
Poslanec baron Schvvegel poroča obširno o računskih sklepih za 1. 1892 in o proračunih za 1. 1894 deželne bolnišnice, blaznice, porodnišnice in najdenišnice. Redni in izredni troški za bolnico so zuesli 76.567 gld. 397» kr., iz deželnega zaklada se je izdalo 56.683 gld. 397, kr. čista imovina je znesla 182.185 gld. 68l/s kr. iu se je pomuožila za 14.083 gld. 4472 Troški za 1. 1894 so prora-čunjeni na 78.959 gld., pokritje na 16.655 gld., torej se kaže primankljeja 62.304 gld., ki se mora pokriti iz dežel, zaklada. O novi zgradbi se bode predložilo posebno poročilo.
Za blazuico so leta 1892 znesli stroški 69.827 gld. 717, kr., iz deželnega zaklada se je izplačalo 58.636 gld. 197, kr. Čista imovina je znesla 313.274 gld. 20 kr. Skupna potrebščina za
I.	1894 se proračunava na 71.700 gld., pokritje na
II.355	gld., torej se kaže primankljeja 60.345 gld., ki se bode pokril iz dež. zaklada.
Pri tej točki dr. vitez Bleiweis opozarja na mnoge nedostatke v blaznici na Studenci, kjer so prostori pretesni. Minolo leto je bilo blaznih 188, a postelj na razpolaganje le 186; nekatere ženske so morale celo na hodnikih ležati, v jedni celici so po 3 besni in postrežnice morajo vedno paziti, da se ne pripeti kaka nesreča. V takih razmerah je zdravljenje nemogoče. V hiralnici imajo 98 blaznih, a je prostora le za 60 oseb. Poleg tega je še v stari bolnici 37 blaznih oseb. Zato meni, da se mora prej ko mogoče razširiti blaznica na Studenci, kamor se bodo premestili blazni iz bolnice, kjer delajo napotje.
Deželni predsednik baron Hein toplo podpira ta nasvet, kateremu se pridružuje tudi poročevalec baron Schvvegel z dostavkom, naj se nasvetovani proračun odobri, dež. odbor pa naj v tem oziru stavi primerne nasvete.
2a po r o d išni c o je bilo leta 1892 troškov 5228 gld. 397, kr., >z dež. zaklada se je izplačalo
kajti brani sa „z vsemi štirimi". Zanimiv je pogovor, če ga tovariš ugleda na tleh pred vratmi. Na primer: „Nu, Prommele, was is, \vas machst De da?" — „Nu, was werd' ich machen? 'Raus hiitt' ich doch gemisst, — aber so gepressirt hiitt's nit!"
Nekateri človek je tudi tako pohlepen, da za celo roko zgrabi, če se mu ponudi prst. Z orožjem v roki se najlaglje branimo zoper roparje. N. pr. Oče svetuje sinu, naj vzame pištolo seboj, če misli iti v Ljubljano, češ, da pot čez „Peščenik" ni varna. — Sin: »Čemu pa mi bo pištola? Če me bo tolovaj oropal, vzel mi bo tudi pištolo!"
Kdor zboli, opešajo mu tudi roke. N. pr.: »Kakor slišim praviti, je tvoj stotnik bolan?" — „Da, pa še zelo mora biti bolan, kajti ravnokar mi je hotel zagnati čevelj v glavo, pa je imel revež preslabo roko !"
Z ozirom na denar ima nekateri človek tako slabe roke, da ga ne morejo vdržati, marveč da mora »iz rok v roke". Vse se primeri!
(Konec sledi.)
4639 gld. 897, kr. Potrebščina za 1. 1894 se proračunava na 6819 gld., pokritje na 831 gld., torej bode treba iz dež. zaklada pokriti 4988 gld.
Za najdenišnico se je 1. 1892 izdalo 3737 gld. 66 kr., iz deželnega zaklada se je založilo 3392 gld. 46 kr. Za tekoče leto se proračunavajo troški na 3748 gld., pokritje na 348 gld., torej bode treba iz dež. zaklada pokriti 3400 gld.
Dalje poroča baron Schwegel o računskem sklepu in proračunu muzejskega zaklada. L. 1892 so znesli prihodki 5083 gld., iz dežel, zaklada se je plačalo 4-307 gld. Pri tej priliki opozarja poročevalec, da se dohodki od vstopnic vedno zmanjšujejo, dasi število obiskovalcev ne nazaduje. Finančni odsek se je posvetoval, kako bi se ta nedostatek odpravil. Čista imovina muzejskega zaklada je 1. 1892 znesla 404.767 gld. 85'/, kr. Za tekoče leto se potrebščina proračunane na 6069 gld., iz deželnega zaklada bode treba pokriti 5343 gld.
Dr. Papež poroča o prošnji predstojništva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu za podporo. Troškov je imel red usmiljenih bratov nad 30.000 gld., ki se bodo pomnožili na 50.000. Bolnišnica je potrebna in bode koristna, ker se sme upati, da se bode število bolnikov v bolnicah v Brežicah in Karlovcu zmanjšalo in s tem tudi troški. Nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se dovoli 1000 gld. letne podpore z dostavkom, da odpade podpora 50 gld. za bolnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem, ki so se plačevali že od 1. 1888. — Predlog obvelja.
Prihodnja seja bode v petek dne 19. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. januvarija.
Češki veleposestniki nimajo povoda, ločiti se od naroda, po mnenju dunajskega „Vaterlanda", ali narodnega radikalizma pa ne morejo podpirati. Veleposestniki spoznajo važnost narodnega vprašauja in so pripravljeni podpirati njega rešitev na podlagi narodne jednakopravnosti, ali čisto narodne stranke hrepene po gospodstvu, kakor hitro dobe večino. Veleposestniki so si vedno prizadevali, kako bi obla-žili narodna nasprotstva, ali v Avstriji so pa še druga vprašanja, ki so še bolj pereča, nego je narodno. Pred vsem je treba popraviti, kar se je zamudilo v naroduo-gospodarskem oziru, posebno uprav vsled narodnih razporov. To je pa le mogoče s sodelovanjem vseh zmernih strank, ki se morajo upreti vsem radikalnim elementom, ki so na Češkem nevarnejši, kakor v katerikoli drugi avstrijski krono-vini. Narodni prepiri seveda ovirajo to skupno delovanje, ali vendar ni nemogoče in bode celo pripra,-vilo pot k poravnavi narodnih nasprotstev. Letos se bode pokazalo v deželnem zboru, če je veleposestvo kos svoji nalogi.
Slovanske koalicije ni več, tako modruje mladočeški list „Lidove Novinj", ker Staročehi niso podpirali v moravskem deželnem zboru mladočeškega predloga o odpravi izjemnega stanja v Pragi. S takimi ljudmi, pravi omenjeni list, Mladočehi ne morejo več hoditi. „Lidove Noviny" so glasilo moravske ljudske 6tranke. in torej moramo misliti, da izražajo mnenje moravskih Mladočehov. Mi takoj sprva od slovanske koalicije nismo nič posebnega pričakovali, in kaže se, da smo imeli prav. Mladočehi niso ljudje, s katerimi bi druge stranke mogle dolgo vkupe hoditi. Tudi bi radi le druge stranke izkoristili v svoje namene. Nobena stranka ne more podpirati njih pretirane, oziroma neumestne in poleg tega jako spremenljive politike. Njih predlog v moravskem deželnem zboru je imel jediui namen, napraviti nekoliko efekta in povikšati mladočeško popularnost, praktičnega vspeha ni mogel imeti, ker moravski deželni zbor ni pravi kraj za obravnavo takih stvarij.
Šole »a narodne manjšine. V češkem deželnem zboru so predlagali Mladočehi, da se osnujejo šole za narodne manjšine. Po tem predlogu bi se v mešanih okrajih morali otroci popisavati po narodnostih. Stariši, ki ne bi povedali prave narodnosti svojih otrok, bi se pa kaznovali. Koder bi se našlo postavno število otrok kake narodnosti, bi se ziiuje morala osnovati posebna šola. Mnogo določeb tega mladočeškega predloga se popolnoma vjema z dotičnimi določbami dunajskih punktacij. Ko bi hoteli biti Nemci dosledni, morali bi torej glasovati za ta predlog, kar seveda ne bodo storili, ker bi stvar bila Čehom v korist. Najbrž se bode levica izgovarjala, da naj se stvar zaradi tega odloži, ker
Čehi ovirajo izvršitev drugih delov češko-nemške sprave. Veleposestniki pa že zaradi tega ne bodo mogli podpirati tega predloga, da se ne bi Mladočehi potem bahali s svojim vspehom.
Rusini bodo v gališkem deželnem zboru predlagali, da naj se spremeni volilni red, in zahtevali direktne volitve v kmetskih občinah. Podoben predlog so Rusini bili že lani stavili, ali ga je bila poljska večina kar odklonila, še kakemu odseku ga ni bila v pretres izročila. Letos se nadejajo Rusini, da bodo nekoliko srečnejši. V državnem zboru so Poljaki naglašali, da se mora najprej volilna reforma dognati v deželnih zborih. Sedaj bodo Poljaki morali pokazati, v koliko so resne njih besede. — Po našem mnenju tudi letos ta predlog ne bode imel nobenega vspeha. Predlog se utegne k večiemu kakemu odseku v pretres izročiti, kateri bode pa že skrbel, da ga pokoplje. Ce drugače ne bede šlo, bede pa nabiral statistično gradivo tako dolgo, da doba deželnemu zboru min«. Kjer ni dobre volje, tam se težko kaj stori. Dokler se strankarske razmere kaj ne premene, bode težko kaj s kako volilno reformo v Galiciji.
Črnogora. »Glas Črnogorca" naglaša, da Črnogora ostane čuvateljica srbske narodne misli. Kaj porečejo pač na to gospodje v Belemgradu, ki hočejo biti jedini in pravi čuvarji srbstva in mislijo, da je baš Srbija poklicana, zjediniti vse Srbe in jih povzdigniti do velike vlade. Črnogora je torej tekmovalka Srbiji, in inorda ne ravno sliba. Razmere v Črnogori so boljš®, nego v Srbiji, kjer notranji raz-pori slabe državo. Kdo v^, če se še kedaj ne prigodi, da bi knez Nikita vladal v Belemgradu? Stališče Obrenovičev nikakor ni posebno trdno, posebno je mej radikalci mnogo nasprotnikov sedanje vladajoče rodbine. Kralj Milan je Obrenoviče pripravil precej ob veljavo pri narodu. Sedanji kralj je še mlad in se ne ve, če bode mogel zmirom pravo zadeti.
Razgled po slovanskem svetu.
Izjava boaenakih dijakov.
Katoliški in muhamedovski dijaki iz Bosne in Hercegovine, poslušajoči na vseučiliščih na Dunaju, Zagrebu, Gradcu in Iuomostu so sestavili te dni neko izjavo glede svojega narodnostnega stališča. To izjavo je priobčil »Obzor" v svoji 10. št. 1. 1. V nji izjavljajo, da se drže oni izključno hrvaškega imena in obsojajo tiste, ki zavirajo vzbu-jenje hrvaške zavesti; obetajo jim tudi svoj odpor. Dalje hvalijo tiste, ki trpe zaradi hrvatstva in izjavljajo, da so si v tem muhamedovci in katoličani — jediui. Nizko in sramotno izmišljotino imenujejo trditev, »da je hrvatstvo isto kar k atoli-čanstvo". — Tukaj smo pa pri tistem delu izjave, ki je preveč zanimiva, da bi je ne podali svojim bralcem. Mladi »narodnjaki" se na vse grlo upirajo, »da bi bili muhamedovci v nevarnosti, da po hrvatstvu ne sprejmo tudi katoličan s t v a" iu pristavljajo: »Muhamedovska in katoliška mladina obsoja z zaniče-vanjem to podlo laž in izjavlja, da hrvatstvo nima ničesar skupnega s k a t o I i č a n s t v o m , niti sploh s kako vero; hrvatstvo je narodnost in ve se: »baška vjera, baška narodnost". I m u-hamedovska, i katoliška mladina naznanja vsakemu onemu, kije samo zaradi tega Hrvat, kerje katoličan, da on ni dober Hrvat".
Da so bosenski sinovi Muz tako krepki v svojih izrazih, se lehko prezre; mladi so in besede so za njihovo starost še jako po ceni. Toda smer njihovih besedij in načela, ki jih izražajo so izredno pomenljiva. Muhamedovstvo, ta zakleti sovražnik krščanstva in — Slovanstva, je v isti vrsti — s katoličanstvom. Tako niso mislili pradedi teh katoliških bosenskih dijakov; njim je jedino verska zavest iu ž njo zagotovilo božje pomoči vzdrževala tudi narodnost, navduševala jih v boju za svoj obstanek. Kje so si zmedli ti mladeniči glave, da so tako brž pozabili vse svete tradicije svojega zapuščenega naroda? Ali že doma v mladi gimnaziji, ali na vseučilišču? Bodi kakor že koli! gotovo je, da veje neslovanski iu vzlasti popolnoma nehrvatski duh iz njihovih besedij, ki dokazujejo, da so sinovi najslavnejših borilcev za »krst častni i slobodu zlatnu" zašli na močvirna tla, koder jim veše novodobne verske brezbrižnosti, nezavisnosti od Boga v narodnem in državnem obziru in puhlice abstraktnih pojmov,
/1 J
Igrajo pred očmi in jih izvabljajo v brezdanji propad — liberalizma.
V svoji 11. št. ima „Obzor" že neko pohvalo te izjave i z Ljubljane, v kateri .Bosenski Hrvat" mej drugimi tudi izraža geslo: .Hrvat mi m i o, ko je vjere bi o", in s tem dokazuje, da je dobro razumel dijaško izjavo. Mi ne vemo, kedo je tisti bosenski Hrvat, to pa vemo, da je tako mišljenje ptuje našemu in tudi hrvatskemu narodu in da je vsaj pri nas to iz tujine pritihotapljeno načelo prvi in glavni vzrok tako imenovanega narodnega razkola. Mi smatramo katoliško zavest za najboljšo oporo svoji narodnosti in za temelj jugoslavenski vzajemnosti in vidimo v verski brezbrižnosti najgorjega sovražuika naši narodnosti in najnevarnejšega nasprotnika vsem vzornim namenom našega naroda in vseh Slavenov na jugu. Bosenskih mla-deničev načela jemljejo veri vso njeno važnost in ceno in dokazujejo čim najglasneje, da je najgorje zlo in največji vzrok neslogi in razdorom— brez-verska šola!
Soeijalne stvari.
Židovska prisega.
Krščanski pravniki so že od davna zahtevali reformovanje načina, kako naj prisegajo židje pri sodbah in so dokazovali z različnimi dokazi iz židovskih knjig, da prisega židova v sodniji v roke sodnika kristijana nima za Žida nobenega pomena. Zlasti v stvareh, v katerih so angažovaui židovski interesi proti kristijanora, more Žid s čisto — po svojem mnenju — vestjo po krivem priseči, ko mu kniige njegove predpisujejo, daje samo ona prisega važna in njega obvezajoča, katero priseže pred rabinom z izpolnenjem celega rituala, kakor ga predpisuje talmud.
Židovski pisatelji so odbijali zgornje izpeljave krščanskih pravnikov in dokazovali, da so njih trditve le insinuacije, ker prisega, katero priseže žid na toro pred sodnikom kristijanom, obvezuje prav tako Žida, kakor prisega katolika pred križem. Kaže se pa, da niso bile trditve krščanskih pravnikov, ampak lastne obrambe Židov strankarske. V tej stvari se je namreč oglasil človek naibolj kompe-tenten, rabin, kateri je potrdil vse one ugovore, ki so se slišali proti židovski prisegi.
Te dni se je rabin iz Zolkiewska v guberniji lubelski obrnil do lubelskega zbora sodnikov s prošnio, da bi izdal odlok v tej smeri, naj bi okr. sodnije, kadar imajo priseči svedoki mojzesovega iz-povedanja, poklicale rabine, kateri bi prisege vodili po ritualu. Rabin motivuje potrebo tega sredstva s tem, da svedoki Židi tega ne smatrajo za obvezo govoriti resnico pri prisegi, katero prisežejo pri sodniji brez rabina in „rodala". V važnejših stvareh rabin žolkievvski svetuje Žide nagnati do prisege v sinagogi, sredi ustanovljenih v ta ramen obredov.
Rabin je tolmačil svoje vmešanje v to stvar s to okolnostjo, da se je sredi udov njegove občine razširila v visoki stopinji nemoraluost, in je prosil ob jednem, da bi se mu dalo pravo narediti odgovorne one priče, katere se vpro priseganju v sinagogi.
Pri tej priliki je dobro opomniti mnenja oseb, katerim je dovolj znan židovski rituval. Po predpisih židovskih se mora v vsaki sinagogi hraniti iztis prava mojzesovega, nazvani „sojfer-tojre" ali .rodal". Njegov tekst spisuje na pergament učen prepisovalec (sojfer), kateri dobi za svoje delo trajajoče okolo jedno leto veliko plačo. Pobožni Židi radi bero rodal; pristavimo še zraven, da se pobira zato gotova plača in da se rodal pentatevha Mojzesovega nahaja tiskan pri vsakem pobožnem Židu.
(Konec sledi.
Slovstvo.
Nov list. V Brodu je jel z novina letom izba jati list pod imenom .Posavska Hrvatska" glasilo združene opozicije. Prva št. je izišla 13. t. m In celo leto stane list 4 gld. 50 kr. Da bi le imel obilo vspeha.
Mažarska razstava in — Bosna in Hercegovina. Mažarji hočejo najslovesnejše praznovati tisoč-letnico svojega bivanja v Evropi seveda samo na srečo iu blagor Evropejcev. Zato nameravajo tedaj v svoji Pešti napraviti velikansko deželno razstavo. In na ti razstavi mora biti seveda tudi zastopana Bosna in Hercegovina, saj imajo tako Mažarji po svojih trditvah jedini pravico do teh dežel, če ne iz drugih vzrokov, vsaj zato ker so s Turki v so-
rodu. Vladni svetnik Kosta Hiirmann se je podal nedavno iz Sarajeva v Beč in Pešto, da se dogovori, kako naj se vdeleži mažarskega praznika tudi — bosensko ljudstvo!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. januvarija.
(Slovensko gledališče.) V četrtek se predstavlja v deželnem gledališču v tretjič opera »Prenočišče v Granadi". — Nadalje se pripravljajo odlomki iz »Trovatore" in .Prodana nevesta".
(.Dom in Svet,") Tega ličnega in odličnega ilustrovanega lista za leposlovje in znanstvo izšla je včeraj 2. številka z raznim zanimivim berilom in s krasnimi podobami. — Ob novem letu zopet priporočamo „Dom in Svet" Slovencem v obilno na-ročbo. — .Dom in »Svet" izhaja letos dvakrat na mesec in velja le 4 gld. 20 kr. za celo leto.
(Kanonik Rački) v Zagrebu je hudo obolel. Bali so se že zanj. Včerajšnji .Obzor" pa piše, da se mu je zdravje že precej zboljšalo. Bog ohrani vrlega učenjaka-duhovuika!
(S Koroškega) se nam piše: Nasprotni nemški kliki ne ugaja, da so slovenski listi tako natanko poučeni o naših razmerah. V motni vodi je dobro ribe loviti, si mislijo ti ljudje, in zato nečrjo, da bi svet resnico izvedel o nas. „Freie Stimmen" dajo v 5. številki tej nemški mržnji odduška v nekem prav podlem dopisu, ki se vjeda ob nataučnih »Slo-venčevih" poročilih. Ta list pa se tolaži s tem, da ne verjame, — dovoljeno bodi besede doslovno navesti : — „dass ein Kiirntner, wenn er auch jen-seits der Karawanken in Bezug auf pervakischen Anstand und taboristisches und slovenisch-journali-stisches Gehaben einige Jahre in die Lehre gegan-gen, iiber seiue deutscheu und deutschgesinnten Laudsleute so viel Unfiath und andere Produkte bodenloser nationaler Gehiissigkeit ausschutten kann, als es leider der Fall ist. Wir vvissen, \vas aus der Klagenfurter slovenischen Giirkiiche hervorbrodelt; vvir \visseu aber auch, was hussitische Verliiumdungs-sucht Eiugewandert6r zum Nachtheile des guten Rufes uuseres Landes zu leisten vermogen." — Plaudite! nad takim pojavom hvalisane nemške kulture in izobraženosti. Iu h takim ljudem naj hodimo učit se „ Anstand"-a?! Zahvaljujemo se za tako čast. Z drugimi neslanostmi tega dopisa se ne bavim; so res — preneumne! Ce pa nasprotniki mislijo, da bodo s tako surovimi napadi odvračali koroške Slovence od narodnega dela, se grozno motijo!	-m-
(Minuendo-licitacija za zgradbo ceste Hrib-Sodrašica) vrši se dne 5. febr. ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Sodrašici. Vsklicna cena je 41.921 gld. Več v inseratu.
(Na radeljskem gradu) na Dolenjskem vodi od 13. do 21. t. m. eksercije č. g. superior Franc Javšovec pri čč. gg. Magdalenkah, katerih je tukaj 13, ki imajo v samostanu tudi sedem sirotnih šolaric.
(Razpisane službe.) Služba nadučitelja na dvo-razrednici v Št. Vidu pri Vipavi z dohodki III. službenega razreda. Prošnje do 31. jan. na okr. šolski svet v Postojini. — Služba deželnega knjigovodje pri deželnem odboru v Ljubljani. Prošnje do dne 12. febr. na deželni odbor kranjski.
(Srbske srečke.) .Dne 15. t. m. so bile v Be-lemgradu izžrebane nastopne serije: 47, 217, 240, 450, 490, 542, 739, 889, 1430, 2877, 2962, 5458, 5529, 5704 in 6121. Glavni dobitek 90.000 frankov je zadela serija 450 št 5; 2. dobitek 10.000 fran. serija 2962 št. 16., 3. dobitek 3500 fran. ser. 450 št. 4.; po 1000 fran. se dobile ser. 217 št. 12 in ser. 1430 št. 30; po 500 fran. ser. 1430 št. 46 ser. 5458 št. 10, ser. 5529 št. 25; po 275 fran. ser. 2962 št. 18, ser. 5458 štev. II . Druge številke v teh izžrebanih so zadele najmanjši dobitek 100 fr.
Društva.
(Bralno društvo pri sv. Križu blizo Ljutomera) bo imelo v nedeljo, 21. januvarja 1894 ob 3. uri popoldne v svoji sobi redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Porcčilo blagajnika in knjižničarja. 4. Volitev novega odbora in sprejem novih udov. 5. Slučajnosti.
(Prostovoljno gasilno društvo v Kri-ževcih) pri Ljutomeru bo imelo v nedeljo, 21. januvarija 1894 ob 4. uri popoldne glavni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav namestnikov. 2. Po-
ročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora in sprejem novih udov. 4. Razna društvena posvetovanja.
Narodno gospodarstvo.
Lovski zakon.
„Lep lov je lepa reč, še lepši reč pa je, dober kmet in dobro kmetijstvo." f Posl. II. Kavčič v 11. seji dež. zbora 9. maja 1893.
»Slovenec" je prinesel v 5. štev. letošnjega leta kratko poročilo, kako so se v dolenje-avstrijskem deželnem zboru poslanci kmetskih občin britko pritoževali o škodi, ki jo dela divjačina in zahtevali spremembo lovskega zakona. Veleposestniki in poslanci mest so jih zavračali s praznim tolažilom, da namerava vlada v nekaterih letih predložiti načrt novega lovskega zakona. Našemu deželnemu zboru je vlada res predložila načrt lovskega zakona. Toda ta načrt je tako neugoden kmetijstvu, da ga je deželni zbor lansko leto odstopil deželnemu odboru, ki naj bi ga prenaredil in še-le prenarejenega predložil deželnemu zboru v pretresanje. Da je vladni načrt v resnici premembe potreben, spozna lahko sleherni, ako le nekatere točke obširnega načrta bolj natanko prevdari.
Točka 9. novega načrta določuje, da naj znaša lovska zakupna doba 10 let. Okrajno glavarstvo sme to dobo celo podaljšati na 14 let. Kdo pa želi dolgo zakupno dobo? Jedino lovci. Ako se določi dolga zakupna doba, bodo skrbeli, da se divjačina silno pomnoži na škodo kmetovalcem. Na škodi bodo tudi občine, kajti ako se mora zavezati za 10 let, bode pač sleherni dvakrat premislil, ali bi šel na dražbo lova ali ne. Doba naj se skrajša vsaj na 5 let, kakor je bilo dosedaj, ako je ni mogoče še bolj skrajšati. Krajši ko bode doba, več se bode divjačine postreljalo, ker vsak zakupnik bode se skušal okoristiti z lovom.
Krivično je določilo, da naj se daje lov v najem za celo občino. Ako pomislimo, da imajo mnoge občine po več tisoč hektarjev zemlje, pač ne kaže tako velicega lovskega okraja oddajati jednemu zakupniku. Veliko laži in tudi bolje se oddd lov, ako obseza recimo samo davčno občino ali katastralno občino. Ranjki poslanec Kavčič je v lanskem zasedanju navel drastičen slučaj, da se je lov, ki je bil trikrat večji, oddal za dva gld., drugi manjši pa za 210 gld. Ako bodo lovski okraji manjši, bode vedno več dražilcev, kakor če je lovski okraj velik. Torej po katastralnih občinah naj se lov vselej oddaja!
Točka 24. se glasi: Kedar se občinski lov ne more po dražbi oddati v zakup, tedaj mora politično okrajno oblastvo, zaslišavši poprej občinski zastop, postaviti veščake, da oskrbujejo lov dotlej, dokler se ne posreči, iznova dati lov v zakup za ostali čas zakupne dobe.
Torej male občine, ki ne bodo mogle oddati lova, bodo morale dobiti veščaka, t. j. izučenega lovca, ki je obiskoval vsaj kako nižjo gozdarsko šolo. Drug se pač ne more imenovati veščak. Takemu bode treba plačati najmanj 400 gld. na leto. Okrajni glavar bode prav lahko zahteval, da dobi občina tacega veščaka, sklicevaje se na besede zakona. Tu treba pač bistvene spremembe.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 17. januvarija. Cesar se je sinoči odpeljal v Budimpešto, kjer ostane več tednov.
Praga. 17. januvarija. Deželni zbor je izročil predlog Vašaty-jev, naj se osnuje v Pragi najvišji sodni dvor, posebnemu odseku. Za ta predlog so razven nemških levičarjev glasovali vsi poslanci.
Praga, 17. januvarija, Obtožba proti „Omladincem" obdolžuje zatožence veleizdaje, razžaljenja cesarja in članov vladarske rodbine, skrivnih zavez, razžaljenja zakonito priznane vere itd. Namen tajni zvezi je bil, šiloma predrugačiti sedanjo državno obliko in delovati za splošno evropsko prekucijo. Obtoženci taje te namene. „Omladina" šteje 720 članov, ima svoje podružnice v Plznu, Budjejevicah, Reichenbergu in v Kladnera, ter je gojila zvezo z „Omladino" na Dunajn in v Galiciji, ter s posameznimi liusini, Srbi in Slovenci. — Zveza je imela tudi več časnikov.
Praga, 17. januvarja. Pričela se je sodna obravna proti posameznim članom „0mladine". časnikar Holzbach pravi, da ni kriv. Njegovi zapiski, na katere se obsodba opira, so le ' načrti za socijalni roman.
Budimpešta, 17. januvarija. Katoliški shod je slovesno otvoril kardinal - primas Vaszary. Udeležba na shodu je velikanska. Skoro vsaka cerkvena občina je poslala na shod svoje zastopnike. Razven treh bolnih škofov so vsi drugi navzoči. — Poprejšnji ministerski načelnik grof Szapary je izstopil iz liberalne stranke. Govori se, da se je zelo skrčila v zbornici večina za vladne cerkveno-politične predloge. Katoliški shod bo tudi v tem oziru razbistril in ločil duhove.
Zader, 17. januvarija. Avtonomna stranka predloži adreso proti vtelesenju Dalmacije s Hrvatsko. — Predloga Biankinijevega za odpravo izjemnega stanja v Pragi predsednik ne dovoli razpravljati.
Rim. 17, januvarija. Kraljevi dekret določuje izjemni stan za Masso in Oarraro ter izroča poslanemu generalu posebne oblasti
Premovana želodčna tinktura lckarja Piccolija v Ljubljani so ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, Škodljivi prebavljajočim organom.	584 8 10-3
Vremensko sporočilo.
a rt O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine i na 24 ur v ' mm
opazovanja		zrakoraera r mm	toplomera po Celziju			
16	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. ». zveč.	745" 2 743 9 743 9	-190 —12 2 -14 4	brezv. si. sever n	megla jasno n	0 00
Srednja temperatura—15 2' za 12-9' pod normalom
Umrli so:
14.	jannvarja. Eleonora Božovski, strojevodjeva žena, 68 let, Dunajska cesta, 23. plučni emphisem.
16. januvarja. Janez Košenina, mestni ubog, 48 let, Kar-lovska cesta 7 srčna hiba-
V bolnišnici:
15.	januvarja. Ivana Denazzi, gostija, 60 let Sepsis chron.
Tu j el.
• 13. januvarija.
Pri Maliiu: Fr. Župnek iz Logatca. — Berger z Dunaja. — Robiček iz Prage. — Schreiber iz Reke. — Fritsche iz Solnograda. — Winterhalter iz Maribora. — Zimmer iz Londona.
Pri Slonu: Neuendorf s soprogo, Berger, Goldfarb in Zug z Dunaja. — Havas iz Vel. Kaniže. — Eisler iz Budimp. Burger iz Gradca. — Piskar iz Št. Ožbalta. — Kurzthaler iz Domžal. — Prossinag iz Hrastnika. — Anton Schwarz iz Celovca. — Pfefferer iz Ribnice.
606 Vi ne kašljate ve«, če rabite 20"7
[(aiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsni in plučni katar. — Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp.
Viljem Mayr, lekarničar~na Marijnem trgu.
Uožjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor nuj se pošljejo na: 604 20-8
.Office Sanitas1, Pariz, 20 Boulevard, St. Michel.
Zdrav, čvrst dovolj lzdolan deček sprejme se za
učenca
v tukajšnjo ipeoerljsko prodajalmloo. Dečki z dežele, osobito taki, ki so so že učili kratek čas v trgovini in ki žele obiskovati tukajšnjo trgovinsko šolo, imajo prednost. Natančneje pove upravništvo »Slovenca«. 3-3 32
iSHSHSHSHSB:
Odlikovan « srebrno kolajno v Groiricsi 1801.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantirane čebelno-voščene
ssr ireče.^
Voščene zvitke, sveče nitjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. — 200 kron.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem 14 8—4	J« KOPAČ, svečar
Solkanska cesta, t> -v Gorici.

Odlikovan srebrno Icolfljno "v Gorici lSOl.
® a!
Izvanredne novosti
blaga in cvetlic
sasr mm ples©
krasne pahljače
j>r ip oroča
Alojzij Persche
v Ljubljani, poleg rotovža.
41 2- 2
V najem se da takoj
ZK Sm	in
s tremi tečaji, stopami in ovšenarjem
v Stahovci, jedno uro oddaljen od Kamnika, na vodi Bistrici. — Mlin, pri katerem se nahajajo tudi skedenj, dva hleva in svinjak, ima pravico do vse vode ter je ne manjka v veliki suši za mlin in žago. Natančni pogoji so na vpogled v pisarni meščanske korporacije v Kamniku do 31. januarija 1894.
38 3-3 Upravništvo mešč. korporacije.
Razpis cestne zgradbe.
Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici naznanja, da se bo zaradi
oddaje zgradbe nove ceste
iz Hriba cio Sodražice
vršila dne 5. februvarija 1894. 1. ob 10. uri dopoludne v občinski pisarni v Sodražici javna zmanjševalna dražba z izklicno ceno 41.921 goldinarjev.
Podjetniki, kateri bi hoteli zgradbo dražiti, vabijo se k dražbi s pri-stavkom, da bo treba vsakemu ponudniku pred pričetkom zgradbe v roki načelnika dražbene komisije izročiti 5% varščino od izklicne cene, t. j. znesek 2100 gld., bodisi v gotovini bodisi v hranilničnih knjižicah ali v državnih vrednostnih papirjih.
Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni in pogoji se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici.
Podjetniki, ki so zadržani udeležiti se osebno javne dražbe, smejo
do 5. februvarija t. 1.
do pričetka ustne licitacije okrajno-cestuemu odboru poslati tudi zapečatene in pravilno kolekovane pismene ponudbe, katere pa morajo imeti na zavitku napis: Zgradba nove ceste iz Hriba do Sodražice.
Takej ponudbi se mora priložiti varščina v znesku 2.100 gld., in je navesti ime, opravilo in bivališče ponudnika. V ponudbi mora se dalje natančno s številkami in besedami zapisati ponudbena svota, eventuvalno popust ali doplačilo v odstotkih od izklicne cene. Tudi mora biti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže dotičnim stavbinskim pogojem.
Okrajiiocestui odbor Ribniški
v Sodražici dne 16. januvarija 1894.
42 3-1
Juri j Drobnič,
načelnik. -3.
Dunajska borz
a.
Dn6 17. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	98	gld
Scebrna renta 5%, 16% davka ....	97	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„
4% avstrijska kronina renta, 21)0 kron . .	97	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1029	„
Kreditne akcije, 160 gld................354	„
London, 10 funtov stri........125	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini....................5	„
Nemških mark 100.........61	„
20 kr.
95 „ 70 „ 20 „ n
25 „ 25 „ 95'/, 90 „ 37'/,.
Dno 16, januvarija.
Ogerska zlata renta 4% . . .	117	gld.	10	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	70	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	145	„	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . .	195	„	50	„
Zastavna pismaavsrr. osr. zern.kred.banke 4%	98	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld.......194	„	50	„
8t. Genois sročke. 40 gld.......70	„	25	.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„	60	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	.
Salmove srečke, 40 gld........73	,	—•	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......4S	.	—	.
Ljubljanske srečke..................23	.	50	,
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . ,	154	„	50	.
A.kcije Ferdinandove sev. želez, 1000 gl. st. v.	2930	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.	108	„	50	„
Papirnih rubeljev 100 ..........134	.	75	„
Htur Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„11 E R C U R"
WallzBil8 št. 10 Dnnaj, MariahiiferstrassB 74 B.
ZSJT Pojasnila SJS v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gC* naloženi li jflavnic,